Podtnlna platana ? gotovini Leto LXX. št. 179 L]*fcl)aaa, sofcota 7. avgosta 1937 Cena IH** !.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemiU nedelje In praznike. — Inaeratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat 4 Din 3, veftji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratoi davek poaebej. — „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopiai se ne vračajo. uredništvo ct c^avnutvo L/UBLJAKA, ta#M karlistic. Tako je končno padla odlooitev na Juana, to pa med dru-irim tuđi zaradi tega, ker je Juan zelo so-liden mladenič, ki utegne s svojim nasto-pom pridobiti zase tuđi Angleie. Juan je zelo izobražen. Svoje studije je dovršil na kraljevski akademiji Woolwich. Spanski monarhisti eo rascepljeni v tri frakcije: Prvo vodi Goieoechea, drugo mar-kiz Lucas de Tena, ki izdaja monarhtstični list sABC«, tretjo pa zmerni karlint grof Dominguez Arevalo de Rodeino. Vse te frakcije so se sedaj baje združile na nasled-nji taktieni osnovi: 1. General Franco zmaga. 2. Pojavi se Alfonz XIII., ki pa ne postane vladar, tem-več se svečano odpove pre»toln in pusti od-prto vprasanje svojepa na<*ledstva, pri tem pa priporofi svojega sina Juana. 3. Prav tako se odpove španskemu prestolu tuđi princ Ksaver burbonskn-parniski, pretendent karlistov, in se pridruži Juanovj kandidaturi. 4. Princ Juan, tretji sin bivšega *panskega kralja bi bil nato proglašen fa novega vladar.ja Spanije. Francova stranka Salamanca, 7. avgusta. w. General Fratt-co je podpisal odlok, ki dolaca ustanovi-tev nove državne stranke Falange espagno-la tradicionalista y de las Jones. Proglas stranke trdi, da pomeni ta stranka temelj nove španske države. Tradiciona!;sti5na zajednica (karlisti) kot jamstvo za nadaljnjo izvedbo zgodovinske s-mcri in Falanga kot predstavnica nacionalne revolucije se bo-sta združili v eno silo. Prvi nacionalni svet stranke bo imenoval general Franco. Nacionalni svet se bo sestal vsako leto vsaj enkrat in sicer avtomatieno 17. julija. Vo-dja stranke je general Franco, ki predstavlja absolutno avtoriteto. General Franco ima pravico imenovat5, svojega naslednika. Odlok je datiran s 4. aprilom 1°37 z dodatkom »v druqem letu triumfa«. Upor v nacionalističnem taboru London, 7. avgusta. g. Angleški listi javljajo iz Gibraltanja, da je bil upofl* v nacionalističnem taboru, kl jo Imel za posledico krvave apopade v Granadi, Ma-lagi in Motrilu. po većini udušen. Triti soč uporn.kov je bilo ubitih. Borbe za tvornico sladkorja v Motrilu trajajo še dalje . Izjemen režim v severni španiji BARCELONA, 7. avgusta b. Valencijska vlada je sklenila uvesti poseben režim za vso severno španijo. Ustanoviti namerava posebno junto z najširšimi poobla-stili za vse severno ozemlje. Severno^panska jun-ta bo lahko sklepala brez posvetovanja z valencijsko vlado v vseh nujnih primerih, ki bodo zahtevali nagle odločitve. Sedež nove junte bo najbrz v Santandru. člani nove rebuplikanske vlade na Španskem severu še nlso imenovani. Kriza valencijske vlade? Hendaye, 7. avgrusta. b. Po semkaj dospe lih pitročilih preživlja valencijska vlada ^e dni novo krizo. .Ministrski predseđnik Ne-grin se mora boriti z velikimi težko?ami in ni izkljufeno, da bo v kratkem demi-sioniral. Spet se pojavi ja jo govorite, da utegne v^ai zača^no prevzeti viadne prošle v svoje roke sam predsednik Jpanske republike Azana. Bivši ministrski predsednik Largo Caballero, ki si je baje spet prido-bil naklonjenost skrajnih levičarskih ele-mentov, bi vstopil v A za novo vlado kot mi-ni^ter narodne obrambe. Vsekakor položaj v Valenciji ni «e povsem rax5i5čen. Ruski parniki na pati v Spanijo Carigrad, 7. avgrista. o. Skozi Bospor so danes pluli ruski parniki >Terg«, >^5i-čerin«, ^Neva« in >Vorošilovc. Kakor trdi-jo, vozijo večje količine vojnih potrebfičin v španijo. Fraacov poslanik priHitlerja Berchtesgaden, 7. avgusta, AA. Kancelar Hitler je sprejel vCeraj v svojem domu na Obersalzbei-gu novela poslanika Fran-cove vlade An toni ja de Ma ga sa, ki mu je izročil svoje poverilna pisma. Poslanik je v svojem govoru omenjal odlično razmerje, ki vlada med Spanijo in Nemčdjo. Sedaj, ko se moja domovina ruši v krvavih bojih, je izjavi], gleda Spanija na Nemčijo, katere politika je izražena v boju proti komunistični nevarnosti. Spanija goji veliko prijateljstvo do Nemčije. Ni dvoma, da bo osnove, na katerih temelji Nemčija. uporabila tuđi fipanija, seveda v okviru svojih posebnih tradicij. Pred kratkim sklenjena pogodba, ki je postavila temelje trgovini med Nemčijo in Špa- nijo je ugodno znamenje, da se oba naroda vzajemno podpirata. Kancelar Hitler je v svojem odgovoru poudaril: Posebno me veseli, ker lahko pozdravim za st opni ka dpanskega naroda, če-gar stremljenje po svoji enotnosti in svo-bodi spremljam s toplimi simpatijami. Nemški narod živo spremlja junaški boj Španskega naroda za izgradnjo španske države. Topla želja nemškega naroda in moja želja je, da se Vojski generala Fran-ca posreći izvojevatl Spanskemu narodu svobodo in tako odstraniti nevarnost, ki grozi Evropi preko španskih mej. čangkajšek ne lio odnehal Naakinika vlada se resno pripravlja aa vojno %Japonsko London, 7. avgusta. o. >Daily Telegraph« je objavil daljši članek o poslednjih dogod-kih na Kitajskem in izraza mnenje, da so pogajanja, za katera se japonsfci poslanik pri kitajski vladi pravkar pripravlja, te sedaj obsojena v neuspeh. Kitajska vlada se čisto resno pripravlja za vojno. Oblasti so že evakuirale vsa kitajska mesta vzdolž reke Jangce. CangkajSek je zbral okrog sebe vse generale in guvernerje ter se z njimi posvetuje, kako pridobiti nazaj de-želi, ki so si ju polastili Japonci. Splođno se že Miljo vesti, da bo v južnem Hopeju med Pekingom in Cangtanom prišlo do prve odločilne bitke. Beg iz Nankinga Nanklnjjf, 7. avgusta. AA. Po poročilu agencije Domej so japonske ženske in otroci že zapustili Nanking. Tuđi ostali ja ponski državljani se pripravljajo za odhod. V Nankingn so ostali le člani japonskega poslaništva in japonski novinarji. Opaža se pa, da zapuščajo prestolnico tuđi Ki- i tajci, ki beže v velikem Stevilu. Splo&no j prevladuje prepričanje, da je kitajska vla- 1 da sklenila nastopiti proti Japonski z vso odločnostjo. Ameriški prostovoljd za kitajsko vofsko Los Angelesf 7. avgusta. o. Ameriškim oblaetem po\*zroča hude skrbi akcija bivših ameriških bojev., ki so pod vodstvom Russela Shearna prifieli zbirati prositovoljce za kitajsko vlado vjboju proti Japoneem. I>oslej se je prijavili že 7.000 Američanov za te prostovoljske formacije. Med njimi je okrog tisoč pilotoT. Vsi so pripravljeni brezplačno boriti se na kitajski strani, ker poseben ameriski zakon najstrožje prepo-veduje ameriškim državljanom, da bi se za denar udinjili kaki tuji državi. Oblasti si na vse na&ne prizadevajo, da bi na kak način preprečile nadaljnje zbiranje prosto-voljcev in skuSajo tuđi v tem primeru upo-rabiti določbe ameriskega nevtrainega zakona. Podpolkovnik Shearn je bil svoj čas načelnik štaba kitajskega generala Cansolina. Takrat ie z velikim uspehom deloval proti Japoneem, Shearn velja tuđi sedaj za ene-ga izmed njihovih najvefiph nasprotnikov. Zanitniv proces v Nemčiji zaradi odpora proti postopanju oblasti v cerkvenih zadevah Beriin, 7. avgusta. V četrtek se je začel pred tukajšnjim sodiščem proces proti ge-neralnemu superintendentu dr. Otonu Di-beliusu, predsedniku bratskega sos veta sta-ropruskih luterancev, Obtožba se naslanja na »Odprto pismo«, ki ga je Dibelius v imenu pravoverne protestantske cerkve naslovil na cerkvenega ministra dr. Kerrla. Pogumno in temperamentno p:sano pismo, ki obsoja zadržanje državnih oblasti in nekaterih narodno socialističnih rasnih ideologov (n. pr. Rosenberga) je bilo tajno razdeljeno v vseh nemških protestantskih cerkvah in je svoječasno zbudilo pravo senzacijo Pismo je Dibelius zakijučil z naslednjim oštrim odstavkom: Ako pripovedujemo dopoldne otrokom v soli: Sv. pismo je božja beseda, ki se nam razodevi v starem in novem testamentu, popoldne pa se morajo isti otroci na pamet učiti: Katero je naše sv. pismo? Naše sv. pismo je Hitlerjev »Mein Kampf« — kdo naj v tem primeru :zpremeni svoj nauk? V tem je bistvene točka. Ako zah-tevate, da ne srne biti protestantska cerkev država v državi, vam vsakdo izmed nas odgovori: Da, toda čim hoće država postati cerkev in si lasti pravico oblasti nad du-šami ljudi, smo po Lutrovih besedah dol* žni, upreti se v božjem imenu. In to borno tuđi storili! V političnih in cerkvenih krogih z zanimanjem pričakujejo izid procesa, ki pomeni nravo senzacijo v vrsti številnih proti-certcvenih procesov v Nemčiji. Aretacije pastorjev vNem^iji Berlin, 7. avgusta. o. Policija je včeraj aretirala friedenauskega pastor ja dr. Wi-ljema Pfeiferja, Njegova areticija je zbu-dila po vsej Nemčiji veliko pozornost. Do-slej je bilo skupno z njim aretiranih že 90 evangeljskih duhovnikov. Nov stavkovni val v Ameriki Nevarnost velike ielezničarske stavke X©wjork, 7. avgusta. d. V Zedinjenih državah se pojavlja nov sta\*kovni val. V petih velikih strokovnih organizacijah združeni ameriški železničarji zahtevajo pov'šanje plač za 20 odstotkov. Pri sploš-nem glasovanju se je izjavilo 350.000 že-lezničarjev ali približno 96 odstotkov za splošno stavko, če ne bodo ugodili njihovim zahtevain po zvišanju mezd. Stavka upravnih uradnikov povsem za-seb-nih ameriških železnišk;h družb je bila preprečena z naglim posredovanjem predsednika Rooscvelta. Tuđi v industriji svile grozi nevarnost stavke. V avtomobilskih tvornicah Plvmouth v Detroitu, ki spadajo h Chrvslcrjevemu koncernu, so se prpetili hudi spopadi m«d pristaši strokovne organizacije CIO in drugih strokovnih organizacij, v katerih je bilo hudo ranjenih 11 delavcev. Policija je morala izpnazniti tovarniška poslopja. V Filadelfiji je v sredo pričelo »tavfcati 10.000 organiziranih soferjev tovornih tv-tomobilov, od katerih je odvisna usocU preskrbe 3-milijonskega mest« z živili. StavkujoČi so zasedli dovozne ceste ter onemogoc«jo transporte živ'l. S to stavko, ki so se ji pridružili tuđi nastavljenci velikih akladtfč, je retno ogrožeo gotpodtr- ski položai, kakor tuđi red velikega me-stii. Če ne bo stavka kmalu končana, je pričokovati izgrede. Aretacije vođiteljev mske industrije Pariz, 7. avgueta. o. Akcija proti troc-kifltom in drugim protirežimsđcim elementom v Ruaiji se z vso vnemo nadaljuje. Sedaj so pričeli čistiti tuđi v vrstan industrijskih ravnateijev in strokovnjakov. Po Informacijah iz Moskve je bilo v poslednjih dneh aretiranih okrog- 75 odstotkov vseh direktorjev kovinske industrije v Rusiji. Aretirani so bili že vsi vodilni urad-niki kemične Industrije. V dveh tovarnah letal so aretirali 5 viSjih uradnikov in 15 inienjerjev. Nadalje je v zaporih že nad tiso« ruskih železničarjev. Po najnovejših vesteh je nastal hud spor tuđi med Stali-nom tat Dimi tro vim, greneramim tajnikom komtnterne. splosno pa sodijo, da bi imela aretacija Dimltrova ie nedorledne poale-dk*. Mir ob Perzijskem zalivu Pomeli In nameti pogodbe med Afganistanom, Iranom, IraJtotn in Turčijo Teheran, 7. avgusta. b. Brez poeebnega hrupa so bUa v začetku julija v gradu Saadabad pri Teheranu, v k&teredn se je mudil na poletnem oddihu perzijski (iranski) šah, zaključena pogajanja aunanjih ministrov Stirih sosednih držav Prednje Azije Afganistana, Irana, Iraka in Turcije ter sklenjena pogodba, ki pomeni zaCetek prijateljskega razvoja medsebojnih odno-Sajev in tesnega medsebojnega sodelova-nja. Glavna ovira Jefinitivne^a sporazuma je bil spor med Iranom In Irakom zaradi ustja rek Evfrata in Tigrisa, tako zvani Sat el-Arab ob Perzijskem zalivu, ki je bil predmet stoletnih razprtij med prebi-valci obeh dežel. Kakor se je sedaj iz dobro poučenoga vira zvedeJo, ima glavno zaslugo za odstranitev te poslednje ovire za pakt Stlrih pređnjeazijsldh đrtav tur-ikt zunanji mlnister Ruždi Arao, kar dokivru-je. da Je turski ugled v Prednji Aziji v zadnjem času silno narasel. Pakt med Afganistanom, Iranom, Irakom in Turčijo je sklenjen za dobo 5. let in se avtomatako po preteku tega roka podaljSuje za nađaljnjih pet let, te ga no-bena Izmed đržav ne odpove Šest mesecev pred njegovim pote-kom. Pogodba zasJe-duje v prvi vrsti miroljubne najnrne, njen glavni cilj pa je podpiranje kulturne ©not-nosti vseh pretlnjeazijekih narodov. V ta narnen so đoktfena medsebojna pn^svetova-nja vseh štirih držav v vseh primeaih, ki se tičejo njihovih skupnih mtere.^ov, med katere je treba poleg kulturnih šteti tuđi politične, Vaina je natlaljo zlasti točka, v ka ter! se podpdsnice zavezujejo, da bodo na svojem ozemlju razpustile vse organizacije, ki bi se vmešavale v notranje politično življenje ostalih podpisnic. V ostalem Je fe-t\orni pakt spretno sredstvo xa ne\*tra-liziranje prednjeazljskepu ozemlja v igri velenll. Nova zveza, drtav na bližnjem vtho-du ne želi biti slepo orožjo nobono lunod velesU, kl se tu boro za svojo provlado, temveč želi obdržati v vseh vprašanjlh, kjer se javljajo v OHpredju interesi velesil, po-vsem ne\rralno«staliH^<». V koliko bodo to politiko podpisnice novega pakta lahko tuđi dejansko uveljavile, bo seveda otivisno predvsem od tega, kakšna bo njihova sloga In praktično sodelovanje. Vsekakor pomeni nova prednjenzijska zv«*7a element miru n-a bližnjem vzhodu. Volilno razpoloženje v Rutrunijj Kdo bo Tatarescov naslednikt caranisti ali Va}da- Vofevod T Bukarešta, 7. avgusta. b. V tnkajftnjih političnih krogih domnevajo, da bo povra-tek kralja Karola v domovino potnentl ia£etek politUtee^a rasčiSeevanJa v Rumu-nlji. Prićakujejo, da bo min. pf«dseđnlk v nekaj dneh predloži! ostavko svoje vlade, da bi omogoćU kralju mofenost doloćltl pri-mernega mota za Izvedbo volttev, ki se bodo vrSile Jeseni. Ker bo Tatareacovega naslednika težko dolomiti, sodijo, da se bo kralj še pred morebdtno formalno ostavko Tatarescovega kabineta posvetoval z vse-mi rumunskimi politiki. Ali bo ostal Tatarescu *e nadalje na krmilu kot Sef volilne vlade, je za »edaj Se zelo težko reci. V krogih viadne stranke ne kaže Želja po zacaonl razbremenitvi odgovornosti za vodstvo državnih poslov. Glede osebe. ki naj bi jo Tatarescu pred- lagal vladarju^ za svojega naslednika, ▼ vladnrm taboru nišo edini. Skupina, ki jo vodita sedanji podpredsednik vlade Jon lneul«9t ter trgovinski niinister Valer Pop, zagrovarja kandiSlužbenih novinah«. Gićev aretiran Sofija, 7. avgusta. V četrtek se je vrnil iz inozemstva v Sofijo bivai miniMer ki eden izmed vođiteljev bivše zemljedelflke stranke Gičev. 2e takoj na postaji Je bil aretiran in odveden v policijske zapare. Gičev se je pred kratkim mudil v Parizu, kjer je baje novlnaFjem podal neugodne izjave o sedanjem režimu v Bolgarijl. Baje je kritiziral izločitev političnih straok od sodelovanja v bolgarskih notranjih političnih zadevah. Berlin, 7. avgusta. b. V tovarni barv v Bitterfeldu so zapeli proiasvajati ledeni pUn, ki ga imenujejo »Kampfgefriergas«. Njegova posebnost je, da po svojem ledenem učinku paralizira vse človeške in *val*ke kretnje, zamrzne vse tekočine in razjeda tuđi kovine. Plin je sestavljen iz etra, stl»-njenega zraka, nitrogena, tekoćega nitro-glicerina iB ogljikove kinine. Odkril ga Je profesor Haber, ki Je delal poizkuse ze od 1. 1932. Plin je selo primeren za napadame ali obrambne namene proti motori »I ranim TDJaafcfan kolosam. Ukinitev kliringa s Francijo Parte, 7. avgnata. AA. Ravnatelj jugo-aloveriske Narodne banke dr. Protić je bil prve dni Joti ja v Parizu in se je tedaj sefftal m raouml asurtopniki franeoskega finacnega in zuaanjefra ministrstva, s ka-tertml Je tfnei v«ć raapovorov o tzpremem-bi dogovora o uldnitvi francoako-jugoslo-fgivfc-nga kttrtana. Ukaoalo se Je, da bi bila nadali ja ohranitev kUrlnMcc^a sistema odveć Ko Je 19. JuMJa dr. Protić od-potoval Iz Parlaa, Je la bil doeezen nadelni dogovor, naj ae dosedan)! klirirtg^natiome-sti z nepoerednfani plaćili na podlasri iz-menjave, kl a« bo določlla am obojoe tranakl uvoc r> ftetner m bodo piićela urađna pogajanja v začetku septembra Sorzna porocila. Curfh, 7. crfutta. Beograd 10, Pariz 16.325, Londcm 21.695, Ncwyork 435.375, Bruse]j 73.30, Milan 22.91, Amsterdam 240.10, Berfei 175.10, Duo«J 81.70. Praga 15.11 Vaiiro tt.M. 1 t i JI \M Rnn te »SLOVENSKI NARO D«. scbota, 7. avgusta 1937. §tev. 170 V lafetfc* ]e Hla beseđa , Klicar, sel, golob9 grmada, brzojav Ljiljana, 7. evgu»ta. ...listi, telefon, radio, televisijt. lettlt. Ali ni te v tcfti besedah Mje/ta agodovina človeškega rodu, ntfegovcga razvoja ter na-predka? Toda roonck n*wt* preveliki prijatelji z-godovin« ta te ne navduiujcte za nt-predek, ne verujete, da je vte to kaj prida, kar nosi dan dan« pečat moderne sedanjo-sti s televizijo in radionn vred ter vas sploh ne more nič več presenetrti in ne zanimati. Vendar ste bc zelo uračunali; če vas ne !in;ma nobena stvar na tem zanlmivem »vetu, Če se ne navduiujete za dandanaš-nj: napredek tehnike, kakor tuđi ne za vse to, kar je čiovek kdajkoli počenja!, se hoste morali vendar zanimati -za nekaj . . . Zanimali se boste z& vse in nad marsičem boste presenećeni; če ne verujete v prido-bitvc kulture m civiHracijc in če gledate sploh na V9e zviilca, boste vendar morali začeti verovati v Človeško iinajdljivost, V čarobno silo ideje, v vsemogočno moć besede. Cez mesec dni boste verovali, da je na svetu najmogoenejši činitelj beseda. B;la je 2e zdavnaj; v začetku je bila be-seda. Xa svetu res ni mnogo novega. sko-raj vse je bilo ic v davnir- r^asopisje, radio, televizija — toda sev;da vsa ta sredstva za pren&šanje besede ln slike so imela druga imena, čeprav so v bistvu v vseh časih eno in isto. POD POVECALNIM STEKLOM ... Morda vas pa bodo bolj zanimale neka-tere druge skrvnosti, ki jih je reporter po naključju odkril v veliki nsalnici na vclc-sejmišču. V paviljonu je sklonjenih nad ri-Mlnimi mizami 8 risarjev; da;i 741 dnem že mesec dni. Delajo brez odiiiha s posebno vnemo, skoraj b- lahko rekli — z zagrize-nostjo. Risbe se kopičijo, a grmada neprestano narasta; risalnica fabricira Kam bodo spravili ves ta papir? Na pariško raz-stavo? In kaj prav z*a prav riše 10 in slikaj o, da jim ne poide idej :n gradiva? Reporter se je ^animal za vse to, priznal pa je, da šc ni bil nikdar tako nerođen kakor ob tej priliki. Pred njim so ra/grinjali ćelo uro velike risbc, »pUhte«, če hoćete, slika se je vrstna za sliko nekoliko hitreje kakor v kinu. Kdo bi si naj zapomnil. kaj je vse narisanega. naslikanega in »ponazorje-nega« (kakor nuvadno pravimo prav za risbe, ki jih ne vemo drugaće pohvajiti)! Nekaj si je pa vseeno zapomnil. Predočite si na rsbi zgoraj v levem kotu Dunaj, v desnem pa Budimpesto! Dobro! Nekjc spo-daj je pa Ljubljana. Med tem' mesti so Čudovite crte: Od Duoaja in Budimpešte se nekaj p,receja skozi zelo gosta sita, da se precedi do Ljubljane pošteno precejeno. Tako so nam nckdaj »točili čisto vino«. Uganili ste, da so tako prihajale včas;h k nam vesti »od zgoraj«. Da pa nišo bile pov-sem brez soka, so morali Ijudie nesrečnega pokliča, novinarji, pogledati preceiena po-ročila skozi svojo lećo, ki /.opet z-gosti in poveća, kar je razredčilo s;to. Z GEOMETRIČNIMI L1KI PISANE REPORTAŽE O tej sliki je menda že dovolj povedane-ga. Morda bi vas zanimala še katera druga; n. pr. tista, kako »hitro« so njega dni prihajale vesti iz mesti v mesto; ali ona risba, ki pravi, da je neki dnevnik serviral cc-njenim čitateljem mali milijoa poUIistkov od tedaj in do letos; zopet drugi dUgram vam pove, kako ogromno množino č-asopis- naga papir ja — ali vest1 — uvoženega in domaćega — konzumiramo na Icto; ali dia-gram, ki kace, kje te dandanes rode sve-tovne senzacije ali race: sedež svetovnih agencij in njihov delokrog. Vemo, mnogi diigrame »ovražijo in jih bol* glava Že ob iimem imenu diagram. Zato vas moramo potolaiiti, da na rastu vi tiska — namreč o tej raža ta vi govorimo ves čas — sploh ne bo diagramov v pravem pomenu besede. Razstavljene bodo le zanimive reportaže, pisane z geometričnimi liki in krivuljami. razpreddnicamt ln števiUcami. Zaradi samih diagramov, čeprav bi bili zanimivi kakor prava reportaža, pa bi o razstav* ne bilo vredno tzgubljati besed. V risahrei vam sicar ne moremo razka/ati vsega, kar »c obeta in kar nas bo »pravilo iz ravnotežja. Lahko pa rečemo, da tuđi ri&arji in slikar Rajko Subic vendar pripravljalo tako zanimivo gradivo, da b: morali biti zadovoljni U samo s njim. Pri enkrat-nem obisku ra7,stave bo za obiskovalca dovolj, če si bo ogleda] čudovito slikanico, ki je tuđi reportaža svoje vrste: slike o zgo-dov;n»kem razvoju poročevalstva. ki bodo segale v dolžino 40 m! To je friz, ki bo na steni paviljona J, kjer bo kulturno zgodo-vinska razstava. PONAŠAMO SE Z GRMADAMI IN POTOVKAMI Reporter je bil navdušen za te slike, ki so tako žive in plastične in izražajo duh časa skozi »toletja človeškega razvoja. Slike prikazujejo prenašanje vest* od pra/go-dovine do dandanes v raznih dobah in z značilnimi sredstvi in hitrostjo. Prvi telefonisti so bili klicarji. ki so »te'efon^rali« brc/ Žice. Per/ijci »o nastavili d!an k ustom in klicali; vest se je širila od mo/a do mo/a. (Ne kakor v vseh dobah od žene do /ene s pn^epetavanjem.) Egipčani so bili seveda tuđi že dobri »sptkerji«; /e tedaj so vesti romale čez morja s pomočjo čol-nov. Feničani... Grki: maratonski tekač. Rimljani: rimski br/i ^li Pazi; da tuđi paž: so bili dobri poročevalci. Grmade: spomni-te se samo na slovenske grmade i/za turskih časov! Po>tni sli: od poštnih koć;j do dandanašnjih prometnih sredstev je prav za prav samo korak. Optični brzojav, ki ga je iznašel Franco/ Claude Chappe s svojim bratom za č\asa fraTicoskc revolucije. Pošt-ni golobi, ki so opravljali poročevalsko službo v Amcrik' in v Evropi žc v prej>niem stoletju. toda uporabljah so jih že tuđi Kita jci in Egipćani v starem veku \7 prej-šnjem stoletju je bila uvedena pošta / go-lobi pismonoši med Par'zom, Brusijem, Ant-Nvcrnnom in Londonom ter nml Aachnom in Brusljcin. PrenaŠali so — bor/na poro-čMa. Slovenci se lahko ražen z grmadami ponašamo tuđi s potovkami, ki še vedno nišo izumrle. In tako nas slike privedejo v našo dobo: v dobo radijskih, brzojavnih, telefonskih poročil, v dobo — č-asopisnega pat>irta Tn razstav tiska Ce bi op'sovali te slike, bi vam lahko pokvarili predstavo o njih; »like je treba gledati in ne opisovati. Sicer jih je pa treba tuđi slikati, kakor jih zna slikar Šub;c, ki ima v sebi kri slikarjcv ^u-bicev — da lahko /ajamejo tako živo duha ča?a in razmer: od dobe khcarjev do dobe letal. Da, slika je tuđi beseda m po tiskan časopisni papir pra/no šumi nred njenim izra/om. Juniorsko državno prvenstvo v plavanju Prijavljenih je bilo đanes 27 tekmovalcev, startalo jili je pa 24 — Doseženi rezultati LjU'bljana. 7. avgnsta Davi ob 9. so se pričela v kc^ališču SK Iliiije tekmcevajij.a za drža\Tio prvenstvo jliniorjev, katerih »o se udeleiili člani Galeb iz Novega Sada. Jadran Ercegno-vi, Jaxtran Split, Jug Dubrovnik, Ilirija Ljubljana.. Sevex Beograd, Viktorija Su-ŽaJc in Zag-pebSki plivački klub Zanimanje za USkmovanje je bilo že danes preče jšnje. čeprav so bila na spo redu le pred-tetanovanja, Oopoldanski spored -je o-bse-g-al predtekmovanja na 50 m prosto ju- niorji, 100 m prosto juniorke. 100 m hrr> tno juniorjl, 100 m prano junlorke. 4X50 m Juniorji in waterpolo. Teltmovanju je med razaiimi odličniimi predatavniki pri-sostvljano. Organizacija pri redit ve >e bila prav dobra, vrhovno vodstvo jQ v rokah gr. Simo-vića, starter je g. Bozo KramaršiC. Tek-movanja so bila v redu in brez protestov, ker so se že snoči sodniki zedinili, da bodo v koćljivih konkurencah, to je zlasti na 50 in 100 m v predtekml. pa tudl v finalih startali le po tri je naenkrat. 50 m prosto: Pri javi j nih je bilo 27 tek-movalcev. startalo pa jih je 24 Rezultati so bili nasledjni; 50 m prosto I. pred tek: 1. Mitrović, Jug, 0.3CV2; 2. Doklestif. Jadran E, iii.2; H. Mar-getić. Pever, S1.5; II. (»redtek: 1. Klein Sa-5a, ZPK. 30.1; 2. Pc*tev5ek. Ilirija, 30 3; 3. Kaiundzić. Sever. 31.9: III. predtek: 1. Tre?ić, Jadrnn. ^0 6: 2. Fn«lrif!i, Iliriia, 31.8; 3. Subotić. .la-iran E. 32.8; IV. pred-*ek: 1. Fussraan. 7PK. 31.2: 2. Puhnr, Jadran, 31.2: 3. Grahalić odpade: V. predtek 1. Ciganovid, Jug, 80.5; 2. Škarpa, Ilirija, 30.5; 3. Pra^ga, Jadran E, ^08; VI. predtek: 1. Stakula. Jujz. $7.6; 2. Karoman. Ja- Hran S, 31.1: 3. Vidoci^ Jadran E, S4.00 : VII. predtek: 1. DKilipis, ZPK, 28.9; 2. Curtini, Victoria, C^.00; 3. La«ić, Jug, 31.4. VIII. predtek: 1. ŽifnimM S«vcr 30.1: % Belan. ZPK, 30.B. V finale e0 ^e plagirali: Mi*rovi6 (Jug), Klein (ZPK), PostevSek (Uirija), CiganoviĆ (Jug), Scarpa 'Ilirija). Stakula (Jur), De-filipi^ (ZPK), Ki>Ht»i (Viktoria) in Zigtir-eki f?ever). 100 m prosto dame: Prijavljenih 15. na startu 11. I. predtek: 1. Bcara (Jadran) 1:17.6, 2. Radića (Jadran) 1:27, 3. Orijić (Jug) 1:41.4. II. predt«k: 1. Fine (Ilirija) 1:28.2, 2. Suljić (ZPK) 1:34.4. 3. Radoničić (Jug) 1:34.8 III. predtek: 1. Krmpotič (Victoria) 1:23.2, 2. Borši« (Victoria) 1:26.3, 3. ^ W --«ttop*la. IV. predtek: 1. Petrošić (Jadran) 1:20.6, 2. Ožegović (Jadran) 1:30.6, V finale so ee plasirale iieam *Ja-dran). Radića (Jadran). Fine (I!.). K.rmpotić in Boršić (Vic), PetrošiĆ in O/e^ović (Jadran) in Suljić (ZPK). 100 m hrbtno juniorfi: prijavljenih 24 tekmovđlcev. I. predtek: I. Schel! (1) 1:18.2. 2. Klein (ZPK) 1:20.. 3. Oriental (Jug). II. predtek: 1. Perfeta (Jadran) 1:22.4, 2. Ba-kašun (Jadran) 1:22.5, 3. Peštevšek (I) 1:23.3. Vršilo se je VII predtekov in so se plasirali za finale: Schell (I) 1:18. BeUn (ZPK) 1:18.8. Klein (ZPK) 1:20. Negovetić (Vik) 1:21.2, Biel;ć (Sever) 1:21.3, Drobnič (ZLJK) 1:21.4, Ciganović (Jug) 1:21.8 in Ba-kašun (Jadran) 1:22.4. Sle-dila so tekmovanja juniork 100 m prsno in je imela ob času naSega poročila naj-boljši čas NVernerjeva (I) 1:38.2, za ujo pa Orlić (Jug) 1:38.6. 100 m prsno juniorke. V finale so se plagirale Fine in Bi-n-der (Ilirija), Orlič (Juj?), Cauderni« (Viktorija), Petkovic (Sever), Ja-kaša (Jadran) in Knego (Jug). 4x50 m prosto junlorji: V finale ao «e plasirali: ZPK I. v ff*m 1:58.4, Jug I. 1*0, Jadran (Split) I. 2:0.»4, Ilirija I. 2:0.4, Jadran (Ercegnovh Ser^r I, Jug II. in ZPK II Pred letoSa|o Ifubelisk* dirko V ča*L kx> ei dloveatfvo utira pot m vzpostiivlja promet fler šećerni te^aj in ko gradi u kol«Mrstva in motociklizma, v zadnjih let ih p& e rvojo vsakoletno LtfubeJJBko dirko pai om v«e bolj in bolj uvejjavlja pravi »pottnj ino-tonoem. Bolj kaJoor v*i epoftaflei pa M momjo na Si sportnlkUmotocikUBti boriti g finanflntt-mi tetfeočami. Navezani v giavDem damo na*« Ia ua, male podpoce onih, kj zuajo ceniti napredek našega mofoiHroa. se bore, a vendar prirejajo leto« te eeđinic dirko, ki se ZAnjo zabitna aportna publika i«loć preko mejn naAe domovine. Ilii-janska Ijubelj^kji dirka j« mevinvod-na prireilitev. ki jo raoremo mirno Tipo-rejati z velikimi inozeroskimi, za katere dobivajo prireditelji po ve^ Btotteočakov državno podpore. Toda Iiirijaai delajo na-prej — sami Ljubelfeka dirka je v apvrt-nem pogledu vsaJco leto ra »tonnjo bojjsa. Kakor Čujemo. je prijiivl]en!!» za KVv«Miji Ljubelj ie Pr<^j>n)D »ircvilo 'iom«^ih >:n kor tuili manih inozem»kih vo7aće»' in \^e kaže, da bo slo to pot pnv ^rp? Brez dvoma bo borha me I na*imi lomačlr.l iu inozemni* pc*cl>no Avetrijci. zelu o-?trx Prijave *>odo v kratkem zakljudcnr*. priora* • za dirko «o v iM>!uem teku, .oo't*an l* tu« pa vkleli... Pokroviteljstvo nad letošnjo Iju1 ■«'!> sko 15. avjftieta. je prev/el mini»5ter za. tele«sao V2«jojo narol« g, . Oaz-zari. Pet roni. Xapo>lič. poročnik fresrate I>u^-ar, narednik Ile. po.hiarednik Mar>vić, ter Slovenca redova MA"n"k in Stopar. \a>a repTezentaw:i $i je /r- dvakrat prikrili prehodni pokal rumunftkefTti kralja Karola in ?e ni rfhori £e letoe. preide v njeno trajno last. OUZD v ]uli]u Lj-ubljara, 7. avgusia Okrožai urad za zavarovanje delavcev v L^ufeljani objavlja statistiCne podatke o stanju zavaravanja v Juliju. Povprečno je bilo zavaicn-anih 100.S62 mo5kih in žensk. V primeri z juli jem lan^kega leta je naraslo Sfrilo zavarovaroev za 11.123. Bol-nikov je bilo p^\-prečno 2648 (—ir>7>. To-vprečna zavarovana mezda je zna$ala 23 S0 din ( - 1 22 > celokupna dne\*na za-var. mezda pa 2.400.322.80 < - 374 153.60). V juliju je bilo torej pri OUZD v Ljubljani za.varovaiih 1CO.S62 delavcev. in sicer 65.382 mcšklh in 35 4S0 žensk. Letni diferencijal znaš a 11.123. Od tepa odpade na mo^ke S.JM9. na ženske pa 2174. Zadnjič je bilo prokoiaJeno povprećno število 10O00O zavaroa-ancev v septembru 1930. Vse za va iovario delnvstvo je v juLiju zaslužilo na dan okrog 374.000 vrč n:«:o v Istem mesecu lanskejj* leta Ti tega je razvidno, da se je položaj našega delavstva v»aj zaenkrat in zr..ćasno zbolj-£al. Prihod-njj me-c^ bodo p^kazj.!i, kako je s splošm:..m zboljSanjem g:spodar-skogra položaja. »Študentj e smo« na prostem T.;/.!i>! p/iria. 7. avrjustn. Iiiif iipu-vva *\"o!nik« v Ziroinji šiški -*e vedrio jH^m-feje č'jje v javnosti in pi-oer sr!e te na njegov ^in^er in «*ilj uivavi-čejio. ZadnVc- snio vi'le]; lepo uprrzorjeno >pevoi-ro »Na Trski ^t>ri«. zdaj se y pa '.otilo društvo zntrh*' Operete »št«u lentje -mo«. \' Tej o|w<*rw! n:i«i'*>f>i ?e «*totjl'- n.i odru eplosno p:i.Iji'l»ljeni čIm n društva ^r. Ix)j/.e .lančić. Ra7en njeira bodelujcjo pri ii"leevoi^ri *Xa Tr^ki pori* ?mo ~& videli kor mež-narja C'eneta. V tej vlojri io {Oknzal ves >voj i^r;i.!^ki Talenr. Prav t::'ui je p.i ubraja! ii;>'j|]^rvu tuđi prej kadarkoi: }^ na^topil. \" opereti »šuidentje snu)- pa na^topa v *vo}i najijubi; vlosi profpsoj-i tinHtf. ki !*i )o je r/hml sam hi jo lani tm.eljito na-ntuliral. OJ'č'nstvo mu .i*1 hvaležno in \>»i. ki ;ra pozuajo. mu od ^rca čestltajo k le-pemu jiH'ileju. (Opereta »štu^lentje *jnio.: *&e je olMMi^tvu tako priljubila, du y dru-lvo »skleniio tipri-zorit.i }o tuiii letos. ko je š° K»l.je na^nidi-raiLa in je Tuđi v tehnfi-uein potrieilu mar-sikaj i7jK>poinjeno. G. Fri>M:<'h yx po^krVn' za efektne ph-sn*1 nastopo. Med glavnim! i>>obami ostane r»ki po vseinni i>ii. r>iinu> da je j« fapopolnjen. Profe**r>rjn Go'obu se bo oVm^tvo zopet ch! erca ^mojalo. ^'lo-era frdč. Klaie je na novo na*ru lirana. š^u-ilt'Uta 2*ivko in La«1o nas boe ta zojiet za-}navala, da bo ve*elje. <~>ineniTi moramo r^ /amoroe. Vileli bornu inalone pravi zamor-nki podalui kvartet. Opereta TU.tr* j>okaže jernp sliko življenja na Ra Uu, i>r»i pleteno r krušni mi me!o-dijami m ve?e!inij kupleti p>!e;r h-umorer-k in =koraj grotesknih ple^uili nastopov. Re-žijo vcnli jJT. 2ane .Ia.ne:c, orketter g. -fa-n-ez Zi/.mond. Opereta \\o vprizorena dre-vi ob 20.3<> zopet na prt^'em. P »^'tvoval-ue-mu društvu Želimo novih uapehov. Iz Novega mesta — Iueden obtod zbor novome&ke gaHkl-»k« č*te. V sciboto 31. julija zvečer st je vpftil v gasitoKefn tiomu izreden obćni zbor iKrvome^ke gasilsk^ čete. Do obCne^a zbo^ ra je moralo priti, ker so izstopll; zaradi zadnjih dogodkov iz čtte nekateri furJc-ciooarji Zbor je bil prav dobio obiskan. Vaeih zborervalcev je bilo nad 50. Zboro-vanjeje otvctrtl in vodil g^. Peri MiSraUč ob navzoćnoati iupne^a dtle^ata %t Jem-ka iai zastopmika vojske g. po.ruftnika Ba-ji&a. Pn volitvah odbora je bil iz\*ol}en 2a predse&tika g1. Mlkol'^č Ferl, poveljrnk Bergman Pino, podpoveljnlk Bernadr Bruno, tajnik KoSiOek Lađo. blagajnik Bernani Frasic. drugi blag. Pelko Franc at, vodja plezalcev Jericijo Fančo. vodja aenkffjev Valantlnčič Fraac, orodjar Bele Đmcflt. Zborovanje in votttve ao se vt-Sile v aaajlapćem. redu. Pri shivvajnostih »ta nastavila na predaedaii'ka dva člana vporaittDje flađe x*dnjih dogodkov. PreU-sedilk Jtma je odgvvoril, da je zadeva za u je teflel na ćlanatvo n&gpvr* novodzvoljeni povelj-nlk ćete ma«, pb. ?. J«*? Bergman — Ksko Je bilo a ponesre^cnim ga»il-c«m T«q>""|^« •*>iu ? Pisec nestvarnesra od govora v »Slovencu« s dne 25. julija je sa objelktlrvno poro£ik> ^Slov. Naroda i z Slov. Narodu« o stanju z gaailakim avtom ponevr^ćenega f. Lumparta točno informira In potam de-1« dODuncm ZakaJ Je pODevreOcfiac v bol-niioioi Uamiljioia bratov, o tem pravi >S3ov«aac«, da n« bo pU*l, ker j« to privatna aađava ammeca g. liumperta. Piscu tega odgovor* pa moramo poatreči s dtjstvum, da je bil članek o nesreći z g+-sil*k±m avtoanot'krai v >Slov. Narodu« to- čen in p*sec o zdi*avju ponesarećeneg^a g. LtUmperta -piav dobro informiran. »Sio-venOev dopisnik bi narn mo^el postrvći z informacijo. žaLkaj Je Wl na kraj nesrp^* g^asiLskega avtomobJa pozvan primarij ^> cir. ćrervinka in 2^ikaj je po kratiti pre-iskavi odredil takojšen prevo* gB«iloa g. Lumperta in še dveh dmprih tovarlšev v botauco C? je bil -»SlovenCe^v piser premalo Informiran o stazi ju g. L#u nape rta, mu mi ne moreruo pomagati, Lakho mu pa postrežemo z našo informacijo, da je g. Lumpert ležal v bolnici Uamlljenih bratov 11 čini r.ezavesten. Vts ta Cas ni mogel airrtmak uživati nob«if hr«Tv». Svoji izredno krepki naravi in pa požrtvoval-r.emu zdra-vniku, g". dr. Paulić-.u se mora Toletn: stai>ćek zahvaliti, da >e krizo sploh prebDlel. Upamo. da je sedaj s to na^o d:nv"ciacijo« iSlcvenćevomiu dopisniku | ufltrcženo — IVo^tovoljoa fa^il^ka četa v Bru*ui-cah ot haja v nedeljo, S. avnusta -oletnii'O oiwUi.ja. Ob U»i f>nliki l»o tuđi blaf!0«lovitev [>rapora; kumovala l>osta novomeški župan tov. oh ^>.45 sprpjem kuma in Umnii-e, oh 10. sv. masa. nato blajso^lovi-tev prajKira, odlikovanje 17 nasilrev in mimohod cet. Na GoreiuVvein vrtu pa 1>O ljudska veselica. — Med številnimi doltro'-tiiki, ki so jif na> >j>oiiiiiili > k.ikim darom. moramo pohvalno omeniti tuđi na Je vri.? Nt)vonit'št'aiU'. ki -an?ka — švedska ]2 : '\12. Holand- : U. Latvija — škotska 4 : 0, lvtonska — Island --i* : m. Anffliia -Italija 3 : 1. Oe>kos!ovaSka je prekinila partijo 7. Jugoslavije 2 l^i : l^a Keziil'.ati VIII. kola so bili: ftkotska — Kst^nska 0 : 4. L'SA — Finska 3V't : H; Island — An»Iija l2 : 21't, Litva — Latvija l1^ : .';, Argentina — Belgija 2:1, Madžarska — Č&>koslova^ka je ostala ne-odlooena I1'- : l1^. Stanje po VIII. kolu: Poljska *24 (1), Cesko^lova^ka 20^i (4), Ho-land*ka -0 (4), IJSA "20, r>tonika 19S (1), Ma-lŽarska 191 s, Argentina 17^2 (1), Latvija 14V, (2), Finska 14, Litva 13 (4). švedska 1*2 (4), Fan-ka 12 (3) itd. V dani&kem turnirju je premagala Vera Menšikova Mary Bain, Olga Menšikova je dobila partijo z Anno Andersen, Fischer-ieva je remiznrala z lng"eborg Anderaenovo. V IX. kolu so bili doseieni naslexlnji rezultati: Argentina : CežkoslovaSka 1 : 1, USA : Belgija 3*2 : H. Madžarska : Poljska 2 : 1, Litva : Estonska 2:1, švedska : Latvija 2*2 : ^, Angrllja : Škotska 2 : 2. Stanje po IX. kolu: Poljska 25 <2). USA 231«, Nizozemska 22 (5), CeškoslovaSka 214 (5), Estonska 21H (1). Madžarska 21 ;2>, Argentina 191> {2), Litva 15 (5), Latvija 15 (.3). SOKOL Jeiica iSobi sokolski prapor V okviru >okolsk.» Petrove p»t'.HKi» &i je iiaJe društvo p-olt1^ drugih društvenih po-tret> nadelo tuđi naloiio, da razvije prihod- nje loto društven prapor. To je namreo že ■lavna zelja na>ega Sokola, ^aj je Sokol že leta l?>"2o pripravlja! ra^vitje prapora, vendar je takrat j>o krivdi tvrdke, kateri je bila poverjena izdelava prapora, že 7J\t**\o delo ođpovedal in hkrati odložil na kasne-je. Medtem pa je dođoh ra organiziral svoje vrste in varno u red i 1 mlado sokol«ko Ljnezdo. V (»Loto pa se je zbralo v Sokolskem domu doniala 00 članov, ki so »oglasno pozdravili zamisel razvitja prapora in izvo-lili po^eben Tčlanski odbor, ki ]e pod vodstvom prod^e-djiika l>r. Za bukovca ie prid-po na dphi. Tuđi članstvo, ki bo prevzek) voC-ji del d^narnih obveznosti je pokazalo zelo razvuseljiv odziv iu podpisuje prisj>ev-ke z ra vest jo, da .ležira inora dobiti repre-zentativen sokolski prapor. Odsek pa pri-^akuje, da bo tuđi pri Stevilnih prijatnijih niLšejja Sokola na .Ježići in drugje na^el potrebno razunievanje in pornoč. Hkrati z razgovorom o praporu je bil U\-di sponiLn^ki govor o jiokojnem muoeniku svetosavftke pravoslavne cerkve, patriarhu Varnavi, čipar modro versko rn điacionalno delo je najjasriiieje j.»otrdil veli?aeten pogreb. Pokojni patriarh je do zadnjega diha živel borbeno zve«it ve?nim nacionalnim svftinjani, ki jih tuđi nacionalni Slovenci in Sokoli odlodno branijo proti vsakomur. Sokolske tekme v odbojki. J»tri bodo ru telova-liiću LjuMjan^ke^ii SoJtoU v Ti-v«Iiju tekme O!an?tva in naraščaja v od-*«ojki za prvenstvo ijufMjnii.^ke^a okrozki. Prigia-Ženih je 6 vrat flanov, 4 vrate Slame. 10 vivt molke^ra naranča ja in 4 vmt^ žen-skega Haranja. Zma^ovalri jutrišnje tek-in« bow>lj zanimiv zato. ker pp bo na njem pokaialo pravilno »tanje te i2Te v mutnih io oodežetekin društvih. Tekma se jutri ut£ii€> o*> pol 9 in bo tra>.iU lnrer o»lmori na dtirih iSTišOih do ti eh p<»fM»idn«>. Na pri- re-litev. k,i je Ure?, vstopiiinc val-inio #io-knlisko ob^in-itvo. naraVni ln (leno *er fo-kolrittvu n.irklonjfno <»lK":n>tvo. Zdravo' Ljubljansko tOMi>k(i o'^r«uj*-. — Uprava Sokola ViĆ val. sv<^e čhn-sfvo. naraVaj in deiM>, d.n po jutri v velikan >'t*\ -\'.u ihlele/.i n;iM'i|Ki Sokola na Hre/ovitiL rdt'l^v.lm v kn»ju, k«Ior ni ma kroji, v civilni obleki z znakom. Zlw»r vneh U'lcleženrtv bo jutri ol» \?> n;» vrtu Sokol. doma, o ukoder bo ukupen odAod na Iire-/'•viro, Ij^rava pri raku je jH»lno>tevilne uTop. ki 1m> jutri ob 1.V3O na telovadiS/u v T?ndni Solelovala bo irr>d>« Sokol.i I TaNur. 7.\-ewe t vlak i na \tpo Parani ?e!A u srodne. Cian^vn. nara Sr a.^ in "len^a naj pp ndeleži ti.^r^a praznik,« a kroju. Na t* viđenje jmrri ni TVrerovKi! rpravu. Jutri ob po| 4 tefovadni nastoji So-kclskeea društva Ljribl.|,ina_Moste. \\> n<--topFi A^lik.i mr»i»-lri-:t vo^elii-a »< Mre^olovom In }^'*>;rtku. K O L E D A K Dane*: Sobota, 7. avK'iata katohć^ni: Kajetnn, Vidojka. Jutri: Nedelja, 8. avgusta katoliCani: Cirijak ln T. DANAŠNJE PK1UEDITVE Kino Zlatica: Kreutzerjrva sonata. KLno Ideal: Zlato iz Sing^ajiora. Kino McMte: Taras Bultba. Kino Siska: Materinstvo Juniorsko drlavno pn"en*t\*o ort ?>. do 18. na kopali'u Ti!rrezentan<*o. ki bo v n«Nl^lj^> 15. t. m. nu. celjslu ^»laziji. Celjsko ^portno (■bčinAtvo vaoinio. *\a. obiftfte v nedcljo t*-nimivo tekmj>«>l(jnp jav.n naslop nt vrtu pr. Vodenika y Petrovcah. Prtrm-SM Sokoli bodo v -taiijenih vretah / V»rati in seetnuni ix Kaviujekej^a in cflj»keKH okro-žja manrfe»tirali za M)koUkhraml>o prrd napali ii zraka priredilo protiplin»ko raz*t*vo, ki j« priključena Celjski rar.Btavi v me»«tni M-rOi'lni V>!i. 'lanilc^in pripoff^amA. da n\ ojrlpdajo raz^tavo. ki t.rai.t 4n 15. t. m. V n«1elj«> 8. t. m. o+> 9. dopoldn*j bo v kinu »Metropoki« predavanje g predv a janjim filma. —c Noćno lekarntško službo im& od *o-bote 7. do všTetej^a [Mtka 13. T. m. lekarna »Pri rurlu« n.i Olavnem trjju. —o §Aho»ska ttkma vo%d kocnhiniraniin moitvojn Cel>keoerne£a trimotornega Jimkersovega letala tarn izza Golovca. Za hip ti izgine :zpred oči in že fc spusti lahno na letališče m pridrsi pred han^ar. veličastno v naših tako skromnih očeh. Motorji se usta vi jo, potn&i izstop'jo zadovoljni in veseli, očarani nad lopotami kratke zračne poti od Sušaka do Ljubljane. Ce imaš še kaj strahu pred potovanjem po zraku, te rakoj mine, ko zagledaš Junker-sovo letalo in njegove tri motorje. <*'e pa pogledaš še pilota, /xlravega, krepkoga hladnokrvnoga mladeniča visoke postave, /ago-relega obra/a in mirnega, j-asnega pogleda, se prepri-eaš, da bos v zračnih višđvah bolj varen. kakor v avtamobilu na naših cestah. Formalnosti so brž opravljene. Tuđi to je velika prednost potovanja po zraku. Če se pelješ po železnici ali z avtomoSilom, 7»imudiš vedno precej časa na meji z ene &r druge strani, da je itak zamudnn in neudobno potovanje še zamudnejše Tu imaš pa mejo že kar na našem letališču, ker se ictalo itak u sta vi ja samo za nekaj minut in mora biti vse hitro urejeno. Kdaj prekoračiš pravo državno mejo, pa sploh ne veš ker k sreči še nišo prišli na to, da bi potegnili po zraku ograje iz bodeče žrec. Pravi zračni omnibus je Junkersovo !eta-lo. saj ima 18 mehkih udobnih sedežev, spredaj pa še posebno kabino za kadilce. Če te med poletom prime želja, da bi po-kadil cigareto, stopiš naprej in s5 jo pri-vo;.čiš. Zci cigaro bi bilo itak premalo Časa, ker je pot do Celovca prekratka Sicer pa kade navadno v letalu samo potniki, vajeni potovanja po zraku. Novmci ne utegnejo, ker morajo pasti oči. Al^ pa je morda nekoliko kriv tuđi strah, tisto čudno stanje živcev in drgetanje srca, ki priđe kar samo po sebi. Ni to strah, saj je smešno govoriti o strahu, če pomisliš, da se vozijo nvlijoni ljudi z ekspresnimi vlak i in avto-mobiii, pn nikomur ne priđe na misel, da bi se bal. Na p<^tovanju po zraku pa imaš, dokler se ne privadiš, ta poseben občutek, podoben tesnobi, k4 obhaja Človeka pred nečem neznanim. Je pa>č nekaj posebnega pta-vntt pr\ič med nebom m zemljo in ćlove-lk\ orgjn;zem sam na poseben način reagira aa to. Nobenih krogov oe opusuje Juitkers nad letališ-cem, požene 3e od ene^ja konea leta-lišča proti drajzemu in kotu a j cmtk, kdaj ee »oči od zemlje. Mogocno za plava narav-nost proti eeveru. Sprva misliš, d? bi pokrila pol Ljubljane, Je bi sedla ta roogočna ptka na njo, tako te varajo oči, ko gledaš mimo kril dah na hišice, ceste, ka-kor bele nitke preprežene med njimi in razorana polja z njivami nepožetega žita preprežena, pcKlobna veliki šahomiici. V želodcu cutiš, da f?e letalo dviga. Tuđi to je poeeben ob-Čutek na potovanju po zraku. Ni pa nič hudecra na tem. Ne smete misliti, da po-meni to ne\'arnost, da ho treba poiskati rned potjo vrećico in vtakniti v njo glavo do u£e*. Ne, nič hudega ni, samo malo pre-giblje e=p želodec, ko pritiska pilot na vi-žin«4\o krmiVo. 7a gledanje in ot*ćudovan.;e nimaš kdo-ve kaj časa, saj si v pičlih 25 minutah že v Cp.Iojvcu. Mimogrede vidiš pod seboj Sv. Jakob ob Savi, pozdravi te cerkvica na ftmarni gori, pa se fi že prism^hlia naproti tam na levi strani Sv. JoŽt « &marno goro. A Kranj je že švignil mimo, da se moraš ozreti naz^j, če ja hočeš še videti. tse pa le malo pogled nami tja ne-kam nazaj proti Ljubljani hiteči zeleni goz ^ U m ***- c?.tvi&rll leot pi'valc radBBVldtti TwirjQ^r w^o-je pi^otelje le v Trtiovijah a«mih; n«M jfc je tuđi v Zago*)u, HrMbaflai In La-Scem. da, oelo v Celju in L^uMJvat kjer >e Se pooovno Hiinnrttn naMorKil jn 6« JB je mwiiu mro jubhv k mo^^ o AinaterjB, s kaAerkn so me provtdho trn-dl *e sretali mnogi brvateki klubi Ime natega Amaterja je torej zaai0P»* lo to* *e preko mej nafte ođrje domovine. Amater «e je »»ved^l T&žuuaU tega ckgBtva, zato je tuđi neivesal atike ne le x t^rmt^Mn^ Hinnrrnririmi kluht, matrveč to-dl s 2B^reo0m si Seo^TsoonL Db, zb Beo* tpcmA taato dalefi in otrotflci gcotovwnja. ra na zelena naJMaka tla. Kar fsa *e ni, pa goto-vo fte bo, itosti 6a bodo nafti padBrtvoral- nafKBdka k& ^octzm daac^MBke, Nadbolj pa aeveda poaiajo naftega Asna-teafci naSt podežeUki im t zadnjih ledh tudl se meofanaVi, kUbi, aaj jfii je v Zad- pot atamaj do najviAje točke v prvanatve-xA tabeli I. razreda I^NiP. Porazil je xa-poveđoma već ruUniranejših khibov in tako Baalovei kot ođfi&en prređataivnik apor-ta lULkuakili revirjev. kjen* je doAga leta zamaesml polodbaj prvalca, ftpurUii dnevi, ki jah prtrprjajo posames-nl kUbi vaako leto, 00 nekaka revija na-ppedkB aportnef^a gibanja SK. Amater je laUko slenierno leto prikaza! na ovoj aportni dan lep napredek ki nobenega dovorna ni, da ga bo tuđi letoe. Zlasti bo njegov napredek viđen pri nastopu proti bivšemu državnomu prvaku SK. Ooo-oardiji tsl Zagreba, ki ga. je SK. Amater povafail v nedetjo v goste. Pokroviteljstvo nad to lepo dportno pri-reditvijo je prevzel generalni ravnatelj TPD g. RiihaiPd Skufoec ki bo po vsej pribpi počastil rudarski aport s svojo t«a-vzoćnoetjo. Po sporedu bo ob 9.30 spregem g. po-krovitelja in ostalih goetov na proetoru pred rudnidko ppstavraicijo, po poesdranru povorka z delavsko godbo na Cetai na igri-šče SK4 Amater ja, ob 10. uri brzDturrrir-ji rudarskih kluJbov SK. AraaterjH., SK. Retja, DASKa in SK. Zagorja, ob 10.30 dtart labkoa»tletov na teritoriju rudarakin nasetbin s startom in ciljem na igri&hi, po tekmah pa je razdelrtev diplom. 2ana-govalcem. Od 2. do 3. ure koncert drlav-ske gođbe na igridču, ob 3.50. predtekma ArnatCer-juniorjev in SK, Radeče. Ob 5. gIa\Tia tekma med SK. Aonaterjem in SK. ConcoPdio iea Zagreba, po kornAani tekmi pa je družabni piknik v prostorth Amatf rja. 2elja prireditelje»v je. da naj bi Sport-na publika in drugi rularskemu špsrtu naklonjeni prijatelji P1^ vseh prireditvah sodelorvali. zlasti pa p«*i sprejemu in po-slovltvi dragih gostov, ki boox> v nede-ljo poćastil: s s\x>jim obiskom rudarski šport. Nagrmadene lubenice na trgu Ljubljana, 7. avgusta Lubenice so pri nas ^eksotl-fcne« slašči-ce. Prej^nja leta seno se jim bolj tuđili kakor srao se z njimi slađkali. zdaj je pa vendar že jugosloa-ensko edinstvo napredovalo titdi v tesm pogkv»otii jaŠKđk. in nnđc, Dcmaca jatooUoa. ao le-tos v prtmeri z lanskisni cenaunA n^Ao po-ceni, 6eprav ae prav sadna aeaooa de rjA zadela. Jatoojfca za vkuhavanje labko do-bi ie od 1.5 dto kg: naprej. Ftrecej dobre htrufce »o ie po 3 in 4 din kg. Malo pce-dVB^o as nam pa še vedno xA groadje, ki je v aploAnem po 8 din, bol^e pa tuđi po 10 din kg. Trg bo s sađjem zak*en se mMMjgo bolj ie prifeođnjl mesec ko bo tM-di te dovoij domaćega «rc«djBk n>al ton ko ga. adaj nvaAajo Is Dabnadje- Di Je ponrrtniffta pocent, ne aroemo i**^ vofi rttBnađHti, ker se ftftcer zacnerkno 90-apodtojam V ranfel je pa tnH treba {■*-mati. da lotos ni vse tako poeeni, kakor je btio imA. Trtoo je n. pr. pa*iwflHidfc ▼ t^šošo&Bn. se -redno po 4 dki k^ — lani je btt po 2 T^đ «b3» je »daj draž> kakor JB t)Ao iHDi OBOTC^ LfltĐB JB pOBCbDO Mftr ba IbOdb 9a s^Bje^ svo fpa pofleCDO ss^* vt ClB JSlMBO S0 GflBCi^Bl KZvuJI S^n, ^u ^* Ml lani df*P, smj gm iitodfcjajo v spsa*-om po dtoarjB ky. Tođl salata je *Mj najneuejfca Goapođtoje •© pa morajo aj"^ ja fa. da se bo peratetea š* bolj puđis < «0a pnd Ano. Zdaj ■> M» po đtoarju SDODlHCI ^LU VSaT ?v X^pO fBDf JkA jv Usu J^** pa aofcste 13 <*> 1« konuklov — u»*«ta> AulAiijem HudokfiDom. — Rsb? Ali ss je ■ ■ Migi*«! x njim pri ^PVsBP ^SOIs^BBB) Zlata poroka zakoocev Vfefafc L>ubl>aiia, 7. av^ustu. Danes prasnujeta v ^škU ▼ FbstA< xpajn-akj ulkH 27, zlato poroko vpokojeni spre-▼"odnik g. Fcliks I'izjak in njegova živ-ljenjska družica ga. Ivana. Okrog ziatopo*-rooencev se /hira. 6 hvaležnph sinov in hče-ra, 10 vnukov, zraven pravnuk, povrh pa se pridružujejo čestitke 24 nečaiov ter ne-Štetih prjateljev in znancev ugiedmh za-koncev. Zkitoporocenca »ta pristna L>ubrJBnčnna. Pted 30 leti je odvedel zaJi Tmovćan brhko ŠLškarico pred oltar, pred leaterkn sta si obljubila zvestobo do groba in res ata ko-rakala skoži življenje v trajnem pnja-telj-stvu in vz-aje-imii ljubezni, naklonjena drttg drugemu v veselju in tud- v težfcih trenut-kih- Mirno m srečno življenje iaiconcev je skaliLa v juntjn 1906 huda nesreća moia, ki je ▼ dužšri v Zidanem mosta nadel z vb-ka ter obiežal z zJamtjenimi wfi. ZaracFt nosreče ye, cwtal za siužbo trajno iu»p<>sc>-b«n in je kmahi stopi! r r*»koj. Nav*Pc p<»iedicam nesreće pa je osta4 >i>biiant vc-der in većino dotve vo4^e, pukn i>n9rtj>oi2a, zdravega humorja, ka ga nikofti, tmli «wdaj, ko ic stopa ▼ svo^e Tfct ks^ife ni »pustil. Prav taiao y* o*tala tndna tu d<4>roe pred dvoma Tneaecefna t»di že rapotnthi 70. leto. Ju-Hflant je Hl vedno rtavdošen SrJcol, s*j je še dones đan šftemiuga Sokola, pri narodnih diuđtTth pa |e redno rada »odeio-vtirta. tuđi n|egova drtrfcica. 5QatoooročtMxai «ta bita vedno s'vesta čitatelja naprednih Kstor *n ste n«roćn*ai «6L Naroda« že dVit-m de»etlet>a. Uglednenra para k «Jwti pocosri tuđi na.še TMJiRkrenejše čos^Hfce in: Se na nx>oi$a apee-oa teta! Naši učitelji tečajniki na Optcncn in Avali Učitelji, ki so v tečaju za telesm vzsojo naroda \ IVogradu, 90 n^t pravili v nedeljo i. L m. eJvupen iz let na Oplenac 'u Avalo. Iz Beogra da so se odpeljali v 5 avtobueih in prispeli na Oplenac ob 8. V kripti ofc' grobu blago podkoynega kralja Aleksandra I. )v opravil Huiilve pro ta Oužvie, katere-mu so v zboru od govarjali pravo-elarvni ueiteljL Po-tem je zapel zbor slovenskih učitelje\ pod voiistvom B. SiTiiiioja na^robni-co -Zadnji pozdrava, n^akar je »ietii! iiovor tečajni ka R. Huskića. Nato so si tečajniki ogledali kriplo in cerkev ter krasno okolico. VsAk jHgoslovenski nacionalist bi moral obiskati najsvetejsi kraj naše aemije. Z Oplenca so se odpeljali na Avalo ter si ogledali spomenik padlim vojakom, ki ga je začel graditi blagopokojni kralj L aprila 1934. m bo odkr* 2& jafrija VJ^k Ta ogrooMm spocu^tiLk ^ratle vojak 1, v-a stroSke pa nosi iww*mL To je bila ieQa pokofneca kralja. Oradi ha H teranosivega rnaarnor^, U ga komtio ▼ Jablanid pri Mun&arin. ▼laofe je osuti 4© meteo«. Od tn so ao učitelji vmife r Beo^ntcL, tsjsr bodo ^tri s^JlaflUi eoopnao&rf Maj. Tatvine po deieli se množe Ljubljana, 7. avgnsta Tatovi in vlonailoi so p»o <±e±eU prav tako nevarni, kakor v m^at«. Dan za dnem aie-de prijave oSkodovancev, veotiu* se le nod-ko posreći hitro izslediti tatu, kajti oro2-niki imajo prevelike okoKSe in Je tatove Aeeto tuđi težje zasledov&ti na. dedeli, kakor v mestu. PO okolici Kran ja se je sadnje teae vta-6isi podgBnjena Angela BveA6ađ«cwf^ rodom iz Prevalj, s katero je bil tndi njen prJeteik, cigan nizke postave. Obs> sta. po vaseh za^reslla već drznih tsfcvtn, te dni sta se pa splazHa v barako delsrcev, zaposlenih v Rakovru pri gradbezukai Slavcu ter odnesla već obteke, raaio perik), veliko poBode, pa tuđi jeotvin. Delasrci st> oško-dovani za okrog 1OOO din. V Kamniku sta se oni dan pokrila dva te na prvi pogled snmJjrva modka in odšla v 7myrir# Tam sta stopila v nišo Silve K , kjer sta iskala informacije in je med tem, ko j* drogi gnvoril, stopU prvi m veže v sobo ter tdrradel z mlzlee zkate oaoćzzike s ten*ftwsin robotn. V tz^govlno Rudoifa OsoHna r Bfcocijanu pri Dobu, so sb (tei ponod viomfft rlikovci In sdnesfl pr»r iatiaten pleo. V trgovini so v prvi vrati iskali denar, ki so gu pa našli le oSrrog- 200 f aB in so povedali oroCnftliOffn, dta so bili trija, dva sta nosfla Sportne čepkse. Zelo v«rJ€4iM> je, da so btH viomfled z ljuMjan-sk^ pertferije. V Zdušan pri Kamniku je bik) v začetku tecbna tderađene Valentinu Ptotočnfku za okiog 1000 dfat datnine in arebrnine. Sle-diH so vionti tuđi ▼ druge hiSe, dokier » je potucala tam okoii neka Ciganka, ki je aaiiajala v hiac in prorokovala na karte. Ckn ao KH orožn£ki obvesfiehi. pa je ci-ganka i^ginila. 2 njo vred sta izginila tuđi dva mlada cigana, ki sta jo ve^krat sprem-ljala. V sostan jo je bilo vlomJ jeno v stanova-nis Ivana Župana* ki tt**i Jb bfia iskEadsna teAka itm IibAii ^a±a v hn-o samotnih vaoeh krast. Cifran in caganka sta nasla pot tzxti v Kresniške poljane, majhno va» nad Kre-snuusjiiii. Ops*63Ovala sta poRrsnđ, kje sr* ljod?)e na pot)a tn cifunafitje brn« varstva. Njuna pot Je bite. bogato poplai'^n« Ofed skala đta to* b*5 in otineaia vae kar je bik> kad vredno. Nabrala ata obilo oblek. perDa. neicaj desnarja, kure vorižic^ in pr stane. J*rl iadbiari n^rta brta nat&nčr;a Z ototfaitm pteDom ah*o*ina sta »e vra«ftala ▼ dohno. Prav ponaJcljuftju ju ^ sr«>^al n^k kmat. V doOtti Je imel ripravke, pa Je med potjo fte sMAaA, da ae idafiLa v »o-austf tntf SHSia <"^g«m Ka c*Raoo»#i p4f <*an Je apfl^R ^v uaftiitjtzdhi. acwfC4la n«tla*^*Tfco poan. Okradeni kanet Je sfeo«fl k somkIu. poredat da Je anečal agana, 9ka&k> Je im kaj vbAUhjov aa csgaoiam In c%^nter>. T^ri-*e*a *e je «^a gonja. TJrk> dta oba^afa pot pod ĐO0», ▼ Aenkntovi 0r^xl pa. ao ju kmetje ^WM^» pr^JoM In od-Tsttt v safnre, AosOnanAcn as psAe ftturfa iTtjii RajDftiaMkMBa. IV/Jen papdas Je Ml u Jun mot, a katersm ata poroAena po cigan-sta>c 3fiod snaneiBoc, ksteor prg^f)D cšgan- C^^^Hn bo ostasa ▼ aottaJh aaporSi, oroa— Strati % »8COVBNSKI RXBOD* «*ot% 1. »sMta 1MT< Sfcv. 179 DNEVNE VESTI — Namectnik ministra za kmetijstvo. Ker odpotuje kmetiJAkl minister Svatoiar Stanfcović v tujino, je bil 6 kntljevim ukazom na prediog predeednika mintetnlcega sveta imenovan ta njegovoga itetopni£a minieter sa gozdove in rudnik© Djura Jan-ković. — Na progi Zagreb Zidani most bodo izmenjane tračnice. Ze pred dvema letoma je bila odobrena lanen j&va tračnlc na progi Zagreb—Zidani most. Na tej progi je promet zelo livahen in tračnice so te obrabljene, tako da je skrajni čas, da jih zamenjajo z novim i. Začeli so Jih te zame* njavati z obeh strani. Zamenjavajo pa tuđi obrabljene kretnlce In moderniziralo s\g~ nalne naprave. • — Državni dohodki in izdatki v teko-čem lotu. Fin&nfino ministrstvo je izdalo podatke o državnih dohodkih in izdatkih do konca Junija tekočega leta. Proračunsko leto ae priCenja s 1. aprilom. V J*x-niju so dosegli izdatki 92.10% po proračunu predviđenih kreditov, dohodki so pa znaSali 99.58% ali 905,332.207.48 din, do-čim so znadali izdatki 837,381.527.89 din. V prvih treh mesecih tekočegra proraAun- skega leta je bilo razmerje med državnim! dohodki in izdatki tudt zadovoljivo. Ob koncu Junija so dosegli državni izdatki 81.169& v proračunu določenih kreditov, državni dohodki so pa znaSall 95.62%. — Kongres Zedinjene delavske sindikalne zveze. V Zagrebu je bila v sredo in četrtek plenarna seja centralne uprave Zedinjene delavske sindikalne zvease Jugoslavije, na katerl je bilo sklenjeno, da bo le- tošnji kongres zveze ob koncu novembra v Slavonskem Brodu. Veliko filmsko delo KREUTZERJEVA SONATA Ul Dagover Peter Petersen Glasba L. van Beethoven, Cajkovski in Chopin Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. Predstave jutri ob 17., 19. in 21. uri — Ljubljanske usmiljenke kupile dvorec ^rofa Pejačevića. Usmiijenke iz Ljubljane «o kupile nedavno v Osijeku bivši dvorec grofa Pejačevića za 650.000 din. V dvorcu urede sanatorij ali otroško zavetiSče. Dvorec se bo imenoval odslej Dom sv. Jožefa, — S seje ravnateljstva SUZOR-a. Na zadnji seji ravnateljstva SUZOR a je bilo skleojeno, da se vprašanje razresMtve OITZD v Splitu. Karlovcu in Tuzli odgodi do prihcKinjd seje Sklenjeno je bilo zgradi ti sanatorij za tuberkulozo v vzho-dnem delu države Občini S om bor je bilo odobreno posojilo v mesku 4 000 000 din. Sklenjeno je bilo tuđi naprositj ministrstvo socialne politike in narodnega, zdrav-ja, naj čim. prej razpiže volitve v ustanove socialneg-a zavarovanja. ADVOKAT Dr. Vlado Grossmann JE PRESELEL SVOJO PISABNO V LJUBLJANI v Tavčarjevo ulico štev. a-II TELEFON ST. S8-S3 — Kongres zveio planinskih draštov. Le-tošnji kongres Zveze planinskih druStev kraljevine Jugoslavije bo 4. in 5. septembra v Novem Sadu. Udeleži^ se ga mnogo planincev iz vseh krajev države. V okviru kongresa bo prirejena velika planinarsko turistična razslava fotografij. — Naši Studentje bodo sodelovali na igrah v Parizu. Na VII. modnarodnih žtu-Ueutskih igrali, ki bodo od 21. do 30. avgu-sta v Parizu in na katere se je prijavilo ie 24 držav, bodo na željo našega ministra za tele**no vzi;ojo naroda dr. Josipa Rotjiea «*o-delovali naši studentje in sicer v lahki atle-tiki, sabijanju in boksu. V Pariz pojde 10 studentov, najbolj izurjenih v ten treh di-sciplinah. — I gloden ameriški novinar v Kotoru. V Kotor je prispel včeraj exlen glavnih &o-trurinikov pokojnega ameriskepa ^rezidenta Wilsona direktor velikoga ameriskega lista »Xew York Herald: Ronsal. cvoj Čas je bil Bonsal ameriški poslanik v Carigradu in je bil tuđi Član mirovne konference v Parizu. — Liska proga bo popravljena. Na kon-ferenci o novem voinem redu v Zagrebu se je govorilo tuđi o skrajno slabi liski progi kjer imajo vlaki vedno velike zamude. Načelnik prometnega oddelka zaiireb£ke direkcije je pa izjavil, da ©o kre:-::»i za popravila te proge že odobreni n da so se dela že pričela. V eneui mesecj bo liska pro^a popravljena, tako da bodo lahko vozili vlaki točno po voznem reiu. KINO IDEAL Jean Harlow I Clark Gable, Wallace Beery v filmu I Zlato iz Singapora I Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri I (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21.15 uri I — Naši skavti r Amsterdamu. V Amsterdamu tabore letos skavti iz vseh delov «ve-ta. Zbranih je okrog 50.000 skavtov. Svečani otvoritvi svetovnega taborenja Bkavtov je prieostvovala tuđi kraljica Viljemina in ustano\-itelj ekavtizma Baden PoweL V svečani povorki so korakali tuđi jugoslo-venfiki skavti takoj za. japonakimi. — Nedl8*ciplinirano«t vosaikov po pođe-žeiskih oe^t&h. Vefikrat amo že imen prl-Hko pritoievati se čez skrajno nedisciplini ranost voaiikov po deželi, ki često tu-di nalaS6 nagajajo, zlsJttl avtomobilistosn, pa tuđi kolesarjem. Na sekcijo ljubljan-akega Avto-kMrt>a prflMLjaJo tak« prltoitoe dan za dnom In Je sekcija pri metoda J-nih oblasteh tuđi posredovala, vendar Je ostalo njeno prizadevanje glas vpdjofieg& v puSĆavl. VoznUci voacijo, *» ne kar po tovi, po sredi ceste Jn posetoo na otjbh banovmalkili cestah zapro a avoJMnt voeo- vi vsak prehod takot da 9e mom avtotno-bttlst oeato um&kati na tmmlke. kadar prehitera ali Tori naproti. Dogaja m tuđi, da VNnlfci na voaovih enosUsvno sar> ape in ao Jboo^. pnpuUani aami. aabi« Orožniki na dedteU naj ti posvefiall Tič poaarnoaU cestnesmi redu, aaj ao tal te čaši, ko se je oial tuđi kniaftki vocnlk \AJoniti predpdsom ceotne^a policijskoga reda in Je mmael a disciplino ton -r«e Druži-na boljega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip žt. 17. Jutri koncert GODBE »SLOGE« PRI CEŠNOVABJU na Dolenjski cesti — Velike konjske dirke na Kr&kem polju, bo^o letos v neđeljo. 22. t. m. popoldne ili ne 8. avgusta. kakor emo prvotno poro-i^ali. Prijave koni za dirko sprejema pred-sednik »Jahalnega in dirkalnePe poroda lo. Te razmere so enkrat za v&elej likvidirane. Xa izrednj ukupščind naSe Č«te w> bili z volitvami novela orlbora podani v»i momenti, da v bodove ne bo danih priHtk za nesofflaaja meA ?a*ilci. Vse tfcte pa. ki bi si radi fepoeojali na«Jov naše dete Se v nadalje, prosuno in opo^arjamo. da bomo primorani potom oblaMi naučiti jih. da se v*e osebne z&deve lik vi lira jo lahko na sodi^o-u jKrfom gr^. odvetnikov, ki jih je v Xovem mestu dovolj na razpola^ro. Povdarjatno; roke pro£ od na tega pasil-stva! Uprava p.ro*tovo*jn« ga«ilske Cetc v Xovem meetu. — Iz đrCavne shiibe. Imenovan je FVanc »uStar za policijskega stražnlka-priprav-nika pri upravi policije v Ljubljani. — Iz banovinske sratbe. Imenovani so za zdravnika združene zdravstvene občkie Zagorje ob Savi dr. Sl&vko Gnrm, sa zdrav nlka zdravstvene obdine fitri^ova dr. Bernard Jlrku, za banovinvkega vi9jegm ftol-skegra arvetnika. pri baziaki upravi banovinski aolaki svetnik Jole Kroaelj Sa za bano-vinskega tehnifinega svetnika pri banaki upravi banovinski tehnićni vilji pristav ing. Maka Dekleva. — Dcio dobe: 2 tnlinarja, 6 Mka^^v (drvar je v). 2 gaterieta fiairarja) hi va^ne« v apecearijeki tnpovini. Službo posredoj« Bor-za dela v Ljubljana. — Nesreče. Soletno Marijo Pfa-natovo, stamajo^o na Po1jan*ki ce?ti 17, je dopol-dn© povozil na Marijinem tfpi ne»k vodnik. Pirnatova je pri51a pod vo*. ki ji je zlomfl več reber. Slet ni BioJSek po«e»rnik^ Anton Smrtnik i'x Male Li^ojne pri Vrbnik! se je snoči polil s kropom in dobJi po v»«n H-votu in po obra«« hode opektioe. — Po-ee^tnikov *in Anton Habjan iz Zalofra je včeraj vtaknil y fiatilni stroj desno roko, ki mu Jt> je stroj ime^kal. — Rnđar Jane« Stnic Btenirioo v Potoka pri Kamnafca je Tocnj padel e koksa in d hodo poCkodo-val desno roko in mno. — PaxBj^yvn> ie^ no Marijo Viđmarjevo je na Mirloiigevi oeoti pochl v€eraj neznan koiesar. Tiđinar-jeva ei je slotniU đeeno nogo. — V bolnico ao prepegali davi tndi lllatne^a Fmn-oa JavorSka rt Ziđanega mosta ter 71etBe-g* Romana Mibovoa U St. Vida, ki »ta si pit paAm % (Him tfenfla len nop. ^— TiCBM), vrW£fiflta DafMved pravi, 4a bo v^fttooma jaflno, aneno topk> vre-me, ksaJeviAd nevthte nteo izkljueene. V6e-raj je deievaio v Beogradu. Natfvttja t6MJ|>eratara fb mnMa. v SpUtu 33, % itimmm, fiigraUi In Skoplju 18, T L>*t> ljMftl 17.2, t «»ra)e¥u 15, v Beogradu M Davi je kasa barometer v LJutoljatri 764 5 temperatura je nmflnin 16-1 — Vlom v Uitjm. V sredo* je btk> vlom-ljeno v hiio Ane dulteriieeve v Uetju pri Rakitni. Viomilec je ukradel 5u*teriifevi veZ moAkih in ienekih oblek, perika dve ro^ni torbid in okoli 600 din. Skoda znala 4600 din. Orožniki to osamili vloma ne-kega Joieta K. i Vica, ki se je delj časa mudil v ISkem Vintgarju m poeeial tuđi naselja pod Krimom. — 60 let stat«, pa je bil* le vedno lju-boBomna. V Dubrovcu WiBu Bjelovara je žrivela, 6O let stara tena Fr&nči&ka. Te-readć Mjcn moi je v AJiv^riki. ćepr&v že tako priletna, «e je zaljubila v aosedove-ga fanta, kl )o je pa sadnje Caae rane-marjal. 2ena je obupavala. Morda bi bila ta uđarec še kako prenesla, da nj zve-dela, da se namerava njen fant oženiti z vaiko lepotico. To jo je pa tako potrto, da se je napila oefave kisline, Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa kmalu ijsđlhni-la — Obup mlađe pevke. V Zagrebu se je hotela v četrtek pano« abeslti mlada pev-ka MiroaUuva Svastova. in srtcer zaradi neareftne ljubazni. Njen lzvolj«nec je silno ljubosumen In neprestano ji očita ne-zvertobo, čeprav mu je »vesta.. Jezi g-a najbolj, da. nastopa kot pevka in tako ne-hote priđe med ljudi. Svastova si je bila že zadjgnila vrv okrog vratu, da bi ae obesila, pa spo jo v zadnjem hipu resili. — Samonor mlađe knaette©. V vaai Jo-šsivi blizu Bosanskog: Novog se je odigrala vfieraj ljubavna tragedija Mlada in ze lo lepa kmetica Jovanka fcujić, hCj prc-možnih staršev, je imela srfkrivaj ljubavno razmerje s siTomaSnim sosedcrvim sinom Kosto MarLćem. Ko je povedala star šem, da se namerava z njim poroci ti, bo ji odgovorili, da iz te moke ne bo kruha. To je pa dekle tako potrlo. da je šla v stajo in se obesila. _ Od razbnrjenja jra je ladela kap. Vče-raj se je odigTala v Zairre^u ljubavna tragedija. Vpokojeni uradnik Dimitri.je Steva-novjć je h\\ pri svoji ljubici, ločoni ženi Staki Roknič. ?.e 9 let pta imela ljubavno raTme-rje. a Dlmitrrje .ie bi] frili>o ljftilvvu-men. Zal>uhr!a stn se <1nirerezah žile na rokah, Prepeljali eo jo v bolnico, kjer so j' rane za&ili in je že iz-ven nevarnasti. Iz Mnblfane —lj Nactjonalnt Ljubljani! Udruženje eet-nikov v Ljubljani vl>ui vee naeijo-nalne LjiibljaTičine na ?vojo vrtno priredi-tev s ple«om. ki 1*> v nedeljo S. t. m. ob 5. uri popoidrte na vrtu rentavrncir« ^Zvez-da«. Ste « tem irmoe domovine ne-dc-ljive Juploh ordinirati po-poldjie. Mislimo p«» ^a bi se aa'° »pora-zumno t zdravniki urediti to vprasanie tuđi tako, da bi bile ordinacijeke ure za čla-ne eamo popoldne. Samo malo dobre volje in uvidevnoeti je treba. —lj Prom»nađni koneeM. Ttiristični oJ-lM>r za mosto Ljubljeno prireli drevi ob 20.30 promenadni konrert na križiću Cesta V. in VIII. v Rožni dolini. Igrala bo godba Vič-Glince pod vodstvom kapelnika g. Frana Gorjupa. —]j Seznam najdenih pređmetov prijavljenih upravi policije v Ljubljani v juni ju: 100 din bankovec, denarnica z 1S0 dm, rl^t prstan in lietek na inie Vov.el Anioa. mala denarnica z f?00 din., denarnica s 107 dm., denarnica s 33 din., lh^tnica v njej jf.»-Te:.ni-5ka le-jritiinacij^ pooblastilo zalihe »Modra ptiene in 4 eđike v»e gla€e^>e na ime Rotar Matev?, rjava listni<^i v njej «ar>l»ra-eajna knjiijoa sn ve5 lietin na ime Smid Rudolf, Komenda, roCna to-rbioa v njej 4 kljn^i in prazne denarnica. zlat poročni pretan 7 raonospramom »Econda E e* Co ??«. pmetan z ntmene kovin*. do«Me ia-peetniea t dolcimi plo^atrmi členki in 2 zelenima ka*nnoma. srebrna damska ura, greftrna ovra-tna veriftica ? svetkijioo, tula vertži«a z obesJoofn. ovratna veriiiea ? eve-tinjico h rumene kovine, papica. pay^a« rjav ftportni mo*lci kk>buk. uffnjene rjivc moliee rokavice. lovski pee. »iv ženski miknjaS. mlad pe« foxterier. «avoj v njem platnena daaMk« jopica. otroAk« pjižama in obleica, klju&vnica, 2 piin*«ti vazi s cve-ticacii, 2 koie^ni »eMriki, dinamo in refleks tor. wtv močki po\TŠnik. inkarn^a s eliko. izdana od zadrape kutnih pomo^nikov na im© Vu^aj Leon. legritanacija univerze Kralja Aleksandra na hne Semec Vlasta, ob-rattjeno enočko kolo ©v. št. 2—38709—36. V fceJemiškib vorovih ho ^i iw>>derki ti pr^kneti: 45 dežnifcov. 4 kov6e#i. ofio. de?ni pla«. 19 afctovk, 4 torbice. 3 paletoji, otro-aka ikropi]ka. 24 močkih klobukov, 9 damskih klobukov. kolesna CrpalV«. 12 jopic, 4športne Repice, nahrbtnik % 2eWji. 2 knji-Jri, kovinaata zapestnica, 2 moSka soknja-Ča, moškt tftjc*. 4 damski pia#&, 3 p*ri moških čevljev, g za vitka mo*ega peri t. lelezen »to?, fotoaparat, 2 oial in vozni red. 4 plačči. zavitek 4a«nBkega perila. za-vitek eve<č, ka roka\-ica, 2 pločevina-&bk škailji prami, 2 P»lia, ^oea hi baretka- I —lj »Narodna Čitalnica v Sp. Si*M priredi v nedeljo dne 8. avgusta svojo vrtno veselico 6 peatrim družabnim apore>lom in ple&om v gortikii Stepić v Siiki. Vgtopaina za. +o n^djter je niska, samo din 4.- od oeebe. Ker je prireditev kukume^a značaja, slavno obftnstvo napio^asno, da se je -uđelesi ▼ Om vetjem Stoviln. V elučaju slabe^a vremena ee pcireditev preloži ta prihodnjo nedeljo t i n 15. avgust.c —lj Drmibi sv. Cinla in Metoda je daro-val g. dr. Josip Tavfcar, zdravnik v L|ub-ljani 100 din v po^a^enje spomina prijatelja dr. Frana Kogoja, zdravntka z Jese-nic. Ilakrena hvala! —1[ TskBMvaaJs med baliaearJL Roina doima proti >IJevn< bo jutri ob pol 9. pri >Levuc. —lj Tečaj ga popravne iipite bo v gimnaziji na Poljanski c€*ti. Informacije pri Solakem slugi jj. Bomba ču. —lj Dva prijatelja* Ka-j *e rai^ovar^i'.a vid\*a, kdaj ?remo na PSato k Janetiftu na krofe. Ali v ne/ieljo, pone^leljek. «ii v torek? Ha, ha najbolj© vee tri dni. Jai sein bil lani tam pa je bila zelo prijetna labava. —lj Vprizoritev vesele operete »Student-je 8mo« na prostem. AiriliV) društvo »Vodnike V Zgornji šiški vprizori drevi ob -0.30 ob jubileju svojepra 6larva p. Loj zeta Jan&iAa znano veselo opereto >&iA*ltMvtje 3mo€ na proet^m. Opozarjamo ob^m^tvo na vprizontev. —li Dentist Kos Karl, Ljubljana do 80. avjrusta ne ordinira, —lj Tatvine. Strojniku Feliksu Cernetu ir Ljubljane je žepar ukradel v (etrtek v vlaku $00 *iin in šofereko legitimacijo. V štirnovem kopali5?u, kjer so tatvine zelo pogoste, je nekdo ukradel vferaj Veljku Oražnu 600 din vreden suknji. V neki go-stilni na MikloSirevi ceeti je ukradel drzeu iepar Jo^ipini K. iz Tomačevega denarni-co In 130 din. Iz hlma v Zg. di&ki 9 pa je nekdo odpeljal posestaiku Fraoc^tu Ra-harju 100 dia vreden ročni vosiček. —lj Aretiranl berači- VCeraj ao se pojavila v mestu »opet ćela krdela beraiev, ki so ae raztepli po vsem mestu In nadle govall ljudi po trg^>vin€Ui. diuglh poslovnih lokalih. na ulicah in se»ve turi'7t*.ivni ljn«lje loviti v kletke in menda tinli na limanioe te*r nobita tkri-vaj doniov. Kaj poCno z ujet:nii i»rVami, ni znano. Dru-^tvo ?a varstvo živali l»i Be moralo za to zanimati in 6e n+> ffre dru-iraće. ni\prosit.i Slasti. zakona o tisku izvolite objaviti v Vašem renjenem listu na istem mestu in v t-nakem tisku t*U*defe uradno pojasnilo oziroma popravek: Pre-iskava. ki jo je napravil mestni veterinarski nrađ jjlede na ovitke v Va^i notici, na-na^ajoče se na inest-nesa koj v javne lokale, kar ve-lja tuđi ia trgovine in mesnice, ila^ti pa je to prepovedano v Rasu pasjeva koutu-maca in je bilo to v zadnjem ra^rla«u il-recno poudarjeno. Zato je konja&ki ponio*-nik psa ujel, 2a za pri v konjaSki voz in odpeljal. Pomoćnik pa psa ni našel preNl lokalom in ga zastrasil, da bi ]»otem zbe&al v lokal, kjer bi ga vjel, ampak ^a je našel v lokalu samom, kakib 4 do 5 ni vialo^ od vhoda v lokal in sa tam vj^l ter pot^m CMlpeljal v konjaSkem vozu. O poteku do-godka, ki se je pripetil pred ?asom y Lin-iiarjevi ulici, pa je prei>kava u^otovila, da To ni bilo v Lingarjevi ulici, ampak na l'o-iračarjovem tr^u, ki spada že pod živii?ki trg. Kakor znano, je dopoldne eploh pre-povedano tod voditi pse, popoldne pa se iih srne voditi samo privezane na vrvi ci. Konjač pa ')(> tedaj ob 10. uri dopoMne na-letel na dva p*a dobrmanske psme, ki ništa bila privezana, zato ju je vjel, ho*e? ju odpeljati v konia'kem \-O2u. To pa mu ni uspelo, ker mu ju ie lastnik 3 *ilo iztr-gal iz rok in z njima hitro od$el. O do*od-ku ob Cirada^oici pa niestnemu konjafn ni nič xnanega. \r vsega navedenega je rax-viiino, da je mestni konja? v obeh prime-rih ravnal pravilno in le v »mi«lu »vojih službenih predpisov. torej o kakem trpin-cenju živali ne more biti govora. V evezi s tem omenjam, da je napravilo pre>l me-seci Druitvo za varstvo živali v Ljubljani na goepod paredsednika mestne otkine svojo vlogo, proseč ga da bi mestno poglavarstvo kaznovalo ljudi, ki trpinSijo iivali. Vloga je bila spložna in ni lil v njej nava-veden nlkak konkreten elufaj. Društvo je bilo nato obveWeno, da velja proti trpin-čenju živali Se »tara zadevna naredba no-tranjega ministra t dne 15. junija 1855, in na proze no, da naj v konkretnem »lućaju napravi na mestno poglavarstvo ovadbo zaradi kazenekega poVtopanja proti krivcem Doslej pa mestno poglavarstvo Se ni pre-jelo nobece ovadbe. Z odličnim »poštovanjem: 7a predsednika, zafltopa tiakovnega referenta: Wider Bori«. -Hj Nacionalisti! V nedeljo ob 17. v*i na vrtno prlređitev, kl Jo bo imelo Udm-teaje Aetnikov na vrtu restavracije >Zve-zđc«. Pijace in j«d*6e bođo po običajnih gtoatllniikih cenah. Igrala bo vojaika go-dba, pel bo pa tuđi pevakl sbor »Krmkovo-Trnovo«. Ples do 2. ure zjutraj, zabava prvovntna! Zato vsi nacionalisti na pri-reditev četnikov! — Sestanek članatva bo drevi ob 20. pri Marlnčku v PreCki ulici 6. —lj Pebiraaje smeii. Mestno poglavarstvo o požar ja zlasti prebivale« v novopri-kljufenih delih mesta. da pobirajo me«tni smetarji smeti samo y onih hišah, katerih lastniki odnosno prebivalci so to i>leli in «*o to svojo željo sporočili cestnemu nad-zoratvu. Kdor želi, da bi mu uie*>tni smetar pobiral emeti, naj to pismeno ali ustno ja* vi mestnemu cestu em u nadiorstvu v »ent-petrski vojašnici. —lj Privatna prenoeišea la »deleience IL ^eiloloikega kongresa, V dnefa 25., 26., 27. in 28. t. m. bo v Ljut-ljani U. vteslovanski pedolodki kongres, ki se ga poleg Jupo*lo-veooY udeleie tuđi Cehoslovaki, Poljaka, [ Bolgari in dniji. Da bo uio^oife dostojno prenoćiti iKim mile ^o^te, prosi inu činjene melfiane, ki bi v teh dseb LJiko od-stopili kako prenofi5če proti plaČilu, da to prijavi jo cUuaovanjskernu odjeku l*riprav-ljalne^a o-lbora za II. vseftlova-nekl pedo-lolki kongres v Ljubljani, Fran*ifikan*ka ttlica 6-1. nadstropie dewio, dnevno od 9. do 12. ure in od 16, do 18. ure. Iz Maribora — Karambol a smrtnim Uidotn. V četr-tek zvečer se )e pel>al 54-letni upokojeni želeanlćar Jakob Satier z ii^tnavske ceste 60 na koleou po Ru£kl ce^ti v Maribor. Ko je prlvozil pred 9olo na RuAki cesti, je i% neke strans&e ulice z veliko brzino pri-voall voaniik in trftil v kolesarja, Oje voza Je nabodio kolesar)a tn mu preparalo tre-buh. Nevamo poAkodo\-anepa teleznićarja mo reAevalci nemudosn« prepeljau v bol-nioo, kjer je kroaJu po prevozu podlegrel poikodbam. — Pri Igri se je poncHreflla. Vferaj je lovila 12-letna Marica Macun iz. Vrtne ulice 12 v Ljudskem vrtu metulj^ke. Pri ig-ri ae je deklica spotaknlla na nekem *toi-u. Pri padcu je Stor Marici pret>aral de#no nogo od Clenka do kolena. Tula^ajno, kjer pa n4so a^.dli plana- Za.to so 3 aekiro od- prli Se pišamo in pr^bp«rkali vise piisalna mlze ter se spravili na teleaio blagajno, ki ao jo hoteli ođneeti. Ropot ie sli^U usiui-benec kina Union, ki je »HAal vlomilce, ko 90 se bodrili za be^ tn jih pri begu tuđi \idel. O tem je obveetil stražnilce, ki so priredili za vlomilci \teklo no* je pričelo »-oreti leseno »kLidiSče mizarakegra mo>stra Ivana P:vpeža v Studencih. S skla-ttLšOem je zgorela tuđi velika množina ilesk, tako da je Papež odkodovan za 15.000 dinarjev. — Epidemija davfoe. V vaši Ploderlnica pri Sv. Marjeti v Slovenskih poricah ae je te čini pojavila davica, ki se razvija v epidemijo. Doslej je obolelo ie več oseb, naj-vef otroci. Oblasti so odredile »tro^e zdrav stvene ukrepe. — Samo Se dve predstavi »Sna kreunot no^i«. Vsi, ki so videli đosedanje prt>d»tave .Sna kresne nodi^ v mestnem parku, ao polni laskavih prlznanj režiserju g. Milanu Kosiču. igralceon in ^odbenikom, kajti pre^lstave so natl vse prifakovnnje sijajno uspele in je lahko Maribor ponosen na cl tako ustvaritvijo. Da bo omopofen oblak zadnjih dveh pred«tav \"sakomur, so pri-reditel>i sklenili znižati vstopnino In sicer se dobe sedaj vstopnlce od 10.— tlo 30 di-narjev ter stojift^a jx> 5-— dinarjev. TTpri-zoritev »Sna kre-sne no^ix bo v fiohoto, dne 7. t. m. In v nedeljo 8. t. m. Na ti dve zadnji predstavi opozarjarno zlastl po-deielsko ob^instvo. — V «*o*K>t<» mednamdni amat^r^ki plesni turnir. Na.4e plesno ob£inst\'o z nestrpno-stjo pričakuje đnnaSnji mek pa 90 priretlitelji pripravili vprav aportne atrakcije. Tako bo v poboto 6. t. m. ob 17. uri na ttnis ipri-^ih ISSK Maribora in SK Raplda tenis turnir za nacionalno prverurtvo Dravske banovine In za internacionalno prvenstvo Maribora. V so-boto bo vfs dan na intih ipria^ih tenis turnir xa wtA prvenstva kf»t v petek. Ob 18. uri bo na stadionu SK 2olemifar|a nogometna twma me<] SK Rapidom in SK Orientom iz Sušaka. Zanimiv je tuđi ne-delj«ki sportnl program. Nadaljeval se bo tenis turnir. Ob 15. uri se bodo oblskovalri VI. Mariborskepa tedna zbrali na Mari-bonikem otoku, kjer bo mednarodna ekshibicija v umetnih »kokih z de#»ke in fl stol-pa ob sodelovanju naiboliftih skaka^ev Ju-sroslavije. A^triie. Italije in Madžarske. Na Pohorju bodo istoga^no mednarodne mo-tociklisUCne dirke, kl iih priredi Motokhib Maribor. Start Reka. čili pri odcepoj. Sport-ne T>Hr«*nMtve VT. Marlhor^kesra tedna bo zakljuCila zanimiva medmestna nogometna t^kma na sta/lionu PK železničarla mM TSSK Mariborom in SK Orientom iz Ru-*akn. Iz Zagora __ >a*i ruđarji 90 pri&li Iz Franeije na 16 dnevne pocitnice. V Zagorje je prliel Uidfi. biv* poslan ec g. Jaques Lonart Iz LeiuKL v spremstvu Zagorjana g. Franca Moeilnikarja, pred. Ju#. aind. se-kcij. Vfte-raj »ta poaetila poetružnico ZRJ V nedeljo cWA*eta Trt>ovlje in HraMnik, kjer bo«ta podrobneje opisala življenje rudar-jev v Franoiji EJiak scatanek bo prihod-nJL C«trtek tudl v Zagorju. Ker se cene vsean zivilom in dmgrim po-trebAćkiam zviSujejo, plaće pa ostajajo kakor »0 bUe. se je prićela akcija vseta delavakin in nam^SCenakih organizacij za akup^n na«top za zviAanje plafi. PrizadeU •o delavci vseh «trokf ravno tako tuđi privatni in državni name^e-nci. ki bodo v aiogi v vsakem većjem krajoa nastopaU skupno. __ Kak&ne bodo mlnlnialne m^zde v dravsJci banovini? To vpraSanje zanima maomkoga, posebno še. kex je Slo-venecc pojoial, da bo meeda najbrž od 3 do 2 din na uro. Čudno je res, zakaj je spre-daj postavil 3— pa ne morda zato, da bi kxk> mislil, da bodo od 3 do 4 din. Prl-čakuje se, da bodo mez^le take, da bodo odgovarjale zivljeD mkaomu standaxtu — Rudarjt bodo "gradili s^je hiie. Tr-boveajaka družba je zopet aporo«Mla, da dofce rudarji, kl ai ho^ejo postaviti avo-je domove, breaobrestno poaojilo. Kakor se fruje, bo okrog 20 rudarjev dobilo po-sojilo sa ifaianje Ker *q U kupili zetn-ij«»t bodo s <** prič^l Ukoj, Stev. 17* »SLOVENSKI NAROD«, aoMt. T. M^ik ig». Stran 5 čudovite so nofi na Rabu češka filmska Igratfca - Marto ItaMM ae p*)« - Ea •am zamorec, dragi m umlati Ljubljana, 7. avguata Zdi se mi, da se ni sadnjUf kon&al ba3 telaj, ko sino narnoc prešli 5ez prvo rab-sko noč. Obljubljeno je bilo tuđi poročilo o ^'ja-cacgi Raba, čežki filmski igralki Veri F^rba-ovi. Evo, bilo je lakole: Neke noći se je v baru >Praha< zbrala haš odličpa mondena družba, od vseh ve-trov, preSerne volje, ki se je stopnjevala od ^teklenice do Slovengki Narode. Tolma* j« bil p* Je-l:Kin. in f-nt brp7. >rinfce« in v smoKinini. Kaj bi vprašal mlado igralko? Prvo. fe pozna našega Rogoza? Sevfda, in £e dobro. Koj je posta 1 razgovor živahnejM. Nekaj vrstic £a Rogoza smo napisali, ob priliki, ko bo Vera Fer-r-.i-ova zopet doma, v zlati Prahi jih bo prejH. Kako je priSla k filma, koliko je že »vr-tel;i< filinov? Pri Vlaćti Horianu ie iskala zaposlenja v pi>ami, pa \o je -odkriU, kakor praviio v film>keiu Cvetu. In potem so sledili poiz-kusni p^netki. ki £o pokazali, da je mla-o t-etlaj je jmehi najvirinej5i uspeh v filmu »Srce v somraku: in v >Uličnici . ali >Navihanki*. T:i filin priđe tuđi v Ljubi ja- no. scvodu v nomški verziji. Reporter zagreši nazadnje še malo ne- taktno^t. Kar eiirc'ktno vpraša: Koliko ste pa -tari? Molk. Malo krvi ji sili v plavim, ki je bila koj rdeča, pa t=em po dolgem okle-vanju zveđel za leta. Prav za prav eeo'rok, malo odrasel in nič več. Obljubiti sem moral i]a o letih ne Ik)ih pi?;il. s-Tajnost:: ob-driim zase z željo, da bi £e dol^a leta csrala tako mlada. Prvift je v Jugoslaviji ir» iTredno je na-vdusena nad edinstveno lepoto naših kra-jfv. Ka!> ji ie pa po>ebno pri sri'u. Saj <*e i ina tako *mov« odlično! Vmes >o naju inotili petkrat *neutn*eni< plesak-i, levi parkota. ki ^o =e za Vero kar trgali. VsaK je uovoril kar nai-dajse beSede, ni čuda, lep otrok je, — bila je pa pod varnitn ckril.MMii prijatelja iz Prage, ki je bil že ■verkrat pri nas in k> io je to pot prvig jh>-vpfit-! na naso obalo, da se dodoi'-rn od poći je in pripravi za novo delo. Še eno veliko if*Uo je iniola, to, da bi se na iuiturnein yo!ju uu'd C'ehi in Juiiosiovani nnvezali eti-iii, da bi tuđi v filniskem svetu oba bratska naroda skupno delovala. Kai bi ^e dalje vpraSeval, kaj vznemir- jal. ko je pa jrodba tako zApeljivo vabila na parket in \v bilo toliko reflektantov, da vr-ai enkrat povade jo Vero Ferbasovo v pi^(«nem ritinu po pleeišču. Kratko slovo, prejeni slik in >Na zdar«, pa ie bil razgovor, nestetokrat preKinjen. kon»"an. Ko borno pa gledali jUliČnicoe v Ljuh-ljani borno videli in se uverili, ce so vsa porocila točna. Kakšen je tak filmski otrok. bi gotovo raiie vedele ua?e dame. S^u^al bom pisati brez >ul jektivnih- luvs'.ev, torej popolao-mi njre'inje^az spola. Srednje velikosti, plavih la», u^o'.ovljeno, da nišo barvani, lepeza dekliAke^a obraza. tankili crnih obrvi plavih ori, It'pih maihnih ustec. pri sniehu *e ji pokaže zalogiea krasnih zob. in ker se vedno smphlja, imaš založno vh-1-no pred sehoj. Postave, kot že rečeno, sroilnje. idealno telo (eiicer pa, katera dama ni ma danes že idealne^ telesa?), odlično plore. posebno tani:o. anirle^ki stil, finur zna v^eh 37 ali H8, ali kolikor jih je že oblečena \e skromno, a fino. na kopali-šču pa ima po 6 kostimov, eden bolj ino-der^ns od drutreiia. Sonra se boji. pravi pa, da je to Ie prve dnit da »o ga navadi. Za sentimentalnosti ni dooti vneta, se ne izpla&a, pravi, gptoh o irfnib Midevah nofe govoriti. >Saj »em še tako mlada.. .< Pnrv za prav rma prav! Na Rabu, k]er je ljube-ren doma, kjer je ljubezen pojm rase, kjer se ves vet ljubi, tam sentimentalnost ni-ma kaj takati. Bila je pa pod varstvom jfo-Bpoda, ki je prav ttrooo *etrel]aU iepod oeal io ie ▼naprej odbli T*a]c oameraTan »napade. Tako, sam sa*e si mislim, da bom prav »dovoljen, ko ee bo pojavila na platnu r enem iamed ljubljanskih kinemaiogratov, de poeetoo pa, če bo itpoinila ti#to, k«r so vei o njej pripovedovali in kar po vsem tem, kar «em Mm videl in spoznal za mocofe — prifakujem. Tako Vera. zbogom — na svidenje — na platnu — >usodat je kruta... Xaslednji večer snio bili v Spaniji. Parola ve?era: ftpanija. Vsekakor mirna, nreri-voina. Dobra misel, saj Spanee po rabskih pojmih kaj kmalu postaneš. Bele hlače in **rajra. okrosr papu rdofo ruto, pa Še eno okro2 glave, malo zalicev. pa si najmanj pravi toreador na Rabu. In lakih je bilo veliko. Jelačin je pope val čudovite spanske popevke, take. da ^o vsi zasanjali o pre-lepih i^pankah in kar čuli tlesk kastaniot. Godha udari tuš! Kaj bo? Nov spored? Ne, .Telačin objavi v treh iezikih, da se i,e v Praei« ba§ pojavil nas naibolj£i juijo-»lovanski t^nor — Mario Simenc.. ?Rravo, Mario* ze začuje od vseh strani, Mar'o je na Rabu poznan. moledovali so. na.i kaj zapoje. toda zaman. Mario ne poie! Prciel ie ^vetje in pika! Pravijo. da sa bo-do že omehrali. Sa i bo tam ostal kar 14 dni. V baru nadaljevanje ^enzacij. Eiini rpssnfrno ^rn rlovek na Rabu ie samo edpn. dnipi so :nnilati« ro sol n ni i sili. Tri erlini ie ramorep z jahte bivSesra esintskecra kralja Funda. Po vs^h peripetlfah vprera ;e pristal v rebi v veselje. naroHn v zabavo ali r>a obratno, so pozvali tuđi črnega bratca, da 7aple5e runibo... Lepe oči in aplavzi. pa je šp! na plesišče z ruto v rokah — plosat s trebuhom. Koj je doHl" konkurenta v osebi mlađega Šveda, ki ie pravtako uprizarjal s trebuhom valovanie morja. Vihar navdu?enja. aplavzi in klici za ponovitev. Vidite, tako hvale-žna publika ie na RaiMi Morda radi vro?M-tip ali kakih dobrih tekorin. Rab je monden, to smo žp ucotovili. Po-iem linhezni ip Širok in promonada po oz-kih uticah to uveri. da i^1 v*se kar so ti<> l.iubezni, zelo olastičnn. Zakaj Pn ne? Ce zaide? v park med noenimi ura mi, čuje5 povsol pritajene besede zaliubljencev, ki na metre razdalie govore nailepse t^fede delajo najvene obljube za čas, ko iim je dan. lavje na Rabu in Rab jp bil poln doma^inov, ki fo prihi-ieli na r^a^tVnie od vsoh strani z barka-mi in ladiir;»;ni: \asproti pristana so se vr'e'i vrtiliaki. bila ?o streli^č^. razne ari-vlarno^ti in vršila £e je prava, narodna zabava Tr*»t.ji verer je bila zaključna svečanost, obalo >=o iluminirali, pokali t*o toni-n in čudoviti raketi fo Svipali pod nebo. Kdinstveni prizori so traiali pozno v no?5. Xarod «e ie raz^el ^ele v podnih jutranjih u ra h Prišla ?e nov slovesa. pa smo zopet po-dališali do odlioda parnika. Prestolona-slednik Peterer nas je odpelja] lepo Mevilo nazaj u« doipovo. tia, kier s*olnce ne žari tako in kier rio'M ti'~o tako lepe. \a SuŠaVu smo se založili «e z ribami in iu?n'in ^nilipin o-ihrzeli oii pol 0. na aerodrom Pet potnikov nas je za sedlo avion, 5e zadnji polet do morja, Sušak Ln Reka pod nam«, do MartinŠčice in Pakra smo napravi!' tok, pot^m pa rfomov kj<»r smo pri-fi\ti\\ torno po vozne-m redu ob 10. ' .*e nokjj bi \-\] skorai pozabil! Slovenski veseljak .Tolačin ie v najbol.j-ši družbi re-. to vidite na sliki. Da pa ne bo samo (itre«el še verze iz rokava: C'e sliko to pogledate < Iahko se v>: preprirate. •ia v lepi družbi !u živim. '/eto .skreno «i želim, ko 2>Nurod< U prebirati, Skmac ako-ro ni Tei, drugaS« je pa ostalo v«e kakor j© bilo. Ali res? Ne, za eno izku&njo si bo-gaftejći, Qovek revni. Zato orevet vsem ooitn, ki gredo na Rab, ve drage gospe iu goepodifn«, sam« pojdite tja, za moiičke ali hmte bi bilo prenevarno. ln W zvegti moiički? Kaj pa vi? Tuđi t-ami, pa kar po rniku, s letakmi, da boete preje tam, in se >opajali< nad čudovitimi nodmi na Rabu. Le pojddta, tvarni, eeveda. saj ni tako n©varivo, koltkor je — miltavno... Tam bo^te >inoogniUK, Će srečate tara kjerkoli, v barki, na kopali£ču. ali na -otoku ljubeznic Ljtit-lJAnčasva, veditf-, tuđi on je tam >in-eognikK, potem se ne poznate in pika! Dober nasvet je zlata vreden Ženske navadno ne dajo mnogo na tuje nasvKe, venđatr ]m pri-obOuJesno nekaj praktlćni-h navo-đil, ki jih Je asbrala urođnlca ten-ske rubrike v -^Pariaer Tag-es-zeitung'«- O zakottskem iivl}enftt Jutraaje novin« pustite vež zar'^rn V tem primeru bo da jal verhio prednost vam, N"e prrrvcrlt? z nj^in o tem, l-qko se debeli, niti o njegovi prerani pleM. temveč si diploniatično priza^evaUe. đa bo sto-ril kai. kar laTuko oTx^i^ prepreci- F>u«*t:te era ob priliki na se^ankti v nnestu TnaHo poča-kati. Stjozt.'iI bo tako. da ni «i«»». ki zl*>rablja potrpežljivo«3t dniorih. VprlCo tu jih l|udi bo.litf1 z njim vedrio istih naTOrov, kadar sta pn 5= ama, uve-Havljajte »voie razore dosledno in odloč-no. Stanovanje Razbijte — s^veda po ne rodnosti — ti-sto rdećo ali modro vazo, ki jo je vam podarila za zadnji god vaša najboljša prijateljica. Dajte vsaj vaakih 5 — 10 let svoj« po hištvo popraviti in prepolitirati Kazma-jaii stol vam Iahko doma bo-lj zagrerii življenje, nego mnogj tako zvana resu i vzro ki Ne bodite suzn?a prahu Bolje je, če svoje po hištvo vsaka dva dnt poiteeio o«bri sete, nego da be§ate po Btanovaaju z uma-zanim obrazom. Glejte. da boste imeli v sa'ojem stano-vancKi vsaj majhr.o sobico, kje^- opravite vsa dela, ki morajo biti opra vijena., ne da bi vas imcl moz stalno prej oćini, Nega obraza in f elesa Kupite vedno pravočasno kremo za obraz, puder in dii^ge kozmeli^ne putreb-SCine tako, da ne priđete v zadr-jgo. ko bi morali kupiti vse naenkrat. Nikoli ne rabite pudra, kl je vam bil podarjen. Tak puder na nikoli pravi- Hodite zgrojaj spat, će opažate, da vaša poR ni već »veža in da ji nobe«na umet-aa sredstva več ne pomagpajo. Varujte ae, da se °d lenotoe no rredite. Vade telo vas vedno izda. Dajte si raje napraviti vsakih še*t nie-secev enkrat dobro trajno ondulacijo, nego vsaka dva meaeca slabo. Poevečajte potrebno skrb svojim n$h-tom. Dobro negovana roka je lepša od dragocwiega prstana- Oblačenje Imejte vsaj &no elegantno .lomačo oble-ko, ki vas dela privlačno in ki vam daje pravo ženakoat. Nosite veino obltice, ki vam priatoja-jo. Boljka je ena čedna obleka kakor pet pokvarjenih. Premagiijte v sebi hrepenenje po pre-t*ran€ržlte se dijete, če zahteva to vaće adrav je ali ohranitev sloke postave, toda na govorite- o tem- Segajte čim bolj po prtjetnostdh aivlje-nja in sdcusajte poaabčti na to. kar vam ■dela s-krbi. Dižite se mode v vsem, toda diskretno*-Ne delajte tega iz snobizma ta Kar Je glavno — ne pretiravajte, F*ri2ade\*ajte si razumetj či-m bolj vse in biti tako pripraA'ljena na vsak položaj. če ?e boste ra\TiiH po teh nasA'etlh, boste živeli zadon-oljno, &e?>i :n s\rotiTii bližu^im pripravite inirno in sretno ž.v-ljen>. 20.000 operaci] ]e napravit Slavni bn^%npe^tai>-ki kirurg dr. AmoiM \Vinternit7.. odhaja v pvojpm 65. letu v pokoj in v poirovoru i novinarii je <1ej.il. da je v tej «?tar<:ic*ti *e č:is za kirurga. cW o«l-loži e=voje lelo. Ce j« rnnoffo uolal, zasluži z;i svoje delo {K^ifck. Če je pa malo dVlal, Lr;i je tr^ha odstrnnit? že zaraii tecr;i. Prof. V.'intrniitz jo iel-at TPnoi.o. prr^lnvil f^ je i'?>\\ > r-vojimi npe^:i'iTjan>i možiranov in piju-?. O operaoi.ii nljuč p«";»vi. e ta pa-no.crn kinirjrije usp^;no razvidi. 7095 vrieh holnikov oadravi. Glede a-meriške kinir-jije pravi. Jsi &i lajša evo)-* »lelo. n:'a^rno7o postav; internih, kiniro- na operira želod«^, trol>'Tb a1] pljn?a. Operacijo nnnmvi ro. po*Prn se pa za holn^k;* n<» zmen; ve?. Mono. pravi rlr. Winrprnit/. zanima kolnik, ne p«a »amo njegov obolel'* orpran. Dr. \Vintefavno. Ko^ zđravnik ^^m prot; nTkn»;mi. vendar pa pokndim ?o * israret na dan. Jem m-alo in hbirčen nift^m. Od mornar ja do kralja Švedski listi poroćajo. da je umri v Sidnevu bivši švedski mornar Karl Peter-son, atar 62 let. Mož je imel za seboj burno preteklost. Bil je sin siromašnih staršev, živečih blizu Stokholma in kot mornar je služil na Švedski ladji, ki se je leta 1904 v Južnem morju potopila. Od vse uosadke se je rešil samo Peterson. srečno je priplaval na otok Tabar, kjer so bili naseljeni ljudožrci. Lahko si mislimo njeg^n-o grozo, ko je spoznal, kam ga je zaneslo morje. Ker je bil pa krepak, lepo rašćen fant, so mu divjaki prizanesli. Njihov poglavar mu je dal ćelo svojo hčerko za ž^no. Najbrž se je poglavarjeva hči na pr\ri pog-led zaljubila v stasiteg-a belokožea in T>«*go^orlla oteta, di nu ji reAl tr?- ljenje. Po pof;la.varj«vi amrU jm po»tai kraJj otoka Petersoru Z tano sta imela 0 otrok. Vladal je mo im po-dta«i podutkov Marroroievejr« doirm?«^a sdravnika pro* Vital'a zanimivo vcat, rta ie slavni izumitelj že doltfo namenoma prikri val svojo lezko» anirtno bol^*ze:i- Prvi napad angine nertori« je dobii Vkr«5ni ie prod lflti, ko s« jf mudil v Londoiu. Ti-krat «o ffa prep^imli v sanatorij., kjer »o %h rdravniicj temeljito pregledati. \jt-ftovo stanje se je pa t*kr*t tako zioli^lj da je rnla nevarnost m u jelovo iivljen)* it-etokrat od^tranjen-a. ZapuMil j«* e«uvalorij, ti»iL».i. z*iravuiaiM nejji je bi i AUrco" ni »opet pred megeci na «>voji jahti >Elec-tra.< TaJcrat ie pazi I na n}oj{ovo zdravje profe«or Viđali. Nlarconijeva t>olezeii se ie zapet obrnila m bolje tako. Ja ne je Iahko odpeljal 8 p«rnikoaiJ v 'ienovo iu \'iar«*ii^io Misli 1 je ćelo na potovanje d prekooceaii-^kijji pamikoiu v Južjno Ameriko na sv*?^a- no otvoritev velike otldajne !>ObU»]e. Navziifl dosdevneniu 7.bolj3anju je t>ila pa Marronr jev« boleztan zelo težkn Ekspedicija na Pamir oU naj;-ih J'uskih Jt"taU-k 7127 m. ii>etLiiija »>e )e razdelila v tri oddelkf\ Stalinov in Leninov šćit natškakujoxxi |>lezalci eo že ^osojrH fa-Uuri'/f oh vznožju o*>el» gorskih orjakov. Tretja skupina pler-a oJ» nevamem ^orsk«m potoku Mnuksu proti vznožju š&fta Korto-n^vtške. Prvi ilve ukupinj imata za cebcij ie 900 km jioti prvko Alt^jske^a pogorja in strmih >kaJ prela/n Kvndvk, visokejra 4500 in. Pot. !*o plezabein znatno »*kraj^ln eksp^liMMJo spremljajo^-a lfttala. Po-j \n-ho«! Leninovega i^ita so urejena tri primitivna letalni.' pod dTui:inii porskimi grebeni pa po ei*o. Pleialoi . okro^ vivh treh gorskih velikamov, da preirl^dajo pilot? teren. I>etala »lovažajo plezal^m v tahari.4fta \vr\i novine in fio&to. Pole? tetra *ao pleza-lri v »t-alni Ur^z^idni zvezi me-1 ^eboj. / letali z mestoni 0^ in preko njedra z M'tJcvo. VDOVEC IN VDOVA Vdovee. ki ini^ ve^ otrok, ne oitm z vtovo. ki ima /e tu«li otrok« h prve^a Ka^koiia. V dru^eiu 7-aitonu *>♦' jima rodi ^e nekai otrok. N'eke^a dne s« otroc-i i^rrajo n;i nvorišću in naenkrat se zaftuje filen vriV. Mož pravi ž-ni: Pojdi in p<>urlej. kaj se je 7^ottj»Jl... RfiKiimela sem, zakaj so odprli vratia norUtoic: benece ljudstvo je hotelo zapreti tja ti-9te, ki so bili se obranili nekaj zdrave pameti. Gojila sem nado, da se vroem v Petrograd kot zmesovaJka. V reanici sem se pa morala praplaziti tja kot osumdjenka. Lnned mojih bivših sozarotni-kov ni bik> nikogar več. Crezvičajka je bila vse pofUla. Od krasne palače, ka jo je imel moj oče na Fontaoki, so bile oetale samo ožgaae rarvaiine. Bila sem vsa sbegana v tem nemirnem mestu, ki mi je bilo postalo tuje in sovražno. Porabila sem bila za pot ovan je denar, ki sem ga bila izkupila za borni nakit, kar so mi biiU pustili. Nekega dne, ko nisem iznela več kaj jesti in se mi je od Jakote ie v «tevi vrtelo.., i — Ali je m^gDSe, d*ušica? . . . — <5uj: Šla sem mimo ene izmed javnih kuhtnj. Nisem imela pogmna približa/ti se ji. Topel vocj te neckusne čorbe me je zazibaval v omertico. To je presegalo moje moći. Stopila aem v vrato med te reveže. Kar aem ae zdrznila: nakdo me je potegnil za rokav. — Gospa... Ta beseda je bila strofo p«rer>ovedajia. Mislila sem, a me je pa še vedmo skrivaj in bo ječe vlekla za roicav. Kcmćno sem se otarnila. Suha starka me je kar pozirala z očmi. Malo je manjkalo, da ničem kriknila od sreće. Bila je Anuška, moja stara dojilja, Pomigala md je, naj ji stedim. Videć, da odb«-jaAra, je nama rdeci gardist s puško zastavil pot. — Zakaj ne počakata, da prideta na vesto? — Nknavi listkov, pozabi!i sva jih doma, — 1* odgovorila Anuška. Puaptil je naju, le sumljivo se je ozfcral za nama. Anuška je stanovala v podstre&m sobici na Va-siljevakem otoiku na ond strani Neve. Gredoč mimo Smolemskega pokopališča se je prekrižala. Jela mm se treati. — Ali se monia?... To je bilo vse, kar sem mogla aptavlU Iz aefce. Odkimala je z giavo. Nobenega vpmiaTiJi voč ae nisem upala izgovoriti. Ko sva prišli v njeno sobico, mi je hotela dati jeatl Todft moja lokota je Stran 6 »8LOVBNSKI NAROD«, aobota. T. »gu** 1»W. Stev. 179 Več milijonov se bo porabilo ^ za cerkvena stavbna dela Ljubljana, 7. ftvousta. Pred dnevi smo omenili, da dobe Barja-ni rerkev v Crni vaei. K temu je treba pri-pomnitl, da je to stavbno delo v primeri t mnosrimi drugimi, ki je bil zanja potrošen cerkveni denar, odnosno potrošen 6 posredovanjem župnij, majhno. V Ljubljani imajo stavbne obrti ekoraj neprestano za-služek pri božjih hi£ah in tato lahko rečemo, da cerkve res žirijo blagodejen blagoslov. Morda se vam ide številna stavbna dela pri rerkvah, odnosno zida-nje novih cerkva žo tako vsakdanja, da jih niti ne opazite. Iz tega kratketja pregleda števil-nih cerkvenih stavbnib del v zadnjem deset-letju v Ljubljani boste lahko ugotovili, da jp bilo zanja izdano več milij^nov din. Vff-u-„*.^ , " *' * '„VA*. Ci ?'. ol'* W*i Doslej največje cerkveno stavbno dek> v zadnjem desetletju v Ljubljani je bilo zidanje župnijske cerkve v ftiški To cerkev eicer postopno zidajo in še ni ma pročelja, kakršneca je določil projektant arh. Ple5-nik, sicer je pa rerkev v glavnem že ure-jena. Tuđi z ustanovitvijo nove župnije same na sebi je bilo mnogo stroskov. Cerkev 6O zidali frančiskani. Tuđi krasno poslopje kolonija, ki je bilo sezidano lani v Fran-ČiXkanski ulici in ki je vredno skoraj 5 milijonov din, pripada frančiškanom, ki so Imeli mnogo stroSkov tuđi z obnovitvijo notranjosti stare franči^kan&ke cerkve. Prav tako so bili delavni ealezijanci, ki fio sezidali na Rakovniku moderno cerkev in jo tuđi lepo opremili. Ražen tega so znntno razorili salezijanski zavod. Lani je bila razčirjena stara cerkev pri Sv. Krištofu z velikim prizidkom, ki je prav za prav z> ?am velika cerkev. — Manj znano je Ljubi jančanom, da so dobili tuđi Moecani lani novo cerkev, ki je sicer lese-na, a vendar pomeni podlago za usta-novi-tev nove župnije v bodoenoMi. — Na Kode-Ijevem lepa, moSkih. Polog lepega sa-dja bo naprodaj tuđi suho sadje in brez-alkoholni sadni soki To pa da mnogo dela. škofjeloSka podružnica SVD gradi tuđi lastno suSilnico pri Sv. Duhu in so temelji 2e položeni. V kakili đveh tednih bo au&ilnica s pedmi vred urejena — Zdaj gre pa le zar««! Reteče so mo-ledovale za novo Solo celih 20 let. A ni se premaknilo z mrtve tofike to važno prosvetno vprašanje, čeravno sta »asta-vila oba upravitelja gg. Vidic in Koren-čan za to vse sile. Zdaj pa, upaijmo, je led prebit. Tik sedanje Sole so že pričeli odvažati prst, svet je zakoličen in tu bo zrasla v kratkem nova reteSka sola Zi-davo bodo stardi toplo pozdravili, kajti mladina spada v zdrave, higijeniCne prostore, ćesar o stari Soli pač ne moremo tnfiti. — Noćni mir v Sl«>fJI Iiofcl Je poglavje zase. Posebno sobote so hude na Spod-ojem trgu se prav posebno. Razlićnl >zbo-ri« so improvizirali svoje nastope v noći na nedeljo tako, da dobršen del noći s spanjem ni bilo kaj prida. Morda bi policijski odsek kaj ukrenil. saj vemo, da zna biti energKen — Mar ni to smola? Po-glejte, tam prihajata... Ali ni to krasen parCek ? Sledil sem njenemu pogledu. Izraz >kra-sen« se mi je zdel nekoliko pretiran. Svak je ponosno nosil pod slamnikom mogočno brado, s katero si je zakrival slabo polikan naprsnik. Svakinja je imela na #lavi zelo širok klobuk barve nezrelih mandljev v lupini, ki se je krićeče odražal s svojim ze-lenjem od njene malinasto rdeče platnene obleke. Moj novi znanec je sedel sam sa mojo mizo in upiral nedolžen pogled v bližnje gorske grebene. Sklonil sem se k njegovi simpatični prijateljici in dejal ironično: No, ali začneva igrati komedijo? Ali bova hli-nila blaženo ljubezen? — Z veseljem, saj morava ... Svarila sem • svojega prijatelja, naj ne hodi v Annecv, kajti tu lahko sreća znance. Toda hotel mi je na vsak način pokazati to krasno jezero. Zdaj sva si pa skuhala vročo kaso. Kot na-lasč je prišla sestra njegove žene z možem. Edvardu ste storili veliko uslugo. Oba vam bova zato iz srca hvaležna. — Vašemu prijatelju je torej ime Edvard? Kako je pa ime vam, milostiva gospa? — Emilija — pozor, prihajata... Parček je res počast prihajal po stopni- cah na teraso. Oba sta bila podobna po-osebljenemu slabemu okusu. Ništa se zme-nila za Edvarda, ala sta mimo in izginiia. v hotelu. — Zdi se, da ništa spoznala mojega prijatelja, — je miepetaJa Emilija. Pritrđil sem in se obrnll. Grešni mož je položil prst na usta, vstal je in dejal tiho: — Stopim pogledat, da-li najameta sobo tu. Morda bi se ta čas izprehajala ob jezeru. Takoj pridem za vama. Ta predlog mi ni bil neprijeten. OdSla sva hitro skozi hotelski park in ko nisva več videla terase, sva zadržala korak. Emilija se mi je približala in položila mi je ročičo na roko, rekoč: — Oh... kako se vam bom mogla kdaj zahvaliti? — Toda milostiva gospa, — sem se obr-nil, — vsak moski bi bil storil na mojem mestu tako. Sicer sem pa hvaležen usodi, ki me je nepričakovano seznanlla s tako dražestno ženo. Izpod dolgih trepalnic me je zadel pogled žametasto crnih oči. PreSlnil me je nepo-pisno prijeten občutek. Srečni Edvard, sreč-ni presustnik! Pokazal si res dober okus. Smili ja je menđa Čitala moje misli. Prišla sva k jezeru. Gosto gnnovje je naju za-krilo z neprodornim zastorom. Kar me je Emilija objela z golimi rokaml, mi položila glavo na prsi In za jeci jala: — Oh... oh... oprostite mi ta izliv hva-ležnosti... Se vsa se tresem od razburje* nja ... Kaksni strasni nevarnosti sva ušla po vaSi zaslugi ... Ne prenesla bi misli, da sem zakrivila zakonsko tragedijo... Se en-krat ... iskrena, prisrcna hvala! Zapeljive Emilijine ustne so bile usodno blizu mojih. Trenutek sem okleval, potem sem pa podlegel izkufinjavi. Najin poljub je bil opojen... In trajal je dolgo. In morda bi ga Se zdaj ne bilo konec,, da nisva zaslisala korakov, ki so mahoma pretrgali čarobne sanje. Emilija me je hitro pahnila od sebe, in skoraj sramežljivo dejala: Pozor, Eklvard prihaja! Zares, ta grozni Edvard je hitel k nama in klical: —- Hitro, Mirni, svak oglednje sobe v hotelu, torej hočeta ostati tu. Hitiva na kolodvor, odpeljeva se s prvim vlakom v Cha-monlx. Potem se je obrnil k meni, me prijel za obe rokl in zaklical: — Vi, moj reSitelj, zagotavljam vas, da vam bom do smrti hvaležen. Brez vas bi bil zdaj izgubljen, unlčen. Moja žena bi me gotovo ubila. Oprostite, da se tako hitro po-slavljam, toda razumeli boste,. da zahteva to položaj. Le urno, Mirni__zahvali ae tuđi ti najinemu vitezu ... Vse življenje se vas bova spominjala... Na vogalu promenade sta mi izgintla ix-pred oči. Sedel aem na klopico In mislil na Emilijo. Znova sem preživljal njen poljub in bilo mi je, kakor da ie vedno vdihavam vonj njenih kodrov. Kar so zapeli zvonovi v Annecy. Koliko mora biti ura? Segel tem v žep, toda za-taan sem takal uro. Tuđi denaraice ni bilo nikjer. Tedaj je dobil dolgi poljub gospe £«milije selo grenak okus. In postalo mi je jasno, da zagotavljanje obeh o trajni hva-lesnoflti ni bilo prazna fraza, temveč je krilo v aebi globok in atvareu amiael. Nedelja, & a^g««ta» &00: Veael nedeljski pozdrav oakrbijo g. Svetoaar Banovec, g. Avgost Stanko in plo-«e. — 0.00: Ca«, porodila, »pored. — 9.15: Koncert na vurliških orglah (ploiče). — 9.45: Verski govor (p, dr. Roman Tomri-nee). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe it etoinice, — 11.00: Drobi! ca drobii (pio Ue), — 11.90: Otroska ura: Trije godci. — 12.00: Koncert. Oddelek godbe >Sloge<. — 13: Čas, poroci 1 a, spored, obvestila. — (od-daja od 14. do 17. prekinjena). — 17.00: Kmetijska ura: Sortiranje sadja g. Karei Vrisk). — 17.30: Koncert pevskega društva >Slogec iz Kranja. — 18.90: Vesele zgod-be. — 19.00: Ca*, vreme, porobila, &po-red, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Radijski orkester. — 21.00: Koncert pevskega zbora »Tfboveljeki slavčekc (prenos z Bteđa. Mlad!n$^i zbori s spremijeva-njem klavirja; v odmoru: fcas* vreme, po-ro£ila, spored. — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, t. avgvsta. 12.00: Uverture (ploSce). — 12.45: Vreme, porofcila. — 13.00: Cbs, epored, obve-stila. — 13.15: Pesmi m plesi iz Španije (ploške). — 19.00: Ca«, vreme, poročila, spored, obveetila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Lahka glasba na dveh klavirjih (ploS5e). — 20.10: Leto-Snja knjiina izdaja Slovenske bolske matice (g. prof. Etbin Boje). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta ix Dobme. Dirigent A. Neffat — 22.00: Caa, vreme, poročila, spored. — 22.15: Ura lahke glaebe — Sra-mel Količevo, — Konec ob 23. uri. Torek, 10. aTgasta. 12.00: Operni odlomki (ploMe). — 12.45: Vreme, po ročila. — 13.00: Ćae, spored, obvestila. — 13.15: Radijski orke^ter: Puc-cini: Fantazija (v treta delih) iz opere >Tu-randot«. — 19: Cas, vreme, porobila, spored, obveetiki. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: Par okro- flih (p*o««). — 20.10: Cesfoo prometne tcinje ▼ dravski banovini v okviru medna-rodnaga prometa (g. ing. Ciril Pire). — 20^0: Peveki koncert ge. CirHe Skerlj-Me-dvedove: Pesmi Hugo Wolla; vme« radij-eki orketter. — 22.00: Cas, vreme, poroci-la, spored. — 22.15: Vesele in žalostne pe-emice (Jožek in Ježek). — Konec ob 23. Sreda, 11. avgasta. 12.00: Virtuozi (plo*če). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, otvestila. — 13.15: Za vsakega nekaj (plošče). — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvo-atila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Koračnice (plošce). — 20.10: Vesele zgod-be s tabora in potovanja (g. Miroslav Zor). — 20.30: Oddelek zbora Glasbene Matice: Narodne iz Kokosarjeve zbirke po Adami-čevi priredbi. — 21.15: Radijski orkeeter. — 22.00: Cas. vremo, porobila, spored. — 22.15: Radijski orketter. — Konec ob 23. £«trtok, lt. avgvtta. 12.00: Obisk pri severnih Skovanih (plo-Šče). — 12/45: Vreme, porobila. — 1H.00: Cas, »pored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.90: Nacionalna ura. 19.50: Operetni veofcki (pločfe). — 20.10: Kako predelavani zgodno povrtnino (g. J. Kregar). — 20.30: Koncert: sodelujejo g. Jože Cioetič (samospevi) p. prof. M. Lipov-sek (klavir). — 2*2.00: Cas, vreme% poroSi-la, spored. — 22.15: Lahkih nog naofcrog (plosce). — Kone ob *J3. uri. PRI ZDRAVN1KIT — Zakaj niste piišli k meni ie prej? — Hm, po»\'eto\-al sem se najpivj 9 so. sedo. ki zna zdiraviti bolnike z zelis^i, pa mi je . . • . . . pa vajn je gotovo svetovala kakšno neumnogt. . . ... pa me je napotila k vam. SS »PRESTOLONASLEDNIK PETAK« JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUŠAK Dnevni orzoparoplovn* ti uiba » Sušaka • D^lmiCno In obratno. O s Su&aka oO 16. uxi Dnevna većfcratna zveza s koi»llAći In letoviSčl Jugoslovenske ob.iie. Frtjetn« turlstovska potovanja s SuSaka v Dalmacijo In na Gr&ko po nizkln pavAainin cenan. Ekspresna turlstov<e proge Iz Eenetk v Dalmacijo. Prvovrstnl parobrodi — izborna kTinlnja Prospekte In navodila daje Direkcija na SuSaku. vse njene agencije In vel uradi »Putnika« tn dmtbe »W&gon Lits Cookc. MALI OGLASI Beseđft 90 par, davek poeebej PrcKlici. izjave Deteda Din ty—^ đmvek poaebe] 2a pismene odgovore fleđe maiin ogiasov je treba priložiti oisinko. — Popuatov sa male oglaae ne priznamo. Naslove malih oglasov pošillamo kuno onim* U poaljejo mamke ca 3 din. Deeeda 50 par. davek poeebej. Najmanju zneaek 8 DiD NOVOSTI perila, obleke, pumpa riče itd. nudi ceneno: PRESKEfi Sv. Petra e. St 24 50 PAB BNTL.ANJB aiuriranjb, vezenje uves, peri. la. monotrramov. tumbaj«. Veli« ka taloga perja Po 6.75 Dio vliilhenac Goepotvetska 12. • > L.ETOV1SC£ IN Ktll»ALJ5CE oriporoia: IVO dORLI. Gorem« vn- - Poljan^ka <1nlina NOVOST ZA DAHE! I'ra>iK> ondulacjjo izvriujemo na najnovejSem ter a a najlaijem tparatu, kar jih ie do dane* naredila moderna tehnika. Uspeb ca veake lasc garantiramo. Pr©. oribajte ee in bo»te preeene-fen,. Frizereki «aloo »RAKAR«. PreAernova ulica 9. dvorile. oasproU sla^čičarne Koiak. Za izolacijo proti vlagl In hitro vezavo cementa BETONIT ZAHTEVAJTE NAVODILA! BETONIT ladustrljo, Maribor. GOI&NJKA! Bom v soboto, nedeljo in ponedeljek tam ob teti uri. I. K. 1904 Beaeda 50 par. davek poeebej. Najmanja eneaek 8 Din STROJEPISNT POUK v oddelek od pol 8. do 9. zve-čer sprejmemo 5e nekaj učen- cev. — Vpisovanje in pričetek pouka v ponedelj&k ob pol &. Ućna ura samo 2 dinarja. CHRISTOFOV UCNI ZAVOD, Domobranska cesta 15. 1892 Beaeda 50 par. đavek po«ebej Najmanja zneaek S Din DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, v mestu, išče mirna stranka dveb oseb za oktober za ceoo cea 500 do 600 Din. Plačam ev. za 1 leto na- prej. Ponudb© % natanfnim opisom na upravo >Slovenske- ga NarodvK pod 5ifro >Točen plafnik<. 1893 Beseda 50 par. davek poaebej. NaJmanJSl zneaek S Din TRGOVSKi INVENTAR malo rabljen prodam. Naslov jri upravi Slov. Nar. 1885 RESTAVRACUSK1 INVENTAR ugodno na prodaj. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1899 dela NAPRODAJ po ntsverjetno nizki cen| Chevrolet limuzina- malo rabljen. tovorni avto Steyr i in pol tonski* Amilcar najnovejži model. 2-scdeini. prevozni trici-keli, ved rabljenih koles. Kar-k>vška c 4. Ljubljana. 1807 INVENTAR sostilniiki. hotelaki in pohi-štveni, malo rabljen, prodam. Upoden nakup za novoporo-fence. Ponudbe na upravo >S1. Naroda« pod >Dober nakupe. 1903 V Ljubljano prideS čez gorć, na Rožnik skozi senčnat gozđ, na Prule nioraS čez vod6, k Bausu čez, Dolenjski most. V Pariz te pelje bnoovlak, čez polje, njive plug, v šiško gre paft »fijakar* vsak, za k Bausu pa »štefletencugt. NajlepS' dekleta so Slovenke, najlepSa dravska banovina, najboljSe Bausove pečenke, najboljša Bausova so vina. Ce t'je za zdravje in denar, ne hodi na planine; će noćea se kesat nikdar. k nam doli prid', ker čas tu brzo mine. Vinko Baus GOSTILNA PKI KRAMARJU Dolenjftka c«k»ta 5 Beseda 1.— Din, davek posebej. NajmanjSi znesek 15 Din NOVA H15A se^toječa iz lokala, stanovanja, kleti, 8 ha zemlje, oddam v najem ali prodam. Spodnja štajerska. Lepa prilika za vpo-kojenoe. Lastnik: Radej, Zagreb, DeieliSeva St. 12. 1900 STO SOIIOV iz hrastovih doj;, od 1 do 4 polovnjake, kupi tvrdka Brača FVadel, Sesvetf* pri Zagrebu. HtOl ML\I) OVČAR fi?tokrven, itiri mekeće star, ugo i no na prodaj. &kral>oeva ulica St 9. 1902 VABILO na redni občni zbor Posojilnice v Tretmjem kl bo v nedeljo dne 15. avgusta 1937 ob 0. uri dopoldne v zadružni pisarnl DNEVNI RED: 1. Porobilo na^ielstva. 2. Odobritev letneg-a računa za 1. 1936. 3. Čitanje revizijskega poroćila. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajni predlogi zadružnikov. Na^elntvo. Ako bi zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure kasneje drug^ občni zbor z istim dnevnim redom na istem prostoru, kl sklepa ob vsakem številu udeležencev. OtroMd totićki L>voRo«e»a>, * t v m t m , lajBOtejIlb motofjl, stroj I m o d e ' o % t r i c i lt I j i po(retl)lf I PO ČELO N1ZKJ CEM — CEN1K1 KUA.NKO j „TRIBUN Au F. BATJEI LJUBLJANA, Karlovslus cesta % — rodružnlca ftlAJlIBOK. Aleksandrova oeata tB Makulaturni papir proda oprava ^Slovenske^a Naroda14 Livbl|anaf Knaftfeva ulica štev. 5 Ttafttt Jori|» gnp«BiW — 2* „Narodno tiskamo* Frmn J«an — £a opravo Jn tniritid del Usto Oton Ouirtof. — Vat v TjutOjanl.