50 številka
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K, Jednote
Joliet, Illinois. 20. novembra 1908
Letnik XVII
PRVI AMERIŠKI KAT. MISIJONARSKI KONGRES.
Otvorjen zadnjo nedeljo v Chicagi, Iti., z veličastno cerkveno svečanostjo.
POSLANICA SVETEGA OČETA.
Pojasnjuje pomen tega zborovanja za katoličanstvo v Ameriki.
Cbicago, 111., 16. nov. — Eden najodličnejših in najznamenitejših dogodkov v zgodovini katoliške cerkve v Ameriki, se je včeraj v Chicagi začel, dogodek, ki obrača pozornost vesoljnega katoliškega sveta na našo metropolo. S slovesnim sprevodom hi primernim cerkvenim obredjem je bil pod pokroviteljstvom družbe za razširjanje katoličanstva otvorjen prvi kongres ameriških katoliških misijonarjev. Dogodek je dobil poseben pomen po prisotnosti papeževega posebnega delegata, apostolskega nuncija v Washingtonu Diomcde Falconio, nadškofa laroškega.
Program prvega dne se je začel ob polenajstih dopoludne s slovesnim sprevodom, ki se je pomikal iz katedralnega kolegija v stolnico Sv. Imena. V polnem cerkvenem omatu so se sprevoda udeležili papeški nuncij, nadalje vsi sedaj v Chicagi nahajajoči se nadškof j e in škofje, kakor i brezštevilni tuji in domači duhovniki. Rdeče in višnjeve oprave cerkvenih knezov, ki so s škofovsko cepko na glavi in z rokami sklenjenimi čez zlati križ na prsih počasi in dostojanstveno korakali, so nudile bujnopestro in vendar resno ubrano sliko. Težka, zlata pastirska palica, ki jo je nosil duhoven, je naznanjala mesto v sprevodu, na katerem se je nahajal, obdan od prelatov v prekrasnih opravah, papeški nuncij, čegar visoka postava ie med tisočerimi gledalci vzbujala splošno pozornost. V svoji prelepi opravi, katere dolgi vlek so nosili trije cerkveni strežniki, vrat in prša ogrnjena v dragoceni ovratnik iz kožuhovine, je bil cesrkveni knez tudi po svoji zunanjosti dostojen zastopnik moči in ugleda katoliške cerkve. Kačih petsto članov četrte stopnje Kolumbovih vitezov (med njimi dva jolietska Slovenca) v lični uniformi njihovega reda je tvoril častno spremstvo v sprevodu.
Slovesna procesija je dospela do katedrale Sv. Imena ob State in Superior cesti po programu ob 11. uri dopoludne. Prostorna hiša božja je bila z izjemo sprednje polovice srednje Indije. ki je bila prihranjena za duhovščino — prelati in višji dostojanstveniki so sedeli v klopeh ob obeh straneh altarja, — napolnjena do zadnjega kotička. Stoternikom se je moral ob raznih vhodih vstop zabraniti, ker so prišli brez vstopnic. Vkljub gneči je bil red vzoren, in močan oddelek mestnih redarjev pod poveljstvom policijskega lajtnanta J. E. Dohertyja ni imel nobene prilike za vmešavanje.
Pontifikalna maša, ki jo je služil a-•postolski nuncij, nadškof Diomede Falconio osebno, je bila brez dvoma ena najbolj povzdigujočih cerkvenih svečanosti, ki so se kdaj vršile v Chicagi. Sam papež je po svojem delegatu poslal kongresu apostolski blagoslov in poslanico, ki je bila s pro-govednice razglašena. “Važnost kongresa”, je rečeno v tej poslanici, “je ocividna, če vpoštevamo, da ima biti njegov glavni namen podpiranje in raz širjanje naše svete vere. Verska mlačnost, nazadovanje krščanske nravnosti ni v naših dneh nič redkega. Da odvrnemo to nevarno mer in težnjo, nam je potrebna obnova pravega krščan skega čuta. Polegtega potrebujejo ne prešteti katoličani v mnogih škofijah širnega ozemlja Združenih držav duhovnikov, cerkva in šol. Istotako je neprešteta množina priseljencev, nadalje Indijancev in črncev, ki zahtevajo naše pozornosti. To so poglavitna v področje konvencije spadajoča vprašanja, in upamo, da se zadovoljivo rešijo. Kongres bo- med vsemi katoličani vzbudil višji čut dolžnosti z ozirom na delo misijonarsko ter tudi v naši duhovščini poživil in vzpodbudil v večji meri oni smisel za reševanje duš, kateri je prešinjal prve, ki so v imenu Gospodovem oznanjali blago-vest o večnem življenju v tej širni deželi in položili temelj za isto krščansko omiko, katere se danes radujemo.
"Kot posebno ugoden se mora označiti izbor Chicage za prireditev tega prvega kongresa severno-ameriških katoliških misijonarjev. Zgodovinska zveza mesta z Marquettom, enim naj-bolj neprestrašenih prvoboriteljev za vero in omiko, kakor tudi z drugimi, istotako odličnimi možmi ne ostane
brez dobrega vpliva za praktični uspeh konvencije.”
Slavnostno propoved je imel nadškof James H. Blenk iz New Orleansa. Njen predmet: “Pojdite po vsem svetu in oznanjujte besedo božjo vsem narodom sveta”, je bil prvi namig na pravi namen in cilj konvencije, tako* rekoč otvoritveni govor kongresa. Prelat je govoril z gorečim navdušenjem in premagovalno zgovornostjo. Muzikalni del cerkvene svečanosti je bil v profesorja B. H. Wortmanna izkušenih rokah. Pela se je Gregorijanska maša v vatikanski izdaji z zborom iz 200 glasov. Odlomki iz “Ave Maria” so tvorili ofertorij.
Ob yil. uri popoludne je dal chica-ški nadškof James Edward Quigley, duševni oče in vodja konvencije, cerkvenim knezom v katedralni šoli obed. Ob YcS. uri se je vršil banket v Audi-toriumu, pri katerem so bili gostilniki Kolumbovi vitezi in ki se ga je med drugimi udeležil najvišji sodnik Kanade, Sir Charles Fitzpatrick, britanski tajni svetnik in član haaškega razsodišča. Slavni gost je bil s predmetom: “Duh cerkvene razširjave”, kot glavni govornik na slavnostnem programu. Drugi govorniki so bili: Škof P. J. Muldoon iz Rockforda, državni kaplan Kolumbovih vitezov, o “Sveti Oče”; nadškof S. G. Messmer iz Milwaukee o “Cerkvena glasba”; škof Jos. M. Koudelka iz Clevelanda o “Prvi misijonarji med Čehi v Združenih državah”; škof P. P. Rhode iz Chicage o “Presaditev katoliškega poljskega kraljestva”; škof P. J. Donahue iz Wheel-inga o "Glas iz juga”; T. H. Cannon o “Katoliški lajiki in razširjanje cerkve.”
Slovesno zvonjenje je zvečer ob pol-osnuh klicalo katoliške vernike iz celega mesta v tiste cerkve, ki so bile v njih napovedane posebne slavnostne službe božje.
Da izkažejo papeževemu delegatu svojo hvaležnost za to, da se je šele predkratkim ustanovil poljsko-ameri-ški škofovski sedež v Chicagi, prirede poljski katoličani nadškofu Falconio v torek zvečer v cerkveni zborovalni-ci Sv. Stanislava ob Ingraham in Noble cesti slovesen sprejem, ki bo v zvezi z veliko mašo in podelitvijo apostolskega blagoslova v cerkvi Sv. Stanislava. Navzočnost novega poljsko-katoliškega škofa Pavla Petra Rhode pri pontifikalni maši v katedrali Sv. Imena je včeraj vzbujala občno pozornost.
Pravo delo kongresa se je začelo danes ob poldesetih dopoludne v First Regiment Armory. Chicaški nadškof Quigley predseduje.
Chicago, 111., 19. nov. — Včeraj se je zaključil prvi katoliški misijonarski kongres v Ameriki. Tretja in zadnja seja je bila najznamenitejša, ker je obravnave dostojno zaključila in pokazala, da se delegat je iz vseh delov Severne Amerike niso zbrali brez uspeha. Sprejete resolucije to jasno dokazujejo. (Omejeni prostor nam žal ne dovoljuje podrobneje poročati o tem.)
Zlata maša sv. očeta.
Rim, 16. nov. — Pontifikalno mašo je daroval papež danes dopoludne y stolnici sv. Petra v proslavo petdesete obletnice svojega mašniškega posvečenja. To je bil najveličastnejši o-bred, kar jih je Rim videl izza kronanja papeževega. Nič manj nego 70,-000 vernikov iz vseh delov sveta je prišlo v Rim. Odri so bili napravljeni samo za sestre papeževe, člane kraljev skih rodbin, diplomate in posebne odposlance od državnih glavarjev. Ostali množici je bil dovoljen vstop samo proti listkom. Izven stolnice sv. Petra so vzdržavali red mestni policaji in italijanske čete. V cerkvi so od-kazovali prostore papeški Švicarji. Med knezi-udeleženci so bili ruski veliki knez Aleksander in velika kneginja Ksenija in saška princezinja Matilda; med posebnimi odposlanci, ki so se odlikovali po bleščečih uniformah, so bili knez Schwarzenberg za Av-stro-Ogrsko, knez Hohenlohe-Barten-stein za Bavarsko, baron Schorlemer za Nemčijo in vojvoda Bella Conquista za Španijo. Bazilika je bila v svoji notranjosti sijajno razsvitljena z električno lučjo in svečdmi. Papeški sprovod je bil krasen ter je razvijal veliko raznoličnost lepih in bogatih dvorskih noš. Škofje so bili opravljeni v škrlat in kardinali v rdečevino. Nad glavami cerkvenih dostojanstvenikov se je dvigal papeški prestol, na katerem je sedel papež v skoro popolnoma beli opravi. Ob straneh prestola so se nosile slavne peresne pahljače, in papež je podelil blagoslov klečeči množici, medtem ko se je sprovod pomikal naprej. V sprovodu je bilo 34 kardinalov in 360 škofov. Združene države so zastopali nadškof J. J. Glen-non iz St. Louisa, škof E. F. Allen iz Mobila, rr.onsignor Kennedy, rektor tukajšnjega ameriškega kolegija in dr. Tudi Kanada je bila zastopana po raznih visokih cerkvenih dostojanstvenikih. Kardinal Rampolla kot naddu-hoven stolnice sv. Petra je sprejel papeža ob glavnih vratih stolničnih. Zbor Sikstinske kapele pod vodstvom abbe Perrosija je pel predivno. Papež je daroval sv. mašo pri velikem altar-ju, stoječ nad skrinjo Sv. Petra. Ob zaključku sv. maše je podelil ogromnemu zboru svoj slovesni blagoslov. Bil je nepozabljiv in globokoganljiv trenotek.
Morilka Gunness.
Laporte, Ind., 18. nov. — Obravnave v pravdi proti Ray Lampheru, ki je obtožen umora gospe Gunness in njenih otrok, so se danes nadaljevale, ker se ima pravda, če mogoče, končati pred Zahvalnim dnem. Zagovornik Worden je naznanil, da bo poskušal dokazati, da je morilka izvršila samo-umor. William Slater, prijatelj in sosed Ray Lamphera, bivšega hlapca gospe Belle Gunness, je izpovedal, da mu je Lamphere priznal svoje intimno občevanje z morilko in da mu je obljubila vzeti ga za moža, če pristopi k neki tajni družbi in zavaruje svoje življenje.
Bilik bo obešen.
Chicago, 111., 18. nov. — Herman Bilik, vedeževalec, čarovnik in zastru-povalec, je bil včeraj vdragič obsojen na smrt. Sedaj je zapadel vešalom, če guverner Deneen ali pomilostitveno oblastvo ne izpremeni smrtne kazni v dosmrtni zapor. Obsojenec je sodniku zatrjeval, da je nedolžen. Sodnik je odgovoril, da tak zagovor ne velja. Zato je odredil, da se ima Bilik obesiti dne 11. decembra t. 1.
Nemškemu cesarju jezik zavezan.
Berolin, 17. nov. — Cesar Viljem i.i kancelar Buelow sta se davi posvetovala v pottsdamski novi palači tri četrt ure. Cesar je sprejel predloge kancelarjeve glede bodočega vodstva državnih zadev, in gotovo je, da knez Buelow ostane v službi.
Vsled ljudskega ogorčenja, ki je burno odmevalo po vsej državi, sc je torej cesar Viljem danes udal narodu in je obljubil, da se bode v bodoče pokoril ustavnim predpisom glede vodstva nemške politike.
Vrhunec svoje neprevidne žlobo-dravosti je Viljem dosegel v nekem interviewu z nekim Angležem in ki je bil ' objavljen v londonskem “Daily Telegraph” dne 28. oktobra. Neprevidnost tistega interviewa je treba o-značiti za prismodarijo. Dal je namreč potom ‘Daily Telegrapha” priobčiti nekaj diplomatiških tajnosti, ki bi morale ostati prikrite. Da namreč pokaže, kako je on bil vedno za Anglijo, je odkril, kako je Francija in Rusija, ko se je Anglija borila proti Burom, izkušala spraviti skupaj mednarodno zvezo proti Angliji, da pa je bil ravno on, ki je to preprečil. Nasproti mnenju nemškega ljudstva da je on izdelal celo bojni načrt proti Burom. Nemški politiki in finančniki so bili uprav konstemirani nad temi izjavami. Cesar je hotel z njimi Anglijo pridobiti zase, pa je dosegel ravno nasprotno. Ta poizkus napraviti med Anglijo in Rusijo in Francijo razdor, ni dosegel svojega cilja, ker je preočit. Nemški listi so cesarjev korak obsojali tako ojstro, da se je čuditi, da jih niso zaplenili. Pa saj je bil tudi knez Buelow ves iz sebe. Nemški cesar je mednarodni položaj znatno poslabšal. Sedaj bo pa zgovorni Willy moral malo bolj molčati, ker sicer utegne izgubiti prestol.
Smrtonosna železnica.
Washington, 15. nov. — Po pravkar objavljenem poročilu Meddržavne kup čijske komisije je bilo v fiskalnem letu, končanem z dnem 30. junija v Združenih državah 3764 oseb v zvezi z železničnimi nesrečami usmrčenih in 68,989 ranjenih. To pomenja zmanjšanje za 1236 usmrčencev in 3297 ranjencev proti prejšnjemu letu.
Mrs. Elkins ni zaročena.
Washington, 15. nov. — Zavezni senator Stephen B. Elkins iz West Virginije je pooblastil časopisje razglasiti, da njegova hči Katarina ni zaročena z vojvodom Abruškim, članom italijanske , kraljevske rodovine.
To izjavo je izdal senator Elkins s polno vednostjo in voljo gospodične Elkinsove, katera želi, da občinstvo, ki se tako zelo zanima za to stvar, izve
Nesreča v žagi.
Sergent, Ky., 14. nov. — Vsled i plozije parnega kotla v žagi Mi Lumber-kompanije v Poundu Pound Gapu so bili štirje delavci mrčeni in poslovodja Elbert Mili e bil smrtno ranjen.
NA BALKANU SPET PRETI VOJNA.
§rbija in Črnogora baje ne moreta dalje preAašati avstro-ogrskega izzivanja.
AVSTRIJA JE PRIPRAVLJENA.
Banket v Beli hiši.
Washington, 17. nov. — Člani vlade in člani zaveznega višjega sodišča so sedeli danes složno skupaj z mnogimi odličnimi delavskimi voditelji iz cele dežele v Beli hiši kot gostje predsednika Roosevelta, ki jih je povabil na pojedino. Polegtega je bilo navzočih mnogo. prijateljev predsednikovih in mož, ki se zanimajo za zboljšavo delavskih razmer v tej deželi.
ZNAN TRGOVEC
VELIK SLEPAR,
Peter Van Vlissingen, ki je tržil 9 chicaškimi zemljišči v velikem, se sam ovadil.
PONEVERIL JE NAD $750,000.
Ob mejah vsepolno vojaštva. Napetost skrajna. Kaj pravi Rusija?
Dunaj, 16. nov. — Možnost, da pride med Avstro-Ogrsko in Srbijo vendar še do resnih sovražljivosti, ni izključena. Uradno se naznanja, da mora avstro-ogrska vlada napraviti odločen korak, če srbska izzivanja ne prenehajo. Čast dvojne monarhije prepoveduje, dlje trpeti način, kakor nastopa Srbija. Konččna odločitev, kaj misli vlada storiti, sledi v nekaterih dneh.
Belgrad, 16. nov. — Med prebivalstvom Bosne in Hercegovine se vedno bolj razširja sovražnost do Avstrije in v več okrajih utegne kar čez noč izbruhniti guerilla-vojna (to je vojska z manjšimi raztresenimi krdeli). Mnogim odličnim Srbom je avstrijska vlada prisodila hišni zapor. Posadka v Trebinju je pomnožena na 10,000 mož in vrše se priprave za obrambo. Navali črnogorskih čet v Bosno in Hercegovino se pričakujejo. Avstrijci so baje podkopali vse soteske in reke, po katerih bodo Črnogorci bržkone prihajali.
Belgrad, 17. nov. — Vsled nujnih opominov odstrani velesil je srbska vlada umaknila izvenredne stražne oddelke ob avstro-ogrski meji in spustila iz službe rezerviste, ki so bili predkratkim sklicani k zastavam.
Dunaj, 18. nov. — Medsebojno tekmovanje in nasprotovanje med Avstrijo z ene strani ter Čmogoro in Srbijo z druge, ki je bilo pomirjeno samo površno po zadnjem pritisku velesil na vladi v Belgradu in Cetinju, je silno narastlo zadnjih par dni in napetost je sedaj velika, če ne nevarna. Vsaka stranka obdolžuje drugo neznosnega izzivanja. Srbija baje neprestano uvaža orožje in strelivo potom Soluna in vkljub njenemu zatrjevanju, da umika svoje čete, še vedno vzdržuje svoje vojaštvo ob avstrijski meji.
Črnogorske priprave so istotako živahne. Dognano je, da je Črnogora razpostavila težke topove, namerjene proti avstrijski luki Kotor in tudi zasedla s topništvom soteske, držeče v Hercegovino. Zveze med Cetinjem in Kotorom so pretrgane. Prebivalstvo v zadnjem mestu je razburjeno. Mnoge družine so zapustile mesto. Tamo-šnji častniki so odposlali svoje žene in otroke.
Poroča se, da so Črnogorci napadli mornarje, pripadajoče avstrijski vojni ladiji "Sanct Georg”, vsidrani v Teodu
Ta poročila zelo vznemirjajo ljudstvo. Časopisje vprašuje, kako dolgo bo Avstrija trpela taka izzivanja. Obenem zatrjujejo, da je vojno ministrstvo odredilo, naj se 62 novih oddelkov s strojnimi puškami pripravi do dne 1. januarja in nadaljnjih 38 do dne 1. februarja in da so priprave za mobilizacijo dovršene. Tovarnam o-rožja in streliva je naročene/, naj dovršijo svoje tekoče delo v treh tednih.
Belgrad, 18. nov. — Srditost proti Avstriji postaja spet nevarna vpričo raznih govoric o napadljivosti avstrijski. Nadaljevanje vojnih priprav odstrani vlade je spet napotilo velesile, nujno svariti Srbijo. Inozemski zastopniki so danes šli v ministrstvo vnanjih zadev ter so svetovali umaknitev vseh čet od avstrijske meje in prenehanje oboroževanja.
M. Velimirovič, ki je sprejel zastopnike, je odgovoril z obtožbo proti Avstriji. Izročil je vsakemu zastopniku po eno spomenico srbskih pritožeb in jih prosil, predložiti jih svojim odnosnim vladam.
Spomenica navaja, da je srbska meja obkoljena po avstrijskih vojakih, ki so deloma že prestopili srbsko mejo; blago, namenjeno v Srbijo, so ogrski uradniki zadržali, ki so tudi odprli in preiskali zavoje, naslovljene na člane srbskega dvora.
Še več, srbska kraljevska družina je bila napadana in zasmehovana po avstrijskih časopisih in glediščih. Zastopniki so obljubili, da bodo poročali svojim odnosnim vladam.
Zatrjuje se, da je ruski poslanik tukaj protestiral proti Avstriji, ker so avstrijski uradniki v Scmlinu zadržali in preiskali ruskega kurirja (hitrega sla), ki je prihajal semkaj z važnimi listinami.
Whiskey zgorel.
Louisville, Ky., 18. nov. — Požar je uničil danes v Bardstownu dve skladišči “Tom Moore Destilling”-kompa-nije, v katerih se je nahajalo 15,000 sodov whiskeya. Škoda znaša $400,-000, dočim izgubi vlada na davkih $750,000.
Premogarji zaštrajkali.
Liwiston, Mont., 17. nov. — Kačih 500 premogarjev Spring Creek-rud-nika in Roundup-rudnika je zaštraj-kalo, ker jim družba ni hotela zvišati plače od 2 do 5c pri toni.
Kaznjenci zgoreli.
Birmingham, Ala., 17. nov. — V rudniku št. 3 družbe “Tennessee Coal, Iron and Railroad Co.” v Pratt City, nedaleč od tukaj, je včeraj nastal o-genj. V rudniku delajo samo kaznjenci. Ob izbruhu požara jih je delalo 75. Pet trupel so že spravili na površje, a sedem jih je baje še v rudniku.
Nesreča v rudniku na Nemškem.
Hamm, Vestfalsko, 12. nov. — Tre-skavi plini so davi v Radbod-rudniku povzročili veliko nesrečo. Doslej je spravljenih na površje že 27 trupel in še 300 mož se nahaja v rudniku v veliki nevarnosti. Ob času, ko se je pripetila nesreča, je bilo v rudniku 400 mož. V preduhu št. 2 jih je bilo 150 in bržkone so vsi zapadli smrti. Ogenj se je naglo širil po rovih. Pred vhodom v rudnik se doigravajo strašni prizori.
Hamm, 13. nov. — Oblastva mislijo, da je še 360 rudarjev v rudniku, ki so včeraj v njem treskavi plini eksplodirali. Sedemindvajset rešenih rudarjev je tako hudo ranjenih, da so bili prepeljani v bolnišnico. .Ogenj še ni pogašen. Nekatere žene zasutih rudarjev so zblaznele.
Pariz,. 13. nov. — Predsednik Fal-lieres je poslal cesarju Viljemu sožal-no brzojavko povodom rudniške nesreče v Hamrnu.
Hamm, 14. nov. — Močan vojaški oddelek je dospel sem, da vzdržuje red, a doslej vojakom ni bilo treba posredovati. Princ Eitel Fritz je obiskal več prizadetih družin. 139 žen je izgubilo svoje može. Ko se je princ odpeljaval, je množica rudarjev, nosečih kolajne za rešitev, obkolila voz in prosila, da žele boljšega varstva za rudarje.
Kitajski cesar mrtev.
Peking, 14. nov. — Cesar je umrl malo pred 5. uro zvečer. Vladnik (regent) je princ Chun, brat cesarjev.
London, 14. nov. — Poročevalec Reuterjevega brzojavnega urada v Pekingu brzojavlja: “Kitajski cesar je umrl v noči 10. novembra.”
Cesarica-vdova mrtva.
Peking, 15. nov. — Tse Si An. kitajska cesarica-vdova in v resnici sa-modržna vladarica izza leta 1861., je umrla danes popoludne ravno ob dveh. Razglasitev o smrti cesarice-vdove je bila uradna ter je sledila kma lu po uradnem razglasu o smrti cesarja Kuang-Hsu. Bržkone pa sta oba-dva umrla mnogo preje, kakor se je uradno razglasilo.
Davi ob osmih objavljen proglas postavlja princa Pu-Yi, triletnega sina princa Chuna, na prestol. To je izpolnitev obljube, ki jo je storila cesarica vdova kmalu po ženitvi princa Chuna leta 1903.
Princ Chun, kot državni vladnik, je odredil 100 dnevno žalovanje, dočim bo dvor sam žaloval tri leta.
Peking, 16. nov. — Vlada se pripravlja, da o pravem času zatre upore, ki utegnejo izbruhniti.
Grofinja in učitelj.
Dunaj, 17. nov. —• Napačno je bilo poročilo, da je grofinja Marija Lujiza 20 let stara hči grofa Harnoneourta, utekla iz Budimpešte z nekim Ogrom, ki so ga smatrali za grofa Antona Sigray. Kakor se sedaj poroča,je utekla mlada dama z nekim ubogimi nemškim plemičem, ki je bil nastavljen kot domači učitelj pri njenem bratu.
Proti prohibiciji.
Chicago, 111., 18. nov. — Prijatelji osebne svobode in nasprotniki vseh prohibicijoniških teženj so si gotovi velike večine v sedanji poslanski zbornici državne postavodaje. Nič manj nego 104 člani poslanske zbornice so zanesljivi, da ne bodo nikdar glasovali za poojstritev sedanje “local op-tion”-postave, in 49 poslancev je, ki bi glasovali za glasovanje o podelitvi krč marskih licenc po okrajih (countyjih), ako bi se na prihodnjem zasedanju kaj taccga poskušalo, kar je pa skoraj izključeno.
Sedel bo v jolietski državni kaznilnici od enega do štirinajst let.
Chicago, 111., 19. nov. — Če se še v zadnjem hipu ne izpremene načrti, potem bode danes dopoludne ob 9. uri Peter Van Vlissingen, veliki po-narejalec in slepar, prepeljan na vlaku Chicago & Alton-železnice v Joliet, da v tamošnji kaznilnici nastopi svoja kazen.
Ves včerajšnji dan je Van Vlissingen imel opraviti s preiskavo hipotek in bankovcev, ki so mu jih prinašali bivši odjemalci, da jim pove, ali so pristni ali ponarejeni. Najmanj petdeset oseb s .takimi listinami ga je po-setilo v okrajni ječi, vpričo jetniških uradnikov.. ..
Peter Van Vlissingen, dalekoznan trgovec z zemljišči mesta Chicago, se je namreč v ponedeljek zjutraj sam predstavil državnemu pravdništvu irt priznal krivim, da je osebe, s katerimi je bil v kupčijski zvezi, osleparil za svote v znesku nad $750,000. Obenem je pokazal uradnikom razne papirje, iz katerih so bile njegove proti sebi podane obtožbe neovržno dokazane. Kmalu potem je bil “predstavljen” sodniku McSurely, kateremu je svojo krivdo tudi priznal in ga prosil, da se ga takoj prepelje v Joliet.
Van Vlissingen je bil, kakor že povedano, eden najbolj znanih trgovcev z mestnimi zemljišči ter je imel prostorne poslovne urade v poslopju št. 172 na Washington cesti. Skoro dvajset let je načeloval tvrdki. Ustanovil je razne banke in časopis “Real-Estatc News”. Njegova žena ni nič vedela o sleparstvih.
V ponedeljek popoludne je bil Van Vlissingen obsojen na zapor v kaznilnici za nedoločen čas. O svojih velikih sleparstvih je govoril, kakor bi šl«> za malenkost.
Salunar obstrelil pravdnika.
San Francisco, Cah, 13. nov. — Ttt-kajšnji graftarji in podkupovalci imajo zaznamovati nov čin, ki se je danes pripetil na sodišču. Pomožni distrikt-ni pravdnik Francis Heney, ki je zadnji dve leti zastopal mesto v teh graf-tarskih pravdah, je bil v sodilnici obstreljen in hudo ranjen po nekem bivšem kaznjencu, z imenom Morris Haas. Streljanje se je pripetilo med prestankom v obravnavi proti Abrahamu Ruefu zaradi podkupovanja. He-ney se nahaja v bolnišnici in bo menda okreval. Haas, ki se nahaja v mestni ječi, je rodom Nemec in po poklicu salunar. Med drugo Ruefovo pravdo je bil pozvan za porotnika in kot tak začasno sprejet od obeh strank, ko ga je nepričakovano Ileney razkrinkat kot bivšega kaznjenca, tako da je bil odstranjen iz porote. Haas je pozneje izjavil, da ga je Heney s svojim odkritjem uničil in zato je streljal nanj. Zapustivši kaznilnico je Haas skoro 10 let salunaril. Star je 48 let in rojen na Virtemberškem. V Ameriko je prišel 1. 1876.
Avstrija in Rusija.
Petrograd, 18. nov. — Avstro-Ogf-ska je formalno obvestila Rusijo o opreznih naredbah, ki jih je izvršila ob srbski meji in katerim pripada mobilizacija 15. armadnega voja.
Avstrijski odgovor o predlaganem mednarodnem kongresu glede Balkana je konečno dospel, a je tako nejasen, da ne pride do kongresa še tedne in tedne.
Srbsko poslaništvo tukaj je danes oblegala množina brezposelnih mož in mladeničev, ki hočejo vstopiti v srbsko vojaško službo za vojno proti Av-stro-Ogrski.
Vlada toži.
New York, 16, nov. — Zavežita vlada je podala proti “American Sugar Refining'-kompaniji šestero sodnih tožeb, ki imajo namen, družbo prisiliti, da plača vladi glob in dolžnih mit-nin v znesku $3,624.121 za sladkor, ki je bil v zadnjih šestih letih poslan čistilnicam tvrdke Havemeyer & Elder Te tožbe so bile začete pred volitvijo, a javno gnane šele po volitvi.
American Sugar Refining Compan}^“ zanika v svojem odgovoru na tožbe-nico vse podane obdolžitve. Vlada trdi, da jo je sladkorna družba pri tehtanju neprestano goljufala za znaten del mitnine.

’	* i >	■••rr -...'■	V •.-. ‘V ' V
V’»'-
■ 'j
AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. NOVEMBRA 1908.
Joliet, 111., 18. nov. — Prihodnji četrtek, dne 26. t. m., bomo obhajali Zahvalni dan, kakor običajno vsako leto zadnji četrtek meseca novembra. Gotovo tudi letos o tej priliki vsakdo naj-dostojneje zahvali Vsemogočnega za vse dobrote, prejete tekom zadnjega leta. Več o tem prazniku najde prijazni čitatelj na četrti strani te št. med članki.
mreže nastavljati že tudi po Ameriki. Mednarodna banka Knauth, Nachod & Kune v New Yorku je razposlala po deželi okrožnice, s katerimi svari pred “španskimi sleparji”. Zatorej čuvajte se jih, rojaki, ki jih morda poznate še iz stare domovine.
— Rev. Jos. Judnič iz Hot Springs, S. Dakota, je prišel na poset k našemu g. župniku in si ogledal danes tudi našo tiskarno. Č. g. J. Judnič je vojaški kaplan, prideljen 6. konjiškemu .polku (6th Cavalry Regiment). To je prvi in doslej edini slovenski vojaški duhovnik v Ameriki. Prišel je v spremstvu mil. škofa J. N. Stariha na prvi ameriški kat. misijonarski kongres v Chicagi. Dopusta je imel samo deset dni, zato je moral hitro nazaj, dasi bi bil rad ostal dlje časa v naši naselbini, ki jo je na prvi pogled vzljubil. No, g. župniku je obljubil, da nas kmalu spet obišče za delj časa.
— Severna luč (aurora borealis) j bila lepo videti v soboto zvečer. Da je bilo to pravo severno sijanje, v podobi navpičnega visocega žarka, spri-čuje tudi vremenski opazovalec prof. Muhlig.
— Novoizvoljeni državni pravdnik George A. Barr bo dobival letne plače $4.500 in njegov pomočnik $1,200.
— Slovenska dekleta prirede na Zahvalnega dne večer v Golobičevi dvorani veliko veselico, katere čisti dohodek je namenjen za nov altar v naši cerkvi sv. Jožefa. Naša vrla dekleta gotovo zaslužijo, da slavno občinstvo napolni dvorano do zadnjega kotička, ia to tem bolj, ker je namen te veselice tako blag in za vse koristen, a vstopnica stane samo 25c. Zatorej: na svidenje v Golobičevi dvorani na Zahvalnega dne večer!
— Slovenski fantje, zbrani v Slov. kat. mladeniškem podpornem društvu sr. Alojzija, pa prirede svoj prvi veliki ples drugo soboto, dne 28. novembra, in sicer istotam, to je, v Golobičevi dvorani. Seveda bo skrbljeno za najboljšo godbo, izvrstno zabavo, dober prigrizek itd. Polegtega bode na tej veselici izžrebana srečka za prelep zlat prstan, in kdo si ne želi zlatega prstana? Saj se ž njim love zlate ribice, ali vsaj zlata srca, kakor znano. Zatorej pojdemo tudi na to domačo veselico, ali ne? Sur, Mike!
—Poročena sta bila v ponedeljek do-poludne v naši cerkvi sv. Jožefa g. Anton Cendal iz Waukegana in gdčna. Frančiška Ovniček iz Jolieta. Tovariš je bil nevestin brat, g. Frank Ovniček, a tovarišica je bila gdčna. Ana Gregorič. Poroko je izvršil domači župnik, č. g. F. S. Šušteršič. Novopo-čencema želimo obilne sreče v zakonskem stanu!
— Vsi tisti rojaki, ki imate prve državljanske papirje in ste že v položaju dobiti druge, se morate zglasiti pri klerku okrožnega sodišča ne kasneje nego do dne 5. decembra, ako želite voliti pri občinskih in mestnih volitvah prihodnjo spomlad. Občinske volitve bodo v torek 6. aprila, a mestne dva tedna pozneje. Sedanja naturalizacijska postava odreja, da se ne smejo nikaka naturalizacijska spričevala podeljevati v tridesetih dneh pred kako splošno volitvijo, kar v tem slučaju pomenja, da bo zadnji dan, ko se bodo naturalizacijska spričevala smela podeliti, dne 6. marca. Postava nadalje odreja, da se morajo vse prošnje za naturalizacijske spričevala pred ločiti sodnemu klerku najmanj devetdeset dni, predno se more o njih ukrepati, in da se tej odredbi ustreže, morajo biti vse prošnje predložene do dne 5. decembra.
—- Prvi snežec smo imeli zadnjo soboto.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Busikovič L., Fritz John, Smrel S.
dvorano, kjer so imele skupno kosilo po želji umrle članice.
Z žalujočimi žalujemo, umrli pa s pesnikom kličemo:
“Blagor mu, ki se spočije,
V črni zemlji v Bogu spi; Lepše solnce njemu sije,
Lepša zarja rumeni.
Bridke tuge, bolečine, Duhomorni trop skrbi, Žalovanje grenko mine,
Potok solz se posuši.”
J. J- O.
Op. upr. Gospodu J.iP. v Brockway, Minn.: Blagovolite nam oprostiti, da nismo natisnili Vašega dopisa, ki ima isto vsebino, kakor gorenji. S pozdravom.
Dilles Bottom, O., 15. nov. — Dam
— Sv. Martina smo letos imenitno počastili v naši naselbini, saj je trta obrodila najboljši sad in goske tudi še niso izumrle. Sladke vinske kapljice je letos posebno polna klet znane tvrdke Ogulin & Sitar. In na Martinov večer se je v tej kleti zbrala lepa moška družbica “na krst in botrinjo”. Za obilen in res izvrsten prigrizek je skrbel poleg g. Jankota posebno še g. “vzorni lovec” Joe, ki se je bil prejšnjo nedeljo udeležil tiste lovitve, ki so se na njej naši lovci naučili pripovedovati “po latinsko”. Martinove goske torej ni manjkalo, a tudi race ne in zajcev na tem prelepem večeru tam v prostorni kleti. Zatorej je umevno, da so presenečeni gostje kmalu prekipevali navdušenja. In ko je bilo vin-ce krščeno in spoznano za pristno kapljico prve vrste, so začele odmevati klasične govorance in tako mile pesmi, da se je majala klet in gostilna nad njo. Prisotni doktor je skrbel, da niso gostje od smeha popocali. Druzega dne so vsi povabljenci kučegazdoma ali gostilnikoma čestitali na prireditvi tako lepega večera brez mačka ali mačkov, kakršni navadno preganjajo veseljake druzega dne. Konec dober, vse dobro. — V nedeljo zvečer pa je bilo vince krščeno pri g. Malovrhu, našem izvrstnem organistu in pevovodju. Na tem večeru se je posebno odlikovala Mrs. B. J. Chulik, ki je očarala goste s ‘Svojim zvonkim glasom.
-— Pozor! Čuvajte se ponarejenih pe takov! Za $25,000 so jih doslej še neznani ponarcjalci spravili v promet in med ljudstvo. Spoznati so po tem, da ■ osijo številko: D—47,963,872.
—Španski sleparji, ki ponujajo lah-kovernežem bogate zaklade proti mali podpori v dosego istih, so začeli svoje
Brockway, Minn., 15. nov. ■— Pretečeni teden je obiskal Rev. Dr. Seliškar iz St. Paula svojo mater in sestro, kakor tudi druge tukaj bivajoče sorod nike.
V	pondeijek, 9. nov., pokopali smo Šimen Justina, enega izmed prvih naseljencev tukaj. Star je bil 67 let, oženjen, toda brez otrok. Justin je bil tudi eden izmed prvih cerkvenih slovenskih pevcev in v spomin tega so mu zapeli njegovi prijatelji lepo na-grobnico. Rajni zapušča ženo in dva brata, od katerih biva eden tukaj, eden pa v Washingtonu. Naj v miru počiva!
V	torek, 10. nov., se je vršila v cerkvi sv. Štefana poroka dveh mladih in dobroznanih Slovencev. Poročila sta se namreč Peter Justin, ud tako-zvanih sedmerih “Justin Brothers”, z Nežko Legat, hčerjo velespoštovane družine Valentina in Mine Legat. Po poroki se je vršil velik obed in ženi-tovanje, katerega se je udeležilo precejšno število tukajšnih Slovencev, o-ziroma Slovenk. Ženitovanje se je vršilo nekako tiho in resno, ker je visela čez vse senca žalosti, kajti dan popred je bil zagreben stric ženinov, dočim je ležala nevestina teta na odru in je bila pokopana dan po poroki. Da bi bilo mogoče, bi se poroka ne bila vršila, ali radi velikih stroškov obilega pripravljanja, ki bi bili zastonj, če bi se poroka preložila, ni bilo skoro mogoče drugače. In tako smo primorani obenem častitati novoporočencema, kakor tudi izraziti naše sožalje na izgubi blaženih sorodnikov.
V	torek je bil pokopan prvorojenček gosp. in gospe Louis Peterneli. Zagledal je luč sveta dan popred, toda živel je samo pol dne, takorekoč, pogledal je samo v to dolino solza in splaval je angelček proti nebu, v naročje nebeškega Očeta, kjer se sedaj raduje in prosi za svoje mlade stariše, katere je zapustil tukaj. Prizadetim starišem zagotavljamo srčno sožalje in upamo, da gospa Peterneli, ki je hudo obolela, kmalo okreva.
Tako smo zagrebli dva kar enega za drugim. Prvi v veliki starosti, drugi v prvi mladosti. Ljudje so se počasi in zamišljeno vračali vsak po svojem opravilu. Nekateri so potihoma molili za umrle, drugi so prosili za srečno smrt onega, ki bo prvi poklican iz naše srede, in zopet drugi, misleč na svoj dan poklica, so šepetali: "Mati Božja, prosi za nas, sedaj in na našo smrtno uro.” Vse pa je zopet preši-stni glas zvonov, ki se je tužno razlegal čez hribe in doline ter oznanoval faranom, da se je zopet vtihotapila v našo sredo roparska smrt in iztirala nekoga pred Sodni stol. “Bog mu bodi milostljiv”, je vzdihnil vsakdo ter skušal poizvedeti, kdo je oni, ki je moral tako hitro slediti.
Kmalo pa se je raznesla žalostna novica, da je umrla dobroznana in povsod priljubljena Barbara Legat, soproga Martina in mati tukaj bivajočih, Andreja in Johna Legat. Že od spomladi je rajna bolehala in prestala veliko bolečin med svojo boleznijo, toda prenašala je vse udana v voljo božjo, dokler je ni rešila bleda smrt iz težkega trpljenja. Gospa Legat je bila rojena v Gorjah na Gorenjskem, kjer se je tudi poročila s svojim možem. Pred kacimi 32 leti je prišla Legatova družina v Ameriko in se nastanila tukaj, kjer jih je Bog obilo blagoslovil pri družini kakor tudi pri premoženju, tako da so postali iz najobširnejših posestnikov na daleč okrog. Rajna je bila ljubeča žena, skrbna gospodinja, predvsem pa dobra mati. Tukaj zapušča žalujoče: soproga, dva sina in pet hčera, od katerih sta dve starejši omoženi, mlajše tri pa so pred nekaj leti vstopile v red sv. Benedikta. Pogreb se je vršil v sredo 11. nov., pri katerem se je zbralo mnoko ljudstva, da skažejo zadnjo čast nji, ki je bila čislana koder poznana. Proti cerkvi in na pokopališče spremilo jo je žensko društvo z zastavami in banderom. Slovesno zadušnico je daroval domači župnik, gosp. John Trobec, in žensko društvo, katerega je bila rajna vedno članica, je pristopilo skupno k sv. obhajilu za dušo umrle. Predno pa se je zagrnila prst čez krsto in zakrila rajno za vselej spred oči, zapeli so ji njeni nekdanji sopevci zelo lepo in ginljivo pesem “Jamica tiha, kotiček miru.” ,Po pogrebu podale so se žene v cerkveno
Vam vedeti, da tukaj je nas precejšno j število Slovencev. Radi bi cerkev zidali. Tudi nas je tukaj nekoliko ro- \ kodelcev, zidarji in cimermani, da bi ( lahko bolj po ceni cerkev prišla. Samo ko bi le vedeli za enega dušnega pastirja za Slovenca, bodisi Kranjec ali pa Štajerc. Do zdaj še ni tukaj nobene cerkve katoliške in nobenega katoliškega duhovnika. Zato pa to bi bilo zelo potreba, da bi se tukaj cerkev sezidala, da bi človek ne živel kar brez vere, ker vera daje pogum do življenja, brez vere pa živeti ne moremo.
Pozdrav vsem katoliškim Slovencem v Ameriki.
John Šušteršič, Box 86, Belmont Co., Dilles Bittom, O.
Ely, Minn., 10. nov. — Poročila sta se tu v Ely dne 9. nov. gosp. Franc Bevk z gosdč. Ivano Zajc. Novoporočencema obilo blagoslova.
Dne 8. nov. zvečečr je priredil tukajšnji Slov. Am. Pol. in Izobr. Klub svojo prvo veselico ali večerjo v stari cerkveni dvorani. Veselice se je udeležilo nenavadno veliko Slovencev in Slovenk. To je prva pojedina in veselica, odkar je ustanovljen klub, a že prvokrat so pokazali Slovenci, da so se začeli zavedati za napredek slovenskega naroda v družabnem življenju tu v Ely, a upamo, da bodejo posihmal začeli naši rojaki po druzih slovenskih naselbinah ustanavljati slične klube. O tem bodemo prihodnjič več pisali. Med pojedino so govorili naši rojaki več govorov. Prvi govor je odprl gospod John Teran kot starešina pojedine. Govoril je potem prejšnji pred-sdnik kluba, g. M. Spreitzer, o pomenu besede sloge. Potem preds. F. Lesar. Največji in pomenljiv govor je imel g. G. L. Brozich. Njegov govor je vsacega do srca ganil, kajti v svojem govoru je označil pravo pot, po kateri bodemo od sedaj naprej napredno se povzdignili v družabnem življenju. Ganil nas je tudi govor našega župnika, Rev. Ivan Šifrer-a, v katerem je pohvalil naše začetno delovanje ter nam želel največ blagoslova, da se naš klub pomnoži in raste do svojega cilja. Potem je govoril g. Jos. Mantel o svojem potovanju po starej domovini ter o kravalu v Ljubljani. G. Jakob Butala, naš mestni alderman, o obstanku naše slovenske naselbine. Med govorom je omenil tudi našega preč. duhovnega vodjo Rt. Rev. Jos. Buha, kateri je neumorno s svojo trdno voljo deloval med nami, da smo ta-korekoč v dušnem oziru kakor v političnem napredovali. Tudi poročevalec ni ob tej priliki spal. V svojem prvem govoru je nazdravil našim voditeljem ter bratom Slovencem onkraj oceana v naših rodnih krajih; v drugem je nazdravil navzočim slovenskim ženam in gospodičnam, katere so se tako v obilnem številu udeležile pojedine in zabave, da je takorekoč veselica še sijajneje vspela. Ko so se te čaji nekoliko namazali od dobre kapljice, se je po dokončanih govorih pelo več narodnih pesem. Ko smo pokončali božje darove, smo se pozno v noč razšli proti domu, vsi želeč da zopet v kratkem se snidemo še v enkrat večjem številu. Torej na svidenje, slovenski rodoljubi, pri prihodnji klu-bovi veselici v Ely, Minn.
“Boljši časi se povračujejo v Ely”, tako govorijo razni rojaki tukaj. Parne lopate delujejo noč in dan v skla diščih rude pri Pioneer rudnikih, več delavcev se je že sprejelo v delo. Tudi pravijo, da se je grajščak začel bolj uljudneje obnašati proti delavcem. Morda se bode res kaj nabolje obrnilo. Naši rojaki, kateri so se izselili od tu, se bodejo gotovo eni povrnili semkaj.
Naš preč. g. Jos. F. Buh pridejo v januvarju mesecu semkaj, Bog daj, da se zdravi povrnejo med nas.
S pozdravom Jos. J. Peshel.
obrne kmalu na boljše, in mislim, da je že čas, saj kapitalisti niso na profitu, če njih tovarna štapa.
Ker sem ravno pri pisavi, omeniti moram o žalosti in smrti našega rojaka Jos. Pupiča, kateri je legel v prerani grob v najboljši dobi svoje starosti. Pokojnik je bil 36 let star, bil je član društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote ter zapušča žalujočo soprogo in štiri nedorasle otroke. Sreča, da je bil zavarovan pri K. S. K. J., katera bode pomogla posušiti solze ostalim sirotam.
V tem prigibu priporočam naša društva in K. S. K. Jednote vsem onim, kateri niso še pod zastavo K. S. K. Jednote, da pristopijo in se pozdravijo ter podajo roko z besedami: “Boljše matere v tej deželi nimam, kakor si ti, slavna mati K. S. K. Jednota. Ti podpiraš onemogle sinove, kateri so prihiteli pod tvoje varstvo; ti sušiš solze zapuščenim sirotam; ti spravljaš in vabiš vse zanikarne, da se zapišejo v tvoje varstvo.” V teh besedah omenjam, da je veliko in veliko naših bratov rojakov, kateri žalibog malo marajo za našo skrbno mater, slavno K. S. K. Jednoto, ker sami ne vejo, kje jih nesreča prehiti. Dosti vzrokov smo že videli, ne samo pri nas, ampak smo tudi čitali v listu, kako se godi našim rojakom po širni Ameriki na dve strani: oni, kateri so pod varstvom naše K. S. K. Jednote bili in poškodovani so dobili podporo, a oni, kateri so zanemarjali pristopiti k podporni in dragoceni K. S. K. Jed-noti ali h kaki drugi Jednoti, je žalosten glas od njih, če ne zapušča ponesrečenec gotovine. Prejšne čase se je dalo kolektovati, zdaj pa ne, vsaki pravi: “Zakaj nisi (ni) bil v društvu in v Jednoti!” Prav tako onim rojakom, kateri so svoja podporna društva zaradi neplačanja opustili in prišli pod varstvo “nič”, je zdaj lepa priložnost povrniti se nazaj v K. S. K. Jednoto, kakor se je zgubljeni sin povrnil nazaj k svojemu očetu; naša mati K. S. K. Jednota te bode rada sprejela.
K sklepu tega dopisa pozdravljam vse člane in nečlane naše slavne K. S. K. Jednote in želim, da bi bili vsi katoliški Slovenci zavarovani pod zastavo naše slavne matere K. S. K. Jednote in čitalci glasila iste.
George Weselich.
Bridgeport, Ohio, 13. nov. — Cenjeni gospod urednik, Vas prosim, da priobčite še enkrat nekoliko o mojem pogledu v Missouri v Poplar Bluff. Kakor je že rojakom znano, da sem pisal v listu Amer. Slovencu, da sem šel po čitanju krasnih agentarskih dopisih pogledat v Poplar Bluff, Mo., zemljišča. Opisal sem, kar sem videl ob progi in kar sem videl v Poplar Bluff. Dopadlo se mi ni čisto nič, zatoraj sem se izrazil tako, kakor se mi je dopad-
lo. Tudi sem pisal, kar mi je povedal Zakrajšek, njegov za mrzlico bolni boardingar in drugi ljudje v Poplar Bluff. Ne bom več opisaval, kaj sem videl, opisati le hočem in odgovoriti F. Gramu in njegovi kompaniji, kateri so bili na delu z novimi lažmi in obrekovanjem. Jaz nisem pisal nič radi Grama niti radi rojakov, katerim je on zemljo prodal. Kar sem pisal o njem je to, kar mi je rekel Zakrajšek, da ni rej s, da bi vi bili prodali 44 Slovencem in tudi Amerikancem, zemlje da ste prodali le 3 ali 4 Slovencem. Zato veste, da jaz odgovornosti ne prevzamem. Kar sem pa sam pristavil, je pa to, da nisem šel naprej proti Texas iskat rajskih krajev, kjer je Buttler Co. poslednja Co. v Missou-riju, nakar nisem nič pisal o vaših zem ljiščih, niti o Ripley countiju ne, ker nisem bil ne na Naylorju in sploh v Ripley countiju ne. Vkljub temu se hudujete in me napadate z lažnikom in tatom, propalico in z vsem kar se sploh zmisliti morete. Vi mislite, da ste vi kaj več, da vi žiher pišete raznovrstne laži in psovke, drugi pa svoje prepričanje ne! Kdo več laže kakor vi, ki trdite, da niste noben agent? Koga pak ste kakor agent, ki prodajate zemljo in še drugim obetate nekoliko komišna. Kako pa pravite pri vas takim, ki prodajajo zemljo? Kljub temu, da vabite po časopisih rojake, da naj kupijo od Vas zemljo, pa še trdite, da niste noben agent! Toraj to vsak rojak lahko razvidi, da lažete. Vi ste nastopili in prepričali vaše naseljence, da sem jaz agent, dasi še nikoli nisem bil druzega kakor premogar in kmet, kar vsi tukajšnji rojaki dobro vedo ker sem že v tej naselbini nad 7 let. Bil sem predsednik dr. sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. 2 leti, zastopnik že 3 leta in sploh zmiraj v odboru. Sem vstanovitelj dr. sv. Barbare št. 19 spadajoče v Forest City, Pa., bil sem več let predsednik in 1 leto tajnik. Obrnite se na ti 2 društvi in bodo vam povedali, če sem lažnik in tat. Slavno društvo sv. Barbare št. 23. si ne voli lažnikov in tatov v odbor, to vam lahko pove še kdo drugi. Gospod Gram, le počasi in previdno!
Vi pravite: “Slovence pa svarim pred dopisi v nekem lističu o farmskih zadevah, ono je sam humbug!” Ta listič je gotovo Amer. Slovenec, ker drugi tega niso prinašali. Toraj tako! Poprej, dokler so bili predali tega lista odprti, je bil “cenjeni list” a zdaj ko so se agentom vrata za reklame delati zaprla, oho, je pa “neki listič”, za zahvalo, kajne?!
Pravite, da je bilo to sam humbug. S tem se jaz strinjam, kajti kadar ste Vi delali reklamo, bil je res sam humbug: in zato so se vrata vam in enakim zaprla.
Vi me prištimate in primerjate z 'nekako sodrgo. To ste gotovo vi, ki na-
padete vsacega, kateri neče z vami rc-:lame delati za vspešitev molzti rojake in druge, za kolikor se kateri da. Kljub temu, da jaz živim na svoje stroške in ne na stroške druzih kakor vi, pa boste meni rekli “sodrga”?! No kadar bodo osle brili, vas priporočim.
Vi pravite: “Slovenci, kateri nameravate kupiti svet in se naseliti, ne pozabite knjige “Annual Report of Labor, Jefferson City, Mo. Tam bodete vse dobili, kaj je v Missouri.” Toraj tako, gospod Gram, toraj naj si rojaki kupujejo in ordrajo knjige, ali pa naj grejo knjige gledat v Jefferson City v Missouri; in s temi knjigami se bodo prepričali, kako zemljo vi prodajate, kajne? No, ko bi ljudje, kadar kupujejo zemljo, šli samo knjige ali samo zemljevid gledat in ne zemljišča, kajne, tako je, tako: tako bi bila pa all right ’, no, tako bi pa že ne mogli biti rojaki goljufani!!
Še moram vam povedati, da tistih $500 le vzemite iz banke, jaz ponje ne pridem, ker sem vam že povedal, da v vašem countiju jaz nisem bil, čemu mi ponujate $500 dolarjev? Kaj mislite, da bom šel še enkrat v Missouri nalašč vaš county gledat in Naylor, kamor se mi takrat, ko sem bil blizu, ni zdelo vredno iti?
Tudi za onih 20 tičkov imam eno storjo. Če ste že kedaj lovili muhe na mušji papir, kadar jih je šele samo 20, se še nobena rešiti ne more; kadar jih je pa že 200, se pa že katera reši na pogubo druge! Iz tega boste raz-videli, da vem in da rojaki vedo, zakaj ste se podpisali na zahtevo gosp. Grama, ker vse skup po Gramu smrdi. Vidite, Gram, to je grdo, to ne dela reklame, tega krivi ste sami, ker ste me napali in zmerjali, ker jaz nisem tega zaslužil. Bil sem prisiljen zglasiti se. Jaz sem naročnik treh slovenskih listov, a Glasa Svobode ne, a zvedel sem vseeno, ker so mi drugi zmiraj pripovedovali in ker ste me klicali. A sedaj pa vam povem, da le pišite, kar čete, jaz se več ne oglasim, ker naš cenjeni list ni posvečen za prepire. Gospod urednik, oprostite mi za enkrat, ker se o tem več ne oglasim in tudi farmo že imam tukaj blizu Bridgepor-ta. S tem naj se konča.
V nadalje pozdravljam vse rojake in gosp. Grama in vseh onih 20, ki so me tako lepo in uljudno predstavljali pred našo javnost in sploh po nedolžnem.
Louis Šušteržič,
R. F. D. Route No. 1, Bridgeport, O
Pameten šolarček.
Učitelj v prvem razredu: “Kako ti je ime?”
Učenec: “Julač France.”
Učitelj: “Kaj so tvoj oče?”
Učenec: “Umrli so!”
Učitelj: “Kaj so delali živi?” Učenec: “Živeli so.”

Odstrani vnetje—
Olajša bolečine.
To je par beseri v priporočilo zdravila, ki daje resnično zdravje ter odstrani protin, najhujšo bolezen.
Severovo
OLJE SV. GOTHARDA
se imenuje zdravilo. To je mazilo jako čudežne moči in vsebine. Najboljša reč za natege in nenavadnouspešno mazilo zoper protin in ncvral-gijo. Pametne gospodinje vedno lastujejo steklenico tega zdravila. Cena 50 centov.
Pittsburg, Pa., 16. nov. — Cenjeno uredništvo! Preteklo je že precej časa, da se ni čitalo nobenega dopisa iz Pittsburške okolice. Če boste imeli prostora, želel bi, da natisnete sledečih par vrstic v predale nam tako priljubljenega in zanimivega lista “A. S.” Seveda nimam bogve kaj posebnega sporočati, ampak dobro vem, da si vsak bralec “A. S.” najprej ogleda dopise iz slovenskih naselbin. Zatoraj sem se jaz namenil ravno danes, da sporočim rojakom širom Amerike, kako se mi Slovenci zavedamo v Pittsburgu.
Kar se delavskih razmer in zaslužka tiče, moram reči, da je boljše, kateri imajo delo, zaslužek je bolj stalen kakor do sedaj; ampak delo se ne more dobiti, za brezposelne je slabejše. No saj sanjska knjiga piše: “če imaš cekin v žepu” — je prav dobro. Nekatere tovarne delajo z vso silo, celo “over-time”; druge pa teško pričakujejo, da jim pride naročilo. Upati je, da se
Čitajte kar Mrs. Avg. Musil, Bow men, N. Dak. pravi o njem:
"Moram Vam naznaniti kako opešno je vaše olje sy. Gotharda delovalo. Delovalo je tako ! do po rabljenjn ene steklenice istera pri ribanju boleče noge je trganje popolnoma ponehalo na ; katerem sem trpela dolgo čas« ”
Slaba pljuča
Skoro 30 let že ljudstvo te dežele rabi in priporoča
Severov Balzam za pljuča
zoper kašelj, bolečine dihalnike, slaba pljuča in razne pljučne bolezni. Samo poskusite ga ob priliki kašlja. Cena 25 in 50 centov.	^
JE-LI VAŠE ZDRAVJE ZAVAROVANO?
Ako ne potem ste v nevarnosti vs akojakih bolezni. Zavarujte svoje zdravje in imejte vedno pri roki
Severov živi jenski balzam
Najboljša tonika za slab želodec. Odstrani zabasanost, okrepča slabe, okrepča utrujenost, pomaga naravi delovati in daje starim ljud em novo življenje. Matere ga posebno hvalijo. Cena 75 centov.
NA PRODAJ V VSEH LEKARNA H. VEDNO ZAHTEVAJTE “SEV EROVA” ZDRAVILA. < ZDRAVNIŠKI NASVET DAMO BREZPLAČNO.	^
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
—	Iz Amerike na ljubljanski južni kolodvor se je pripeljalo dne 25. oktobra 162 Slovencev in Hrvatov. — V A-ineriko z istega kolodvora se je odpeljalo dne 25. oktobra 9 Hrvatov; dne 27. okt. pa 30 Hrvatov in 49 Slovencev
—	Redek sestanek. Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec” z dne 30. oktobra sledeče: Dne 26. t. m. so bili slučajno v novomeški proštiji zbrani štirje zlatomašniki in eden biserni mašnik, in sicer preč. gg.: mon-signore Jožef Buh, župnik in generalni vikar iz Elyja v Minnesoti v severni Ameriki; stolni kanonik Kajdiž, novomeški kanonik Franc Povše, monsig-nore Peterlin, župnik Šmihelski, in biserni mašnik Jožef Hočevar, kanonik «ovmcški in starosta ljubljanske škofije. Gospod Buh se je podal v Belo-krajino; v soboto se zopet vrne in bo imel v nedeljo, na praznik vseh svetnikov jutranjo slovesno službo Božjo v kapiteljski cerkvi. Sivolasi starček je še popolnoma zdrav in krepak. Bil je tudi nekoliko časa kaplan v Št. Petru pri Novem mestu; ker bi bil tedanji kaplan, ranjki Jernej Jarc pa rad še tam ostal, ga je škof poslal v Loški potok. V Ameriki deluje že nad 44 let. Prihodnji teden se bo podal na Vipavsko in Goriško, odtod v Rim, da bo prisostvoval zlati maši sv. Očeta, iz Rima pa zopet nazaj v Ameriko.
— Revizija trase belokranjske železnice je končana. Z delom se prične prihodnje leto.
—	Lokalno železnico Trebnje-Št. Jani (dolga'',21.003 km), so otvorili 15. novembra t. 1. Postaje Mirna, Mokro-nog-Bistrica in Št. Janž bodo poslovale za popoten promet, postajališča Gomila, Št. Rupert-Rakovnik in Pijav-•ce pa le za oseben in prtljažen promet. Eksplozivnega blaga se na tej železnici ne bode prevažalo.
—	O slovenski zadtulhi organizaciji piše hrvatski “Dom” Z dhe 28. oktobra t. 1.: “Ravno nekako pred letom ■dni sem zapisal nekoliko besed o velikem gospodarskem napredku naših najbližjih bratov, naših Slovencev. Naravnost začudil sem se bil, ko sem videl, kako ta mali narod, katerega nemško nasilje gospodarsko še mnogo bolj pritiska nego nas Mažari, — kako ta mali narod kakor pridna mravlja stavi tako močan temelj svojemu domu, da je ni sile, ki bi ga mogla porušiti. Poleg Dancev v Danski in naših bratov na Češkem in na Moravskem so tudi Slovenci dobro pojmili, da se morejo manjši narodi ohraniti pred večjimi samo tako, da si vsak poedi-nec majhnega naroda ohrani svoj dom in njegove temelje bolj in bolj učvr-ščuje.”
—	Prostorna stavbišča ob Dunajski cesti v Ljubljani pridejo spomladi last mestne občine, ko prevzame v upo rabo vojaški erar novo skladišče na Kodeljevem. Na gori imenovanem stavbišču prideta predvsem v poštev projektovana trinadstropna stavba novega modernega hotela, ki ga bo dala zgraditi “Kreditna banka”, z restavracijo proti Franca Jožefa cesti in s kavarno proti “Slonu’ obrnjeno, ter s 120 sobami za tujce. Poleg te stavbe zgradi društvo “Merkur” svoj “Tr govski dom.”
—	V delegacijah je govoril dr. Šušteršič o ljubljanskih izgredih. Izjavil je, da take in enake izgrede enako obsoja, naj prihajajo od slovenske, ali nemške, ali katerekoli strani. On ne zagovarja ljubljanskih izgredov. Nekaj drugega pa je postopanje vojakov, o katerih je dokazano, da so streljali brez zadostnega vzroka. Vojni minister je odgovoril, da bo odredil novo preiskavo.
—Mestni občini ljubljanski je Kranj ska hranilnica odpovedala posojilo.
—	Postojnski trgovci so dosegli s svojim sklepom, da sprejemajo le slovenske dopise in račune, krasne uspehe. Večina tvrdk je že nastavila slovenske dopisnike.
____ Veteranci in slovensko poveljevanje. Vojaško veteransko društvo v št. Vidu nad Ljubljano je vpeljalo slovensko poveljevanje.
—	Nemška kultura. Šolarice nemške šole v Ljubljani so tako drzne, da psujejo na ulici gojenke slov. liceja s "slovenskimi svinjami’. Ako bi se tem majhnim izobraženim nemškutari-cam potrkalo na prste, pa bi upil ves nemški Izrael o surovosti Slovencev!
—	Iz strahu je poklical neki nemški tujec, ki je bral v časopisih o divjih Slovencih v Ljubljani, policaja na pomoč. Na trgu je vprašal v nemškem jeziku neko branjevko: “Koliko hrušk se dobi za en krajcar?” Žena mu je odgovorila: “Štir.” Policaj je razjarjenega tujca poučil, da ga ženica ni mislila žaliti. Tujec je mislil, da mu je ženica rekla bik.
—	Slovenski mučenec kmetski fant Rode, katerega je koroški nemški o-
leta nemških turnarjev na Jancem, tudi dobi spomenik skupno z Adamičem in Lundrom. Tako je sklenil “Združeni narodni odbor”. Tako je ugodeno želji občinskega odbora pri Devici Mariji v Polju in vseh onih, ki so se o-glasili za to, da se spomin na prvega narodnega mučenca Rodeta trajno o-hrani. K odkritju spomenika bodo povabljeni tudi vsi oni, ki so radi dogodkov na Jancem več mesecev trpeli po ječah in še žive v Ljubljani in okolici.
—	Morilec vipavskega dekana po-miloščen. Na smrt obsojenega morilca vipavskega dekana Erjavca, Viktorja Pangerca, je cesar pomilostil na dosmrtno ječo.
—	Umrla je dne 29. oktobra vdova po pokojnem uredniku “Slovenskega Naroda” g. Železnikarju, gospa Ana Železnikar.
—	Umrl je v Žirovnici posestnik in gostilničar gospod Jožef Valand, star 88 let. — Umrla je v Metliki gospa Frančiška Makar rojena Magovac, doma s Krke. Bila je dobra gospodinja in skrbna mati.
—	Pokopali so gospoda Ivana Proe-ckl, ki je umrl v starosti 33 let.
—	Na Črnučah je nagloma umrla J. Snoj, vdova po pokojnem županu in cerkovniku.
—	Umrla je gospa Marija Avbelj, nekdaj posestnica gradu Zapuže, stara čez 90 let.
—	Umrl je v Mavčičah posestnik in bivši občinski odbornik Josip Zevnik v 76. letu starosti. Bil je dlje časa tudi cerkveni ključar.
hišo tri pesmi med umetalnira ognjem, huda kakor kaže dogodek, kateri se je
pred kratkim zgodil bi. Nazarja v Sav. dol. Tamošnji posestnik po domače J. je kuhal žganje. Mož ga je menda preveč poskušal, ker je vzel sekiro, šel v svinjski hlev in pobil tam 14 štiritedenskih prašičev. Hotel je razbiti potem še jednemu ovnu glavo, a so ga domači ob pravem času ukrotili.
—	Umrla je na Livkih pri Štrumih Roza Šturm, mati gospodične Sturmove, učiteljice v Števerianu,
—	Umrl je g. Ivan Kozjek, svetnik deželnega odbora, — Umrl je abituri-jent g. Leopold Sterlekar. — Na Mestnem trgu št. 12 je umrla g. Neža Bergant.
—	Umrljivost v Ljubljani. Od novega leta do dne 29. oktobra je bilo priglašenih 1000 smrtnih slučajev, med terH ko jih je bilo lani v istem času 1090 naznanjenih. Zdravstveno stanje se torej v Ljubljani od leta do leta izboljšuje.
—- Nesreča na lovu. —= Lovec ustrelil lovca. V nedeljo 25. okt. je v Loškem potoku na lovu ustrelil lovec svojega v bližini stoječega tovariša Iv. Lavriča. V gosti megli se je Lavrič preveč približal svojemu sosedu, baš ko je ta sprožil na mimobežočo zver. Nesreča je hotela, da je kroglja zadela Lavriča v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v sosedno vas, kjer je v nekaj urah izdihnil. Lavrič zapušča ženo s 6 otročiči, najstarejša 12 let.
—	Vlomilec pri Jebačinu Koren pobegnil iz zapora. Iz Zadra: Mehanik Franc Koren, ki je izvršil znani vlom pri Jebačinu in pozneje na Dunaju v prepiru na cesti zabodel gostilničarja Meixnerja ter je bi! za ta uboj obsojen na pet let ječe, je na predrzen način pobegnil iz zapora. Korena, ki je glavar obsežne družbe vlomilcev, so iz kaznilnice Stein prepeljali v Zader, da ga ondi preiskovalni sodnik zasliši radi vloma v Zadru, Trstu in Ljubljani. Pred preiskovalnim sodnikom se je Koren jako predrzno obnašal ter je preiskovalnemu sodniku odkrito izjavljal, da je njegov namen pobegniti iz zapora. V noči je Koren odlomil nogo od mize v celici, s tem “orodjem” je odvzdignil omrežje pri oknu in je odstranil. Skozi okno je Koren prišel na neko teraso od tu se je pa spustil v globočino s pomočjo vrvi, nare jene iz štirih rjuh. Od tu je skočil preko nekega zidu in bil je prost. Pa že naslednjo noč je bil ubežnik spet aretiran v Zemuniku.
—Lukenjski grad, dvojček istoimenskega gradu na Notranjskem, je kupil g. Košiček, podjetnik v Novem me stu. Ker je že jako zapuščen in že skoraj razvalina, ga sedaj popravlja. Stanovali bodo v njem strojniki.
—	Električna razsvetljava v Kandiji prav izvrstno napreduje. Polagajo se že v rove žice. Kandija je sedaj z rovi vsa preprežena. Potreba bo z dinamitom razgnati skalnati svet. Razsvetljava bo segala do bolnišnice.
—Več vagonov želoda se je letošnjo jesen nabralo in prodalo za Nemčijo v kranjskem okraju (Trbojah, Mav-čah in bližnjih vaseh). Tudi ježic se je mnogo nabralo in prodalo. S tem so zlasti ubožnejše rodbine zaslužile nekaj kron.
—	Otvoritev društvenega doma v Borovnici. Vsa slavnost je vspela ne pričakovano. Ni čuda, saj so se vsi farani pripravljali s pravo vnemo za ta pomenljiv dan. Mladeniči so posta vili nepregledno vrsto visokih, vitkih mlajev, odičenih z zastavami in venci, katere so spletle dekleta cele župnije. Vse mlaje so pa darovali posestniki sl. društvu. Čarovito lepo se je priredila napovedana bakljada društvenemu predsedniku gosp. Antonu
kar je vzbudilo v ljudstvu en klic, kaj tacega pa še ne. Otvoritveni dan so se zbirale množice ljudstva na prostoru društvenega doma. Z vlaki in vozovi in peš privrelo je popoldne nenadno veliko ljudstva. Ob napovedani uri pa prikorakajo med glasnim trobentanjem v ponosnem koraku združeni vrhniški in logaški telovadci. Bla-goslovljenje doma je izvršil prečastiti gospod dr. Fr. Čekal, kanonik v Ljubljani, ki je v svojem govoru klical blagoslova hiši, ki naj bo ognjišče in središče prave omike.
— Železnica 'Ljubljana - Idrija - Sv. Lucija. Konzorcij za to železnico je imel v posvetovalnici kmetijske družbe v Ljubljani sejo. Načelnik je poročal, v kakem položaju je sedaj vsa zadeva. G. poslanec Povše je vložil 9. septembra pri ministrstvu prošnjo za traciranje. Preden take prošnje preromajo vsa ministrstva, traja najmanj šest mesecev. Prošnja pa je bila v enem mesecu zelo ugodno rešena. Daje se za eno leto dovoljenje, da konzorcij preskrbi tehnične podrobne načrte za vso progo, a ob enem se dostavlja, da naj bode proga tako izpeljana, da se bodo lahko prav dolgi vlaki na njej vozili. Ministrstvo tudi ob-ljubuje, da bode v slučaju, ko bi država res gradila železnico, povrnila vse stroške, katere bi konzorcij imel za podrobne načrte. V navadnih takih dovoljenjih se taka opazka ne nahaja. Ker je načelnik Povše osebno razlagal, kakega pomena je nova železnica, so mu še naročili, naj se z delom ne čaka, temveč ugodno vreme porabi, da se na prostem že kolikor mogoče izvrši in pozimi izdeluje v sobi, da morda kmalu v spomladi z načrti stopijo na dan. Posebno še železniški minister Derschatta se je izrazil, da mu je projekt zelo simpatičen. Vojno ministrstvo bode že zaraditega podpiralo podjetje, ker alpinska železnica gre skoraj vsporedno z italijansko mejo, a nova proga gre navpično proti meji. Ako prvo kje poškodujejo, je že ves promet ustavljen, dočim pri tej železnici tudi v nesrečni vojski le korak za korakom dobe neka^ proge.
HRVATSKO.
—	Skočila je v Dravo v Mariboru posestnica Marija Polačck. Pri Sv. Martinu pod Vurberkom so jo potegnili iz vode.
—	Ustrelil se je s svojo službeno puško v Gradcu vojak Vončina. Bil je pri vojaškem oskrbovalnem uradu.
—	Utonil je bi. Vojnika posestnik Jakob Ahtik. Padel je v pijanosti z brvi v potok.
—	Od Sv. Trojice. Dne 30. okt. ob 6. uri zjutraj je umrl g. Franc Žurman dolgoletni župan in posestnik pri Sv. Trojici po hudi mučni bolezni.
—	Deklica zgorela. V Studenicah pri Mariboru je viničarjeva hčerka, 18 let stara Matilda Krebs prišla na paši preblizu ognja. Deklici se je unela obleka. Goreča je letela k bližnjemu potoku, med potjo se je pa zgrudila in zgorela.
—	Umrl je v Mariboru mesarski mojster Primož Stossier.—Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je umrl po dolgem bolehanju pekovski mojster Jožef Fluher v 31. letu svoje starosti.

—Silvij Kranjčevič. “Slovenska Matica” je prejela brzojavno vest, da je dne 29. oktobra v Sarajevu po dolgotrajni bolezni umrl Silvij Kranjčevič, profesor tamošnjega učiteljišča, najznamenitejši današnji hrvatski pesnik in eden najznamenitejših jugoslovanskih pesnikov sploh.
—	Na smrt na vislicah je bil v Zagrebu obsojen bivši 23 let stari trgovski pomočnik Ivan Svetec iz Vezišča, ki je v Zagrebu napadel, oropal in umoril juvelirko Heleno Lavrič.
—	Deželnozborske volitve v Dalmaciji. Dne 26. okt. so se vršile volitve v kmetskih občinah, Izvoljenih je 14. Hrvatov (7 hrvaške narodne stranke, 6 pravašev in 1 divjak) ter 6 Srbov.
—	Bogat ribji lov. Na otoku Cresu so zajeli ondotni ribiči te dni okrog 89 tisoč sardel.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenii Buffet
ijer se toči vedno sveže pivo, žgan)« 'ter najboljša vina. Tržim tud» domače smodke.
-A-ZVt. Slcoff,
N. W. Phone 6ov-
1137 N. Hickory St..	Joliet
Ant. Kirinčič
Oor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
—	Atetovail je bil 14. okt. na južnem kolodvoru 211etni Mihael Genbis iz Podgrada ker se je hotel izseliti v Ameriko, še jjrčdrio je zadostil vojaški dolžnosti. Pri sebi jfe imel 593 kron denarja.
—	Za olepšanje Jesenic se je ustanovil poseben odbor. Najprej namerava napraviti drevored od kolodvora do Save ob državni cesti in z Jesenic od hotela “Pošta” ob krajni cesti na Savo. Nekaj lepega bo to, ako se res napravi. Sicer pa bo odbor imel veliko dela, če bo hotel Jesenice olepšati, zaslužil si bo z vztrajno delavnostjo splošno priznanje.
—	Radeče pri Zid. mostu dobe postajališče na progi Zid. most-Brežice. Z delom se je že začelo.
—	Slovenska zmaga na Koroškem. Iz Celovca z dne 29, oktobra: Na našo pritožbo je ovrgla vlada volitve v Slov. Plajbergu. Kot odgovor na Podljubelj so zmagali včeraj naši v vseh treh razredih. Nasprotniki so strašno poparjeni. Nedavno Rožek, sedaj pa Sl. Plajberk — Slovenci v “tužnem” Korotanu napredujejo!
—	Srečna orožnika. Orožnika Košir in Gruber v Pobrije ha KoroYkem sta kupila srečko dr?avne loterije in dobila na srečko 40,000 K.
—	Velik jjoionf v Celovcu. V Čelov-1 cu je prišla v kohktlrž tiemška banka I. Winkler. Oškodovat» kodo za več kot poldrugi milijon večinoma siromašni vlagatelji, delavci, obrtniki, potem trgovci, uradniki in tudi oni, kateri so imeli svoj depot v banki. Ta polom je zelo hud tuš za celovško nemštvo, Winklerja so zaprli.
Pozor!
Slovenci, zdaj je čas, da si kupite zimske spodne in vrhne obleke, kakor tudi tople moške in ženske čevlje. Cena je seveda najnižja.
Kdor pri meni kupuje mu dam knjižico v katero se mu vpiše cena kupljenega blaga. Ko se do $25.00 dobi isti nagrade $1.25, a ko se nabere do $50,00 dobi $2.50 in za $100.00 dobi $5.00, to je vrednost v blagu. Pridite in prepričajte se!
FR. JURIČIČ,
1001 N. Chicago St., Joliet, Illinois,
rožnik zabodel leta 1869. povodom iz- Kobiju. Društveni zbor je zapel pred
Rojaki! Kadar pišete ali delate trgovino z onimi, ki imajo oglase v “A. S.”, omenite naš list.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 .............    5o	kron,
za	20.50	  100	kron,
za	4U)0 ............... 200	kron,
ža	102.50 ..............  500	kron,
«S S&JŠ ....................  ŠfSit,
ta ioisio is §000 kron.
Poštarina je všteta pri teh 5«0tab. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-ridje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO,
82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave, N. E. Cleveland. Ohio.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35odo 45o gal., staro vino po soc gaio«, nesting vino po 55o galon. Tudi ra»-pošiljam prifteo
4roin>k in fino sUvevke. Fiat»
r&uškatel vino po 50o galcn. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
Cročfcett, Coiitra Costa Co.»Ca)
Tie Joliet National Bait
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $xoo,oo 0.0«
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton uMc.
mmi


—	Volivno gibanje v Trstu. Tržaški Slovenci so sklenili, da se vdeležijo v mestu samem aktivno volitev v tržaški mestni svet, ki je obenem deželni zbor, to je postavijo lastne kandidate. Pri morebitnih ožjih volitvah se bodo ravnali po razmerah.
—	Trst, 26. oktobra. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah v splošni kuriji v Istri so zmagali vsi kandidatje političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri. Župan dolinski Pangerc je izvoljen. Dobil je 3134 glasov.
—	Aretiran na pruski meji je bil Ivan Berce iz Dornberga. Priskrbel si je 1200 kron od nekega goriškega denarnega zavoda s pomočjo ponarejenih dokumentov. Pripeljali so ga v goriške zapore.
—	Grozna nesreča v Dreherjevi tovarni. Dne 30. okt. se je pripetila v Dreherjevi tovarni v Trstu strašna nezgoda, ki je storila konec mlademu, pridnemu delavcu. Železni krempelj je delavca Ivana Kocjana udaril z neizprosno silo v zatilnik ter ga pritisnil tako, da so se mu strli vretenci na zatilniku in mu je bil strt spodnji del lobanje. Smrt je bila malone hipna.
ŠTAJARSKO
3
—	Nemški državni jezik je “popolnoma neumnost”. Kakor poroča tetka “marburgerica”, je dejal na shodu v Pobrežu nemški poslanec Malik, da je nemški državni jezik popolna neumnost.
—	Na Štajerskem so dobili nov de-želnozborski volivni red. Od 87 mandatov so dali Slovencem le 13, nekako šestino. Torej sta dva Slovenca komaj toliko vredna kakor en Nemec.
—	Slovenska Pfeiferjeva tovarna za milo in perilna čistilnica se je ustano vila v Spodnji Hudinji pri Celju.
— Grad Bežigrad so kupili gg. lec, Pult in Rašica.
Be-
—	V cerkveni stolp v Trobnjah pri Vuzenici je udarila strela; stolp se je zrušil, zvonovi so se razbili.
—Redek lovski plen. Belo lisico so vstrelili v Pamečah pri Slovenjgrad-cu.
—	Letošnja slivovka mora biti zelo
PRESELITEV!
4^
FRANK SAKSER CO.
“GLAS NARODA”
Se nahaja od sedaj naprej v
LASTNI HIŠI
82 Cortland Street
NEW YORK
To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort-lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
▼nn mn om nm or
W:
m
fife
¡fe
«■.v:
l:v:
m
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1191.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in r!»s*k>
K.	S. K. Jednote.
Izdaja aa vsaki petek
SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DRDŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
XMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 500 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo «aročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189e.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday? by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, I1L

	CERKVENI		KOLEDAR.
23.	nov.	Nedelja	Cecilija, dev. m.
22.	K	Pondeljek Klemen, muč.	
24.	ti	Torek	Janez od križa.
25.	it	Sreda	Katarina, dev. m.
26.	ti	Četrtek	Konrad, škof.
27.	U	Petek	Virgil, škof.
28.	It	Sobota	Eberhart, škof.
ZAHVALNI DAN. (26. novembra.)
povprečnega posameznika tako visoko, kakor v naši srečni deželi.
"Iz tega samega vzroka, da smo v gmotnem blagostanju tako obilovali, nas veže dolžnost do Vsemogočnega, kazati jednak napredek v nravstvenih in duševnih rečeh. Pri narodih, kakor pri posameznikih, ki tvorijo narod, je gmotno blagostanje neobhodno potrebna podlaga. Ampak podlaga sama zase nam nič ne koristi.
“Tisto življenje je zapravljeno, in še huje nego zapravljeno, katero se troši v nastopnem nakopičevanju onih reči, ki so namenjene samo telesnemu razveseljevanju in moči, opijajoči se edinole na bogastvo.
"Na gmotnem blagostanju kot podlagi se mora dvigniti zgradba vzvišenega duševnega življenja, če hoče ta narod primerno izpolniti svoje veliko poslanstvo in izvršiti vse, kar tako goreče upamo in želimo. Telesne reči so dobre; a najboljše izmed vseh so duševne reči, kajti pri narodu kakor pri posamezniku je navsezadnje samo značaj, ki šteje. Zatorej dajmo kot en mož odločno nastopati proti zlemu ter z obširno dobrohotnostjo, prijaznostjo in blago voljo nasproti vsem ljudem, ampak z neomajno odločnostjo treskajmo ob tla krivico in sc poganjajmo na vso moč, ki nam je dana, za poštenost v javnem in v zasebnem življenju.
“Zatorej sedaj jaz, Theodore Roosevelt, predsednik . Združenih držav, določam četrtek, 26. dan novenfbra kot dan splošne zahvale in molitve, in za ta dan priporočam, da ljudje prestanejo s svojim vsakdanjim delom ter se v svojih domovanjih ali v svojih cerkvah sestanejo in udano zahvalijo Vsemogočnega za mnoge in velike blagoslove, prejete v preteklosti, in molijo za moč tako uravnati svoja življenja, da zaslužijo nadaljevanje teh blagoslovov v bodoče.
“V potrditev tega sem se spodaj lastnoročno podpisal in sem dal pritisniti pečat Združenih držav.
“Dano v mestu Washirtgtonu dne 1. oktobra leta 1908 po našem Gospodu in stointriintridesetega izza neodvisnosti Združenih držav.
“Theodore Roosevelt.
“Po predsedniku;
“Alvey A. Adee, posl. drž. tajnik.”
Izmed 365. dnij v letu je naša vlada uradno določila poseben dan, da zahvalimo Boga za vse dobrote prejete tekom leta. To priča, da vlada Združenih Držav očitno priznava Boga za vladarja narodov in se drži krščanskega načela, da smo dolžni Bogu hvaležnost za vse, kar smo in kar imamo.
Puritanci so že prva leta po svojem
prihodu v to deželo obhajali nekake ¿e svoj£as omenjali. Ljudstvo se je zahvalne dneve, vendar se to ni vršilo iz:reklo z načrtom zadovoljno, in sedaj
državo. Z izročitvenimi povelji ni nič opraviti. Postopanje je prepočasno in predno se ta ali oni član glasovitih krdel zasledi v njegovem skrivališču, je že našel drugo. Zato guverner Patterson predlaga, razpostaviti straže ob državnih mejah in urediti tajno službo, ki bi morala biti zločincem za petami. K temu bi spadala tudi zamena imenikov sumljivih oseb, ker je silno težavno, natančno poizvedeti za u-dclcžence nočnih nasilstev.
Da li so nočni jezdeci trdnosklenje-na družba kakor svojčas “kuklux-klans”, ali se krdela samo začasno sestavljajo iz krajevnih vzrokov, še ni določeno. V Kentucky je bilo nastopanje organizirano. Tamkaj je imelo od začetka izrecni namen, škodovati tobačnemu trustu, ki je hotel določati cene pridelkom; nočni jezdeci so požigali skladišča in razdevali nasade, pri čemer niso vpraševali po pravici prizadetih lastnikov, tako da so proti trustu še huje razsajali, nego bi bil mogel trust z določanjem tržnih cen Če se pa v Georgiji zažigajo črncem cerkve, potem mora to imeti vendar drug vzrok. Vsekako so pa načini, po katerih nastopajo nočni jezdeci, isti. Zli vzgled je okužil in sedaj ga iz tega ali onega vzroka posnemajo malopridneži, ki se boje dnevne svetlobe.
Da je z navadnimi pravnimi sredstvi tako težko priti do kože tem rogovi ležem, je umevno. V svojih okrajih imajo prijatelje in pristaše, ki jim dovoljujejo skrivališča, in če se kak ob toženec res kdaj spravi pred porotni ke, pa pride redkokdaj do enoglasne obsodbe, ker se mora vsak, ki bi izre kel krivdo, bati, da se mu zažge stre ha nad glavo. In kjer porota koga obsodi, ki je v obrani svoje lastnine usmrtil kacega nočnega jezdeca, tam se že spet najde zadostno število prijateljev, da izprosijo pomiloščenje in tako z druge strani stavijo pravosod-stvu ovire na pot Guvernerji so v celoti izvršili svojo dolžnost, sklicali milico in jo nastanili v nemirnih okrajih, toda če se v eni krajini napravi mir, pa se začne rogoviljenje v drugem Morda se bo dalo po načrtu mejnih straž, ki ga je predlagal guverner Patterson, to ameriško rokovnjaštvo ome jiti in potem zatreti.
OD JEZER DO ZALIVA.
Po izidu glasoštetja je bilo na vprašanje, ali se hoče država Illinois na korist gradnji brodarstvenega vodovoda od velikih jezer do Mehiškega zaliva zadolžiti z izdanjem bondov v , znesku $20,000,000, odgovorjeno z veliko večino v pritrjevalnem smislu. Velike koristi, ki jih nudi kupčiji in obrti tako sredstvo za pošiljave, smo
ODKOD IME CHICAGO?
splošno.* Prvi veliki zahvalni dan je praznoval amerikanski narod 1. 1784. po zmagovito dokončani vojski z Anglijo, ko si je priboril politično neodvisnost in samostojnost. V teku poznejših let so posamezne države upc-
je stvar postavodaje, da ga uresniči.
Postavodaja obstaja iz politikov, ampak ne iz samih poštenjakov, ki zapostavljajo osebno korist splošni koristi. Izkušnja uči, da se pri oddajanju javnih del iztekajo velike svote
Da je odkril doslej neznano--izpeljavo imena “Chicago”, se ponaša Albert Phenis v članku, ki ga je pred-kratkim objavil v “Manufacturers Re-cord”-u. Gospod Phenis navaja njem sledeče mesto iz necega pisma, katero je baje pisal La Salle pred poltretjim stoletjem od tam prijatelju na Francoskem:
“Ko bi imel dati temu kraju ime, bi to izpeljal iz natore kraja in natore človeka, ki bo živel v njem; “circum naokrog, in “ago”, delam, tržim, -Circago. Ta kraj bo tvoril vrata državna, glavni sedež trgovine. Vse iz živa tukaj k delavnosti. Človek, ki tukaj vzraste, mora biti podjeten človek. Vsak dan, kadar se dvigne z le-
zmage napisale na steno, je prav tolmačila.
V svojih starih, dneh je odprta vrata v deželi srede reformi. Potrebi nove ureditve državnih zadev tudi za Kitajsko je odkrito gledala v oko. Setev, ki jo je nagnojila s krvjo, je pustila tudi vzktiti.
Seboj v grob jemlje njega, ki ga je v življenju vedno vodila na roki. Samo enkrat se je Tsaitien, čegar vlada nosi ponosno ime Kuang-Tsue, to je: “nadaljevanje sijajnosti”, uprl proti varištvu. Leta 1898., ko se je hotel prvi reformni val razliti čez Kitajsko in je božjastnega cesarčka pretresala reformna mrzlica, se je moč Tse-Siji-. prvikrat zamajala. Pa v morju krvi je bilo gibanje udušeno.
Tse-Si pa je čitala znamenja na steni. Doživeti ni mogla časa, ko se bo moralo računati z modernim Kitajem kot činiteljem pri obrazovanju svetovnih razmer, ampak onemu času je odprla vrata. Vedela je, da stara ”čunghwa”, velikanska cvetica, ki je tisočletja tiho cvetela v zemeljski sredi, sedaj pronica skozi skorjo zastarelih predsodkov in zaostalih naziranj na jasno solnčno svetlobo novega časa. _____________________
Pitt je bil prvi minister angleški v starosti 25. let
vodo in Izvleče otroka h kraju ter ga tako reši gotove smrti.
Prerokovanja srbskega kmeta. Leta 1868. se je kmet Matija Mihajlovič iz Rakovice nenadoma zamaknil in prerokoval zavraten umor kneza Mihajla, povzdignenje Srbije v kraljevino, odstop kra,.'a Milana, pridobitev Niša, iznajdbo telefona in telefonično zvezo med Belgradom in Nišem in umor kralja Aleksandra. Nadalje je rekel še to-le: “In sedaj pride drug (kralj), tudi on mora iz dežele in njegovega sina zadene usoda v boju — potem pridejo tujci v deželo...” Mihajlovi-ievo prerokovanje se je doslej natančno izpolnjevalo; upajmo, da ostane uresničenje zadnjega tragičnega odstavka nesrečni Srbiji prihranjeno.
6,900,000,000 limon ali citron so pridelali lani na Siciliji, kot poroča konzul Cheney iz Messine.
Izdelana je v Avstriji predloga o starostnem in invalidnem delavskem zavarovanju samostojnih oseb, ki ne zaslužijo na leto nad 2400 kron.
Ženska župan. V angleškem mestecu High Wycombe, ki je znano po svoji industriji stolov, so izvolili za župana učiteljico Done. To je prvi ženski župan na Angleškem.
Soproga rumunskega poslanca dr. Vlada obsojena na en mesec ječe. Soproga rumunskega poslanca dr. Vlada je obsojena v enomesečno državno ječo, ker je v dekliški šoli v Rabolni se neugodno izrazilo o mažarščini.
Samoumor višjega častnika. Na Dunaju se je vpokojeni fml. Viktor vitez Pokorny v svojem stanovanju obesil, a vrv se je odtrgala in general je padel na tla. Nato je vzel general revolver in si pognal krogljo v glava
Baronica Vaughin, ki je živela v morganatičnem zakonu z belgijskim kraljem Leopoldom, je te dni s svojimi otroci zapustila Belgijo in se za stalno preselila na Angleško. Kralj je namreč pretrgal vse zveze z njo. Baronico je spremljal bivši mnogoletni prvi pobočnik kralja Leopolda.
1 jeva le zahvalne^ dneve, toda zvezna jy postranske žiebe, k; jih je ustvaril žišča, vzklikne: “Delam, gibljem se,
..........politični vpliv. Nasprotno je veselo rinem se naprej”, in pred njim bo le-
znamenje, da se je graft ali grabež žalo neizmerno obzorje, brezmejno zadnja leta nekoliko manj pojavljal. V j polje delavnosti.”
nasprotju k ogromnim sleparstvom, j Do onega časa, ko so se prvi nase-ki so. se na primer izvršila v Chicagi Ijenci udomili ob Fort Dearbomu, so pri gradnji starega okrajnega poslopja Indijanci, pravi gospod Phenis, napra-(county house), je bilo novo sodišče i vili iz “Circago” “Che-ca-gon”, in tako
vlada ni storila tega do sklepa državljanske vojske, ko je predsednik Lincoln, mož globocega verskega prepričanja 1. 1863. izdal proklamacijo, s katero je določil zadnji četrtek meseca novembra za zahvalni dan in pozval narod, naj se tedaj zbira v svojih cerkvah in zahvali Boga za ohranitev republike. Njegovemu izgledu so sledili vsi predsedniki za njim in priporočali vsako leto ta dan za zahvalni dan.
Dandanes se praznuje splošno po vsej deželi, le škoda, da je v mnogih krogih izgubil značaj verskega praznika in postal samo dan gostij in pojedin in šumnega razveseljevanja. Purana s “crannberry souce” seve ne sme manjkati ta dan na nobeni obedni mizi, celo v kaznilnicah, ubožnicah in drugih javnih napravah se gostijo tedaj z amerikanskim narodnim ptičem. Iz statistike poljedelskega ministrstva je razvidno, da se vsako leto porabi ta dan okrog sedem milijonov puranov. Vendar zadnja leta pojema ta navada, ker so mesarji in farmarji ceno puranov tako visoko vzdignili, da si ga «narsikaka družina ne more privoščiti in se raje zadovolji s ponižno kokošjo.
Verni kristjan zahvali Boga vsaki dan za prejete dobrote, tako tudi narodni zahvalni dan. Ker delo počiva, gre k božji službi in se potem poveseli v krogu svojih domačih.
V istem smislu je izdal tudi naš vrli predsednik Roosevelt proklamacijo k letošnjemu zahvalnemu dnevu, ki se glasi takole:
“Predsednika Združenih držav ameriških proglas:
“Zopet se je približala letna doba, ko je po starem običaju našega ljudstva predsednikova dolžnost, imenovati dan molitve in zahvale Bogu.
“Leto za letom ta narod raste v moči in svetovni sili. V stoinpetindvaj-setih letih, ki so prošla izza našega vstopa v krog neodvisnih narodov, smo rastli in uspevali v gmotnih stvareh do stopnje, nikdar poprej in ne sedaj znane v kaki drugi deželi.
“Trinajstere kolonije, ki so se borile ob morski brežini atlantski in bile zavirane že nekaj milj zapadno od oseke in plime po divji pustinji, kjer so strašili Indijanci, so se razvile v jujmogočnejšo ljudovlado, kar jih je svet kdaj videl. Njeno ozemlje se raztega preko celine od enega do drugega izmed dveh največjih oceanov ter obsega arktične (severne) in tropične (vroče) pokrajine. Rast v bogastvu in prebivalstvu pa je nadkrilila celo tu ni udobnost in gmotno blagostanje
dovršeno nele v primeroma kratkem času, marveč tudi tako, da nadzirajočih uradnikov ne zadeva nikaka graja. Po vsej pravici je pričakovati, da bo gradnja nove chicaške mestne zbornice dala istotako malo povoda k upravičenim tožbam. Kot nadaljnji vzgled javne poštenosti lahko navajamo Panamski kanal, čegar napravo vodijo s pripoznanja vredno vestnostjo.
Da se morebitne politične spletke že vnaprej omeje, če že ne onemogočijo, bode združba “Asociation of Commerce”, ki je že od začetka zagovarja-i la načrt, uporabila ves svoj vpliv, da se za pripravljenje osnovnih del pri gradnji velicega kanala imenuje komisija, ki zasluži zaupanje davkoplačevalcev. Predvsem bo gledati na to, da pri sestavi komisije ne bo igrala nobene uloge politika in se politične mašine ne okoristijo pri podelitvi u-radov.
Borza ter ostale velike kupčijske in podjetne združbe, ki se zanimajo za gradnjo velikega vodovoda, zastopajo isto stališče in pravijo, da dalekovidni in vplivni politiki že začenjajo, prilagajati se temu mnenju. Sklepi, ki jih postavodaja sprejme za uresničenje na črta, postanejo postave šele, ko jih guverner podpiše. On je nazadnje odgovoren, pa naj bodo dobre ali slabe.
NOČNI JEZDECI NA JUGU.
Rogoviljenje nočnih jezdecev na jugu je postalo že tako obsežno, da se morajo državna oblastva zbirati k skupnemu nastopu proti tem strašnim rokovnjačem. Guverner Patterson iz države Tennessee, ki je sedaj eno teh krdel v svoji državi dobil v svojo o-blast, kakor je videti, je guvernerjem drugih držav doposlal dotične predloge in že so mu guvernerji iz držav Mississippi, Arkansas in Kentucky obljubili pomoč in sodelovanje. V zadnji državi se je bilo zločinsko razgrajanje začelo, a se je raztegnilo tudi v West Virginijo. Virginijo in Ohio, kakor tudi v Georgijo, najhuje pa se je pojavilo v bombaževih okrajih države Mississippi. Ve vseh teh državah so ljudje, ki to razsajanje podpirajo, tako da se zločinci svojemu preganjanju lahko odtegnejo z ubegom v drugo
je baje nastalo ime Chicago.
Razlaga, da so Indijanci imenovali kraj po takrat tamkaj v ogromni množini rastoči divji čebuli, ki so jo zvali chicago, je vsekakor mnogo preprostejša.
TSE-SI.
Skoro pet desetletij je vladala Tse-Si, kot zastopnica dinastije Mandžu, kitajska cesarica-vdova. In to v deželi ženskega zaničevanja, v kateri ženske sicer niti upravičene niso, govoriti v moška opravila. Volja do moči, prebrisanost in odločnost ter brezprimerna brezozirnost so nekdanjo priležnico necega pokrajinskega guvernerja privedle v cesarsko palačo in jo povzdignile na vrhunec oblasti. Poleg nje obledeva celo s:jajnost velike ruske carinje Katarine. Tse-Sijin oče je bil iz rodu Mandžu, ampak na najnižji družabni stopnji. Kramar, ki si je štel v srečo, da je mogel svojo še otročjo hčerko odložiti v harem guvernerjev. Po guvernerju je prišla prebrisana, prekrasna mlada stvarca, pozneje najlepša ženska na Kitajskem, na cesarski dvor v Pekingu, in tamkaj je razvijala častihlepnost, gibčnost in razuzdanost, po katerih je postala ena najmogočnejših in najzanimivejših žensk, ki so kdaj živele blizu prestola in na njem.
Z umori in zvijačami si je stališče prisvojila in utrdila. Vdovo cesarja Ichu in njegovega sina je odstranila; zadnjega, kakor pravijo, s svojima rokama zadavila. Svojega lastnega ne-tjaka je postavila na prestol in ga potem pahnila nazaj v temoto in životar-stvo dozdevne vlade, bržko je pokazal težnjo po samodrštvu.
Prebredla je morje človeške krvi, tako da zveni njeno ime Tse-si, to se pravi: “blaga sreča”, kakor ironija ali zasmeh. Ampak prestala je vse krize: upore, sovražljivosti do tujcev, rano reformno gibanje, boksarsko vojno, obsedo Pekinga po “tujih rdečih vragih” in ponižanje ogromne države po dotlej zaničevanih Japoncih. Vedno je umela tolmačiti znamenja časa in vselej je spoznala pomen krčev, ki so pretresali in zvijali telo velikanske države. Znamenja, ki so jih japonske
socialnodemokratični blagajnik Sehse-berle poneveril 1100 mark. To so osrečevat el ji ljudstva, ki se bore proti vsakemu lastništvu.
Socialni demokrati na begu. V Nemčiji je bilo pretekli mesec obsojenih dvajset socialnih demokratov radi po-neverjenja in tatvine. Od strahu pred kaznijo je pobegnil socialnodemokra-tični občinski svetnik Freiwald iz Pan-kova pri Berolinu, kateri je bil obsojen radi podkupovanja in krive prisege, pobegnil je tudi blagajnik socialno-demokraške zveze zidar Karsten, ki je ponesel seboj 25,000 mark, ki so jih nabrali delavci. Socialnodemokratični odvetnik žid Schwarz je poneveril 25 tisoč mark sirotinskega denarja. Knjigovodja “Leipziger Volkszeitung” Sauer ter načelnik Enden, ki sta tudi poneverila večje svote, sta se usmrtila. “Frankfurter Zeitung” poroča, da je
Proti koncu leta.
Še par tednov, pa bo "A. S.” nastopil osemnajsto leto. List si je med 17timi leti pridobil mnogobrojne prijatelje. Na stotine naročnikov mu je ostalo zvestih že od začetka. Novi ma. ročniki se vedno pridobivajo; vsak teden se jih vpiše lepo število. Posebno v tekočem letu imenik bujno raste. To je znamenje, da je “A. S.” res pravo glasilo slovenskega katoliškega »e-roda v Ameriki.
Nekaj je še naročnikov, ki so morda pozabili ponoviti naročnino. Iste prosimo, da to store, ker ne radi koga nadlegujemo. Po mestih kjer imamo zastopnike se lahko odda narečnimi istim.
Upamo, da nam bodejo naši cenjeai naročniki še nadalje naklonjeni ter bodo priporočali naš list tudi svojim sosedom, ki še morda niso naroče», ker dobro berilo je najboljša pomoč k poštenemu življenju.
Katoliški stariši, naročajte in priporočajte “A. S.”, ker to je edini slovenski katoliški list v Ameriki.
Uprav. “Am. Slov."
Poznana povsod.
Severovi praški zoper glavobol no poznani po vsej deželi. Skazali so se delujoče v tisočerih slučajih. Cena X centov. Dobe se v vseh lekarnah. W, F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Odprava pouka nemškega jezika v Galiciji. V Galiciji zahtevajo Poljaki, da se naj v bodoče na nobeni ljudski šoli v Galiciji ne sme učiti nemščina (to je naperjeno proti nekaterim nemškim ljudskim šolam v Galiciji) in da se naj ne skuša iz nemščine pri vspre-jemu v srednje šole.
Bosanski kralj — v umobolnici. V Kraljevem Gradu v Budimpešti so ustavili Josipa Schachnerja, ki je hotel na vsak način v vladarjevo delavnico, da bi se mu zahvalil, ker ga je imenoval kraljem Bosne in Hercegovine. Nesrečneža, ki se mu je o-mračil duh, so spravili v zavod za umobolne.
Pes ga je ustrelil. V Londonu je šel neki obrtnik na lov. Na cesti je srečal prijatelja, s katerim se je pričel pogovarjati. Pri tem je imel puško na tleh, držeč z roko cev. Njegovi psi so skakali okolu njega, pri tem je pa neki pes skočil na puškinega petelina, da se je puška izprožila. Kreglja je zadela obrtnika v glavo, da je bil takoj mrtev.
O preganjanju nemadžarskih narodnosti na Ogrskem je spisal znani angleški politični pisatelj Scotus Viator novo knjigo, katera izide v kratkem hkratu v angleški, nemški in češki izdaji. Svoje trditve opira Scotus Viator na dokazana dejstva in dokumente, kakor je njegova navada in kar daje knjigi tem večjo vrednost.
Zaprli so kavarno “Kristal” na Dunaju, ker je najemnik zaostal z najemnino, ki je znašala malenkostnih letnih 32,000 kron. To pa ni največja najemnina na Dunaju, marveč plača kavarna “Europa” na Štefanovem trgu še malo več, t. j. 80,000 K na leto. — Prav lepe zneske plačujejo kavarne tudi v Zagrebu in plača neka kavarna v Iliči 30,000 kron letne najemnine.
Avstrijska deželna bramba. Kakor se poroča z Dunaja, so vojaški krogi jako zadovoljni z letošnjimi nabori za deželno brambo. Mnogi, ki so se bili odtegnili naborom, so se letos priglasili z ozirom na amnestijo povodom cesarjevega jubileja. Z ozirom na te ugodne razmere je vojna uprava odpustila domov do meseca sušca več brambovcev, katerim se torej aktivna služba skrajša skoraj za pol leta.
Pes rešil otroku življenje. V Dra-hovicah na Češkem se je igralo več otrok na lesenem mostu. Nenadoma se eden spodrsne in pade v vodo, ki ga ¡e takoj odnesla. Slučajno navzoči mesar Schaedel tedaj hitro zakliče svojega psa in mu pokaže za otrokom v vodo. Pridna žival res takoj skoči v
Razprodaja
grocerije, steklenine, posodja, in drugih stvari.
Razprodam preč. ker se sem namenil opustiti trgovine-Po najnižji ceni!	Pridite in pokupite!
P. FANT
110 N. Bluff Street	Joliet, 111.
TSSEMLE
North Chicago Street
Joliet, Illinois
Razprodajalni zastopniki -
P
eninsular peči
Peninsular peči za gretje so izdelane v več raznih vrst kakor katerisibodi druge vrste peči. Ne-glede v katere sobi ali prostoru rabite peč, peninsular peč odgova ja za vse potrebe, porabi m» n j kuriva kot katera druga peč.
Peninsular peči za gretje so znane zavoljo čistoče in trpe&nosti. Te so edina vrsta peči za dobro gospodinjo.
Brez plina
Brez prahu
Brez saj.
Nekaj pepela.
Hrani čistočo hiše.
Pomislite in preudariti. Zapomnite si. da. mi damo jamstvo z vsako pečjo.
1
I
1
»
I
Rt>and Oiik peči za gretje po.........$ 5 00
Peninsular Base Bnrners, po........... 26 50
Kuhinjske peči, po.................... 9.00
Jeklene peči, za gretje, po .......... 25.00
Naj večja zaloga peči. Blago jamčimo. Nizke cene-Z vsako pečjo dobite poroštvo (Bond), da bo dobra. Ko b »lote se kesali, »ko kupite peninsular peč. Pridite, da vam jih pokažemo.
THE EAGLE & slov. prodajalna
406-8-10 N. CHICAGO ST.
Orgmmsovana v JoUet-a, 111. dne a. aprila <«94- Inkorporovana ▼ držav. Illinois ia. januaria 1808.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 3008 Calumet ave., Calumet, Mich
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St.. Joliet, 111
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111
II. tajnik ..............Joti-	Jarc,1221 E. 60th St, N. E., Cleveland,	O.
Blagajnik:.................John	Grahek, 1012 North Broadway, Joliet,	111
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewng ave., So. Chicago, 111
Pooblaščenec:.............Frank	Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago,	111
Vrhovni sdravnik:...........Dr.	Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet,	UL
NADZORNIKI:
Pan! Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st, Joliet, I1L
George Stonich, 813 N. Chicago St, Joliet, IU.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, UL
Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547» Forest City, Pa.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jolžefa 12, Forest City, Pa., 13408 Franc Puntar, roj 1885, spr.
19. nov. 1908.	Dr- št. 246 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13409 Jožef Križan, roj 1881, 13410 Martin Gazboda, roj 1869, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 103 člane
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13411 Anton Rutar, roj 1888, 13412 Anton Kočevar, roj 1885, 13413 Jožef Deslič, roj 1884, 13414 Franc Mohar, roj 1880, 13415 Jožef Gregorič, roj 1868, spr. 19. nov. 1908.
Dr. št. 199 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 13416 Peter Bižal, roj 1879, 13417 Franc Rutar, roj 1878, 13418 Mihael Ritmanič, roj 1865, spr. 19. nov. 1908.	Ur. št. 68 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13419 Mijo Stivarič, roj 1889, 13420 Franc Marintzel, roj 1878, 13421 Ivan Bahun, roj 1877, spr. 19. 19. nov. 1908.	Dr. št. 125 članov.
K društvu sv. Srca Jež. 54, Chisholm, Minn., 13422 Marko Perkovič, roj 1871, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13423 Mihael Gruden, roj 1881, 13424 Jožef Schutte, roj 1872, spr. 19. nov. '08. Dr. št. 232 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 13425 Anton Sukavič, roj 1883, 13426 Mihael Šoba, roj 1879, 13427 Jakob Jančer, roj 1874, spr. 19. nov. I90&	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 13428 Jožef Pavček, roj 1884, spr. 19. nov. 1908.	Dl št. 130 članov.
X društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 13429 Janez Sajovec, roj 1884, 13430 Janez Levstek, roj 1882, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 70 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 13431 Jakob Možina, roj 1882, spr. 19. nov. 1908.	Dr- št- 82 članov.
X društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 13432 Jakob Grahek, roj 1889, spr, 19. nov. 1908.	Dr. št. 69 članov.
X društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13433 Benedikt Bradica, roj 1887, 13434 Lovrenc Majhan, roj 1886, 13435 Karol Šašak, roj 1886, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 55 članov.
X društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 13436 Franc Vesel, roj 1885, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 60 članov.
PRESTOPILI ČLANL
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7757 Janez N. Gosar, 9. nov. 1908. I. dr. št 7 članov.
II. dr. št 122 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8801 Anton Petrovčič, 10. nov. 1908.
Dr. št 81 članov.
X društvu Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 2950 Janez Sedelšak, 9. nov. 1908.
Dr. št. 102 člana.
X društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6932 Jožef Hautar, 4. nov. 1908.
Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5799 Janez Slak, 17. nvo. 1908.
Dr. št. 101 člana.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12919 Jožef Kozem, 16. nov. 1908.
Dr. št. 144 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 5657 Jožef Šček, 6695 Lovrenc Zajc, 16. nov. 1908.	Dr. št 125 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 6175 Jožef Štrubelj, 14. nov. 1908.
Dr. št. 245 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11573 Anton Vidmar, 1448 Karol Kralj, 4955 Janez Fabjan, 6871 Ignacij Kahne, 8925 Jožef Volčina, 11578 Matija Čas, 1367 Anton Petrič, 5343 Franc Smolič, 10. nov. 1908.
Dr. št. 329 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7052 Alfonz Jurlano, 12465 Janez Jančič, 16. nov. 1908.	Dr. št. 122 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13269 Janez Knaus, 13270 Franc Gašperin, 7032 Jožef Cvetkovič st., 16. nov. 1908. Dr. št. 98 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11172 Kazimir Štajcar, 16. nov.
1908.	Dr. št. 52 članov.
Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 9945 Štefan Lavrič, 9. nov.
1908.	Dr. št 60 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 11011 Jurij Walte, 6. nov. 1908.	Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12014 Jožef Janežič, 12279 Janez Janežič, 1. nov. 1908.	Dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, ly, Minn., 11497 Jožef Rozman, 16. nov. 1908.
Dr. št. 82 članov.
ODSTOPILI ČLANL
Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 10732 Anton Godnik, 9. nov.
1908.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10593 Peter Lucas, 1. nov. 1908.
Dr. št. 37 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 9760 Matija Nik, 16. nov.
1908.	Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 6278 Janez Kavčič, 12021 Jožef Šken-der, 9416 Jakob Cetinski, 7129 Jakob Tavčer, 6106 Franc Černe, 13. nov. 1908.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 12, Forešt City, Pa., 2438 Marija Bučar, 14. nov. 1908.
Dr. št 100 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik.
V odgovor na pojasnilo g. Dunda v zadevi listin onemoglih in poškodovanih članov, katerim je bila podpora od konvencije dovoljena, sledeče:
Po IX. gl. zborovanju v Waukegan, 111., je g. Dunda na moj opomin takoj izplačal poškodovanim članom, katerim je konvencija dovolila podporo, brez da bi me poprašal za listine. Radi tega sem menil tudi zdaj, ko je bila X. konvencija končana, da jih je on seboj vzel. Tedaj ko sem to pojasnilo čital v štev. 49. A. S. sem šel takoj gledat za iste listine, če so res bile v torbi, V resnici našel sem med pisanjem prošnjo od John Prešeren (4) in prošnjo z zdravniškim spričevalom od društva sv. Vida (25) za onemoglega Frank Bo-kar. Teh drugih listin jaz nimam niti ne vem kje so. Dne 12. t. m. sem prejel od g. Jos. Jarc-a zdravniška spričevala za Ludvika Klepec (15), ki je v bolnišnici v Kansas City, Kans. Te tri omenjene listine sem g. Dunda danes odposlal, in to je vse kar jaz zamorem poslati, ker drugih nimam.
G. Dunda, vprašam Vas, ali ni bila Vaša dolžnost meni dati odgovor na moje pismo z dne 13. oktobra ter mi sporočiti o tem, da ne morete izplačati dotičnim onemoglim in poškodovanim članom zaradi tega, ker nimate potrebnih listin za isto? Ako bi Vi bili meni naznanili, tedaj bi jaz imel priložnost isto takoj dotičnim društvom naznaniti, da so listine zgubljene in stvar bi bila takoj uravnana; dotični reveži bi bili že davno izplačani. Kdo je pa kriv temu, da mi niste nakaznic in čekov (po umrlih: Frank Tinta (52), Math. Skedel (13) in Alojzij Purkat (1)) v podpis poslali do dne 9. t. m.? Ali niste imeli za te tri omenjene umrle postavno izdelanih mrliških listov pred dnem 9tega t m.?
Tedaj obenem omenim tukaj imena onih onemoglih in poškodovanih članov, katerim je konvencija podporo dovolila, a listine njihove so zgubljene: 1.) Prošnja od dr. 41, po Jernej Božič, cela posmrtnina $1,000.
Prošnja od dr. 41, za J. Lukman, $500.
Prošnja od dr. 12, za A. Katčiča, onemogel, $500.
Prošnja od dr. 2, za Geo. Petrovčiča, pošk. na nogo, $250.
Prošnja od dr. 96, za Fr. Recelj, na četrtnino zavarovalnine.
Prošnja od dr. 70, za Anton Fabčiča, ako ga g. Čulik pripozna, da je vreden podpore, se mu izplača $125.
Prošnja od dr. 30, za pohabi. Math Gašpcrič $250.
Prošnja od dr. 119, da se članicam preveč uplačana svota povrne.
Teh gori navedenih listin ni in se smatrajo za zgubljene. Tedaj se tem potom najuljudnejše obračam do gg. tajnikov omenjenih društev, da blagovolijo dotičnim onemoglim in poškodovanim članom sporočiti, da se naj takoj dajo njihovim zdravnikom preiskati in ista zdravniška spričevala naj blagovolijo uradniki dotičnih društev potrditi z lastnoročnim podpisom in z nati som društvenega pečata, in obenem naj gg. tajniki zahtevajo od dotičnih čla nov certifikate (oporoke) in naj zdrav, spričevalo in certifikat odpošljejo naravnost g. gl. tajniku.
Ako so dotični gg. onemogli in poškodovani člani v resnici prepričani o tem, da sem jaz sam zakrivil to, da jim ni od konvencije dovoljena svota tako dolgo izplačana, tedaj jih prosim odpuščenja.
Calumet, Mich., 14. nov. 1908.
JOHN R. STERBENZ, preds. K S. K. J.
Compagnije ^ Generale ? Transalantiq*«
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza a Avstrijo, Ogrsko in Hrrs tako.
LA PROVENCE 30*00 H. P.
LA SAVOIE »9,000 H. P.
LA LORRAINE aa.ooo H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo rezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro brano in azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop tik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, UL A. C. Jankovich, agent, »197 Arc her Ave., Chicago, UL D«ul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
2.)
3.	)
4.	)
5.	)
6.	)
7.)
a)
Allegheny, Pa., 17. nov. — Slavno uredništvo Am. Slov., prosim, da natisnete par vrstic v Jednotino glasilo,
3a naznanim članom dr. sv. Roka št.
15. K S. K. Jednote, Allegheny, Pa., da bode društvo imelo 20. decembra t 1. 1908 letno zborovanje in obenem volitev društvenega odbora za leto 1909. Zatoraj se vsi člani omenjenega društva poživljajo k tej velevažni seji, da vsak voli po svoji volji, da ne bode polej kedo govoril, da ni ta ali uni odbornik dober, da nič ne ve.
Zatoraj si volite sposobne može, kateri bodejo delali v prospeh društva in K. S. K Jednote. Kateri se ne udeleži te seje, se bode ž njim ravnalo po društvenih pravilih. In tudi so vsi člani naprošeni, da tudi v varžetu kaj prinesejo in plačajo svoj davek, da bode stari odbor novemu lože čist račun prevdal. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. T. Jednotinemu _ j • v , , „ ,	,
.	..	...	,	,	Kedo bi si želel take osode,
glasilu želim obilo uspeha.
Nikolaj Klepec, I. tajnik. Dne 13- septembra 1866 dala je božja pravica izgled, ki zadosti jasno go-. vori, kako grozno da se pravični Bog Znamenje na nebu.	maščuje nad bogokletstvom doprine-
Leto 1883 po vsej pravici zasluži ime šenem njegovemu presvetemu imenu leto potresa. Živo se bode še vsakdo ali pa blaženi devici Mariji, spominjal groznega prigodka na otoku V Pittsburgu sedela sta zaprta Iškija, kakor tudi silnega na tisoč od- konjsk tat, Thompson in tovariš, ki iz-stotkov hujega potresa na otoku Java, vestno tudi ni bil naslednik svetnikov, pri katerem se je skoraj 100,000 ljudi Pogovarjala sta se o verskih rečeh in
Hud potres čutili so po Nemčiji leta 1517, kedar je Luter na cerkvena vrata v Wittenbergu svoj nauk o od pustkih nabil, Francijo je stresal potres 1580, Švico in Pijemont 1584» Is* la» ^*4?! leta kasneje, 1588 čutili so ga s strahom in trepetom na Ogrskem na Češkem in Moravskem leta 1590, na Angleškem 1596, na Laškem pa leta 1627 in 1688.
Sicer nam pa tukaj pač ni mogoče pečati se z zgodovino potresov. Resnično pa je, da je potres ena najbolj groznih šib v rokah razsrjene božje pravičnosti. Učenjaki si belijo glave o potresih, pokazati pa le še nič nimajo. Vsa dosedanja teorija je še piska va. Ni ga učenjaka, ki bi jih napovedati znal in ni je moči na zemlji, ki bi zibajočemu se površju mir zapovedala. Potresu nasproti je vsa naša moč ni-čevnal Kedar se zemlja pod nami tresti in majati začne, obide strah in groza človeka, ki se nehote ozre kvišku in se domisli, da je ondi vendar le Eden. Stvarnik nebes in zemlje, ki vse to obvlada. Mornarje vihar, ljudi na su hem pa potres moliti uči.
VVVVYA’/i'^VAVJVAWAN'AVYiVA'WWWAWLWAW J
Kje ie najbolj varno n aložen denar
Hranimih ulog je: 33 milijonov kron.
Rezervne^’ —1 u-’-» -**» je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
Je največ Ji in najmočnejši denarni zavod te po nem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke- Rentni davek plačuje j hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsaki ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem! tvojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- • tika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripozna v» < država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo- J letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnice, e ne pot jilnica, pupilarno varan denarni zavod.
Rojaki v Ameriki) Me*tt» hranilni?« ljubljanska vatu daje trdno J varnost ta vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači V Prešernovih ulicah. < Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER:
(0$ GREENWICH 8TREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA' PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
NASLOVNIK
tzgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
pokončalo in vže so se zopet cule novice o hudih potresih okoli Rima, Tivoli, Frascati, Rocca di Papa, Velletri, Monteporcio itd. Tudi otok Iškija se že zopet stresa vsled silnih sunkov iz notranje zemlje prihajajočih. Po drugi strani so pa hude ure posebno po Napolitanskem silno revščino povzročile. Če najnovejši potresi po Laškem tudi niso nikjer velikanskih nesreč za saboj puščali, so vendar le povsod razširjali grozo in trepet. Bog ravno s tem kaže, da mu je le migljaj zadosti, s katerim vniči uporno človeštvo v svoji prevzetnosti do nebes segajoče v eni sekundi.
Ko je Kristus na križu umrl, je po-
tres po celem svetu njegovo smrt o-Dr. št. 97 članov, j znanil, in ob enem napravil velikanske Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 13129 Matija Perkovič, 9. nov. j spremembe. Kedar je sveti apostelj 1908.	Dr. št. 101 člana. Pavel v Filipih v ječi sedel, pretresel
PRISTOPILE ČLANICE.	j je silen potres mesto, odprl duri pri
X društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3854 Jožef Svete, roj 1883, spr. 19. ječi. Verige so padle Pavlu z rok in nov. 1908.	Dr. št. 101 članico, prost je bil. Ko so imeli sv. škofa
X društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 3855 Marija Dremelj, roj 1875, spr. : Ignacija v Antijohiji zaprtega, kjer 19. nov. 1908.	Dr. št. 7 članic. j je ravno tudi cesar prebival, čutili so
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3856 Ana Bradač, roj 1883, spr.
19. nov. 1908.	Dr. št. 30 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3857 Katarina Marintzel, roj 1872, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 35 članic.
X društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3858 Terezija Jančer, roj 1884, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 25 članic.
X društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3859 Marija Strugar, roj 1889, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 88 članic.
X društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3860 Marija Šašak, roj 1887, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 14 članic.
X društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 3861 Ana Klauzer, roj 1890, spr. 19. nov. 1908.	Dr. št. 7 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu Marije Sed. Žalosti 50,
Allegheny, Pa., 2459 Antonija Gosar, 9. nov. 1908.	I. dr. št. 10 članic.
II. dr. št. 34 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2287 Marija Kahne, 1643 Ana Glač,
972 Ana Jernejčič, 10. nov. 1908.	Dr. št. — članic.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 3332 Marija Walte, 6. nov. 1908.	Dr. št. 6 članic.
03 društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 3388 Teófila Janežič, 1. nov. 1908.
Dr. št. 10 članic.
po vsem mestu hud potres. Morje se je celo dvigalo iz svojih meja in se po suhem razlilo. Mnogo ljudi je tedaj utonilo. Tudi leta 263 prišli so hudi potresi nad to mesto, kjer so veliko množico kristjanov zavoljo svete vere ne dolgo poprej pomorili.
Zgodovina arijanizma in njegovega preganjanja katoliške cerkve je vsa
Thompson ni le popolne nevere poveličeval, temveč je tudi še silno razža-ljivo in sovražno o Bogu in veri govoril. Tovariš njegov, če tudi kaznjenec, ga je svaril, naj ne kvasi tako nesramnih, ker je vendar božja narava Jezusova v sv. pismu dokazana. Na to je pa Thompson tako grozovito Boga, Jezusa Kristusa in presveto mater Marijo preklel, da se mi pero ustav lja, zapisati kletev. Pravični Bog pa tudi ni odlašal maščevanja za goro-stasno razžainjenje, katero je vjetnik Sinu Božjemu in njegovi Materi napravil. Komaj je nesrečnež dobro izgovoril brezbožno kletev, je na stolu omahnil in ga je mrtvoud zadel. Oči so mu stopile venkaj, prokleti jezik mu je jel otekati, udje so mu pa kar odreveneli. Takoj so poslali po zdravnika, toda kaj je hotel ta pri tako očitni kazni božji. Čez 24 ur stopil je blazni človek pred sodni stol Tistega, katerega je še nedolgo poprej tako zagrizeno tajil in katerega je predrzno po glavi udaril (na podobi). Kdo le bi si želel take osode tu in — tam?
Izvrstno zdravilo.
“Želim Vas obvestiti, da sem prejel Vaše izborno zdravilo v najlepšem redu in povedati moram, da je to Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino zelo1 dobro za želodec. Moj želodec je bil v groznem neredu, ampak čez s potresi in razvalinami preplete- bržko sem začel uživati to zdravilo, na. Leta 340 zginila so kar po cela sem se počutil bolje. Zahvaljujem Vas mesta; tri leta pozneje razsula se je prav iskreno in želim priporočati isto Nova Cezareja tako, da ni druzega o- vsem, ki bolehajo na želodcu.” To pi-stalo od nje kakor edino le cerkev, smo je pisal Mr. Joseph Malac, Bur-kjer je bil škof s svojimi zbran. Ko well, Nebr. in je popolnoma pravilno, je leta 358 arijanski cesar Konstanc Ni ga boljšega zdravila za želodec in sklical v Nikomedijo koncil (cerkveni za ves prebavni ustroj nego je Triner-zbor), razdjal je močan potres skoraj jevo ameriško zdravilno grenko vino. celo tisto mesto. Ko so pod brezbož- , Deluje namreč naravnost na izvor bo-nim cesarjem v Carigradu vojsko na- t lezni. Pijte to vince, kadar ste slabi, povedali svetim podobam, prišel je bledi, bolehni ter nimate ni slasti ni zopet potres in je posebno v letih 742, krepke volje. V lekarnah. Jos. Tri-746 in 789 nezmerno škode naredil. | ner, 616-622 So. Ashland Ave. Chicago.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchange SL, priporoča rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu > Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago Sl Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chi cago St. Gostilna in dvorana GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 2U7 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., J obet, 11». Šivam, po pravljam in čistim obleke. Po naj nižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago SL Izdelovalec cigar in trgovec 1 likerji na debel»».
JURICIČ FRANK 1001 N. Chicago SL Prodajalec mošk'h oblek in obu val. Agent v°eh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jack son St. Krojač. Izdeluje, poprav lja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNTKAR, 200Va Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN ŠTRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing). STONICH GEORGE, 813 N Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska ir kamenja.
VOGRIN ANTON. 307 Ruby St. Iz delovalec »n popravljaler čevljev VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE. ILLINOIS. MARENTICH ANA. 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna. DERNULC & BUŠČAJ, 90$ Moen Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Grecabay Ave. Salun in prodaja šifkarL PITTSBURG, PA.
NOLLE C.. 5170 Butler SL, ameriM hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Bati« St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler Sl
Emil Bachman
580 South Centre Avenue. Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih o» makov, (badges), rvgalij, kap, bande» n zastav. Velika zaloga vseh p rebščin za društva Obrnite se name kadar potreDujei» kaj za društvo. Pišite slovensko K • •4o~ /»a »nhfe.atlte zastor»»
W.V.V.VAV.'.VAW.V.'.'A.V
* ........ I St!
Sobe 201 m 202 Harber biug JOLT KT . ILLINOIS
JAVM ><)TA li
r*
Kupuje in prodaja zemljišča
.t mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavai jje tud. življenje proti nezgodam m bolez.iim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko s,, oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
5
■AVWWVVSMrtMWlWVVWW
Izgubljena krona.
• Na ozki brvi, ki je peljala črez deročo strugo, je stal Ratmir Kazinski. Srepo je zrl na nekaj belega, ki se jc bliščalo na grajskem balkonu.
Ali vidijo njegove napete oči znabiti več kakor oči drugega zemljana?...
Kazinski jc bil lep mladenič, odkritosrčnega in prijaznega vedenja. Za lepim, prostim čelom je tičala marsikatera fantazija. Oblečen je bil borno; hlače so mu bile prekratke, rokavi na suknji ozki. Ali to ni škodovalo mladeniču. Njegovo krepko telo je prišlo tembolj do veljave.
Ko se je skrilo ono belo na grajskem balkonu, se je tudi Ratmir obrnil in odšel črez brv dalje v gozd.
“Oho, Ratmir!” zakliče nekdo nje-govo ime.
“Poljubljam roko, gospod župnik”, odvrne Ratmir in se odkrije.
“S študiranjem torej ni nič?” vpraša župnik.
“Ne. Ni podpore! Škoda!” pristavi črez nekaj časa. “Študiral bi rad, a domači morajo tudi živeti”.
Župnik se zamisli. “Da, da, je že pač tako. Če bi jaz mogel... Ali moje sestre otrok porabi vse, kar si pritrgam.”
“Velečastiti ste že tako dovolj storili za-me.”
Za nekaj hipov reče župnik: “Poskusil bom pri gospodi. Znabiti da kako podporo, da lahko greš v slikarsko akademijo. To bi bilo žalostno, ako bi pustili, da tak talent ovene. Da, da! Poskusil bom... le zanesi se na me! Do tedaj pa z Bogom!”
In častitljivi mož napravi nekaj dolgih, energičnih korakov, kot bi takoj hotel iti v grad.
“Ratmir, prinesi mi prej nekaj tvojih slik in risarij, da bom imel pokazati pri gospodi, razumeš?”
Ratmir mu da, kolikor jih je imel slučajno pri sebi.
!‘Sedaj pa zdrav!..
Sedaj se šele ločita. Župnik koraka zamišljeno naprej, Ratmir pa drvi domov, kot bi koga preganjal.
* * *
V sobi pri Kazinskem je bilo vse lepo urejeno. Miza, pogrnjena s snažnim prtom, z duhtečim šopkom na sredi. To vse jc bilo pripravljeno v čast male kotntese, grofove hčerke, ki je javila, da pride pogledat. Sedaj je sedela za mizo. Osem otrok jo je pa gledalo okrog mize s prstom v ustih, kakor kak svetovni čudež.
“Kaj pa piše?” vpraša komtesa in razgrne velik popisan papir.
“Dobro mu gre in profesor je zelo zadovoljen z njim. In mnogo se ima trčiti, piše, in zelo hvaležen je za dobrote”, govori ženica, mati Ratmira. “Milostljivo komteso pozdravlja tolikokrat in na izkazano dobroto ne pozabi, dokler bo živ.”
Mala gospica nekoliko zardi ter bere pazljivo pismo do konca. In ko je že prebrala do konca, obvise ji oči še dolgo na podpisu.
“Sedaj slika neko veliko podobo”, reče zamišljeno komtesa.
“Da!... Ali ne razumemo ga prav,” reče mati z nekakim ponosom.
“Kaj pa slika?”
“Mislim .. . tako je namreč rekel.. .” “Zgubljeno krono”, pomaga Fran starejši sestri. “Začel jo je že, ko je bil še doma. Bil je kralj, ki je drvel le za zemeljskim bogastvom in srečo. Ko je nekoč iskal srečo, izgubi svojo krono. Zmučen, žalosten in reven jo išče po gozdih in pustinjah. Krona je padla v cvetni grm, kjer je bila popolnoma skrita med listjem in cvetjem, varovana od trnja. Pri tem cvetnem grmu pa je sedela lepa devica ter si pletla venec iz rož. Kralj pride mimo in zagleda devico. Sedaj šele spozna, da je najlepša krona ona, katero plete ljubezen iz cvetja. Moč in bogastvo pomeni zlato krono, pa tudi vzbuja zavist, sovraštvo in sebičnost. Kralj pusti zlato krono med trnjem in vzame ono iz rož, kojo mu je dala devica na glavo.
Komtesa gleda zamišljena pred se, pokima z glavo in molči.
“Podoba pride na razstavo”, reče ponosno mati. “In ako bo prodana, je rekel, pojde v Rim, nam pa pošlje denar, da si kupimo kravico,”
“Ali pojdeva, komtesa?” vpraša guvernanta angleški. Med bosonogimi o-t-roci se ni počutila posebno dobro. Gospica se vzdigne.
"Da bi jo le prodal”, reče prijazno materi. “Zelo ponosna bi bila nanj. Postal bo še velik umetnik.”
“Ali bo zaslužil mnogo denarja? vpraša radovedno mlajša hči.
“Seveda!... Vsekako mu častitam, ako dovoli oče.”
“Ali komtesa!” svari guvernanta. “Ako pride njegova podoba v razstavo”, pristavi na to. “Pozdravljam ga, ko mu pišete.”
“Komtesa.. . komtesa”, svari zopet guvernanta. “Komtesa pozablja”, pristavi angleški, “da mlada dama ne pozdravlja moških.”
Nevoljno zmaje komtesa Evgenija z glavo.
“Midva sva mladostna prijatelja.”
“Ali ti ljudje!”
“So pridni in pošteni ljudje”, reče Evgenija s poudarkom.
* * *
Pretekli sta dve leti. Spremenilo se je marsikaj.
Grof je umrl naglo in nepričakovano
in Evgenija je postala bogata dedinja.
I Bila jc še v žalni obleki in že so jeli , prihajati sorodniki in znanci ter ji go-I voriti o možitvi. S sedemnajstimi leti še devojki na sila, da bi mislila na mo-! ža.. . Mladi in stari so se oglašali ter ' dvorili lepi in bogati grofici. Med njimi tudi neki obubožan knez. Ta je bil j od njene tete priporočen najbolj. Bil jc krepek in zal mož. Evgeniji so prijali njegovi pokloni, kakor tudi misel, postati kneginja, in — kmalu so govorili po vasi, da bosta zakonska dvojica.
Tudi Ratmir, ki je napredoval z orjaškimi koraki, je zvedel od doma to novico. Mogoče pa, da je pozabil na mladostne sanje za “komteso”, mogoče tudi, vtopljeu v resno delo, ni več mi slil na romantične dogodke, ni odgovoril na to pismo. Podpore iz gradu ni rabil več in v pismeni zvezi s komteso tudi ni bil. Stvar je bila zanj brezpomembna .. .
Bil je lep, jasen predpoldan. Dan po promoviranju v umetni razstavi, in Ratmir je stal ponosen in srečen v bližini svojega umotvora, ki mu je — hvala blagemu profesorju — pripo mogel do častne medalje. Radovedno, vendar s preudarkom, je poslušal skrivaj sodbo občinstva. Mislil je le na svojo znanost in na visoke cilje, katere si je črtal.
Hipoma sliši imenovati svoje ime Zagleda dve dami v polžalni obleki in mladega, elegantnega in zelo vitkega moža. Ta je oni mladi dami dvoril zelo prijazno, rekel bi, nežno.
“To je slika Ratmira Kazinskega”, reče mlada dama. “Žalibog sem že pozabila njegov obraz. Krasno delo!”
“Podpiral ga je, ako se ne motim, tvoj oče?” vpraša starejša dama.
“Da, kmetski mladenič, sin revnega kmetiča”, noslja mladi mož. “Slišal sem o njem. Čudovito, kako napredujejo ljudje! Ni res?”
“Talent in ženijalen duh, podpiran s trudom in vztrajnostjo, dela iz kmetov kralje”, reče mlada dama navdušeno. “Resnično, rada bi ga zopet videla.”
V Ratmiru se zgane nekaj. Spoznal je Evgenijo. Njegovo srce je jelo glasno biti, kakor takrat, ko je hodil skrivaj za komteso in oboževal njeno senco.
“Nu, bo pač umetnik z dolgimi lasmi in zamazanimi prsti”, se smeje knez. “On je ženij! Ni družba za vas, komtesa!”
Znabiti bi ostal Ratimir neopažen v kotu. Ali te besede zbude njegov kmetski ponos in samozavest. Stopi naprej, lepo, elegantno oblečen mož, brez posebnih okraskov, z zlato medaljo na prsih.
“Ako dovolite, komtesa”, reče in se vljudno prikloni, “se vam predstavljam.”
“Ratmir Kazinski”, vzklikne Evgenija presenečena in lahno zardi.
“Da, Ratmir Kazinski”, odvrne slikar in gleda v ljubko obličje. Še vedno so sevale izpod čela lepe, velike, rjave oči.
Poda mu roko, katero poljubi. Nato ga predstavi svojim spremljevalcem. Knez se dotakne le svojega pokrivala, teta pa ga je motrila skozi naočnike.
“Dovolite, komtesa, da sem vaš Cicerón?” vpraša proseče Ratmir.
Evgenija privoli in vzame takoj njegovo roko. Knezu seveda to ni bilo prav.
“Kaj si vsega ne dovoli ta kmetski bedak”, zagodrnja k teti. “Evgenija se mi zdi pa tudi čudna!”
Nasproti je prišel v obnošenem cilindru star gospod, kateremu so se odkrivali vsi.
“Ah, princ, brat kraljev!” pošepeta teta in se prikloni.
Tudi knez privzdigne klobuk.
Stari gospod se nasmeje slikarju ter mu poda roko. “Bog vas živi, Kazinski... Bog živi! Morebiti celo nevesta? Častitam srčno!” Še en mahljaj z roko v pozdrav in dobrovoljni princ gre dalje.
Evgenija je zardela in počasi odtegnila roko iz roke Kazinskega. Slikar je postal zmeden. Nato se nasmeje.
“Prav imate, komtesa; znan mi je prepad, ki naju loči. Njegova kraljeva Visokost me je videla prvikrat iti z damo. Odtod ta pomota.”
“Zdi se mi posebno priljubljen celo v naj višj ih krogih”, reče knez vsekako zlobno.
Kazinski molči in pogleda Evgenijo. Ona pa vzame odločno zopet njegovo roko in Ratmir jo potegne tesneje k sebi. Govorila sta sicer o samih podobah in o umetnosti, o njegovih načrtih, ali... čutila sta, da sta ustvarjena drug za drugega...
Ko se ločita, si stisneta roki. “Ali mi boste pisali iz Rima?” vpraša Evgenija.
“Ako smem računati na odgovor, gotovo”.
“Seveda”
“Potem vam bom imel mnogo povedati.”
Ona je zardela in rekla za trenotek: “Tem boljše!”
Še enkrat mu poda roko in ga nežno pogleda. On je držal njeno roko dolgo, tako dolgo, da je jel knez mrmrati.
* * *
In kakor je cenjeni bralec in bralka že sprevidela, tako se je zgodilo.
Z vse drugačnimi čuvstvi se je vr-
nila Evgenija v očetovski grad. Snubitev kne.za ji jesiger laskala, ali njene misli so bile pri resnem delavcu, pri onem umetniku, kateri ji je odslej poročal o vsem svojem početju.
Vsako pismo Ratinirovo je bilo zanjo zaklad, vsak dan, ki ga ji je prinesel, dan veselja in radosti. Ni je snubil, ni je' opeval, ali vse vrstice njegovega pisma so govorile ono sveto navdušenje za njo, katera je lastna le umetnikom za njih sanjave vzore.
In knez, ki je sprevidel, da ne opravi nič, je odpotoval in na njegovo mesto je prišel Ratmir.
Ni potreba govoriti dalje, kako je prišlo do tega. Ali nekega lepega večera sta korakala Evgenija in Ratmir po gozdnem potu čez ozko brv iz grada, sama, popolnoma sama in tako srečna...
V hiši rodbine Kazinskih so sedeli pri večerji. Silno se začudijo in planejo raz sedeže, ko zagledajo komteso. Ona pa reče smehljaje in nežno: “Zgubila sem zlato krono in Ratmir mi je dal krono iz cvetk svoje ljubezni... Ali me hočete ljubiti kakor njega?”
In jokali so se vsi veselja in angelj sreče in blaženosti je bil pri njih.. .
V.V.VAVVAV.’.V.WVAVW,
Kupčijski “trick”
i SVVVVVWVVWVVVWVVWV.:
“Ne, Mr. Neumann (gospod Gib son, šef velike firme Gibson Brothers je izgovarjal ime nemškega izvora na angleški način, kakor da bi se pisalo Newman), obžalujem, da ne more biti s to stvarjo nič.”
“Drznil sem si upati...”
“Ne prekinjajte me, prosim, moj mladi prijatelj! Hočete pač reči, da sem bil vedno blagohoten napram vaši osebi. All right! Isto blagohotnost bodete uživali tudi še nadalje. Dalje hočete pripomniti, da sem se večkrat izrazil, da se moji Nelly ni treba mo-žiti po denarju — zopet čisto prav. Lahko se nadalje sklicujete na to, da sem pri kupčiji vašo zanesljivost ih po štenost vedno cenil.—Je tudi res, in to bom storil še v prihodnje —* Ali lastnosti, ki jih na vas kot na blagajničarju tako visoko cenim, mi morejo malo imponirati, če se gre za to, da hočete imeti mojo Nelly za ženo in morate torej samoobsebi umevno postati sodrug mojega podjetja.”
Henrik Neumann je strmel v svojega šefa s pogledom, polnim očitajočega začudenja.
“Ni se vam treba prestrašiti, Mr. Neumann, kakor da bi mogel rabiti pri svojem podjetju le popolnega lopova za socija. Tudi nočem reči, da po pojmih, ki vladajo tam v starem svetu, niste dober in izkušen trgovec, ali za naše razmere mi še dolgo niste “smart” in prebrisani dovolj, imejte razuma, kolikor ga hočete. Kratko-malo, kot blagajničar mi služite very well, za zeta ste mi pa — naravnost povedano — prenerodno pošteni. S tem se pa pri nas ne pride daleč. Sedaj pa končajva ta pogovor. Jaz imam jako mnogo dela. Morning, Sir!” Henrik Neumann se je nemo priklonil in je zapustil s povešeno glavo šefov privatni kontor, kamor je pred dobro četrtjo ure stopil tako poln veselih nad. Če je prav premislil, pravzaprav šef res ni govoril tako napačno. Bil je po vseh pojmih “starega sveta” dober in izveden trgovec Računil si je doslej v posebno čast, da so temeljila njegova trgovska na čela na pravičnosti in poštenosti in se niso nikdar niti za las odločila od poti poštenosti. Če bi sedaj tudi on začel z volkovi tuliti?
Potrt se je vrnil Neumann k svo jemu pultu v blagajniško sobo in je začel avtomatično preračunavati glavno knjigo, ker se blagajniške ure za občinstvo še niso začele.
Prestrašen je vstal od tega svojega opravila, ko mu je kontorni sluga pri-: šel naznanit, naj gre hitro gori k šefu, Bled in razburjen, v očeh nemirno plapolajoč ogenj, je zaklical gospod Gibson mlademu možu:
“Neumann (v razburjenosti je popolnoma pozabil titulaturo, dasi mu je bilo sicer mnogo do etikete), “Neumann, kako stoji z našo gotovino?” “Saj veste, gospod Gibson, da je predvčerajšnji konečni razvoj požrl skoro vse naše fonde za gotovino; vsega skupaj bo komaj še kakih 30,000 dolarjev v zalogi. Vsak trenutek pa pričakujem rimes od Savingsov !!n Lonsov, ki so že tako za en dan zakasnile.”
“Ravno vsled tega sem vas poklical, rímese žalibog še ne bodo prišle tako kmalu. Pravkar sem dobil brzojavno poročilo, da Savingsi in Lonsi težko plačujejo. Bili so močno engažirani pri cincinatski železnici, ta je pa sedaj toliko kot ruinirana. Čeprav Savingsi upajo, da si bodo kmalu opomogli od tega hudega udarca, in obljubujejo, da bodo svoje obveznosti proti nam kar najpreje regulirali, ima položaj, kakor-šen je sedaj, za nas vendarle lahko slabe posledice. Savingsi so morali vzdržati strašen “run” na svojo blagajno in to bo cvetelo pri nas v še večji meri, mi pa pri svojih omejenih sred stvih naskoka ne moremo vzdržati. Moj Bog, kaj naj počnem!”
Neumann je dosegel po prvem presenečenju med tožečim pripovedovanjem svojega šefa zopet navadno hladnokrvnost. Ko je oni govoril, je v bli-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Javna zahvala.
The,,Collitt$.,Jsr- Y. Medical Institute: Cenjeni gospod zdravnik:—
Vam naznanim, da sem dobil Vaše pismo in zdravila ter Vam sporočam, da sem zdaj popolnoma zdrav in ne potrebujem več zdravil. Lepo se Vam torej zahvalim, ker ste me popolnoma ozdravili, a zdravil mi je še ostalo, nisem vseh porabil.
Še enkrat se Vam zahvalim za obilen trud, katerega ste imeli z menoj in če bodem še katerikrat bolan, se bodem vedno na Vas obrnil, sedaj pa Vas pozdravim in ostanem Vaš prijatelj. Z Bogom! Joseph Zakrajšek, Brownfield. Fayette Co., Pa.
Prva in edina slovenski tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
John Steianic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
POZOR, ROJAKII urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
V. W. Phone 82s	Joliet, HI
Rojakll Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Hike Hočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone *». Joliet, Illinois.
Pozor Ro jkil
Kupite si farme v North Dakoti ih Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da te pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, L t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
JPijte “ELk.	;pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
FRANK MEDOSH
9478 Ewiug Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja deaar v staro domovino veat no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telephone 123; South Chicago
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
aobens T&önift'A
VerW IH*
«SOîSVÇ.p*!».
Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce ia mišice, čisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, o kr a 11 i zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pra-vo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačao.
Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
skoviti naglici premislil položaj in iskal možnost, da bi rešil hišo Gibson pred pretečo nevarnostjo. Obenem mu je pa tudi blisnila po možganih egoistična misel, ali ni morda to u-godna prilika, da bi dosegel roko svoje oboževane Nelly, če bi jo zahteval od njenega očeta kot plačilo za rešitev tvrdke. In čudno, bog ljubečih ga je menda posebno ščitil, kajti — — da, imel je idejo, za katero ga je lahko zavidal najprebrisanejši Yankee. Gotovo, tako bo šlo — mora se posrečiti!
“Gospod Gibson”, je pričel in glas se mu je od začetka tresel od razburjenosti, a je postajal vedno trdnejši in odločnejši, “gospod Gibson, prej ste mi odrekli roko vaše Nelly, češ, da nisem dovolj “smart”, da bi mogel v tukajšnjem kupčijskem svetu z uspehom zastopati veliko hišo. Ce vam pa sedaj dokažem, da sem kos vsakemu kritičnemu položaju, s tem, da rešim vašo tvrdko, da je ne potegne vrtinec y se — ali me potem hočete vzeti za zeta?”
Po! začudeno, pol neverjetno je gledal gospod Gibson mladega moža.
"Mr. Neumann, ne šalite sel Kaj, vi si upate najti izhod, kjer jaz, stari rutiner, ne vem, kaj bi bilo storiti? Kako pač hočete to izvršiti?”
“To naj ostane moja stvar in moja skrb, gospod Gibson! Za trdno sem Uvepričan, da se mi bo posrečilo odbiti naval. Ali mi daste besedo, da stnem vprašati Nelly, ali hoče biti moja, če se mi posreči?”
"Da, če to izvršite, lahko prepustim vašim rokam usodo svoje hčere in svoje firme. Topp, velja, in priznati moram, če vam pogledam v obraz, poln upanja, pričenjam sam upati na uspeh! Sedaj pa na delo in mnogo sreče!”
Viharja in navala na blagajno, ki ga je bil napovedal gospod Gibson, ni bilo treba dolgo čakati. Ko so se odprla vrata plačilnice, je čakala zunaj že velikanska množica, nemima in boječa se, v tesnih dvomih, ali bo pač mogoče rešiti tako grenko prislužen denar. Predsoba k blagajni je bila v trenutku polna moških in ženskih vseh mogočih poklicov in stanov in vsi so vpili io živahno gestikulirali. Res so se začeti obrazi nekoliko jasniti, ko so spre jeli uradniki od prvih knjižice, jih preračunih in začeli izplačevati. Ali vsled razburljivih poročil, ki so se bila bliskoma razširila po mestu, so postali ljudje preveč nezaupni: vsi so ostali.
Naenkrat je nastalo med množico silno prerivanje.
“Prostora, prostora!” se je glasilo od vrat sem.
Od dveh policijskih stražnikov spremljan je obstal med tem pred banko težak voz, na katerem je stalo deset vreč, na katerih vsaki so stala velika magična znamenja:
50,000 dolarjev.
Skupno je torej reprezentirala zaloga na vozu lepo svoto pol milijona. Ko je zagledala množica na cesti ta velikanski denarni dovoz, se je razpoloženje naenkrat izpremenilo, in ko so začeli bančni sluge odvažati vreče na majhnih vozičkih v blagajniško sobo, so se oglasili najprej posamezni, a vedno pogostejši živio-klici na tvrdko Gibson Brothers, ki je tudi v tako težki krizi zopet pokazala svojo solidnost. Kje se pač more denar bolje shraniti in koristnejše naložiti, kakor pri tej vzorni hiši? Oni, ki so stali na cesti in so prvi ugledali dovoz zlata, so se začeli kakor na povelje razhajati, in ko je šla karavana služabnikov s težkimi vozički skozi blagajniško sobo, niso niti naj hujši kričači več mislili na to, da bi dvignili svoje vloge. Vse je drlo zopet domov in prej nego v pol ure je bik) pri blagajni zopet vse kakor navadno.
Gospod Gibson je opazoval skrit za gardinami skozi okno silni naval množice in srce mu je bilo nemirno, nato je naenkrat opazil voz z vrečami in začuden je gledal, kako se je razkropila množica, kakor bi se je dotaknil čarovnik s svojo palico. Sedaj se ni mogel več vzdržati zgoraj. Hitel je doli in je dobil svojega knjigovodjo pri tem, ko je ravno nadzoroval vre-jevanje vreč v jeklenem hramu. Ko je bilo vse v redu in je odšel zadnji služabnik, je gospod Gibson začuden vs-kliknil:
“Povejte vendar, Mr. Neumann, kaj naj vse to pomeni? Od kod naenkrat
te svote?”
Mesto odgovora je odprl knjigovodja eno izmed vreč. Mesto ceki-nov so bili v nji sami vinarji.
“40 dolarjev vrednosti je v vsaki izmed teh stvari, nič več, nič manj. In vendar so bili rešitelji v sili. Kako dobro, da sem imel stare vreče! Dal sem jih takoj po najinem zadnjem razgovoru napolniti in skrivaj pripraviti na kolodvor. Policaje mi je rad dovolil za stafažo moj prijatelj, policijski komisar. Dobro plačilo za uslugo, ki so nam jo storili, pač ni vredno, da se govori o njem!”
“Ne, moj dragi, in pred vsem boš prejel ti svoje plačilo za svojo zvitost Pridi gori, še danes zvečer se bo praznovala tvoja zaroka z Nelly! To je bila pa res kapitalna ideja! ’
Deset minut pozneje je že objel Neumann veselo zardelo Nelly kot svojo nevesto in že prihodnji dan ga je našel v privatnem kontorju njegovega tasta kot sodruga hiše Gibsona, katere obstoj je rešil s svojim drznim “trickom”.
KAKO SO JAZBEGA LOVILI.
"Kar kosmatega bomo pojedle, če ga prinesete!” Tako so govorile ženske skoz celo poletje o jazbecu, katerega so moški že o binkoštih začeli loviti, ko so okopavali turšico.
"Boste že videle, kako se vam bodo sline cedile, ko vas vse skupaj ne .bomo povabili k dobri pečenki, ker ste zdaj tako puste!”
Prišla je jesen. Turšiča dozoreva in polna luna razsvetljuje noči tako, da bi celo noč “šivati mogel”. Bilo je v torek zvečer.
“Nocoj ali pa nikoli!” so dejali moški pri večerji. “Saj je bil sinoči v Rujavcu v naši turšici, prišel bo gotovo tudi danes.”
“Joža, le hitro jej, saj imaš še vse zobe in potem hiti poslušat v Rujavec. A tiho stopaj, bos, ne v coklah, zasto-piš?” zapove gospodar sinu.
Fantu se zasveti oko; hitro položi žlico na mizo in gre. Drugi so zve-čerjali, molili še “Očenaš” več za dobro srečo, zapodili ženske, ki so se smejale in norčevale, v kuhinjo in se začeli pripravljati. Gospodar vzame svojo dvocevko in zapoveduje drugim.
“Vi, deda”, tako so imenovali starega očeta, “kaj gledate? Kje so klešče, gotovo zlomljene?”
Osemdesetletni starec pokaže s svojim krivim prstom na orodje, katero je slonelo v kotu. “Kaj godrnjaš? Moje klešče, katere mi je podaril rajni Miklavec in s katerimi sem že 1. 1847. ujel prvega jazbeca, so še kakor nove. Misliš, da nimam v časti daru rajnega prijatelja?” Vzel je velike klešče v svoje od skrnine pohabljene roke in ponosno pokazal, kako dobro še hodijo.
Medtem so tudi drugi prinesli vsak svoje orodje. Mali stari Jurček, ki je bil za krmača, je nekako plaho ogledoval svojo “flinto”, staro puško, katera je povzročila nekdaj, v lepem starem času, ko je Jurček še na Obirskem pri rudarjih delal, marsikomu nedolžnemu zajcu prezgodno smrt. Zdaj pa, ko Jurček na skednju spi in pazi, da bi kdo ne ukradel namlačeno žito, počiva ljubljena “flinta” zraven njega. Seve, tega ne ve nikdo, razun starejše domače hčere, katera je nekdaj iskala jajca in naletela na skrito puško.
Drugi hlapec, veliki Tina, ogleduje grozni kol. “S to palico ga bom pa jaz, saj ga bom gotovo dohiteli” pravi po svoji počasni navadi.
Tevža, muhasti pastir, je izvlekel izza stare omare na svinjaku zarjavelo sabljo, katera je služila nekdaj, ko so bili še “ravbarji”, na sv. večer čuvaju. “Priden”, ga pohvali gospodar, “ti si skrben fant in...”
“Dva sta v Rujavcu!” zavpije Joža pri durih.
“Kako dva? Kje?” zakličejo drugi enoglasno. “Povej, da se vemo postaviti!” Obstopili so fanta tako tesno, da se mali, 121etni možak razjezi.
“Saj bom povedal, a le tedaj, če mi pustite toliko prostora, kolikor jaz hočem! Pustite me!” zakriči nad hlapcem, ki ga je prijel za rokav. Ker so poznali trmoglavost brihtnega dečka, izpolnili so takoj njegovo željo. :
“V jami pri "Hribrah” je eden,' drugi pa bolj na oni strani.”
“Veš za gotovo?” vpraša Jurček.
“Če ne verjamete, pa sami poglejte! Kje je moja “pištova”? Sem jo daj, Mica, in ne reži se, neumnica!” se razhudi nad deklico, katera se je prikradla v izbo.
“Rajši poglej, kje je Sultan, gotovo ni še dobil jesti 1” pristavi gospodar, ko se deklica nagajivo nasmeji in odide.
“Ti stopiš pri Hribrah k plotu”, pravijo “deda” gospodarju, "Jurček na rob onkraj njive, Tina in Tevža pa vzameta psa in vsak na enem voglu turšice začneta goniti. Ti, Joža, pa ostani blizu mene, da boš prišel pomagat, če te bom klical. Jaz pa bom stopil s kleščami kraj gozda, tja, kjer je luknja skoz plot.”
"Gremo, gremo! Kje je sultan? Mica, pusti psa iz kuhinje!”
"Pojdite v božjem imenu 1 Nas že ušesa bolijo od vašega ropota. Če pridete s takim hrupom v Rujavec, bodo še jazbeci oglušili, če jih je tam kaj.”
“Molči!” jo zavrne gospodar in vsi odidejo molče. Vsak pa si je bil v svesti, da ga bo on dobil. Bila je res krasna noč, v čarobni mesečni svit-lobi je ležala njiva s turšico v ozki planjavi med dvema hriboma.
“Pst, le pazite”, pravi gospodar, “slišite, kako poka? Dva sta najmanj, če jih ni več. Pa pridni bodite!” Vsak je šel, kamor mu je bilo ukazano.
Kmalu se začne grozni hrup in tule-nje psa, kateri je naletel na jazbeca. Tina in Tevža jameta vpiti in psa hujskati, Tina zleti proti bojišču, se zaplete s svojimi dolgimi nogami v bu-čevno trtovje in leži v trenotku na obličju.
“Presnete buče, da bi vas zlodeji” “Ali pa tvoje dolge noge!” se oglasi pastir zraven njega.
“Kaj ne greš psu pomagat?”
“Tebe imam rajši!”
“Ko bi govoril resnico in rekel: “Jazbeca se bojim!” Toda letiva, pričkali se bomo doma!” pravi hlapec in vstane.
“Sultan drži ga!” zasliši se starega očeta glas. — "Tevža s sabljo ga oslepi, Tina udari gal Joža, pojdi pomagat!” kličejo eden pred drugim in vsi, razun gospodarja in Jurčka, letijo na mesto, kjer sta se tepla pes in jazbec.
“Bum!” “Že leži!” “Kje?” “Nič, le beži!”
“Jurček, kaj streljaš ti? Deda, pri luknji gre skoz plotl ti hudir, kje pa ste vsi? Oh, joj joj, ta je že všel!” tarna gospodar.
Med tem so drugi prišli na mesto.
“Ga že imami” zavpijejo stari oče in grozno stisnejo, kar so držali s kle-klešče niso držale jazbeca, ampak ščami. “O ti prešentana spaka ti!” psa in prej da je stari možak zapazil svojo zmoto, jo je ščetinar srečno popihal.
“Ata, jazbec pride!” vpije Joža.
“Le po njem!” zarjove Tina kraj njive in mahne s svojim kolom po jazbecu, a namesto tega, pade zopet le veliki Tina.
“Ti pošast dolgonogatal”
“In ti mevža pastirska in tvoja sablja! Zakaj pa mu nisi glave odsekal in potem----------1”
“Bum!” Plot zapoka in gospodar pade raz njega. Strelil je, namesto v jazbeca v zrak.
Preklicana komedija, da bi se človek!”
“Pomagajte!” zakliče Joža, kateri je letel.k luknji v plotu, ko je zapazil, da starega očeta ni še tam. “Skoraj bi ga bil ujeli” Jazbec pa je izginil v gozd.
“Zakaj pa lezeš na plot?” se zajezijo deda nad gospodarjem.
“Zakaj pa vi psa ščipljete? In ti Jurček, misliš, da si še vedno na Obirskem, kjer so še zajci tako zaspani, da si jih zamogel celo s tvojim polomljenim polenom pobiti? Vsi bi bili doma ostali, ti, Tevža, se tako vsake muhe bojiš, Tina pa naj noge doma pusti drugokrat. Sam bi bil šel; kako je vendar človek neumen 1 Oh, kako bi bila dobra pečenka, kako bi se bili po-! živili!”
“No, no, oče, pomirite se!” zavrne Jurček gospodarja, “kupili bomo pa malo žganja, če deda dajo malo...”
“Dal bom jaz za liter “namešanegal’ dostavijo hitro deda.
“Škoda in sramota, oče! ko bi bila rajši sama šla!” toži Joža.
“Sploh zdaj konc besedi, doma se mešanca naredit Tako se na “Vrhu” jazbec lovil” jo zaseka Tevža in luštno zapoje:
“Liepa ura, sunce sije,
Dečva rož’ce š’ši itd.”
Drugi pomagajo in čeravno ni bilo jazbeca in čeravno so morali brihtni lovci poslušati zabavljice nagajivih žensk, slavili so vendar vesel večer pri litru “mešance”.
POZOR, ROJAKI
Naznanjam, da sem otvoril EDINO SLOVENSKO SAMOSTOJNO IZDEL0VALNIC0
nagrobnih spomenikov
Izdelujem krasne spomenike kakor tndi okvirje za nagrobne cvetlice.
Prevzamem tudi vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Priporočam se za obila naročila-Delo jamčim.
Izvrstno delo—nizke cene.
SIMON ŠETINA
slovenski kamnosek 1011 N. Chicago St JOLIET
Anton Nemanich Sc Son
1002 N. Chicago Street. 205-207 Ohio Street. JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči 9e točno ustreza.
PRIVATNA AMBTJLANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Napačno umel.
Učitelj je razlagal otrokom, da ima
sneg grejočo moč.
“Eh, šmencano delo!” pravi nekov fantič, “pokaj pa naša mati s snegom ne kurijo peči?”
Največii slovenski cenik
NA SVETU.
V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za godbene inštrumente; potreb-ščin za fotografe; S-®' daljnogledov, svetih podob, fountain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov:
C. F. ZARUBA & C0.
8
320 W. Pike St, (Dept A. S.) Clarksburg, W. Va.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, IU. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, 111.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so nase
"The D. S ” lOc. in “Meersciiaim” 5c
Na d. jbno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet. UL
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstni n barv, o! jev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telet. 2784 JLr telet.N 62 7..
Točim vedno sveže pivo, fino kali toniijsko vino, dobro žganje tn triu najboljše sraodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premor
TELEFON 7612.
oía N. Broadway...JOLIET, ILL
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered ia sa« basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REIC H M AM
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
Amerikanski Slovenec samo $!
NA LETO.
Kot nova izgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, ncglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James S traka ft Co.
5ao-6aa Cass St. JOLIET, ILL.
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
VSAKDO ‘VE?
)A MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. IAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago St Tee JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tet izdelujemo vsa v tn »trohi «padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo dvorili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC ft BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom, a s !mpil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St Lincoln. CHICAGO, ILL.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERVS izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER«
Rojoti o priliki irtrifctu«
Stovenskidom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen posel se vam pri poroča.
1*3 Pio* Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBB1NG, MINK

Najvecja in najstkrejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
■A. V'
W\SVAVV.SW.V//.%%W.V.V.VAVV.VAWA*.‘.V.V.,.,.Y.,.,.V,,,V.V.W.V.WW/AVAVA
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .............. 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji......30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .............. 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot,	ki
se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
S
S
I
Poziv Slovencem v Minnesotskih redarskih okrajih.
Ely, Minn., 10. nov. 1908. — Uvide-vajoč, kako neopravičeno velikokrat pišejo neki angleški nam nasprotni listi o slovenskih rudarjih po minnesotskih železnih rudnikih in o slovenskem narodu sploh, in uvidevajoč nadalje, kako velikokrat nam druge narodnosti predbacivajo neopravičene slabosti, videlo se nam je neobhodno potrebno, da se narod opozori na to in da stori nekaj v zagovor. Tukaj v Ely se je v to svrho osnovalo novo društvo pod imenom: “Družabno Politično Izobraževalno Društvo”. Društvo si je stavilo sledeči namen: ‘‘v prvi vrsti spodbujati svoje člane k narodnemu zavedanju m napredku, posredovati za rojake na delavskem po-, lju in zagovarjati njih pravice, jih izobraževati in med njimi negovati slogo in prijateljstvo ter skrbeti, da postanejo dobri državljani svoje nove domovine in tako povspešujejo napredek na delavskem, trgovskem, družabnem in političnem polju”. Pod nadzorstvom tega društva je že izšel ea zagovor, kateri je imel dober vpliv, a treba je, da to dobro delo nadaljujemo. Delokrog našega društva tukaj na Ely je primeroma zelo majhen, treba je toraj, da se rojaki tudi po druzih rudarskih mestih vzbudijo in osnujejo tako zvezo v svojo lastno obrambo. D« je potreba take zveze zelo velika, ne bode gotovo nobeden zanikal, kajti do sedaj nimamo nobene centrale, potom katere bi zamogli skupno nastopiti v imenu naroda v obrambo našega dobrega imena in pravic. Društvo, katero srno vstanovili tukaj na Ely, je že jasno pokazalo, da se lahko tem potom nekaj doseže, ako delamo trezno in premišljeno. Društvo je postalo spoštovano in vplivno pri mestni po^ stavodaji kakor tudi pri rudarskih družbah, kajti sprevideli so, da je naš namen na zdravi podlagi in da želimo posredovati in sodelovati z vsem kar nam vtegne biti v medsebojno korist. Namen društva ni in ne sme biti vpo-raba drastičnih sredstev za dosego svojega cilja, ampak le postavnim potom. Ravno tako društvo ne diktira in ne krati nobenemu članu njegovega političnega prepričanja, poteguje se le za tiste, kateri so nam naklonjeni in katerih koristi so naše koristi. Pred vsem se pa moramo potegovati za čast našega imena. Pokazati je treba, da so baš Slovenci oni, kateri so povzdignili minnesotski rudarski kraj v to kar je sedaj, kajti naši rojaki so najboljši delavci in narveč se ji ukvarja po nevarnih delih, tam kjer se veliko druzih narodnostij boji. Zakaj bi toraj pustili blatiti naše ime? Rojaki! tako društvo bi morali imeti v vsakem mestu na “Messaba” in “Vermilion” o-kraju. Finančno tako društvo stane zelo malo, le toliko, da se vzdržujejo ali poplačajo mali incidentni stroški. Glavna stvar je, da imamo eno zvezo, potom katere lahko kažemo našim nasprotnikom, da smo združeni in katera lahko med svet v javnost spravi želje našega naroda in zahteve za naše pravice. Društvo na Ely računi pristopnino SOc in mesečnino po 10c, kar zadostuje; seveda, kadar pride potreba se potegniti za katerega rojaka ali družino v tej ali oni zadevi, tedaj bi morali priskočiti na pomoč in tako zamašiti usta tistim, kateri pravijo, da srno toliko nesložni, da pustimo eden druzega stradati in kateri trobijo med svet, da so naši rojaki, dasiravno so po nepristranski sodbi najboljši delavci, zapisani v črnih knjigah pri rudarskih in železničnih družbah. Roja-kil ali zapopadete kako velika krivica se nam tukaj godi? Njih namen je nas pred svetom očrniti, ali se bodemo pustili? Menimo, da ne! Lahko bi vstanovili centralno zvezo za Minnesoto, katere podružnice bi bile v vsakem mestu, in član take zveze bi moral biti vsak Slovenec, kateri si služi kruh tukaj. V tej zvezi ne bi smelo biti nobenega strankarstva, kajti tukaj se mora iti za splošne koristi celega naroda. Le poglejte okoli in videli bodete, da imajo vse druge narodnosti take zveze, potom katerih spravljajo v javnost svoje prednosti. Ravno tako bi morali tudi mi skrbeti, da v javnost pridejo tudi boljše lastnosti našega naroda, kajti po tem, kar pride v javnost od nas, nas drugi narodi sodijo.
Želimo toraj, da se bodejo rojaki vzdramili in nekaj storili v to svrho. Naše društvo na Ely drage volje pride »a pomoč vsem onim, kateri žele kaj pojasnila, zatoraj upamo, da se ta zveza vstanovi kakor hitro mogoče. Ne glejte na nasprotnike, katerih se tudi ne bode manjkalo, kajti skušnja nas uči, da je ni tako dobre stvari, katera ne bi imela nasprotnikov; toda isti bodejo kmalu zginili, ako praktično pokažemo naš dober namen. In takale zveza bi bila praktičnega pomena tudi v slučajih, kakor je bilo v mestu Chisholm za časa zadnjega požara, kjer so zopet jasno pokazali, kako radi potisnejo naš narod vstran tam kjer je kaj za dobiti. Tukaj namreč je šlo veliko milodarov za ponesrečence drugim narodom, a Slovencem le drobtinice. Rojaki I ali se zavedate, kako važen faktor bi lahko postali v našem okraju, ako bi bili združeni? Tedaj bi morali vsi računati s celoto in ne samo s posameznikom, kakor je to do sedaj bilo. Na noge toraj, rojaki! Za nadaljna pojasnila se lahko obrnete na tajnika našega društva g. Matija Spreitzer-ja v Ely Minn.
Dmž. Polit. Izob. Dr. v Ely, Minn
I
Zahvala.
Ob smrti nam preljubljene soproge, oziroma matere,
Barbare Legat,
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, kateri so jo obiskovali na njeni bolniški postelji ali drugače kaj pripomogli za olajšanje njenega trpljenja. Posebna hvala našemu g. župniku, Rev. John Trobecu, kateri jo je vedno in pogosto obiskoval v njeni dolgi bolezni in ji slednjič stal na strani ob smrtnih težavah. Lepa hvala tudi Rev. Dr. Seliškarju za blagodušni obisk in tolažljive besede. Nadalje se presrčno zahvaljujemo ženskemu društvu Matere Božje za lepi sprevod kakor za ves drugi trud, ki ga je imelo radi raj niče. Hvala nadalje cerkvenim pevcem za lepo petje, kakor tudi vsem drugim, ki so se udeležili zadušnice in pogreba. Iskrena zahvala tudi slovenskim pevcem, ki so tako ginljivo zapeli nagrobnico. Vsem izražamo tem potom najiskrenejo zahvalo in kličemo: Bog povrni tisočero!
Brockway, Minn., 15. nov. 1908. Martin Legat, soprog,
Andrej in John Legat, sina, Mina Slivnik, Jera Reinhart in sestre Barbara, Elenora, Ama-ta Legat O. S. B., hčere.
Izdali se so.
Učitelj: “Že ves teden hodi nekdo na moj vrt po jabolka; a jaz že slutim, kdo je —-da se mu nosu dotaknem s to le palico, takoj ga spoznam...”
(Vsi otroci zakrijejo nosove.)
Novinčeva starost.
Novinca vpraša častnik, koliko mu je let.
| Novinec odgovori: “Jeden in dvaj-| set; pa bi mi jih bilo že dvaindvajset, | toda jedno leto sem bil bolan.”

Obrasli zvonik.
Nekje, pravijo, da v Šebreljah, je bil že precej star zvonik. Začela je triva in mah rasti po njem. Mislili so torej Šebreljenci, kako bi spravili travo z zvonika. Izmislili so si pametno, da namreč potegnejo vola na vrvi gor, da popase travo. V zvoniku privežejo veliko vrv in na vrv natve-zijo srenjskega bika ter ga vlečejo na zvonik. Ko ga nekoliko vzdignejo od tal, začne ga vrv dušiti in vol ponudi jezik iz gobca. Šebreljenci si pa to reč mislijo drugače. Vpijejo na vse pre-tega: “Le hitro vlecite, kako se mu moli jezik iz gobca. Le hitro vlecite, da se prej napase!”
Iz veronauka.
Katehet je razlagal krščanski nauk o angeljih in rekel, da so angelji čisti duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa ne.
“Kje jim pa peruti prirastejo?” vpra ša radoveden učenec.
*
Deček pride iz šole domov, in oče ga vprašajo, kaj so brali v zgodbah sv. pisma in kaj mu je bilo najbolj všeč. Sinek odgovori, da mu je bilo izmed vsega najbolj všeč to, kako je egiptovski Jožef, o katerem so danes brali, sedel gori na strehi.
“Kaj, vprašajo ga oče začudeni, “egiptovski Jožef sedel na strehi?! Kje pa je to zapisano?”
“Tukaj!” zakliče šolar, odpre knjigo in bere: “In ta (gospodar) ga je postavil čez vso hišo.”
Qče so nekaj zagodrnjali *— menda so r^kli: “Prismoda!”
*
Katehet: “Može, ki se odpravijo v daljni svet ter razširjajo med pagani pravo vero, imenujemo misijonarje.”
Opazivši učenca, ki ne pazi: “Kako imenujemo te može? Matijček!”
Matijček (naglo): “Komisarje!”
*
Katehet je razlagal v šoli o dolžnostih deliti miloščino. Da bi to dolžnost bolje pojasnil, vpraša dečka, kaj bi naredil, ko bi imel kos kruha v roki in bi srečal berača.
“Snedel bi ga!” odgovori deček naglo.
*
Učitelj, (ki je ponavljal v prvem razredu s prvenci veronauk): "Kdo je ustvaril vse, kar vidiš na svetu?” (Uče nec ne odgovori ničesar, ker mu pade isti čas tintnik iz rok na tla.)
Učitelj: “No, ali ne boš povedal?”
Učenec (zmeden): "To sem napravil jaz — oh, prosim, odpustite, nikoli ne bom več!”
Rojaki!
Ne zamudite priti na veliko razprodajo na Chulikovem vogalu. Sedaj je najlepša prilika kupiti po najnižji ceni blago, kakor vrline suknje, zimske obleke, ker se smo namenili razprodati vsa zalogo moških oblek in vrhnih sukenj.
B.	J. Chulik,
Jackson & Chicago Sts., Joliet, 111.
PROTI IZPADANJU LAS. Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade in daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Skati ja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom vas jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo.
Naročila sprejema:
P.	FRANK
221 E. 22 St., New York, N. Y.
Rojaki!
Kdor ima veselje do južnega vrtnarstva in sadjereje, tisti si sedaj lahko izbere popolnoma zdravo in izvrstno lego zemlje v okolici mesta Alvin, Texas. Svet je v bližini dveh mest z izvrstnimi trgi in železnicami; dežja pade 40 palcev na leto. Na vsakem akru'se lahko pridela za $300 dS $2,500 vredne zelenjave, sadja in posebno pomaranč; uspeva koruza in vsa žita. Prodajamo zemljo pod lahkimi pogoji in nizkimi cenam’. Za podrobnosti pišite na:
Frank Pirnat,
515 So. 8th St., Minneapolis, Minn.
MALI OGLASI


Slovencem v pogled.
The Collins N. Y. Medical Institute. Cenjeni zdravnik:—
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost katero ste mi ska-zovali za časa moje bolezni. Uverjena in prepričana sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobila popolno zdravje, nad katerim sem bila skoro obupala. Sedaj pa se počutim zdrava ko kedaj pred boleznijo, zato Vas priporočam vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki. —
Vas pozdravljam, ter bilježim z vsem spoštovanjem Vaša hvaležna LUCIJA TORI, Box 126, Meadow Lands, Pa.
Severovo Zdravilno milo.
Tega ne prekosi nobeno milo. Utrdi obrazno barvo proti solncu in vetru. Obvaruje kožo proti raznim boleznim. Cena 25 centov. Prodaje se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Črna pošast.
Okmulgee, Okla., 15. nov. — V preteku necega boja med črncem Jim Deckardom in več uradniki je bilo o-sem oseb usmrčenih in deset ranjenih. Med ranjenci je policijski načelnik. Povod boju je dal prepir med črncem in nekim indijanskim dečkom na kolodvoru St. Louis & San Francisco-železnice. Med prepirom je črnec pretepel dečka skoro do smrti. Med u-streljenci je več policajev.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možn, ki ž njim k-hlco govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
Fili-p HiToler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom ■vojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
E.Wiinderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory St Joliet, IL
Velika zaloga spomenikov
K
S
O
P-
3D
¡25
n
c
PS
o
¡23
>3
3D
«
«
•OD
¡23
ft u,
-V' 'k ■ •
‘,'jP. 'V-?a


Nase prodruznice so: v Chicagf Bethania and Resurrection Cemetuf blizu Summit, Cook Co., in Napervillr III Chi. tel 187a. N. W Phone 491
RABIMO DEKLE ZA DELO V malem restavrantu. Delo je zjutraj in zvečer. Vprašajte popoldne. 325 Jefferson St., nad prodajalno.
POTREBUJEMO ORGANISTA IN Cerkvenika. Ponudbe se naj pošljejo na: Rev. J. Plevnik, 10th St., Wau kegan, 111.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, iTri N. Broadway, Joliet, 111
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
O. W. Brown, pred» ßobt. Pilonar.p ji pri W. G. Wilcox, kasir.
I
Kapital $100,000.00.
BAHBER CILD1NG, OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseča januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst obresti od vsake vsote, ki j« bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zju-tr»’ pa do 4. ure pop.
Ustanovljena 1S71.
Thi Will Gomtr Natioia] Bani
Of JoKet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni Pridite torej ia ooskusite naše meso.	,
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ našej novi mesnici na vogalu Braodway In Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Ali hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki is in trdi les, lat«, cederne stebre, deskt ih šingine vsake vrste.
Nas prostor je na Deaplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi tt bomo zadovoljili in ti prihrinili deaar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.501 Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69
Cleveland, Ohio.
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
slovenska gostilničar
priporoča rojakom fino "Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset.
N. W. Phone 406.
J. J. KUKAR,
536 Belvedere St., Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
fvseh parobrodtiih družb.
Z	Pošilja«! deuar v staro domovino po najnižjem
2	dnevnem kurzn.
Priporočam se rojakom.
JOUCTJU.
FINO PIVO V STEKLENICAH,
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. aC.
VWMWVVWWVW.VAV.VV. WA,A!VmVWAW7AVW.
POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
5 Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W,344.!
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
WWWAVAViVASYW.WA,.,.VAl,W.YlAVAYY.YYAW//A
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pase je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICA! INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesliivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri sp morebiti 2e pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljaVljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IM. Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th. St.,
NEW YORK.
Amer. Slovenec stane $1 na leto.