iiiimnL iiwi"Mi«in Ul. Ml ^^^^^^^m. ^^^^^b *"^"^"^"^MI"^^W^"^"M"^^*>^M"^M"M'^'^"^^"M"^ ____________ *™M"1^^ ^^^^ ^^^^^^^^. " ^vT ■UMiSS VHK flBBR IVvMVi IBW0flKSI fl>0S9ll9 SB WflflHI^E0b lM*ratl t Prostor 1 m/m X 54 m/ju za navađne io male oglate 40 vfaL, ta uradne razglase 60 vul, za poslano in reklame 1 K. — Pri naročito nad 10 objav popust VpnSanjem glede inseratov naj se priloži znam ka za odgovor. DprsvnUtro »tlov. Itaroda" I« „Mmrotnm Tlskarma" Kultova nlloa it 5, prltiitao. — Telefon ftt 90. celdeteo naprcj plaću • K 84*— celoletno......K 96 — polletno.......m **— polletno.......n S0w 3 mtfH'iK*......w 31"— 3 mesečno . . . . ♦ . „ 2!iitn. v niei moramo doseči to, kar so hoteli doseči našT predniki, do-volj kruha in dovolj svobode za vsako-gar, ki dela._________________________ Pasto Pustoslemšek: V imenu pravice! Rad bi molčal, ali me smtm, Ne smem molčati kot človek kot Jngoslo-van in kot Slovenec Sramotno bi bilo prikrivati resnico, ako je pri tem priza-det tuđi, kakor se pravi, naš človek. Si-cer pa, ali je to naš človek, ki divja proti svoji lastni krvi in hladnokrvno mori svojega lastnega brata? Ne. mož, ki je gazil v puhteči krvi svojih žrtev in ka-teremu je obešanje in streljanje onih si-romakov. ki nišo zagrešili drugega, kakor da jih je rodila srbska majka, po-stala že druga natura, ne zasluži nobe-nega ozira, nobenega pardona. Kri ne-dolžnih žrtev kriči do neba. vpije po za-doščenju, zato bodi povedana gola in čista istina, da se napravi pot žaljeni pravici. Imam v rokah »izkaz o obe§e-nih in ustreljenih osebah« v Milićih leta 1914. Navedene so tu po tekočih števil-kah te-le žrtve: 1. V a s i 1 j e v i ć Maksim; 2. Obradović Jovan; 3. Milinko-vić Milorad; 4. Zugić (Nešič) Pero, vsi Iz Dervente; 5. Madžerovič Ga-jo; 6. Madžerovič Pavle; 7. Madžerović Pero; 8. Petrović Simeun. vsi iz Vasilja; 9. M i 1 i č Vaso iz Milićev, vsi obešenl; 10. Kova-čević Marko iz Dervente; 11. Gr-kič Pero; 12. MiSić Miladin in 13. 2 zvezka pesmi po pesnitvah Otona ZupančlČa; te bodo — kakor čujemo — v kratkem izšle. Z dovoljenjem Savina sledi scenarij »Plesne legendicec. Po zapiskih svetoga Gregorija je bfla Muza plesalka med svetniki. Kot dete dobrih starčev je bila prisrčna devičica, ki ie marljivo služila Materi božji ter prepoiena s strastjo nepre-magljivega veselja do plesa in sicer v toliko, da je plesala nepremotljivo, kadar ni molila. Plesala je Muza na razne načine s svojim! vrstnicami, z otroci, mladeniči, pa tuđi sama; plesala je v svoji čumnati, v dvorani, v vt-tovih in na livadL Kadar se Je podala k oitariu, ie bila pot podobna bolj Uub-kemu plesu nego boji, ter nikdar ni opustila poskušati v naglici malo po-plesati na gladkih mramornatili ploščah pred cerkvenimi vrati. Gottfried Keller. — Sedem k«eod. Osobe: Muza« Mcoib* Etos, Narod. V slikah: Sv. Marija, Sy. Cecilija, Kralj David. Godci, plesoči pari angeici in angeljL Mišić Gjoko, vsi iz Miličev, ustre-I j e n i. Vsi ti so bili ovadeni, da so srbski vohuni in postavljeni pred vojno sodi-šče. Kako so vojna sodišča leta 1914. sodila v Bosni, Hercegovini in v Galiciji, je znano vsemu svetu. Vkljub temu to vojno sodišče, dasi je uvedlo najna-tančnejšo preiskavo, n i našlo na obto-žencih niti sencekake krivde. Vsi so bili oproščeni in puščeni na svobodo. V Milićih je bli takrat poveljnik stot-n'k S v e t e k. rodom Slovenec s Kranjskecra. Temu stotniku sodba voj-nega sodišča ni bila po volji, zato je dal na svojo pest po posebni patrulji polovi ti vse one, ki so srečno utekli voinemu sodiSču, ter zankazal svojim podrejenim organom, da naj napravijo ž njimi kratek proces ter jih spravijo na oni svet. Ta okrutnost in krvoločnost je osupnila ćelo podrejene vojake in orož-nike, ki so sicer kai malo pristopni člo-veškim čutilom in navajeni se slepo. pokoriti vsakemu migljaju svojih zapo-vednikov. Na usta orožnika Heršaka so naprosili stotnika Sa, naj ustavi obešenje, če5 da se sme obe-šati samo zločince, ne pa pravičnih in ne dol ž nih ljudi Tn kaj je odgovoril gospod stotnik? »Zapovednik sem jaz in nihče drug. Za-ukazujem, da se moje povelje tako j izvrši!« Ukazu so se pokorili in pađle so žrtve, na katerih niti krvavo vojno sodišče ni našlo niti sence krivde! Bratje Joca, Pavle in Ilija Zalović so bili osumljeni, da so podpirali srbske komite, ko so leta 1914. prvič vpadli v Bosno. Orožni^t'/o je proti njtn uvedlo cajstrožjo preiskavo in dognalo, da n i -so zagrešili ničesar takega, da bi se moglo proti njim postopati Navzlic temu je stotnik Svetek dal svoi i patrulji dne 11. septembra 1914 vse tri brate prijeti ter jih privesti v Milice, kjer bi naj bili o b eš e n i. Toda vod ja ondotne orožniške postaje se ie temu uprl ter se pritožil proti krivične-mu obešanju nedolžnih ljudi naravnost na poveljujočega generala. Ta pritožba je imela ne samo ta uspeh, da so bratje Za lovi ći utekli gotovi smrti, marveč da so se postavile meje tuđi divjanju očt-vidno perverznega stotnika. KonČno še jeden slučaj. Orožnlkom v Džilah je privedla neka madžarska patrulja Hletnega dekleta in 551etno njeno babico z ukazom stotnika S.a-, da se nai nemndoma usmrtite, češ, da ste dajali znamenje sovražniku na Kovačić Brdu. Orožniki so stvar znova preiskali in se prepričali, da ste revici docela ne-dolžni. Da iima rešijo življenje, so javili stotniku S-u., da je bila justifikacija izvršena, v resnici pa so siroti skrili pri Vaši in Triši Zaloviću, v Džili, kjer ste ostali v skrivajišču, dokler jh ni lani spasila srbska voiska ... Mož, ki ima na vesti te težite zločine, ki je dal streljati nedolžne ljudi kakor zajce. je Slovenec, je naš r o j a k. Oder. Norraniost kapele v polumraku zahajaiočega solnca. Na levi spredaj čudodelni kip sv. Marije stoječ v dub-ljini stene. V dubljino je vložen zlat mozaik. Okoli dubljine se vije širok venec raznobarvnih cvetic. Pred kipom stoji Žardinjera s cvetkami y vazah. S stropa visi v modri skodelici večna luč. Najvišja stopnica se razširi v malo ploščo. V vsako stopnico je vložen le-žeč železen meč. Po mečih se hodi samo kleče preko stoprdc. Solnčni žarki, ki prešinejo levo okno, razsvetljuje prostor prod Cudo-delno Mater-božjo. Na desni vzadaj stoje nekoliko vzvišeno orgije, obdane z balnstrado. Na orgijah, kakor na ografl, so postavljeni angelci Ti-le drže godala afi liste za note v rokah. Orslje, kakor tud! prostor okoti njih, je skoro da y temi. ^ , " _. Na desni spredaj so staaoskc -> cu, marveč tam, kjer Ijudie težko de^ lajo in služijo svoj larim, v detavnfci1» tvornici. Zato prosimo Amerikance: Ce nas proučnjete. delajte to resno in oe diletantski, ne s predsodkom, da je V Evropi tako kakor v Ameriki in n# vj naziranju, da vejia mesto vse, kmet pa! nič. Herronova izjava, da so naSe xab-teve pretirane, l^hko temelji samo nai takšni pomakljivi informaciji brez znan* stvene kakovosti. Stara slovenska Brda zapadno Gorice, stara nala Sogkai doHna, naše Vipavsko, na§e Notranjskov okolica Trsta in vsa kršna Istra naj M. postala laska v imenu Wilsonovega na-j čeia samoodločenja narodov? To joj ironija, ki smo Jo pač pričakovali od kakega D Annunzia, nikidar pa poite-nega Američana. Res, Trst, Oorica in istrska zapadna mesta so mešana. Nifc-do noče to tajiti. Toda ta mesta teže na naši zemlji, sredi našega ljudstva, po* Ieg tnjega je tuđi naše ljudstvo v njOj, paše Ijkidstvo daje tem mestom svofe^ delo in svojo kri, ves mestni narašča^ Mi bi bili zločinci napram iastnemn na* rodu, če bi neprestano ne zahtevali, da se morajo ta mesta združiti, z nami. — Herronove besede so razočarale mnon žice ljudstva. V vsih tvornicah že go« vore naši: »Zopet nas prodaiajo imn perijalistom. Wilson je podlegel, njegov; prijatelj Herron že oznanja sporočilp Ijivo, nečimerno plesanje, da bi nekdaj z Bogom uživala večno življenje, slnS žila ljubi Materi božji ter plesala wp rajala z nebeškhni četami?« Dolgo je molčala deklica ter stcU kala. KoĐčno reče: »Mali minliivi doJ broti na ljubo bi se ne marala plesu ckV*J reci, vendar bi se hotela uroditi v blt<] zini Boga in sv. Marije ter uživati neJ skončni ples z njunimi nebeskim! čeV tami. 1 Povsem se bi moda odpovedajfl plesu? Tu je dvomila če se v nebesiP i v resnici pleše? i 1. Prikazen. Menih se da spoznati, kralj David, je. Halja pade raz njega in stoji PI££q njo v škrlatu kraljeve oblice. 'V David ji razloži, da je v zmotj ]d marsikaterem ozira, vendar U boce |d enkrat pokazati zemeljsko veselje, tgd ji (Jovoli tuđi vpogied v nebeSko vw seJje. Kadar si je vse temeljito premj^ sHta, naj se odločL . Ozadje se spremeoi v transparottU Vidna postaa pokrajinska slika. V snu di stoji seočnato dreva Pod njim sedU nekaj gođcev. Na levi je senčnted jasminom obrastena, y koji se mnq| zaljubljena dvojica, se poljubi ^^^^g nežno oblemajoč se iz senčnice. Oou zaigrajo. Dvojica, katen se vgp&p&Bl drogi, prične plesati. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*4 dne 19. aprila 1119. 93. Hev. gole sile ta nasilja.« Herron je žare« mnogo pomagal boljševizmu. Podrl je fcid pravice. Če bodo nekoć Lahi in tfugoslovani zopet krvaveli in če se bodo v bitkah kopičill stotisoči njihovih trupci, borao našli v galeriji oče-|tov nove vojne tuđi diko profesor ja in . ^edanjega mirovnega delegata Herro- ; na, ki je z besedami pomagal delati več- J ni mir, z dejanji pa pomagal priprav- ? jjati novo vojno.____________________ Herron ni prepričan. Nekaj dni kasneie je ameriški mirovni delegat Herron dal dopisniku našega lista sledeči odgovor: »Najhufši nasprotnik Srbije ne bi btt mosrel želeti Jugoslaviji večje škode, kakor jo želi minister Kramer s svojo šovinistično proklamacijo. Jugo-slovanski narod bi moral v njem vi-deti svojega sovražnika. Ce zahteva Kramer za Slovenijo Trst in Gorico, se ;samo čudim, zakaj ni v svoji skromnosti zahteval tuđi Benetk, Lombardije in Toskane? Zakai ne zahteva tuđi pristanišča v Genui. Ce pravi, da je razpadla Avstrija pod udarcem Srb-skih Čet, zakaj ne pripisuje sebi zmage zaveznikov pod Fochom? Zdi semi. da je sploh pozabil na to, da ima Jugosla-tvija poleg svojih pravic tuđi neke dolž-/nosti in neko odgovornost za evropski mir. Nai ne pozabi, da je bila Srbija poprej država s tremi milijoni in da Uh bo sedaj imela dvanajst z devetimi pristanišči v Dalmaciji in da bo imela na temelju kovotov. ki jih bo sklenila z izvesrnimi finansjeri, pozicijo, ki jei dovoljuje. da postane velika in močna država, če bi rudi Italija dobila Gorico. Trst, Istro in morda ćelo še Rcko. Po-zablia ravnotako, da dolguje Srbija mnogo hvale Italiji in da so se Hrvati in Slovenci do dneva, ko je bilo skle-njeno vojaško premirje, borili proti Italiji Ne samo Ju£o?lovani. ampak ves svet je strašno trpel in prenaša strašna bremena te vojne. Jugoslovani bi morali že same hvaležnosti misliti tuđi na ostali svet in ne samo na sebe. Albanci so dovolili- prehod srbskih čet preko Albanije, pa se je zato ž njim! postopalo na najbolj krvoločen način in še ot>-stoji želja razdeliti Albanijo med Ju&o-slavijo in Grško. Če zahteva minister Kramer Trst in Gorico na temelju Wil-sonovih načel. se mi to zdi ravnotako, kakor zahtevajo Madžari za sebe Tran-silvanijo na podlaci istih načel. Wi!so-novim načelom se ravnotako godi, kakor kršćanski veri. Vsak jo hoče raz-lagati po svoie. Prusi še danes trdijo, da so oni jedini pravi pristaši teh načel in Turki v očigled armenskim pokoljem zahtevaio. da bi še nadalje ostali sodniki in protektorji te nesrečne zemlje na podlagi teh načel. V krat-fcem bosta Ljenin in Trockij trdila, da sta onadva edlna prava učenca teh načel in satan bo s svcmmi horđami paradiraj po svetu pod Wilsonovo zahtevo. Minister Kramer gotovo dobro ve, da sem od začetka vojne bil v Evropi in V Ameriki najboljši prijatelj Srbije in Jugoslavije in da ni osebe. ki bi bila vaši stvari več koristila, kakor Jaz. Toda toz sem nasprotnik šovinizma, ki tira Svropo v razsulo in ki obseda, kakor se vidi vse mlade narode, Ravnotako sem nasprotnik vseh šovinističnih zah-tev, ki se skrivalo pod plasčem Wilso-novih načel. Vseeno pa ostajam pravi prijatelj Jugoslovanom in jih samo prosim, nai misllio tuđi na druge kakor na sebe in naj bodo bolj konciljantni pa manj nenopustljivi in manj Šovinisti. Ce pravi minister Kramer, da bo prišlo do nove vojne, Če konferenca ne ugodi ju-goslovanskim zahtevam, moram samo reci, da mi ne preostane druga kakor da mislim, da ima jugoslovanski narod ^labe zastopnike. Jus:oslovanski narod štejem med svoje natboTfSe prijatelje in sem temu narodu sekundi ral do skraj-ne mele. pa mislim, da ta narod sam nima takšnih zahtev in tako krvoloč->.ih misli, c Hvaležni smo gospodu Herronu za njegovo prijateljstvo. Ko pa čitamo njegove besede, se moramo, kakor prviČ »zopet prijeti za glavo. Će je že Wilsonu in rlerromi vseeno, odkod da dobe na- rodnostno mešana mesta, kakor TM ta Gorica, svoje ljndstvo; če nm Je te vseeno, da izginejo v njih stotlsočl na-$ih duš, — ali lim je tuđi vseeao, kam pripade zavedni in ponosni Kralevec in Notranjec Ooričan te Brd. Oqr aH Vii>avskega, IdrUčan ali Istran ali naš človek s SežanSčine? Cc nas srne kdor-koli imenovati Šoviniste ker sicer no-cemo nobenega Laha. podjarmiti, pa tuđi ne dopnščamo, da bi kdo podiarmil del naiega naroda, — če nas zato sme-jo imenovati šoviniste, potem smo res šovinisti. Potem pač ni pomagati ne njim ne nam. Toda šovinisti niiino mit ampak onif ki steguje svoje prste po nali zemlji. Takšen grabežljiv sovinizem je iz-va! sedanjo vojno in če borno podjarmljeni, bo izzval novo. Brez naše krivde. Mi ne računamo s tem, da je prej bilo tri milijone naših bratov v svobod-ni Srbiji in da nas bo sedaj svobodnih dvanajst. Saj to je naša pravica. Mi računamo s tem, da ostane po londonski pogodbi pol milijona najzavednejšega našega naroda pod novim jarmom in ne borno nikdar nehali zahtevati pred vsem svetom njih osvobojenje, nikar ne borno nehali tirjati svojo pravico. Wil-son je izrekel načelo, za katero smo se borili sto in tisoč let *n ki smo Je nosili v du?ah, ko še Amerika ni bila oakrita. Ko VVilsona še ni bilo nikjer, smo mi imeli svojesra Marijo Oubca in Trubarja in dm?re- Za reformacijo in za socijalnim! boji slovenskih kmetov se v bistvu se ni skrivalo nič dniKega, kakor za sedanio svetovno voino: Podjarmljeni se upirajo. Narodi stresajo s sebe !arem. Naj reče Pariz kar heče. naj prizna londonski pakt en-krat ali dese+krat, mi jra ne priznamo ne sedaj ne v bodoče in še sedanja generacija bo gledala, kako bo razvoj Ijudstev raztrjaral ta ničvredni kos im-perijallstičnesra papina. Takrat bo g. Herrr^n dobi! one informacije, ki jih se-dai nima in takrat bo prizna], česar se-aaj ne ve: Na GoriŠkem in v Istri in na Ko^anjskern živi ma! narod, ki je pa velik v svoji nezlomliivi veri v pravico. Žene na tigra« StarokrŠčanske pravljicc poznajo device, ki so krotile zmaje s svojo ne-dolžnostio. Ta motiv je Anatole France dobro izkoristil v dekletu Orberose, junakinji duhovitejra romana »Otok Ping-vinov«, ki v ze!o prijetni obliki predstavlja razvoj človeštva, osobito pa Franeije. Vpliv ženske se izraza v pregovoru Cherchez la femme (v sled-njem zacletku iščite ženske). Ceh! so se zavedali tega dejstva, ko so poslali z odposlanstvom na mirovno Dosvetova-nje znano krasotico - igralko, češ od škode ne bo. če rudi naša glumačica ne ukroti stareffa »tigra« (Clemenceauja). Enako je prišla rja romanska kraljica, ki po kratkem bivanju v Londonu ostane v Parizu do mirovnesa sklepa. Nje poto-vanje ima namen udejstviti na vsak na- ! Čin romunsko - poljsko zvezo. Pred kratkim je Romunska priznala Polisko liudovlado. V pozdravni brzojavki je začasni ministrski predsednik Pherekidc novdarjal skupnost interesov obeh dežela in potrebo tesnejše spojit-ve napram istim nevarnostim. Nckak početek sedelovanja sesra v leto 1917M ko so romunske čete, vržene po Nemcn z rodnih tal naietele v Besarabiji na poljske enote, nad pol milijona mož, ki so jih po rnski revoluciji Poljaki izbirali in zbirali iz ostalih ruskih formacij ter jih kljub nevoLH tačasne rnske vlade osredotočili na več točkah. Avstro. Nemci so v zvezi z boljševlki in s kijev-sko vlado zatrli poljsko skupljanje v trenotku, ko so Romuni, prisiljeni po og:-nju od obeh bokov, odložili orožje. V isti usodi sta se obe vojski spoznali tn to spoznanie bo vosrelni kamen, kadar ho zapečatena poljsko- romunska zveza. Pazlojri za nio so političnega in jrospo-darskejra značaja. V ooložajti obeh đr-žav opažamo neko sličnost, Slovanska Poliska je po svoji civilizaciji precej latinska, romanska Romunija je pa moč-no prežeta s slovanskimi življi. Saj so Romuni rabili ćirilico in v obredovanjn staroslovenščino do srede preteklega stoletj a. Poljska ljndovlađa je nekdaj nad Motdavijo; Stefaa Batori, prte Transttvanije, Je hO poljski krafl, »n»-ški poUrid cencral Bern te fe bori n osvobodtev te Iste TraBtttvanili. Tak« analogije te povdarjajo ▼ tem trenotku. Antanta radi vidi to spofttev kot predstraio proti nnkira razmeram, verigo, ki bi držala od VlaHnesra (Njenmo-vega) irlhrm do ustja Devave (Dnjettra). Romunom pa ni pot ikozi Dardanele dovolj, hočejo komonlkacije še i Đal-tonu kar bi šio prav dobro po rekah. Avstrijski Poljaki so že davno zahtevaU izvršitev prekopa med Visio in Dnjest-rom. Varšavska vlada namerava brzo izvesti stare nacrte. 2e v srednjem ve-ku, v času protektorata nad Moldavijo, so Poljaki v smert na Crno morje kup-čevaii z Okcidentom in Levanta Vzpo-stavitev velike prometne žile med Bal-tom in Crnim morjem bo onemogočila gospodarsko hegemonijo germanstva Vse bi bilo po Želji Sporazuma, da ni v Bukovini težke ovire: Ukrajinci zahtevajo že od novembra z orožjem v roki dobršen kos Galicije, kjer bi se stikalo poljsko in romunsko ozemlie. Povrhu pa jih rodirajo Cehi, hoteč pridobiti hodnik proti Kievu, kamor jih vabi nada na le-pa podietjat Antanti seveda ne ugaja posebno češko - maloruski nacrt, opo-zarja Čehe, da so prepodjetni in naj kro-tijo svoj pohlep... Brzojavke iz Pariza se glase za Romune ugodno. Je-li žena ukrotila »tigra«? Ali vsaj nekaj njego-vih »tigričev?_____________ A. D> hmsrski prime! lete leta lili Pariz, 12. aprila. Leta 1910. je priplulo v Reko 8971 ladij. z2.373.357 tonami; odvsega v prometu z bližnjimi pristanišči z 387.516 ter v prometu z daljnimi pristaniSći z 1,985.841 tonami. Iz Reke je odplulo 8967 Udij z 2J88.258 tonami. od tega v prometu z bližnjimi pristanišči s 38^570 ter v prometu z daljnimi pristanišni t ZJ0O3J668 tonamL Leta ?910. sejeimportiralopo morju v Reko okroglo 695.000 ton blaga, od tega je prišlo iz Anglije in iz britanskih dominijev 283.000 ton, \z bivše Avstrije J 00.000, iz Italije 67.500 ton, iz Združenih držav Severne Amerike 63.000, in ostalih 181.500 ton in iz drugih krajev. Glede importa participirajo torej Angliia in njeni dominiii z največ-iim odstoikom. V največjih množinah se je importiral riž (125.000 ton) In premog (142.000 ton), oba predmeta prideta iz Armije, oziroma iz njenih dominijev. Pod angleško zastavo se je uvozilo J 06.000 ton blaga, pod ogrsko 258.000, pod avstrijsko 194.000, pod italijansko 87.000. ostalih 50.000 ton pa pod različ-nimi zastavami. Blaga, ki se importira v Reko po morju, se porabi za sledeče pokrajine: Hn'atsVi Slavonija, Bačka, Banat in Reka . . 320.000 ton Bosna, Hercegovina, Srbija ........ 80.000 > Dalmacija ..«•». 71.000 > Slovenija in Istra . . * . 78.005 » rfadkor.......182.000 ton moka, žito .,..„. 97.000 » tes.........204.000 » ostalo blato.....34&000 » Blago, ki se je eksportlralo po mor-}u preko Reke, je pri$k> iz sledeCin po-krajbi: Hrvatska - Slavonila, Ba- JSka, Banat Reka . . . 315.000 ton Boaaa-Herceffovina. Srbija 86.000 » Dalmacija...... 8.000 » Slovenija, Istra ♦ • •_I___54.000 > skupaj Jugoslavija • 463.000 ton Ogrsko....... 187.000 ton Nemška Avstrija in druge dežele ..... . . 179.000 > Skupaj . . • 829.000 ton Torej eksport resice Inke alimenrira v prvi vrsti Hrvatska - Slavonija, Bačka, Banat in mesto Reka. Iz teh krajev se je pripeljalo v resko luko in od tod eksportiralo z ladjami 315.000 ton. Iz vseh juKOSlovanskih krajev pa se je ali-mcntiralo reski eksport s 463.000 to' čami. Ogrska je participirala na tem eksportu s 187.000 tonamL Nemška Avstrija in druge dežele pa s 179.000 tonami. Med tem. ko iz jngoslovanskih po-krajin dovažajo v Reko večinoma ži-vila in surovine, zalagajo o^rske, posebno pa nemške dežele reski eksport z industrijskimi produkti, kakor je vi-deti iz sledeče tabele: Muza opazuje sliko najprej z zanimanjem, kasneie povesl j?lavo in za-irnknje. Hitro izgine slika, notranjost ka-fcele postane vidna. 2. Prikazen. Ko Muza premišljuje, se zasveti prostor pri orgijah. Angeljci se giblje-fo; zibaje priđe tuđi sveta Cecilija v spremstvu devic k orgijam. Sede k orgijam ter prične igrati z de\icami in angeijci. Himna v čast sv. Marije zadoni. Zmagala ie volja v odpoved in hrepenenje po nadzemeljskem veselju. Muza poda kralju roko ter obljubi, kar zahteva. Obmjena proti Ctidodelni Mariji prisluškuje ginjena deklica godbo, kralj David izgine. Pri zadnjih taktih Marijine himne pristopi nekaj angeljcev in se pripra-vijo na muziciranje in ples. Ob koncu himne se pričoe radosten angejjski ples. Muza se v početku zoperstavlia vrabam ritmike, pozneje si vidno pre-maguje plesno veselje, spomnivši se obljube. Vedno slabejši je njen odpor, konečno pa muza docela podleže svoji strasti SHŠi se grmenje iz daljave, kojega pa več ne sliši. Opomin Je bil brez-uspešen, — Mu«a začne plesati — prelomila je dano obljubo. Takoj utihne godba na orgijah. Iz-ginila 5e sv. Cecilija z de%icami in 5tc-vilnimi iangellci; zaostali angdioi pa Ogrska .„.#... 118.000 > Nemška Avstrija ter druge pokrajine • • • • • 28.000 » skupa] . . * 695.000 ton Blago, kl se Je importiralo leta !910. v Reko, je služilo po pretežni ve-čini za jngoslovanske kraje. Od 695.000 ton se je uvozilo v jugoslovanske pokrajine 549.000 ton in le ostalih 146.000 ton se le vporabilo za Ogrsko in druge dežele. Ako bi jusroslovanske dežele za-prle meje proti Reld n. pr. v slučaju, ako bi si ustanovili novo Jadransko luko, bi morala reska Inka propasti. Med tem, ko so bile avstrijske pokrajine in južna Nemčiia trgovsko zaledje Trsta, je zalagala Reka — vzhodne pokrajine bivše monarhije. Edino le trgovina s temi kraji alimentira reSki import Reski Im-porterji so odvisn! od blagostanja jugo-slovanskih pokraiin. Leta 1010. se i© eksportirato !z Reke 829.000 ton. Reka slnll kot eksportna Inka posebno za sledeče predmete: stoje nepremično na svojih mestih. Prostor pri orgijah otemni. Menda je ugas-nilo tuđi sol ne e, ki je pošiljalo svoje žarke iz leve skozi okno. Le zmerno modro razsvetljuje oder svetima, raz stropa viseča. Orom Je močnejSt stre-le prešinjajo zatemnell prostor. Muzln ples postaja hitreji in strastneJM. Vrti se s besno brzino. Lasle si je razvežejo ter zakrivajo obličje in ramena. Eros vstopi m opazuje trenotek kot okamenel ter se zgraža nad početi em ljubljene devoike, potem hft? k Mttzi. da jo pomiri In pelfe te cerkve. Kot blazna se iztrga Muza iz rok Erosa ter divja naprej v kapeli katero so razsvetile švTgajoče strele. Sliši se vihar. Okna na levi le na vso moč odpii veter, Sipa pade Žveo-ketaje na tla. Ljudstvo išče pred viharjem v kapeli zavetje ter preti divjajoči Muzi Eros skuša Muzo resiti a bfl Je pre-magan. Plesalko svežejo na rokah ter jo tiSčijo k durim kapele. V vršečem se prizom poideda Muza povsem obnpna k kip« Matere božje, iztrga se uporabljajoC sadnje sile ix rok ljudstva, hiti k Cadoddnemu U* pn, drči po stopnjlcah na sedmih mečfii navzgor, milo proseč x dvifnjenimi te zvezanimi rokami Marijineica varstva in obrambe. , Strme ogleduje ljudstvo poSetje de-klice. 3. Prikazao. Kip se razsvcti, sv. Marija teskefie x nebeiki Inči. okovi m devttkfli n>- fndostrf}tki produkt!.. ŽivcŽ ia sirovine.... Skupaj.. Preko Reke se je eksportiralo 300.000 ton 529.000 . Od tega je prišlo Iz Jugoslavije Ogrskega 59.000 ton 404.000 . 829.000 ton 463.000 ton 75.000 ton 112.000 . Nemške Avstrije in drugih dežcl 166.000 ton 13.000 . 187.000 ton 179.000 ton Jugoslavija, ki ie industriisko Jako nerazvita, ne more eksportirati večje množine industrijskih produktov. Leta 1910. je eksportirala preko Reke samo 59.000 ton industrijskega bla^ med tem, ko se je izvozilo iz nemških in iz drujrih sevemih krajev 166.000, iz Ogrskega 75.000 ton industrijskega blaga. Ako bi bila torej Reka v jugoslovanskih rokah, ne bi bila nevarna angleški, fran-codci ali ameriški industriji. Ravno na- sprotno. Jugoslavija bi vporabljala Reko za import ameriških, franeoskih in anRlešklh industrijskih produktov. Jugoslavija bi nadalje vpotrebljala Reko za eksport živil in suro-v i n. Leta 1910. se ie eksportiralo iz ju-goslovanskih pokraiin preko Reke 404.000 ton živeža in surovin. Iz Ogrske 120.000 in Iz Nemške Avstrije tej iz dru-gjilj krajev samo 13.000 ton. kah zažare in odpadejo. Muza, kl 5c vedno kleči, se nagne v Zeljnem priča-kovanju z razprostrtimi rokami na-vzad. V tem Se odnehal vihar. V ozadjn se pokaje lesketaje rmzsvetljeno nebo. Z devicami In angelid igra zopet sv. Cecilija na orgijah, angeTji pohajajo, drugi pa se zibTiejo po ritmiki godbe. V neki skupini je videti tuđi kralja Davida. m M Sv. Marija stopi tz dnbUhie k de-klici na ploščo, prime nežno poCasi se dvigajočo Muza vo Slovenec«, ki zopet iztrga iz našega včerajšnjega teksta besede, k! imajo same zase drugačen po-men, kakor v zvezi. Mi smo trdili, da ne govori resnice, kdor trdi, da se je župniku Erjavcu od naših pristašev storilo kaj žatega, — dok 1 er ni on sam začel t i•"-* ljudi boksati v nos in želodec in dokler ni OtiČ zmerial naših pristašev s psovko: »Prokleti kmečki biki!« Po-tem, ko se je to zgodilo, je seveda dobil župnik one udarce, ki jih je izzvalo po-stopanje pristašev SLS. Ce bi se »Slovenec« potrudil biti pošten, bi prizna!, kar se je v resnici zgodilo. Da mi ne cdoVP'-ninn sirer razumliivega nasto-pa naših pristašev in da bi kot stranka n-*c vićeli. f1?. bi se bili naši pristaši tmaknili naskoku druge stranke, je razumljivo in zato je naš zaupnik v objav-li^nern dopisu rabil izraz, da nekateri nišo kazali dovoli umevanja naših načel. Mi to radi priznamo, vkljub temu, da se podamo zoret v nevarnost, da borno že jutri iznova čitali, da smo zopet nekaj priznali, ali pa, da smo iznova prekii-cali sami sebe ali pa kaj sličnega, kakor bo to pač komu po volji. Nas in naših pristašev to ne mori, ker vidimo, da imajo nekateri liudje slab namen. Tuđi to Še bo ^o'e^o. kadar borno od obeh ali od vseh treh strani vsi pristaši brez izieme razumeli in izvajali stran-kina načela. Vsem onim, ki se po navadi ž njimi kregamo, želimo zato danes vesele velikonočne praznike. Mariborski knczoskofijsld ordinarijat je ravnokar izdal »Personalstand des Furstblstums Lavant hi Steicrmark fflr das Jahr 1919«, seveda v nemškem Jeziku kakor prejšnja leta. V slovenskem Ic^k« 1« natismjena samo ooomba na koncu knjižice, da spreraeraba dosedanie oblike sematizma ni bila več mogoča, da pa se dekaniJsMni uradom naroča. naj po dogovoru z dekanij-sko duhovščino naznanijo, v katerem Jeziku bodi šematizem vprihodnie tiskan. Baje »bi kazalo, odločiti se za cerkvenl Jezft«, ker se knjfga t>ošlie tuđi apostolski mmcf-jaturl v Rim. Zakaj pa ne za slovensjHno? Če ie bi! za anostolsko nuncijaturo doslci neniški ie^tk dober dovolj, ali slovenski sedai morda ne bo? Tega si na! v Mariboru ne domišljajo! Če se nuncijatura v Rf-mn zanima za versko življente v JaKosla-viji. si bode že sama prestcrbela potrebne podatke. Zato ne bodimo boli ponizni takor čMt «11 bo v bodoce iematizem slovenski ali laHn^irt sImmIot y MiBčarsMli knPk Pod tem naslovom smo prinesli dne 9. t m. popolno-ma stvarno poročilo o sodjalisti£nlh sho-dih, katero smo podprli s konkremimi dei-stvL Ker »Naprej« ni mosel teh konkretnih dejstev opravičiti, }e obsul domnevaneca pisca dr. R. iz Slov. Bistrice z naiodumej-šimi psovkami, ki jih poenajo, Ie ne povc-mo kakšni žurnali. Dr. R. mu Je na pr.: veleučeni boržoa, naivnež, aktivni »politike, preneznatna osebica, naj se za nos prime, itd, manjka samo še najnoveiši epiteton demokratičnih socijalistov za odvetnike, to je: sodrga. (Glej »Ljudski glas« St 2) Tak-šne Žurnalistične surovosti vsak resen list ignorira, zato jih tuđi mi ne borno vračali. V okrepitev naše notice pa borno navedli še par dejstev: na dr. Korunovem shodu v Spodnji Poljska vi je bil na pr. zapisnlkar od socijalistov izvoljen mož, katerega so do zadnjega časa vsled njego v e g a delovanja, govorjenja in mišljenja smatrali vsi znanci za pristaša Ornig ove struje, čeprav je rojen Slovenec. Trditev dr. Ko-runa, da je on na shodu v Sp. Poljskavi drja R. obvaroval pred jezo nekaterih zborovalcev, o katerih trdi, da nišo bili njegovi somišljeniki, kar pa tuđi ni ugotov-Ijeno, je neresnična. Ko so začeli dr. Ko-runovi zborovalci kričati na dr. R.: »Vun s Srbom!« in podobno, je dr. R. sam umolk-nil in pozval dr. Koruna, naj se izjavi, ali ta nastop obsoja in ali je naša socijalna demokracija za popolno združenje s Srbi ali ne. Dr. Korun je v veliki zadregi vstal in začel tako govoriti, da je pozneje ćelo nek kmet izjavil: »Tako je govoril, kakor hodi mačka okoli vrele kaše«. Edini jasen sta-vek je bil: Vsi narodi so enakovredni, Srb ne manj kot Slovenec in Slovenec ne manj kot Srb. Prej omenjeni zapisnikar pa je naravnost kričal na dr. R. in slavil nemške socijalne demokrate. Dr. R. tuđi nič ne ve, kakor to trdi ^Naprejevo« zmerjanje, da bi socijalisti odklanjali nemške nacijonalce in nemškutarje. \Tasprorno, on ve, da je na socijalističnem shodu v CreSnjevcu v veliko odobravanje zborovalcev govoril naj-huiši preganialec Slovencev iz leta 1914. Kostilničar Kresnik, in da je »Naprej« že prinesel tuđi njegov dopis iz Crešnjevca oroti slovenskim »narodnjakom«. S socija-listične?:a sboda na Zg. Poljskavi pri Pra-Kerskem navajamo 5e te nedemaeoške cvetke govornika: *Pridejo volitve. Glejte, da ne bodete zopet volili eospode, ki nikoli ni orala ali pa delala v tovami. (Soc. vo-ditelii so ševe vsi kmetie in delavci.) Organizirajte se kmetje. kakor smo se rri de-lavci. da bodete tuđi vi dosegli S urni de-lavnik, kakor smo ga mi! itd.« Ali to ni nepošten političen boi? Naša vosebna telefonična noročtta iz Zazreba in brzojavna iz Beograda. NOTRANJI MIMSTER SVETOZAR PRIBIČEVIĆ O POLOŽAJU- Beograd, 18« aprila- Xaž dopisnik je zaprosil pred dne-vi gospoda notranjega ministra Sveto-zar Pribičevi^a, naj ga spreime in mu dovoli kratke razgovor o nekaterih političnih vprašanjih- Minister Pribičević je v zadnjih dneh sicer uboleL a kliub svoji hole/ui je ustregel prošnji našega dopisnika in ga pokliča] danes k sebi- — Mini-ter stanuje v jako priprostem skoraj n*u>ž-nem stanovanju in živi tuđi sicer zelo priprosto- — Med razgovorom ie bil ministor seveda v postelji, ker še ne sme vstati- — Razgovor se je vrtel okrog naj aktualne jših vprašanj notra-nje politike- Gospod minister je bil tako prija-zen. da je dal na nekatera konkretna vprašanja pojasnila, ki jih v na-^leđ-njem objavimo: >Ali ste čitali komentar Časopisja Narodnega kluba o deklaraciji Demokratske stranke ?< >Čital sem članek dr. PaveliČa, ki je pisal povodom na=e deklaracije o polomu centralizma- Od srca sem «e na-smejal- Naša deklaracija stoji na Rla-lišču ene vlade, enega parlamenta, kar pomenja odpravo vseh pokrajinskih vlad in pokrajinskih zborov. Ako je to za dr* Paveliča polom centralizma, ino-ram k temu samo pripomniti, da nisem zaljubljen v besede, ampak v stv^r-Ako dr- Pavelić danes to stvar, proti kateri se je boril že ćele mesece, ak-ceptira, mu rad privoščim frazo, s ka-tro poskusa zakrivati svoj umik- j3To-mično je tuđi to, da je našel dr- ^avelić v naši deklaraciji nekaj stvari, ki se mu zdijo nove, ki pa so za mene in sa moje prijatelje že zelo stare- Mislim, da v državi ni politika, ki bi bil ve^ji in odločnejši pristaS ideje nar->dovega sodelovanja pri upravi, kakor sem jaz« Zahtevo upravne decentralizacijo ^em naglašal že prav jasno in razložno ie na sarajevski skupičini- Ali naj *e največje upravne enote imenujejo oblasti, okrožja, đepartementi, gubernij^ «i!i prefekture, to je vseeno. Glavno Je, da samouprava ne bo državnopravno političnoga, ampak samo admimstrativ-nega značaja, da samoupravne korporacije ne bodo imele zakonođajne moči-Vse ostalo je postranskega pomena* Dr- Paveliću se zdi tuđi nekako od-kritje izjava v naSi deklaraciji, 4a bo končno ustavo dolocila ustavotvorna sknpščina, kakor, da U MI kdo to lifMO-daj zanikaL A iz tega Se ne sledi, da se ne bi že prej mogla doiočiti z^casna ustava, ako se bo zdelo to vladi in Na-rodnemu predstavništva sa potrebno-« >Kaj menite^o nacrta programa Jagoslovanske demokratske lic^?< >Velik napređek vidim t tem, da je liga opustila idejo federativnega n^lroja* naše države- V njenem nacrta Je rt-cer nekoj zahtev, katerih ne m^reni sprejeti, vendar pa se mora priznati, V podrobnosti m mm morem «p*šcatlf ker b* dajo nesporasamljenja lalfe **-siti in odpraviti s privatnim, prtj*teij-skim razgovorom, kakor pa z jarno raspravo^ >Kaj pravite1 na oeitke staroradi-kaloev, da jih niste niti vpraUii, niti obvestili, ko sto ostrarjali ojedinjenje s strankami bivše srbake opozicije ?« >OdgovarjamT da nas tuđi starm-dlkalci nišo vprašali za svet, ko na se ujedinili z radikalci iz Srema *n x>lv±* Ogrske* V ostalem em mnenja, da je ustanovitev velike Demokratsko etran- ike iz naše skupine in iz etrank bivfie srbske opozicije v našem državnom in-J teresu in da se bo kmalu konsolidirala ta stranka- Demokratska stranka je edi-na strankina forma, v kteri so i Srbi, i Hrvati i Slovenci, in to iz vseh na~ih krajev, od Soče do Vardarja- V stranki je torej naša hodočnost!< »EPOHA« O KONSOODACrn DB-MOKRATSKEGA KLUBA- Beograd, 18. aprila- Beogradska >Epoha< don asa razgovor z mi a istrom prosvete L?ubo Davidovićem, ki je član samostalne stranke, ki je etopila, kakor znano v Demokratski klub- Razgovor se je vrtil predvsem okr^g politične situacije, ki je natala vsled fuzije srbske opozicije z JDS- Na vprašan'ie, kakšen cilj zasleduje ta fuzija, ali samo kooperrcijo, ali pa popolno ujedinjenje v enotno stranko, je odsrovoril Davidović: >Mi smo ustanovili skupon klub, v katerem pa bomo izdelali ttdi ftkupen strankin program- Nadejamo se, da borno kmalu gotovi in da se ho kmalu izvršila ustanovitev nove politične stranke, kajti mi stremimo za popolno ppojitvijo vseh teh skup in-Nade jamo se, da se bo to zgodilo še pred volitvijo v konstituanto, da bomo stopili v bo] že kot enotna slranka-c NAS POSLANIK NA PORTUGAL-SKEtf. Beo/srad. 18- aprila- Iz Lieabone poročajo: Novi jugoslovanski poslanik pri portugalski vladi, Dragomir Stcfa-nović. je izročil predseđniku i>°rtii2:*il-ske republike svoje akreditivne listine« AMERIKANCI O NAS. i Beograd, 18- aprila- VJerajinja >Epoha< prinaša^ zanimiv elanek -r.ja-škega atašeja pri beogradskem poslani štvu Zedinjenih držav- Amorikanski čatnik Russel Daviy Griine naglaša ▼ Članku, da zahtevajo interesi svotovn«-ga miru. da pripada Dalmacija z otoki in Reka k Jugoslaviji in sicer hrez vseh pogojev ali omejitev. Dalmacija je v narodnpm ojpru či«to jup^o^lovin^ka zemlja- Italijanske zahteve pa so pamo plot, za katerim se skriva it^Hjanski imperijalizem, saj veiidar Italija sama priznava, da je med ;jo1 milijonom »*re-bivalstva v sporne a ozemlja, samo 80-000 Italijanov- UREDITEV RIT.KEGA VPRASA-NJA V 3ANATU- Novi Sad, V aprila- Ministor za agrarno reformo ir. Poljak je dospel snoči semkaj U : odpotoval v Žabanj, da prouči takozvano ritsko vprađanje-(Op- ur- V Baaatu. v blizini Kovega Sada se nahaja okrog 12.000 rodbin, od katerih pa skeraj polovica nima t.ika-kega posestva. pac pa imajo občine, 14 po številu, vel "canska zemljišča v skupni izmeri krkih 38000 oralov, skoraj v«i govorniki povdarjali potrebo, 3a M odpravi uvedba srednješolakih raTna-teljer ter uredi vodstvo arednje4olskih savodov tako, da bodo odgorarjaU v»em modernim Solskim sahteram* V sprefetl resohicij) se Je israiala med drugim sahteva, naj se kaaaujejo oni elementi med sređnjeSolskim učiteljstrora, kl so se kompromitirali sa časa rojslće- Po ▼ioni slovenskoga profesorskoga društva > isvoMlo tuđi lirvatsko dru«ro već odeekor, kl st bodo raadetili đeJo- ■■ ^Ka ^^ Kraljevina Srbtv, Hnntov in Sloveocev. Iz Rocatea. Zora unca. bit če dana! To velia posebno za nas Slovence y Rosat-cu in njeca okolicL Desctletja smo se morali zataJevatJ in postiti, da je sospodaril na naši lepi rodni sradl priseljenec — nem-škutar. Ne Rogatcc, kl je po svoji naravni ! legi najbolj nudil sredile za zbiranje Slo-: vencev in bratov onkraj Sotle, Gabcrje je t bil kraj, kjcr se nas je pri slovenskem kre-• menjaku c nadučitclju Sekirnikn shajajla peSčica zavednih in kjer smo se bodrili ! drug drugega trdno zaupajoč v boljšo bo-. dočnost. Ni bilo zaston i to jiaše dolgo upanje. Po grozni Stiriletni vojni vihri, za-; žarela nam ie zar ja svobode, strli smo okove suženjstva in svobodno zadihali v mili naši Jugoslaviji. Prvikrat po dolgih desetletjih je zaplapolala slovenska troboj-nica v dosedaj nemškutarskem Rogatcu. Vse nas je navdalo veselje, zdeli smo se kot reroieni. 2eija po skupnem društven em domu nas je navdala in sestavil se je pripravi jalni odbor na Čelu vztrajnega in mar-ljivega učitelja g. Toneta Stefanciosa in zadnjo nedeljo 6. aprila se ie vršil ob ne-pričakovano obilni udeležbi prvi občni zbor tolike potrebne »Čitalnice« v Rogatcu. Pristopilo Je takoj 78 članov. Pri volitvah je bil soglasno izvnljen sledeči odbor: predsednik: g. Jože Velikonja, poštar, pod-predsednik: g. Franc Mikuš, veleposestnik pod Donačko goro, tajnik in knjižničar g. Tone Stefanciosa, uči teli. blagajnik straž-moister Ivan Puncer, odborniki: dekan §a-lamon Franc, okr. sodnik Pudolf Potočnik, Jože Senčar, notar, Jakob Prah, posestnik, Jnrič, nadučitelj na Taborskem, cospa Marica Auernik. namestniki: Zv. Korošec in gdč. Rozika Gobec. Po volitvah se ie razvila prosta lepa zabava; pevski zbor nam je zapel več Iepo ubranih rjiesuic. Zvečer smo se 7, radostnimi srči razfft, Ifclec' novo-ustanovljeni rčitalnici« obilnecra blagoslova v korist splošnoga napredka! Nem§W nota«- v Ptnju. »Ptujski List« piše: Kakor posnamemo iz včeraiSnje »Straže«, je jrospod Strafella potrjen za notarja v Ptuju Proti njecovi osebi kot taki nimamo sicer nikakih predsodkov, vendar vprašamo, kako se strinja to pove-rilo zaupnega mesta, katero zavzema kot notar naše države, z deistvom. da sta se njegova sinova oglasila za Nemšfco Avstrl-w in da v resnici nrebivata tam. Kaj de-lata gori, ne emo. Mo^oče je pa, da se bo-rita v nemških bojnih vrstah r>roti nam. kakor večina spodnieštalerskih Nemcev, a!I da na kak drug način ruleta proti Jugoslaviji. Radovedni smo. kaj poreče naša vlada? AH je bila mistificirana, ko Je odloče-vala o tem notariu na državni pranici? — Usojamo si vprašati, zakaj se zanostavlia-jo s tem zlasti naši kandidati in se jim malodane za vedno zapfra silam edino pri-merna možnost narodnesca sodelovanja. Kdai bodo dosegli oni. njih otrocl to, kar imajo naši narodni nasprotniki že v Izobilju? — Pomislite na krivice, ki jim jih je delala avstrijska vlada s korošklmi notar jati! Vpoštevajte tuđi napram njim izvanredne razmere! — Postavite njih mlade sile na granico — v mesta, kjer je dostl T)rimerne«:a narodnega dela žanje in 5ole za njihove otroke. Da se svotim tjuđem omogoči obstoj. gotovo ni nikalca krivica, ampak stvar samoobrambe. ki je velike flarodne in gospodarske važnostf. Povratek hrvatskih slikarfev Iz Parira. Iz Pariza sta se te dni vrnila v Zagreb slikarja Tomislav Krizman in Bela Csikos, ki sta sodelovala pri pripravah za jugoslo-vansko umetniško razstavo v Parizu. Jugoslavenski nogometni savez so osnovali v Zagrebu. Predsednik je Hinko Wiirth, tajnik pa Fran Šuklje. Organizacija bo izdajala poseben športni list. ZajrrebsTd novinaril proti načelnika stanovaniskesa odseka. Društvo hrvatskih novinara v Zagrebu je poslalo k načelniku stanovanjskega urada dr. Benkoviću svoje zastopnike z nalogo, da bi se ž ršim po-svetovali o neznosnih stanovanjskih raz-merah, v katerih žive zasrrebški novinarjl. Kliub temu, da je dr. Benković sam določil čas sestanka. je dal načelnik brez nadalj-nega obvestila delegate dlje časa čakati pred svoiimi vra*i, kar so Ie - ti slnatrali za žalitev vsega novinarskega stanu. Novinarsko društvo zahteva sedaj za to'-Žalitev primerno zadoščenie HeođreJena domovina. IZ IDRUE. Prvo poročilo. Veliko nesramnost in veliko razža-IJcnje našega rudar ja so zakrivili gospod-je Lahi. Neki umazani laški satirični list je prinesel sliko, kako idrijski rudar pripelje svojo ženo v gostilno in jo za hlebec kruha prepusti karabinerju. Razcapan je naslikan ta rudar. Živa resnica bi bila to, ako bi ostal pod laškim jarmom. Te karikature so nabite ćelo po vogalih na Cerkljanskem. Tako ostudno norčevanje z idrijskim de-lavcem je škandaL, da mu ga ni para. Samo »lculturen« Lah more zakriviti kaj take-gal Vohune iščejo In jim obljubljajo po 30 lir plače na dan, ako izslede kakega »ne-varnegac človeka. Učijo jih, da naj pazijo na ljudi in naznanijo zlasti take, katere malokdaj vidijo. čeS, ti so nevarni in se potikajo kdo ve kod. Kilo riža so dali nekomu, ki je tako vohuntl na mostu. Imajo ljudi, Id znajo slovensko in te poSiljajo pri-sluSkovat okoli po cestah In gostilnah. Proti moškim se obnaiajo bol] hladno, prldno pa zabavllajo na Srbe, ali razvidno je iz njihovega govorjenja, da se jih bojijo kakor vrag križa. 2enske pa nišo nikjer vmrne pred njfmt tuđi pri belem dnevu ne. Tiidl na vino Jlh lovijo. V Spodnji Idriji so sUefll fantje, da bodo postrtgll lase vsaki fanskt o kateri bi zvedell, da se Ie spe-SaJa z Labom. Solskbn otrokom dajejo ko-Mtk sir* In kraha pa malo slabega riža. V hotelo pri EHdKu se vrle »predstave«, pri lcatrfh se pa£1|o tudl s sloveničino, kar na! U pomenilo posebno lasico duhovitost Ru-darji so nezadovoljni ker so slabo plača-nL Tako na prkner fe dobfl đntzinskf oSe s 5 otrokl za 14 dni 117 lir. Cene flvfl so nistepne: makaronl po 9 K, v aprovlzaciH po 2 K t, jajet so po krotđ, riž po 4 K, kadar Ie sploh, v aprovizacijl po 1 K 60 v, olje po 20 K v a flrovizaciji po 10 K. Itall-jansko vino po 7 K v kantmah« domače vmo po 10 K, sladkor po 20 K. kadar Ie splaht kava po 3h K, slanina po 24 K, v lurutUacmpo 10 K. Idrfa komaJJak*, da Idrik. cvema nedelja. Iz Idrlje seda/ pač težko dospe glas v Jugoslavija Lahi so melo hermetično zaprli, da bi skoro mtt ne mogla neopaženo čez demarkacijsko crto. Ali kljub temu se komu tu pa tam vendar posreći prehod. Seveda izmed sto komaj enemu. Ljudem pa ne vpade poginu* stroge odredbe iih ćelo dražiio In vzpod-bujajo. Zato vidimo vsak dan ćele karavane zajetih, ki jih pripeljejo najprvo v Idri-jo, potem pa naprej v ltalijo. V Idriil živimo v pravem pomenu besede kot na trnju ali na žerjavici. Stradamo sicer ne preveč* toda drugače vse zastaja; nimamo nobene-ga veselja do dela, ne v javnosti in ne doma. Zato so pa naši »odrešitelji« tem agU-nejši. Na vse mogoče načine poskušajo pridobiti si naše simpatije. Priredili so že par dobrodelnih predstav v rudniškem gledali-šču; prvič so izdali osebna vabila, drugič lepake. Predstave so bile čisto »laike«; naših deklet bi bilo svoj čas siam prisostvo-vati podobnemu programu, zdaj so pa že bolj moderne, da jih take stvari ne ženira-jo več. Udeležbe je bilo vsakokrat dosti, zlasti od strani ženstva. V splošnem se pa Iahko reče, da smo ostali hladni napram laškim snubačem. Pod kožo jim lezejo Ie tišti, ki so tega posla vajeni še izza časov stare Avstrije, posebno pa dekleta iz voja-ških pisarn. Đo že šc prišel čas obračuna. Zdaj kroži po Idriji spominski zvezek, kl ga je izdalo poveljstv^ 9. armade. V njem je med drugim tuđi več slik iz Idrije in pa dopis, v katerem se hvali Idrijčane na vse pretege, kako so Ijubeznjivi z Lahi in kako težko čakajo, da bi bila Idrija za vedno združena z materjo ltalijo. Nam o taidh skrivnih željah Idrijčanov ni ničesar zna-nega, pač pa vemo, da vse, kar ni kupljl-vega — in tega ni mnogo — v resnici z zastajajočo sapo težko caka odrešitve«. Glede slik v ravno navedenem zvezku bi samo omenili, da ni posebna čast za tište, ki so se dali slikati za laški list in so ćelo z last-noročnim podpisom izrazili svoje soglasje s to namero. Aprovizacija deluje kot sploh aprovizacije. Le malo ljudi je zadovoljnih ž njo. Koruzne moke in pšenice imamo sedaj za silo, rudi laškega olja se dobi za drag denar, enako masti. Pred nekaj tedni smo bili pa že čisto na koncu. Tuđi seda] se bojimo, da je bila zadnja dobava v res-: nici — zadnja. Zato se skuša vsak založiti, kolikor more. Pomanjkanje denarja je vsak dan bolj občutljivo. S prisilnim kurzom 40 cent za 1 krono smo strahovito udarje-ni. Producenti in trgovci si še pomagajo,: konzumenti smo pa dvakrat prizadeti. Do 20. aprila morajo biti vse krone zamenjane1 v lire. Denarni zavodi že od 10. aprila vo-dijo račune le v lirah. Vse ugiba, kak namen imajo te odredbe. Ali smo že defini-: tivno izdubljeni, ali bi pa Lahi še v zadnjem času radi napravili kupčijo z nami. Mesa ni in še to je predrago. V sredo, četttek In petek je strogo prepovedano prodalati meso in jesti. Zopet ena odredba odveč, ker! moramo biti tuđi druge dneve brez mesa.; Vina pa imamo dovoli. Laske kantine m trgovci pa prodajo do sile, krmarji pa skoro nič. KrČmarji točijo namreč domače | vino, ki so ga drago kupili, po 10^—12 kron, kantine pa laško vino po 5—7 K. Baje se! spije sedaj vina v Idriji kot še nikdar prej.j Gostilne se zapirajo ob 9„ saj so itak praz-J ne, izvzemši dve do tri, kjer pleše jo lasicfj vojaki na vse pretege. Civilisti ne smemoj ničesar prirediti. Čltalnica ie hotela imettj svor običajni Vodnikov večer. Prosila je za] dovoljenje, ki se ji je dvakrat dalo, sled-i njič je bil večer prepovedan, baje, ker Je! bila na sporedu marzeljeza na prvem me-« stu, Iaške točke pa sploh nebene. Značilno, kaj ne, za franeosko - laske zvezel Pri rudniku deluje kot nadzorstvo laika komisija« v resnici pa studira, koliko mttljonov bi utegnil dati idrijski rudnik vsako leto praznim laškim državnim blagajnam. Zadnje dni je zahteval laški komisar iz Logatca, da mora učiteljstvo Idrfjskm šol pismeno prositi, da se ga pusti na seda-njem službenem mestu. Ker Lahu ni uparJ, da ne bi takih prošenj v zadnjem momenta izrabljal v politične namene, ČeS, da vs© učiteljstvo žel! služiti pod Itallio — torej sploh hrepeni priti pod ltalijo, je učiteljstvo solidarno sklenilo, podati izjavo, daj želi ostati na sedanjem mestu do končne; ureditve državnih mej. Vsa čast taki odloč-; nosti! Otroc! na ljudski soli dobivajo od|, Lahov brezplačno hrano, včeraj so med njej razdelili rudi nekaj obleke. Koliko časa bodo neki še tako splendidni? Lahi so_£tra-j hovito nacijonalno zagrizeni, vse, kar i imajo, Je zavito v laško trobojnfco, naSe; barve jih pa peko kot purana rdeča ruta.| Danes je bilo nekaj kmečTdh otrok v Idriji; z oljko, povezano s slovenskim! trakovi. Kdor Je videl karabinlerje, kako so bulill. vanje, se je bal za njihove oči. Uraduje se! povsod samo laško ali pa — nemško, do-! maci uradi delajo seveda častno JzJemoJ SlovenšČina ye povsod na zadnjem mestu. j Srbo - hrvaščina je na realki orepovedana.! O laska strpljivost in svobodoljubnost! Tretie poročilo. ! Lahi so vedno bolj oblastni in prote i naši realki, da uvedejo laSčino kot učni Je-j zik in da podrede zavod Solskemu svetu vj Trstu. To se dosedaj ni izvršilo. SIoven-(( skega jezika nočejo nikakor upoštevari taj hočejo, da bi se i njimi občevalo v laškemi jeziku. Na neko njihovo zahtevo ie poslalo, ravnateljstvo odgovor v slovenskem jezl-j ku, ali bil Je vrnjen z zahtevo, da moralo! biti vse prošnje in poročila pisana v la-škem jeziku. Ravnateljstvo je prošnjo Je! enkrat vrnilo s pripombo, da je uradni Je-j zik izključno slovenski. Ko so prejeli Laht to izjavo, so poročilo raztrgali In je poslali! raztrgano nazaj s pripisom, da store tuđi v bodoče enako z vsako slovensko izjavo. Nato je ravnateljstvo sklicalo učiteljsko sejo, kjer so naredili protest in Izjavili, da je uradni jezik izključno slovenski, da P* zraven tega ne zna niti ravnatelj niti kdo izmed profesorjev laškega Jezika, tolmačem pa uradnlh stvari ne dajo v roke. Tako J« zaenkrai ostalo pri starem, prošenj ne pi-, Sejo več, na laska poroCfla se pa ne ozH raja Enako vrlo se drže tuđi dijaki. Obj vsaki prflfld kažejo svojo narodno zaveo/ nost In se ne boje laSkih pretenj. IZ TU2NE ISTRE- Vedno obnpnejii posUjajo klici mi pomoč naćlh ljudi v Istri, vedno veo vesti prihaja o neSloveškem postopanfo in grozodejstvili Italijanov v zaaede-j nem ozemlja* Ko je župnik Marco Degrassi (Ita-lijan) v Motovuna hotel pri nedelJakJ mafii po evangeliju pridigati italiJaiH ako, med ten, ko se fe prej vedno piU a*~~,~\* nvnaikL kt ltmUrtinr oiiiia ppojitvijo vseh teh skupin-Nadejamo se, I »Straže«, je jrospod Strafella potrjen za da se bo to zgodilo še pred voliMio v notarja v Ptuju P™ti tiiAEwi-jra Italia«, poziv, ki se nm sereda ni intfiče oglaeil- Monsignor Monti. bivši katehet na Spazinski gimnaziji, je imel v Kringi fcgitatorični sestanek« Ker ljuđje nišo jradeli zakaj se gre, so prišli v obil-aiam številu oa shod- Monti je govorit Stalijaoski, a nekdo je prevajal na hr-jvatsko- Ko je na koncu govora pozval {naše ljudi, naj dvignejo roko v zname> inje, da so zadovoljni ostati pod Italijo. jje dvignilo roke samo 6 plačancev. vsi strogi eo se s posmehom razšli- V Rukavcu nad Matuljami so kara* ,Slnerji vklenili tamošnjega učitelja Iva-tna Lesioo in ga z verigami na rokah fodvedli v Opatijo, od tam zopet peš na ^Matnlje in z vlakom v Trst- Mož je &amreč bral >Primorske Kovine«, kar .pomenl v zasedenem ozemlju zločin Karabinerji ao aretirali se Aleksandra fn Antona Hubeša. učitelja v Kastvu in . jih s težkimi okovi vklenjene odpeljali w Trst- : Aretacije in internacije naših lju-,'df v Istri zavzemajo vedno vecje di-»menzije« Po italijanskih vojnih obla-^•teh In s pomočjo domaćih italijanašev 'so sestavljene ćele liste osch. dolo-'denih za internacijo, ki se potem tuđi [brez odloga in z vso brezobzirnostjo jzvršuje. Koliko naših ljudi bi bilo do-(«lej zaprtih, interniranih in odgnanih jv Italijo, ni mojroče usrotoviti: njihovo fttevilo znaža nekaj tisoeev. Doznali •smo, da so bili zadnje dni, razun drja Zuccona in svetnika Jurija Corazze internirani iz Pazina in okolice £e sle-ileči: stražmojster Jovanovič. erostilni-car StraniČ. župnik Filipčie iz 2:min:m. župnik Ujčič iz Vranja, Bačič. učitelj na Učki. dijak Kibarič. Mlađenič. učitelj v Breetu, Gortan. učitelj v Vodi-eah. kmet iz Berna Sime Ladavao. pol-brat drja Červarja Metod Sironič- Ra-tzen teh je bilo v Labinjšeini aretirano mnogo seljakov, katerih imena došlej še nišo znana- Eden glavnih eiljev italijanske okupacijske oblasti je izpodkopavanje ngleda duhovništvu in cerkvi. V ta na-psien razširjajo nemoralnost in pokvar-jenoet med našim ženstvom- V tem poslu prednjačijo laški oficirji. ki so jBploh izvrstni >kavalirjic, ki razumejo pvojj posel- Rogajo se vsemu, kar ie «veto našemu ljudstvu- V Veprincu so Wi tako daleč. da so v neki starinski cerkvi, kjer ee je £e opravljala služba jfoožja, otvorili krčmo fkantino)- Nemoralnost razširjajo italijanske oblasti posebno s prirejevanjem plesov in to tuđi sedaj v postnem času. ko se v Istri nikdar ni plesalo- Plesnih zabav ne prirejajo samo ob nedeljah, ampak tndi ob delavnikih in to v vseh pr5-inernih prostorih razpuščenih narodnih društev- Vojaki s silo tirajo naša de-kleta na pleše, ki trajajo do zore. Tu se pije. raja in se ubija našemu ljudstvu vsak zmisel za pcštenje, đe!o in treznost. S tein hoče Italija zadužiti narodno zavest v našem ljudstvu in ga gospodarsko in narodno zasužniti- ŠE EN DOKUMENT NEMŠKE KUL-TtRf:. Velika kopica jih je že objavljenih, a Škodilo ne bo, če se javno pribiie se en dokaz nemške podivjanosn*. Opisati mislim kolikor mogoče na kratko svoje in tovarišev trpljenje, ki nam Je bilo delež vjetništva na koroški fronti. Dan po štefanjem, ko so oborožene nemške tolpe napadle in zavzele našo po-stojanko v Št Pavlu. sem se iavil v Ve-likovcu prostovoljno k patrulji, ki Je bila določena, da poizve, kakšna usoda je za-dcla zajete tovarise v izgubljeni posto janki. Naslednjeea dne sera odrinil zarana S Šestorico mož v Rudo, kjer sem dobil na tamošnji orožnišld postaji prva poročila o pobuni v Labudski dolini. Povsem je kazalo najbolje, da nadaljujem pot sam In v civilni obleki. Vo?eč se s sanmi ob Dravi, sem srečaval gruče močno oboroženih kmetov, ki so hiteli proti Št Pavlu. Kmalu nato sta rae prestregli dve nemški vojaški pa-trulJL S spretnimi izgovori se mi ie posre-Qlo, da sem se ju odkrižal. Nadaljevaje svojo opasno pot sem si bilježil različna poroČila na cigaretni papir. Mah oma zaparim, da leži prek ceste posekano drevo. Skočim s sani. da bi odstranil oviro, ali v tem trenutku me obkoli tolpa kmetov, ki je preiaJa za grmovjem. Pričeli so rluti: »Zda) nam je prišel v roke ta slovenski pes. Nič izgovorov! Sporočilo so nam je 2e iz Rude, đa se klati tod nek kranjski lopov in špijon.« — BH sem tore! izdan. V silobranu sem f>otegnil pištolo, a v tem hipu me je udari! eden tofovaiev s kopitom puške, da mi je odrevenela roka. Sledili so še druci udarci. Napošled so me naložili na sani. ŠtiHe to!ovaii so tvorili eskorto. Da bi ne prišle mofe bilježke v nepoklicane roke, sem zmečkane pnpfrcTce ooKoltnil, iđrujre stvar! pa. W bi se mogli z njinrf oko-rfstit). htti! v Dravo. FVipellali smo se do gostiine Pfrk-•chmied. Ider so me irloiill hi me kratko-nalo obsodili — na smrt . . . Pobegnitt mi )e bilo nemogoce. ker se nabralo stotine kmetov, kf so postavili vse naokol! močne strafe. Iz te za*ate me Je rešil momarfSld podčastnik »Solda+enrnta«. ki fe ukazal, đa se me odvede v St Pavel. Na ta oka« me feodmala šestorica mož. DibiltaDomo* gel rlahka pobegniti, so mi v»efi naram-niče ter sem moral tako tilaoa nositi v rokah. Pozno v noC so me pritlrali v Št Pa-vel, a gnali so me takoj še dalje proti \Voiisbergu. Tam so me spreleli a hvosi-skbn vpitjem: »Cakaj. slovenski pes, ti borno že vrat zavili! Ce dobimo ie kaj ta-klh srbskib komitaSev. pobesimo vse!« Pljuvali so mi v oora« tn me potem pahnOi v neko sobo, kjer sem se od bolectn In vtrujonosti zgrudil in zaspal na golih t!eh. Ko sem se zjutraj prebudll, sem zagledaj v sobi poročnika Krlstana in Korcnta, kl sta bila zajeta v št Pavlu. Prvi je bll ves opraskan in raztrgan. Dopotdne so nas prišli pogledat nemški častnNd in &&s na vse mosoče načine zasramovali. Rekli so, da nas bodo obesili zaeoo 5 šentpavelsklm cerko\Tiikom, ki so ga bili tuđi ugrabili kot slovensko napoto. Popoldne so nas vlačlli po raestu, da nas ie moglo občinstvo obsl-pati z različnimi psovkamL Določeno je. bilo, da nas pošljejo v Celovec, zato so nas zvečer odgnali na kolodvor. Na postaji Zeltweg, kj« smo 5a-kali na drug vlak, Je transportni poveljnik narednik ozmerial moštvo, ko je Ču!, da govori z nami slovensko. V Celovcu so nas zaprli najprej v Je-zuitsko vojašnico, kjer nas je »Soldatenrat« nahrulil: r»No, zdaj ste v Celovcu, zma^o-valci. Vam borno že nro navili, da nas bo-ste poinnilf.« Pozneie so nas vtaknili v kaz-nilnico med razbojnike in tatove. Tu se nam je pridružil Se poročnik Poje. Vsak raš protest je bil zavrnien z zasirehom. §ele s posredovanjem SHS - komisarijata. so nas namenili internirati v Brežah. Pred-no so nas odgnali tjakaj. Ie bilo treba sli-5ati šc nebroj psovK. V psovanju se ie posebno odlikoval neki poročnlk, ki se je po-ročnika Korenta ćelo dejansko lotil. V Brežah so nas sprva Internirali v nefc'jm zasmrajenem prostoru, dokler nas nišo napošled premestili k Časrnikom, ki so bili zajeti v §t. Jakobu :n PodkloStru. Prišli smo tako pod pašalik nadporočnika Paa-ba (od avstrijskega 26. strelskega polka). ki se je izkaza! v resnici nravega rablja. Prepovedal nara je časopise fn sprva ćelo izprehod. Tuđi privatno hrano, ki smo Jo nekaj dni dobivali {7. bližnje gostilne, nam je nekesa dne ustavi!. Na?^a korespondenca z t-^om je brez izjeme romala v peč. Dasi je bilo drv dovolj, smo imeli samo zfutraj nekoliko zakurjeno. Ctearete. ki nam jih je pošilja! komisariiat SHS. si }e ta čedni člo-vek prisvoji!. Pač pa je zatisni! oči. ko smo morali plačevati za škatijo »osrskih« 20 do 25 kron. Vojnemu kuratu Potočniku !e prepovedal maševati. O higijcaii ni bilo niti govora. Potrebo je bilo treba opraviti v sobi. Uši je kar mrgolelo. Straži je bilo ukazano: *PostreIiati pse, Ce bi se kdo ga-nil, ker Kaj dn'.^eja ne zaslužijo . . .« Sredi januarja se ie posrečilo pobeg-niti nadporočnikoma Tauberju, Novaku, po-ročniku Kristanu in čast namestnlku Hiri-5u. Drugim pa je bil beg radi osteibelosti nemogoč. zato pa so se na§e razmere 5e znatno poslabšale. Vsak dan je bilo huje in neznosneje. Preostajalo nam ni dmgega. nego Iskati ugodne prilike, da oobe^nemo še mi, kar nas je ostalo, nepo da poginemo med ušmi in blatom. Posrečilo se nam je. vpijaniti stražo in tako smo ušli ponoči prek zidu. Smer nam je bfl VeHkovec. Ali v noči smo zašli in neki deček, kl nam je bil potem nekaj časa kažipot, nas ie kasne-ie izda!. Tako nas ie že v Briickfa zaje! voi orožnikov. ki so nas zaprli najpre! v tamošnji kaznilnici. odkođer so nas poslali Se isti dan v Celovec. Kar pa Ie tn »Solda-tenrat« počenia! z namL, bije v obra7 vsem zakonom človečnosti in presega vsaV opis. V teh strašnih mukah je nri§la kot ai?H rešftve dne 17. febniarja SHS * zdravstvena komisija. Na njeno intervencijo ta na odJoč™ protest gosp. majorja LavriČa, (kf i? dejal. da ako ne izpuste vseh vjetnikov, ostane i nn v Celovcu in vlo21 protest na angleško tcomislioV nam je doš!a svoboda in tako smo se Še istega dne vmili d^tnov J. Ko^er»*-n ' Stm«c odredbe rađl Wblagajan-ca«, ki jo brez nožica Ie težko odtrcaš, se đa pri nablranju tem laije izpuliti, ker je zelo slabo vkorenlnjena. Obraćamo se na ljubljansko policijo in tržno nadzorstvo z 0 u j n o prošnjo, da posveti svojo pažnjo na gort omenjene prodajalke ter jih pošteno kaznuje. B. volčin je rastlina, kl ji Je tndi dcželni zakon zajamčfl svoje varstvo. Dr. S. Porerjeništvo za socijalno skrb nra-duje od 15. aprila dalje od S. ure doooldne do 2. popoldne nepretrfoma. VloZišče je odprto od 8. do 12, ure. Stranke se sprejo-mafo ob delavnikih od pol 11. do 12. ure dopoldne: poverjenik pa sprejema stranke Ie ob torkih, četrtkib in sobotah od 10. do 12. ure đopolđne. Slovenski l?st v PtuJ«. V Ptnjtj Je |el izhajati P t u j s k i List«, politično - gospodarski tednik. Tiska se v Điankejevi tiskarnl. Odgovorni nrednik )e A. Sovre. List stane vse leto 15 kron. Uredništvo in iipra*-^MŠtvo ^e nahafa v hi5i dr. Štuheca. PnlUfcnih preganjancev }e lepo Stevilo na slovenskem ozemlju. Okroglo 1000 jlh ie prijavilo svoje odškodninske zahteve. Vsem tem Je delal tlako sprva akcijski odbor, a ker ta ni zmocel ogromnejra dela, se je osnovalo »Društvo političnih prega-njancev«, ki si Je nadelo nalogo, da zašto-pa in ščltl interese svojih članov ter pre-vzame v svoje roke vse posle, kl se tičejo političnih preganjancev. Pričakovati Je bilo, da pristopiio temu društvu vsi interesiran-d, toda doslej Jih je pristopilo sele okrog 50. doCim vsi drugi društvo pač izrabljajo, ne smatrajo pa za potrebno, da bi ga s svojim pristopom tadJ emotno podprll. Ka-kor da bi Mio društvo tu samo za to. da se žrtvuje in da odbomfld iz svojega Načuje jo stroške. Pooblaščeni smo, izjaviti v imenu odbora, da se bo društvo odslej bri-galo samo za interese svojih članov, za interese izven njega stoječih pa samo v toliko, kolikor to veleva splošno načelo čiovekoljubnost!. Vsen čitateljem »Slovenske«« Naroda« ter znancem želijo vesele velikonočne praznike fantje Celjskega pešpolka v Veli-kovcu na Koroškem. — Jošt Tine. račun, podčastnik; Janko Wazncr, narednik; Mec Franjo, Stabni narednik; Lqdvlg Mirko, desetnik; Kovač Viktor, Sofer; Pust Ernst, narednik. Vesele veUkonocne praznike 2ele te Korotana vsem bralcem »Slov. Naroda«: poročnik Ooljšek. čast namestnik Romih Matevi, Glušič MatevS, ojnjičar; desetni-ki: Verbič Stanko, Lo^atec: Dular CiHU Bratanič Avgust Pečnik Lovro, Osterc Jo*e; poddesetnik Vretlnčič Ernest: top-ničarjl: žulmir Ernest Zotler Ivan, Sepec Jože. Korčnik Jo2&, Kranjc Jože, Leskov-šek Alojz«, Berjdez N^ Vmder Anton, Orile Joie, vsl od celjskega potka. Z Vica nam pišelo, da se je tamkaj javilo več mladeničev v orožnifko sinfbo, kar Ie dokaz, da se pri vojakih nišo tako pokvarili, kakor marsikaterl po drugih kra-JTh. ki mislilo, da 3e svoboda za to, da se fhrf brez defa m brez cakonov. V Maribora Je umri nadporocoik Ja-romtr Hropodskt* Cefa* doma Iz Be-remna na CeSkem. V Skrrmskf Bbtrtet otvori odvetnt-Iko pišamo ondofnt rofak dr. PnCfllk. TpotolMi HtoaMirU Ker fe ■*-ziodna stvarovtlntcm Ifabtfanslia preleta z fhmaja seenam ▼»eh, fd ao orefemafl ooso-daf nesrodne renfe, se Irvrif tekom orf-hođnfeca tfdna naVazil« rent potom tw» kaffnjeva CeVo^ntga orada. Osebno stit-iev«nfe ▼ savarovalnid le torti odslef «e-potr^hno. Bejnoifce - vdovt. M Te svojim profntam za pokolnino tn vwrofevafntno oo padlfn aft ©orreSanlh mofeh fn r»6erlh ne morejo pTfloffg^tahtevairth rofstfillu Itrstnlh hi «o-fofinlli Bstfa^ teUco Jo. Oglasilo naj se pri svojem okrajnem gUvarstvu ali pri Predstojništvu begun-skega taborišča v StmišČu, pri Ptuju alt pri Posredovalaih uradih za begunce v Uobliam* in Novem mestu, ali pri Cevljar-skl zadruzi v Mirnem« sedaj v Vrbovcu pri MozirJu. Tam bodo Lzpolnile in podpi-sale poseben formular in v kratkera jim bodo nato piiznane njihove pokojnine in vzgojevalnine za otroke. Nimamo profesorskoga naraščaja* Slovenske \ieokofiolce, ki študirajo filozofijo, lahko seštejea na prstih ene roke. Ućnih moči že sedaj primanjktije in nemogoč« bo, še kak nov zavod otvoriti, bodisi na jezikovnih mejah, bodi si v eredišču Slovenije- Vzrok temu, d» nihče več noče štuđir&ti fllozo-fije> 3a ta^ da postane filozof po končanih študijah suplent s tako smešno majhno plačo, da mora poginiti- In tak nesrečnik je lahko osem let euplent, predno priđe v IX- čin- razred; po štiri-osiroma petletnera stradanju na uni-verzi osemletno stradanje v službi! Mnogo se je >;e pisalo o suplentskem vprašanju- Baie >že< leži v mapah višjega feolskp^a sveta predlog, da se imenuje jo vgi izprašani eup lenti za profesorje s plačo IX- čin- razreda-Kdaj bodo ti no^rečniki određeni, se no ve- Mape vis- šol. sveta, ^0 nenasitne, kakor je prav dobro nokdo omenii na zadnjem zborovanju slov- profesor^ke-ga društva. Vseh slov- suplentov i© ko-maj deset trebalo bi torej Ie nekaj sto-takov na mesec, če bi se jih pomaknilo v IX« razred, a za take stvari menda ni kredita na razpolago! Med tem se je pa zgodil nečuven kulturan skandal in naeo javnost moramo opozoriti nanj-Nek suplent, doktor phil-, je prosi 1, ker z mesečno plačo 286 K 66 vin- ni mogel eha jati, za podporo, ker pa na opetovano prošnjo ni bilo odgovora, je bil pri-eiljen, ali mnreti od gladn, ali poiskati si drugo službo, ki je boljo plaćana-Izbral si je slednje, šel je in pustil pro-fesuro, pri kateri bi bil gladn umri! Kot blisk razsvetljuje to dejetvo strašne razmere! In ta suplent ni edini, sledi mu te dni še eden, ki vstopi v drugo službo in nek tretji je prosil za vstop v angleško kolonijalno armado; vkljub izpitu in doktoratu ga domovina ne more prehraniti, na tu je mora s treba-hom za kruhom! Mi bomo pa lahko za-čeli z zapiranlem naših srednjih sol •. • PrUožba. Ker se nam starejšim dija-kom - medicincenit ki smo slede studija navezani na inozemstvo, ne godi posebno dobro, posebno na Dunaju ne, kjer je do-stikrat treba s praznim želodcem sedeii pri knjigu sem tuđi jaz odšel za nekaj dni v domovino, da si prineseni nekaj jela s se-bol na Dunaj. Ko se napotim 8. marca zo-pet nazaj, zvecn v Ljubljani, da ic treba prositi pismeno za potno dovolj en je iz kraljevine SHS. Ker pa sem vsled izključitve naših dijakov iz univerze, ki je trajala par tednov, zaostal v studiju, mi ie bilo mnogo na tem, da pridem takoj zopet na mesto, sem hodil v Ljubljani moledovat od Pon-čija do Pilata, da bi se mi takoj izstavil potnl list, toda gospodi e s tuđi akademično izobrazbo imajo menda mnogo več drn-gega dela kakor poslušati studenta, kl ga je zadela usoda, da mora ravno v teh časih se potikati po lačnem tujem svetu. In sedai čakam in čakam že od 8. marca na potni list o katerem pa ni ne duha ne sluha. Pa to bi Se ne bilo najhujše. Čujte še dalje: Pred tednotn dni je bil sklep semestra in tako je šel moj VII. semester medicine po vodi zaradi počasnostl in neodpustljive nemarnosti naših oblasti. Poprosil sem naše oblasti, da mi vsaj do 10. maja dovolijo po-tovati, da ne izgubim še letnega semestra. Mislim pa vendar, da je bilo dosti ljudi, ko so mesec dni pozneje prosili za potno do-voljenje in so sedaj že na licu mesta v častiti družbi onih, ki kupčujejo kar na vagone z našo mastjo tn moko, medtem ko Studentu grižljajev manjka. — Student pre-gnanec. (Op. ur.: Prošnja s fotografijo, pot na pristojno polit, oblast, k nem.-avstr. za-stopniku in dravslri divizijski oblasti — to menda ni tako hudo. Če n« v enem. le to urejeno vsaj v dveh dneh osebno. Seveda pismena bojimo se. da pojde res še poletni semester v izffubo. Mi vendar ni-mamo toliko pisarjev. kakor Avstrija med vojno! Mesto zabavljanja pot pod noge, pa bo pritožnik prav lahko že prihodnji teden na Dunaju!) VlsoJtošolceu - tehnikom. Vseučiliška komisija pri deželni vladi za Slovenljo, snbkomlsiia za tehnfčno fakn 1-*eto daje začasno na znanje, da smemo upravičeno opati na oficijelno otvoritov tehničnega tečaja v Ljubljani pričetkom meseca maja in sicer se naj prično predavanja za I. semester oddelkov gradbenega, strojno - elektrotehničnega, rudarskega in geodetskeca. Prva dva (izredna) semestra bi trajala od priče tka maja do pri Četka novembra t U tako da ostane slušateljem od-prta možnost do Jesenske JnskriDcije na tuji visok! Soli, če bi se do takrat ne dosegla nstanovttcv ljubljanske tehnlčne fakultete ali visoke Sole po zakonltem aktu. Izrecno se povdarja* da bo imd tehnični tečaj povsem visokošclski značaj In se le začasno rabi navedeni naziv. Subkomisija mora v najkrajšem času prijaviti deželni vladi točno število slnšateljev I. semestra tehničnega tečaja namerjenih 4 oddelkov. Zato nnjno pozlvlja vse tehnike - vlsokoSolce prvoletntke ter vse abJtorijente, kl nameravajo k tehničnim štuđijam, da se nemudoma pismeno prijavilo za oblsk tehničnega tečaja ▼ Ljubljani maj - november. Te prljave so posebne važnosti In naj se ▼poftlelo BolnoStevtlno. Vsf tovarili vlso-toćrifolel - tehnfM se prosilo, da skrbljo zato, đa se odsovelo tema docIvu prav vsi, kl prtdejo v poft^v. Prljave Je vpostatl na na-•lov: Tn« M ŠtiMJe, Blelwelsovm cesta 7/1. Obratao Mdjornlglvo fofne feleznfce v Lfnbljani nam Javlja, da se dobe sedaj pri omenlenem nadzoralltvn tiskovine, s katermri lthko naročajo civilni državni sslttžhend m voJalM gažistt po pokllcn let-ne certifikate In legitimacije za vožnje po znžant cent. Te tiskovine se dobe po ceni 10 vinarlev komad. Poprarek. V članku »Ljubljanski kolodvor« Ml ee Upusti beseda »tisot« v od- stavko »ali velja to neka] tisoč več alt manj«, pravilno se glasi ta odstavek »ali velja to nekaj več ali manj-. — V notici o razpisu mestu žeiezimkc^a zdravnika za okraj Ljubljana - Šiška naj se Klasi rok za vlaganje prošenj je do 25. aprila (ne pa do 25. oktobra). Kino Ideal si ie nabavi I za velikonočne praznike prvovrsten spored, obsesa-Joč dve točki: »Mehikanski salamandsr«. Slika Iz prirode, kolorirano. »Modra tater-na«. petdejanska drama po istoimenskem romanu nemskega pisatelja Pavla Lindaua. Dejajije ie vzeto iz nižin življenja, kar žc naslov sam dovolj označuje Režija je v spretnih rokah Rud. Biebracha. V glavni ulo^i Hennv P o r t e n, ki H je v tem filmu zopet dana prilika, povzpeti se do umetniške visine v igri, ker ima tuđi izborne partner je kot so Ivana Ziemermann tn Bruno Eichgrim. Spored ni za mladino ter se predvaja do torka. V sredo sopet krasen iilm. »Đon Jnana zadnji dožlvlin;!«, z M a g d o Šonjo v glavni ulosl. Kine Ideal. Občni zbor Slovenske Sokolsko ^veze ee vrši v nedeljo, dne 15- junija z običajnim sporedom- Razven *«*ga Je na dnevnem redn. rasprava o ustano-vitvi jugoslovanske Sokolske Zveze* Iriđentski sklad Slovenske Sokolske Zveze- V predsedstveni seji dne 16- aprila je bilo sklenjeno ustanoviti iridentski sklad Slovenske Sokolske Zvcze, ki naj bi elužil o podporo onim sokolskim društvom, kl 50 v zas^denem ozemlju- Prvi dar v znesku 3660 K za ta sklad je prinesel brat Stan© Vidmar iz Banjaluke kot dar tamošnjih srb&kili Sokolić- Brat je in sestre! posnemajte srbske sestre v Banjaluki ter aabirajte pridno in ob vsaki priliki za ta potrebni sklad- Vrlim seFtram v BanjaluM pa iskrena hvala in Na zdar! Vremensko porofilo. VtHn n*d nofjem 30«-? SređaJ! mbd tlak 716 ma. _ . Stanje j g& I op««- SR ' i: otrovi Nebo I najL ; t mm £ S 18 2. pop. 733 9 7*3 si. igz. dež . 9. zv. 7350 60 brezvetr. de2 19 | 7. zj. 735 5 6-7 si. jug. dež Padavina v 24 urah 21*4 mm — Srednja včerajsna temperatura 7*4°, normalna 102°. — Vremenska napoved za jutri; Večinoma oblačno, lepie severno vreme. Kultura. Dr. BagomU Vošniak: PogUv|e o stari slovenski demokraciji. Z epilogom dr. N. Županiča. Iz angleščine preložil ing. V. Zn~ panc. — V Ljubljani, 1919. — Natisnila In založila Zvezna tiskarna. Str. 17. S 3. .slikanu. Ta knjiga ne bi smela manjkati v nobeni slovenski hiši. Iz kulturnesa življenja. »Matica Hrvatska- je spreiela med svoja izdanja biografije modernih slovenskih piša t e 1 j © v z vzorci njih spisov. Ista Matica ie izdala »Hrvatsko - slovenski slovarček« v novem Izdanju; pri-redil sja |e prof. Musić. Slovensko-srbohrvatski slovar izdeluje prof. IleSič: v tem slovar ju bo tuđi frazeologija. Ljubljanske javne ljudske knjižnice in sicer dvorskega okraj a, šentjakobskega okraja in Simon Gregorčičeva knjižnica bodo 1. maja zaprte. V mesecih maj. junij, luli], avgust te knjižnice ob nedeljah in praznikih ne bodo poslovale. Ob delavnikih ie oraenjene štiri mesece odprta knjižnica za dvorski okraj od pol 6 do 8. zvečer. ob sobotah in drugih dnevih pred prazniki pa od pol 6. do pol 9. zvečer. Šentjakobska knjižnica posluje poletni čas vsak ponedeliek. torek, četrtek in soboto in dan pred praznikom od pol 6. do pol 9. zvečer, Simon Gregorčičeva vsak dan od 4. do 6. popoldne, ob sobotah in dnevih pred praz-ntki pa od 1 do 7. zvečer. Dvorska knjižnica ima svoje prostore Pred igriščem na-sproti Marčana na Rimski cesti, šentjakobska Vožarski pot 2 (koncem Florjanske ulice in začetkom Karlovške ceste), Simon Gregorčičeva pa v VVolfovI ulici. Slovenskim umetnikom. »Socijalno umjetnički pokret« v Splita je izda! manifest, v katerem vabi vse umetnike, brez razlike spola in vrste (slikar je, kiparie, glasbenike, stavbarje in gle- i dališke igralce) vse kraljevine SHS, naj se združijo v enotno socijalno organizacijo. Manifest izvaja: Do danes nišo umetnUci nikdar obstojali kakor razred zase. najsi so jim to nalagali lastni interesi. Malošte-vilni in nemočni so bili razcepljeni vedno in povsod, nišo imeli pravic, dočim so bile njih dolžnosti vedno urejene napram ambijentu, v katerem so delali. Ziveli so od milosti vlade in poedinih mecenov, pa so bile zato tuđi produkcije po željah in po-trebah omenjenlh. Oni, katerim se ie posrečilo, da so se navzlic doživeli bedi oteli, so umirali nepojmljeni in zasmehovani. Večinoma pa so se asimilirali ambijentu razmerja. med katerim so živeli in so prestajali biti umetniki. Zato }e tuđi umetnost i služila vsemu, samo ne umetnosti. Od milosti v bodočnosti ne smemo in noČemo Ži-veti, niti ne smemo dovollti brezvestnega tekoriščanfa Hočemo živeti samo kot umet-nlkl In biti svobndni državljani. Hočemo Imeti prvo In zadnlo be*edo, kjer smo kompetentni in pozvani. Na5a sloga se bo ttđejstvovala v posebni on?anizaci!i. Zato sa moramo vsi zdrnfiti, d^ bomo zasto-iwml. ka'cor oosebni razred Brez nas se ne srne reSevatf nobeno vpra5ar?!e, ld spada v ntš deloVrog. Beđa ne sme več spremUati, Icakor iw>*a$t našega dela hi naSesra £»vljenja. — Zahtevamo to, VaT zahteva danes vsak delayec z razllko. da smo ml duSevm* i delavcf. Cfsta ?n svobodna umetnost se more razvffati samo Jzven vsafcdanfih te- l lesnlh potreb in duševnih predsodkov. Sn- 1 no smotao popofaoma neodvisni t»^-»h 93. itev. „tiUUVČNMU NAkvufi* dne. ii aprila i»tt. - —P **• Svajgar: nekoliko statistike. ni. Vis* je smo omenili, da znaša delei na omrežju državnih prog ysi%, na Južni železnici pa pri oelotuem onirež-ju 4.1 %, pri samo avstrijskeia dclu pa 66*3%- Vsi omenjeni podatki temelje v glavnem na skupnem Izračune van ju celega našega deleža iz celomega av-strijskega omrežja in nato iz vrše ne ga deljonja našega deleža v državni in zasebni đel- Valed tega je pac mogoče. da vsi pođntki ne moreno popolnoma na-tančno odgovarjali na piko pravemu stanju, pač pa so le glavni obrisi navedeni, ker detajli ne sođijo poprej v javnost, dokler nimamo zbranega natano-nega materijala, vseh podatkov- Ome-njamo to vsled tega, da ne bo knkih nesporazumi jenj, da ee no bi kdo opiral na vse navedeno podatke kot absolutuo natančne. pač pa le kot pripomoček k detaflni izdelavi- Preidimo sedaj na promet kot tak. Delimo ga na o=ebni, tovorni in promet z živili* Vecinoma na vseh progah se je vrčil osebni promet in sieer v ćeli državi enotno na razretinem principu- Kot većina evropskih držav je vpeljala radi Avstrija več razredov, &jor 6© je z visio vezno ceno ruui pri-incmo stopn^evala poto valna u';>hnost« Poleg tega se je prometovalo z hitrimi, direktnimi vlaki (brzici vi alci) in pa pravimi pasažirskimi vlaki, ki so vozili zmerno hitro in urtavljali prav po-vsod- — Prvi so imeli vča,~ih edino vozove I. in II- razreda, dni^i pa ved-no vozove vsoh treh razredov- Kot bo pozneje poredano ne-orno s številka-mi, se prvi rn^zrod ni nikdar izplače-val, pač pa vedno veeal izdatke Tuđi drngega razreda sa je posluževalo raz-nieroma malo ljudi, vecinoma trgovci in boljše situirani — glavno postavko rvori vseliako tretji razred- Kijub viš-iim cenam st& I- in II- razred faktično le balcPt. ki sra slrcj pri vsakem vlaku vleče seboj. — V Ameriki. rtezeli er.a-kosti icinjo samo cn razred za tte. paS pa skrbe za večjo uprodnovt res praktično in oku?nr> ure ioni stalni, iedilni. kadilni in drugi posebni vozovi fPull-man - cars). za katero je predpipona posebna vozovna pristojbina- Ako hoćemo pri n;;S vsaj deloma vnoJfevati sedanjo dobo, ko zafienia zginevati razredna oblika, ko ražen par ljudi ves ostali narod nima nmocro — r>otem ?e prav gotovo laliko opusti prvi razred, ki tuđi v današnjom. Čav-u. bofratera na Dapirnatimi novci, ne kaže nikakega obrestovanf.% pae pa izirubo- Bolj na-zorno naj govora šievilke* V ćeli Avstriji se je vozilo v zadnjem letu rednega prometa, 1913- v ce-loti 301.915*375 oseb in Fleer izmed teh r prvem razredu le 1.1C4.078 ali $'?£%, v n- razredu 17,560 000 oseb ali o'Sl%, melteo !:o znašr. promet Dotnikov tret-jejra razreda. 279,728-001 osebe ali 92*65% vseh ljudi, ki so potovali- Vo-?>.5tva je čilo 3,463-704 (1*13 3>). V na-'-em doležu nahranio na podlaei kvote na S'0% >!i 20 miliionov potuikov. M po se vozili r»ri nas- Naglasiti pa moramo takoj, da so omenje-ne Številke le izvajane od skupne svote v Avstrfji- Smelo pa lahko trdimo, da so je pri nas vozilo eotovo samo neznatno število r>otnilcov v I- redu, nekoliko več v II. in ocrromna veri na, nad 95f^ v tretjem razredu, ker pri nas pac" pod avstriiskim režimom pa^ n^-^mo imeli ravno preveč predsfev za udobnejše potovanje- — Zanimalo bo še koga. koliko se je pri nas vozilo dnevno ljudi in vi ako v- Ako rnČTmnTPa letno 25.864-722 oaeb kot naš delež, dobimo dnevno 70-862" 3 ali 14V75 vla-kov, ki bi imeli vsak po 500 pornikov, ne glede na razrede- Dohodki o.;ebnega prometa so zna-^ali 29L961.810 K v celoti. posamezni razredi izkazujejo: I- razred: 9.434-876 In-on ali 3'2^: II- razred: 45 651-773 K ali 16"0%; in- razred: 218.6S9.134 K ali 7S*7^; vojaštvo: 6.480-772 K ali 2*l%o, skupno 291.961-810 K eli 100^5. Ako primerjamo dohodke k števi-?n potnikov v posrmeznih rszredih vidimo pač tuđi tu jako slabo razmerje *v»od obema in med posameznimi vszre-'li- Ako prinaša I- razred le 3"2f% do-hodkov. eden prvorazredni sedež pa tehta mnogo nad dvojno število teže tretjerazređnes:a sedeža, potem postane sele prav izrazito, kako drag in malo donašajoč je prvi razred. Medtem ko namestimo v 2 enako velika vo^a ▼ one^a trerjega razreda 4S sede^ih potnikov, jih priđe v en voz prvega razreda le 24, v voz L in II- razreda pa -9 potnikov. Vozovi višjih razredov so pa pri isti seriji vedno že za 1—2 toni težji kot tretjerazredni- Dohodki osebnega prometa so xna-šali za na5e proge: za prvi razred oko-li 811.000 K, na oeebo torej okoli 8 K, za drugi razred 3,925-000 K,4na osehe 2 K 60 v, za tretji razred 1M2MG0 K, na osebo 73 vinarjev, za vojafitv© 55S-100 K. za vojaka 1 K 85 vin- Ra«-merje med postavkami, ki ao J£b plaćale poMinemo 3-799 K. b) nas flolež znzžn pri tem: 990 000 kron prtljag:. Vzovozno blajro o*415 ; mi!- kron, 5" 17 mil- kron veljn za blar-o ' v kosiii. ćeli vagoni so dftlr o9'5 milijo-nov kron, živcM C-iOOOO K in razni drugi dohoil'ii 5*2 milijonov kron- Skupni đohćdki. ki so zna^a!i v Avetriji z\ osorni promet 201.961-510 K, na 1 km 1-i-C v0 K in ?a tovorni promet 799 909-710 K, na 1 km 34-539 K. dado skupno vsoto 1-Iol.9r2.ol9 K ali na 1 km .1TV5S9 K- Xasa dežela je bila pri tem u'.-rlezena po kvoti S'6% na oseb-nem prometu z okrosrlo '21114100 K in z tovomini prometom z 74.915000 H, kar da končno 3voto 99.029 100 K- Raz-raori? rp.cd posameznimi podstavkami ie: osobni Promet znaša _MT2?S. tovomi promo: 1o'S% vseh dohodkov- Konono bodi croenieno du, znaža najviši kilorneter?ki dohodek o?ebn*v ^a prometa pri južni železnici 30-223 K na 1 km, medtem ko ie imela, država od svojih pro.2: in na la.«rni račun obrato-vRTiih zasebnih prog na 1 km 50-344 K dohorT^ov, ki se delo na osobni promet l-t-052 K. na tovorni promet na z 42.4-19 kron- Ako izracunamo na podla«ri teh podatkov prihocike našega omrežja do-'umo sledece podatke: a) državna železnica z 1100 km dolžine: 1- oseVm prorrtef 15*5 milj- kron 2- tovorni vroniet 46*75 > > Vso^n I- C2'25 milj-kron b) Juž- Sel. 861 km dolžints: 1- o^ehni promet 25*1 mili- kron 2- tovorni promet 25'4 > > V?ota II- 61*5 m'Jj. kron Vsota I- — IT- zT-aša 123*75 miliio-uov kron. Xn. podlegi t^h podatka? zna.šcio doho.lki o«;ehnojra prometa na nnšem ozemliu 4i's miHjonov kron n.li r.a 1 kra dolžine 21-227 kron. dohodki tovorae?a prometa pkupno 82*15 mili-jonov kron, na 1 lrm torei 41-925 kron, skupni dohodki na 1 km 63-152 K. skupno 123 roilijonov fn 75i freiinknv v njih družbi, ie mo^rel Curiti vso n*lh pošteno če?kos!ovanskr> dušo. Marljivi kot če-be!c in vendar naideio tremjtek za rr!-jeten ra^crover. učen'iki skozinslvoz in ver.dar tako preprosti. živalini. Ijr.bez-niivi, strokovnjaki do pokliču in vendar nikdar ne pozabijo na praktično str?.n življenja. S svo'fm delom so nstvarili češko vedo in češko uc'verzo. Pred enim stoletjem so b'!i ' Cehi siroimki. kakor rr.i, imefi so pač vcč;r> nretck'ost — a sicer so bili v začetkih Icakor n\. In kmalii so spoznali, da ne bo redila nareda samo rodoljubna pesem, povest, vzdihovanje. In so š!i na ddo. Do-brov.sk em«, ki je pcl3j?al temelie slavirtiki, je sleiil 5 a f a f ik i. dr. (pri r.as Kopitar - Cop). Slavistika *? b:Ia na?bo'" nriliubljena vedn poletr z.^rot'o-vine. Tuđi fu so prvi bnditclii Dobner, Pelcl. Prochazkn dobili nasledm-ka — Palackc^a. ki Je zače! lisati zgodovino češkepa naroda. Pa tuđi pri-rodoznanst\ro je krnalu naSlo svoie mol-stre. Pole* Resi ova je i-astopil slavni P u r k y n 5. Ker je bila cTomača uni-verza neiriska in precej zastarela. «e je nrva češka veđa razvijala !xvcn nnivrr-ze. Stevilo znanstvenikov se ic fnrož'lo, češka veda je rastla in leta 1882. ?o dobili prvo čeSko univerzo v Prasl. Ofrromno ic bilo delo. ki so *a Izvršili češki tičenjaki v službi domovine. Od leta 1882. se ie češka veda mocočno razrastla: zahtevaff so ćrnzo vatreno v Brini. Mogli so pokazati m trud svo-jejra velikesra dela: ostvarili so češko znanstveno literaturo, ki Je đanes tako obširna. da tvori teme!' za nađalfiti razvoj. Ker se je pred časom na čeSkfli sre med njimi sami vzrastH učenjaki svetovne-i imena. Delali so pod najneacodneiSimi pofoji:pra5ka nm-verza je bila kini starih hi5, brez modernih laboratorijev. seminarlev Itd. Vse so premašili: delaJi so. Pole^ tega nl-so nikoli pozabili na svojo veliko dol-žnost, da prec*>i'a%'jTafo češko znanost pred svetom. Ni Mo svetovnesa kongresa učeniakov. ne da bi bila tam za-stopana češka univerza. In ne le zasto-pana: ob vsaki taki priliki so skušali pridobiti si pritoteliev med svetom. Sto-rili so vse. da so uspehe čekiće vede razSirili med svet. Pri tem se nišo poricali, da bi bili risili svola dcla v nem-^'nr. f*?s» bi **"»T» b""o to osebno princsio mnosro več sinve in usDeha. Snominjam se n. nr. nrof. Krala. Učenjak kakor Rora. Bil ie k*?tSič>n filolog, a jsrovoril !e ne vem kolko modernih iezikov. Pri nredavinjih je itrr?ie navaj?! aneleska. franeoska, itali;anska deia. Ko smo fu in tam strmeli. ie rekel: CJo^rodje, učite se je7tkov. brer^ tesrn ne rejde. Napisa! ie velikansko delo: »OrSko - rimska rit-m krt in metrik.?.«. Torej o vnraSanju. ki mali nrtrod ma'o zanima. Odkril je do-poIiT-:na nove stvnri. kl so zanimale ves učeni klasični svet. A svo'e t"e!o je iz-dal čer*:^. v ?%-e°ti $i. da vt*\ s tem svojo riolzrrost. Tnda ^ri svoii ti'"en^sti je imel č^s na"*f*-'iti »Crt^ko pr^zodi'o in nrevcl je ve"* v*ac»'nih ->1 v če^ino tako vorrjo. knkor t'a i'h ie prevaial nes-nik. N'etrov r*revod ^Orcs+^:e*t 5=o daiili v »NT'irodnc4^i divp^^j«. Ta*omin, ki leže 5e dnnes neob'avl'cr'e. Kaj pa nas bricra tak češki nčeni^k? Pri tem r>a nismo noinistil*. koliko iskrenih nrii^te-!jev smo imeli m^d niimi. N?š; driaki s praške imiverze bi mm ved<*li m^^jro povedafi o tem. Znnimivo je. da \c mno-cro čo^lrih vsenči"iš!«:!h prnfesnncv zahn-ja!o k n^m na no'itniccT naj om^ntm nređ v«em nrof. Chudotinskesjn, ki ie bi! ve!"k prifateti r??»"i a*n. ki Je tistr.novil čc^Vo koloni'o na Jezer.ckcTn in je vcc"t?^ skrbe* zn to, da se je širila plava rn^fh zrsT rrrer" np^imi severn'mi brati. Pri Drcdav^ni'h »SIov. planinsicc-jra društva« na *?of:nu v Praei, ki?r so se s skiorstičnimi sl'kami kazale krasofe na.^ih eor. je bilo vedno mnosro čeških vseuč"**ških crofeso'ev. AT? na i om enim prof. Hvalo, slavnesa kiri!rjra, ki je bil vsn!:o leto pri nas na Bledu, urof. H e y r o v s k e z a, ki 5e tako rad za-ha'a! na naše jrore. A!l sedan'e^a docenta dr. Dvorskes:a. ki pozna naše nlne bo!j ko marsikaferi Slovenec, in je o njih nanisal 2e nekaj ler>ih dej Ne morem nasteti vseh. ki so bili pri nas, pa tuđi oni. ki nišo bili pri nas, poznajo nas dobro, ker so to predvscm slovan-ski učenjak!. Naj omenim samo profe-forja Niederia. avtorja »STov. staro-žitnosti« in *S!ov. sveta«, prof. Poli v k o. našega velike^a nrijatelja, M a c h a 1 a, dobresa noznavalca naše literature, mlađega dr. Paul a i. dr.. ki se pečajo s slovansko vedo. Ravno te dni smo čitali, da je prof. K a d I e c, 7M?M pozna val ec slovanskesra Drava. profesor na j'iridičn! fakulteti, izdal ob-sirnej'e delo o nar-. Ali znamo prav ce-niti tal: trud českeea učeniaka? Ali se bo našla pri nas kulturna institucija, ki ?e mu bo za ta trud primerno zahvalila. Bojimo se. da ne. ker mi le redko ve-nio. kaj se spodobi. »Slov. Matica« v ta-k;h slučajih navadno ne ve. kaj je njena dolžncst. Toda češkim Drofesorjem ne crrc za tako slavo — imajo le dovolj: to ie *tvar Tiaše snodobTT>sti. Mi se takoi razburjamo, če se druii ne zanimaio za nas. da vi bi se sami zanimali za druse, tora ne srrmtrrmo za svo'o dol^nost. Tako si znamo prav malo midob'vatl pri'^tcl'ev med svetom. Ce§ka nniver-za je no inožnosti nodpirala naše v?e-učiliške zabteve: zborovanje našega dt-jaštva za slovensko univerzo je navadno pozdravil kak nrofesor kot zastonnik univerze: nri^ravl'aTa se le slov. stolica na češki univerzi in tuđi sicer se ?e podoiralo habMitiranie nafiih docentov, dasi s prvimi kandidati msmo imeli sre-čc. Pa tuđi sber so se češki profe$crji znmmali za naše kulturne razmere. Profesor G r o h "e pri nekem kolokviju z rnenoi nacTtkrat r»re^cl na na§e sređ-n'esolsVo vprp?a~Trt. Č"d'T «e je. zakaj nimamo slovenskih nčnih knj'z, n. pr. za jrr5č"no. Jaz sem rekel. da menda za to. ker iih slovenski nrofesor?! ne zna'o na-nis?ti. »To vendnr ni tako težko. jaz bi vsakesra rnd r>ri takem dela pod^iral.« mi je re!:e!. Da. on ni noznal naše velike nezmožnostf, vsfcd katere smo do časa osvobojenja priznavali potrebo nemškeea učne^ra jezika. Cehom ni nf-ko!i mo2:el reci kaV: avstrijski minister. da j;m ne da* čeških šol za to. ker nl-majo Čeških učnih knjiff. To je bilo ne-rno^oče: take ovire bi bili Češki nčenia-ki premajrali čez noč. NaSi klasični filolozi dosedai nišo preveđli še enega ve-likera dela iz »klasične« literature — Češki njihovi tovariši bodo 2e kmaln s tem defom gotovi. Tako stažljo oni svoj narodni kultvri ffodfl sem nekoč s prof. Bran-oerlem na Oolico. Tuđi on ie profesor na česid aniverzl. star cospod. velik nCeniak, navdnien Slovan. Ima znance med amrfeSkhnl m ruskim! nfemml krogi. CHedali smo n** feni alpski svet: Visoku rfantaa. lena cfontovrna* ie kimaf irosnod profesor. Dobro te po-tnal naše kraje, saf Je večkrat prebtral ko sem aanastfl postelia sem veCkrat • pdMdne vasoval pri njem. Bilo le to ob Casn. ko so se sganBe nemike mase v smeri proti Parira. Marsikdo Je takrat s strahom v sreo mislil na bodoCe do-godke. Midva z gospodom profesor'em sva bila optimista. Verovala sva vkUub vsem razočaranjem. Seveda le včasih tuđi ODtimista zapustila dobra volja. Poznal je dobro naše politične razmere. ; Susteršič, Lampe, Peffan itd., vse Je po- ; znat in se je veselih da slovenski narod tako krenko stoji za svojo Jusoslavijo. Spominjal se ic nekega potovanja. ko je hodil od Bejruni naprei na TrŽič. Pri- ! Sci je zvečer v neko jrostilno in ko je ko- » stflnTčar spozna!, da ie eospod Ceh, mu Je takoj rrioravii postelio. Neke počit-nice je prebiva! na Koroškem pri Dobrli vaši. »Slabo je bilo tam.« mi je pravil go-spod profesor, »krai krasen. amn?k oni nesrečri nemnirji. ki nišo smeli slišati slovensko. Lefal sem Tiod lipo in sem zlagal "c^mi Kno vem še zdaj: Vždyckoj spiv^m si a hudu Slovan sem a Slovan budu. ale lina odnovida se slovanstvem jest tu bida. f Vedno pojem si in god em S!r)V">n sem in Slovan bodem, 'ina še^e'a med sabo: •a slovanstvo ie tu slabo.) 1*?ko sva Dotovaia v spominih po naših kra'ih. Vse jra je zanimalo. Zra-ven sva debla stratesr;?o. Pod nami je zelene! vrt. vse t?»m oko'i Nus'i je na- * z^nn'nlo novo pomlad. Dočakala sva veliketra nreo^rata, ko je začel pritiskati Focli. Kai so preživeli te vrste Iiudie v tistih dneh! Oospa protesorjeva me je prosila: ^Prid'te k nam. da bode-te z c:osnodom pol'tizir?H. Jaz nimam časa. Imnm to^ko skrbi in defa. Zjutraj človck misli, kaj br> kuhal. In tu priđe on z »N^rodnimi Listi* v rokoh: Ali si čitala? Prcxitaj si to! A jaz: kie imam čas? In tfotem ves dan: sama poročila in kombi"^""ie. C'ovrk bi pobeCTiil ■ • •« Tako je tožila gospa. Midva z gospodom profesoriem oa sva imela krasne čaše: Vsr-k dan ie š!o lenše za nss na zapadni fronti. Pa tuđi na domačo fronto ni-sva nozab'la »Vaš narod ie zmožen, rod'eten. nadarjen. ta ima bodočnost,« Je re'^cl zo*^. ^rofe?or. ^>zmagal je bu-sterš'č^. zmatral bo vse.« Tako sva dočeka"a d^n svobode. Obje'a sva se solznimi o^mi. Videl sem n*eKO'«o vc!iko radost, ne samo zaradi risove, ampak tuđi zaradi naše domovine. In vedd ?cm. da ni on eđini. O ne! Mnojro, mnos:o sem jih Doznal. Zato ni-6cm nil-dar verje*, da bi mojrel kdo uni-čiti to ljubezen do nas — razven nas r.am*h. H ;c r'^r^o zr»«.Ii ^ovoTi ceniti. Iz teh vrst ie izšel tildi jrlas, ki potrjuje npravičenost naši zahtev. Ne mofmo se. Kl'ub velškemu delu in boj«, kliub trrijVnjii in žrtvam rudi Cehi nimajo na rožah postlano. Kar ima-to. so si mc*~"f i-'bo'evati. Tuđi oni imajo n. vr. tesinsko vnrašan'e. Mi smo ImIi rtede tee:^ tiho in nišo nam zamerili. Ali smo sicer mno.sro pisali o njih in njih razmerah? Zakaj to .'ej zahtevamo. naf se oni za nimajo in zavzemajo za nas? Zdelo se mi je potrebno ob tej priliki opozoriti na naše prijatelje na praški univerzi. To je bila edina univerza, ki je mosrta izore^ovoriti za nas. In da je izDrefcovorila, to je dokaz, kako češki učenjak ohrani v sebi zvesto narodno dušo. In tebi. alma mater slovanska, ki si prebila toliko bojev za Resnico in Pravico, hvala za ta čin. Ko borno v jeseni ustanovili mi svoje vseučilišče, Ra borno tesno zvezali s tvojim varnim za-vetjem.__________________ Dr. L L* Kovinski ralei »PRIMORSKE NOVTNB« izvaja-jo: Za Trstom je Reka jedino pravo tr-govsko mesto na vzhodnem Jadranu-Glavna železnilka pro«ra Slovenije, Hrvatske in SUvoni'e ter Bosne pa tadi jedne^a dela Srbije vodi na Feko. VeČji del celokupne jugoslovansk© trgovine je upravljen na Reko« Reka so vrata Jujtoplavije- Samo skozi ta vrata Jugoslavije more v svet, brez Reke Je slična polni in bogati hiši, ki je brez ishoda in uhoda- Ali more biti Jugoslavija brez Reke? Samo jeden in kra-tek odgovor je na to: ne! Italija pravi, da je Reka biser Kvarnerja in zato si io hoće pripojiti, ali Jugoslavija pravi: Reka so moja pljuča in brez njih ne morem živeti- »JUG OSTi A VENSKI EKONOMISTA« govori o nameri. da bi ententa prcvzela F^loh ves proniet in vso upravo železnlc po naši kraljevini in onpminja vlado, da naj dobro premieli poprej nego se odloči za tak korak« Ako promet ne delnje ▼ redu, treba iz- -t premeniti osobje, katero ni sposobno, j da bi spravilo naše proge v red. Slo- i venci so se sami ponudili, da urede promet na progi Reka-Zemun in sploh i na vseh progah- Zakaj naj bi se izro-čilL vprašuje list, popolnoma v roke magari tuđi naših prijateljev? — >Jug-Ek< ima po vsem prav in taka namera. ako sploh obsioja, se ne srne nikdar uresničiti, zlasti ne, ker bi Lahi brez dvoma usodepolno gocpodaiili po naaih progah- »JUGOSLAVENSKI LLOTD« pri-naša Interesantno vest, kako se >na-eijonalixira< kapital- V Ruma se je osnovala nova delnišfc* družba z glavnico 600.000 K- Protdkoliraoa Je ▼ §ti-rih jezivih: hrvatflko >Domovin6*k? industrija fnUnnc. potem nemjko, madžarsko in lr?ko* V ravnateljstvu ao trlje Straseerji in A- Deotsoii; prokurlaia •te MaJffvrita te H«l^ U* mUtfrb* !•: E, p« ihrelo takovo >nadonaUsoT*' niec kapitala in industrije I »BL, GIORNALB 01TALIA«, Bon- ninor list, v članku >I protettori della Jugoslavia« oštro napada znanega an-gleskega publicista Steeda, ki je ▼ >Daily Mailuc izvajal, da ako se hoda Italija izogniti boljševizmu, se "mora odredi londonskoga dogovora* >I1 G-€ svetuje Steedu, naj se pe€a rajSe m engleskim! zadevami. Sonnino pač nerad sliši vsak ugovor proti londonskomu paletu in mož je težko zaverovan t ta pakt, da res misli, da pomenl sreoo sa Italijo, dočim sodijo razumnlki, da jej more prinesti samo nesrećo; ako ne da-nes in jutri, pa morda vendar ie T do-glednem času* »RIJEČ SHS« govori o rpralanj« tujcev v Ju proslavi ji« Vedno refi tnjoer, Madžarov, Nemcev in Lahov preplar-lja našo državo- Ti ljudje tržijo pri nas in često nas izzivajo s provokatornimt pesmind- Zidovi so nas preplavili in Zagreb je kakor druga Budimpešta* Ali bo Še đolgo nafia Jugoslavija zato-čišče naših sovražnikov? Treba, da se naše oblasti zavzamejo za to, da vsa-koga, kdor ne pripada Jugoslaviji, po 24 urah izženejo preko meje- Tako se iznebimo rudi velikega sievila ipijo* nov. x>SECOLO« poroča Iz Londona, đa je vest o nameravanem odhođu Wilso-na iz Evrope jako učinkovala na Javno mnenje v Angliji in izzvala konsternacijo v liberalnom Časopisju- Im-perijalistično Čascpisje pa kaže nekako veselje, da bi se s tem odstranile največje zapreke za uresnicenje njihovih teženj- >Secolo< pravi, da naj oni, radi katerih bi Wilson odšel, dobro premisi i]o posledice, ki bi nastale 1» tega- >TIMES« razmotriva politiko Francije na mirovni konferend in pravi, da je Francija dandanasnjl naj-večja zapreka miru na osnovi WUso-novih nacel- Francozi eroatrajo, đa Je kardinalne važnosti za njihovo sigurnost, da Francija stvori na kopneni zono sigurnosti slično oni, katero je sebi stvorila Velika Britanija na mor-ju, ki je prisilila Nemcrjo na teočitev mornarice« Zato je po francoekem mne-n'u potrebno, da zavezniki okupirajo prelaze ob Renu in da bo nernška zapadna meia ob Renu- — Lahi govore pa z nami po franeosko in raztesajo1 svoje zahteve po >sigurnosti« na »lo-vensko zemljo! V sarajevski »JEDNAKOSTIc pri-občujie K- Marić članek »O novinarstva I novinarskom pozivu«, v katerem ras* vija med drugim to-le eanimivo idejo: >Da bi bilo časopisje neodvisno in svo-bodno, je potrebno, da bi narod to Je čitatelji imeli nad njim potrebno kontrolo- To bi se dalo najbolj đoseči na ta1 način, da bi se ustanovi! jeden novinarski in neodvisen list, kateresra kapital bi znašal 100-000 dinarjev. Ta denar bi se moral zbrati med ljudstvom kot dobrovoljni prinosi- Glavni urednik, jeden političen, jeden kulhiren in jeden gospodarski nrednik bi se naj voliH na dve leti od čitajočpcra občinstva-Vsak čitatelj, ki je naročnik lista že Ieto dni in ki je položil naročnino za sledeče polletje, ima volilno pravico-Oni, ki žele biti urednlki lista, prijavi-jo s\^ojo kandidaturo in naročniki gla-snjejo o njih- Ako bi izvoljeni uredniKt ne ođgovarjali zahtevain, bi seveda po dveh letih ne bili več izvoljeni •. • Tako bi Čitatelji vršili kontrolo nad novl-narji. a novinirji bi delovali v narodne m interesu* Ostale člane redakcije U ime nova 1 glavni urednik v sporazumu z uredniki- Poleg plače bi vse osebjt pri listu participiralo pri đohođkih, kl bi jih dajal list. S tem bi bili slasti uredJ niki moralno zavezani, đa obdrže llsl na visini in ga čim najbolj raziirij* med narodom-« »SAMOUPRAVA« je jela pod na> slovom »ti zemlji slobode« raspravljati o umestno8ti ali neumestnostl rsps> blikanskega pokreta- Bavila se bo pre£ vsem s temi-le vpraSanji: >1- Ali so podani v tradiciji nasV ga naroda, v njegovih navadah, obica-iih. nazorih na svet, v njegovi kulturi temelji za republikansko obllko nais države? 2- Ali je najti v dosedanjem ustavno • monarhističnem ustroju, v nspe-hih, ki jih je dal, stvarne vsroke, radi kalerih bi imel nad narod pravico, đa M bil nezadovoljen s tem režimom in đa bi ga želei zamenjati z napredoejlo-boljšo republikansko obliko? 3. Ali se more zanesljlvo tnUtl, đa povzroča naS kulturni, gospodarski politični razvoj v naši javnosti tako raspoloženje, đa bi bilo treba ustvaritl Ur-5e in popolnejSe okvirje sa javno življenje v oboe ter dati narodu repubMj kanški sistem vladavine. 4 Ali je nadi državi priklađnejie oblika republike ali ustavne monarhije ?c O vseh teh vpraianjlh bo »Samouprava« raspravlja v seriji ie napo-veđanih člankov- Mitroviaka »SRBIJA« plie v vrod-ulku »Državljani drage vrstet: >Z smago Wiisonovih nacel In rsled net«-mernih žrtev srbskega naroda Je đoflo do ujedinjenja Srbov, Hrvatov te Bkh vencev- Za to ujedinjenje je Tolika v«-&»* brratsksc» naroda, vo» ■srpaasid Stran 6. j$ix>vawQ narod* ** i& tpifli wfc 93. itcr. 'del naSega naroda in tm srbski naM, Y smisla tega je treba tuđi nafto državo urediti tako, kakor to hoče njen narod- Gospodi okrog »Obzora«:, kl eo povzročili v kratkem času po ujedinjenju več Škode naši narodni stvari, ne-go vsi zunanji prijatelji, pravimo od-krito in iskreno: Ako vam ni prav — v Avstrijo! Naža demokratska, svobod-na država po svojih uredbah no pozna državljanov prve in druge vrste, toda le-ti v resnici eksistirajo in ti državljani drugo vrste po svojem mišljenju — to so gospodje okrog >Obzora<- Proti porazdelitvi vsega državnega uradništva po avstrijskem vzorcu ▼ XI- Činovnih razredov priobcuje oster članek beogradska »EPOHAc, ki pravi med drugim: >Finaneni minister hoče » svojim fantastičnim nacrtom ustvariti privilegovane stanove in strogo, otrpio, nedotakljivo birokratsko hierarhijo* MeJedan koji zna< (St- Protici Je napisal v »SAMOUPRAVI« članek »Po srbskem prihođn na KrfSam Nis. kjer so se zbirali vsi emigranti, ki eo prihajali v Srbijo. ni bil nimalo pripravljen za spreiem hrvatskih begunccv in politikov, kakor tuđi v obče ni malo ni odgovarjal svoji nalogi kot začasna srbska pre-atolnica- Pa rudi med srbskimi uradni-ki, ćelo med onimi. ki bi pe morali prvi odzvati vladinemu programu lr» mu udano služiti, jih je bilo mnogo, ki so takrat in kasneie delovali prav v na-sprctnem smislu. Znano je, da je bila vlada prisiljena zarrdi trkega postojanja odpustiti iz aktivne službe ćelo nekega visokega diploma**!:esra urednika- često se je turTi v teh krosrih brez vsake potrebe poudaHai posebni srbski ali velikosrbsl:i narodni procrram kot vojni cilj kraljevine Srbije- Tr> je mnoge Hrvate a tu^.i Slovence žp.lilo in lahko si jo militi, da so v teh razmerah vznlkli najrazličneiM konflikti« Sarajevska »SRPSKA RT-TE?« raspravlja v uvodniku o važnosti narodne prehrane in zaključuje: >Vpra-Banje prehrane ee mora dosledno in vestno izvesti v vseh krajih naše domovine jednako, ker bo prebivaJetvo ^dovoljno in bo vestno izpolnjevalo ▼se svoje đržavlianske dolžnosti na-pjram svoji državi samo v slučaju, ako bo vsak državljan, borlisi kmet iz naj-revnejše kolibe, mosrel pokrivati svoje najnujnejše življenske potrebsčme s pomočjo In resnim trudom svoje države in njenih upravnih organov.« Pod zaglavjem >Nova dobac piče beogradska »PRAVDA« o zdrn^e-nju erbske napredne stranke z ju^o-slov- demokratsko stranko: »Napredna stranka je vetopila v to novo zajednico- S tein nadaliuje samo svojo politiko, ki jo je vodila od pocetlia te velike narodne krize- Že v početku balkanskih vojn je uvidela. da zahtevajo viSji narodni interesi, da se morajo mnlenkont-ne strankarske razlike potisniti v ozađje, da mora med sinovi našega naroda vladati v pozadini ista sloga, ki je vladala in se vlada na fronti in da se morajo po možnosti zbrati vsi sinovi Bajedniške domovine pod jedno narodno zastavo- Našu stranka je od vsega početka postavila vse svoje sile v službo nrođni stvari- Sedaj, ko je prvi, najtežji in najmučnejši del velikega narodnega ujedinjenja izvršen In ko je treba pristopiti k drugomu, ne manj važnomu poslu, ni mogla napredna stranka etoriti dru gega, kakor da s« odzove tuđi tej novi dolžnosti- Poena-▼ajoč rodoljubj© nažih političnih prijateljev, smo uverjeni, da bodo % radost* jo in oduševljenjem pozdravili ta veliki čin ustanovitve jedne •bceoarodne politične skupine. < Starcevičansko glasilo »HRVAT« priobcuje na uvodnem meetu pod nar slovom >Xa£i zahtjevi« sporoenioo, 11 jo je poslala Starčevićeva stranka prava ministrskemu predsednlku Stojann Protiću- V tej spomenici s© stranka skljcuje na adreso zagrebškega Narod-cega Veća io na odgovor regenta Aleksandra in protestuje proti odpravi pojedinih poverjeniitev, proti jednoetraa-flkem iflMiiovaiiitt baoa bVMt fffies^He* listi in •mrmilmiirt- Spesuenlea ea be»» daje s beeedaml: »Ko« lisiikliski stranka, kl je delala to ie Ma m e|a-tanj* iu Qdvri6en|e kraljevine SHB hi kateri Ie glavna nalega jaka bodofeoet jedinstvene nam domaviaa, Taft, f- «d» predsednik oposarjejaa na onenjeM činjenice, popuste in krienja iaeileiia» karsklh pogodb ter vas prosimo, da »♦• skrbite, da se popravijo učinjene n#-greške-c »NOVO ROBA« t Splita prioMuJe članek Prvislava Grisogona »Prva politička partija SHSc, ki se bavi e fust-jo jugoslovanskega demokratekega kluba z blokom erbske opozicije- Stranka bo imela absolutno većino v parlamentu. Najglavnejše je, da s na teritoriju kraljestva SHS vstvarja politična stranka, ki no pozna več Mvših mej med deželami in plemenl« Stranka dela sa nadaljnjo demokratizacijo države, ker vstvarja pogoje za parlamentarno vlado- Brez moćne parlamentarne većine ni parlamentarnega režima« Ta fuzija bo prisilila tuđi druge politične stranke, da se otresejo svojih predvoj-nih mej- Unificiranje imamo izvesti* Politiearji v Jugoslovanskem demo-kratskein klubu 30 pokazali pot« »NARODNA POLITIKA*' piše gleđo na deportacijo škofa Mahniča v Itali|o, da jo vsem še v živom 3pominu belgijski kardinal Marcier, ki se ni od-rekcl svojega naroda niti v nauežjih trenotkih, ki je razkrinkal nemski im-porijalizein pred vsem svetom, pa so era vendar Nemci pustili na miru, nišo j»a internirali, nišo £a koniinirali- Itali-jani, ki eo toliko Izricali o nemški gro-zovitosti. so prekorili Nemco s svoiira no^uvenim barbarstvom- In zveza >svo-bodnih« narodov, >zapadna domoicrnci-jn« gre preko barbarske internacije ođt*irp!:ega, bodisi s političnega eta-llsc-a zelo vo'ikega poruena- Seveda so ^a izvedbo takesra nacrta prodvsem potrebna modema in mnogošievHna lcta-la- Ker f.o pa vse ^rucje evropske velesile interesirane n^ tem. da si na-praviio iz žo obcto.ie^ih tovp.rn mnosro kapitala in sicer s tem. da preprečiio po možno?ti vsak razvoj te nove inđu-rtri:? v malih, oziroma novo ustanovljenih đrža,vah, bi bilo jp.ko na meslu. fla se tuii v naši držali T^važnje t.i fakt in dela na to, đa ee nlcrenejjo po-trr-t?>i koraln, I;i bi to popolnoina novo industrijo pri na? nrnbolje podpirali-Kajti jasno ie, r!a ie l.istna industrija v©dno v dobro r.odjetnik* in države same, ker obdrž! kapital doma in ga ne ras^ina po fujini. Da bi itnela ta Indu-striia ravno pri naft Teliko bodornost, je pa rnzvidno i« tega razloga, da bi imeli pri ©venttielni nadprodnkcfjl skrboti za eksport v »o^ednje vnanj^ drSave. kakor Gr6ko, Rofntinijo, Bolpra-rijo itd- Ker je pa žnlibog ravno v na-^i državi premalo interesentov ea ta del industrije kakor ttdi premr.lo pod-jetnih mož s potrebnim začetnim kapl-tn-lom, bi bilo jako umestno, ko bi državna oblast sama- začela % zgradbo tovarn v laetni režiji, kakor se dela to n- pr- v Anj^liji, kjer obatoji samo ea aviatiko poebno ininlstrstvo, kateremu so podrejene vse tovarne in v»e enaft-stvene institucije na tem polju- Seveda bi se pri tako velepoteznem podjetju ne imelo gledati na stroike in itedftl pri nabavi razli^nih potrebS^in- Dober in učinkovit napredek Je mogoć Ie petom, če «e podjetnik v zać^tku ne vatra-H nikakih i«dađtovt katom ponan]-kljivost bi povsročila vsleđ fuj« koti-kurence Ie vtlik polom. Vuk Mro-kratizem bi b* moral teko] učetkoiui odstraniti, In plaćati ne delsvito no* či Ie po nnožnotfti in spretnosti, k«r H tako je mofo^a prava konlmnnea sad posamezniki, kakor pri privmtnlli po*-Jetjih, ki edinole poiipt*l tmllm faivoj tehničnega dalovanja- / Vsled nedostatnosti wffa—Hi ls> lemlikih svet In to osobUs T flMJk * bilo sa naše teđaajo šahtove fafeo potrebno, đa se ostanorl stalna in fšnm zračna poita sa preno« listin In sto** tualno tadi prevot nujnUi knrtifsv tm tate iMo tesaše te isWH Jsirt 1» ^^W»W^ ^Ws ^W^^ ^B^WW» ^^^^f^^^m ^^M ^^^^^^^ Istala, aH na IDi kna^ss nn tfMif <1bjmv ▼ t«ial ftasr j* pa fcsdi «i aknsjs> niteo, ee se ta vojni matsffai lonaln pmM. kakor h «• Ml mi Mtif te pttal t alate sidanib hanfarJiK Taka sraona svesa naj bi ss nstanevils ▼ prrl vrsti mc& naiglavniml kraj! nafte drtare in aiter pridejo te v fioftsfv sledeos sveze: Ljubljana - Sagreb, Zagreb - Beograd, Zagreb • Sarajevo, Beograd - Sarajevo, Beograd - Nls, Nis • Skoplje, Skoplje - Solun- Ce računamo za vsako etacijo eno aktivno letalo in đve letali za reaervo, bi tore} potrebovati: bi* iMb kM iklifift ltW n rtnm 1- Ljubljana * Zagreb 2 2X2 2- Zagreb • Belgrad 2 SX3 3- Zagreb - Sarajevo 2 2X2 4. Sarajevo - Belgrad 2 2X2 5. Belgrad - Nift 2 2X2 6- Niš - Skoplje 2 2X2 7- Skoplje - Soluii_________2 2X2 Skupno 42 Od teh 42 letal naj bi torej odpadlo za: 1- Ljubijano 3 os . . tn 2- Zagreb 9 fkupno orej 42 5. Sarajevo 6 etal» kl ^l 5 la^ 4- Belgrad 9 koto „ v^drzevala 5- Niš 6 vsakdanji promet 6. Skoplje 6 med imenovanimi 7- Solun_______3_ mesti* Skupno 42 N^ glede na praktično etran t&kega nacrta bi bili ti poleti tuđi znanstvene-ga in agitatoričnega pomena. Posa-mezni piloti bi pri meteorologienih centralah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki se začenjajo ustanavljati, po-daiali vsakl dan točne Informacijo o atmosferičnih razmorah v različnih vl-Sinah, kakor o temperaturi, zračnem tlaku, smer vetrov, visina oblakov, jakost vlage itd- Iz agitatoričnega vidika, pa bi taki poleti vzbujali pri na§l mladini morda voc zanimanja za aviatiko, ki potrebiiie mnogo vstrajne^a in neustrašljivega naraščaja- Omenjamo Še dejstvo, da fas za velilcopotozne nacrte zrakeplovbe, ka-= kor znanstvena raziskavanja, tovarne, zračni ^port i- dr- še ni ugoden, ker bi bilo potreba v ta namen mnogo več leta! in izkušenega moštva- Veekftkor bi pa bilo ravno danss v prehodnl dobi, jako važno, da ee za bodočl das pripravimo ter delanio na to, da se naš nara-pCai polagonia tuđi v tem smislu vzga-ja- Dobro bi bilo, co bi so ustanovili v vsoh centralah. Beograd, Zagreb, Ljubljana- mali aeronantični klubi, ki bi delovali zača<=no Ie v poduchrtofcim in agi-tatoričnem ?nuslu- Tak klub bi se imel baviti n- pr^ s popula^nimi prednvanji, študijami o različnih konstrukcijah, e zidanjem modelov pri mladini, posebno pri srednololskem dijaštvu itđ- Predprlprave za bodoča dela f.o ttvTco velepotf»35ne in potrebne, da bi bilo jiko priporočljivo* ko bi »e interesirani f^.ktorji ž(3 redaj sjedinili in «aCeli % delom ter zacrtali pot za nadaljni razvoj zrakoplovbe. !z 88. seje deželne vlade za Slovenijo z dno li- aprila 1^1». Imenovan ja* Za predaednika višj*?-rra Solekega sveta se imenuje profesor Franc VodnjaT. za nje^ovega namest-mka vi^ji §olftki nadzornik dr.- Tran Orc-fcnaucr- — Name»tni*kl koncipi«t dr- Frane Svetek se spreime v državno rlužbo, imenuje za okrajnega komisar-j% in prideli v službovanje poverjeni-štvu za noJfanje zacleve- — Policijski oficijal Franc Logar v Celju se pomakne v IX- činovni razred« — Ceatna mojgtra Franc Jeeel v Logatcu in Emil Roktorik v M^ribom ter Josip Pleter-Pek, rečni mojster v Dolskem. se uvr-Ftijo v kalorijo poduradnikov s spre gletV-m pođuradniškega ispita. Falska elektrani«' Štajerska elek-tricitetna družba je probila za noatrifl-Iceijo pofljetja, h kutercnm »pada tudl veliksnnka. začetkom rojjne s *vicar-r.kim in franeoskim kapitalom ustanov-liena Fnlska elektrarna, vodna naprava z 33-000 konjskimt ellaml- Obenem je družba prosila s* izvoz toka, ker se sicer pođjetje ne rentira. Elektrika bi se oddajala potom daljnovod* nm pro* iti RnSe • Slovenska Bistrio* * Konjice* Celje • Maribor- Načelno pa «e Je 1b-rekla nabrani družbi telja, đa se tok oddaja tuTli proti jugu to sicer v Sar* sko dolino- V tem* tlucajtt bi bili lahko odjemald trboveljska druSba papirni-ca v Hate&Ui, predilnica v lAtift pa-pUnica v VevĆab im aeetsa obciiui ljublj.Mka- ZeMopniki elektnne m potmdlli odecpittT etektrtrM o4 mm* fSko - »vstrijskeg* podjela Htsteflr kieAe taektrGltlejf«^necli«fl i* utfuovtte? >aifcu#eo|nefa poi&fa ■ usleteia v Ljobljni ali Maribora-VpraiaH bodo druibo, ako ia priprav-U«aa v Juoelavifi m*Uaovtti eVlaOke družbo s 20 atUiSonskha kapitalom in ako naeeloina pHataaa aa to, da se do-■ett kaphal adeteM a 40 ia ftOH-M. lafcaiaU ja, 4a U m ****** gjl^ ia unaiatto podjetje<. Za ta alu2aj m j/$ uaHanllroai aMjaMlo, da be dmiba •ajtrifletraBa- PalMJa,, Na prediog povar]eaika aa notraaje aadeve ae aklenat 1- Da aa veaai nameUettoea var-aostne straže (arađnikom, atrainikoni ia agentom, katarih je sedaj skupaj 183) prizna poceoai a 1- aprilom t* I-posebna zadasna strašna đokl&da v suesku mesecnih ft50 K* Meaec&i is-datek snaša 53^50 K; 2* za prvo uredbo skupne kuhinje (nabavo namizne, kuhinjske po&ođe itd.) ftamgkega moStva se dovoli en-kratni prispevek 2000 K* S to kuhinjo bo združena skupna nakupovalnica zivil tuđi za rodbine oženjenih stražnikov* Ođdelek za prehrano se povahi, da ji odkaže potrebna živila« Policijsko ravnateljstvo se po-oblasti, da nabavi za vsakega straznl-ka eno mom uro odnesno za vsakega agenta eno obleko- Stroški so državni prispevek- Policijskemu ravnateljstvu so eventualno nakaze primeren pred-ujem za nakup ]>otrebnega blaga- Račun jo predložiti deželni vladi v odo-britev- Stroški znašajo za vsakega tno-ža (urađniki ro izlzljureni) približno 600 K, tedo.j za 150 mož 90.000 K; 3« sposobni in marljivi poduradniki straže in agentov, ki imai(o vže pre-tomke XI- Cinovnepra razreda, ee srne imenovati za uradniko XI- činovnega razreda one plačilne stopnje, ki od^ro-varja njihovim sedanjim pragmatičnim projemlcom. Teh podurađnikov je pet' PoUr?3?ki ofio'.inl Franc Logar v Celju se pomakne v IX- cinovni razred- 4- moštvu tržnžkega policijske^a ravnateljstva slovenske narodnosti, kl služi militarizirano pri ohmejnib po-stajab (C^ljle. Maribor, Ptuj, Ljutomer, Radgona, Jcsenire) in pri potovalnem ofldelku, se izdajo dekfeli o za^a^nem spr^jemu v službo- Dekrete je datirati z đr.?7r». ko po službo nastopili- Civilne prrjejuke, katers Iznlnčnjta vojaška oblast pr?d;3jcmoma na račun notranje uprave, izplaf-ujo odslej poverjeništvo za r.ofranie zndeve; vojaške pa izpla-čujn rudi v nsprej voja5ka oblast. Tem redarjem se pri^najo za Cas od povrr.fa do nastona sltižbe le^prag-matični prejomki t- j* placa, sinrostne dokl^de in j»!t(ivitetna doklada. ne pri-2n-;:a "c lim pa đracrini?ka doklada, đo-klr.^a ?.* ođsotno družino in voja§kl pre;emki- Sklopi pe, v l'olikor ee tiSejo fi-nnr\<"nc?a vjjrasnnja, predlože mini. 'r-s*.vn v odobrenje- Lnn:'l:o loto eo hleneli Nemci po naši zemlji- Napravili bo si bili velCč nacrt za razlaščevanje našega imetja in temu nacrtu je botroval sam Berlin, ki je hotel zlr.sti Oorieo >v?postaviti <• Nem^ka denarna ofenziva ni prinašala usprfiov. Agentjo so letali od kraja v kr?j in ponujali za kmet i je, za podrta posionja ogromno svoto* Vođil jih je namen: dobiti zeialje za Nemčtvo v tr-žašlcem zaledju, pa naj stane, kolikor hoče* Zavedni naš posestnik je odbijal vabijive ponudbe in s mrzlim posle-dtrni oderan jal »lađko brblja^oCe nem^ke prabežnlko- Parola je bila: Nemec v Trstu, Nemec v zaledju! Vsa >obnovlje-vfflTia r/kc>i?i< s strani Avntrije jo hodi-!a to pot in frori v >rajhnc so Iteli mili jo-ne v vrlio nemške kolonizacije ob Adrlj.i. Tako so 'lolali Nemci tišti čas, ko eo vstrajall Labi 8 pomočjo svojih zaveznikov ob Piavi, odkoder ee je raslegalo grmenje topov do Gorice, % zraka pa so padale laike n&poveđi, da ?e povmejo in da bođo že oni popravili Gorico in pomagali vscj deželi do novela življenja* Sonnino pa jo veckrat natalenil fćipalnik in pažljivo čital londonsko pogodbo, ki mu je tako lepo in tako za gotovo zapisala jadransko ozemlje- Cegavo bo? Zlomila se je fronta ob Plavi in Lah po je razpasel po Primorju in se đaleS preko Primorja- Važnost nr.Ie Gorilke je velika in spojena je z vainofetjo in pomenoin Tr3ta. Prej jo grrabil Nemec po njej, se-đftj jo je zagrabil Lah in pravi, da je ne izpusti nikdar več- Ali res nikdar vec? Globoko trpljenje in rajuko veselje nam predstavlja velikonoeni cas- Po prirodi raja krasna tpomlad. Sohiee sije tako blagodejno in v»e je razevete-no tako o5arljivo, da čiovek sa bip po-zabl, da Je sapnfttil bojni vihar etraftne posledioe po deželi in da je aovražnik u« nadih tleb- "Za hip mudo • • # Trne se v eroe ono trdo raspoloženje, katero provsroča Pariš- Tam sklepajo, mi pa mm le •klenili: nala Je ta zemlja tu Aftia oetaae^ Mi ie ne amoknomo t nje ta nobeae eUe ne bo, ki bi ne* potis-«11* t BU0I t*L Veliki peHk Je prt na«: trpljenje meci stojimo tu ponosni in z najraz-vitejšo napetostjo sicer toda preudarno čakamo, kaj priđe v bližnjih đneh- V nažem ljudstvu vsepovsodi Živi vera, da &e uveljavi somoodlo^ba narođov in da priđe iz Pariza poštena beseđa, po kateri se oddahnemo, Lah se odmakne in veselo zaplapola po naših dolijmh in goricah sveta naša trobojnica. Nt ga med namL ki bi ne veroval, da se tako doigo trpli^nje ne more še podaljšati. In kakor sledi po nevihti jasno nebo, tako prioakujemo po tmljenju svežega življenja v zlati svobodi* Čujte nas tam v Parizu! Tako je naše razpoloženje v velikem tednu 1919-v zgodovinakih trenotkih, ko se odloča usoda Adrije in njenega ozemlja: Ju-goslovani smo in Jujroeveto< prepričani — tedaj se hočejo v neizmernem svojem veselju maščevati nad nami za vee >krivicec ki jih morajo pod nažo nad vlado prenašati- Imajo med seboj razširjen natančen seznam o vsakem Slovencu, ki po njihovi sodbi zaslužijo prvi biti pribiti na — križ* Vidim vas neverietno imajevati t glavo- Vsaj tuđi mi sami vsem tem krvavim nacrtom ne verujemo- Vsaj se gavedamo, da bi i mi v enem ko dru-gem slučaju nemškim prenapetežem tuđi v dejanju dokazali, da nismo — mevže- Ampak mi stojimo na etališču, da jo smatrati kot velik neodpustljiv greh naše brezbrižnosti, s katero mirno gledamo, da se taki bedasti nacrti sploh smejo kar očito snovati* 2e ti nacrti sani Skođujejo nam na ugledu ker nas Kfomci ne smatrajo za resne in odločne* In Škodujejo nam v stoterih slučajih v naših potrebah veakdanjega življenja, o čemer pa v prihodnjem pismu kaj več. Veo s gladnimi hujslceci, ven is meata in delele — pa bo hidri glava 33. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 19. april« 1919. Stran 7. morejo biti iskreni Edino taka njnetnost. ki ne robuje v?akdanilm oscbnim potrebam umetnikov in družbe, more v celoti odgo-varjati svoji svrhi. Kdor bi k tej organiz. hotel pristopitf, na? na naslov: Ciko Benači, slikar. Split, Plmarska ulica, posije prijavo, v kateri nai bodo navedeni: bivalfšče, vrsta nmetništva, rojstni dan in kraj in naj bodo na kratko označene premoženjske razmere ter more-bitne želie. Slavenski koncerat na RijecL Premda bijesni na Rijeci napeta talijanaška strahovlada ipak se u našem ftradjj ori zvuk naše mile pjesme. U subotu 12. o. mj. koncertirala Je operna pjevačica Lidu5ka Salatova, koja je istom apsolvirala svoje nauke. Koncerat bto je u riječfcoi E&-rodnoj čitonici. Pjevačica pokazala je. ne Slovenekega Naroda od prede 16. aprila opozorili so cenjeni gg- abonenti vodstvo Narodnp-ga gleđališča na opustitev >mođe vov •nesra nereda*, ter »štetja gleđaliških predstave- V pojasnilo in radi pregleda navajamo red vprizorjenih iger za v?e tri abonma kalcor sledi: 35- predstava 11- marca ^StrahoviStrahovi< B abonrn., 13-marca >Strahovi«r C- 36- predstava 15. marca >STov- princ«. 19, rrmrea >?'nv. princ*, 22* marca >Slov- prinos- f>7-predstava 20- marca >Boheme^/2. 21-marca >Boheine<''2. 29. marca >Bohe-me«/?- SS- predstava radi bolozni scdt'-M- Sarič odpadla. dotična je rudi se se-da^ bolana, kakor hitro ozdravi priđe igra vPevohicijska svatba< na reper-tolr. 39- predstava 22- rnarca >Šnan?k.i nrahac, 23- marca rSpanska muhac, 25-maira >5panska rmVba«'- 40- predstava Ka A >Manonr priđe. 27. marca >Ma-nonc'3. 20. marca >Manonc 3- 41- predstava SI- marca »STov- princSlov- princc*?, 3- aprila >Slov-prine«/2- 42- predstava 2. aprila >Bo-heme!3? priđe. 7. anrila ^Boheme«^-43- pred<=tava 11- aprila > Veriga«, 2. fiprila >Veriga«. £• ar>rila >VerIsra«« 44-predstava 4- aprila >Xelly Rozier«. 7-■iprila >Xel1y Hozierc, 22- aprila >Nelly Rozier«- 45- predstava >3panska muha«/12. 14- aprila ^Snanska muha« 2, f> ar>rila >5panska nmha«/2- 46- predstava >Evelina Pagl-«, 9- aprila >Evelina Pa£l«. 10- aprila >Evelina Pagl-«. 47-predstava 23. aprila >Slov. princc/3, priđe, 15- anrila >Slov- princ«-'3- Pri 42- predstavi za A abonoma >Manonc priđe na reportoir, kakor tuđi 42 za B >Boheme« ter 47- predtava za B ^Slo-vaška princeska«, po praznikih ter so dotične predstave radi tehn- ovir ter č*uđirania izogfale- Vsekakor pa gg-abonenti ne bodo na noben način za predstave prikrrjšMii, ker se vodi točni pregled- Prosimo gg- abonente, da to vpostevajo ter naj se popolnoma zaneseno na natanoen red v gledališču. — Tajništvo. Trgovska zadruga v Ljubljani. Opo-zarjamo vse gg. trgovce, trgovske zastop-nike in nastavljence na ustanovu! občni zbor Trgovske zadruge, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, kateri se bo vršil na Belo ne-deljo. dne 27. aprila v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani, točno ob 10. dopol-dne. Za trgovsko zadrugo vlada veliko zanimanje in prosimo še one gg. trcovce, kateri se še za pristop nišo odločili. da nam prijave v najkraćem času vpošljeio. Vse gg._ člane pa prosimo, da se ustanovnega obcnega zbora sigurno udeleže. Dnevni red re razviden v nglasu današnjega lista. Poslovalnlca za krmlla v Ljubljani preneha s 1. majem 1919 svoje poslovanje in pozove vse one. ki so si izposodili pri njei vreče proti kavciji, da te vrnejo najdalje do konca meseca aprila. Od 1. maja naprej se vreče ne bodo več sprejemale. — N. p. v m.! Sladkor za čebelarje. Dodatno k današnji notici v zadevi Čebelarskejja slad-korja javljamo, da je đanes sladkor došeL Prosimo vse čebeJarje, da tako] prijavilo svojim podružnicam potrebščino. Podružnice naf nabiralne liste vpošljejo do 28. aprila svojim društvom, Roženo moko, Izvrstno dušičnato gno-HIo oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 kron za 100 kg z vrečami vred. To umetno gnoiilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let Poziv-liamo vse kmetovalce ,v prvi vrsti pa vino-gradnike, naj si to umetno gnojilo naroče za pomladno gnojenje. Troši se ga lahko vsaJc čas, treba ga je pa podkopati ali pod-orati. Državna posredovalnica za dclo v Ljubljani prosi vse svoje stranke, da z re-?irviio svojih prošen! ta. prihodnji teden počakajo. ker se ves urad seli v svoje nove, velfke fn moderno orefenc prostore v Oradtšču, nasproti đramskega gledaliSča v Luckmannov» hiši. V sredo, cetrtek in petek (23., 24 fn 25. t m.) pa ostane urad vsled selitve splo'n zanrt. Za špirit LDU. Beograd, 17. aprila. Mmistrstvo tjz prehrano je naročilo pre-branjevalnim oddelkom pokrajinskih vlad v Zagrebu in Novem Sada, naj skilčeta takoj vse tvomičarie šm'rita na sestanek, da se dogovore, kako bf se dalo za fzjjelavanje špirita vporabfti nekaj tJsoč vagonov slad-kome uose, k! se je pokvarila v sladkornlh tvornfcafi. Antrie^ra živn« tu Wmto a mrik> tfr-Žavo. Angle?5kf> postanfStvo je obvestflo trgovinsko mfnistrstvo v Beogradu, đa se v an«:leškfh orisfani^čfh vkrcavaio ta - lc /ivfTa in blasro za naSo državo: 100.000 ton molce fn pšenice, 300 ton slantne. 250 ton olia. 5»K)0 tnn sladkorja 400 ton Vave. 100 ton ča«a. 300 ton r?2a. 400 ton mila, T0O ton sveg, 500 ton soli. 300.000 oarov čevljev, 800 ton usnja, % miftjona komadov noira-Tk» % »flijom arak, % ađU«* fpođak- sa perila, 500 ton modnesa blaga za gospode, 100 ton sukanca, gnmbov hi stvanfc, 500 ton mođnega blaga za dame, 50.000 ton koksa In 120 ton petroleja, Vse to blago Je dirigirano iz Asglije v Dubrovnik. Solun ta Brailo in je določeno za vse ozemlje kra-llevine SHS. Koncem meseca mala bodo vsl ti transporti že v naši državL Vse blago Je najboljSe kakovosti. Cene bodo zmerne. Prodaja blaga se izroči trgovcem, toda pod nadzorstvom države. INTERESENTOM- V Marselju se nahaja tiTđka z nđ* slovom: >Priviligirana trgovska agencija kraljevine SHS Mihajhović & Lcsidc, kl javlja, da je dosegla sporazum z nekim franeoskim trgovskim brodarskim društvom, ki prične koncem aprila v lastnib ladjah privažati blago za Jugoslavijo iz Marselja v Dubrovnik, Reko in Solun ter nazaj, ako se prijavi zadostna množina ton- Vsa vprašanja, prijave itd. je treba nasloviti na to agencijo, kar je sedaj tetu lažje, ker imamo direktni brzovlak. Razume t>e, da se morajo interesenti mi pobrigati za to, ali je ivrdka solidna in 3 kakšno pravico nosi gori javljeni naslov- To je sieer tuđi naloga naših zbornic in trgovskega ministr-stva- Dopisu tvrdke j© priložen sezna-mek cen, veljaven pred mesecen> tfc-daj so te cene najbrže že tndi nižje- IzreŠtaj o oenama na zapadnim evropskim tržištima: Kata (50 kc transit) Havre: Rio extra prime 135 frs^ Rio prime nepran 133 frs^ Rio superior 131 frsM Rio Kood 128 frs.; Santos ertra prime 143 frs„ Santos prime nepran 141 irs_ Sajitos superior 139 frs., Santos good 136 frs.; Porto-Rico kurent 185—189 frs.; Mokka kurent 200—210 frs.; Java 195—220 frs. Stokovi u dokovima Havra sastoje se od 113.727 dia-kova, od kojih 60.590 džakova Santosa« a 40.646, ostalog Brazila. Pored toga, ima da se iskrca 118.078 džakova. — Se cer (100 kg) Port - Said: šećer Java beljen u kristalima, franko Solun 115 fr, šećer Java beljtfi u kristalima, franko Rieka 126 fr.; Pirinac (riž) (100 ks) Marselj: Sai-goon 135 fr^ Belloc 130 fr., Rangoon glace 135 fr., Rangoon III. 105 fr. U Valenciji (Spanija) španjolski beo 71 pt>. Variva, Marselj (100 kg): Pasulj španjolski beo 190 fr. u transitu, Sočivo Bombav veliko zrno 78 fr.,Bombay malo zrno 12 fr. Grašak japanski zelen 70 fr., zelen lomljen !10 fr^ indijski fut okrngao 55 fr. Sago (tapioka Java mala perla 70 fr. Suvo voće (100 kg) Marselj: Bademi slatki, meka kora 150 fr. Orasi 1S0 fr. Lešnlci 120 fr. Sušene Šljive bolje kvalitet 150 fr.. sušene smokve bolji kvalitet 80 fr.Korintsko sušeno grozdje 145 fr. Opšta tendencija slaba, dalje padanje cena predstoji za sve kolonijalne artikle, pošto su kolonije prepune robom, koja čeka da se prebaci na evropska tržišta. — Konden-s o v a n o m 1 e k o sa 40 •/• šećera ptrao mleko. neskinut kajmak sanduk od 48 kutija po 1 funtu franko Marseli 1 sanduk 50 fr. Ulje - Zejtin (100 kg) u Francuskoj maslinovo ulje primissima Aix 420 fr., prima 400 fr., arašivovo ulje primissima 360 fr., u Španiji: maslivovo ulje primissima 210 pts, ulje prima 190 pts., u Tunisu: Sfax primissima franco Marselj 390 fr. Sapun (100 kg) Marselj: Sapun za oranje najfinji marseljski 72 «/• masnoće 290 fr„fino mar-seljski 60 % masnoće 270 fr., običan 45 o/1 masnoće 220 fr. Toilotni sapun: običan parfimisan komad od 60 gr 2.90 fr. tučo, bolji parfimisan tuce od 4.50 do 9 fr, u Španiji: perani sapun 72V« masnoće 180 pts„ isti 60 °/t masnoće 160 ptf^ isti 50 % masnoće 135 pts., zeleni sapun o maslinovog ulja 125 pts-, u Engleskoj: Dobar perači sapun tip »Sunlight« snnduk od 3 med 48 etns, tona 11 silina, franko London, u New - Yorku: dobar sapun za pranje, franko Solun, 165 fr. S v e Č e — »Bellmont Stearine« tip Apollo, paketi od 1 funte 453 gr) harrjja malra, 6 ili 8 sveca u paketu, 12 paketa franko London ili koje drugo pristanište englesko silina 16/—, »Current« isti islovi silina 13/6. Kaustična soda za sapundžije 75/76 u buradima od 350 kg, franko Marselj 100 kg 70 fr. P 1 a v i k a-men jačina 98/99° za vinograde, franko Barcelona u buradima od 180 kg, 10 kg 85 pts. Pored toga, Agencija ima glavna zastupništva prvih francuskih vina, konjaka, ruma f finih likera, čije <:ene može svakome na zahtev poslati. Podvoz iz Marselja do Soluna košta 160 fr. po toni ili kubnotn metru, a do Dubrovnika - Rijeke 260 fr. — Iz Barcelone do Soluna je podvoz 400 pts^ a od Dubrovnika - Rijeke 260 pts. Osiguranje pomorsko iznosi 35 •/•, a ratno 4 fr. od 1000.— vrednostl robe. Pese-tas kotira danas 116.—, 118.—. Zavarovahtine ▼ Inozemstvu. Mnogi državljani kraljestva Srbov, tirvatov in Slovencev, živeći v Sloveniji, W imalo za-varovalne pogodbe z inozemskimi zavaro-valnicami, vsled ukinitve nakazničnega prometa, oziroma prometa s poštnohranil-ničnim u radom na Dunaju, ne morejo pla-čevati v zadnji dobi dospevaiočih zavaro-valnin (zavarovalnih premij), ker ne vedo, je li ali kje so v našem kraljestvu upravi-čene vplačilnice, kjer bi provoveljavno iz-polnjevali svoje pogodbene obveznosti. I. Nekvarno poznejši uredltvi oravnega raz-merja inozemskih zavarovalnic ld oprav-Ijajo svoje poste na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, se pozivljejo vse zavarovalne družbe in kako/koti imenovana njih zastopništva, ki so do sedaj opravljala zavarovalne posle na ozemlju Slovenije, da najkasneje đo dne 25. aprila 1919 v Uradnem listu pod »Razntaii obja-vami«, In sicer vsaka zavaravahu drulba zase, priobčljo lastno izjavo«, v kateri sa) naznanijo občinstvu. kje fe zavarovahrine, dospevajoče za račun družbe. pTovoveijav-no vplačatJ na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev, ter nai izjavilo* da bo družba izjemoma smatrala volaOla za-varm-alnin, zakesnele zarad! izrednlh prometnih fn drugih razmer, za pravočasno vplaSana. ako se plačfla tekom trefa ted-nov po priobčitvi dotične "fzJave rvrie pri Imenovani vplaCfhHci m da zavarovanci zaradi sedanle zakasnftve svofesa vpfačITt ne bodo trpel! nobene Škode. — ff. Vsl on! državljani kraljestva Srbov. Hrvatov to Slovencev, Slvecl na ozemflit Siovefille« kateri Imalo zavurovahio oorođbo s kako innzemsko zavarovalno drufbo, se poitv-Ifafo, nai do dne 25. aprila 1919 zatlednfelo »Tzfavc« zavarovalnih družb v Uradnem listo. \ Ako zavarovalnlca* s fcatero fasa Časno priobčila Izjave, predpisane v od-stavku t. naj atrmaka nalkašneie do dne 5. maja 1919 na nekoJekovani viott pred-seđništvn dežclne vlade za Slovenijo lavi točne podatke zavarovalne pogodbe, In sicer: firmo in naslov zavarovalnfce, svoie ime in naslov, zavarovalno panogo (življenje, požar itd.), številko zavarovalne police, zavarovalni znesek, znesck in dan do-spelosti zavmrovamine (zavarovalne premije), nadalje kda], na kateri naslov io kako (poštna nakaznica, položnica poštno-hranilničneja tirada na Donatu h konto št . . .) je bila v zadnjem času vplačana zavarovalnina al! pa vplačan obrok, preden se je prekinil nakaznični promet. V tem prlmeru bo izkušala deželna vlada za Slo-venijo skupno z delegacijo ministrstva fi-nanc ukreniti, kar je treba, da se stranka obvaruje Škode, kJ bi jo sicer ute^nila za-deti brez njene krivde. — V Ljubljani, dne 9. aprila 1919. — Podpredsednlk: dr. 2er-jav s. r. Delegat flnančnega ministrstva: dr. Šavnik s. r._________^______________ Nainav6lš9 mrolite. FRANCOSKA ZBORNICA. Lucern, 17. aprila. Clemenceau in Pichon ^ta si v zbornici včeraj pribo-rila velik uspeh. Vsled tega je njun položaj popolnoma trden, tako kakor Lloyd Georsev v An^liji. Franklin Bo-uillon. kl je govorII kot vođja opozicije in kot njen kandidat za Pichonovo me-sto, bo moral torej Še počakati. S KONFERENCE. Oeneve, 1-S. aprila. Včeraj je konfe-renca odločila v vprašanju ncmšldh zapadnih pokraiin. Te ostanejo 15 let za-sedene. Najorej jih bodo držali zasedene vsi zave^niki, pozneje pa samo Bclžani in Francozi. — Zrnaca Clcmcnccau-a pomeni žaliboff zrnato njegove politike, ki rneri na brezposrojno podporo Italije. Labi neprestano širijo vesti, da je ves Balkan osrožen od rol^evizma. Te vesti moćno učlnkuieio. Francoski vladni iu njej blizu stoječi listi por>«>lrjorna 'iA\-moljujejo resnost položaja v Italiji, mar-več 30 slikajo kot jez proti neredu in tidnjavo miru. DoroJki v Milanu lepc lepo ilustrirajo to »trdnjavo«. Vihar v Italiji lahko vsak dati začuo iznova. Za-1 esljivo se pričakuiejo dalekosežni Jo-godki za 1. maj. REKA. Genevev 18- aprila- Wilsonovo pariško glasilo i'Pavs^ objavi ja sledečo pomembno izjavo: Mislimo, da tmo do-volj dobro informirani, da se nagiba Wilson k mnenjn, da bi Reka postala svobodno mesto. Oficielni laški krogi pa izjavljajo, da to resenje ni eprejem-ljivo- Kakor smo že opetovano poroča-li, jo većina reškega prebivalstva laska- DROBNE VESTI- Gemeve, 1S- aprila- V Parizu si *da-nes pripovednjejo, da bo za Viljenia predlagana smrtna kazen na vislicah (neveijetno)- — >I* Homme Libre< se razburja radi položaja na Bolgarskem, kjer se baje pripravlja boljeeviški prevrat- — Američani zanikajo vest, da so 3im boljševiki v Sibiriji dali koncesijo za zgradbo železnie- — >Moraingpost< je včeraj javila, da se konferenca za-res bavi s predlogom. naj bi se sklenil mir tuđi s sovjetsko Rusijo- ITAMJA. Genevc, 19- aprila« Generataa stavka v Italiji se je raztegnila na vso Lombardijo. Od včeraj opoldne miru-jejo vsi obrati- Bo nemirov ee ni prišlo- ____ ZA PIRUHB- Idrija (2iri), 19- aprila- Italijani so zahtevali od idrijskega učiteljstva, da prosiio za službo pod laško vlado* Namen je prozoren- Kdor ne prosi, iz-p^ubi službo* Uciteljstvo realke, obeh ljudskih sol in čipkarske sole je soglas-no odklonilo zahtevo- Realčni ravnatelj Baebler je brzojavno ođpuščen. Isto caka ostalo učiteljstvo- 1600 otrok brez Sole, 40 učiteljev in učiteljic brez službe- MežČanetvo je silno razburjeno. TRDI BOSANSKE STRANKE SE KOXSOUDIRAJO» Sarajevo, 18. aprila- Glasilo >Ra-denec (Radikalnih demokratskih na-prednjakov) ^Slovenski Jugc priDbču-je sklep strankine konference glede ujedinjenja >Radenec z Demokratsko Stranko- Glavne točke določajo: >Ra-denac se odpoveduje svojemu politič-nenm individualizmu, njeni elani, ki se bavijo s politiko, vstopijo v JD3, >Ra-dena< pa vstane nadalje le š© socijalna kulturna organizacija, ki se s politiko ne bo več bavila- >Slovenski Jug«, glasilo >Radene«, preneha izbajati, kar kor hitro izido v Sarajevu organ Demokratske stranke. Urednik! vstopijo v redakcijo skupnega strankinega lista* lažno. VUđa v Kanadi je prevzela nalogo, da otvori Romuniji kredit za nabavo mar terijala v svrho vzpostave dežele- Ro-nranija se obvezuje, da bo ves materijal nabavila v Kanadi. Kanada hote tuđi fe s nekateriini drngimi državami skloniti slične dogovore in je še v pogaja-nju z Grško, na kar priđe najbrže tuđi do dogovorov z Jugoalavijo- • BivJU avstro-ograki HkirfL te Mli)e v Argentini jo. Državni podtajnik za znnanje posle ▼ Nemaki Avstri|i se je te dni razgovarjal s franeoakini ke-ifiigarjMS ter ga naproail, naj pomaga vladi pri. izaelitvi onih oficirjev bivSe avstrorograke vojake, ki se hočejo nastaniti v Argentiniji kot kolonisti- Ako pogajanja potečejo ugodno, odpotuje v Argentinijo takoj 700 bivših avstro-ogrskih oficirjev- ♦ Anertfkl kredtt Ceho - SlovašU in BalgitL Iz Washinftona poroča)o, da Se ameriSka vlada dovoHla čeho - slovaškl re-pnblikl kredita 6,330UW0 dolarlov in Belgiji 900JOOO dolarjcv. * KonopISte* znani dvorec bivšega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, za-pade zaplembi Stavljen je predlog, da se posestvo ekspropriira in pokloni kot narodni dar Masarvku, ali Masarvk je to od-klonil. ♦ Wilson kot književnik. VVilson ni samo ženijalni državnik, nego tuđi znamenit pisatelj. Njegova dela kaiejo originalnost, klasičnost in veliko individualnost. Najvažnejšo njegovo delo je »Država«, v katerem razpravlja o dvijranja in padanju raznih državnih form. To delo služi tuđi za podlago ligi narodov. Napisa] je tuđi zgo-dovino ameri$kega naroda, iz katere veje svež demokratski duh. * Emancipacija žena na AngfeŠkem. Angleška spodnia zbornica ie odstopila zakonski nacrt o emancipaciji žena Dosebne-niu poverjeništvu. Po tem nacrtu bi imele ženske na Angleškem pravico do vsakc me-ščanske službe, vključno sodnijsko, in pravico do izvolitve v zbornico lordov. Vlada se Še unira izjednačenju pravice ."^nsk z moškimi. Društvene vesti in prireditve. Prosti organizacija okrožnih zdr.ivnikov na Kranjskem sklenila je na izvanrednera občnem zboru, ki se je vrčil dn© 16. t- m- v hotelu TJnion, raz-?irifi svoj delokrog na novo Slovenijo in izprernoniti zato svoj naslov v >Or-ganiz«icijo> okrožnih zđravTiikov v Slo-venijic« Vsi jjospodje okrožni zdra\*niki izven ELranjske, ki želijo pristopiti ojf» ganizaciji, naj se prijava jo pri prod-sttđniku dr- Alojziju Homanu v Rade-čah pri Zidanem mostu- >Draštvo slov- drž« uslnžbenccv kraljevine SHS« ima odbor ovo sejo na Veliki ponedeljek (21- t- m) ob desetih dopoldne v posvetovalnici Mestnega magistrata. Vsi gg* odborniki se prosi-jo zanesljive udeležbe! Telovađno društvo »Sokola v Št-Rupertn na Dolenjskem priredi dne 21« aprila igro >Tri sestre« in barko >Dva glulia<- Zacetck ob 3- popoldne- Čebeiarska podružnica za Selsko dolino ima obeni zbor na Velikonocni ponedeljek 21- t- m- takoj po deseti maši v Društveuem domu v Selcih- Preda.-val bo g- A- Bukovec. Sprejemali se bodo tuđi novi elani- Cebelarji in prijatelji čebelic prldite, da nas bo veliko! Dne 7. aprila se is Jfonštituiral odbor podružnice Jugoslov. Rdečega križa na Jesenicah. Predsednik dr. Ko-goj; prva podpredsednica Roza Salberger; drugi podpredsednik župnik Anton Kastelic; tajnik Leo Pibrovc: blagajnik Pavlin Fran Ostali odborniki: Humer Lovro, Salberger Mihael, Pibrovc Ema, 2en Maks in Šetinc Ivan. — Odbor sprejema nove člane, ki naj se kmalu zglase. Nikdo naj ne odtegne po-moči temu človekoljubja polnemu društvu. Podružnica Zidani most Zveze jngoslo-vansich železnfčarj^r je sprejela od kluba slovenskih akademikov v Celju v dar knjižnico, obstoječo iz nad 100 leposlovnih in znanstvenih knjig. Za ta velikodušen dar se zidanmoška podružnica omenjenemu klubu iskreno zahvaljuje. — Odbor. »Društvo tehnikov v Ljubljani« ima odborovo sejo v torek, dne 22. aprila ob pol 9. zvečer v dnrštvenem lokalu. Dramatični odsek Sokola na Viču nas je minulo nedeljo razveselil z burko: »Nebesa na zemlji«, ki jo je v sredo 16. t. m. ponovil. Obe predstavi sta bili razprodani — v dokaz, kako željni smo Vičani dobre dušne hrane. Fgra je bila dobro pripravljena in je uspela nad vse pričakovaoie. Naj-več pohvale zasluži brat Uran France, ki je vodil režijo in predstavo spravil na oder. Sestre Travnove, Koreninova jn^Pez-dirjeva so tekmovale med seboj in resile izvrstno svoje uloge. Moške uloge so bile v dobrih rokah in izvedene v splošno zadovoljstvo. Želimo, da nas naš Sokol čim prej 2Opet iznenadi s kako uprizoritvijo. Priporočali bi kako slovensko narodno igro. Beogradsko pevačko društvo je Izbra-lo za svojega predsednika profesorja Rist-O d a v i ć a, za ravnatelja dr. Vojlslav J a n i ć\ za tajnika pa dijakon Đožidar L u k i ć. t Sol za zavode ta obrtnike se nakazu je le prihodnji teden v mestni posveto-vainici na magistratu od 8. do IS. dopoldne. Sol se ne more za nikogar hraniti, vsled tega naj se zavodi in obrtnik! pravočasno zglase. t Prodajald krušne moke, ki so bili zadnjič objavljeni v listih, naj se takoi v torek ob U. dopoldne zglase v mestni po-svetovalnići rad) nakazila krušne moke. Vsak prodaja!ec naj prinese s seboj tuđi nakaznice za kruh. f Peki se vabrjo, da se zglase v torek ob 9. dopoldne v mestni posvetovalnid. Seboj naj prineso tndi vse krasne Izkaznl-ce, Če jih nišo međtem že oddaJI. t AmertSka mast hi slanina je došla v LjnMiaao h se bo razdelievala na apro-rizacOo w> ^sel Stovenifl v prlbodnjlh daeh od »VnovčeTafnlce za živino In maste Ravaotafco fe urifkf nekaj vasonov sveže-ta praiVčjefa mesa, U se pa mora, predno se razdeflL Se prefcadltL Poizvedbe. Kdo ml da pojasnfla o usod] afcad. sli-Icarja Franča Kopača, ki je bit jeseni v Ukrajini? Dobi dobro nagrado. — Dr. Va-htar, Ljubliana, Karlovska cesta 8. 4324 . Ukrade« ie bfl danes ponoči od 17. na 18. t m. voz s itiriral kolesf, -zeleno po-barvan in že rabljen In na vrhu voza so bile tri laste. — Kdor tatu izsledi, dobi 100 kron nagrade na Sv. Petra cesti 17 pri F. raJdifa sbL »lota i>o}iUtva- .4356 V zadnjem trenutku se nam je pen: kvari! zavaw mUmm 17. Istotun te kn- MaslombOeno,ma^mmšt^m Opte-da se JertMift wL U. 4188 ■■hm fm Mlm kop**- "o™ »" ■BIIM IaP rabljenaJvaJ MmIu KnzaiMC, p. OMSktvec, Irrataa*. 4385 lanrtiai ii novm pncvmatika In srač-nfl{)IHI) JS nica za motor. Polzre sc JeraMva atica U. 18. 4845 RKiaililljd priparoća w LfMjaaa potula«taa slav. aićlaitvrn. nit Rnnks nova in »tara, te kupf. Pono-Opeii9 dbe na J. Arjaltii. LJibUaaa. 4367 fa 70 ms riftfk se zamenja tesan lett Iti. Lll 10 llMl event. se prvo proda drugo kupi. Ponudbe pod »Teua les' 4381" na upr. Slov. Naroda. 4381 Dvoje lanjlil slamati o&TL. čevju v sredi mesta. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 4064 Hnftn bnln trpeSno, prosti tek, s InUinU ftUlU, predvojno pnevmatiko, sa proda radi zdravstvenih razmer. Naslov v upr. SI. Nar. 4278 Knniro klavir kratcki boli5e »namke, UUlIIUi nidfll, dobro ohraajen. Pism. ponudbe pod .Klavir/4274" na uprav. SI. Nar. 4274 lutali t avravn in inventari em se z LUKOJ Z iPlalU majnikom od««. -Ponudbe pod »Lokal mtjaik/427t" na upr. SI. Naroda. 4271 Faoffltl dot>ro obranjen in 2 angleSki I aciUtl konjski opravi «• kuplfo. — Ponudbe s pogoji pod .Faetoa/438SS na upr SI. Nar. 4285 ftMga mtiMi ;t£zt* opravah, sprejme Mtbael Osolio, sedlar. Donižale. 436« 7amcniain w §tirie dobli »vtomobiini iđUJtUJaJU 16 plasCi različne dimenzije za dobro ohranjeno lahko motorno kolo. Ponudbe na Aaončno ekspedicijo A!. Mttelič, Ljubljana, Koogresai trg S. rfUUđJlfl SE Sem prevlečena stol i C ka. Proda se tuđi Se dobro obranjen gramofon. Naslov pove upr. Slov. Nar. 4338 taroimota ta dva ^obTa t*tonsk« d^- aplEjiUEld Je lavca za izdelovanje različnih cernentntn proti dobremu nlačilu. lSČe jih stavbenik W. Deag^ ▼ Ptfljn. 4342 LtjHJ ilOlIHillS naiski cesti, v blizini novo brojektiranega glavnega kolodvora, a« proda. Ponudbe pod ,mV 4312- na upr. SI. Nar. 4312 Ilol/lirn - drHta 14~15 lct» se sprejtne UcIUilD SIlDIa k zankonsklm brez otrok. — Osebne prijave v trgovini Slemeaiek, Emoaska oeata at. 10. 4310 Prodam lešo kesjsko euraio "o^ nikljem okovano ter več vrčev za mleko razne v^ebine. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4307 Mm jedna čestita i savršena ka-US harica sa 80 kruna, i jedna vredna i sposobna sobarica sa 60 K clate. Ma* dr. DanlngtroTa, tom-bor (Vofvodina Baika) BaaavL, 13. Đrnils tn • dobro obranjena, malo Časa rlUtid iH. rabljena, iz češnjevega lesa 'epo izdelana oprava za prodajalno, ter mlada dobra molzna krava pri Ivanu Wetss v Kanaiki. 4189 Hi& is Modi v wižini i«2«« kJer •« IIIU Dfl DICBl, je izvršavala trgovinska obrt, trdno zidana, z lepim vrtom, se zaradi družinskih razmer za 82.000 kron proda* Pismene ponudbe pod .Bled/2111" na uprav. Slov. Naroda Sprejme se itnjih, ■:^''.u^n^ljubi samostojno vod:l hladilne stroje tn električno napeliavo. Plača dobra in stalna služba. Ponudbe na Deurilk« pivovara« ▼ Laškea trga, štajersko. 4229 ftrnlailifto veSCa slovenske in netn* allOJEPIlld, ške korespondence, ev. knjigovodstva, se sprejme za naSo tovarno na Glincah. Pismene ponudbe z navedbo plače na Vtjatvić # C%, Ljnbljaaa, Daaajska cesta 22. 4311 Mali laiedn konnnadjsal Itbfkn 6 knjig, popolnoma nov, iz leta 1914 se proda ah zamenja za dobre gosli Ponudbe na uorav. Slovenskega Na* roda pod .lekslkta'4215". Radi opastitve vodne 2age prodam rb laeanlo opran % ^f^' žago z vsemi zraven spadaj oči mi transmisijami. Več se fzve pri lastniku Mravlje, nliaarja. Motaik tt 2. ari Kalniku. 4352 CAfRatifH za podučavan 1 e u francu-uOSPi]lll skom, njemačkom jeziku te glasoviru tražim djeci (3) od 7 — 12 godina, koja polaze Škole. Dobra ob' skrba i priključak obitelji. Ponude ta slikama uz naznaku plače neka se cošalju na 0. Elfcer, ra?satety viatfra-dareke I voćarske iktle, llsk. 40t lm teša W ^"TI'U.K kuhinjama obokantma jedilnima shram-bama lepo obokano kletjo, 3 svis|ake hlevi, 2 drvarnici, pralnicm lep vrt, oralna zemlja, neka) samt, ovočjak, na glavni cesti, 3 minute od ceriore, Železniika postaja. Ponudbe na apr. Slov, Haroda pod ,Mova Mai/4ttf, hls^ y|^MM|aj za taaualraais IDBh n|BKia daljnovoda, „,iad hnfiMl^h ni bafajnnannW. samskTln|l|iflBil ■ NRapHBnT*. «■<}• popolnoma smožna nesnaka ate-IIIP, oograflje in atrojepisla, ter val popolnoma veJči alovenakega Hi nam-ikega jezika v baeedl In ntanvl at sprejsjejo. Pismene poandba na HP i*m*m. wsam aiali 43H Jatu rtM t— •• topt Pnnadne Hnll MH H na aprav. Slov. Naroda nad .1011« ksaa/ISIT«. 4317 Jsranati rika it 11 4SU ■UaU ffpU no kaad. Poandbe aod nflnl tHI ^rm aaoateaktf k. MaUUi. jjaMjana,______________jkhS Wul Hat Mma HK proda. Psssdbc soi J. 1/4» K Inllfti tihi p0 Bcrlitiovl metodi M|IUI IQJ| se otvori tako} do Vel. noči. Poizve se: PHseJsa aL S/11, vrata 8. Uto, e4 i—7 are neter. 4318 3 m iHBH umi vtr^~. joCo opravo nnaroin|» PovpraSa se Jsrmsova sUca IS. 4140 fttttnU znan ^XtnX mnoiino. Predvojno blago. Kje, pove upravništvo »Slov. Naiodac. 4162 Htafl ffni naibolie& sesUva, sasma rlisU Mili. nov ili malo rablien U-limo kupiti. Ponude tvrtci Scbwarexi drtf, Zagret, Prerassvićeva 1. 3347 tflha iitt* v blizini belgiske vo-»ODB DIC jaščnice stalno v Ltubljani nameSčen poročnik. Ageatara Pečesks, Danajska cetta ftt t. 4299 Pijanki iiikniaftlitTBii^^ se dobi sukanec. črn in bel na debelo Josli Petelac LJabliaaa, Sv. Fetra nasla. 4371 Hita na periferiji Ljubljane, Vh nad lliifl stropna z lepim vrtom in gospo* darskim poslopjem, se proda sli ps zamenja 2a graSčino. Vprsianja na „»•Stol »resal 111. 4362 20 to Mjfinejfc iseke ir^z( stanovanja mirni stranki z 1, 2 ali 3 s obara i v blizini glavne poSte. F. Fe-teško Dsaajska cesta it i. 4300 GfMillflVia P°3t*** ln pridna, loli UBSPHlUi aanataplačilnenatakarlce v dobri gosti Ini naj raje v Ljubljani. Nastop službe lahko s prvim majem. Kje, pove unr. SI. Nar. 4261 DnMHfi v vsen modernih slogih ori-rUillsIff U poroča po zmernl ceni Prst Skatar. Ljabljaaa, Mvska c 16. Stavstae la ]»obi$tvess strsjss sirarstvo. Kopofem tuđi las vsake vrtte. 1072 Trafflik na Trnovsktni predmestju, IIIIBII okrog 3 oralov, se za letosojo koSnjo odda onemu, ki se zavele proti plači I u dobavljati mleko. NatančnejSa pojasnila v Fraaeilkas*! aHd it 8/1. ________________4?56________________ frffian (irtaaija). 5S2TJLS što se tiće uzgoja sjemenja viještog, trnsinso. Poaude uz naznaku plače, neka se Šalju na vinogradarska i voćarsku Školu Jlok. 4232 EmMijss&c dvž^L ljani, se želi seznanit< z gospodično od 17—26 let, veičo tuđi nemSčine. Dopisi pod .Frieđricb nm seStat leteće gUvsa ssita Uabljaaa. 4376 RFlIII dlfftfln ^^110 oblčnemn kn-lilEHi HCIlJU banju in pospravljanjn sob 7* Stin odrasle osebe. Prehrana je dobra, cena po pogodbi a nastopl la* riko takoj- MiU KUai!9vlć, Osijek, Ullea Zaa| Jovisa sr. 2. 4348 Trebam 60001 rate Ub» fln oet do 6 milimetrov debelo, Ittotmko 5000 m 3 milimetre debele. Ponudbe na tekwnrx 1 dr«sjt Banjmij, Fro-rmd^viosvn 1. 4358 HeDlcaii) battnier %n°* skiomno provirilo. Agentura in komisijska trgovina FiH» Petesks, Dssajaka cesta t. Isti se priporoča v nakup os. posredovanje vsakovrstnega blaga. 4301 Mntm fclMnn ** vinograde ks> niliffl UKN pM|s)na samo na va ?ZZt, afc fl|iw i riti)! prosi nj nm. Za plavi kamen molim brzojavne ponude. — tesle, trsi. a. S. 4225 tarifa* namAa I ^rgovec s premo-tnilli PaUlII I ženjem, 30 let star, idealen. zdrav, dobrosrčen človek, le-pega značaja Žtli se priSeniti k simpatični gospodični ali vdovl, dobri gospodinji, v piimernl starosti, katera ima nekaj prtmofenja. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod .9. FJ4S7I" na upr. Slot. Naroda. 4272 Bledu odda v refijskem lovu odstreli-tev omejenegs Stevils divjib petdinov Prenočevalisča v gozdarsidh in lov-skih kočah, kakor tuđi lovsteo osobie so na razpolago. Ponudbe od 50 K naprej sa vsmkega peteltns, sprejema omenjeno oskrbnlštvo do 5. maja 11 ____»»_____ ■mmI« s sovo talio, kjer jebHn do-rVOlfl sedaj gostilna, 5 soosmi, klet, kuhinja, htevi, vrnograđ. ando-nosailc, taavniki goxd njrve, radi s« lahko 6 gi*v fovejs živine ta neka) svhti, stannj 11 in pol oralov zesalfe, 15 mtaut od postaje Poljč-ne. pri ob-čmnki cesti, aa proda za 00000 kron. WM Inteligentna Cp*SPOdiCnn ** m petfodiin)n oji vo|flc n, teajn vstan slovenskog )<»sfWktno nje* flBn^sPnjEl nVsMRBnTl I s9nv vnsas^vnnjpnj|^nflSH TBTn%^n^sk nnnnnjsj^njB nnjwii n Wr^ o^^^^nj^*»^^ww»B» iinMi^ cnakl ramnjet te koja ja voljna nssts aknti ponm^linMJo srvaffannde. »igntp I obilainidf Jtftjna ssI|b se na JsJanltsT1 SA ■ ^^^^^j^— . flliaaAl ^a^aV As% PnlnM sMhfln^nnvl* ■ ^^H^^^^^^^V n^nnnHrann/ o^s*v/| nnn» nnnnnv ^^nn^nnjnanjnn^ MMnns?^ lninjn njsastani tavni pto* HSb n n^os^a^sa^^^^p o^s* n^^s^n^siHn ^^H^s^nann svv^ C, JfM v JngosIsviR bMao H1atnl> ^nVa^n^al n^a^nV 4>a ^s^k ^^^^^M^^hflAsW^ ^h^ s^aa^^S mnsMsni cs, «s bvvvviikb na ■upi. —^ Ponoibe a cano na paitm predal 161. iMtonM lWsi "**t*~ Ponodbe ■H MUnl • ceno na poitni predal 161.__________________ 435» tnjnlnj nos4oionW as sprejme v tr-•pniil pin^nVI govine z meSanim blagom. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod .6. i. HM«______________4294 Unmihnmmml1111 Q* Velodogg-re-nmjRi MfJBml volver z municijo se kupi. Ponudbe s ceno na tosta! srest) lil. 4361 nmižiHnnn svotu okna tn okvirti ter iHnflJOH f lili, faluziie (polkna) se ceao prodajo. Potze se Tabor it z. so-leg belgijske fjaiakc__________«57 UII mtl nm ™ S*ft. nilnim kolesotn se poceni proda. — Naslov v uprav. Slov. Naroda. 4357 IfamioJ In škripce za opeko In mat-II0piN0| JI to kakor tudi več Škrip-cev na vrveh in verigah. — Polze se: Jetasova alka It 11 4344 flaramlisma tahn iSčem za takoj su OPICUInl OSI pozneje. — Kupim dobro obranjen sokolski kroj. Ponudbe pod .Seketokl sTtj/4S»* na uprav Slov. Naroda. 4355 Tko imade parti robe njprimjer slamenl leiira, (slamnild) čarapa, (nogavice) malko) sukna i drage robe, neka se obrati na trgovca Frsmj* ■offcadJHa, Vm^vMlon. 4242 za fnntie (mali miioi za zdrob) Izvr- stnega izdelka se prodalo. Cena po dogovora. 1961 Jažet Haimi Imttc Itajgiti. femm|o 00 u tihi kupaliStnd svratiste u Daruvaru (Slavonija) Prvovrstni đo-sao, otvoren kroz cijelu godinu. Reflektira se samo na prvorazrednoga gostioničara sa 50—100.000 K poslovnog kapitala. Reflektantt sa neSto vlastitog inventara imsdu prednost Upiti i ponude opravljaju se na Env-natnUafro kmniaitn Jmmtmr. 4340 Kod boli, kako nsstsja kod |REUWflTIZMl uloga, podagra, iSiasa, krstobolje, neorslgije« ukočenosti Uje Itd. pieporačaju mnogi liječnici Pelle-rov boli atiSajoči Elza fluid 6 dvostrukih ili 2 spedalnih boca 19 kruna. Pellerove tjejaruće, probavu pospjšujoče tek - mravlju-juče razbarbarove ^—- Elza pilule 6 kvtijs K 9-50 — Jedino prave kod ljekarnika Esfea V. / reHer, Stnbica Elza (-trg it SSS. (flrv. Za- \ gtrje. Omot i poštarina se doduše računaju posebno ali naleftinije, Sto više se dakle na jedanputa naruči tem viie se prittedt. VI Msmi nHf lHnTshT t UUlial Vabilo na [riuiktiđu jtttmi mm fcinnfii i UikUnT ki se bode vrSil v Cdrttk, dne 24. aprila 19» lb 3. vi ptpottmt v pisrebnl- n^W Jd#IWJB ^K^^m W M|MVi|SW* .--------» ■ mm Mmn mi 1. Nagovor. 2. čitanje zapisnika zadnjega obCnega zbora. 3 Porodio o računskem sklepa zs čss od 1. lanuvarja 1915 do 31. decembra 1916. 4. Porodio računskih preglednikov. & Volitev: a) načelnika, b) načemiko-vega mmialnlbB, c) bet odbornikov in tri namestnike, d) dva računska pregiednika, e) pet anstonolkov v delemo zvezo obrtnih zadrag. 6. Volitev preizkuievala* i komisije aa mojstre in vajeoce. 7. Do»iet«v aadrafne dokfade sm leto 1919 m obvezno natočilo na „Obrtni VesteUC. 6. Raznoterosti. Ce aklcanj obCnl zbor ob 3. ari me bode stdepcan, se isti vi« eno uto poanoja. ne ozirste aa no atevim nar-zoah ČUov. § 16. sad. pmyJL Clani. ki ne brna temeHNa opra* kmmujejo s globo do 30 loon. § 25. sad. prsvil. nffCaanja sa nnnnnsinnni naamwc» IZa noeslatfo: Defelne zadruge St 56. Lase-sirižnik *o«MJ »•— In 34-65 K. lahtOMftn ^*»i •«?ui«^* »Hr» 1OOO oll- teaafhMznUcao 349 I, hm, »Urttor it 74, Preprodavaocima nudjamo razne vrsti cigaretnog papira (Samum, Riz Abbe, Riz Agadir, Riz Mirza, Riz Rio, Valuta, Golub, Jarac, Fadilet), cigaretnih tuljaka razne vrsti, kreme za cipele, vaseltne za cipele, finog toaletnog sapuna, Ustavnog papira u mapama itd. Ageatsrsi I kearisijeaalal sosao Mafclor I Oplatkn Zagreb. Jelačlčev trg broj ti Vrammo «t?oi|a«, to 10 lot oa-sto>|«te Batstar*!*« Ifmblfaaak« nniinMaflnniilDMuild) G. Flux Oosvoska mllca 4, L aađstrof Jo lovo. Priporoča inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna in kolikor mogoča hitra postrežba. M zunaajli saroURb mnaka za edstiar. Vsskovrstne Jlomnike priporočam gg. trgovcem in si. občin stvu dalje tudi nisananto tolno, prad •mtnikOi ninnannto podplato aa v oavlio. 864 Franio Cerar, DomlsJm, Od postaje je 7 minut SLIVOVKO nm mrt mi razna liia v eodtfc mi Bao bolo te orao ntnro ¥IMO mn stokloalM prodaja po ugodnih cenah tvrdka Br. Hovaković, Ljubljana. Marije TerezQe cesta ste?. U (KoHzej). 3685 Kupf se konj on Kobila bosanske pasme, ako niogoče Crno-rjave barve, 139 cm visoka. Franc Dolenc, Hrani. Hišo v Gradcu trinadstropno, novo, Se davka prosto, dobro se obtestujočo, v kateri stanuje 24 strank, ponujam v zameno za hišo v Mariboru, Celju ali Ljubljani ali za kako večje gozdno posestvo ali industrijsko podjetie na Slov. Stajerskem. Ponudbe pod Vladinfr M. 2ldot$ta ni. 8, LJBblJtna. 4238 —— ■ oslonio slissko s==> plašče kostume, ki»ilaff 2652 Hl ffliff* in dnifl;o damsko konfek-Ul Ilir c'i° Otrotko oblokoza Hl III I dečke in tekliće. Kotnho-IILULL vlnOf Sportne in modne predmete priporoča po zmernl oonl M. Krt stolić-Bnčar Ljabljaaa, Stari trg 9. Lastu hlSa. Kupim takoj 1 ali 2 tovorna avtomobila ■•▼a ali dobi« ehranlona. Ponudbe na J. BLOCKNER, zmod nomUianla — Zagreb — nica. Tolofon 201-005» iliantiB n ekttiiiBi ilnat!l Da zamorem zadovoljiti v pol ni meri svoje cenjene odjemalec, sem preuredfl svojo mizareko obrt s stroj i na električni obrat Z ozirom na to prosim svoje dosedanje odjemalce, da ml obranijo Se nadalje svojo naklonjenost — Dovoljujem si opoziriti vse korporacije In zavode na svoje mlzar-stvo ter zagotavljam isto točno in solidno postrdbo. Aaslrol Em§ar strojno mizarstvo, ftt VU — Vttnmmio pri LlnnltanL H ^flm^k H in vse odpadne maSčobe HP* knipiijo "^ESi H ^g ^^k H po najvtSjib dnevnih cenah \J^J3 Inrta MBa H »H1BMC flO, KMJ. iiw ipK portlaDil rat zUn h rtrešno iiiki (vse v cenb fagoaln), fiai nstoarskl mm (si IM kg Tiije) foanja Valentin Urbanfič, lltiHau Wtom 118 (roniti liceja). M nunUep intin poX rlio) * sjkUaHlftm „BAIKAIT1 od tom— naproj t—k dan. liče se izurjen odvetniški koncipijeiit ▼stop takoj. Dr. Josip Bnpoo« odvotmik ▼ Mariboru. Pšiti. iks, kura ii jin prodaja samo na ćele vagone od postaje Sisak za takoj vsletrgovtaa % sitom ta tfOtOlauBi prMolki nUHC WnfS. lisak. Ustanovljeno 1881. 3714 Odvetnik dr. Josip Klepec ie otvori! svojo pišamo v Ljubljani, Janez Trdinova ul. 8. (v hiSi Kmetske posojilnice poleg Zvezz slovenskih zadrug.) Hotel „Triglav" na Bledu ■mT* aopet otvorien "WŠ la topla te Birala jedila ter izborno pijaco je preskrMieno. PrHnabosanskesnue pr«A«|a iaftlMP ir^a u1*m tog. iprt. bi kosrii. šrt. «nita JUUMMM" p« om! K 5-40 sa kg. fnit — larat—tfo B S-— «■ fc—•*._________ Tvrdka *—"^* ^= I Goljevšček ponudi la mnme tovarne v Trebojem nmslovo daoatoo (parkete) na diobno In iMhaki Trt nanaBni irfls amotane. v ottth ld. voaovllL namiaarcnaa. ? 4962 '^a^^p^^i^B^B^oj • •• nmnnajm^nnmnn v^mbw smsismpvB^BiBi^i^ » ^f^^^hh^ ^^^^^ *vwf ^^ ^i^pnt^v^s^pvvnpi^m^* ^a^ns^pisn ^^^^^^p 93. Stev. .SLOVENSKI HAROD- «* 1& april* 1*19. 9 9tno •ima paktttra trn paifcalai lp. iluM^M a5 Cejene poonđbt m jeej Ifido Bratov* |JAM|aIi1A1IM|A rovodstv«. riovenske hi atBlfce Ifl lllllliril lllll^l "•*■*■•. Zataje srtx3rvi- ■ 1 llllllll 1% I llllffl ^o« i» »noiMMt Mmosto). doli llllllll 111 llllll P^v*"^ daj« prednost Zafet- ■ IVIlllflllillllJtl htevo plače pod ifI.i*ltfl»»» W lit* na upr. .Slov. Nar.* 4380 poni zidorjl! ^ Sprejma m lako] proti đobrran uitaiki vtft Irar- {ealli zldar]ev ma stropaa deU % maYcm (gtpi). Zgfasiti se je pri Jaroslara Baocr, stavbeniki, Gosposk* ni. 8, tu. Uino, sliuouKo. rum Itđ. ■ nudim po najniijih cenah. "—~~ KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče in želod. jm[. rani*, krassj. afltt a^aV Jbfl ^^f at ^b^ praje TO. HOPF, = LJUBLJANA, = &elenlrargo*a «L •- Na^stareSša trgovina glasV!, stran« fjranto!tmov in glas-benlh putrsbščin vseh vrst Popravila ▼ lastnl delaT-nici strokovBO la oeno. imM tmavtsa er, zlatnisEjiliOjaiiti? F. Čuden Sin ušli gldVOE 0i i Ijiii. M Hloli M laka| pri ini «*•« rodbini Mcsto izborao, plača kot tvdi hiaoa reto dobra. Pripofo6me posudbe sa: & Ihamll mrm m p% aaav •_■ aaj ■■§ Cm ta €c*Qe. prnnaiaa saaaAa, feva>-V\ Ui Ir UL ■■L !^S!L2^!v?|MMa^irfc9ViMafe'^l a m laf W Ilil fti leno atfjntiraaa la patrona v aatli n » B nlir IWII ^01 "• l2 ^»^ v "*H»» •• PM* ™ Rl |%| t kili k fcej* aBMfiM- Ponodbc pod »Krasa U Ijl \§l" *■■■■■■■ M utljr«*• na opr. Stov. NarodT/W NARODNA BANKA Zagreb, llloa broj 7. M—tek« ajla^ađaai K t^tOOO OOO — _______PrlHta E 100.000-— P81MA uloške na knjižice i tekući račun, te ih ukamaćuje najpovoljnije. — Kupuje i prodaje sve valute i devize. ■ K«p«fe I * redaj« ww vrst« ▼rtjeđaMtalai papira. ===== Floaasira iođastrijilia i trgovački poduzeta Odio na rob«. Kreditaa pitma. Sekavi Ferdo Primožič ri mizarstvo in parketi, TrBOTJbi pistu Jtn. 4. L;cWjinat I" se pripOTOča n aaHtTO ia polaganje parkete?, ptpravilt ia ttrožeojt starih pedov, likaoje z voskom. — Sprejme se vajenec v uk in mlajSi mizarski pomočnik, katerl ima veselje do parketarstva. Što je ,-Salvator" vinovica? Ve posto!! sredstvo koje bi n bezbrojnim slučajevima tako brzo I nspiešno djelovalo kao »SALVATOR« vinovica Boli reumatizma, kostiju* sglobova, išijasa, neuralgije itd ublažuje. Boli će dapače posve izčeznutl a najkraćem reku budete li bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vinovi- com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez- svjestfc!, zubobolji, vratobolji itd. neka pomi&Sa »Salvator vlnovicu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, izčeznutl će boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit će Vam tielo. »Salvator vinovica« jest vanredno koristno djelujaćc sredstvo za izpiranje ustiju jer osvježuje i razkužuie usta i grlo. 1664 S. Mitteibacht >3ali/atora \\tam \ tow% Zagreb, Jelažićev trg 2* _______ - —^^_______^^.^_^_^^^^^_^___ Uozdno in domoosko oskrbnUtro v Bo&isfsk] Bistrici raipisuje oddajo stojećega losa; parabaeft lesa drr a) v gozđno varstvenem okraja: Rovtarica: v 2 partijah plm 15W, 140^ plm, b) v „ „ H : Ribčeva: v 4 „ 670, 19O'j „ c)v „ m :M?.B«sf: v 1 t, „ 100.2000 „ d) v „ Z „ : Ma;t:nCek: v 4 „ 6000,-------- S"3!ošne in r>osebne prodajne pegoje je dobiti pri podp!sanem oskrb-niStMi, ki daje tuđi vsa tozadevna navodiia in pojasnila. Pismene conudb« z navedbo cen za posamezne sortimente je vposlati na gozdno in domensko oskrbniitvo do vštetega 28. aprila 1919 do 3. pop gcztao in domnsko oskrbništvo Johinjska Bistrica. Andrija Golubić Zašto*, mriilteva ulica to. PRODAJE: Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko laičko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% iako-ti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na vagone in manjŠIh količinah, hitro in točno odpretnijanje! Posredujem za vsakovrstno nabavo živtl, gospodarskih pro-izvodov itd. — Zastopaik sa LfnUfaao to okolioo 9 Ivan Koleiit TržaSfca cesta Jtv. 27- Protl Wwm ali golom pIsOlii so odda lo po ćelo vagoaio Idco Dnnaj nasleđfljt roba v skipai vrednotti 5 railijooOT R. tekstilna, porcdlaaasta, Mtefavf jsa, gablon- ita ielezna, pahfoaasia, berndortaka eamajloa staklana, papirnata^ polfađeliako oro<|e la slroji ter oprenui ia pUarat Naslov pove uprav, „Slovenskega Naroda". Izvozna i uvozna tvrtka SrediSnica: SPLIT, Dalmacija. Po#ratnlc9: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturra-strasse 11. Bavi m »amo sa Toliko - iZTOZOfn I trapovanjleia: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinib ulja itd. ■lOTOaai I proialom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. 3533 Bnofaval msIot: Follakintaj. Hrvatsko dioničko prometno e^rlnre). Popravila In oglatovanla strokovniaiHo Uš cano. I Podružnica Ljubljana. IADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. DelnOka atom*«: K30^00000. jrt^rM^r*il>J1^iT aVyrmA^l\Xa\ jumtv«: ekre« K 10,000^00.-. _.. "—"■""""' i ff—li ■!■ i I bbbW|BRbZ7 Meoice, defize, vređnestne papirfe itd. 8PB&nMA: Vtof« ■• ■■P""8. aM^ ._.. ...„ _..__,__„__.. T«^- BMJli Čeke, «»kaaiice in akreditive umli-ii iooicmska aesta. obrestoTaafa. Dnp se teW» mk du brez «in M awa- ■ t m- •*•*»• 9Mn fgtgniBi na vrednostae papirje in na blago, ležeče t jaraih terfl. icrtri d«ftk plača ba.tai u m^ ^ »^ WSm ______ iktadiSCih. KUPUJE m I—Bllll tomTmirtc, wc<—«tt payirft m. | mm^^mmm g | HIlUMi Brnit uroćila li jii izrriiie iajkalaotM|& Brsojavni immIovi JAORJIHSKJI. . 7 T«l«ffoa «. III. Stran 10. »SLOVENSKI NAROD«, 4ne 1«. aprila 1919. 93 itev. oiavnica i IlfinniTllifS vfflflitaiiM raiafo ra tmiiirinfi in ihrt li linhlfani ^dSISi okrog 200,000.000 fcPQW. PUulUZDiLffl KiHII[Ie|1 uillfl U nillll 11 Nil V L]ODI|ulll, i8o'ooooo°k"- Prateft h uk«f vradaMtatfe papiri«*! Umi mrfjMlaj sprtj«. li totrte tipstov z rt*m NftaU* frckttarife efekt«?; laMiafc■■!■ (Stfo-Deposits) pod ltstnim zaklepom strak; krediti in frgJMJMal vsake vrste; hUia— in —fc—t »ertc; artamlla ti Itplaila m m trta t» to tooitilf; pUtnhi kraRtea pi«M| spre]eav i— aralli vla* u knjižice ii tekoči rataa Ltd. Mni ps nali Henih rt SllTorko, mm, brlnjevec pristat, konjak medloinal, Uker pelinkovac ta drage ras-ae llkeiie Uno ledilno olje, marmelado IM. Točna in solidna postrešba. — Samo na debelo. fireaorc & Verlič. Liubliana. c«ta na Rudotfovo žir?ftsjem starih ia kemičnim čišćenjem zaniziaih dosele isto. Naimodertieiie barve, prihranek denarja. ——— Hitra in točna izvršite t« ■ Trn ii ujftfja jsgssl. tcvaraa n karcae.is. fetnsfoo EHhij«, prasje ia sntig-laijt periia .^—* !#%«£ OCIlTaJ TovartMi: Poljana kl nasip It. 4. •■^^ JU)« ICElV^nf Podružnica: Saicnburgova ul. 4. [n. Poštna naročila se točno izvršujejo. -^—— 1 f trn- MODNI SALON -«*> | I STUCHLV • MASCHKE \A UtmUANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRO L A) W priporo^a najveflo izbiro ^| -J finft slanmiko«, svilenih klobuKov In ^e?k za dame Ia dskllce. i. ;' Popravila se spreieirisiD In te?no iz¥ršs. fiiff Rr Mirnsl^v Kaspl Hlgi Uii IfliiUOISIl I\uQul obtastveno poverjeni stavbni inlenir. Maju M mM q lRtoinl«, železsHetosske ia uie zoiaiBis v Ljubljani, Hilfterjeva ulica št. 7. SV Izvršuie strokovno: Napiave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška pošlopja, Skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije, PmzesH i stnAavflo imiitei m Balite Mm iileninh Mi Tehaitaa maeaia. kastapstvo strtmk ▼ toimlfthlh zmitoTaJi. I SVETOVNI IZDELJcT I dtttr. zanice. elektrotehi. Ii iastalac. saterišd flsfeavi aar1 m: Svetla n. w. a bHn Sli hiti DflflflfnT Zagreb, ateM JBIlil rUpUII, LjuMJana, Dink*«i.a^ ^ i^^^^aSan hi aaftaui aasavM _^_^__ a*BafcM I Nov zdravHišU hotel (stratltte). - OHJi. nzmOm. Mmuh n«MktlvM t*a*)Uilt i I»e»l»« (Stkvekl-TkcnN) + IT t (Sn^i proiinu, revmatizmu, iiiasu Ltd. Mra«l|afj|a a pita* vata ari aaiamatli v vrata, grla« prala, I laarta, falaiitj ta aravaaalfc aalMBla. Đcktr. autali. buta*. I •fIJikttt kltk li Mtatea ktfdl. — OifTf ceto tete. — Hrana •kalka. I ■•i •areau. Havl fettett. Prtaatktc fTttit. Zinflt idrivalk Dr. J. Ucaert I Gonilni jermeni Msovl za Uvijala. - Transportni trakovi impregirano. iz čistih platnenih niti. Podietie za indstr. potrebšCine KATTH€R£eO.,QnRlec(6NZ)Z3. Dobavljamo vse tehnične predmete, lzwoznlce preskrfaimo ml. Trgovska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Ustanovni občni zbor se vrii v nedeljo, dne 27. aprila t I. predpoldne točno ob 10. uri —=^ v dvorani ntestnega magistrata v Ljubljani- ==— DNEVNI RED; 1.) Sklep o ustanovitvi trgovske zadruge, registrovane zadruge z omejeno zavezo. 2.) Čitanje, razlaganje in odobrenje praviL 3.) Izvolitev prvega načelstva. 4.) Izvolitev tren preglednikov računov. 5.) Slučajnosti. Vabimo vse člane zadruge, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Pripravljalo! odbor. V pojasnilo. Slav. občinstvu kakor vsem cenjenim starim odjemalcem na-znanjam, da izvršujem tuđi nadalje z delovodjem Fr. Dermastja laf pečarsko otirt ^H ter priporočam veliko zalogo vsakovrstnfh najmodemejSih peči kakor tuđi pećnice za štedilnike in krušne peči. 4160 Vdo¥« HeuHel, VK pri tiubllani. r Pohištvo Hi ISpalne, jeđilne in gosposlte sobe, kuhinjska oprava, pođložki, mo- aai droci, otomane, spalni in deko raci i sk i divani, postelje, omare, ■ miže in stoli iz mehkega tn trdega lesa, železne postelje in umi- ■ valnikt ter vse vrste lesenega, železnega jn taoeciranega pohistva H v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah ■ m ari tirđkl lapohiltfo KAREL PREISt *"*»«* V™ ^1 •• 5 H SvolHMlen ogledi Gaalki sastonil ■ Lesnl strohovnlok (zi mehki in trdi les), Jugoslovan, kristjan, 42 let star, s 25Ietno prakso, 2a 20 let samo na ▼odtinem mestu zaposlen pri velikih gozdnih in žagovnih obratih, spreten tehntčni ia administrativni organizator novih obratov v mo-d^rnem zmislu, izkušen v delavskem vpraSanju, dober prodajalec in pozna« vaiec les kupujočega inozemstva, v sovoru in p i sav i zmožen slovenskega, srbohrvaJkega, nemškega, italijanskejja in franeoskega jezika, Želi na jesen ali se preje praaiaaltl alaiba. Cenj. ponudbe pod .Oozđol la iagoftl promet/ 4137" na u pravni St vo »Slovenskega Naroda«. 4137 mm Slavonija stanica iužne željeznice. Doodao IjetDfaliite. . CHeta godinu otvoreno. - Mineralno i blatno kupalište. Rtdlaaktrfil tofU trort. Hajas»eiil]e B- ječeaje: reaaiatizma, iscbiasa, aosljedlca od ranih ozrjeda, leastih bolesti, slabo- krraostl 1 opće slaboće. 3707 Dobra opskrba! - Glavna sezona od svibnja do rujna. > Gospodarska pisama Df- IOAH ĆERHE Ljubliana, Mlffim cesta fi. (Ibi-Mis hti tmi Bančna komisija, posojila, i nkaso, trgov, informacije. financiranjatsaniranja, trg. poravnave, promet z ne-premičninami in podjetji, uprava premoženj, vterjavan je dolgov, izvedeniška mnenja, bilance, cenitve. Tt 37. jrairo I- Vtt H. Mteni H mgrt fes* 9 ^ J\ \ Anton ĆerneJ \^. A. GRAVEUR vr» pogiahi ako a potrebite ■oja aajbolj iskaieaa ia poTtodt bfaljeaa srecatra kaktr: tro« pol,tkiai ■»)■ 5 K. za paigaic te aiii ataae K »•—; sa sćarfce K i —; tiaktatra za steaite I 2--; Msebai naeaa Uaktari za tteaice K(*—; aoičeralec aoljer KN; prašek proii mrUaoBi 2 50 ia 5 K; tiaktera proti aleai pri IJađeb S R; mazilo za a« pri tiviai 2 K; praiek za aii ? oblekl hi peHla 3 K; tlaktva zi b U»e pri pacb K 1-St; tlak-tara prati ortasa nt sadja la zeteaiaai (uni^evalec rasti in) K i-—. Postlja po povzetju Zavod ta eksport m. Makar. lapjrak 15., PaMafaloi cMaa ».______________________ DODOOD lOUEl m bW OVI BI afcBl MaT I I pecar— to trlaa | I MED I Vsem uradom, trgovcem, indostrijcem in obrtnikom se na-znanja, da je tvrdka „Impex" eksportna in importna družba z o. z. v Ljubljani začela ta teden poslovati. Pisama Impexa se začasno nahaja na Miklošičevi cesti 6., IL nadstropje in uraduje od 8.—12. in 2.—6. ure popoldne. Tvrdka wImpexa se bo pecala z vsemi panogami uvozne in izvozne trgovine in bo v prvi vrsti strmela za tem. da pre-skrbi domačo industrijo s potrebnimi snrovinami. da bo mogla dovoljno zaposliti vse svoje delavske moči in dati delo še nezaposlenim ter kriti domači trg z vsemi potreb&činami. Njena naloga bo dalje, zasigurati domačim industrijskim proizvodom trdno stališče na svetovnem trgu ter jim osvojiti ugledno mesto v inozemstvu. Preskrbela bo domači trg s kolonijalnim blagom in z vsem. kar bo potreboval domač trgovec in konzument iz inozemstva ter skušala v vsakem oziru zadostovati domačim potrebam. Glavni njen cilj je. približati konzumenta producentu in izključiti verigo prekupovalcev. ki blago obremene s pretiranimi dobički in pribitki. V sedanji težki prehodnji dobi bo v svrho Sčitenja do-mače valute poslovala v glavnem z izmenjavo blaga proti blagu, prevzela pa bo vzlic temu vse transakcije z inozemstvom. Poslovala bo na lastni račun in pa v komisiji ter osnovala v svito hitrejšega in uspešnejšega poslovanja v vseh važ-nejših trgovskih središčih svoje podružnice in zastopstva. V LJUBLJANI, dne 17. aprila 1919. IMPEX.