Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOJI WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY) NOV. 30., — 1920 ŠT. 282 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c CIVILNA VOJNA NA IRSKEM DIVJA V VSEJ GR0Z0V1T0ST1. VSA ANGLIJA SE JE ZGANILA VSLED PRENOSA BOJA NA ANGLEŠKA TLA. KRALJEVA DRUŽINA POSTAVLJENA POD MOČNO STRAŽO. TUDI ANGLEŠKI PARLAMENT JE ZASTRAŽEN. LONDON, 29. nov. — Tajnik za domače zadeve, Edward Shortt, je danes popoldne v odgovor na vprašaja glede požigov, ki so se pojavili v soboto zvečer v li-verpoolskem pristaniškem okrožju, da kot se zdi ni ni-kakega dvoma, da so bili požari delo organizirane zarote* ki je delo Sinfajnovcev. Javne galerije parlamenta So bile danes zaprte za občinstvo, in pri vseh vhodih parlamenta so bile nastavljene posebne straže. LONDON, 29. nov. — Sedaj, ko so irski teroristi prenesli svoje delovanje tudi na angleška tla, je policija podvzela posebne varnostne korake, da se varuje kralja Georgeja in druge člane kraljeve družine. Glavni po-kcijski stan je odredil, da se posebnemu oddelku policije da naloga, da varujejo Buckingham palačo, kjer stanuje kraljeva družina, pred možnim napadom. Poleg tega so zaposljeni kot vrtnarji in čistilci kraljevih vrtov policisti in detektivi, ki pazijo, da bi se palači ne približala kaka nepovabljena oseba. Vladni uradniki nečejo priznati, da je razkrita zamota proti kraljevi družini, temveč pravijo, da so podali varnostne korake zato, ker ne marajo preveč ri-skirati. ■ DUBLIN, 29. nov. — Pogoni in aretacije so se da-nes v Dublinu nadaljevale Med današnjimi aretiranci Se nahaja tudi William Sears, sinfajnovski Član parlamenta za južni del okraja' Mayo.' Leta 1919 je bil obsoja v šestletno ječo, ker je bil obtožen, da je hujskal ljudstvo, da napada angleške vojake, policijo in vladne llradnike. Urad lista "Freeman's Journal" je bil danes od markiranih moških zažgan, in tri dekleta, živeča na zgor-nJem nadstropju, so komaj ušle smrti. MACROOM, Irsko, 29. nov. — Sinoči je bil iz zase-napaden oddelek vojaških rekrutov, izmed katerih jih Je bilo 15 ubitih. Napad je izvršila četa mož, ki je štela «0 do 100 mož. Trupla ubitih vojakov so bila pripeljana Semkaj nocoj. Angleška vojaška in policijska uprava je že pričela vPrizarjati maščevalne napade, in poročila iz vasi John-stown, ki se nahaja med Macroomom in Dunmanwayem, Pravijo, da je tamkaj redka hiša ostala nepoškodovana, lt[ večina prodajaln je bilo tekom vojaškega napada zažga Prebivalci beže na vse strani. Tukaj so se zaprle vse prodajalne in ves promet se ustavil. Po mestu patrulirajo velike pomočne čete, ki s° oborožene s puškami in revolverji in ljudstvo se boji, bodo čete pričele z maščevalnimi poboji in požigi. LONDONDERRY, Irsko, 29. nov. — Več častnikov, f1 so nastanjeni tukaj, je dobilo grozečega pisma, v katerem se jim grozi, da jih bo zadela ista usoda kot one Ustnike v Dublinu, ako ne odidejo iz Irske. LONDON, 29. nov. — Tekom debate glede irskega vPraŠanja so bile danes v parlamentu od strani tajnika 2a irske zadeve, sir Hamar Greenwood-a, čitane brzojavke, v katerih je bilo porocano o uboju 15 angleških v°jakov bližini Macrooma. "Evening Standard" poroča, da se je razkrilo zaro-0 Sinfajnovcev, katerih namen je požgati domove onih ^gleskih vojakov, ki se nahajajo na Irskem. Isti list vU(*i pravi, da so člani kabineta in njih družine v zadnjem Casu dobile številna grozilna pisma. Ellis Island dela radikalce. Ellis Island, N. Y.( 29. nov.— Medtem ko kongresni naselniški komitej zbira informacije in podatke ,na podlagi katerih namerava ustvariti predloge za omejitev naseljevanje, ko se meseca decembra otvori kongresno zasedanje, pa se imajo oblasti na Ellis Islandu in drugih naselni-ških postajah boriti z resnimi problemi. "Na Ellis Islandu je položaj tak, da se iz človeka lahko v enem samem dnevu napravi a-■narhista, in ako se naseljevanja ne omeji in postopanja napram onim, ki jih sprejmemo, izboljša, tedaj bo v bližnji bodočnosti po naših večjih mestih zavladal teror in pojavili se bodo številni zločini vsepovsod." Tako se je izjavil naselniški komisar Frederick A. Wallis. Komisar Wallies pravi, da so dosedanje naprave in osobje ne-dostatne, in da je temu treba takoj odpomoči . On pravi, da bi se moral vsak novodošlec tekom svojega bivanja na Ellis Islandu čutiti kot gost, ne pa kot možen zakonokršilec ali ne-dobrodošlec. Železničarji izgubljajo potrpljenje. Konstantin pričakuje poziva za vrnitev. Chicago, 29. nov. — Vrhovni Lucerne, 29. nov. — Bivši gr- predsednik bratovščine železniških strojevodjev, Warren S. Stone iz Clevelanda, je danes v govoru, ki ga je držal v družbi z uradniki petnajstih železničar. RUSKI VTISI. Ta problem je torej v prvi vrsti vprašanje zunanje polici- skovalcev. Kot je slučaj, imam jaz črn kruh zelo rad, in prona- ški kralj Konstantin in njegova družina se pripravljajo da bodo v slučaju poziva, da se povrnejo na Grško, takoj odpotovali. Eden izmed tajnikov je izja- skih organizacij, dal razumeti vil, da se Konstantinova prtlja- vladnemu železniško-delavskemu odboru, da so že tudi konzervativni železničarski voditelji pričeli zgubljati potrpežljivost, in ga lahko odpošle v teku dveh ur. Konstantinov upravitelj konjskih hlevov je danes odpotoval iz Londona v Atene, da ke. Eden izmed najzmožnejših šel sem, da je kaša, ki je glavna vodilnih komunistov mi je de-!hrana ruskega delavca, jako re-jal: "Za čem drugim pač mo-]dilna in tudi okusna. Nekega re težiti naša zunanja politika,! angleškega delavskega voditelja kot za tem, da dobimo čim več lokomotiv in poljedelskih stro- jev v da se ne bodo več prizadevali priredi detajle kraljevega poho- SE JE ZALJUBIL V VOŠČENO DEKLE. Philadelphia, 29. nov. — Louis Katraly, ki je doma iz Coates-ville, Pa., je prišel Drvič v veliko mesto. Ko je Šel po Market st. tega mesta, je opazil, kako je neko dekle v razstavnem oknu neke trgovine metalo za njim zaželjive poglede. Bolj ko jo je gledal, bolj se mu je topilo okrog srca, končno se je okorajžil in ji namignil, da naj pride ven in se mu pridruži. "Dekle" pa se ni hotelo ganiti, pa naj je zaljubljeni fant še tako milo gledal. Končno pa je hotel sam stopiti k nji, toda pozabil je, da se med njim in njo nahaja stekleno okno, ki se je vsled njegove agresivnosti zdro. bilo. Že je pograbil vabljivo "punco" krog pasu in jo hotel poljubiti, ko ga zagrabi za vrat policajeva roka, ki je napravila konec nenadni ljubavni aferi z voščenim modelom. pogovarjati in miriti nezadovoljne delavce, ako ta odbor ne najde kake poti za poravnavo nesporazuma med železniškimi družbami in delodajalci. Mr. Stone je izjavil, da se ga je petnajst let klasificiralo kot ultra-konzervativca, toda da je sedaj prišel do tiste točke, ko ne bo delavcev ni več tolažil in pogovarjal, da naj potrpijo. "Treba je, da se na kak način najde kak načrt, po katerem nam bo mogoče doseči kake rezultate," je dejal Mr. Stone. "Mi smo si prizadevali vte-lesiti odločitev vašega odbora, ki je bila podana preteklega julija v sporazumih s 358 železniškimi družbami, toda dosedaj so bili podpisani šele štirje sporazumi. Železnice nečejo podpisati, dokler odbor ne reši vprašanja pravil." Kot znano, je železniško delavski odbor preteklega! julija podal odločitev, glasom katere naj bi železničarji dobili vsega skupaj okrog $600.000.000 v ob. liki zvišanih plač, toda družbe te odločitve odbora nečejo izpolniti, v številnih slučajih pa morajo železničarji delati dolge ure, medtem ko se osobje zmanjšuje, tako da dobljeno zvišanje ne pride nikjer v veljavo. Železničarski voditelji so posvarili železniško-delavski odbor, ki je bil nastavljen v soglasju z novim železniškim zakonom, da ako družbe ne bodo upoštevale odločitev odbora, tedaj tudi ne more nihče pričakovati od delavcev, da se ne bi zopet posluževali svojega starega orožja, štrajka. da, ko se Konstantin vrne v Atene. Kraljeva družina: pričakuje, da bo vsaki čas prišla vest, da je ljudsko glasovanje glede po-vratka Konstantina ugodno izpadlo. Pričakuje se, da bo kraljeva družina odpotovala v torek ali sredo prihodnjega tedna ako se ne odloči, da se počaka toliko časa, da pride iz Aten formalna deputacija, da obvesti Konstantina, da je ljudstvo gla. sovalo za njegovo povrnitev. Toulon, Francija, 29. nov. — Francoska bojna ladja "Lorrai-je odplula od tukaj proti "TEMPS" O TURŠKEM VPRAŠANJU. Pariz, 29. nov. — "Temps" objavlja danes dolg uredniški članek, ki zagovarja revizijo turške pogodbe, navajajoč kot razlog potrebo, da se zaustavi razširjenje boljševizma na vzhodu. JE UBIL MATER V PREPIRU ARMADA LIGE NARODOV BO RADI NVESTE. DRZALA VILN0* Akron. O. 29. nov. — Včeraj j n° zvečer je tukaj 271etni jJ®- Mack (Mak?) v prepiru j 1 svoje bodoče žene ubil svo-601etno mater, nakar je o-obrnil proti sebi in si za-^ r^sne rane. Sin se je hotel r°Čiti z nekim dekletom, ki je v.^nokar prišla iz stare domo-e> mati pa je temu hudo na-^bf°-Vala' rekoč, da si lahko ^kih boljšo ženo izmed ameri-deklet. VETERAN UMRL. Elizebth, N. Y., 29. nov. — Tu je danes umrl v svojem 101. letu William Jones. V postelji se je nahajal 23 let. — Leta 1845 se je vdeležil mehikanske vojne, in v civilni vojni je bil ranjen. ne Pire ju na Grškem. Križarka Ernest Renan je odplula v isti smeri in oklopna križarka Wall-deck-Rousseau, ki je bila do zdaj V Carigradu, je tudi odplula proti Pireju. Do 5. decembra, ko se bo vršilo ljudsko glasovanje glede povrnitve kralja Konstantina, bodo imeli Francozi zbrano ob grški obali jako silno mornarico. Atene, 29. nov. — Grški listi objavljajo dolge uredniške članke, v katerih se dokazuje, da bivši kralj Konstantin ni pro-nemški, in da ker na Grškem ni opaziti nikakega pro-nemškega razpoloženja, bi bilo umestno, da bi zavezniki še tudi v bodoče podpirali Grško, posebno v finančnem oziru. STANJE BIVŠE KAJZERICE. Doorn, 29. nov. — Stanje bivše nemške cesarice, se je danes zelo poslabšalo in boji se, da tekom katerega izmed številnih srčnih napadov pride njen konec. London, 29. nov. — "Medna rodna" armada Lige narodov, sestoječa iz angleških, belgijskih in španskih čet, bo še pre-dno se zaključi ta teden, odrinila proti Vilni, da nadzoruje ljudsko glasovanje, ki bo odločilo, naj mesto in okolica pripade Poljski ali Litvinski. Tudi Dan. ska, Holandska, Švedska in Norveška so obljubile prispevati svoje čete, ako bi se potrebovalo pomoč. Za Vilno se potegujejo — Iz včeraj priobčenega oglasa "Continental Grocery Co." je razvidno, da ta družba išče dva Slovenca, ki bi prevzela vodstvo grocerijske prodajalne do-tične družbe. Skušnja ni potrebna. — Pismo ima v našem uradu Frank Zadnik. Poljaki in Litvinci. Pred inekaj tedni jo je zasedel sam na svojo roko poljski general Zeligowski, neko poročilo pred par dnevi pa je dejalo, da so mesto zasedle ruske sovjetske čete, kar pa ni bilo nikdar potrjeno. — Miss Kate Mekiš, stara 44 let, stanujoča na 1906 Potter ave., veruje v vztrajnost, ki ki pa se včasih slabo izplača. Prvič je bila prijeta radi kuhe žganja 19. nov. in bila je kaznovana z globo $100 in pokritjem stroškov. Sodnik Sawicki ji je dovolil do zadnje sobote, da plača kazen. IKer pa je ne bilo na sodnijo, jo je šla policija iskat na njen dom.Kako so zijali policaji, ko so obsojenko našli pri novem kotlu zopet pri kuhi Ko so jo vprašali, zakaj kuha, je dejala, da zato, da bo mogla plačati kazen. Ko je bila včeraj postavljena pred sodnika Sil berta, jo je obsodil na $200 dodatne kazni, in dejal, da ako ne more plačati obeh kazni, tedaj bo romala v prisilno delavnico. Ob tej priliki je sodnik Siibert tudi definitivno naznanil, da se bo vse one obtožence, ki ne bodo mogli plačati $200 kazni, poslalo v zapor za dobo 30 dni. Samo na mestnem sodišču se je včeraj plačalo $8,266 v obliki denarnih kazni. ZAVEZNIKI IN TURKI. London, 29. novembra. — jPredno je francoski ministrski predsednik Leygues danes odpotoval od tukaj, je obiskal i-talijanskega zunanjega ministra grofa Sforzo. Pomudil se je pri njem par minut in izrazil svoje obžalovanje, da ga zadeve v francoskem parlamentu kličejo domov. Obljubil je, da se vrne v London v najbližjem času. Angleški državni uradniki izražajo mnenje, da se bodo Lloyd George, Leygues in grof Sforza pri prihodnjem sestanku v prvi vrsti bavili z revizijo turške mirovne pogodbe. Kot je znano, je Anglija nasprotna reviziji, medtem ko jo Italija in Francija podpirata. — Clevelandski suhači se zelo jezijo, ter pravijo, da mora jo biti pri policiji nekatere osebe, ki obveščajo vse prostore, na katere si misli vprizoriti napad vsled kršenja prohibicije. Tajnik suhaške lige pravi, da ima dokaze, da se je to pripetilo v najmanj 15 slučajih. — Smrtnonevarno je ranil sinoči 211etni Ralph Swain iz Akrona 181etno Eunice Dum-combe, nakar je izvršil samomor. Oba sta doma iz Akrona in sta skupaj pohajala v šolo. Bila sta dalj časa zaročena, toda v zadnjem času, odkar je dekle prišlo v Cleveland, mu je ob Ako je bilo to resnično to leto — da je namreč živilsko vpraša, nje poglavitno — tedaj se v človeku pojavlja bojazen, da se v bodočem letu lahko razvije tra-degija. Dozdaj se je zdelo kot da je izza revolucije tudi narava sama postala boljševikom naklonjena, kajti žetve zadnjih let so bile vse jako obilne. To poletje pa je Rusija občutila sušo, kakršne Rusija že ni občutila izza leta 1891. Pridelek vseh poljskih pridelkov je komaj 45 procenten. Po vzhodnji Ukrajini je bilo žito na polju skoro dobesedno požgano od solnca. Prehrana mest odvisi na nekoliko pokrajin, ki so vse precej oddaljene kot na pr. kubanski kozaški distrikt, zapadna Ukrajina in Sibirija. Teh katastrof bi ne bilo treba, ako bi 'se poljedelstvo gojilo na samo zmerno znanstveni podlagi. Videl sem neko eksperiment-no kmetijo, ki je pripadala sov-jetu iz Vladimira, ki je tekom sedem let, pod istim vročim ob-nebjem in navzlic isti peščeni zemlji prinesla obilen pridelek sedem drug za drugim, kar*je bila v prvi vrsti posledica globokega oranja. Boljševiki so obrnili vso svojo ogromno agitacijsko in izobraževalno mašinerijo v veliko šolo, katere namen je poučevati kmete o umnem obdelovanju zemlje. Arthur Young je bil ob koncu osemnajstega stoletja hudo presenečen nad sistemom obdelovanja v Angliji in Franciji, ki obsega vzdrževanje polj treh vrst. Krog Vladimira pa sem našel, da je običajno obdelovanje zemlje vodeno na podlagi dvo-poljskega sistema. Vsako leto ise pusti polovico zemlje neizorane, in te zemlje se sploh ni čistilo plevela. Fižal, repa in celo detelja je skoro nepoznana. Krompir in zelje sta skoro edina pridelka poleg žita in lanu. Peščeno zemljo se je ponavadi komaj postrgalo po vrhu, in če je prišla suša, je bil takoj konec pridelkom. Videl sem zrel lan, ki je bil komaj en čevelj visok, in preko suhih gozdov je visel brezkončen prt dimu. Lepo narezana šota se je včasih užgala. One čitatelje, ki si predstavljajo Rusijo kot deželo, ki eks-portira žito, naj omenim, eno dejstvo. Preostanek žita, ki je za izvoz, je vedno prihajal iz Ukrajine, iz doline Volge, iz Kavkaza in iz Sibirije. Centralna in niti v skrbeti za lastne potrebe, in e-dino v teh pokrajinah je bil bolj ševiški režim nepretrgan. Torej se je morala boljševiška Rusija boriti s problemom, kako pa sem slišal, ko je dejal, da je kaša hrana, ki je namenjena samo za živali. Ko sem bil pri Redeku, se je izjavil precej primerno, ko je dejal: "Vi Angle, ži mislite, da stradate, ako nimate ribe za zajutrek." Ako se vzame v primer angleški način življenja, tedaj je živ-ljenski položaj v Rusiji v resnici strašen, to da tako je bilo zmirom, če se vzame v obzir stanje ruskega delavstva. Moja navada je bila, da sem angleški življenski standard vedno popol-, noma pustil na strani in da sem Rusijo primerjal z blokadirano centralno Evropo, kakršno sem videl preteklo leto. Upoštevajoč dejstvo, da je bila Rusija vedno manj urejena, manj civilizirana in veliko bolj siromašna, je bilo primerjanje skoro vedno v prilog Rusije. Res je seveda, da Petrograd na prvi pogled izgleda kot mrtvo mesto. Trava raste dobesedno na cestah, in tu pa sem sem celo videl kako divjo rožo. Toda tudi pomoli v Hamburgu so bili v istem stanju tekom zadnjih let vojne. Petrograd je bil v industri-) al n eni -smislu vedno umetne mesto. Bil je odvisne od angleškega premoga in od ameriškega bombaža . Njegov propad se je pričel še veliko preje kot je prišla revolucija, in sreden je, da je ostalo vsaj 600.000 prebivalcev od nekdanjih dveh milijonov. Umrljivost je bila jako velika, toda v splošnem se je lačno prebivalstvo povrnilo v svoje rojstne vasi. To mesto s (svojimi zaprtimi prodajalnami in praznimi ulicami, medtem ko se je v močnem severnem žaru videlo propadajoče palače intali-janskega sloga in bledeče barve, je nudilo v resnici žalosten, jako žalosten pogled. Zdi se mi, da bo njegova usoda ista kot usoda Ghenta: veličasten zgodovinski monument prošlosti. Kot prvo pristanišče na severu se bo zopet pričelo oživljati šele, ko se zopet odpre trgovanje. Pristanišče se je letos prenovilo, toda vanj ni bilo še nobenega parnika. Toda navzlic vsemu temu, da je bil Petrograd najprej prizadet od Nemcev, pozneje pa od zavezniške blokade, je manj obžalovanja vreden kot Dunaj, a-koravno je živel edinole s svojo lastno pomočjo. V Petrogradu obstoja zmožna in strogo poštena živilska administracija. Špekulacija s hrano je popolnoma zatrta, kar znači, da se vsa hra- severna Rusiji nista Tili 'n?' ki ^ razpolago, lahko ku- najboljših časih v stanu f cem> kl jedolocena od vla- de. "Sovjetski" hleb kruha stane dva rublja, kar ni skoro nič, če se pomisli, da plače segajo od 2000 do 8000 rubljev na me-hraniti pokrajine, ki celo v čari-'**' ''ŠPekulacijski" hleb kru- stičnih dnevih niso bile nikdar ,h,a Petane 400 rubljev v Moskvi, kjer je krajevna živilska manj u- v stanu skrbeti za lastne potrebe. Teško je podati točno in stvar nekem obisku povedala, da se;no poročilo, v koliki meri se je namerava popolnoma posvetiti sovjetski vladi posrečilo prehra- umetnosti in godbi, in da je najbolje, da se njuno razmerje preneha. To je fanta spravilo v tak obup, da je skušal umoriti njo, nato' pa je revolver obrnil nase iri si pretrgal nit življenja. administracija veliko speana. '(Dalje) niti centralno Rusijo navzlic zunanji, notranji; vojn j ter blokadi. Moje lastno mnenje o tej zadevi, kot tudi o celotnem ekonomskem problemu, je bolj u-/ godno kot večine angleških obi- — Pozor! Skupna seja okrožne in okrajne organizacije JRZ se vrši v sredo dne 1. decembra ob 8. uri zvečer, v S. N. Domu v Clevelandu. — Tajnik. — Ali že imate Družinski koledar? STRAN 2. NOVEMBER, 30th' 1920 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PR^NiKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. pmwineg glaae 104 _ ALI JE S. N. DOM POTREBEN? Misel Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu životari med clevelandskimi Slovenci že precej dolgo vrsto let, ampak kot se zdi, do pravega življenja kar ne more. Vzrokov za to je več. Slišali smo že marsikoga, ki se je čudoma vpraševal, kako je mogoče, da največja slovenska naselbina v Ameriki nima svojega lastnega Doma, ki bi odgovarjal danim potrebam. Saj imamo vendar vse polno malih naselbin, ki ne štejejo več kot po par sto ali par tisoč Slovencev, pa so zgradile svoje Domove, ki sicer niso nikaka pretencijozna poslopja, temveč nekaj takega, kar popolnoma odgovarja zahtevam tamkajšnjih prebivalcev. V več slučajih so močna samostojna društva kar na svojo roko podvzela zidavo takega narodnega zbirališča, in še od nikoder nismo slišali da bi stvar ne bila dobičkonosna. Kaj je torej vzrok, da mi Slovenci v Clevelandu še sedaj nimamo svojega pravega Doma, ko nas je vendar tako veliko ? Nam se pa zdi, da je morda eden izmed glavnih vzrokov ravno v tem, ker nas je tako veliko. Fakt je, da je med clevelandskimi Slovenci opaziti večjo mero tiste samostojnosti, ki že meji na brezbrižnosti kot kjerkoli drugod v Ameriki. To je naša velika napaka, katero nam bo treba popraviti, ako bomo hoteli napredovati tudi kot celota. Individualno napredujemo, o tem ni ni-kakega dvoma, toda če bo ta individualizem dobil le preveč razmaha, tedaj obstoja nevarnost, da se bo skupni izraz naselbine razblinil v nič in da bo naše skupno družabno življenje propadlo. Naša dolžnost je, da to preprečimo, če je le mogoče, in da je mogoče, o tem nimamo dvoma. Je še en drug vzrok, da clevelandski Slovenci še nimamo lastnega Doma. Ko se je tekom vojne apeliralo za sodelovanje pri Domu, se je na desno in levo slišalo izgovor, češ, kaj se nam izplača postavljati Dom, ko bo po sklepu miru vse drvelo nazaj v staro domovino. Ne moremo reči, v kolikem obsegu so bili te vrste modrijani prepričani o lastni učenosti, v koliki meri pa je bila za ta izgovor odgovorna njih prirojena zanikernost, toda najsibo tako ali tako, danes mora vsakdo priznati, da so bila vsa taka prerokovanja od muh. Das, res, šlo jih je nekaj nazaj, mpak vsi prihajajo nazaj, ali pa bi radi prišli, pa ne morejo. Ne samo, da nam ni več treba računati na izseljevanje v staro domovino, temveč danes s popolno sigurnostjo lahko trdimo, da moramo računati na to, da pride med nas zelo veliko število Slovencev iz stare domovine, in da bo potreba Doma z vsakim dnem nujnejša. Resničnost poslednje navedenega nam je izborno dokazala nedeljska predstava dramatičnega društva "Ivan Cankar". Veliko ljudi, med njimi žene z otroci, je moralo stati skozi vso predstavo, medtem ko jih je veliko število moralo iti domov, ker ni bilo več prostora v dvorani, ki je svoje čase sicer odgovarjala danim potrebam, toda ne več tako danes. Vpliv naseljevanja se že danes občuti med nami. Ob vsaki javni prireditvi opazimo več obrazov, katerih zdrava barva nam priča, da še ni dolgo, ko so vdihovali sveži zrak svoje rodne zemlje. Ako ne bomo gledali, da si jih osvojimo, tedaj se bodo porazgubili v beznicah, da jih ne bomo videli drugače kot na poti v ali iz tovarne, kakor se je zgodilo s tisočerimi drugimi. Potreba Doma je torej danes bolj očitna kot kdaj prej. O tem je menda vsakdo prepričan. Zato pa nam je treba iti na delo takoj, in ne preje prenehati kot da bo to delo dokončano. Čas je že, da se izbudimo iz naše letargije, in da se clevelandski Slovenci kot celota, brez ozira na stranko ali prepričanje zavzamemo ter si postavimo svoj skupni Narodni Dom, ki bo v ponos ne le nam, temveč tudi našim potomcem. Novice iz domovine.' Dr. Šusteršič na vidiku. — Bivši nekronani kranjski "vojvoda" dr. Ivan Šusteršič se namerava nastaniti na Koroškem, da vodi od tamkaj habsburško propagando v Jugoslaviji. Dr. Šusteršič se je mudil dalje časa( na Dunaju, kjer je imel konfe-' renče s hrvatskimi habsburški-1 mi agenti in z dunajskimi zaup-j niki bivšega cesarja Karla iz, krogov krščanske socijalne stran ke in visoke avstrijske aristo-j krači je . V sporazumu s temi je1 Šusteršič odpotoval v Celovec, { kjer namerava otveriti svojo pisarno. Značilno za naše razmerje je, da ima ta veleizdajnik pravzaprav še vedno svojo odvetniško pisarno v Ljubljani,! kjer ima tudi shranjeno še vse' svoje pohištvo. Dr. Šusteršiča] namreč še vedno niso izbrisali iz liste kranjskih odvetnikov. Hrvati so bili napram isvojim vele. izdajnikom veliko bolj energični in radikalni: Dr. Ivica Frank in dr. Sachs, ki opravljata med Hrvati isti posel, kakor med nami dr. Šusteršič, sta bila v Zagrebu že zdavnaj izbrisana z odvetniške liste. Zakaj se pri nas nastopa z rokavicami proti izdajalcu Šusteršiču? Ali morda ni njegovo veleizdajstvo dovolj dokazano, ali čaka merodajna oblast m'orda na poseben pismen predlog, da se ga izbriše? V l-menu slovenske javnosti zahtevamo, da se takoj izvrši izbris dr. Šusteršiča iz odvetniških i-menikov, ker se pač ne more trpeti, da bi rodoljubni slovenski odvetniki bili še nadalje v sumljivi dr. Šusteršičevi družbi. Kdaj se možu polomijo krila? — Te dni so vprizorili v Parizu dramsko noviteto Edmonda W. Seea. V njej se obravnava vprašanje, kdaj se možu polomijo krila, t. j. kdaj preneha občutiti ljubezen do lepega spola. See trdi, da z izpolnjenim 50 letom, toda kritiki so dvignili solidaren protest. Menda so vsi — ali večinoma — že preko 50 let stari! Eden piše: "Razločeva. ... . . „ . . . . i.,., v. , iti je treba med paradnimi in njimi popolnoma odveč in da bodo mogli kaj doseči le s osvojevalskimi ter med skromni skupnim nastopom. krila" torej prav do 108. leta. j dandanašnji biti suh (suh tudi In neki pariški kritik piše, da v žepu). Kdor je postal debel, je nedavno srečal v IKairu pri-J tega je treba takoj staviti pred jatelja, ki je advokat in šteje 90 sodišče. Ljudje danes vsakega let. In ves srečen mu je pred- j debeluharja opazujejo z nezaupa stavil svojo ženko, ki šteje 18 j njem. Ker pa so tudi ljudje, ki let, ter je z možem baje silno so po svoji naravi debeli, bi bilo treba, da se za te vrste ljudi u-vedejo posebne legitimacije, iz katerih naj bo razvidno, da se V teku zadnjih par let je bilo v vrstah duševnih delavcev nižje ali višje vrste čuti številna očitanja, češ, glejte jih navadne rokodelce in druge delavce, kake plače vlečejo, medtem si moramo mi še vedno beliti glave in napenjati možgane za isto plačo kot pred leti. Resnica je, da si je strokovno organizirano delavstvo posebno tekom vojne priborilo marsikatero zvišanje plače, ako-ravno v večini slučajev ne tolikšno kot se je podražilo tudi življenje. V nekem listu smo čitali pritožbo nekega takega duševnega proletarca, v kateri priporoča, da naj delavci malo mirujejo, da dobijo tudi duševni delavci nekoliko prilike, da izpregovore par besed v prid sebi. Taka pritožba je seveda nadvse smešna in tipična za današnje razmere v Ameriki. Tudi evropejski duševni pro letarci so bili nekoč takih misli, ampak sedaj veje tam že vse drugačen veter. Ameriški intelektualci ne bodo rešili svojega ekzistenčnega problema toliko časa, da pridejo do spoznanja, da so njih interesi identični z onimi navadnih delavcev, da je vsaka ljubosumnost med! srečna. ■ - t ; Bratci se iščejo'. — Papežev nuncij v Budimpešti, monsignor Schiopa, se je predstavil gospo-j niso odebelili morda kot veriž-du Horthyju in, kakor je že obliki in vojni dobičkarji. T0 pa takih prilikah navada, da se e- zato, da se jih obvaruje zasme-nakovredni drug drugemu do hovanja in obrekovanja. V Salz-golega razkrinkajo, mu je dejal, burgu je to potrebo uvidel tudi da hrepeni "sveta stolica" po'socijalist Breitenfelder, ki je čim tesnejših zvezah z Madžar-j vsled tega, ker je bil na agita-Sko katoliške nestrpnosti, ker je cijskih shodih vedno napadan ■madžarski narod tekom1 vojne Jvsled svoje debelosti, napisal v počenjal "čudeže junaštva proti j "Salzburger Wacht" to-le pojas-krivovercem", — Nota bene: da nilo: Moja mati je bila 100 kg. je s "krivoverci" menjen srbski težka, jaz pa sem bil dovršivši narod, kine bo tako kmalu po-'šolo težak 70 kg. L. 1909 sem zabil tistih "junaštev", katere' tehtal 120 kg., 1. 1914, 121, daje počenjalo vitežko pleme za ča-'nes pa tehtam 114 kg. — S to objavo se prenehali napadi nanj. — Roparji zopet na delu. — V nedeljo zvečer se je izvršil velik rop v hiši Novak, podoma-!če pri Jureču, na cesti iz Žirov sa avstrijske zasedbe na račun njegove kože. Zanimivo je dejstvo, da postavlja drug papežev nuncij, monsignor Cherubini v Belgradu, Jugoslovanske pravoverne ovčice pod zaščito "krivo-j v Royte> občina žiri> blizu de_ vernika" Stoj ana Protiča. Seveda, bratci niso le bratci, ampak tudi grdi hinavci. Prevoz mrličev. —Ministrski svet je sklenil, zaprositi vlado zavezniških in prijateljskih držav, naj dovolijo čim večjo olajšavo pri prevozu posmrtnih o-tetankov onih naših državljanov, ki so umrli v tujini. Razen tega je tudi določil, da se taki prevozi oproste vsake carine, rodbinam pa se v ta namen izmenja na željo gotova količina denarja po državnem kurzu. Ako bodo zavezniške in prijateljske vlade po vol j no odgovorile na našo prošnjo, bo pričela naša vlada takoj nato izdajati dovoljenja za prevoz zemeljskih ostankov naših državljanov v domovino. Vlom. — V Celju ^o v torek dne 19. okt. t. 1. ob pol 3. uri po_ poldne vojaki na postaji vlomili markacije. Okrog 9. zvečer so vstopili štirje neznani možje v hišo, ki je znana daleč na okrog kot bogata. Nastavili so samokres na gospodinjo, ki je vdova, in na druge z besedo: Kdor se gane, bo takoj mrtev! Dva od njih sta hitro preiskala hišo in pospravila denarja okrog 100.-000 kron, med tem 90 zlatnikov po 20 kron. Po. izvršenem ropu iso zginili v noč. O njih še ni nobenega sledu. Omenjena hiša stoji na samem, čert ure od demarkacijske črte. Tatvine, ropi in vse slabo, o čemer ni bilo pred vojno sledu v teh krajih, so danes posebno ob demar-^ kaciji nekaj vsakdanjega. So posledice vojne, iz te nastalega tihotapstva in iz tega izvirajo1 če delamržnosti. Nespametno je tudi, da hranijo ljudje toliko denarja doma. Ljubeznjiva žena. - V Žetalah mi krili, ki niso nič slabejša, a le inteimnejša, manje modna, a . -« , , .v ■, v zato legalna." Kdaj je mož Marsikoga izmed nas se dandanes vzpnco vsesplos- star? Moliere in še Dumas sta nega kaosa opnjemlje obup, da se vprašuje, da-li je sploh pisaia; da je "starček" že s 40. kaka pot, ki vodi do izveličanja človeštva. Izgubili so letom, kritiki pa trdijo, da se vero v vse formule, ki jih predpisujejo razni vsegaved- marsikak mož ne "postara" ni- ni zdravniki za olajšanje svetovnega gorja. Toda najsi-ikoli ter da ^epko "leti" do bo tako ali tako, gotovo je, da bo človeštvo doseglo svo-fc v , .... •> , , , , . . i . v ,,' Kl moz i.<±0 let, ki je uejai. o jo rešitev sele tisti dan, ko bo sleherni izmed nas občutil 108 letom zakonskega življenja srčno bol, ako bo videl svojega bližnjega v nesreči. Do ni moški več mož in ženska ni take popolnosti pa vodi le pot vsestranske izobrazbe. več žena!" Ta je imel "krepka vagon št. G. G. 32.909, naložen j na Štajerskem so orožniki are-, z Usnjem za tvrdko Stoesšel vjttfair-Torezijo Kitakovo, ki je Celju. Vrednost usnja 900.0001 osumljena, da je svojega moža' K. Vlomilce oziroma tatove jej Jožefa umorila. Moža so našli zasačil sodrug Kolar Matija in 19. t. m. mrtvega. Imel je več I jih oddal državni policiji v Ce-|ran na glavi in na vratu. Svoje ilju. Čudno nadvse je to, da i-j dejanje je baje orožnikom že ;ma policija svojo stražo na ko-1 priznala, češ, da ga ni marala, j lodvoru, pa ne vidi, kaj se dela; ker je-bil mnogo starejši od nje. v njega okolišču. To je nov do-|pred možitvijo je bila Terezija« Kitak članice Marijine družbe. j kaz, da so sumničenja na želez-ničarsko osobje, če se kaj ukra- Telefon v Ribnici na DolenJ- de, zlasti pa če je železničar so-jSkem. — pri poštnem in brzo-cijalni demokrat, neopravičena. | javnem uradu Ribnica na Do-Duh časa — ali legitimacije lenjskem se je otvorila dne 15-za debeluharje. — Berlinski list oktobra t .1. telefonska centrala "Das Tagebuch" piše: Vojna in z javno govorilnico za krajevni j slaba prehrana sta uvedla nove in medkrajevni promet z orne-, ! običaje. Pošten človek mora jeno dnevno službo. Razkrinkani Habsburzani SPISALA GROFICA LARISCH. Pij IX. nam je dovolil posebno avdienco in jaz sem imela črno svilnato obleko in črn pajčolan, ki sta neobhodno potrebna pri 'takih prilikah. Jaz sem se držala na smeh, ter sam si mislila, da sem res čudno izgledala v svojem oblačilu za odrasle; res je, da smo se vsi videli malo čudni. Mama je imela črno obleko, papa je bil v uniformi, bavarski zdravnik pa se je ponašal s starinskim cilindrom. Papa nam je neprestano naročal, kaj nam je storiti, ko ugledamo papeža. "Pokleknite, pokleknite!" je ponavljal v presledkih; ko pa je pričel odločilni trenotek in smo vsi klečali pred Njegovo Svetostjo, je zdravniku ušel klobuk iz yok in se vedno hitrejše kotalil po poliranih tleh. To nam je vzelo čustva vzdržljivosti, kajti papež se je nasmejal in nas povabil v zasebno sobo na pogovor. Pij IX. je bit silno prijazen in se je posebno zanimal zame. "Rad bi se malo porazgovoril s to malo gospi-co," je dejal. "Ali mi jo pošljete jutri zjutraj na o-bisk?" "Moji starši so bili očarani po papeževi prijaznosti, in drugi dan sem šla s svojo guvernantko v Vatikan. Papež me je ipraševal o veronauku, razgovarja-la sva se v latinskem jeziku in ob koncu svojega izpra. ševanja se je Pij nasmehnil in me vprašal: "Nd, ali si se kaj prestrašila?" '"Ne," sem rekla, saj je imel papež, visoko, lepo raščen človek, enega tistih "dobrih" obrazov, ki vzbujajo aaupanje in naklonjenost. "Oj, veseli me slišati," je dejal "vendar povej mi v resnici, kaj imaš rajši: versko vizpraševanje ali ples? Ko sem bil jaz mlad, sem prepričan da bi rekel, da imam ples rajši kakor veronauk." Pomežiknil je, mi pomirljivo pobožal roko ter mi pred odhodom dal svojo sliko in prekrasen medaljn, ispremši dar s posebnim blagoslovom. Papež je bil zelo naklonjen naši rodovini. Bil je krstni boter hčerke napolitanske kraljice, in ko je pozneje nesreča doletela mojo teto in strica, sta bivala mnogo let v farneški palači. Eden najzanimivejših dogodljajev v mojih dekliških letih je bilo prvo srečanje z Rikardom Wagner-jem, ki je — kakor je znano —- dosegel svoje priznanje kot ženij s pomočjo prijaznosti in zaščite Ludovi-ka II. Kralj, ki je zelo rad imel papana, ga je neki dan vprašal, ako se more njegova zaročnica, bavarska kneginja Sofija, sniti z Wagnerjem v naši hiši. Papa je bil kapjpada zadovoljen, in dogovorili so se glede sestanka. Vsled nekih neprilik pa se je zgodilo, da so bili vsi z doma, razen mene, ko je veliki mož prišel. Svojo osamljenost sem porabila, da sem prebrskala vso garderobo svoje matere, da bi si pomerila njeno obleko; oblekla sem si njeno največjo krinolino, njeno svilnato obleko, pa klobuk in jopič, vzela majhen zelen, s vilo obrobljen dežnik, ter samozadovoljno pro-menirala pred dolgim ogledalom. Iznenada se je oglasil zvonec, in ker sem mislila, da je prišla moja guvernantka, sem stopila k vratom, jih odprla ter stala pred — Wagnerjem, dasiravno ga takrat še nisem poznala. Dobro se spominjam majhnega moža z velikim nosom, ki je uljudno pa z močnim moškim naglasom rekel: "Ali tukaj stanuje bavarski vojvoda?" Priklonila sem se in rekla resnobno: "Prosim, stopite noter." Wagner je bil videti nekam nervozen, pa ni čufla, zakaj v svoji ogromni krinolini in obleki, ki mi je bila veliko prevelika, sem bila na vso moč čudna videti; no, morda si je bil mislil, ker je naša rodovina slovela zbok svojih pretiranosti, da je slučajno naletel na enega bolj čudnih članov; pohlevno mi je sledil v vzpre-jemnico, kjer sem ga pustila. Pretekla je ura, in ko se je guvernata povrnila, sem ji povedala, da čaka v salonu papanov krojač; ona pa mi je samo odgovorila: "Naj čaka," ter je vporabila svojo eneržijo, da me je pošteno oštela zaradi moje našemljenosti, ter mi velela, da se vrnem k svojemu učenju. Nobenega glasu ni bilo slišati iz sobe, kjer je Wagner potrpežljivo sedel; ko pa se je mati vrnila ter sem ji sporočila zanimivo vest, da je "papanov krojač" v salonu, se je nemudoma podala k njemu, in je ma^ Ione izdihnila, ko je spoznala Rikarda Wagnerja. Mama je bila v resnici vsa nesrečna, ko je pomislila, kako neprijazno sem ravnala ž njim in se je na vso moč oproščala. Wagner ju pa je bil dogodi ja j kaj všeč, in je dejal. "Nekdo mi je pač rekel čakati, in kakor vidite, sem v resnici čakal." Kmalu zatem je prišla teta s svojo spremljevalko in po mojih mislih se je vršil prav prijeten razgovor. Meni ni bilo dovoljeno, da bi obnovila svoje znanje z Wagnerjem, temveč sem se zvijala pod materino jezo v popolni temi svoje šolske sobe; vendar pa prav močno sumim, da je moje našemljenje najbolj razkačilo mater in da dolgo Wagner j evo čakanje ni bilo prav nič v primeri z njeno pomečkano obleko in trdo obdelavano krinolino. j "i Drugo poglavje. Ko sem bila štirinajst let stara, je cesarica povabila moje starše, da jo obiščejo na Dunaju, in še posebno jim je bilo naročeno, da vzamejo tudi mene seboj. Neizrečno sem bila vesela, da bom videla Dunaj, ki sem o njem čula praviti, da je najsijajnejšo mesto v Evropi. "Drobno malo dekle,'* je bilo zdaj pravi mlaj in mama je odločila, da mora ta obisk zapečatiti usodo kratkega krila, ki sem ga doslej nosila. Moji starši so bili priprosti ljudje, ki jim je potrata zelo mrzela, in moje toalete so bile narejene za koristnost in ne za le-^ poto. Morda bo dekleta z neizmernimi mislimi zanimalo, da so smatrali tri obleke povsem zadostnim, da jih nosim za čas tega obiska — eno za potovanje, drugo za izprehod, in črno svilnato obleko za velike pri' , ložnosti. To črno svilo sem sovražila z globoko uko-renijenim sovraštvom, ker je bila veliko prestara P° modi in sem se branila jo nositi. "Da ne slišim nobene take neumnosti več!" je rekel papa, ko sem se obrnila do njega, "če je obleka res videti starinska, pa je vsekakor elegantna!" Imela pa sem še druge zoprnosti, ker so midali iz neznanega vzroka gorske čevlje z debelimi podplati in podkovane z močnimi žeblji in ne lahkih čevljev, ki so tako primerni za mesto. "Komu bom pa podobna?" sem si mislila obupano. "Teta Cissi mi bo rekla "bavarska kmetici" in vsi se mi bodo smejali." Pa mojih križev 'še ni bilo konec-Papanu so moji svitli lasje vedno mrzeli, in je zahteval, da v obilni meri vporabljam olje za lase, v prazni nadi, da -se bodo moji svitli lasje navse zadnje izpre-menili v črnkaste. Postal je naravnost obseden od te misli, ko smo se razgovarjali o dunajskem obisku, i'1 vsak dan so mi pogosto mazali lase z oljem. "Ne P0' zabi tudi vzeti seboj dovolj zaloge," je zamrmral; i11 tako smo se s celo kletjo steklenic makassarskeg^ olja podali na pot. . Naposled je napočil pomembni dan, ko smo odpotovali iz Monakovega ter pozno zvečer dospeli v Penzing, pstajo za Schoenbrunn, odkoder nas je dvorna 'kočija odpeljala v grad, kjer tisto noč nismo videli nikogar. Jaz sem imela prekrasno spalnico z jako velik0 josteljo, nad katero je visela slika nekega čudno gl0* dajočega nadvojvode, čigar izraz me je navdal s strahom, da bi ga srečala kot duha. Pripravili so nam okusno večerjo, ali papa je trdno vstrajal pri tem, da ne bi pod noč preveč jedli. --'K.- november, 30th 1920 "ENAKOPRAVNOST" STRAN VOJNA LJUBEZEN Rado Murnik. (Nadaljevanje) Tudi dovolj. te vezi, bal se je žrtvovati svoj | spodični, potem pa ga je prema- tobaka je imel zmeraj Pomiloval je siromake,1 samski stan, svojo zlato prostost! In vendar je čutil, da bo moral snubiti Serafino in da ne more drugače. Prijetne občutke sitega želod, ca in zadovoljnega trebuha je smatral za pravo ljubezen. Va- Vi • v \ , i rala ga je čudna psiholoska zmo- ki so se gnetli in čakali po cele 6 , , , ta, morda celo psihoza: domišljal si je, da ljubi Serafino, to- ure pri trafikah; njemu je Serafina preskrbela cigaret in cigar. Tudi njegovim učencem so se vremena zjasnila. S polnim želodcem in veselim srcem je pogostil vsakega ignoranta, ter jz vsega želodca!" n'-omadeževal svojega kataloga gala radovednost. Šel je v svo. jo sobo in bral: "Čarobna, dražestna gospodična! V viharno utripajočim srcem naj Vam pišem, česar si moj jezik doslej ni upal povedati! Dozdaj sem namreč mislil, da je ni na svetu take lepotice, ki bi mogla otajati led o-koli mojega srca ! Odkar pa zakaj Žabarjev slog mu ni bil po godu. Vsebina ga je iznena-dila skrajno neprijetno. Niti sanjalo se mu ni, da mu je Se-rafina navihana, kakor vse Se-rafine, nalašč nastavila te lima-nice, ker je upala, da tako pospeši odločitev. In ni se motila. Ubogega Olupka je jela griz-ti ljubosumnost in Serafina se mu je zdela mahoma mnogo bolj da v resnici je ljubil le njene pe- sem imel čast videti Vašo dra-; mikavna, odkar je vedel, da bi čenke in štruklje! Potemtakem: žestno postavo in Vaše mile oči, ne bi smel nikdar reči: 'Serafi-; sem se takorekoč popolnoma iz-na, ljubim te iz vsega srca!"| premenil, čutim se pomlajenega ampak k večjemu: "Ljubim te in prerojenega. jo rad imel drug. "Staremu dedcu diši dota, dota!" je preudarjal s kislim obrazom. "Pa ne bo nič, gospod Ža. Velečastita gospodična Sera- bor! Še danes moram govoriti &!iri}iiiiitirrii[!Siiitiircifiiiii]imiiiiiiiiiiiitiriiiiiiniiiiiii)i!Triiittiii»iirTiiiiMittiiijn]iiiimii]Hiitiiiiniif* POLOM _^JIUiilllillI:illlllililliltlllllll]flllll<;]II»lil!llilUllrilllltilitIIi;illl(llll<41TIII1iIIIJ*l]i!lllltlIllillillitltlllilJ l!i:!l!llllllllUIIIIII»HIIII!IIIIIIIIUIII!ll!lllllinl!lllll!lllllltlllllllllllll!lim:llll»l!ll>lll Večkrat mu je nekaj reklo: fina! Vaša čarobna postava mi svoje male domačije, ter ga meli vsaj suhorja! Prejšnji ve-vprašala, ali ostanejo vojaki čer, na Quatrechampski planoti, vendar že enkrat tukaj, v njiho-'so bili skoraj vsi pojedli zaloge vo obrambo. Že trikrat je bil1 svojih telečnjakov in pozobali 5. armadni zbor vsled nepresta- j celo zadnje drobtinice, da si o-nega dospevanja nasprotnih u-1 lajšajo dolgo čakanje. Na srečo kazov korakal skozi njihovo vas.1 pa je našel oddelek še tucat Prejšnji dan so bili slišali v o-1 krompirja, ki so ga ljudje po-kolici Bara streljanje s topovi.' razdelili med seboj. Prusi gotovo niso bili dalje nego Maurice, ki je bil ves oslabe-dve milji. „ j lega želodca, je vzkliknil z obža- Ko je Maurice odgovoril ubo- lovanjem: gim ljudem, da pojde brez dvo- "Da sem vedel to v Chene-u, ma tudi 7. armadni zbor dalje, bi bil kupil kruha!" so glasno tarnali. — Torej jih Jean je poslušal in molčal. Ko zapuščajo, in vojaki se ne pri-! so vstajali, je imel prepir s s Serafino. Bomo videli, kdo bo Pojdi snubit!" Pa le ni šel. Kdo ve, kako dol- nobenim slabim in škodljivim »pitajo te kakor ženina! Vsak je noč in dan pred očmi! Izkra- zmagal, Žabar ali Olupek! rej°m. Z radostnim licem in dan te priklene trdneje k Sera-! tka: Serafina, ljubim Vas in vedrim čelom je stopal v hram fjni. Zasnubi jo! Kaj odlašaš? moja edina želja je, da bi bili učenosti; razlagajočemui latin- Serafina res ni krasotica. Toda'moja zakonska žena. sko ali grško slovnico so se bu-, iep obraz kmalu mine, nelep pa j 0, da bi mogel svojo ljubezen sladki spomini na Kobilari- je nekaj trpežnega, trajnega, do Vas natančneje in lepše opisne ocvrte piške in palačinke. Ni čuda, da ga je minil furor Paedagogicus. Gumbe mu je prešila posled-ikra t spretna roka Serafinina m odslej je močnejše čutil nežno vez med njo in sabo. Ti ob-eutki so ga izprva nekako plaši-!i; bal se je odgovornosti in dolž vati. Pa saj ste menda in vsakega mojega vdanega pogleda in go bi bil še odlašal, ako ne bi|po vsem mojem vedenju že sa-bil lepega dne našel na hodniku mj ugenili, kaj čutim za Vas. pisma, naslovljenega na ",pre-dražestno gospodično Serafinico Kobilarjevo". Pismo je bilo od- Ko je opoldne stopil v tako-imenovano obednico, je bistroumna Serafina takoj spoznala, da se je riba ujela na vado. "Bral je!" si je dejala zadovoljno, ko je videla njegov nenavadno resni obraz in negotove poglede. Bila je posebno prijazna. Olupek pa je gagal v skrbeh, kako bo opravil. Jedel je manj nego druge dni. Po kosilu je gospa Kobilarjeva Prosim, oprostite mi, da Vas nadlegujem s temi vrsticami, in blagovolite pomisliti, da jih piše prto; Serafina ga je torej že!jzkušen in značajen mož, ki:navadno dremala v naslanjaču ■brala in ga potem izgubila. Iz-zna presoditi veliko važnost te-'P" oknu. Olupek in Serafina n°sti, ki bi utegnile nastati iz j prva ga je hotel takoj nesti go- ga koraka. Od mojega rojstvo j sta se leko polglasno pogovar- je namreč preteklo že petdeset Jala; to matere ni motilo. Tudi let. Res je, da nisem več mladenič, toda moje srce je še vedno mlado, in 'to je glavna stvar. Moje razmerje so v najlepšem redu kakor tudi moja štacuna! V Vaših rokah je moja usoda. Upam, da moje ognjevite ljubez ni ne pogasite z mrzlo vodo ne- SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ' ZVEZA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $260.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. Sprejema vsako značaj no osebo ne glede na veroizpo-Vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpsre. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in Polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—,16 tet do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let, Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih Naselbinah v Zar. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za Pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. < J. PROSTOR, preds. BLAŽ NOVAK, tajnik danes je čepela v naslanjaču in kimala. Prišla je velika ura! Olupku je bilo težko in tesno pri srcu. Plaho je pogledal na Kobirali-co; spala je kakor nedolžen polh. Serafina je sedela mirno za Dve besedici: 'Ljubim Vas!'— j dve kratki besedici zadostujeta da se mi odpro nebesa na zemlji! Kakor jelen po kozarcu hladne vode, tako hrepenim po Vašem cenjenem odgovoru in Vas, vroče ljubljena Serafina. prosim, da me ne pustite predolgo koprneti v mučni negotovosti. Z odličnim spoštovanjem Vaš vdani Žabar." Serafina je odgovorila Žabar-ju, da se ne more tako hitre odločiti, in ga prosila, naj malo počaka, da si bo korenito premislila to resno stvar, ki je prišla tako nepričakovano. Olupek pa je vzkliknil: "Nezadostno!" ko je prebral pismo, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. 634 Main Street, Johnstown, Pa. ugodnega odgovora, ampak da ™izo in potrpežljivo čakala, kaj sprejmete mojo prijazno oferto! bo. "Gospodična," je šepetal Olupek, "ali ničesar ne pogrešate?" Ona se je nalašč malo obotavljala, potem pa odgovorila tiho: ''Izgubila sem pismo." "Našel sem ga na hodniku, pa sem ga pozabil takoj oddati, o-prostite, gospodična!" je hitel, da bi čim prej opravil neprijetno stvar. -s 11 Serafina se je zahvalila, sramežljivo povesila oči in spravila pismo v žep. "Gospodična, prositi vas moram odpuščanja!" "Čemu neki?" se je nasmehnila. "Bral sem ono pismo." "Brali ste te čenče?" je vpra. šala z začudenim obrazom. Te besede so veselile Olupka in mu vlile poguma, ki ga je bil tako potreben. "Gospodična Serafina, ali mi verjamete, da sem vaš najboljši prijatelj ?" "Verjamem, gospod profesor, verjamem!" Gledala ga je debelo, pozorno in radovedno. ''Ali ne bi svojemu najboljšemu prijatelju povedali, kaj -boste odgovorili gospodu Zabar- AMERIŠKI SLOVENCI se sicer ne moremo postavljati z velikanskimi kulturnimi deli, toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta jako važni v našem življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa POEZIJE IVANA ZORMANA, Cena $1.25. Te dve knjigi bi morali' biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago. Vsa naročila naslovite: Ameriško - Jugoslovanska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. "Kdor bo hotel sladkorja," je j vrsti. Odkar je šlo vse čimdalje dejal Loubet, ko je stregel s j slabše, je napredovala tudi ne-kavo, "naj samo namoči svoj; pokorščina, in poveljniki si na-palec in počaka, dokler se ne j posled niso več upali grajati. In raztopi." I Jean je s svojo lepo mirnostjo A nihče ni bil voljan, da bi se, izprevidel, da se mora odreči šalil. Ce to ni bilo nerodno, — svojemu korporalskemu ugledu, sladkor brez kave! Pa če bi i- ako noče izzvati očitnih uporov. iilJiiLliilaiiiLliilaliilaliiLliiLliilaliilaliilBliiUiiLliilaliiLLilaliiLliilsti St. Clair Music School izreka na tem mestu prisrčno zahvalo za velikanski uspeh vsem udeležencem NEDELJSKEGA KONCERTA ki so s svojim sodelovanjem mnogo pomagali. A. Hoedl. i itf DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. '■|lllHTtlVM!E11Dltt JIIIWIII [■Itltwillinilll lf«|»l[gltE|g[IIJW|tllM|tt[M]yi|»|ll|»|ll|«|ltia|llfW|1IIW|IIIM|1T» JU CT3 I-1 CZD ClCZDCDD Cm I-I CUD Q CUD CUD □ cud I I I I dcmczin CDC3CT] opznczzD a err I je blizu. Najboljši, najkoristnejši in najpotrebnejši dar za vaše rojake v domovini, je denar. Le nekaj dolarjev iznese mnogo kron. Mi pošljemo vaš denar po najnižji borzni ceni ter ga izplačamo v starem kraju hitro in točno, kar vam z lastnoročnim podpisom prejemnika, lahko dokažemo. NEMETH STATE BANK Ivan Nemeth, predsednik 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., NEW YORK, N. Y. "Kaj? Nič!" ( Z Olupkovega srca se je odvalil težak kamen. "Kaj pa, če bi vam bil pisal jaz kaj takega?" je izustil z ve. liko muko. "Ah,,gospod profesor!" Zakrila si je obraz z rokami. "Ali bi bil vaš odgovor ugoden, gospodična?" "Ugoden ..." je zašepetala po kratkem molku in poškilila skozi prste na razburjenega O- lupka. i , ..^ Jtt Ul^li ' 'Serafina!" "Olupek!" In že sta bila skupaj! Držala sta se za roke, si gledala v srečne oči in celo poljubovala sta se. Dobro se jima je zdelo vse to. Govorila pa nekaj časa nista nič Tam pri oknu v naslanjaču pa je spala Kobilarica kakor polh. "Jutri opoldne bomo imeli pa rižek na juhi!" je izpregovorila Serafina. "Rižek! O rižek!'Rižek!" "Rižek z grahom!" "Rižek z grahom!" "Rižek z grahom!" se je veselil Olupek in poljubil ljubico prvikrat na deviški krof. (Dalje) 6. * "Strela božja!" je rekel drugi dan Chouteau, ko se je trd in zmrzel prebudil pod šatorom, "nič nerad ne bi jedel juhe s kupom mesa naokoli." V Boult-aux-Bois, kjer so taborili, so razdelili zvečer le majhno množino krompirja, ker hajajo borit, ti vojaki, ki jih vi-i Chouteau-om, katerega je hotel je postajala intendanca zaradi: dijo prihajati in izginjati na ne.! poslati po drva; ta pa se je ne-brezkončnih maršev in proti-1 prestanem begu ? j sramno uprl, češ, da ni on na maršev čimdalje bolj brezglava in zmedena in se ji nikdar ni posrečilo pravočasno sestati se s četami na določenih krajih. V tem neredu nihče' ni več vedel, kod naj lovi blodečo čedo; in to je pomenilo bližnji glad. Loubet se je iztegnil z obupnim smehom: v "Hudiča, zdaj smo pri kraju s pečenimi gosmi!" Ves oddelek je gledal mračno in čemerikavo. Če nimaš ničesar več, da bi jedel, tudi ostalo ne gre. In vrhu tega ta neprestani dež, to močvirje, kjer so pravkar prespali noč! > Takrat je videl Chouteau,11 kako se je Pache pokrižal, ko j^z zaprtimi ustnicami opravil jutranjo molitev, in srdito je vzkliknil: "Tak prosi vendar rajši svojega Boga, da nam pošlje vsakemu par klobasic in kozarec pijače!" "Ah, da bi imeli vsaj kruha, kolikor bi se nam ga zlj ubilo," je vzdihnil Lapoulle, ki ga je njegov veliki tek tako mučil, da je trpel še več kokor ostali. Poročnik Rochas pa jim je u-kazal molčati. Če to ni sramota, če misli človek venomer le na svoj vamp! On si je enostavno nekoliko trdneje zategnil pas. Odkar se je bila stvar tako odločno poslabšala in se je v daljavi tuintam slišal ogenj pušk, je bil našel zopet vso svojo trdovratno zaupnost. Zdaj, ko so bili Prusi tu, je bila stvar priprosta: treba jih nabiti! In zaničljivo je migal z ramami za kapitanom Beaudouinom, za tem mladim človekom, kakor ga je imenoval, ki je bil ves neutolažljiv nad končno izgubo svoje prtljage *ter je stisnjenih ust in bledega obraza grizel svojo jezo. Ne jesti, to se še pretrpi; on pa je bil orgorčen zato, ker ni mogel premeniti srajce. Maurice se je zbudil v trudno-sti in drgetu. Noga se mu na hvalo širokim čevljem res ni bila še bolj razbolela; toda nje, gov plašč, ki je ostal po včerajšnjem nalivu trd in težak, mu je bil kar nekako ohromil ude. Poslali so ga po vodo za kavo; pri tej priliki si je ogledal ravnino, ki ji leži Boult-aux-Bois na ro bu; na za padu in na severu se dvigajo gozdi, in pobočje vstaja do vasi Belleville; proti Buzan-cy-u na vztoku se širijo prostrana, ravna polja, izgubljaj e se v rahlem valovju, izmed katerega gledajo posamezna sela. Ali so se nadejali sovražnika od tiste Wa strani? Ko se je s polnim vr- fjfl čem vračal od potoka, ga je po- |V| klicala kmetska družina, ki je K stala objokanih oči na pragu H Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 John L«. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. II|»|II|»|II|B|II|1|II|»|II|»|II|1II jiiiltililiilaliilaltilaliililiilalliTili 'i*!! UHi! !l!i! UEii !!£!! LISI1 LEU U21! Uit! SlHi! UEU !IB1! U!!! 'J.1!^ lili! !151! !1£1! Lilil UHi! ILHiJ iiSl! 11511 LEil Lil! (i!!! IiSl!! ti w a m Naznanilo! Naznanja ee rojakom, da je slovenski zdravnik ALBERT IVNIK, D. C. 6408 St. Clair Ave. opremil svoj urad z velikim modernim električnim stro. jem (X-Ray machine), ki mu bo služil za slikanje hrbtenice, ter mu bo v pomoč pri iskanju vzroka bolezni. Ta priprava je v njegovem delu velikega pomena tei. trpečemu ljudstvu v korist. DELNIČARJEM S. N. DOMA. Redna letna delničarska seja S. N. Doma se vrši dne 8. Decembra 1920, v lastni dvorani št. 3. PRICETEK TOČNO OB 8. URI ZVEČER. Vsi pooblaščenci društev in delničarjev, kakor tudi posamezni delničarji so uljudno vabljeni, da se gotovo vdeleže te seje, ki bode važna za na-daljni razvoj S. N. Doma. Pridite vsi. L. MEDVEŠEK, fin. tajnik. 9 II SI S S 1 a SLOVENSKO DEKLE, ki je i prišlo iz starega kraja, išče služ. bo za hišna dela pri družini brez otrok. Poizve se na 14410 Sylvia Ave. , 284 PREMOŽENJE NAD $400.000.00. Vložite denar po 30/0 pri Slovenskem Stavbinskem & Posojilnem Društvu 6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah. / STRANI 4. "ENAKOPRAVNOST' ~ NOVEMBER, 30th 1920 DOMEN. Pisati kritiko za diletantsko prireditev n.i tako lahka reč, kot si mogoče kdo predstavlja, kajti treba je pomniti, da imamo take ljudi, ki bi radi, da bi bila kritika obenam ugodna in pravična. Ugodnost in pravičnost pa sta v talcih slučajih včasih tako velika sovražnika, da ju je jako teško spraviti v vsaj dozdevno soglasje. O tem imamo že dosti izkušraij. Toliko smo omenili kar tako mimogrede ,ker mislimo, da velja enako za vise slovenske naselbine v Ameriki. Dramatično društvo "Ivan Cankar" v Clevelandu pa Ima za seboj že toliko zgodovino, ki sicer ni važna vsled svoje dolgosti, temveč vsled svoje aktivnosti, da 3e lahko popolnoma odkrito sodi in presodi po zaslužen ju . Prepričani smo, da so med njimi najmočneje zastopani taki, ki so celo užaljeni, ako se jih kar kra-tkomalo proglasi za umetnike popolnega kalibra, kakor je bila žalibog dozdaj pri nas skoro vedno navada. Preteklo nedeljo je dram. dr. ''Ivan Cankar" vprizorilo znano igro "Domen". Ljudje so vedeli, da je ta igra vzeta iz življenja slovenskega kmečkega ljudstva, in vdeležba pri večerni predstavi je bila (nadvse hvalevredna. Sedaj pa k vprizoritvi sami. Kmeta Jurceta je igral Jos. Mrhar. Njegova postava je zelo primerna za vlogo očeta, toda opaziti je bilo, da ni v stanu poglobiti se dovolj živo v vlogo, čemur pa je bilo vzrok najbrže to, da ni dovolj dobro znal svoje vloge. Ta nedosta-tek smo pri njem že večkrat o-pazili, in upati je, da ga prihodnjič popravi. Anka, njegova hči (gdč. Mary Petrovčič) je svojo vlogo rešila jako dobro. Posebno pohvalno se je treba izraziti o prizoru v ječ, ko se je poslovila od Doma. Gdč. Emilija Koprivec je imela to pot neznatno vlogo dekle Jerice in jo je seveda tudi povoljno rešila. Ga. Kristina Filipič, ki je imela pri par prejšnjih prireditvah manjše vloge, je jako efektivno rešila vlogo osebenke Mete, ma. . tere Domna, katerega je predstavljal John Steblaj. Steblaj igra z očitno lahkoto in jasno je, da je vedno v stanu poglobiti se v svojo vlogo. Ampak ta fa-milijarnost ga včasih dovede, da dostavlja svoje opazke, ki včasih niso na mestu, in ki stva-ripopolnoma nič ne koristijo. Na ta način zadobi včasih vloga karakter, katerega ji pisatelj ni nikdar mislil dati. Vloga grajščaka Sove je ena izmed najtežjih v pri celi igri. Ker g. Terbižan, ki je imel to vlogo, dosedaj še ni imel nikdar slične vloge, smo bili mnenja, da ji sploh ne bo kos. Toda ker je znal vlogo gladko, se mu je posrečilo dati svoji vlogi kolikor toliko karakterja, ki ga zahteva avtor. V nekaterih da že čestokrat smo opazili, da' ženske znajo svoje vloge veliko boljše kot moški. To je treba popraviti, kajti nemogoče je pričakovati od igralca poglobitve, ako nima vloge v mezincu. Igra je trajala do polenajstih, toda občinstvo je mirno vztrajalo na svojem mestu, kar že samo na sebi tvori nekako priznanje. Le tupatam je bilo preveč smeha ob trenotkih, ko ga je bilo najmanj treba. To napako sme v zadnjih letih včasih že skoro popolnoma iztrebili, sedaj pa se je zopet pojavila. Ne bilo bij neumestno, ako bi igrovodja pri prihodnji predstavi občinstvo opozoril na to. S tem bi bilo u-streženo marsikomu, kateremu tak smeh pokvari popolnoma ves užitek, ki bi ga imel drugače od predstave. >—X.— this unjust settlement to the detriment of a small, but highly cultured nation, now threathen-ed with extinction. "With the assurance of our POHIŠTVO NAPRODAJ^ Radi odhoda iz mesta se proda še popolnoma novo pohištvo za 3 sobe s kuhinjsko opravo vred. Lahko se dobi tudi dotično sta- gratitudei and confidence we com- novanje. Poizve se na 1380 E bine our sincere desire for your complete and speedy recovery. "Yours with highest respect. The JUGOSLAV REPUBLICAN ALLIANCE: Frank S. Tauchar Secretary." Pismo predsedniku. (Konec.) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H' NE POZABITE! Kadar rabite dobro bri- J * tev, škarje, jermen ali kaj j S druge brivne ali rezilne o- S S prave, pridite v mojo tr- £ 3 govino, ker jaz kot bivši J i brivec poznam dobro te 5 " predmete. Vse blago pri nas kupi je- S no, popravljeno ali bruše- S no, jamčimo. S John Tomažič 52. St. Zgoraj. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—'W. Rosedale 4893 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. Da, da, srbska vlada je vedela, da je treba pohiteti s pogajanji z Italijo, ker imela je tehtne vzroke. Velika Srbija, Pašiče-va tajna pogajanja z rimsko vlado, namen regenta Aleksandra, da poroči hčer italijanskega kralja, volitve za konstituan. to, vse to je sililo srbsko vlado, da se podviza in proda primorske Slovence in Hrvate Italijanom. Tudi veliko-srbska politika pozna dobro staroavstrijski rek: Divide et impera, pozablja pa, da je ravno tista monarhična kli ka, ki je delila narode in jih vladala, našla svoj Waterloo, in da se nekaj sličnega lahko pripeti tudi srbski. Slovenci so za srbsko vladno kliko preveč inteligenten narod, največja nevafnost jim je grozila od strani Slovencev, zato se jim je zdelo primerno, da jih razdele v štiri dele, toda razni Pašiči, Trumbiči in Vesniči so delali račun brez krčmarja in sedaj nastane vprašanje: Kaj bo ljudstvo v domovini storilo pri prihodnjih volitvah, kako bodo mogli priti pred ljudstv kandidati raznih strank, ki so se izjavile v svojih programih za monarhijo — Veliko Srbijo. V naslednjih vrsticah podamo vsebino pisma, poslanega predsedniku Wilsonu: "To Woodrow Wilson, The President of the United States The White House, Washington D. C. — Mr. President: — In view of the recent unfavorable and unjust settlement of the Adriatic question between the Representatives of the Italian and Serbian Governments at Santa Margherita, Italy, at which Conferences the Slovene Nation, as a nation, had no representation and with settlement this Branch of the Jugoslav Nation was dealt the mortal blow, the undersigned Jugoslav Republican Alliance, representing the several Fraternal, Political and Cultural Societies of A-merica, whose representatives have assembled in Washington ........... . „ on the 9th day of March, 1920, prizorih kot ^ Pnmer pn Meti to expresg tQ yQU joint,y theh. gratitude and confidence in the 670 E. 152nd St. Collinwood. VAŽNO NAZNANILO. Glavna letna seja krajevne organizacije J. R. Z. Št. 17 v Collinwoodu se vrši v četrtek, 2. decembra v Kunčičevi dvorani ob 1/28. uri zvečer (zadaj). Vse člane in članice se opozarja, da zagotovo posetijo to sejo, ker je važna, drugič, ker je na dnevnem redu volitev novega odbora za prihodnje leto. Veselica je tudi pred durmi in treba bo še marsikaj prekrbeti. Potrebno je torej, da se snidemo vsi skupaj. Tajnik. ODGOVOR. Mary Jeraj, naznanjam tebi, tvoji sestri in javnosti, kar ti in tvoja sestra naznanjati javnosti, da ni resnica, je pa resnica, da ako bodeš še kaj nadalje, pri javnosti iskala, resnice, hočem jaz tebe javno z resnico seznani, ti, ravno tam kjer se laž in resnica razločita. Gertrude Bališ, East 162nd St. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HI Ali trpite na slabem vidu, o- ■ česnih boleznih, glavobolu, ner- ■ voznosti ali na kateri izmed h mnogih bolezni, ki jih povzro- | čijo slabe oči? Več sto ljudi, katere sem jaz ■ ozdravil z mojo metodo, ne tr- £ pi več na teh boleznih. Ako ste ■ poskusili že vse špecijaliste in ■ vas še vedno boli glava, oči. i itd., ne obupajte, seznanite se * z mojo metodo, ki se vam, po- ■ jasni brezplačno. Dr. L. STARCE OPHTHALMOLOGIST 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. Uradne ure: 10-12; 2-4; 6-8; g ob nedeljah in sredah 10-12. NAZNANILO. __ Glavna seja pevskega društva "Jadran" se vrši v sredo 1. decembra ob 8. uri zvečer v Kunčičevi dvorani, Collinwood, O. Vse člane, kakor tudi članice se tem potom opozarja, da zanesljivo pridejo na to važno sejo, ker imamo na dnevnem redu tudi volitev novega odbora za leto 1921, volitev delegatov za na konvencijo S. D. D. itd. Torej udeležite se seje vsi brez izjeme, in pripeljite tudi kaj novih članov. Leo. Bostjančič, tajnik. MALI OGLASI BI TRI SOBE pripravne za novoporočenca, se oddajo v najem z vsem potrebnim pohištvom; elektrika in kopališče. Poizve se na 5704 Dibble Ave. DVA FANTA SE sprejmeta na stanovanje in hrano. Zglasite se na 14402 Sylvia Ave. Nuga-Tone RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIVCE. BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE Vsak o reran in vsaka funkciia telesa. se zanaša na močno živčno silo za zdravo življenje in delo. Nuera— Tone je bo eat fosforus za živce in za železo v krvi. Sestoja iz osem vodilnih zdravilnih medecinov. naiboli nriporočanih od znamenitih zdravnikov. Želodčne nadloee. neorebava. slaba prebava, zabasanost. bolan elavo bol. jetrne nadloee. plin v želodcu in drobovju, kislina v želodcu, smrdljivo dihanje, bel jezik, davljivi žolč. dvi-eanie zavžite jedi. nekoč občutek, bo- (JtfSYMYSYIYSYiYSViYMVW^YS^ leZe11 V Žel°dcU- in drUee Z^bljive (bolečine so hitro odpravljene z vdo-rabo čudežnega zdravila Nuea-Tone. Da vam dober tek. povečalo bo vašo težo in spali boste dobro in se počutili kot nova oseba. Nuera-Tone kreni. troji in ojačuje vse najslavnejše organe. Gradi močne, utrjene in ko-renjaške moške in zdrave in krasnei-še ženske. Na tisoče ljudi jemlje in hvali Nuga-Tone. Izrežite to nazna nilo in era vzemito v lekarno, dobite eno steklenico Nuera-Tone in ako ni ste nouolnoma zadovoljni vrnite o-stalo in vrnjen vam bo denar. Ako ne morete dobiti zdravila pri vašemu lekarnarju, nam nošljite $1.00 in do bili boste zdravilo za cel mesec z nanrei plačano poštnino. Druggist: You can get Nuga-Tone from your jobber or from the National Laboratory. 529 So. Dearborn St. Chicago. 111. Guaranteed. Retail price $1.00._ Rojaki - Pozor! Prodajamo DEBELE PRAŠIČE vsakovrstne velikosti in teže, žive ali zaklane; ter jih pripeljemo na dom. Prodajamo tudi mast, kri in čreva. Kdor želi kupiti po zmerni ceni naj se o-glasi pri JOSEPH FIŠER Prodajalec živega blaga NORTH RANDALL Pokličite na slahko tudi po telefonu — Ohio State — 284 G. ®®®®®®(^ in posebno v ječi pri Domnu, je bil celo jako dober. V zadnjem dejanju, ko znori, pa bi se bil moral malo bolje poglobiti v vlogo. Berača Urha Zaplatni-ka je igral Frank Česen. Kdor ga je videl kot Tončka pri "Divjem lovcu", kot Krjavlja, pri "Deseten bratu", ali kot "Revčka Andrejčka", ta ve, da je g. Česen kot nalašč ustvarjen za take vloge in da jih vedno reši v zadovoljstvo občinstva. Frank Homovec je imel vlogo krojača Špilkinovga Jožka, ki dobro pristoja njegovemu temperamentu in jo je torej ugodno rešil. Nadaljne manjše vloge so bile primeroma dobro rešene. V splošnem je bila igra dobro uprizorjena, ampak lahko bi bila boljše. Ena napaka je, kate. ro je navadno opaziti pri moških Memoriam then and there respectfully submitted to you regarding the ultimate settlement of the Adriatic question, begs leave to express its profound regret over the unjust settlement of this most vital international question. "We regret to say that neither the Adriatic, nor the Balkan question were settled! as they ought to be and in accordance with your ideals for justice and that a new cause has been created for quarrels and disputes, leading to new wars and endangering the world peace. "The Americans of Croat and Clovene origin, most avowably. loyal to their adopted Country, yet loving the soil of their birth, desire to thank you, honored in to je, da ne znajo svojih vlog Sir, most gratefully for your dovolj gladko. Ali so moški j stand taken in this controversy bolj leni za učenje ali so slabše-! and hope that America shall ga spomina, ne moremo reči, to- never consciously approve o: Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. H m n m M En n M n n m M M M m n Hi n 1 n M 1 M n p M M M M n j§ n n M Ejj 1 M I n n n M i n n n n yg M i 1 m Si =;= M n n p ® 2 SOBE SE ODDATA za 2 fanta ali pa za pečlarje. Poizve se na 14905 Thames Ave. 282 SLUŽBO DOBI Slovenka za pomivanje posode v kuhinji. Oglasi naj se na 6034 St. Clair Ave. 284 GROCERIJA NAPRODAJ. v slovenski naselbini; mesečnih dohodkov $4.000.00 brez dova-žanja na dom. Poleg tega je tudi vsa oprava za mesnico. — Vprašajte za Louis Maylin, 964 Addison Rd. ali 893 Rudyard Rd. — Princeton 2723—K. Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Tvor niš k a znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let. Glejte za tvoruiško znamko SIDRO. THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. pillillilMMIlliilliHliilil Znižanje! Znižanje! Vprizorili smo veliko znižanje cen na vsemu zimskemu in jesenskemu blagu: na vrhnjih oblekah za fante in dekleta, na spodnjem perilu za celo družino — površnjih ženskih oblekah za hišna dela, itd. Istotako so znižane cene obuval za celo družino. BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane. izpahke. liša.ie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazai, ako niste zadovoljni. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. KDOR ŽELI DOBER JABOLCNIK IZPOD PREŠE naj se zglasi pri FRANK MARINClC 15106 Sylvia Ave. 282 5 LEPO URJENIH SOB se odda v najem čedni družini, ne ozirajoč se kako velika je družina; elektrika, plin, in kopališče. Najem $45 mesečno. Zglasite se pri krojaču A. Rosenberg, 15436 Waterloo Rd. 284 NAZNANILO. Članom in članicam dr. L. N. Tolstoy, št. 26 S. S. P. Z. se tem potom naznanja, da imajo vsi tisti, ki so zavarovani za $14.00 tedenske bolniške podpore $1.00 naklade za mesec december. Nadalje se naznanja članom in čla. nicam gori omenjenega društva da naj se polnoštevilno vdeleže prihodnje seje, ki se vrši dne 5. decembra. Na tej seji se bo volilo nove odbornike za prihodnje leto 1921 in ukreniti je treba več druzih zelo važnih stvari. J. Bohinc, tajnik. POZOR! VELIKA ZALOGA GALOŠEV JOHN DEBEUAK 580 E. 152nd St. PRODAJAMO HIŠE - LOTE in FARME ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD. Članom in članicam društva "Žužemberk" se naznanja, da ima društvo svoje letno zborovanje dne 5. decembra 1920 v društveni dvorani. Vse člane in članice se prosi, da se gotovo vdeleže te seje, ker jih drugače zadene kazen v smislu pravil. Pozdrav sobratov društva "ŽUŽEMBERK" Frank Jerič, tajnik, 6522 St. Clair Ave. PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom, Slovenskim in drugim gospodinjam priporočamo našo veliko zalogo grocerijskega blaga Mila vsake vrste, po najnižjih cenah. Prepričajte se sami. ter pridite v našo trgovino. LUDVIK MANDEL 1425 E. 55th Str. MI PRODAJAMO HIŠE, LOT& FARME IN TRGOVINE. ZAVAROVALNICA Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ar in zlatnine. Wm. Sitter 1805 ST. CLAIR AVENUB Cleveland, O. Ako želite potovati v Evrop0 ali želite poslati po prijatelje & Evrope, vam preskrbimo potovanje na najvarnejših in naj' večjih ladjah. Mi smo zastop' niki C. P. O. S. parobrodne družbe, katere ladje plovejo po naj' bližji črti, najhitreje, naj varne- SZILVASY & SILVESTER 8707 BUCKEYE ROAD. Cleveland, O. LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačan1*1 v gotovini takoj.Simon, zaneslj* vi prekupčevalec, aoba 216 Le* noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal dev* ta cesta in Eucli dave.i nad Si® ger Sewing Machine Co. Odi* to do 6. ure zvečer.