rteuv_jfca».«(»
NO. 71

e ri$k/i Domovi ima
/*■ IVTl'E B? 1 C-/%■!%]—■¥?>
. :-V:
AM€IUCAN IN SPIRIT $0ft@GN IN LAN0UA06 ONLT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 11, 1967
SLOV6NIAN
HORNING N€W$PAP«&
STEV. LXV — VOL. LXV
Saltaiiip na Tajskem nov® oporišče ZDA
Ti'a so včeraj prileteli prvi strate?ični ameriški bombniki B52.
Bangkok, Taj. — ima Sat-
tahip je že dobro znano vsem vOjaškim strokovnjakom po sve-Ju- Je to zadnji člen v verigi na-ših vojaških oporišč ob robu a-2ijskega kontinenta. Spada v isti razred oporišč kot Japonska, O-kinav/a, Taiwan, Filipini in Gu-Je pa v nekaterih pogledih Se važnejše.
Sattahip je vojna luka in vojaško letališče obenem. Spada ^ed največja in najbolj moder-kar jih imata po svetu naša v°jna mornarica in naše vojno Ntalstvo. Največji naši bombniki najdejo tam svoj prostor. Letališče pa ni namenjeno samo bombnikom. Tam lahko pristajajo vsa velika transportna leta tako za blago kot za čete. Je 0Premljeno tudi z vsem, kar je Potrebno za prekladanje blaga ta za prevoz čet.
Akcijski radij oporišča je ti-st°, kar zanima strokovnjake. Nesda je trenutno namenjeno Predvsem operacijam v Vietna-toda prav tako služi lahko 2a operacije v južni Kitajski, tabetu. Od Saigona je oddaljeno le 425 milj, od Peipinga 2,100 Jtalj in 2,000 milj od Lop Nora, ta je središče kitajske proizvodnjo atomskih bomb in raket. Lahko pa letijo bombniki od tam kar naravnost v Sibirijo.
trenutno je Sattahip važen tato, ker bo močno razbremenil otališče na Guamu. Z Guama v ^tatnam je 2,500 milj, iz Satta-tapa pa nekaj manj kot 500. Se-Veda pa letajo bombniki iz Sat-tahipa lahko tudi v Indonezijo lri severno Avstralijo.
Novo oporišče je seveda že olgo predmet hudih kritik vseh 0naunističnih držav, med njimi najbolj Kitajske. Že v tem se U(h kaže njegov strateški po-n^ep za vso Azijo.
Novi grobovi
Rudolph Gross
V nedeljo zvečer je doma umrl Rudolph Gross s 1191 E. 61 St, star 89 let, rojen v Ljubljani, od koder je prišel v 1. 1951. Tukaj zapušča ženo Eleanor, doma iz Trsta, v Nova Scotia hčer Selmo Nowe, v starem kraju pa sestro Maxso Gross. Pogreb bo v četrtek ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Naša administracija °*ajšala rabo ameriških
Washington, d.c. — Do
Je veljalo pravilo, da ni , 0 samo težko, da tujec pride je° arneriške vize, tudi raba viz ^ Ja strogo omejena. Ker smo ad V Statičnem letu, je naša g^taistracija sklenila, da olaj-^ VsaJ rabo viz, ako že ne more v- tati pogojev za dobivanje ■j^. ' Kdor je državljan 24 držav, peS° V °Jtaku imenoma navede-b0’ n bo dobil ameriško vizo, jo lov 9 . 0 rabil za večkratna po-H0 anta na leto. Viza tudi časoven® bo omejena.
]j9 ~ °tajšave bodo tujim držav-2ato01* gornjih 24 držav dane bris' tadi naša dežela nekaj I'istreVa V tatošnjemu “tu-VejT!1611111 letu”. Olajšave bodo dr^ f. s ta. aprilom. Ameriških Oia.T tanov se ne bodo tikale, he vSaV	nolbenih in nobe-
stainrSte za liste, ki bi se radi za hje 0° Veselili v Ameriko. Za-_____S ane vse po starem.
iefa¥®i m španskem s® se udarili s p@liel|o
MADRID, šp. — Nad 5,000 delavcev je pretekli teden Bilbau, znanem industrijskem središču v severni Španiji in središču Baskov, korakalo v podporo tovarišem, ki stavkajo že od preteklega decembra, proti središču mesta. Ko jim je policija zaprla pot tja, so navalili na njo s klici “Svoboda!” Delavcem so se pridružile tudi ženske in posebno študentje.
Policija je demonstrante vselej potisnila nazaj in jih končno okoli 30 prijela.
V zadnjem desetletju je bil to največji in najsilovitejši nastop španskega delavstva. Poleg socialnih in političnih vzrokov je k ognjevitosti pripomoglo tudi dejstvo, da Baski, katerih glavno mesto in središče je Bilbao, ostalih Špancev ne marajo in zahtevajo za sebe avtonomijo.
Rusija bo potegnila iz Madžarske polovico svojih čet
LONDON, Ang. — Rusija je poslala 1. 1956 na Madžarsko veliko divizij. Ko se je dežela pomirila, je tam pustila okoli 70,000 vojakov. Sedaj je pa Moskva sklenila, da naj bo na Madžarskem samo okoli 30,000 njenih vojakov. Če je to res, potem se bo pri nas zopet načelo vprašanje, zakaj bi morali imeti v Nemčiji kar 6 divizij. Sicer bo pa sedaj nekaj naših čet odšlo kar na tihem iz Nemčije v Ame-i'iko, tako vsaj trdijo zadnja poročila iz Bonna.
Posledica ffuvanja
V Nashvillu v državi Tennessee je prišlo konec tedna ponovno do črnskih izgre dov. V soboto je na tamkajšnji Fisk univerzi pozival znani Stokely Carmichael crn'e študente, naj prevzamejo “upravo svoje šole”.
NASHVILLE, Tenn. — V zadnjih letih je bilo tu v pogledu rasnih odnosov precej mirno, dosti mirnejše kot pred 5 ali leti. Preteklo soboto je prišel sem znani zagovornik črnskih civilnih pravic in “črne moči” Stokely Carmichael. Na Fisk u-niverzi,. kjer prevladujejo črnci, je Carmichel pozival študente, naj sami prevzamejo upravo “svoje šole”. Vžigal je poslušal ce za boj za črnske pravice in za “črno moč”.
V soboto zvečer je prišlo v neposredni bližini univerze do iz gredov, ko je neki beli policaj prijel pijanega črnega študenta.
Navzoči črnci so začeli kričati nad policajem in hoteli preprečiti njegovo aretacijo, češ da ni pijan. Ko je prišla na mesto policijska okrepitev in se je zbralo še večje število črncev, je prišlo do pravih izgredov, ki so trajali dolgo v noč.
Med tem ko so bili izgredi v soboto dosti umirjeni in je bil le eden od demonstrantov toliko ranjen, da je moral v bolnico, je bilo v nedeljo dosti hujše. Padlo je okoli sto strelov med policijo in demonstranti, ki so bili skriti v poslopjih Tennessee State University, ki je kako miljo dalje od Fisk univerze. Tudi na tej imajo veliko večino črni študentje. Eden od črnih študentov je bil zadet od strela v vrat, vendar rana ni nevarna. Demonstranti so v bližini univerze prevračali avtomobile, zažigali in plenili. Policija je prijela 50 demonstrantov, ki so v tolpah dirjali okoli, in metali kamenje in steklenice v avtomo-aile, pa tudi 4 belce, ko je v njihovem avtomobilu, ki ga je prestregla včeraj zgodaj zjutraj, našla puško in en revolver.
Policija trdi, da so izgredi delo pristašev S. Carmichaela in njegovega gibanja za uveljavitev “črne moči”.
Saipnska vlada debi tri boliiios iz Amerike
WASHINGTON, D.C. — Poročila, kako hudo trpi vietnamsko civilno prebivalstvo na deželi od državljanske vojne, pod kropljena s pritožbami nekaterih kongresnikov in senatorjev, so nagnila federalno administracijo, da bo zaenkrat postavila v Vietnamu tri civilne bolnice in jih kompletno opremila. Bolnice bodo imele okoli 1,000 bolniških postelj. Stroški zanje so cenjeni na $20 milijonov.
Koliko je vseh žrtev, smrtnih in drugih, med civilnim prebivalstvom? Državni tajnik Rusk jih je zadnjič cenil na 30,000 na leto. Misli, da jih polovico povzročajo vojne akcije naših čet, drugo- polovico pa partizanski odredi s svojimi minami, streljanjem iz zased itd. Kaj je resnica, je težko reči. Res pa je, da so vietnamske domače bolnice vse prenapolnjene z bolniki in ranjenci. Vietnamski zdravniki mislijo, da mora stalno čakati na sprejem v bolnice p0 1,000 bolnikov in ranjencev.
V Adenu zopet mirno
ADEN, Arab. — Ko je komisija Združenih narodov odšla iz mesta, se je to naglo pomirilo, ker je bil generalni štrajk, organiziran v protest njenega prihoda, ustavljen. V nedeljo in včeraj je potekalo življenje kot običajno. Del nacionalistov, ki so prejšnji teden povzročali izgrede in se bili zj britanskimi in domačimi vladnimi silami, se je vrnil preko meje v Jemen, od koder je prišel pomagat “o-svobajat” Aden.
MAD TSETUNG PREVLADALI
Japonska in jugoslovanska poročila žz Kitajske trdijo, da je Mao Tsetung dobil za svojo revolucijo večino v Politbiroju Komunistične partije. Napovedujejo, da bodo Liu in tovariši pognani s svojih sedanjih vodilnih položajev, potem ko jim bo dana priložnost “samokritike” in “obžalovanja”.
CLEVELAND, O. — Poreče-, linij o v mednarodni politiki, to-
i /z Clevelanda i
in okolice
valeč list Yomiuri je sporočil iz Peipinga v Tokio, da je potegnila večina članov Politbiroja Kitajske komunistične partije z načelnikom partije Mao Tsetun-gom in od njega začeto veliko proletarsko kulturno revolucijo. Razmerje sil v Politbiroju naj bi bilo 6:5 za Mao Tsetunga. Napovedujejo, da bo Centralni komite! Partije, pred katerega bo spor prišel v rešitev, dal Liu in tovarišem, ki so obdolženi revizionizma in nagibanja k Sovjetski zvezi in njeni mednarodni politiki, priložnost samokritike in obžalovanja, pa jih nato odstranil z njihovih položajev. Liu-Shao-chi je uradno predsednik Kitajske ljudske republike.
rej nekako približevanje k pomiritvi z Združenimi državami.
Mao je tako popravil poraz, ki ga je doživel v Centralnem ko-mitetu leta 1962 po polomu “velikega skoka naprej” in organizacije komun. Tedaj se je pod vodstvom Liu-Shao-chija večina Centralnega komiteta obrnila proti Mau in izvolila Liu Shao-chija za predsednika republike namesto Mao Tsetunga, temu pa. .
prepustila le še načelništvo v T06	on sam ps je bil rojen
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih svojo redno sejo v navadnih prostorih.
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri zvečer ob 7.30 sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Pozdravi iz Minnesote—
G. Frank in ga. Tončka Turek pošiljata sodelavcem AD in vsem rojakom in ropakinjam v Clevelandu “tople” pozdrave iz “mrzle” Minnesote.
Dobrodošla—
V soboto sta prišla v Cleveland Anton Kukovič, doma iz Maribora, in Ivan Roženkovič, katerega starši so doma iz oko-
Mcskva pripravlja senzacijo v vesolju?
MOSKVA, Rus. — Prvi ruski astronavt Gagarin je v nekem članku namignil, da “ni daleč čas, ko bodo večji in odločnejši poleti v vesolju postali resničnost”. Iz tega sklepajo v Moskvi, da se Rusi pripravljajo na neko presenečenje v vesolju, morda v čast 50-letnici rdeče oktobrske revolucije. Rusi niso že dve leti poslali uradno nobenega astronavta v vesolje, zato pa nosi njihov zadnji satelit že Cosmos 154.
Podobna poročila je poslal iz Peipinga v Beograd poročevalec jugoslov anske poročevalske službe Tanjug.
V Polit ibiroju Centralnega komiteta Komunistične partije se je vršila v zadnjih tednih o-stra razprava med pristaši Mao Tsetunga in Liu-Shao-chija, končno je prevladalo stališče Mao Tsetunga, s katerim so potegnili poleg vojnega ministra Lin Piao še predsednik vlade Ču-En-laj, Chen Po-ta, Kang Sheng in Li Fuchun. Z Liu Shao-chijem so ostali Teng Hsiao-ping, generalni sekretar Partije, Tao Chu, načelnik partijskega propagandnega oddel ka, maršal Chu Teh, ustanovitelj kitajske rdeče armade in stari bojni tovariš Mao Tsetunga, in Chen Yun, eden od podpredsednikov vlade.
Liu in tovarišem očitajo, kot piše glavno partijsko glasilo “Ljudski dnevnik”, da sta širila revizionistične ideje o opustitvi boja z imperialisti, reakcijonar-ji in modernimi revizionisti ter o zmanšanju podpore revolucio-številko ' narnim ljudskim gibanjem”. Zagovarjali naj bi tudi sovjetsko
stranki, kjer pa je izgubil odločilno besedo.
Zmaga pristašev velike prole-
v taborišču v nacistični Nemčiji. Dobrodošla med nami.
Dopolnilo—
V “Naznanilu
in zahvali” za
tarske revolucije pomeni, vsaj ^ Pok- J°hna Milavca Je ime enega izmed nosilcev krste Joseph
tako sodi večina proučevalcev kitajskega komunizma, poostritev spora med Peipingom in Moskvo, pa tudi med Peipingom in Washingtonom. Verjetno bo Peiping, kakor hitro bodo razmere doma kolikor toliko, zopet ure-1 jene, kar pa se utegne zavleči 1 še mesece in morda celo
Milavec ime društva SNPJ 139 pa je “Na Jutrovem”.
št.
leta, v, . v .»	,	nemški
znova odločnejše posegel v vojskovanje v Vietnam. Za sedaj še nihče ne računa, da bi rdeča Kitajska neposredno posegla v boj.
Zadnje vesti
V v-
ipaiQCai0rna jasno in sončno, ■tara ^taejše. Naj višja tempera-
Rdeči evropski diplomatje se bojijo posledic vietnamske vojne
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Združeni narodi so postali največja diplomatska borza na svetu. Tam je stalno zbranih par sto poklicnih diplomatov, med njimi tudi takih, ki uživajo mednaroden sloves. Seveda pa niso preobloženi z delom, zato jim ne manjka časa za premišljevanje in debatiranje. Tvarine za ta posel jim tudi ne zmanjka. Trenutno je njihova naj večja skrb, kaj bo z vietnamsko vojno.
Razume se, da bi vsi diplomatje ZN radi imeli mir tudi v Vietnamu. Najbolj si ga pa želijo rdeči diplomatje iz srednje Evrope. Imajo kar dosti razlogov za take želje, ako-ravno njihovim državam ne grozijo nobene neposredne posledice vojskovanja v Vietnamu. Zato je pa posrednih kar veliko.
Najbolj se bojijo, da bi kmalu zgubili svojo dosedanjo neodvisnost v mednarodni politiki. Že sedaj pritiska Moskva nanje, naj gledajo na vojskovanje v Vietnamu tako
kot gledajo v Moskvi. Večina rdečih diplomatov tega pritiska ne čuti, saj so vsi na strani vietnamskih komunistov, severnih in južnih. Prav nič ne čutijo te vrste pritiska Titovi diplomatje, ki še bolj rohnijo proti Ameriki kot Moskva. Drugače se pa počutijo na primer romunski diplomatje. So seveda za Vietnam, toda ne vidijo razlog, zakaj bi svoje simpatije za Vietnam morali obenem spremeniti v antipatije do Amerike. Precej podobnih misli so tudi madžarski diplomatje. Pa tudi češki diplomatje gledajo zmeraj z enim očesom proti Washing-tonu, ako škilijo z drugim proti Vietnamu. Skrbi jih tudi, da bi Moskva utegnila zahtevati, naj bolj podpirajo Vietnam, kot ga. Do sedaj nosi glavno breme podpiranja Kremi j.
Rdeči diplomatje se tudi bojijo nevarnosti, da bi vietnamska vojna rodila ostra trenja med Moskvo in Washingtonom. Kaj vse bi na primer lahko sprožilo slučaj-
no ameriško torpediranje ruske tovorne ladje, ki bi bila oborožena s protiletalsko artilerijo in protiletalskimi raketami? Ker ima Rusija stalne zveze s pristaniščem Haiphong, je taka nevarnost zmeraj zelo blizu. Ako bi do trenja med Moskvo in Washingtonom prišlo, bi satelitske države ne mogle ostati nevtralne in bi pri tem zgubile vse tiste ugodnosti, ki jim jih daje njihova sedanja nevtralna politika.
Rdeči diplomatje mislijo tudi na jesen in na proslavo oktobrske revolucije. To bo čas, ko bo zopet zaživela vsaj na videz nekdanja rdeča mednarodna solidarnost. To veselje bi pa seveda do dna pokvarilo napeto stanje med Moskvo in Washingtonom. Zato se rdeči diplomatje trudijo, da bi se stanje v mednarodni politiki ne poslabšalo vsaj do pozne jeseni.
Zato se rdeči diplomatje v ZN tako veselijo vsakega znaka, ki pride iz Moskve in na-
miguje, da v Kremlju še niso obupali nad dogodki v Vietnamu in da še zmeraj mislijo, da se bo kmalu našla pot do miru. Zelo jih je na primer veselilo, da so bili politični govori vidnih ruskih tovarišev v zadnji ruski volivni kampanji izredno umirjeni. Ni padla v njih nobena beseda, ki bi utegnila poslabšati upanje na mir.
Rdeči diplomatje govorijo v ZN tudi veliko o možnosti, da pridejo v južnovietnamski OF novi ljudje na vodstvo partizanskega gibanja. Mislijo stalno tudi na Ho-Či-Min-hovo starost, vendar so pri tem oprezni. Vedo, da je starost doma ravno v Aziji.
Tako so skrbi in ugibanja rdečih diplomatov v ZN kar dober barometer za razpoloženje v mednarodni diplomaciji. Značilno pa je, da akcijam generalnega tajnika ZN Tanta pripisujejo samo toliko pomena kolikor diplomacija svobodnega sveta, navadno pa še nekaj manj. Tudi v tem pogledu se ozirajo na Moskvo.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj odletel s svojimi sodelavci na konferenco vodnikov ameriških držav v Punta del Este v Urugvaju, ki bo trajala tri dni.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je pozval Kongres, naj podaljša za 2(1 dni dobo, v kateri je prepovedan štrajk, ko so bili razgovori za preprečitev takega štrajka na železnicah prekinjeni. Delavski odbor Senata
je že sinoči soglasno odobril | testante. zadevno resolucijo in danes
bo o njej razpravljal plenum.
Podobna resolucija je bila predložena v Domu. Železniški štrajk je napovedan za ta četrtek.
DETROIT, Mich. — Zaradi ustavitve obrata avtomobilskih prevoznih družb so vse avtomobilske tovarne omejile obrat, ker jim primanjkuje posameznih delov.
SAIGON, J. Viet. — Enote 9. peh. divizije ZDA so v boju z rdečimi na področju Mekon-gove delte pokončale 178 rdečih borcev v nedeljo in vče-
Nemški protestantje se uspešno upirajo
komunistom
BERLIN, Nem. — Vzhodno-k o m u nistični diktator Ulbricht se trudi, da bi protestante v njegovi republiki odtrgal od protestantov v Zahodni Nemčiji. Prepovedal jim je, da ne smejo iti na skupno sinodo, ki so jo zahodnonemški protestantje sklicali v Berlinu. Vzhodnonemški protestantje so se pa hitro znašli.
Sklicali so svojo sinodo v Fuerstemvalde v Vzhodni Nemčiji, toda na njej so izvolili za oredsednika Vsenemškega cerkvenega sveta protestantovske-ga škofa Dietzfelbingerja iz Mo-nakovega. Prav istega škofa so izvolili isti čas tudi zahodnonemški protestantje na svoji sinodi v Berlinu. Tudi vse resolucije o-beh sinod imajo isto besedilo. S tem je bil pokopan Ulbrichcov poskus, dp razbije nemške pro-
Novi ruski vojni minister bo civilist?
MOSKVA, Rus. — V moskovskih d i p 1 o matskih krogih je vzbudil dosti zanimanja obširni članek uradnega vojnega lista Rdeča Zvezda, ki zagovarja misel, da morajo civilisti kontrolirati rusko narodno obrambo. Članek je bil objavljen komaj 6 dni po pogrebu maršala Mali-novskega.
Politični opazovalci mislijo, da je članek treba razumeti tako,
da je v sedanjem izvršnem od-raj. Ameriške letalske sile so i boru komunistične stranke moč-ponovno napadle vojaške cilje j na struja, ki bi na mesto vojne-v Severnem Vietnamu, med: ga ministra rada spravila civil-drugim že devetič znane jek- j nega komunista. Kdo naj bi bil, lame Thai Nguyen v bližini | tega seveda ne upa nihče napovedati. Vendar je pa članek sam že značilno znamenje časa. Takega članka še ni bilo v Rdeči Zvezdi ne glede na to, kakšen režim je vladal v Kremlju. Večina opazovalcev pa še zmeraj misli, da bo novi vojni minister maršal Grečko, sedanji pomožni vojni minister in poveljnik čet Varšavskega pakta.
Hanoia.
WASHINGTON, D.C. —• James E. Webb, direktor NASA, je včeraj pred kongresnim odborom izjavil, da je Apollo program sposoben popraviti napake in poslati prvega astronavta na Luno do leta 1970.
NEW DELHI, Ind. — Glavni tajnik ZN U Tant, ki je tu na 4-dnevnem uradnem obisku, je na sprejemu, ki ge ja njemu na čast priredila predsednica vlade Mrs. Indira Gandi, izjavil, da brez ustavitve ameriških letalskih napadov ne vidi nobene možnosti za konec vojne v Vietnamu.
Tropska dežela
MELBOURNE, Avstral. ______
Od okoli 3 milijone kvadratnih milj Avstralije jih leži en milijon v tropskem podnebnem pasu.
s
XMERISKA DOMOVINA APRIL 11, 1967
Hmurnm, DomoviitiA
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fc,s. Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 meseca Sf.i- Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United State-#:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 month« Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 71 Tuesday, April 11, 1967
Pred zastojem v gospodarstvu?
Že pred novim letom smo mogli opaziti, da se v gospodarstvu nekaj spreminja. Ne morda v številkah, ampak v razpoloženju gospodarskih krogov. Postali so nemirni, niso mislili, da jih čaka kaj slabega, niso pa tudi več upali, da se jim bo godilo tako dobro kot zadnja leta.
To so mogli videti tudi v gibanju vrednostnih papirjev na borzah. Cene zanje so postale občutljive za vsako malenkostno spremembo. Že izjave posameznih vodilnih podjetnikov ali pa politikov so takoj pokazale svoj vpliv. Nihanja v dnevnih tečajih so bila na dnevnem redu, pri tem so pa postajala zmeraj močnejša.
Vse to je kazalo, da se konjunktura giblje na grebenu. Ne sili navzgor, pa tudi ne drči navzdol. Skuša se držati na sedanji ravni, pa se ji zmeraj ne posreči. Mislimo, da se bo to stanje ponavljalo do jeseni. Seveda pa presenečenja niso izključena. Ne smemo pa vsega smatrati za presenečenja. Avtorji novic, pa tudi dejstev, imajo velikokrat pri svojem poslu posebne namene. Naj omenimo samo par takih:
Živimo v dnevih inflacije, ki nam bo kmalu povzročila nov val draginje. Inflacija pa pomeni ne samo bremena za potrošnika, ampak tudi dobiček za proizvajalca in prodajalca. Podjetnik bi torej moral biti z njo zadovoljen. Pa vendarle ne verjame vanjo, vsaj tak videz dela. Zakaj?
Letošnje leto bo veljalo za leto velikih mezdnih pogajanj. Skoraj vsak mesec bodo unije zahtevale od podjetij nove koncesije, večje plače, več obrobnih koristi. Naravno je, da tega podjetniki ne slišijo radi in se skušajo braniti. Kateri izgovor bi lahko zalegel več kot napoved, da se bližajo slabi časi, da torej unije ne smejo moriti podjetij s svojimi pretiranimi zahtevami. To je en razlog, zakaj slišimo zadnje mesece toliko Jobovih tožb in črnih prorokovanj o naši gospodarski bodočnosti. Take tožbe in prorokovanja je težko pobijati, ker nihče ne vidi v bodočnost. Zato so take tožbe in prorokovanja lahko tudi pravilna in resnična.
Povod za načrten pesimizem daje tudi možnost novih davkov. Da novi davki postajajo zmeraj večja potreba, tega ne more zanikati noben nepristranski opazovalec našega gospodarskega življenja. Sedanji davčni dohodki ne zadostujejo za kritje vseh javnih izdatkov. Ako ne pridejo na pomoč novi davki, bo inflacija, in z njo vred draginja, še večja kot je. Proti novim davkom se je torej trenutno težko boriti. Pomaga edinole sklicevanje, da se gospodarski napredek nahaja na razpotju in da ga vsako večje breme, kot na primer novi davki, utegnilo spraviti iz ravnovesja in konjunkturo zapeljati na pot navzdol.
Vse to sili podjetnike, da so bolj črnogledi, kot je treba biti. Vsepovsod stikajo za znamenji, ki napovedujejo slabe čase. Zastaja na primer stavbno gibanje in vse kaže, da bo še bolj. Zakaj? Nove hiše so postale zelo drage. Marsikdo, ki je lani še misli na novo hišo, išče letos staro ali pa ostane tam, kjer je. Avtomobili gredo slabo v denar, pa bi moralo biti povpraševanje preje večje kot manjše; saj nam napovedujejo, da so že pred vrati časi, ko bo Amerika rabila 125 milijonov osebnih voz. Nihče pa ne pomisli, da je en avtomobil prava potreba, dva sta lahko že luksus. Peša tudi povpraševanja po stanovanjski opremi, manj je kupcev za TV, radijo, hladilnike, pralne stroje in drugo hišno in kuhinjsko opremo. Seveda je to res, toda takih zastojev ni treba smatrati za znake gospodarske krize. Se ponavljajo vsakih par let. Pravijo dalje, da se je že začelo poznati, da ljudje kupujejo cenejšo hrano in da omejujejo izdatke za pijače, kajenje itd. Morda je to res, toda konjunkture pa taki pojavi ne bodo ubili.
Da pešajo investicije v nova podjetja, da je manj naročil za nove tovarniške stroje, da so trgi za industrijske surovine postali nemirni, da so podjetja postala previdnejša pri nakupih na zaloge, nam pravijo. To je res. Toda ti pojavi še niso tako obsežni, da bi nas gnali v gospodarski zastoj.
je pa na drugi strani dosti znakov, da gospodarski napredek vendarle ne spi. Dohodki iz plač in mezd rastejo. Ne morda za vse delavce in uslužbence, pa vendarle za precejšen del. Res pa je tudi, da tega blagoslova'ni deležna večina zaposlenih. Večje plače in mezde imajo najpreje tisti, ki so že sedaj primeroma dobro plačani, vsi drugi so obviseli na sedanjih dohodkih, čeprav se jim življenje draži.
Kar nas varuje pred zastojem, so nakupi javne uprave, predvsem federacije. Vrednost tega, kar kupujejo federacija, države, mesta, javne ustanove, fondi socijalne in dobrodelne organizacije, presega vsoto $100 bilijonov. Vsi ti nakupi pa pomenijo novo proizvodnjo; nov promet, nov zaslužek, novo zaposlitev. To velja prav posebno za naše čase, ko moramo toliko žrtvovati za vojskovanje v Vietnamu.
Resnega splošnega gospodarskega zastoja se nam torej ni treba bati. To pravilo bo naravno poznalo tudi nekaj
izjem. Nekateri bodo torej udarjeni, čeprav ne bomo imeli krize.
Za to mislimo, da nam resne krize ni treba pričakovati. Več strahu pa imamo lahko pred draginjo. Sicer praviloma ni tako huda kot kriza, toda na naš življenski standard bo pa vplivala ravno tako kot gospodarski zastoj. To bo seveda imelo posledice na naše razpoloženje, ki ne bo ravno veselo. Lažje ga bomo pa prenašali, ako bomo vedeli, odkod nam prihajajo vse težave naših dni.
BESEDA IZ NARODA
I
tia Korotanov koncert!
CLEVELAND, O. — V soboto, 15. aprila, bo po parletnem molku zopet zapel “Korotan”. Koncert bo v veliki dvorani Slovenskega nar. doma na St. Clair-ju; začetek točno ob pol osmih zvečer.
Spored bo obsegal dvajset pesmi: slovenskih narodnih in u-metnih ter par priljubljenih melodij iz vsem poznane operete in filma: “The Sound of Music”. Po koncertu bo ples ob zvokih “Veselih Slovencev”. Vsi prisrčno vabljeni!
Opozarjamo še enkrat, da bo začetek koncerta točno ob pol osmih zvečer in da bodo zamud-neži lahko prišli v dvorano le med odmorom, ker je zelo mučno za občinstvo, kakor tudi za nastopajoče, če se med petjem zasedajo stoli. Prosimo torej, pridite točno.
Na svidenje!	F. G.
Tajnik tri mesece odsoten
Cleveland, O.— Kakor sem že zadnjič poročal, odhajam v Jugoslavijo na obisk, za približno tri mesece. Vrnem se v juliju. Moje tajniške posle bo ta čas vodila Mrs. Terezija Lach, predsednica društva in nekdanja tajnica. Njen naslov je 13110 Cross-burn Ave., Cleveland, Ohio 44135, telefon 267-0790. Nanjo naj se članstvo obrača pismeno ali telefonično v vseh zadevah bolniške in operacijske podpore in v drugih podobnih slučajih, ki se tičejo tajništva.
Pobiranje asesmenta bo tudi v bodoče tako kot dosedaj in sicer na seji tretjo sredo vsakega meseca ob 7. uri zvečer v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., posebnost pobiranje asesmenta pa četrto nedeljo vsakega meseca 10. uri dopoldne v Baragovem domu na St. Clair Ave. V aprilu pobiranja ases-rr.enta ne bo, ampak šele v maju.
Članstvo prosim, da naj gre na roko Mrs. Lach v vseh ozirih, kakor tudi Mr. Josephu Lachu, blagajniku društva, in drugim uradnikom, da bo šla stvar naprej kot je šla dosedaj, ko je društvo dobro napredovalo, v članstvu in blagajni.
Vsemu članstvu pa se prav iskreno zahvalim za sodelovanje ves čas mojega uradovanja. Bog daj, da se po tem premoru treh mesecev mojega bivanja v domovini zopet snidemo v zadovoljstvu in zdravju.
Moj naslov doma bo: Vas Prevalje pod Krimom, št. 10, Pošta Preserje pri Ljubljani, Slovenija, Jugoslavija.
Pozdrav vsem čitateljem!
Jože Grdina
Srca Jezusovega št. 2 ABZ, društva sv. Antona št. 72 KSKJ in od leta 1908 ud Mohorjeve družbe. Rojen je bil v Sloveniji, od koder je dospel v Ely leta 1902. Do svoje upokojitve je delal v tukajšnjem rudniku. Zapušča žalujočo soprogo Margaret, sinove Franka ml. v Sudanu, Antona in Lojzeta v Ely in Johna v Boveyu, Minn., hčerke Mrs. Ivan Taužel v Ely, Mrs. Dominik Tekautz, sestro Mrs. Frank Melovasich v Ely, 20 vnukov in 24 pravnukov.
Naj še na tem mestu izrečem pokojnikovim sorodnikom naše iskreno sožalje!
J. J. Peshel
Smrt Movnika v domovini
SO. CHICAGO, 111. — Nazar-ski župnik p. Konštantin Urankar, brat pokojnega p. Aleksandra, mi je sporočil, da so 11. marca pokopali župnika g. Franceta TOMINŠEK na Rečici ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini. Pokojni je bil rojen 28. marca 1912 na Vranskem; v mašnika je bil posvečen 29! junija 1936. Na Rečici je bil za župnika zadnjih 10 let. Komaj 55 let starega gospoda je spravila v grob zavratna bolezen raka. P. Konštantin je moral bolnega in pokojnega soseda več nedelj nado-mestovati in opravljati vse župnijske posle dveh far.
Rečica ob Savinji je velika in ena naj starejših župnij v Zgornji Savinjski dolini; obsega vso dolino v širini in sega daleč v hribe na obeh straneh Savinje. Zelo lepa, pa težavna fara.
Farani so v bridki žalosti spremljali svojega dobrega dušnega pastirja na domače pokopališče, kjer bo čakal vstajenja med svojimi ovčicami. Veliko Rečičanov je našlo svojo novo domovino v Ameriki. Spomnite se duše župnika svoje rojstne fare. R. I. p.
P. Odilo OEM
vila, ki poudarjajo, da med člani ne sme biti sovraštva zaradi strank in vere, treba je sodelovati v prijateljstvu za kulturni napredek.
Leta 1949 smo imeli koncert 1. maja zopet v Sachensheimu, ker dvorana Slov. nar. doma na Denison Ave. nima primernega odra in je za take nastope premajhna. Imeli pa smo po koncertu v njej domačo zabavo. Odbor je v tem letu ostal ves isti. Na Slovanov koncert 6. marca smo se peljali skupaj z busom
Pevski zbor Trigiav praznuje 29-3@inico
Frank Pechek si. umrl
ELY, Minn. — Lahko bi rekli, list za listom pada, in naši pionirji odhajajo drug za drugim v večnost.
Danes, 6. aprila, ko Vam pišem to pismo, smo pokopali ro-jaka-pionirja Franka Pechek st., ki je umrl star 86 let in je živel na 24 E. Camp St., kamor je zahajala Ameriška Domovina mnogo let. Pogreb je bil iz cerkve sv. Antona na župnijsko pokopališče.
Pokojni Frank je bil vse življenje pri dobrem zdravju, šele pred tremi meseci se ga je lotila resna bolezen, kateri je žal podlegel. Bil je član društva
CLEVELAND, O. — Na seji Kluba doma zahodnih Slovencev 23. februarja 1947 je zastopnik SDZ št. 48 Jakob Jesenko priporočil, da bi poživili slovensko naselbino s tem, da ustanovimo pevski zbor. Predlog je bil sprejet in J. Jesenko je šel na delo, da ga uresniči. Šel je na seje društev in predlog obrazložil in govoril zanj. Sklicana je bila prva seja 26. aprila 1947. U-deležilo se jo je 12 moških in 8 žensk. Izvoljen je bil začasni odbor: predsed. Jakob Jesenko, tajnica Frances Andren, blagajničarka Ella Pultz, zapisnikar Charles Zakely, nadzor. John Ivančič ml. in Joseph Pultz. U-stanovna seja je bila 4. maja 1947. Na seji 29. decembra 1947 je bil izvoljen v odbor kot podpredsednik Mike Verbič, Anna Jesenko pa kot poročevalka-
zapisnikarica.
Prvi koncert je zbor priredil 9. maja 1943 v dvorani Sachsen-heim na 7001 Denison Ave. pod vodstvom p. Vauterja. Na kla-virju je petje spremljala ga. Vera Slejko. Nastopilo je 28 pevcev in pevk. Koncert je zbor ponovil 30. maja v Strabanah, Pa. Vse programe je plačal pokojni Frank Železnik. Isto leto 19. septembra je zbor nastopil v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Izdelana in odobrena so bila pra-
v Euclid, nastopili smo 2. aprila pri otvoritvi Nar. doma v West Parku.
Leta 1950 so ostali isti uradniki, letni koncert smo imeli 3. maja, 24. septembra smo nastopili skupaj z zbori Slovan, Planina, Adria in St. Paul v SND na St. Clair Avenue pod vodstvom F. Vauterja. Zbor je napravil tudi prvo ploščo pri M. Antončiču radio oddaji.
Leta 1951 so bili isti uradniki, koncert je bil 6. maja. Ker je bil pevovodja F. Vauter zadržan, je prevzel vodstvo zbora Anton Šn belj. Na 12. avgusta smo se peljali z busom na koncert Slovana v Euclid.
Tudi leta 1952 je bil odbor isti, pomladanski koncert 4. maja in pevski prizor “Kmečka svatba”. Vseh pevcev je bilo v zboru 32.
Odbor leta 1953: predsed. Jakob Jesenko, podpredsed. Mike Verbič, tajnica Ella Samanich, blagajničarka Ella Pultz, zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko. Letni koncert in prizor “Gremo na smajno” 3. maja. Na povabilo SŽZ št. 21 je zbor podal v SND na West Parku koncert in prizor “Dekleta na vasi” 7. januarja. Dne 23. avgusta je bil skupni koncert na farmi SNPJ.
V	letu 1954 je prevzela tajništvo v odboru Maksa Strel, vse ostalo je bilo po starem. Koncert in prizor “Črni graben” dne 2. maja; 4. julija je nastopil za Federacijo SNPJ-; 10. oktobra na proslavi 35-letnice SND na E. 80 St.; 17. oktobra pa v Yukonu, Pa., s koncertom in prizorom “Črni graben”.
Leta 1955 so bili v odboru: predsed. J. Jesenko, podpredsed. John Ivančič, taj. Margaret Lou-cka. blag. Anne Fischer, zapis, in poroč. Anna Jesenko. Koncert in prizor “Deseti brat” je bil podan 1. maja v Sachsenheim dvorani. To je bilo ponovljeno na odru SND na E. 80 St. na povabilo Društva Mir št. 10 ADZ dne 13. novembra.
V	letu 1956 je bil podpredsednik Eddy Stepic, zapisnikarica pa Anna Jesenko, sicer je bilo v odboru vse pri starem. Koncert je bil 6. maja združen s prizorom “Srce in denar”.
Leta 1957 je bil odbor isti z izjemo podpredsednika, za katerega je bil izvoljen Carl Samanich, in zapisnikarice Elle Samanich. Koncert 5. maja je bil združen s prizorom “Snubači”. Zbor je obhajal 10-letnico obstoja.
Leta 1958 so bili uradniki isti, le Ella Pultz blagajničarka. Letni koncert s prizorom “Ko se ljubezen zbudi” je bil 4. maja, ponovljen pa v Yukonu, Pa., dne 19. novembra.	'
Leta 1959 isti uradniki, le
1.	podpredsednik C. Samanich,
2.	podpredsed ,pa F. Culkar.
Leta 1960 odbor isti, letni koncert 1. maja.
Leta 1961 odbor nespremenjen, letni koncert 7. maja.
Leta 1962 isti odbor. Pri koncertu je prvič spremljal namesto Mrs. Vere Slejko Charles Loucka, star komaj 14 let.
Leta 1963 isti odbor, koncert 5. maja.
Leta 1964, isti odbor, koncert 2. maja. Dne 18. oktobra je zbor
vil 19. septembra v Pittsburghu, Pa., za federacijo SNPJ. To se je zgodilo, toda koncert je vodil F. Vauter, prizor “Čeber” pa A. Jesenko. Zbor je nastopil tudi 16. aprila pri 50-letnici Društva Delavec SNPJ v West Parku.
Leta 1966 isti odbor, koncert 8. maja. Dne 3. julija je nastopil kvartet, Culkarjeva družina.
Letos ima zbor isti odbor, le podpredsed. C. Samanich ni več prevzel mesta zaradi prezaposlenosti.
Posebni odbor obstoja že več let, predsed. Ella Samanich, 0-stali: Marie Pivik, Margy Pere-sutte, Joseph Pultz, Frank Culkar. Pevske vaje so v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
Ko se je zbor ustanovil, so dala pomoč društva in posamezni zavedni Slovenci.
V teh letih smo zgubili pevce, ki so sodelovali od začetka. Umrl je Ciril Urbančič, nato Joseph Klinec st., nekaj let kasneje pevka Mary Rožanc. Več jih je moralo opustiti petje radi bolezni in visokih let: Mike Verbič, Frank Pultz, Charles Zakely. Pokojna Vera Slejko je igrala klavir 14 let. Pokojni Tone Šu-belj je zbor učil 14 let.
Še živeči pevci pri zboru 20 let so: Jacob Jesenko, Anna Jesenko, Carl Samanich, Ella Samanich, Margaret Loucka, Tončka Verbič, Mike Bizay, Joseph Mi-klus, Joseph Pultz. V nadzornem odboru 20 let sta Joseph Pultz in Ella Samanich; v posredovalnem odboru 14 let sta: Joseph Pultz in Ella Samanich, ostali nekaj let manj; 20 let uradniki: Jacob Jesenko, preds., Anna Jesenko, poročevalka; 12 let tajnica Margie Loucka. Vse druge u-radnike sem že opisala, kot stoji v zapisniku od leta 1947 do 1967.
Imamo dobrega pevovodja Mr. Franka Vatuerja. Ko je nas vzel v roke 1. 1947, je imel veliko potrpljenja z nami. Za to smo mu še danes hvaležni in želimo, da bi bil še dolgo z nami. Če hočete še nadaljevati s petjem, pristopite k zboru! Ne sramujte se slovenske pesmi, za vzgled naj bo vam družina Culkar: kar šest jih je pri zboru!
Več jih pride na vaje, ki so oddaljeni, delujejo za obstoj kulture. Pokažite se v lepem številu na letnem koncertu, ko zbor obhaja 20 let obstoja, dne 7. maja v Sachsenheimu, 7001 Denison Ave., ob 3.30. Po koncertu bo domača zabava v istih prostorih. Serviralo se bo okusno večerjo. Ravno tam je nova trgovina Pick & Pay in zares je veliko prostora za avtomobile. Kdor pride z busom iz mesta, naj vzame “Denison-Ridge No. 24”, ki pripelje prav tja in od tam nazaj v mesto. To je zelo pripravno.
Na svidenje 7. maja.
Anna Jesenko, poročevalka
Chicago, 111. — Spoštovana ravnateljica! Sporočam Vam, da sem prejela Vaše prijazno obvestilo, da mi bo naročnina kmalu pptekla. Prav lepa hvala, da ste me spomnili, sicer bi bila lahko pozabila, ker moj spomin ni več tak, kot je bil, ker sem dopolnila že 80 let. To je kar lepa starost, kajne?
Priloženo Vam pošiljam naročnino za celo leto. Z listom sem zelo zadovoljna, ga tudi redno prejemam in zvesto čitam.
Z najlepšimi pozdravi Vaša naročnica
Anna Asich
zadovoljni. Ta nam prinaša mnogo novic od vsepovsod, veliko iz starega kraja in pa lepe povesti, katere zelo radi čitamo.
Želim Vam mnogo uspeha š* za naprej in Vas vse naj lepše po zdravljam! Joseph Petrič
Kirkland Lake, Ont. — Spoštovano uredništvo! Hvala za 0-pozorilo, da mi poteče naročnina. Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za celo leto.
S časopisom sem popolnoma zadovoljen. Ameriška Domovina je edini slovenski list, ki podaja icsnico o preteklosti in sedanjosti in bi moral biti nanj naročen vsak zaveden Slovenec. Ameriška Domovina je luč, ki nam kaže v teh časih pravo pot.
Uredništvu in upravi lista želim mnogo uspehov pri delu ter najlepši pozdrav, pozdrav pa tudi vsem naročnikom in čitateljem Ameriške Domovine.
Albin Balkovec
Chicago, 111. — Dragi urednik! Najprej Vas prav lepo pozdravim. Priloženo Vam pošiljam ček v znesku $16 za plačilo na-daljne enoletne naročnine.
Ameriško Domovino pri nas vsi radi čitamo in iz nje izvemo mnogo novic iz domovine in širom sveta.
Vas pozdravlja vdani
Frank Markosek
Wickliffe, O. — Cenjena Mrs. Debevec! Tukaj Vam zopet pošiljam enoletno naročnino za A-jmeriško Domovino. Lepa hvala nastopil v SND na Waterloo Rd. za redno pošiljanje in se pripo-za Dom ostarelih.	fročam še za naprej. Srčen po-
Leta 1965 uiadniki isti, le 2. jzdrav Vam in Vašim uslužben-pcfdpredsed. John Culkar. Dne 9. cem!
junija je umrl zborov učitelj g. J	Mary Yerman
Anton šubelj. Zbor je vodil 14 !	*
let. Njegovo mesto je prevzel F. t St. Catharines, Ont. — Cenje-Vauter, zborov prvi pevovodja, no uredništvo! Tukaj Vam poši-Ob koncertu 2. maja je bilo skle- Ijam ček za celoletno naročnino, njeno, da bo zbor nastop pono- Z Ameriško Domovino smo zelo
Biwabik, Minn. — Spoštova' ni! Zahvaljujem se za Vaše *>9' vestilo o naročnini. Čeprav sfi moje zdravstveno stanje slab^’ ne bi mogla biti brez Ameriš^6 Domovine. Tako dolgo jo že VrC' jemam, da bi mi bilo zelo dol£' čas po njej. Mojo snaho boi^ prosila, da bo uredila in odp°' slala nakazilo, ker jaz zaradi h^' dega revmatizma prav nikam01-ne morem.
Sprejmite naj lepše pozdra^6 od Vaše zveste naročnice
Mrs. Mary H. Oberstaf
Cleveland, O. — Cenjeno ^ redništvo! Prav lepa hvala obvestilo. Prilagam Vam ček 2 enoletno naročnino. List do*3 vam redno po pošti. Brez nje§ ne bi mogla biti. Rada čitam IlC vice in dopise in tudi drugo br* nje je zanimivo in podučljiv°-
Cicero 111. — Spoštovano redništvo! Zopet Vam pošilj3^ naročnino za celo leto. Z sem zelo zadovoljna in ga ra čitam.
Salem, Ohio. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam ček za celoletno naročnino za Ameriško Domovino.
Z listom sem zelo zadovoljna in ga mi pošta tudi redno dostavlja. S posebnim veseljem vedno sprejmem petkovo številko. Najprej preberem “Otroški kotiček”, v katerem se striček tako prijazno pogovarja z otroci, potem pa vse ostalo. Hvala tudi g. Lojzetu Ambrožiču iz Kanade, ki tako zanimivo opisu je svoje spomine.
Vsej uredniški družini, vser dopisnikom, naročnikom in bra cem lep prijateljski pozdrav!
Agnes Možina
Rock Springs, Wyo. — Spoštovani g. urednik! Naročnina za list mi poteče v maju in ker ne vidim rad, da bi me opominjalii Vam pošiljam celoletno naročni' no v znesku $16.00.
Prav z veseljem prebiram Vaš oziroma naš list, saj pišete za nas slovenske rojake, raztresene po celi Ameriki. Hvala za tako zanimiv časonis!
Tu pri nas, leprav ■smo tako visoko, preko 6200 čevljev ali preko 2000 metrov, nimamo niš snega in sončno vreme je kar prijetno. Naša zima je bila letos lepa in mila. Samo parkrat Je prišlo do sedem stopinj pod nic' lo. Kaj je “smog”, pa pri nas ae vemo. Hvala Bogu!
Lep pozdrav vsem čitateljeb1 Ameriške Domovine!
Ciril Jenko
Prav lep pozdrav vsem!
Ana Rete

KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Kaj in kako bomo letos praznovali
(8. slovenski dan)
Kanada letos celo leto praznu-le svoj rojstni dan. Praznovanje §re spominu, ko je bil izglaso-Van ustavno-pravni akt, ki je po-■tažil temelje samostojni Kanadi- Praznovanje je pa tudi v nekakem tekmovanju, kako napra-vKi Kanado za stoletnico čim lePšo in boljšo. Stoletnica torej samo praznik parad, deklama-CU in visokodonečih fraz, ko bi cezrnerno dajali slavo in čast Preteklosti. “Ni praznik, predragi mi, naše življenje. Življenje bode ti delaven dan.” Stoletnica je predvsem leto načrtov,, Programov in izvedba velikih zamisli, ki naj bi koristile prebi-valcem te velike in svobodoljubne dežele.
Tudi Slovenci smo doprinesli Svoj delež k temu, na kar je Kanada lahko ob stoletnici ponosna. Mnogi Slovenci v tej deželi ki lahko in tudi bodo letos obdajali svojo 10- ali 15- ali 20-, ali ali 40- ali več-letnico svojega divan j a v Kanadi. Slovenska mi-^ci snuje in slovenska mišica u-ftvarja v tej prostrani zemlji, i-ako je tudi slovenski napor del stoletnih naporov in prizade-Vanj, ki so ustvarili, kar danes imenujemo Kanado.
Ker smo Slovenci vključeni v Proces rasti kanadskega ljudstva in v proces razvoja te države, je stoletno praznovanje tudi naše praznovanje. Ta stoletnica bo tm.ibolj primerna prilika, da iz-nočemo tej prostorni deželi, ki 1135 je sprejela brezdomce, svojo hvaležnost. Ko ni bilo za nas drugega kot mučeništvo in grob, nam je Kanada odprla vrata in nam dala svobode in možnosti 'icla ter rasti; dala nam je dom, Postala je domovina. Iz vsega srca bomo torej praznovali, d^nogi med nami pa so prišli Sem že zdavnaj in so v Kanadi Poskusili tudi težke dneve kri-2e in brezposelnosti. S Kanado bili torej v hudih in lepih Ueh in jim je zato toliko bliže m bolj pri srcu. Tudi ti bodo
Praznovali letos.
^Kanadsko s t o 1 e t nico bomo 3venci proslavili na 8. SLO-
tish North-American Act), glasoval pa je o Majniški deklaraciji slqvenski narod. Čez 300,000 podpisov so zbrale slovenske žene za ta slovenski ustavnopravni akt. Deklaracijsko gibanje je bil pravi plebiscit. Za deklaracijo so se izrekale občine, društva, ustanove in stranke. Narod se je odzval združenim vodnikom.
Kakor je letos v Kanadi zajelo praznično razpoloženje vse sloje, društva in ustanove, stranke in šole, cerkve in parlament, tako naj bi zajelo tudi nas Slovence, ko se spominjamo naše Majske deklaracije. Proslavile naj bi jo slovenske šole, društva in ustanove, stranke in narodne župnije.
Skupaj bomo v Torontu praznovali 50-letnico Majniške deklaracije na 8. SLOVENSKEM DNEVU. Miselno in vsebinsko bomo prav lahko združili kanadsko stoletnico in slovčnsko 50-letnico na isti dan in na istem prostoru. Kanadskim gostom bo tudi lahko razložiti vsebino našega slovenskega skupnega praznika, ki nosi naslov SLOVEN SKI DAN v Kanadi. Kakor vsa leta doslej, bo tudi letos na slovenskem letovišču.
Leto obletnic
Za Slovence je letošnje leto leto obletnic in to važnih. Letos mineva 1200 let od pokristjanjenja Slovencev. Ta lep jubilej bosta v Torontu proslavili obe slovenski župniji in sicer na slovenskem letovišču prvo nedeljo v mesecu juliju.
Bolj skromna, vendar pomembna obletnica bo tudi desetletnica ustanovitve Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij. Desetletnica ni sicer jubilej, da bi ob njem bobnali, vriskali in peli. Je pa vendar to dovolj dolga doba, ko se pokažejo sadovi nesebičnega dela in skupnih naporov. Ker vse ustvarjeno mora rasti, zato naj proslava takih obletnic služi predvsem takim namenom: da pogled nazaj navduši ljudi za pot naprej; da se reče garačem “Bog plačaj” in bodo tako še drugi poprijeli; da uspehi pritegnejo še tiste, ki do-sedaj v uspehe niso verovali; da malodušni dobijo navdušenja in nevedni kruha dobrih informacij.
Društvo Slovencev-Baraga
Društvo Slovencev-Baraga ima pred seboj zelo razgibane mesece. Zadnjo soboto v aprilu, t. j. 29., bo imelo društvo svojo pomladansko slavnostno večerjb ali banket, kakor take večerje radi imenujemo. Ne bo pa ta večer “posvečen” zgolj jedači in oijači in veselim melodijam. Bo to začetek proslav 50-letnice Majniške deklaracije. Temu spo-
VENSKEM DNEVU, ki bo kot Vsako leto prvo nedeljo v mese-Cu avgustu. To bo naš skupni poklon novi domovini, naša j upna zahvala, da je v tej zem-d zrastlo in še raste toliko slo-snskih srečnih domov; naša ^ uPna afirmacija, da smo tudi ^ °Venci doprinesli svoj delež k ehcini Kanade; naša skupna . °snja bo za božje varstvo; naš °Venski pušeljc v praznični ve-c stoletnega praznovanja.
50-Ietnica Majniške deklaracije
1	se bomo Slovenci prav minu bo društvo posvetilo ta ve-
adk0 uživeli v kanadsko stolet- čer in s tem dal° pobudo tudi
drugim organizacijam, da se spomnijo tega važnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda. Na to prireditev društveni odbor že danes vabi. V soboto, 29. aprila, zvečer torej na svidenje v Slovenskem domu na 864 Pape Ave.
Na tem večeru bo tudi povedano, kako napredujejo priprave za 8. slovenski dan, ki je vsako leto v programu Društva Slovencev-Baraga. Letošnji Slovenski dan, tako zatrjujejo odborniki, mora biti še posebno mogočen in lep, ker se Slovenci pridružujemo praznovanju tako lepih in pomembnih obletnic.
s. .	^-iA v	v xvciiia.u.oi\.VJ o L Ul C L-
^°- Mi letos namreč praznuje-fejj Ze^0 Podoben polstoletni ju-v eT Spominjali se bomo slo-^ skega ustavno-pravnega akta tajniške deklaracije —, ki so Tr ?r^ravili slovenski vodniki j0v 50 leti in ga kot svojo od-j^ ev prebrali v dunajskem bar artlentu z n.Pm nakazali last U v samostojnost in v no državnost. O majniški de-araciji sicer dunajski parla-n* ^asoval (kot je britan-Pred 100 leti izglasoval Bri-
femofciiske plsšče
SLOVENSKE IN DRUGE
vozene iz starega kraja. ■Največja izbira na tem v ,	. kontinentu!
tevajte brezplačne kataloge v sv°jern jeziku!
COMET RES0RDS
^55 St. Clair Ave. W.
-----	ont. Canada
Jubilejni zbornik 1967
Navajeni smo bili, da nam je vsakoletni Zbornik Svobodne Slovenije prišel v roke že' tam o-koli Božiča ali vsaj kmalu po
Novem letu. Koliko je bilo povpraševanja letos, ker se je tako zakasnil, da ga še ni med nami, čeprav je že minula Velika noč. Vendar zaradi zakasnitve — tako pravijo poročila — ni nič manj lep, nič manj zanimiv, nič manj bogat. Nasprotno: lepši je, bogatejši in pestrejši. Neko pismo iz Argentine pravi o njem: “Pestrost Zbornika je tolikšna, da ga res vsi občudujejo.”
Vsakoletni Zbornik usmerja naše skupne misli in je obenem najboljši vir informacij za zgodovinarja, ki bo pisal zgodovino o tem, kar smo doživeli in kar doživljamo in ustvarjamo. V letošnjem Zborniku je n. pr. odličen članek bivšega župana Hrena: “Moja srečanja z generalom Rupnikom”. Pravijo, da je ta članek nadvse lep in je prikaz generala Rupnika obdan z lučjo resnice.
Več bomo o vsebini pisali, ko bo ta lepa knjiga prispela med nas. Danes samo to lahko zapišem, da je že na poti in sicer od 14. marca dalje.
Cena letošnjemu Zborniku je samo malenkostno večja kot lani. V Kanadi stane $5.50. Za pošiljanje po pošti je treba prišteti še poštnino. Brez dvoma bi v angleščini pisana knjiga take vsebine in takega obsega stala najmanj $10. Slovenska knjiga v svobodnem svetu je še vedno poceni v denarni valuti, a bogata po vsebini.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.,
Toronto 4, Ont., Canada.
Še glas iz Afrike
Naj nekaj vrstic iz pisma Slo-venke-misijonarke pove in govori o živem in delavnem občestvu slovenskih ljudi.
“Ne morem vam povedati, kako lepo ste me presenetili in mi pomagali z zneskom 46 dolarjev. Kako naj se vam dostojno zahvalim?”
“Odkar sem prejela vaše dobrodošlo pismo, se vas in vaših namenov spominjamo v naših vsakdanjih molitvah: Vsak dan vsa naša družina, vsako nedeljo vsa naša občina. S tem pokažemo le malo našo globoko hvaležnost vsem požrtvovalnim so-trudnikom v zamejstvu izven domovine. Radi odgovorimo na vaš klic za prihodnji duhovni in misijonski naraščaj. Mi se sta-ijamo in moči pešajo. Iz Evrope ne moremo dobiti pomoči. Z letom 1967 bo Južnoafriška republika prepovedala vstop katoličanom. Do sedaj so naši misijonarji prišli sem kot rokodelci, zidarji, zdravnice itd. Od letos pa tudi teh ne bodo več sprejemali, če bodo katoličani. Tako nazaduje naša vlada v dobrem. Potrebujemo mladih moči, ki so pripravljene na boj za vero in pravico. Le tako oboroženi z nesebično ljubeznijo do Zveličarja1 in za duše bodo kos bojevati se proti peklu.”
“Naš misijon je na robu puščave. Nima nikakih dohodkov, zato smo zelo potrebni pomoči od zunaj, drugače nam tukaj ni obstanka. Mi smo vam iz srca hvaležni za vašo pomoč. Naše ljudstvo je najbolj ubožno in pomoči potrebno, ker tu ni nobenega zaslužka v bližini. Kdor hoče dobiti delo, mora peš 35 angleških milj daleč do bližnje vasi, kjer so kmetje Evropejci. Ti jih pa tako slabo plačajo, da je komaj za hrano.” Tako piše med drugim sestra J. E., oblati-nja sv. Frančiška Šaleškega.
Kaj ruši navdušenje?
Brez dvoma je dandanes na mestu izpraševanje vesti, zakaj je na svetu med ljudmi tako malo navdušenja. Kdor bo tole bral, naj si vzame malo časa in naj razmišlja o sledečem:
Kako bom navdušen nad neko
zadevo, če pa upada upanje v uspeh tiste zadeve, če zginja u-panje, da bo tista zadeva uspela in rodila sadove?
Kako bom navdušen nad stvarmi, navdušen za dejanja, navdušen za tega in onega človeka, če pa v meni gori samo še ena ljubezen: ljubezen do samega sebe, ki ne daje prostora in ne jemlje časa ne za ljubezen do večnih idej, ne za ljubezen do večnega Bitja, ne za ljubezen do soseda.
Kjer torej peša vera, kjer izginja upanje in kjer ugaša ljubezen, tam je čedalje manj navdušenja. Zato je danes velik dobrotnik človeštva tisti, ki je v oporo bližnjemu v njegovi veri, upanju in ljubezni.
------O------
foesri slivenske pesmi pri Sv, QregoYijia Veiikem v ffamšiSomi
HAMILTON, Ont. — Cerkveni pevski zbor sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu pripravlja s pomočjo prosvetnega zbora iz Toronta koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Nastopili bodo in peli v nedeljo, 23. aprila, ob 4h popoldne v cerkveni dvorani ob 20. cesti.
Ker se pevci v Hamiltonu in v Torontu tako vztrajno in pridno vadijo za nastop in bo čisti dobiček za nove orgle v hamiltonski slovenski cerkvi, zato ste vsi — domači Hamiltonci — kakor tudi bližnji sosedje iz Toronta, St. Catharines in Kitchener j a prav iskreno povabljeni.
Dajmo priznanje in zadoščenje pevcem, ki so nam zadnjo nedeljo v adventu tako lepo prikazali in. zapeli Tomčev “Slovenski Božič”, ki so takoj po Božiču skozi vso zimo prihajali po snegu in mrazu k vajam; mnogi prav od daleč. Spet so nam pripravili lep spored, ki ga je vredno posneti na magnetofonski trak.
Dajmo priznanje in zadoščenje pevovodji g. I. Križmanu, ki po dvakrat in tudi po trikrat na teden prihaja za vaje v Hamilton iz New Toronta, vadi oba zbora, in še pobira in vozi pevce, ki nimajo avta, na vaje. To dela vse b r e z p 1 a č no z ogromnimi žrtvami napora in časa.
Polna dvorana bo za pevovodjo in za pevce najlepša nagrada. Tudi poslušalci bomo zadovoljni in se bomo dobro počutili, ko nam bodo z ubrano slovensko pesmijo otajali srce, nam zazibali dušo v lepe mladostne spomine in nas ponesli za par ur v cvetoče slovenske pokrajine in vasi.
Razen tega bomo s svojim o-biskom na koncertu še podprli veliki in plemeniti namen pevcev, ki si tako želijo večji in boljši instrument, ki bi podprl in dal primerno ozadje njihovim mladim, lepim glasovom. Sedanji mali harmonij, ki nam ga je bil podaril č. g. župnik M. Jager iz Clevelanda, je preslaboten in premajhen. Služil bi lahko samo za vaje.
Ob tej priliki prosimo še druge naše prijatelje in dobrotnike-rojake v ZDA in v Kanadi za kakšen dar in prispevek za nove orgle, ki bodo s pevci vred povzdigovale duše k Bogu.
Darove lahko naslovite na: Rev. L. Tomc, Box 147, Station C, Hamilton, Ont., Canada.
R. T.
Telovadna akademija STZ v Torcmli!
TORONTO, Ont. __ “Mens sana in corpore sano!” Zdrav duh v zdravem telesu, so rekali stari Rimljani.»Tudi moderni čas je ponovno odkril to staro geslo telesne vadbe,' posebno še, ko je nujnost športa v tem svetu fizičnega brezdelja, kjer je
hanično in avtomatsko, potrdila tudi medicinska znanost.
Posebno za mladino, ki se še razvija, je ta stari izrek zlata resnica. V pravem spominu se kuje tudi karakter posameznika, v našem okolju pa bo ostala mladina še najdalj slovenska.
STZ pripravlja telovadno akademijo dne 16. aprila ob 3h popoldne v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Mladina ob sredah in nedeljah dopoldne pridno vadi svoje točke, da pokaže svoj napredek slovenski javnosti. Spomnite se svojih mladih časov iz stadiona in nastopov, ko ste tudi vi v trudu in znoju nastopali in pridite pogledat sedanjo slovensko mladino, ki še nadaljuje po stopinjah tradicije.
Videli boste točke na drogu, talni, bradlji in preskoke, obljubljena je tudi udeležba iz Clevelanda, z lepo simbolično vajo po melodiji iz “Dr. Živago”.
V soboto, 15. aprila, bo pa društveni “Pomladni ples”.
Pridite, vsi ste prisrčno vabljeni!
STZ Toronto
------o------
Letala na Tajskem
SAIGON, J. Viet. — Včeraj zjutraj so priletela prva jet letala B52 Ameriških letalskih sil na svoja nova oporišča na Tajskem. V naslednjih dneh bodo priletele nove skupine. Sodijo, da bo skupno nameščenih na letališčih na Tajskem okoli 40 teh letal, ki jih uporabljajo za bombardiranje rdečih podzemnih u-trdb v Južnem Vietnamu in za napade na velike koncentracije rdečih.
Ta letala so doslej napadala svoje cilje v Južnem« Vietnamu z oporišč na otoku Gvamu, ki je oddaljen preko 2,500 milj, nova oporišča na Tajskem so oddaljena le nekaj nad 500 milj. Letala B52 bodo poletela nad cilje v Vietnamu in se od tam vrnila v manj kot treh do štirih urah, med tem ko so taki poleti z Guama trajali preko 12 ur.
-------o-------
Kremlj bo končno vpeljal nov sistem v cenah
MOSKVA, Rus. — Brežnjev in Kosygin sta že temeljito predelala ruski gospodarski sistem ha vseh področjih, le problem cen se jima je upiral. Sedanji sistem cen je namreč tak, da obsoja nekatera podjetja na večne zgube, naj delajo še tako dobro, dočim omogoča drugim dobičke tudi pri skrajno zanikrnem gospodarjenju. Naravno je, da se marsikatero podjetje brani sprememb, drugo jih pa odločno zahteva. Zato sta se Brežnjev in Kosygin znašla v precepu, ki ga nista upala zapreti več let.
Sedaj sta napovedala, da bo z julijem začel veljati novi sistem, naj bodo podjetja z njim zadovoljna ali ne. Objavljene so že nove cene na 128 od 139 osnovnih spiskov. Režim je pripravljal nove cene par let, pa še sedaj ne ve, ali je zmeraj zadel pravo kompromisno sredino. Zato bodo tudi nove cene še predmet opazovanja in podvržene spremembam, ako bi preveč dušila poslovnost posameznih podjetij. Računajo, da se bo radi novih cen zvišala splošna raven za 12%. Seveda bo temu primerno rastla tudi draginja, kar bo zahtevalo novo regulacijo mezd in plač.
-------o-------
Bananini olupki dobri za kajenje
WASHINGTON, D.C. — Beat-niki in njihovi oboževatelji so se vrgli na novo razvado. Začeli so rabiti bananine olupke kot suh tobak. Zavijajo jih v cigaretni papir, tlačijo jih v pipe in so kar srečni, kadar začno kaditi. Naša federalna administracija za kon-
vse me- j trolo hrane in zdravil je v začet-
ku gledala na vse to kot na modno prismodarijo.
Sedaj je morala ugotoviti, da se razvada hitro širi po vsej deželi. Zato je začela znanstveno preiskovati, kaj vse vsebujejo o-lupki in koliko je v njih strupenih snovi, ki škodujejo človeškemu zdravju. Prve preiskave še niso ugotovile, da bi olupki utegnili postati nevarnost za naše zdravje.
-------o—.....
Kriza v vodstvu orga-zacije republikank
WASHINGTON, D.C. — Republikanska stranka ima tudi svojo žensko organizacijo znano pod imenom Narodna federacija republikanskih žensk. Je to vpliven organ republikanskega gibanja, kajti šteje nad pol milijona članic. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi bil nastal prepir, kdo naj kandidira za predsednico organizacije.
Vsakokratna prva podpredsednica je sama po sebi postala predsednica, kadar je bilo to mesto izpraznjeno. Le sedaj naj to ne velja več! Podpredsednica je namreč Mrs. Schlaffly iz Al-tone, 111. Je huda oboževatelji-ca Goldwaterjeve politike, zato je glavni odbor ne mara za bodočo predsednico. Mrs. Schlaffly se pa ne da ugnati; je izjavila, da bo kandidirala kar na svojo roko. Njena izjava je moč-
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Custodian
Building and Maintenance, to keep offices and warehouse in spick and span condition and perform other duties, full time basis, one and a-half overtime. Complete employee benefits.
1435 W. 25th St.
corner of Detroit
no skalila vodo med vodilnimi republikankami.
------o-----
Za pristajanje na Luni izbrano 8 točk
WASHINGTON, D.C. — NASA je poslala 4. februarja v vesolje posebno raketo, ki je krožila okoli Lune. Raketa je znana pod imenom Orbiter 3. Tekom kroženja je fotografirala površino Lune z daljave 30 milj. Nazaj na Zemljo je poslala nad 300 dobrih fotografij, ki dajejo kolikor toliko jasen pregled, kakšna je Lunina površina. NASA je sedaj na podlagi fotografij izbrala 8 točk na Luni, kjer naj enkrat v prihodnjih letih skušajo pristati naši astronavti, ki bodo pa takrat najbrže imeli že drugo ime. Vsaka skupina astronavtov, ki bo hotela pristati na Luni, bo imela na izbiro tri točke. Sama se bo odločila, na kateri naj pristane na Luninih tleh.
-------o-------
Nagel porast prebivalstva ovira gospodarskemu napredku
WASHINGTON, D.C. — Glasilo Mednarodne ustanove za napredek je objavilo, da je gospodarstvo gospo darsko razvitih držav v preteklem letu porastlo za 4.8%, gospodarstva nerazvitih držav pa za 4.9%. Zadnje so se torej odrezale boljše. Vendar je življenjska raven v industrijskih državah bolj porastla (3.6%) povprečno na posameznika kot v gospodarsko nerazvitih (2.4%).
Vzrok temu je v hitrejšem naraščanju prebivalstva v nerazvitih državah! Med tem ko raste to v industrijskih državah povprečno 1.1% na leto, raste v nerazvitih državah 2.5 7C na leto.
(72)
MACHINISTS
THE CLEVELAND
PNEUMATIC Tool Co.
*784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp,
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRQTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORINS MILLS
TURRET
LATHES
CAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
-J__
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-170«
za čas sestanka
An Kous’ Opportunity Employer
(73)
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Soba se odda
Lepa, opremljena soba se odda zaposlenemu moškemu, v lepi mirni hiši. Si lahko kuha. Na 1027 E. 61 St. tel. HE 1-6671.
_________________ (72)
Naprodaj
Delikatesna trgovina v slovenski naselbini (Collimvood). Pivo in vino za ven; blizu cerkve in šole; lepo stanovanje. Kličite 451-7487 po 6. uri pop. (74)
TONY KRISTAVKIX
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
E. 58 St.
Blizu St. Clair Ave., je naprodaj 4-družinska zidana hiša. 4 sobe in kopalnica vsako stanovanje. Dober dohodek in dom. $11,900, telefon 752-1070.	(71
PEKARIJA NA PRODAJ na 632 E. 162. St. - Tel. 851-7117
Poslopje, vse mašine za peko z vsemi pritiklinami. — Dobra kupčija! Lahko pridete pogledat ali pa telefonirate vsak dan od 10, do 10. zvečer, razen v sredo ali soboto.	r«Qj
V najem
Štiri neopremljene sobe se odda na 1156 E. 63 St. Kličite 881-8999.
Naprodaj
Posestvo in 1 aker zemlje se proda na 165 Richmond Road. Mnogo sadnega drevja! Česne, češplje, hruške, jaboljka, in še grozdje. Prodajam ker rabim počitka. Lastnica, telefon: AN 1-0676	T7.T.
Lastnik prodaja
dvodružinsko hišo na E. 66 St. blizu St. Clair Ave., 6 in 5, podkletena, nove bakrene cevi, dva nova vodna grelca, nova ogrevalna peč, ena in pol moderna garaža, lep vrt. Kličite 361-1615.
—(12,14,17 apr.)
	
AMERIŠKA DOMOVINA

,<Z>00<^I>0(}<C=>00<C^
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ
f^z>oo<c^>oo<c^o<^z>oo<cz>oo<cz>'
“Požvečim ji,” je zamrmral in se domislil, da je ponoči pil s Tomažem. V naslednjem hipu zopet ni mogel več popolnoma zbrati svojih misli in je omahnil utrujen in bolan na steljo.
Toda zaspati ni mogel več. Vstal je in odkorakal proti vratom v hišo. Nič čudnega se mu ni zdelo, da so vrata samo priprta. In tako je zlezel Luka polagoma v temi v podstrešje ter legel.
Kdo ve, kako dolgo je spal. Hipoma pa je začutil, da ga nekdo budi.
Ob njem je stal Anže.
“Kaj je?” je vprašal Luka in čutil, da ga glava še vedno boli.
In tudi mraz ga je stresal po vseh udih. Skozi duplje pa je prijetno sijalo sonce.
“Jerice ni!” je dejal Anže.
“Jerice ni?” je skočil Luka, “kje je?”
“Ne vem,” je odgovoril dečko, “mislil sem, da veste vi!”
“Jaz? jaz?” je vpraševal Luka. “Jaz ne vem nič!” V hipu ga je videl Anže planiti in vzrasti in nato onemoglo omahniti na posteljo. Pri tem je gibal starec z ustnicami, kakor da govori sam s seboj.
“Kaj pravite, Luka?” je vprašal fant.
Mož ni odgovoril nič.
da se norca dela iz nje, dasi ve vsakdo, da je danes navsezgodaj odšla Katra v vas in si dala na-preči. Pa samo za se, Anica je morala iti peš.
“Jerice ni!” je zastokal Luka. “Ne,” je rekla Marjanica. “Dolgo jo je spravljala, siroto;: zdaj jo je zares.”
“Ponoči!”
“Ponoči!”
“Siroto!”
“Siroto!”
Luka se je obrnil in izginil v podstrešje. Pogledal je na posteljo, kjer je sicer spala deklica. Posteljo je našel v neredu, dek lice ni bilo. Pogledal je pod posteljo, ali tudi pod posteljo je ni bilo. Nikjer je ni bilo, niti v hiši niti izven hiše. Tudi videl je ni še nihče to jutro. Jerica je nedvomno odšla nekam. Luka je vse prebrskal ob deklični postelji. če ni šla, je pustila vsaj obleko, je mislil. Toda tudi obleke ni bilo nikjer. Šel je dol v sobe. V Aničini sobi ni bilo Jerice, pač pa je našel doli nekaj koščkov blaga, s kakršnim si je krpala deklica prejšnji večer svoje rdeče krilce.
Luka je pretaknil še druge sobe. Slučajno je našel odprto tudi Katrino. Vstopil je. Vedel je sicer, da tu notri ni Jerice, in je ni niti iskal tu. S hitrimi
“Jaz dem, spodila jo je ponoči, koraki je stopil k slepemu oknu
ali pa je dekle ušlo samo!”
Tudi sedaj ni Luka odgovoril. Tedaj pa je minila pastirja potrpežljivost, prijel je starca za rame ter dejal:
“Veste kaj, če bom na vas čakal, bom moral dolgo čakati. Meni se mudi; grem za Jerico.” Luka ga je gledal, kakor da ga ne razume. Niti prikimal ni. Fant je zagodrnjal nekaj o teslu, ki ne govori in ne sliši, in šel. Luka pa je slonel še dolgo, nemo zroč v isto smer, Zdaj pa zdaj je prešla čez njegovo obličje rahla vznemirjenost. In te poteze so postajale polagoma vse izrazitejše; končno je starec vstal ter odšel dol v kuhinjo.
Srečal je Marjanico in jo vprašal:
“Kje je Katra?”
“Kaj ti bo Katra,” je dejala. “Če hočeš govoriti z njo, moraš iti v trg ali pa počakaj do večera.”
“Zakaj?” je dejal.
“Ali ne veš, da imajo obravnavo pri sodniji?” je dejala ona in nejevoljno merila moža, češ
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Men for General Factory Work
Ages bet. 45-55, 5 day, 40 hr. wk. Perm, position. Employee benefits. S. W. resident.
The Hodson Corp. 5301 W. 66 St. Chicago, 111. 767-8447.
(72)
EXPERIENCED SHEET METAL— Spot Welding - Punch Press - Press Brake. Premium rate for night shift. Steady.
Modern Light & Equip. Co. 3540 S. Wabash Ave. PH. 842-0900
(71)
FEMALE HELP
GENERAL OFFICE Girl wanted for congenial group exp. in typing and filing. Relieve switchboard and handle mail. Permanent. Best working conditions. SuCrest Corp. 330 E. North Water st.
PH. 527-5588	(72)
REAL ESTATE FOR SALE
BENSENVILLE — BY OWNER 3 Bedroom ranch, 2 car garage. Large improved lot. $18,300.
Phone 766-4731.
'	(72)
in izvlekel dvoje steklenic. Prva je, bila še nedotaknjena, polna, druga je bila do polovice prazna.
Položil si je zadnjo na ustnice in pil dolgo. Potem pa je izginil zopet v podstrešje. Rahla omotica, ki mu je oglušila glavobol, mu je dela prijetno in Luka je razmišljal mirno.
Da jo je spodila, je jasno! Toda kaj je neki počela z njo, kako jo je spravila od hiše. Blazna misel ie zasekala Luki v možgane.
“Ciganom jo je prodala!”
Kdo ve, kako je prišel Luka na to misel. Toda neovrgljiva se mu je zdela. Saj so se res zadnje čase potepali cigani okoli in prav včeraj zjutraj jih je bilo nekaj na Peči.
In čim dalje, tem jasneje je bilo Luki:
“Ciganom jo je prodala!”
Tedaj je Luka naslonil glavo na kolena in mrmral nerazločne besede predse. Hipoma je izvlekel izza nedrij nekih koreninic in jih začel drobno in pazno narezovati. Ko je vse narezal, je
vtaknil narezano v nedra in vstal. Kakor tat se je splazil dol in stopil v Aničino sobo. Iščoč slepega okna je spoznal, da ni v pravi sobi. Tedaj je obvisel njegov pogled na pisanih ostankih blaga. Sklonil se je, jih pobral in jih pritisnil na ustnice ter šepetal:
“Moja Jerica!”
Toda nekaj hipov pozneje mu je bilo lice zopet temno in skočil je iz sobe, planil proti Katrini ter zaprl za seboj vrata. Naglo je segel v slepo okno, pritisnil steklenico še enkrat na ustnice in pil. Nato je začel z mrzlično naglico mašiti ono narezano ko-reničevje v steklenico.
Nekaj hipov pozneje je lezel v podstrešje. Ob zadnji stopnici se je spotaknil in udaril s čelom ob tla. Pobral se je, niti čutil ni, da mu obliva lice gorak curek. Zlezel je v svoj kot in se vrgel na posteljo. Nekaj trenutkov pozneje je spal ko mrtev. Rdeča lisa mu je ležala na bledem obrazu, izmučenem do smrti. Podoben je bil bolj mrliču kakor živemu človeku ...
*
Tisti čas se je vršila glavna obravnava v zapuščinski pravdi, kakero je bila začela Anica sicer nekam pozno, toda, kakor je bila doznala, še vedno ne prepozno. Bog vedi, kaj in kako je prišlo, da je bilo sodišče nekako zavleklo zadevo, tako da je tožba Aničina bila videti še vedno ko nekaka tožba, da se oporoka v celoti proglasi za ne-postavno in neveljavno.
Sama seveda nikoli kaj takega ni nameravala storiti, toda storil je to zanjo odvetnik, meneč, da je to edini način, kako bi spodnesli tla nasprotnici, ki je sicer zelo previdno tudi poiskala svojega odvetnika.
Anica je bila popolnoma prepričana o svoji zmagi. Zvesta je ostala svoji življenjski nalogi, zvesta v vseh križih. Obenem se je vživela vse bolj v misel, da je tudi postavno dedinja; saj je njen mož staro oporoko preklical. Samo srnrt, ki ga je prehitela, mu je iztrgala pero iz rok.
Tudi odvetnik je skušal uveljaviti to točko. Pravih dokazov za to ni bilo lahko dobiti, zlasti ker je Katrin zagovornik v nes^ končnost povečal vtis onega bega Anice in mu skušal pripisati dovolj no zadostnost, da je pokojni zaradi tega Aničinega ko-
raka ukrenil tako v oporoki, kakor je ukrenil.
Po dolgem in mučnem zasliševanju je sodišče razsodilo, da je oporoka v prvi točki neovrgljiva, to je, da je smatrati Katro za glavno dedinjo. Pač pa deduje po Katrini smrti Anica Peč, brez ozira na to, da li se Anica omoži ali ne. Tudi se ji je dovolila vknjižba na račun postavne tretjinske vsote.
Anica . nadaljnjega ni slišala več.
“Izgubila sem,” je pomislila. Odvetnik ji je rekel, da mora rekurirati. Odvrnila ni nič.
In res ni imela namena se pravdati dalje. Toda vdala se ni. Z nekako odločnostjo je govorila sama pri sebi:
“Tedaj ko mi je umiral Jurko, sem se naučila besede: čakati. Čakala bom. Peč mora biti kdaj moja. O, kdaj Anica?” Ob tej misli se je stresla in skušala misliti kaj lepšega. Vendar pa je vso od trga do Peči ponavljala in obnavljala trdni sklep: čakati, čakati, čakati...
Ko je prišla Anica na Peč, je čutila utrujenost in žejo, da, žejo. Marjanica ji je prinesla domačega žganja. Sprva se je ustavilo Anici, vendar je nalila v drugo in izpila, in izpila je še
tretji kozarček.
“Pijanka!” se je smejala rahlo omočena predse in si nalila znova. Marjanica je zmajala z glavo in odšla v kuhinjo in si tam obrisala nekaj solz.
Anica pa je šla v svojo sobo in legla ter zaspala, ne da bi bila ubila žalost. Preden je zaspala, se je domislila Lipeta.
“Kaj bi rekel, ko bi vedel, da sem pila?” ji je šinilo v glavo. Ali ni čutila sramote nad tem svojim dejanjem?
Po tej poti, Anica, ne boš prišla do Peči, ne boš prišla.
*
Katri se sicer ni tako mudilo na Peč kakor Anici. Po obravnavi je odšla h Kranjcu. Imenitno ji je dišalo kosilo. Ko je bila popila nekaj kozarcev vina, se je razvnela in začela pogovor z vozniki in gosti v sobi.
Ne dolgo potem je dala Katra celo za vino. In tako se je miza okoli nje napolnila in soba je odmevala od smeha in krepkih šaljivk. Tik h Katri se je bil zlizal in odrinil postavnega voznika nekak polgosposki človek. Bil je oni mladi pisar iz odvetnikove pisarne, isti, ki je bil proti Anici precej vljuden. Sedaj je sedel ob Katri.
“Gospa, ali ste že bili na Ble-
“SVOBODNI” STIL — Boks je precej grob šport, zato veljajo zanj precej strogi predpisi. Na Tajskem je v veljavi tudi “svoboden” stil, kjer je dovoljeno tudi brcanje, kot kaže slika.
V BLAG SPOMIN
DVAJSETE OBLETNICE ODKAR JE ZA VEDNO ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT IN STRIC
John C. Stefančič
ki je umrl 3. aprila 1947.
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad; pri Bogu zdaj se veseliš, a v naših srcih še živiš.
Tvoji žalujoči:
MAMA
SESTRE, BRATJE in OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, O., 4. aprila 1967.
du?” je vpraševal zanosno.
“Kaj meni Bled!” je odgovorila Katra.
“Oh, gospa, na Bledu je krasno,” je navduševal ženo pisar in pil hlastno. In.ker je pil hlastno, da bi se ojunačil in na ta ali oni način poprosil ženo posojila, je
v tej zmedi pil preveč, začel kmalu za Bledom hvaliti Opatijo, potem celo Neapelj in skočil nato hipoma na Peč in slednjič pozabil celo tako daleč sam sebe, da je začel ponujati sam Katri posijilo.
(Dalje prihodnjič)
MULLALLY POGREBI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. ISCth St.	KE 1-9411
-jk Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
^ Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančsia posluga in aparat za vdihavanje kisika.
V BLAG SPOMIN OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRE
Frances Abram
ki je zatisnila svoje mile oči dne 11. aprila 1962 in tako pepričakovano šla cd nas.
Ljuba hčerka in sestra! Kje si sedaj? črna zemlja Te pokriva. Že tri leta spiš v grobu, srce Tvoje več r.e bije, bolečin ne trpiš in duša Tvoja raj uživa tam pri Bogu večnemu. Nam pa žalost srca trga in solze lij o iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Draga hčerka in sestra! Ni dneva ne ure, da ne bi mislili na Te. Nikdar Te ne bomo pozabili. Bila si dobra vsem. Vsi smo Te ljubili in žalujemo za Teboj!
Bog Ti daj večno luč in. naj Ti sveti vekomaj! Žalujoči:
FRANK in MARY — starši ter Tvoje ljube sestre in njihove družine.
Cleveland, Ohio, 11. aprila 1967.

K
s
K
J
I AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
I	( K. S. K. J. )
g nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
S sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa g	takoj po rojstvu.
|	• Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
1	• od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
g • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 g • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
|	» članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
If K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
| Premoženje-----------------------$16,300,000.00 %
| Članov - 45,006 ___________Certifikatov - 47,500 |
1 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 %
|	Solventnost - 118.99%
g Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite | E	izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
"J
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. E. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..............................................
NASLOV ...........................................
MESTO ............................................
DRŽAVA ............................ CODE .........
;Timiimiiiii[iii!mm![i!iiiiii[i!iim!!miu!!!i!iiiiiii!m!iini![!i!!iiinmi:ui!m>ii!iii!mi!i!!n!!!!i:;!ii!!mii!!!inn!m!!!!i!ii!iSi!l>
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ________________________
v-	VI^I^E — Letalo F-100 Super sabre je odvrglo bombo na cilj v Južnem
„ ■ v, in r*1 dalle- Njegov fotoaparat je še posnel eksplozijo. Podobni napadi na vojaške cilje v Severnem Vietnamu so tldi za visoko leteča letala zelo tvegani.
Moj novi naslov: _________________;______
MOJE IME: ___________.....____
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
52
i