Št. 126 V Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek j?'*'^ I •„ soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti preje- Jl ^gj ,ftna ali v Gorici mi dom poSiljann: >!j^0 vse leto.........1'iK »/, „.........10 „ posamične številk« stanejo 10 vin. „SQCA"- iitta-nasMu^o.ižfedno priloge«: 01) ..n&vem I ,(,;t „Ražipot po GorUtem in SradlšCanskem" in dvakrat j, letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino .sprejema upravniistvo v Gosposki ulici | t*ev. 7 L nadstr. v „Goriški Tiskarni" A. GabVšeek. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo, ^n ..+# Oglasi in poslanice se računijA*pQ.. Petit-vrstah čo ^^B"/ f< pitano 1-kiat .6 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — geklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za ,,j)liko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici Gorici, v četrtek dne 28. oktobra 1909. iftaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v T. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak ian od 8. do 12 dopoludne ter od ± do 5. popoldne; ob nedeljah ',» praznikih od 9. do 11 dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog ureduistva, naj se pošljejo le upravniStvu. . »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „SoČe" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. i-60. „Soča" in „Piimore." se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.-, V. Baumgartner, Koren "2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Ilova ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mironska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni _ kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni ; Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefon it. 83. "!L* ,Gor. Tiskarna" A. Gafršček (odgov. J. FabČič) tiska in saL IRspozc finančnega ministra. [belili deficit- novi dav^i. Finančni minister Bilinski je predlo-| /jI poslanski zbornici v torek državni I proračun za leto 1910. V ekspozeju je pov-[ Jarjal, tla znaša pravi primankljaj l 9 8 l m i I i-j o no v, ker je treba -razun priman-kljaja proračuna v znesku 42 mil. pokriti s finančno operacijo tudi 109.6 mil. potrebnih za investicije in druge stroške, a 47 mil. je treba odbiti v dohodkih državnih železnic, katere se je kot plus stavilo v proračun. Minister je nagiašal, da je.bilo šesta v-Ijcnje letošnjega proračuna zelo težavno. ; Potrebščine posamičnih mipisterstev so v začetku znašale 2848 milijonov, tako da bi bilo treba računati z deficitom 294 mil. Treba je bilo več mesecev, da se je moglo reducirati proračun. Minister je omenil, da- je že lanski proračun kazal deficit in da manjkajo letošnjemu proračunu lanska postavka 29 | mil. na novčnem dobičku in prej obstoječi prebitki. Ti prebitki, ki s o z n a š a 1 i / (10 i u v e č m i I i j o n o v, s o p rese h-nili (Ctijte! Cujte!) in po računskem sklepu za 1908, je nasproti prebitku 148 mil. zabeleženih v proračunu, primankljaj 30 mil., tako da je pravega primanjkljaja 15 in pol mil., ki ie bil sicer pokrit iz blagajniške gotovine. Te blagajniške gotovine pa naglo padalo in blagajniški preostanek od 31. decembra 1908 je nasproti onemu od 31. decembra 190» padel za 135 milijonov. Blagajniška gotovina, od včeraj je v primeri z ono od 25. oktobra 1^)8 manjša za 45 mil. Glavni vzrok je padajoča konjunktura, ki je razvidna tudi iz tega, da so se indirektni davki do konca avgusta tega leta zmanjšali za 12 iu pol, dočim pokazujejo direktni davki v istem razdobju plus 12 h , ol mil. Nadaljuj vzroki so tudi v tem, da .se mora sanirati različne resorte in da se je zgradilo mnogo n.Aih šolskih stavb ter potrosilo več tudi v ..iteresu narodnega gospodarstva. Darija. Češki napisal Julius Zeyer (Dalje). Vse, kar je imela, predno je postala kneževa ljubica, je darovala ženi, ki jo je sprejela v svojo hišo, ko je kot zapuščeno dete polzmrzla potrkala ponoči na njeno okno, |n izmed vseli darov, s katerimi jo ie obsipal Ivan, ni vzela v hišo Dimitrija Lomonova niti ene iglice. Trdovratno je vračala vse, karkoli je poslal Ivan za njo "a Voznjesenski prospekt. Dimitrij jej je 1'ote! nadomestiti, kar je izgubila s svojim odhodom iz Ivanove palače, toda Darija Wi Je strogo prepovedala prinesti kakor-senkoli dar. Storila je to s tako odkritosrčno resnostjo, da jo je Dimitrij ubogal. Njena skromnost in mirnost sta ga spravljali v ekstazo. '¦ i o je pravi biser, steptan v prah,« s' ie rekel vsak dan in nekoč dodal: »Če k' ne bilo njene preteklosti, bi postala ,IU)Ja žena ona in nobena druga!« Tako je živela Darija na njegovi stra-"' skoro mirno. Navadila se je, gledati na'ij kot na svojega bližnjega sorodnika, Minister je rekel, da se potrebuje ve-če zneske za^ zb o! j š a n j e plač o r ož-n i š t v a, z a s p o p o 1 n i t e v v s e u č i-1 i š č i n u s a no v i t e v s r e d n j i h š o 1, m e j t e m i 6 n o v i h g i m n a z i j e v, 7 realk in 2 trgovskih šol. Nato je minister podrobno govoril o P o t r e b š č i n a h d r ž a v n i h žel e z-n i c, pri čem''- je nagiašal, da znašajo obresti za glavnico investirano v drž. železnicah skupaj 173 milijonov, obratni prebitek leta 1908 je pa znašal 95 mil., tako da je primankljaja 78 mil., to je, za 22 mil. več nego leta 1907. Vzlic povišanju želez-niških tarif utegne biti I. 1910. 43 mil. primankljaja. Govore o primanjkljaju 42 mil. je minister najprej omenil nameravano poviša n j a d a v k a u a ž g a n j c. Rekel je, da smarta on sicer še vedno p o v i š a n j e d a v k a n a p i v o kakor najpravičneje in najracijouclneje sredstvo za saniranje deželnih financ, vendar je moral vpričo dejstva, da je bil veči del zborničnih strank odločno proti povišanju davka na pivo, opustiti ta davek in spremeniti bivši finančni načrt. Ker ni možno povišanje davka na pivo, n e m o revi a da d a n e s v e č m i-s 1 i t i na s a u i r a nje deželnih f i-n a n c, m a r v e č z a ni o r e storiti s v o j o d n 1 yA n o : t ! c. ti a .> t u v i d c- ž e I a m n a r a z p o I a g o n a j n u jn ej a s r e d s t v a. Vlada namerava namreč dati na razpolago deželam od davka na žganje še uadaljnih 20 mil. Novi davek na žganje bi stopil v veljavo še le s 1. septembrom prihodnjega leta, vlada prepusti pa zbornici, ne bi li to povišanje stopilo v moč že 1. jau. 1910. Finančni minister je nagiašal. d a m e d dr ž a v o i u dežel a mi n e o b-s t o j a n i k a k o n a s p r o t s t v o. zlasti ne gospodarsko, in če se govori o odstopu izvestnih davkov deželam, ri. pr. zemljišč-nega davka, ni temu načelu nasproten. Seveda bi morali davkoplačevalci nadomestiti davke, ki bi se jih odtegnilo državi. Da bi se država odpovedala zemljiščnemu davku, je samoobsebi nemožno. Glede d a v k a n a ž gani e je minister nagiašal, da hoče vlada v primeri z zadnjo predlogo najprej urediti, ekspor-tne bonifikacije. Ta ureditev se tako urav- katerega prisotnost je ni motila v sanjah.ki so postale njeni duši tako drage. Ljubosumnost na grofico je ni več mučila. »Naj bo srečen ž njo tam daleč v Moskvi,« si je rekala. »Zadovoljim se s tem, da bom videla včasih njegovo sestro.« Marfo Vasiljevno je spoznala takoj prvič, ko jo je zagledala na oknu; bila je zelo podobna svojemu bratu. Skrita za zaveso, jo je opazovala, kadar se je prikazala na oknu ali na ulici, zadovoljila se s tem pogledom za cel dan in sanjala o njej ponoči. Tako je minulo nčkaj tednov. Nekoč pa jsj je prišlo na misel, kakšna sreča bi bila za njo, če bi mogla z Marfo spregovoriti. Ta dan je prosila Dimitrija, naj jej kupi kako obleko, ker bi šla rada včasih ven, in ko jo je Dimitrij, srečen, da jej more vstreči, popeljal v modne prodajalne, si je izbrala žalno obleko. Bil je presenečen, toda po vzroku je ni vprašal. Darija je že poznala Marfino teto, in ko jo je nekoč videla, da odhaja z doma, je sodila, da najde Marfo samo, in s takoj napotila k njej. Zavrtelo se jej je v glavi, ko je prvič po tako dolgem času sama in peš korakala med množicami obljudenega prospekta. na, da bo v prvem 1. znašala 10 K, v dru-gt^ni-S K, in potem normalno 7 K. Nadalje dela vlada razliko med žgal-nicaini s kotli, pravimi kmečkimi žgalni-cami in velikimi žgalnicami, ki so napovedane kakor žgalniee s kotli, ki pa delajo za prodaj. Ta način žgalnic bo podvržen produkcijskemu davku, d o č f m s e gotovo ne obdači kmečkih ž g a 1 n i c. Po odbitih 20 mil. bi iz povišanega davka na žganje ostalo 15 mil. za pokritje deficita 42 mil. Ureditev p r i h o d n i n s k e g a d a v-k a naj prične pa pri dohodku 21000 K s povišanjem davka 5f/, in se do najvišje stopinje zakona pri prihodku 10 mil. K poviša do .30//, tako da naraste davčno merilo od 5r/ na 6.48'/; ako bi se več zahtevalo, bi pomenilo to uničiti prihod-ninski davek. Žal da dobi država od teh dohodkov le 0 milijonov. (Klici: Uboga Avstrija!) Da se končno odpravi manjše napo-vedbe, bo vlada predlagala, da se pri vskli-cih in kazenskih postopanjih zamore upo-gledati v poslovne knjige. (Pritrjevanje.) pri čemer se bo skrbelo, da se ne bodo. dajale komisijam nikakc podrobnosti, marveč le konečne številke. Nadalje se bo predlagalo d a v e k n a i ;s.ji \ \ e m c i n u iv i u «. n a c. v> a v «. k u a k a r t e I e bi bil sicer opravičen, vendar tehnično neizvedljiv. Pri davku na d i-v i d e n d e se gre le za obdačenje divi-dend, ki presegajo 10'/. Akcijski glavnici se bo po zakonu računila tudi rezerva. Davek od d e d š č i n je predložen nespremenjen. Vlada se nadeja, da iz svote teh davkov in iz davkov n a m i n e r a 1-n e v o d e i n d r u g e p i j a č e p o k r i j e deficit 42 mil. Minister se je potem obširno bavil s •krediti, ki so jih sklenile delegacije, nadalje s svotarni ki so že porabljene ali se še porabijo za oboroženje armade in mornarice: skupna svota znaša 257 mil. Od teh odpade na Avstrijo 163 mil. Ako delegacije to postavko vsprejmejo, bo treba za teh 257 mil. najeti posojilo, da bo možno vrniti 124 milijonov, založenih iz blagajniške gotovine. Nadalje bo treba za oboroženje deželne b r a m b e svoio 18 mil. Sku- Trajalo je precej dolgo, da je prehodila kratko pot do hiše Marfe Vasiljevne. S tresočim se glasom je prosila starega slugo, naj jo javi. Peljal jo je v majhen salon, in za nedolgo se je prikazala Marfa. Darija se je bala, povedati slugi kako ime, in Marfa je torej z nekako radovednostjo opazovala neznano posetnieo. Njene velike in vlažne oči, jasne in nedolžne kakor otroške, so imele neodoljiv čar. Z ljubeznivim smehljajem je pokazala stol in sedla nasproti Dariji. »Vi ste želeli z menoj govoriti?« je vprašala. Melanholično, bledo obličje Darijino je pri tem glasu, tako podobnem Iljincmu, preletela slabotna rdečica. »Oprostite,« je rekla, »hotela sem samo vprašati —«. Ni vedela kaj. Zbmla je vse svoje moči in mirno, kar jej je bilo mogoče, spravila iz sebe: »Vi imate brata, gospodična.« Marfine oči so se napolnile s solzami; potegnila je svoj stol bliže k Dariji. »Vi ga poznate?« In prijela jo je za roko. Darija bi bila skoro kliknila bolesti; spomnila se je, kako bi jo llja zatajil, kako pni deficit vojaškega gibanja znaša 184 mil. ;- ^ Potem je minister napovedal uvedbo novih davkov in sicer d a v k a n a m i n e-r a 1 n e vode, r e f o r ni o davka na vino i n m o n o p o 1 i z i r a n j e vžigalic. Monopolizirati se ima ne samo produkcija, ampak tudi prodaja vžigalic, minister je izračunal, da bo ta monopol nosil državi 15 mil.; ako se bodo prodajale škatljice vžigalic po 4 stot. Minister je končno izjavil, da se more vse te finančne predloge dovoliti državi in ne vladi. Zato ne berači za vspre-jem proračuna in finančnih predlog marveč prosi zbornico, naj razpravlja o njih ustavnim potom. Kkspoze Bilinskega je pač vsakega neprijetno diriiil. Pred 2 letoma je poročal takratni finančni minister Korytowski o prebitkih in blagajnah, polnih cvenka. Nekateri so rekali, da je bilanca umetno sestavljena, da more izkazovati preostanke. Gotovo pa je, da je vlada zadnje dve leti potrosila ogromne svote, zlasti za anek-sijo Bosne in Hercegovine. Minister Bilinski je povedal, da znaša deficit pravzaprav 198 milijonov; znižal pa se je na da dobi dobre dohodke pri državnih železnicah vsled zvišanja tari.ov ter ker je najela posojilo 109 milij. za razne investicije. — Povedal je za dežele ne preveč veselo novico, da vlada danes ne more več misliti na saniranje deželnih financ marveč more dati deželam na razpolago le najnujnejša sredstva. — Kaj pa bo torej z ono gospodarsko akcijo, obljubljeno našim primorskim deželam?! iz O p o 1 o m u k 1 e.r i k a 1 n e g a k o 11-su.ma v Št. Juriju ob južni železnici na Štajerskem smo napisali zadnjič par vrst, Ker je vsa ta reč zanimiva ter kaže klerikalno »gospodarstvo« v pravi luči, pona-t.sKujemo iz »Nar. Dnevnika« o tem kon-sumu še to:le: bi odtrgal roko svoje sestre od njene. Marfa, vide bolestni zraz na njenem obličju, si je razlagala to za sočutje s svojo rodbino. »llja je v oloneški guberniji, v Moskvi je ostal le nekaj dnij. Najbrže veste, da so ga klicale tja r.a1eve, tičoče se našega posestva. Žalibog se mu njegovi koraki niso posrečili, in najino imetje je takorekoč že izgubljeno. Kaj bi bil .¦ konečno na tem? Če bi le llja hotel verjeti, da to izgubo mirno prenesem! Toda on se muci radi mene. Vi imate nanj vpliv, ah, prigovarjajte mu, naj se ne žalosti še naprej!... Toda res, saj vas nisem še niti vprašala, kaj vas je privedlo k meni.« Darija je v duši zavriskala. Ni se peljal v Moskvo zaradi grofice! Še je bil oni veliki, čisti ideal njenih sanj, še je zaničeval ono bogastvo, katero si je pridobila Praskovja s tem, da mu je postala nezvesta. V trenotku se je spomnila vsega, kar jej je razodela v Homburgu grofica o njegovih razmerah. »Kaj me je privedlo k vam? Baš denarne zadeve vašega brata. Zamolčala sem vam svoje ime iz važnega vzroka, — vedite, da sem bližnja sorodnica enega Po šentjurskih gostilnah odmevajo robate kletve in izbruhi jeze onih ubogih kmetov, kateri so sedli lahkomišljenim kaplanom v boju proti naprednim trgovcem na limanice. Saj bode treba na široko odpreti žepe in blagajne — in če se ne bo ničesar dobilo v njih, pa plačevati! Pri tem seveda ne bode blizu ne kaplanov ne župnikov, še manj pa Šusteršiča ali Ben-koviča! Šentjurski konzum je ustanovil sedanji dekan v Slov, Bistrici a tedanji šentjurski kaplan Bohak I. 1899. proti naprednim trgovcem v Št. Jiirju. Od začetka je stvar še kako šla; duhovniki so ljudstvo gonili v konzum, kjer se je točilo tudi vino čez cesto in pa — v prodajalni. Saj je bilo znano, da stoči konzum več vina ko kateri koli šentjurski krčmar. Ravno ob istem času, ko je neko nedeljo grmel župnik proti pijančevanju v naprednih gostilnah, se je neka ženka v konzumu tako napila, da je pred farovžem in šolo obležala v javen zasmeh starim in mladim. Konzum je splošno pogubno vplival na trg in okolico; ljudje^ ki poprej niso poskusili vina, so se na klerikalni podlagi navadili pjančevanja. Saj so »gospod« priporočili vino! Da je takrat moral konzum plačati več sto kron kazni zaradi nedovoljenega točenja vina v lokalu — to duhovne gospode ni prav nič vznemirjalo. Prvi poslovodja je bil neki Brgles; tega so klerikalci za njegovo požrtvovalno delo nagradili s tem, da so ga postavili na cesto. Zgubil je s tem nekaj sto kron. Na to je došel v konzum Žličar Franc. Konzum je postal gnezdo klerikalne agitacije; kovale so se tam spletke proti naprednjakom, pisali in tuhtali dopisi ter delali agitacijski načrti. Pa tudi Žličarjeve slave je bilo po 3 letih konec; mož je menda ovohal z duhovniki vred, da se reč ne bo dobro iztekla in je šel. Prišel je Guzelj, ki je bil s početka »tabrhar« pri konzumu, a pozneje se je izučil nekje v Kamniku za »trgovca«; tisto spričevalo mu utegne sedaj postati usodno. Ta trgovski ženij je bil pri konzumu vse: tajnik, blagajnik, načelnik. Kmetje so imeli prav za prav le naslove, katere utegnejo sedaj vražje drago plačati. Vendar pa je bil Guzelj tako pošten, da je baje pri predzadnji ali zadnji bilanci izkazal zgubo. Došel pa je veliki zadružni in bilančni strokovnjak Pušeniak ter ie pri letošnji bilanci, katero je izdela! ali vsaj Guzeljevo primerno »korigiral«, izkazal — dobiček. Doše! je pa usodni dan občnega zbora; naprednjaki so se ga udeležili a povzročil;, da občni zbor ni potrdil računov; imeli so sicer večino v no-^ vem odboru, a niso hoteli poprej prevzeti, dokler se ne bi prepričali, kako stvar stoji. Župnik je že kot član izginil tudi kaplanu ni nič več dišalo iti v konzum. Precej pri prvi seji bi rada klerikalna posojilnica, da bi novo načelstvo prevzelo dolg 15 tisoč kron tega seveda to pred inventuro ni hotelo storiti — in zato visi sedaj stari odbor za ta dolg in ima še vso odgovornost na hrbtu! vršiti se je začela inventura — a že po tretjem dnevu se je pokazalo, d a je treba napovedati konkurz. Knjigovodstvo je bilo v groznem neredu, enkrat je celo »slučajno« nastal ogenj, da bi zgorele knjige. Po napovedi konkurza se je vršila sodnijska inventura, ki je pokazala 20 tisoč pasiv i n o k r o g S t i s o č aktiv; ostane tedaj nepokritih 12 tisoč kron. Dober tek šentjurskim klerikalcem! Ako so svoj čas pri ustanovitvi konzuma določili, da naj pripade v slučaju razpusta event. čisti dobiček farovžu, bi bito le mm gično, da farovž plača tudi zgube! Zatorej le ven z denarjem saj nosite moralno odgovornost za šentjurski polom, ki je znova v najsijajnejši luči dokazal, kaki »prijatelji« kmetov so naši klerikalci! Dr. Šusteršič je velik Slovenec. Kdor ne verjame, ne prfde v nebeško kraljestvo. Slovenski jezik ljubi tako, da ga je iz svoje družine pregnal ter govori ž njo le po nemško; slovensko govori z deklo. — V prejšnjem odstavku je govora o polomu klerikalnega konzuma v Št. Juriju na Štajerskem. Na pomoč klerikalcem je bil prihitel v Št. Jurij sam dr. Šusteršič in pa štajerski poslanec dr. Benkovič. Ulo~ žila sta na celjsko okrožno sodnijo nemško ulogo, da naj bi se konkurz ustavil. V Ljubljani v »Unionu« poje dr. Šusteršič »Lepo našo domovino«, ali presneto hitro pozabi na njo in njen jezik. Nemška vloga iz rok katoliških slov. poslancev! Kako mora to vplivati na vladne faktorje. Ni Čuda, da protežirajo nemške sodnike ter jih pošiljajo med štajerske Slovence..... »saj še Šusteršič in Benkovič ulagata nemške uloge«! To so Slovenci!! onih brezvestnih špekulantov, ki so pripravili vašega očeta ob imetje in vsled tega. vas ob dedščino in vašega brata ob njegov duševni mir.« »In najina usoda vas zanima? Kako ste dobri!« je vskliknila Marfa. »Povejte mi vendar svoje ime, da se ga bom spominjala v molitvi!« »To je nemogoče,« je odvrnila Darija. »Toda molite za me!« Solze so jej dušile glas. Premagala se je in vprašala: »Ali stoje vajine zadeve tako slabo? Ali je tako malo upanja?« »Lahko si mislite,« je odvrnila Marfa, »da jaz te stvari razumem malo. Toda moj brat mi je rekel: Glej, Marfa, kako žalostno je to življenje! Najina stvar je pravična, zakoni nama dajejo prav, in vendar sva izgubljena, ker je odličen mož, ki ima v rokah najino usodo, lakomen in krut. Če bi mu dala trideset tisoč" rabljev, bi odločil za naju. Pomisli, kaj to pomeni, če ima človek pravico na svoji strani in vendar ne vidi rešitve drugje kakor v protizakonitem dejanju, v podkupljenju!« »In vidva nimata trideset tisoč rubljev? In vajini sorodniki?« _ (Dim«prihodnjič.) Veleposestniki! V soboto boste volili 3 svoje zastopnike v deželnem zboru! tpdklonite zaljubljene poglede klerikalcev ^/iz_yolite si tri može, ki bodo v družbi z ^izvoljenima poslancema G a p r š č e k o m in dr. G r e-gorinom stali na braniku za Vaše in vsega našega ljudstva narodne in gospodarske koristi proti drznim izkoriščevalcem pod Pajer-GregorčičeVo komando. Proti odločni volji te petorice poslancev se ne bodo mogli delati novi grehi na ledja našega ljudstva, — a stari grehi najdejo v njej pogumne bičarje, ki bodo znali primerno in odločno grajati, kar »«» vredno graje in obsodbe. T a k a k o : t -•¦^-1 a j e postala nujno potrebi-', ne pa smradljiva edinost v neizmen ¦'> > e selje starega grešnika Pajerja in \iiiin zvestih oprod Gregorčiča in Berbuč.>. rajni sodnik Anton Vi d oz v-Gorici sa Gorico, okrajni sodnik Viktor Deveta! v Rovinju za Rovinj in okrajni sodnik po^ ročja višje deželne sodnije v Trstu, prj. deljen kakor tajnik konsularni višji sodnjjj v Carigradu, dr. Bazilij B a s i I j a U i s ^ deželno sodnijo v Trstu. Poslednji ostane pa na svojem dosedanjem mestu. Dr. Božidar S t e gu , okrajni sodnik z naslovom in značajem deželnosodnega svetnika, prideljen predsedništvu višje deželne sodnije v Trstu, je imenovani efektivnim deželnosodmm svetnikom ter ostane na svojem mestu. «'•¦¦ lifi^no* ••-'! ¦ - Brigadir oberst p|. tkiiv! bo imenovan, ka-¦:- ;•' e";«-. 'njim dnem. prj al. .-. .f-.i? :.•- :. .v:r>-t w avanzma ge- Veleposestniki! Zaljubljene oči klerikalcev v vrhovno Pajerjevo patronanco so zdaj obrnjene v Vas. — »Gorica« in »Prismojeni List« sta polna ginljivih besed za Vas. — Lani so klerikalci deželni zbor razbili z neumnimi nujnimi predlogi, zvezani so bili z najljutejšimi našimi narodnimi na.f protmki, ki so razgnali deželni zbor s tu-lenjem in razsajanjem, — letos pa so naši klerikalčki kar navdušeni za redno in plodonosno delovanje. Le še Vi, veleposestniki, izvolite v soboto tri poslance, ki prijazno pokimajo. in požro vrečo juho, katero bosta kuhala Pajer in Gregorčič, ___ po. to vo« j>rc*v in dobro, ilcLclllt fcljOI bo deloval, da. bo veselje! Ko bodo predloženi računi deželne norišnice, tedaj naj tudi Vaši trije poslanci izrečejo vrlim možakarjem celo zahvalo, a Bog ne daj, da bi kaj ugovarjali. Ko pridejo na vrsto milijoni, ki jih bo treba izposoditi za uravnavo furlanskih joda, tedaj naj se tudi Vaši zastopniki bahato potolčejo po žepih, češ: saj imamo še kak groš, le dajmo. — samo da bo deželni zbor lepo in mirno deloval. Pa Bog ne daj kake kritike o deželnem uradu, kjer smo Slovenci pasterke pod komando hudobne mačehe. Vse potrditi, vsemu pokimati »da in amen!« — to boci. naloga Vaših poslancev! Taka bodi sloga in delavnost deželnega zbora po klerikalnem uzorcu! — Za tako ginljivo složhost Vas vabi — dr. Anton Gregorčič! Da bi Vas pridobil za svoje »tiho delovanje«, Vam je poribal pod nos — u-žitnino, češ: kajbo, akojobodo pobirali zopet zakupniki. Da ima Gregorčič z užitnino za norca svoje neumne backe, to je končno njegova reč, — ali da se drzne take oslarije Vam nastavljati za trnek, na kateri naj bi se Vi vlovili, — to je škandalozno razžaljenje, katero morate dostojno odkloniti. ^'Dr. Gregorčič Vas ima za tako neumne, da nimate pojma o tem, kako se pobira užit-nina, kar je natančno vrejenoz državnim zakonom, ki je veljaven za plačevalce kakor za finančni erar. Ako pa hoče erar še dalje pobirati užitnino v lastni režiji tudi proti določilom zakona, — mi nimamo nič proti temu. Saj srno cesto rekli, da je to srečen slučaj in le želimo, d a b i d o 1 g o t o t r a j a 1 o. — Ali da bi prevzela naša dežela pobiranje užitnine potom zakupa vsvojo r e ž»! j o, proti temu smo bili 1. 1900. in bomo v enakih razmerah vedno. Država naj le sama pobira in nam nič ne računa za istočasno pobiranje vseh doklad, —- a to je vse nekaj drugega nego je bil blazen I' naklep v 1. 1900., da bi se naša dežela spustila v tekmovanje z zakupniki ter spravila užitnino v — deželno režijo. Gorje nam, ako bi se bil izvršil ta zloA črnski namen! DOPIS|..- ; Iz tolminskega okraja. Podbrdo. — Neka tukajšnja oseba je tako nesramna, da me je že deloma po naši vasi razkričala kot skritega klerikalca, in sicer iz svojih posebnih, meni dobro znanih namenov, katerih pa ne doseže nikdar. Povem pa javnosti, da sem še v e-d n o neizpremenjen, napreden značaj, kakor sem bil od nekdaj. Prizadeti osebi pa povem tukajšnjim potom, da je podla obrekovalka. Štefan F i r m, nad učitelj. Iz ajdouskega okraja. V Lokavcu se je blagoslovilo dne 17. oktobra na slovesen način novo šolsko r \slopje. Šolo je otvoril preblag. g. grof Attems. Udeležilo se je razven g. nadzornika, g. Gruntarja in g. Križnica več g. učiteljev in učiteljic. Pri popoldanskem banketu nabralo se je 35 K za družbo sv. Cirila in Metoda, katere se je odstopilo tukajšnji podružnici. Iz kanalskega okraja. Odsek »Slovenske mladine« v Zapor toku priredi veselico v nedeljo 31. t. in. Začetek ob 3. uri pop. Vspored: 1. Dr. Gustav Ipavec: »Slovenec sem«; 2. »Nevihti«, deklamacija; 3. »Mornar«, zbor s bariton šolo, pojejo isterski pevci; 4. »Raztresenca«, igra društvo iz Ložic; 5. H. Vogrič: »Ljubezen in pomlad«, zbor z tenor šolo; 6. J. Aljaž: »Triglav«; 7. »Morje Adrijansko«, pojejo vsi pevci skupaj; S. Srečkanje. Vstopnina 40 vin. za osebo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda pošiljata g. Vinko Gregorič nad učitelj v Opat-jemselu in g. Janko Kavs, naduč. v Šmarjah K 10 mesto venca na grob njunega svaka pokoj. Ivana Favettija. Domače vesti. Cenjenim naročnikom na znanje. — Da. prihranimo cen j. naročnikom stroške za pošiljanje denarja in da jih obenem obvestimo, do kedaj je plačana naročnina, smo razposlali te dni položnice vsem o-nim naročnikom, ki so z naročnino zaostali. Teh položnic naj se blagovole poslu-žiti in nakazati čimpreje zaostalo naročnino, kajti opominjanje povzroča mnogo dela in nepotrebnih stroškov. — Pošiljanje denarja po položnici je zelo enostavno. Na srednji del položnice se napiše ime, bivališče naročnika ter znesek in to zadostuje. Za pošiljanje denarja po položnici se ne plača poštnine. Spremembe v sodnijski službi. Deželne sodnije svetnik in predstojnik okrajne sodnije Rihard P i s t o t n i g v Pazinu je premeščen k deželni sodniji v Trst. Svetniki deželne sodnije so imenovani: okrajna sodnika z naslovom in značajem deželnosodnega svetnika Otelo B r e 1 i c h deželne sodnije v Trstu, potem okrajni sodnik Rudolf baron F a r f o 1 j a deželne sodnije v Trstu za to deželno sodnijo, ok- ;,.; v-fk;; rfvž.jRi ot-:--.r: ! — Kako r'::-.i\t<.,:i.v p'-v, jj.-i M':ni,,» u' ;>r jezik de-.'•••' . v, oi:ii.\ n;>..; i c «<*.• ¦ ' Ji knjiga te-'¦¦ <>ii.M-;i,: ": -vcnškov. (.;.¦ ;..• \m državni u.iuii * ¦¦» • s-ni&i out ¦¦>: slovenski pod dotk' • •'':>.', ; '¦- ' u i o d b o r pa je v knjig; . • ••- čujte! — v ne. deželnem u-:<- •. •¦¦ii jeziku. Deželni lupo. tečni zavod je ie po lusko! -- Taki škandali se nsm gode pod Pajer-Gregorčičevo zvezdo! Berbuč pa molči v obeh deželnih jezikih! V laškem veleposestvu za sobotno volitev z laške liberalne strani kandidirajo: dr. Al. Pajer, deželni glavar, A. lila-sig iz Ronkov in inženir Antonelli iz Cer-vinjana. C. kr. glavni poštni urad v Gorici za — »Piedimonte«. — Ta poštni urad v Gorici bi moral zavreči vsako pismo, ki je namenjeno v »Piedimonte«, ker kraja s takim imenom na Goriškem ni. Podgora pri Gorici ni Piedimonte in ni':oli ne ho. Slovenske zemlje lačni Lahom v Gori-;i so si izmislili za Podgoro Piedimonte. Pošta ni dostavljala pisem, ki so nosila kraj Piedimonte — ali sedaj pošilja poštni a-rad v Gorici v Podgoro pisma s »PieJi-monte« ter je naložil pošti V Podgon. da mora čaka pisma dostavljati. To je neču-ven škandal! Podgora je slovenska. Radi bi jo ugrabili Lahi. Izmislili so si za njo ime »Piedimonte« in c. kr. poštni urad v Gorici nima nujnejšega posla nego pomagati Lahom, da bi se uvedlo za slovensko Podgoro tudi laško ime Piedimonte. To je impertinenca, proti kateri najodločneje protestiramo ter zahtevamo, da poštni urad v Podgori ne dostavlja pisem s »Piedimonte«, ker Piedimonte n i Podgora. — O tem bo potrebnega govora tudi na drugih mestih. C. kr. uradi niso za to tukaj, da bi stali v službi laške agresivne politike ter pomagali Lahom potujčevati naša krajevna imena! Sloviti postajenačeinik na državnem kolodvoru v Gorici VVieser je zopet dokazal, kako smrtno sovraži Slovence in kako je ves srečen, če more odjesti slovenskemu človeku košček kruha izpred ust. Neka Slovenka je nosila k brzovlakont različno sadje na prodaj. Tri leta se je to godilo neovirano, sedaj pa jej je prepovedal kar nakrat NVieser. Hoditi sme še do konca tega meseca potem pa nič več. Baje bo smela potem prodajati neka Fur-lanka! Ona slovenska žena se je seveda radi tega pritoževala in prosila pa vse zaman. Wieser je ukazal, da Slovenka ne sme več s sadjem k brzovlakom pa konec. Obrnila se je tudi na ravnateljstvo v Trstu ali od tam ni dobila nobenega odgovora, pač pa so jej rekli ponovno na kolodvoru, da ne sme več prodajati ter da jej to prepoveduje tudi ravnateljstvo v Trstu. Prosila je tudi brzojavno 28. sept. pomoči pri ravnateljstvu ali od nikoder ni odgovora. Ali ravnateljstvo ni dobilo one brzojavke? — Žena je bila pripravljena kupiti si vsakikrat vstopnico, da sme do vlakov, pa vse zaman. NVieser se ie ni hotel usmiliti in kratomalo ne srne več k vlakom. — Take Wieserjeve gonje proti Slovencem smo naveličani, Mož naj It' pričakuje zasluženo plačilo. Poneveril 10.000 K in pobegnil. '' Gorice je izginil Marij Pipp, uslužbenec pri laški »Banca Friulana«. Znal si je preskrbeti ček za 10.000 K, na kateri je dobil to svoto pri tukajšnji filijalki kreditnega zavoda; potem je pobegnil. O begu je bila takoj obveščena policija in državno pravdništvo. Pipp je star okoli 25 let. Najbrž© je pobegnil v Italijo. »Piceolo della Sera« včeraj je prinesel brzojavno vest iz Gorice o poneverje-Ijiu v »Banca Friulana« —- zraven pa tudi x"da se govori v Oor ci o poneverjenju v neki slovenski banki«. Mi ne vemo nič o tcm; lažnjivo vest si je zmislil poročevalec »Piccolov« v Gorici z namenom, da olepša defravdacijo v laški banki, češ, saj se povsod krade. — Taka vest v »Pic-colw« ie-jpač sijajna perfidp.ost s.,p^djimij uameni. * * *'" "Ml"jA- v> ' : Nerednosti v tukajšnji okrajni bolniški blagajni. — V zavodu, ki je ustanovljen v pomoč ubogim delavskim trpinom, bi pač moral vladati ,ULQxen.red^ uprava bi morala biti' najboljša, kajti le tako bi dosegal zavod svoj namen. Tega pa ni pri tukajšnji okrajni bolniški blagajni; in sicer kljub temu da gospodarje v njej socialni demokratje. Prav ti se delajo jako pravične, poštene ljudi, katerim je tuje vsako izkoriščanje, zlasti še v takem zavodu, kakoršen bi morala biti okr. bolniška blagjna. Ali kaj je prišlo na dan? Med zastopniki delodajalcev in zastopniki delavcev ni bilo nikakega soglasja, slednjič so prvi odstopili ter naznanili to magistratu s pomenico, v kateri pravijo, da so odstopili radi »n e k o re k t n eg a p o s t o-p a u ja predsednika i n p o d p re d-s e d n i k a glede plač, ker so si prisvojili svojevoljno denarne zneske, do-(: i m pravila š e n i s o b i 1 a p o t r j e-ua od n o t r a n j e g a m i n i s t e rstva!« Na to je magistrat razpustil nadzorstvo ter prevzel sam vodstva in-upravo. Poslal je v urad dr. Trevisana in računskega uradnika Conforto. - Škandal, da se more zgoditi kaj takega v kaki bolniški blagajni. Škandal za socialne demokrate! Dragi so ti rdeči »upravniki«, ki so hoteli zreti v bolniški blagajni, kjer delajo s slovenskim delavcem-trpinom prav po barbarsko. — Zahtevamo v imenu slov. delavcev in delodajalcev, ki plačujejo v to blagajno, da se napravi red ter začne p o-šteno upravljati blagajno; krivcem pa treba pokazati pot iz uprave pod roko pravice! Tega ne bomo trpeli, da bi si v takem zavodu odborniki določali plače, imgiade in dijete kakor bi hoteli!! Dostave k: Stara resnica je, da kjer so imeli razni kolovodje soc. demokratov v Gorici doslej svoje roke vmes, so žrli ter si basali žepe s tujim denarjem. Razne prireditve itd. govorijo dosti jasno. V tej reči je dal pod nos soc. demokraciji- ostre besede Ugisto Cociaucig pred par dnevi v »Corrieru«, ki je tudi sam soc. demokrat ter je stal vedno v prvih vrstah v stranki; rekel je, če tudi sem soc. demokrat pa sem še poštenjak! ko je prej dosti jasno označil, kaj vse so že počeli razni rdeči kolovodje. Obsojen rnežnar. — Poročali smo pred časom, kako je agitoval mežinr Ant. Kofol na Kaninom pri Kobaridu, češ: I ¦Glavna »maternica- je vzeta iz panja — dr. Prankota so zaprli itd.« — Bil je kli- | can na odgovor pred sodnijo v Kobarid ter obsojen — vsled nujne prošnje g. dr. Prankota — samo na 5 dni zapora. — Mo-žieek pa ima še par drugih tožb radi žalje-ina. na vratu! — Take cvetke rodi klerikalna hujskanja! K spovedi je bil šel neki mladenič iz bližnje vasi v Vipavski dolini. Vprašal ga je nune, kako da je volil. Rekel je, da napredno. Nune ga je na to zmerjal ter zahteva! ves jezen od njega, da mora oblju-biti, da ne bo nikoli več volil napredno. Gni mladenič je bil radoveden, kaj bo, če reče da in rekel je, da obljublja, da ne l»o nikoli več volil napredno. Kakorhitro ie to izustil, je bil nune ves srečen in dal ntu je odvezo. Na to je bil oni mladenič »pravičen iti k obhajilu pa ni šel, ker ima večje spoštovanje do zakramentov, kakor pa oni spovednik, kateremu je bilo Pri spovedi glavno to, da je uganjal kle-rikalno politiko. To pa ne spada v spojnico, zato se je bodo pametni kmečki tonlje ogibali! Slovenski geometer v Trstu. Naš na-brežinski rojak g. Kristo Pertot se je nastanil v Trstu kot civ. geometer. Opozarjamo na oglas v današnji »Soči«. Iz Idrskega nam poročajo, da je novoizvoljeni poslanec G o m p a zagrozil Žagarjem, naj zdaj »o vahtih« kar nič ne pridejo na Idrsko po običajne hlebčke "'• moko, — sicer jih da iztirati iz občine, "~ ker so Žagarji vsi liberalci. Vprašamo (*<>mpo: ali je res tako rekel? Žal mu je bilo za kobilo. -— Neki J. S. z Gradišča ni plačal davka. Zato so mu zarubili kobilo. 2al mu je bilo-za njo pa je brzojavil žanlarmeriji, da mu je bila ponoči ukradena. Žandarmerija je iskala tatu in kobilo, končno je izvedela, da jo je nafarbal oni .1. S. Sedaj je naznanjen sodniji, kjer ga potiplje roka pravice. Zloglasnega tatu so aretirali v Trstu. Ta lat je 49 letni Josip Tavčar, pristojen v tJforlansKo.- V vre*č*t jei mel 4 kokoši, v žepu pa precej denarja. V okolici tržaški poznajo Josipa Tavčarja za nevarnega tatu. Padel je pri delu 49 letni Ivan Pod-gornik z Vrat ter se nevarno poškodoval, vsled česar so ga prinesli v tukajšnjo bolnišnico. Na novo opremljena soba s prostim vhodom se odda v najem takoj. — Natančneje se izve v ulici sv. Ivana št. 7. Uinne moderne načine prodajanja. — Minister je konečno obljubil, da bo vlada delovala skupno z odsekom, ki ga izvoli zbornica, da se vprašanje reši na način, ki zadovolji prebivalstvo. (Živahno pri-, trjevanje). Za trgovinskim ministrom so govorili razni govorniki. Nemška nesramnost. — Nemškonaci-onalni poslanec dr. Sylvester je v poslanski zbornici vložih-mijrii predlog, naj se proglasi nemščina ze edini po-s 1 o v n i i n r a z p r a v n i jezik državnega zbora. Med slov. poslanci je vzbudil ta predlog opravičeno ogorčenje. $oii«lski Ustnik- Pripravljalni odbor »Sokola« v Kobaridu sklicuje ustanovni občni zbor na soboto dne 30. oktobra, ob 6. uri zvečer v občinski dvorani. Odbor. Iveza narodnih društev. Gradišče pri Prvačini. — »Bralno društvo« na Gradišču priredi v nedeljo dne 31. t, m. plesno zabavo v dvorani g. Jožefa Žnidarčič. Pri plesu bo igrala pr-vaška godba. Politični pregled. Poslanska zbornica. — F.kspoze, ki ga je predložil finančni minister, priobču-jemo na prvem mestu. Zbornica je razpravljala o nujnih predlogih glede draginje živil. Minister za trgovino dr. VVeisskireh-ner je omenil, da draginja je splošen pojav. Minister je pbvdarjal, da je poleg draginje živil tudi splošna draginja vseh potrebščin, vsled česar je gotovo opravičen vzrok, po povišanju delavnih mezd. A ko se vsled podraženih živil, poviša mezda, nastane vprašanje, kaj naj store oni, ki so nameščeni s stalnimi plačami, katerim manjka ;ooč organizacije? — Kdor resno in uepri- iransko pretresuje rešitev tega vprašanja, ne ostane enostransko pri draginji živil. Pretresati mora ves gospodarski problem. Glede vprašanja draginje živil je omenil, da se zdi sedanji položaj nasproti sličnim prejšnjim v toliko na slabšem, da se je p o I e g m e s a podražil tudi kruh, m o k a i n m 1 e k o, k čemer pride še depresija industrijalne kon-jukture s pretečo brezdelnostjo. Trgovinski minister je potem podrobno govoril o vprašanju žitnih carin, povdarjaje, da se potreba po zaščitni žitni carini domače žitne produkcije začenja manjšati. —Vlada se je glasom sklepov zbornice obrnila na ogrsko vlado glede eventuelnega znižanja žitnih carin z ozirom na slabšo letino. Ogrska vlada pa je to odklonila, ker se letos nikakor ne more govoriti o slabi letini. (Čujte! Čujte!) Na rastočo tendenco žitnih cen deluje brezdvomno dejstvo, ker vzlic odločni urgenci avstrijske vlade, obstoja v Budimpešti še vedno blanko-terminska trgovina. (Živahno pritrjevanje. Minister se je potem podrobno bavil z vpraša njem draginje m e s a, ki utegne postati nevarno izlasti prihodnjo spomlad, ker se je zmanjšalo število živine. Izrekel je željo, naj bi zbornica čimprej razpravljala o vladni predlogi glede uprave centrale za živino. — Minister je uaglašal, da je za daljšo dobo izključeno oskrbovanje velikih mest z mesom, ne da bi se jemalo na pomoč meso ubite živine. Govore" o d r a g i n ji m 1 e k a, je minister povdarjal, da so sosebno minimalne cene poskočile za skoraj 100 odstotkov. Izjavil je, da bo vlada tozadevne predloge v tem oziru natanko pretresavala. Dolžnost vlade in parlamenta je, da se podrobno ba-vita z vsemi temi vprašanji, katerih se seveda ne more rešiti od danes do jutri. Najvažnejši predpogoj za trajno rešitev takih vprašanj je snovanje organizacij produ centov in konsu-m e n t o v ter čim tnožneja odstranitev nezakonitih prekupčevalcev, posebno potrebno pa je, da se občinstvo priuči na Razne vesti. Hrvatsko vseučilišče v Čikagu. — »Sloven«, ki izhaja v Čikagu na štirih jezikih, poroča, da se je v. Čikagu konstituiral narodni hrvatski odbor, ki mu je svrha nabirati prinose za ustanovitev čisto hrvatskega vseučilišča v Čikagu. Nižjeavstrijska vas, VViesmath, ki je priljubljeno letovišče, je postala žrtev požara. Abdul Hamidu, bivšemu sultanu, nič kaj ne ugaja v Solunu. Sedaj je začel prositi, naj se ga ne drži več v Solunu, .kjer je zanj in za njegove ljudi podnebje neugodno, naj se ga pošlje v Carigrad, da bo zamogel skrbeti tudi za vzgojo svojih sinov. 2Nečak morilec. -— V Pontivy pri Parizu je zaklal Nemca Diiringerja konec septembra neznanec. Sedaj komaj se je dognalo, da je bil morilec nečak Diiringerja, ki je ljubil svojo teto ter jo hotel iznebiti strica. Šola za jetične otroke. V Čikagu so na mestne stroške^ ustanovili šolo za jetične otroke. Šola je podobna mestu iz samih šotorjev. Kulturni boj m Francoskem. Francoski kardinali, nadškotje in škofje so izdali pastirski list, ki nalaga katoliškim staršem, naj ne pošljajo svojih otrok v javne šole, temveč edino v konfesionaine. Obenem prepovedujejo rabo mnogih učnih klijig ter izjavljajo, da so pripravljeni I. odločnemu boju proti javnim šolam. — Francosko šolstvo je bilo z zakonom izza leta 1881. laicizovano. Verouk se je iz j državnih šol izključil, za to pa je bil določen zanj kot ferialni dan četrtek, ko smejo starši po lastni volji dajati ot.oke poučevati v kateremkoli veroizpovedi , m j Ob nedeljah in praznikih ni dovoljeno ¦-•-.,- ' učevati. Od leta 1889. ne smejo učitelji niti za plačo niti zastonj vršiti mežnarske ali crgauistovskc službe. j 57 ženskih kandidatov. — Za volitve v lokalni grofijski svet v Londonu kandidira 57 žen, po večini učiteljic in vzgojiteljic. Te kandidature podpirajo z veliko uneino konservativci in liberalci. i V Budimpešti so prišli na sled hazar-dni igralnici, koje lastnika sta bila Ogcr Oery in Dunajčan Neumann. Ta je bil odgnali na Dunaj, proti prvemu je pa uvedena kaz. preiskava. Ali bomo imeli hudo zimo? — Neki pariški meteorolog trdi, da so bile najhujše zime v letih, katerih letnice končujejo s številko 9. . Naseljevanje Nemcev v Bosni. Muslimanski živelj v Bosni in Hercegovini se nidkar ne sprijazni z okupacijo, zato se Turki danzadnem izseljujejo na Turško. Na njihova mesta pa prihajajo v ogromnem številu Nemci, osobito v Vrbasovo dolino, kjer sta že dve veliki nemški naselbini Rudolfstal in Windthorst. Zemljo dobivajo Nemci za malenkostne cene. Tako bode, kakor je rekel neki tam naseljeni Nemec, da Nemci raztegnejo svoje nasel-po celi dolini. Protest proti nameravanemu povišanju tarif južne železnice. »Deutsch.-nat. Korresp.« poroča, da so poslanci Štajerske, Kranjske, Koroške, Tirolske in Primorske in udeleženci iz drugih avstrijskih dežel imeli shod, na katerem so odločno protestirali proti nameravanemu povišanju tarif Južne železnice. Izvolili so tudi parlamentni odsek, ki Je v tej stvari danes govoril z ministrom za železnice in minis-terskim predsednikom. Državne železnice. Dolžina avstrijskih državnih železnic je znašala koncem septembra 13.959 kilometrov. Skupni dohodki prvih devet mesecev znašajo kron 452,135.300 in so -za 4,584.886 višji kot v isti dobi lanskega leta. Tarifi južne železnice. Pogovori avstrijske z ogrsko vlado radi povišanja ta-rifov južne železnice niso prinesli še pojasnila, vendar pa je verjetno, da bode že ta teden možno, skleniti kompromis. Če se to res zgodi, južna železnica zviša 1. januvarja svoje tarife. Prvi strojevodja, kateri je poznal Stephensona, izumitelja " lokomotive, še živi. Imenuje se Eduard Entwistle, biva v amerikanski državi Jowa in je dočakal 94. leto. On je tudi najstarejši inženir Združenih držav. Ko je bil 16 let star, je vodil prvo lokomotivo med Manchestrom in Liverpoolom. Prva tovarna radija na svetu. — Britska radijska družba je položila v Londonu temelj za prvo tovarno radija. Radij je najdražja prvina. Na leto ne bo mogla tovarna producirati več radij kot 5—10 gr. Cena radija znaša sedaj 470 K za 1 miligram, in približno 12 miljonov K za . eno unčo. Radij igra veliko ulogo pri zdravljenju raka. Živeča baklja. — V V Plznu na Češkem je padla petrolejka 18 let stari dekli-Katarini Mokr iz rok, petrolej se je razlil po njej in takoj je bila vsa v ognju. Mesto jerebic sta zadela dva lovca v bližini Koblenea ob Reni šest'igrajočih se otrok, ki so spodili jerebico. Vsi otroci so manj ali več ranjeni. Morilec svojih Žen. — Zaprli so v As-toriji v Ameriki Nemca Otona Miillerja, soproga pred kratkim umorjene Ane Lut-itr. Oto Miiller je delal v neki tovarni klavirjev, imenoval se Frederik Gebhard, bil poročen z drugo ženo, s katero Ima že več otrok. Preiskava je dognala, da je Imel že 8 žen, ki so vse mrtve. V njegovi sobi so dobili pri preiskovanju perilo z začetnimi črkami imen vseh prej umorjenih žen. Književnost. Salonska knjižnica XI. — Opozarjamo na zanimivo knjigo, ki je ravnokar izšla: >K a k o p i š e j o ž e n s k e«, spisal francoski sloveči pisatelj Marcel Prčvost. Cena v platno vezani knjigi je 4 K, s poštnino 20 v več. Dobiva se v Gorici v Ga-brščekovi knjigami. Priporočamo. Svoji k svojim! Slovenska brivniea v Gorici na Travniku št. 21, se priporoča si. sTov, občinstvu v mesta in n* deželi i Postrežba točna in čista. Sprejema se tudi odjemalca v mesečni abonement bodisi v briv-nici ali na dom. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasničarska dela ter kupuje zmešano ženske la-c od K »J naprej kg. — Za obilen obisk se priporoča FRAN NOVAK, brivec. Novodošlo blago za nastopno sezono se v dobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev*. 16 v las.ni hiši. = Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga ka-kouostt iz ausirijskih in angležkih touaren najrazličnejših m vsaki stan. Atioriara m. mm K. Pertot je odprl svojo pisarno Via Caserma št. S, II. nadstropje in se pripor v ca slav. občinstvu, kot edini slovenski zemljemerec za vsa v njegovo stroko pripadajoča dela. Na izvoznem trp. Traberjev muzej ožprt od 8. zjutraj do 9. ure zvečer. D petek popoldne od 2. naprej je razstaua odprta k za ženske. Predavanja se vršijo ob 10. uri dop. in ob 2, 4, 6 in 8 zvečer. Vstopnina 40 vin., za vojake 20 vin. Mlinsko podjetje na deželi sppcjti)e l^onropisra (knjigovodja in stenograf) z lepo pisavo ter zmožen popolnoma tudi nemškega jezika. Vstop lahko takoj. Lastnoročno pisani eumculum vitae z pri-djani prepisi spričeval ter plačilne zahteve naj se pošljejo' pod „št. 253 Mlin" na upravništvo našega lista. Čevljarska delavnica Jos, Cociancig Gorica, Tekaliiče Josipa Verdi Siv. 25 (nasproti ljudskemu urtu) ima veliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev iz chevreaux, oscaria, lakastih in amcrikanskih. Za sedanjo ' sezono ima na razpolago lepe suknene \ čevlje po takih cenah, da se uQ- boji S nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna popravila, Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni. Natančen naslov pove upravništvo „Soče". A. vi Berini Gorica, Šoslka ulica št. 2. oelika zaloga = udlikovana peforija in »ladCidarna Karo! Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna I pince itd. = oljkinega olja prve vrste ajbaljSih tvrdk iz Istre, Dalmacije Miifette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112, 120, i'28 3-36, 1-44, 1*60, i'80, 2-, 240, za luči po 72 vin. —— Na debelo cene ugodne.------ Pošilja poštnine prosto na dom.* Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------— mila in sveč.---------------- Prodaja različna fina vina in likorje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. ~*a Čudovito nizke ne dvokoles, Šival, strojev, vsakovrstnih I gramofonov za 1 gostilne, kakor __ tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo se . tudi vse poprave Cene zmerne. J| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici. > registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 190>. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi-oudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/s% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge večje, stalno naložene pa po dogovoru. Pri Baljel-ii Gorica Stolna ulica 3.-4. Prodaja tudi na i obroke. Ceniki franko. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi KaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalftfie nlroberžkeg* In drabneaa blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnlce, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arojaee in fovffmio. STetinjlee. — Eožni renči. — Masne knjižice. lišna obuvala za ?se letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. ?S«25Ch0OBkrbyena~Mloga za kramarj, krošnjarje, prodajalce po Bejmih in trgi ter na deželi. 9 i trgih Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. Ivan Kravos na hm St. II. SIRiSft na Kornu «, || sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zulogi različne konj ;*&**'«JS?LA<- ske Potreb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice " ' itd. — Izvršuje in sprejma v ^^^^^ popravo različne koleseljne in \|3§e|J3 ¦ očijek. —^•--A— Poprauila se izvršujejo ločno. Cene zmerne; °"^|| Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. ., Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec*. Nova pravila so se razposlala vsem članom; Če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Iz Ljubljane u FleiD-Jork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kroiipriiiczssin Cecilie, Kaiser Wilhclm II. — Kronpriuz Wilhclin, Kaiser Wlllieliii dev Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedviclt Willicliii, KSitiff Albert, Prinzess Alice, Friedrich der Grosse, Breaiieii i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbo. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosli dovoljujejo ?e večjim družbam, pojasnila in potrebni pouk d a" vsakomur Podrobna Lili V Ul U 1 U V UUl , nasproti stari Tišlerjev v Ljubljani Tišlerjevi gostilni. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slov*enci za Vselej le hlapčeVaii tujcem. Siovenste niti! Postašajte milo iz te ion* tovarne! tttt je izirsun. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s soliicem Posk,lsite in sodite! r vw *wv*a*. Svoji k svojimi