Poštnina plačana v gotovini Cena 2 din Leto I. Ljubljana 15. - 31. avgust 1940 Št. 13. Tobis Mozart in Eugenija ki jima je usojena tako kratka a plamteča ljubezenska zgodba v Tobis-filmu »Serenada«. Na sliki sta Haiines Stelzer in Helli Finkenzeller. Režija Hainiseheva. 1 lepa le vellla lajna. Olga Čehova o lepoti in ohranjeni!! lepote Ni buš lahko priti clo> Olge Čehove, če¬ tudi le radi intervjuja. Vedeli smo sicer, da nastopa večer za večerom v gledališču, kjer ji razprodana dvorana vselej prireja burne ovacije. Publika je očarana po nje¬ ni. umetnosti in miku njene osebe ter le¬ poti, ki se zdi kakor da je večna. Dognali smo tudi, da jo je redno, vsaj enkrat v mesecu najti na delu v filmskem'ateljeju v glavni vlogi kakega novega filma. Radi tega srno po mnogem brezuspešnem tele¬ foniranju nad vse radostno sprejeli njeno povabilo naj jo obiščemo v gledališču v velikem odmoru med tretjim in četrtim dejanjem, kjer se bomo mogli z njo po¬ govoriti o vprašanjih kosmetike, ki tako zanimajo naše čitateljice. Zelo prijazno nas je umetnica pozdra¬ vila in takoj načela razgovor z očarljivim smehljajem. — Izvolite! Posedli smo po malih stolč¬ kih. Natočila nam je izvrstnega moselske- ga vina in ponudila cigaret. — Hvala! je dodala takoj nato, ko ji je eden nas vrnil ljubeznjivost z isto po¬ nudbo. — Ob delu ne kadim. Sicer sem prav« sladko-kuska, toda vsa opojna sred¬ stva, med katere prištevam tudi cigarete delujejo najpopolnejše takrat, če se jih jemlje v pravilnih količinah. Le na ta način je doseženo ono osvežujoče delo¬ vanje, ki gani podcenjevati — za podporo uravnovešen ja našega celotnega počut- ka. Ob ti ugotovitvi smo prav ob vpraša¬ nju, na katero si želite odgovora: Lepota in sredstva za nego lepote! Lepota je v mnogih milijonih različkov posejana po vsem svetu in je odvisna od osebne presoje srečujočih se ljudi. Velika pomota je, če jemljemo za merilo ono »klasično« lepoto. Življenje samo dokazuje, da v praksi nik¬ dar ne odloča in vsakdo izbira le po svo¬ jem okusu in občutju. Malo drugače je s sredstvi za nego lepote, ali če točneje re¬ čemo: s sredstvi za olepšavanje. Gotovo so ta za zunanjo podobo žene prav tako nevarna kakor narkotika za njeno- no¬ tranjost. Treba jih je uporabljati čim štedljivejše, ako želimo doseči kar smo h oteli. Med tem je rezek zvok električnega zvonca najavil skorajšnji konec odmora in malo smo se ustrašili, da bo- umetničino zanimivo pripovedovanje prekmalu pre¬ kinjeno. — Brez skrbi! nas je pomirila Olga Če¬ hova. Še nam ostane nekaj minut, da do¬ cela utešim vašo radovednost. ^Tobis - — Recimo — važna je za vsako ženo pravilna razdelitev dne, zgodnje vsta¬ janje, kratka telovadba in končno inten¬ zivno delo, ki popolnoma osvaja in zado¬ volji človeka — lo so vse čarobne formule, ki obdržavajo žensko večno mlado in sve¬ žo. Že samo oduševljenje nad delom in zavest, da popolnoma izpolnjuje prostor, ki ga ji je življenje odmerilo, preprečuje »FILM«, AVGUST 1940 ŠT. 13. Constanze Mozart udejstvena po Christl Mardayn v Tobis-filmu »Serenada« Alije možen film o Mozartu? Vprašanje in odgovor nanj .Na prvi mah se zdi film o Mozartu kaj primeren za razširjenje že samega na se¬ bi dovolj problematičnega poglavja kom- ponistovskih in opernih filmov na novo poglavje, kar z glasbene strani napravlja nalogo nerešljivo. Poznamo srečne pa tudi manj uspele primere uporabe klasične glasbe v filmu: Uspelo je sovisje z de¬ janjem in Schubertovo glasbo, občuteno pravilno osvetljenje Chopinovega valčka in še nekaj drugih. Kako je torej z Mozartom? Glasba v zvočnem filmu bo vedno kje za program¬ sko: njena absolutna vsebina bo nekje gotovo pomenila zvezo s slikami na platnu in tudi tam, kjer bo slika omenjena na še tako umaknjeno spremijevanje in bo za¬ senčena z izstopajočo glasbo, vendar ne bo možno postaviti potrebnega razmaka, ki jo terja sproščenje glasbe izven vsega materijalnega. Manjka žal. kakor pavza v glasbi tudi analogno pavza v sliki. Mozartova glasba je še najmanj zmožna programskega pomenijiyanja, razen v ple¬ su. Njeno z neponovljivo popolnostjo v absolutno preneseno sproščenje od vsega gmotnega in njena sama iz. sebe vzrasla harmonija, ter nepogrešljiva podaja vese¬ lega in lepega, tragičnega in komičnega se odmika vsaki možnosti literarnega po¬ jasnjevanja. Ta ugotovitev terja skrajno pažnjo ob uvedbi Mozartove glasbe v zvočni film Posrečen domislek je v Tobis-filmu o Mozartu podati zaključeno epizodo iz nje¬ govega življenja po mojstrski Morikejevi noveli »Mozart na potovanju v Prago«. S svojo soprogo Konstanzo potuje Mozart k izvedbi svojega »Don Juana«. Povest te poti in dogodkov, ki se vežejo okrog umetnika in njegove soproge posredujejo uspelo sliko človeka in umetnika Mozarta v oni pokrajini. V veselosti Mozartove glasbe zvene najprej in kakor slutnja daljne usode mračni akordi iz. uverture »Don Juana«. Samo potovanje je za Mo¬ zarta polno ljubkih doživljajev. Ti so v osredju celotnega filma in sc izražajo v plesu baleta dunajske državne opere. Leopold ITeini-sch z odra in študi ja že dol¬ go znani subtilni interpret je prevzel re¬ žijo tega filma. Alois Melichar, glasbeni strokovnjak skrbi za to, da z vso vernost¬ jo podajana Mozartova glasba spremlja mojstrovo pot. Prizadeva si stilno-verno povezovati, kar zadeva povezovanje, — odrekanja polna naloga za komponista, ki zavestno zapostavlja sebe, da pridobi ne¬ smrtni Mozartovi glasbi novih prijateljev. Dr. Pauli lin vn rin Tako se napravi ladijski vozel! V Chiemseeški jadralni šoli se uče mlada dekleta te umetnosti. Rimanje ob 7. stopnji vetra Operater v. Stwolinski pripoveduje Zadnji dan snemanja za kulturni film podjetja Bavaria-Film »Sonce, veter in bela jadra«, je že bil v znamenju vojne. Jesensko Chiemsee je še enkrat pokazalo svoje najlepše. Bil je redkokdaj doživ- I j e ir i dan. Veter je dosegel 7. stopnjo moči in po jezerski gladini so se gnali visoki penasti valovi, V takem je bilo treba po¬ sneti za film jadrnice Chiemseeške ja¬ dralne šole, ko so se nizko nagnjene nad površino gnale po valovih. Snemati je bilo treba s posebnega, k neki jadrnici privezanega navadnega čolna, ker motor¬ nega nismo mogli nikjer dobiti: stoje, ko je poplesaval po vodi kot orehova lupina. Skoro dva metra visoko se je dvigal iz bijjzd na grebene valov in vsakokrat, ko je.sinila kaka jadrnica mimo, se je njeni posadki moralo zdeti, da je izginil z ope¬ raterjem in režiserjem ter dragimi apa¬ rati vred v valovih. Režiser dr. Curry je imel dovolj opraviti, da se ni do najinih gležnjev zaliti čolniček potopil. Le z ve¬ likim trudom se je dalo znova in znova ustvarjati ugodne položaje za snetek.' Na¬ vadno sem omahoval na eni nogi, v vedni nevarnosti padca v valove. Ni šlo za naju, 2 kuj to, če bi se zmočila, le dragoceni filmski materija! sva morala ohraniti, ki je bil spravljen v nepremočljivi vreči na dnu čolna. Končno je bil proti večeru posnet zad¬ nji meter filma. Kl jub oljeni opravi, pre¬ močena do kože, ukaževa obrniti h kraju. Nihče od teh, ki so nas ta lepi dan sprem¬ ljali v našem delu z obrežja, bi nemara ne dal počenega groša v stavo za uspele posnetke tega dne... In vendar je razviti film pozneje pokazal, da ni šel niti meter traku v izgubo. »Rojena sem v Ljubljani, moja mati se je pisala Obrekar,« je nedavno izjavila do¬ pisniku zagrebških »Novosti«. Alida Valli je zdaj najpopularnejša filmska igralka v Rimu. Doslej je ustva¬ rila štiri velike filme: Manon Lescaut«, >1000 lir na mesec«, »Ples na dvoru« in »Rdeča krčma« ter še nekatere manjše fil¬ me. Pravkar dovršuje veliki film La passione«. Ta sloveča italijanska filmska zvezda je še zelo mlada. Dovršila je šele 23. leto. Lepa, visoka, vitka, krasnih tem- norjavih las. ki ji v zavojih padajo na rame, njene oči so temne in blesteče, da osvajajo. Zelo je ljubezniva in se veno¬ mer smehlja. Na vprašanje, kako je prišla k filmu, je rekla: »Že kot dekletce sem vedno sanjarila, kako bi postala filmska diva. Neka notranja sila me je venomer naganjala k temu. Bila sem pridna; ugo¬ tovili so, da sem fotogenična in nadarjena za dramske vloge. Kakor je to v navadi, sem najprej nastopila v majhnih vlogah, dokler me niso lepega dne izbrali za glav¬ no vlogo. Nastopam že dve leti in pol.« Na vprašanje, ali ji je filmska kariera všeč, je mogla samo pritrditi: zelo. zelo všeč. V katerem filmu se je po lastni sod¬ bi najbolj uveljavila? Odgovorila je: Bil je film, ki ga je občinstvo najslabše sprejelo. Imenuje se »Neopravičena od¬ sotnost«. Nerazumevanje občinstva me je močno bolelo, ker sem v njem dala vse svoje najboljše sposobnosti. To je bila Velik trenotek v Mozartovemu življenju Constanza prinaša svojemu soprogu Wolfgang'u Amadeju Mozartu povabilo na pred¬ vajanje njegovega dela v Pragi. Prizor Christl Mardayn s Hannesom Stelzerjein v novem Tobis-Iihnu o Mozartu. 3 SITI RLE Y TEMPLE je nedavno prvič v svoji sijajni karijeri nastopila v radiju. Prejela je 35.000 dolar¬ jev honorarja (2,500.000 din!) in ga name¬ nila skladu za nezaposlene igralce. »HOLYWOOD« Svečani premijeri tega novega filma so prisostvovali vsi najprominentnejši zvezd¬ niki filmske metropole. Najcenejša vstop¬ nica je veljala :li dolarjev (700 din). »ČRNA EKSTAZA« je naslov zanimivega dokumentarnega fil¬ ma o neznanem življenju in navadah uro¬ jen ce\ v najoddaljenejših predelih Belgij¬ skega Konga. Orjaške črnce in njihove tajne orgije spremljajo izvirni zvoki. odlična drama, ki jo zdaj predelujejo za gledališče. — Ali ste že kdaj nastopali v gledališču? — Ne, doslej še ne, v tej drami ho zdaj moj prvi nastop in tega se močno vese¬ lim. Ko je poročevalec beležil razgovor, ga je Alida Vallj nenadoma vprašala: — Vi ste Jugoslovan? — Da, iz, Hrvatske, iz Zagreba, — Tudi moja mati je bila Jugoslovan¬ ka. — Res: Odkod? — Moja mati je bila Slovenka, njeno dekliško ime je bilo Obrekar. Tudi jaz sem rojena v L j u b I j a n i. Preživela pa sem tam samo 2 ali 3 mese¬ ce, tako da slovenščine žal ne znam. Zakaj se pa tako čudite? — Ne čudim se, nasprotno všeč mi je. Vaša podoba in vaš sanjavi pogled izda¬ jata slovansko čud. Zdaj tudi razumem vašo težnjo po vlogah polnih duševnosti in dramatične sile. Pogovor je prekinil hišni telefon, Alida Valli se je morala pričeti šminkati. Dopis¬ nik se je oprostil od ljubeznive filmske dive in ob slovesu vprašal, ali jo sme ob kak¬ šni priložnosti povabiti na večerjo jugo¬ slovanske kolonije v Rimu. — O, zelo rada pridem, je veselo od¬ vrnila. Zdaj bom samo še nekaj dni za¬ vzeta z dovrševanjem filma »Strast«. »DESPERADO« je veličastna epopeja človeka, ki mu je s krivico 1 in podkupljivostjo uničen dom. Jesse James, legendarni junak Amerike maščevalec nezaščitenih farinerjev oživi na platnu in opravičuje svoja dejanja. Jesse James je bil nekoč nazvan »največji bandit in najdrznejši maščevalec«. V razgibanem dejanju tega filma si dele glavne vloge Tyrone Poiver. Nancv Kellv in Henry Fonda. Trak je posnet v tehnikolorju naravnih barv in predstavlja novo poglavje filmske umetnosti. Na vseh premijerah je kritika potrdila to dejstvo s priznanjem, da je resnično umetniško delo. ANNE POVVER, očarljiva sestra Tyrone Ihnverja je od¬ klonila vse ponudbe filmskih družb, ki so jo hotele angažirati kot igralko. Izjavila je, da jo pisanje filmskih manuskriptov in filmska tehnika sama mnogo bolj za¬ nima kot igranje. ELSA MAXWELL »najduhovitejša ženska Amerike« je na¬ pisala dijaloge za kozmopolitski film Zvodnice« (prejšnji naslov je bil »Hotel za ženske«), V duhovitem slogu in zanimi¬ vem dogajanju se zapleta in razmetava zgodba, polna tempa in vedrine. »MODRA PTICA«, znani Maeterlinckov roman, za katerega si je nekoč pridobil pravico filmanja VValt Disnev, je zdaj posnet za film s Shirlev Temple. V tem filmu ima Shirlev prvič' »filmskega brata«.. 2oth Ceniurv Fox Nancy Kelly v filmu »Desperado« 4 v filmu s Shirley Temple Po vsem kulturnem svetu je znano div¬ ini pravljica belgijskega pripovednika Maurieea Maeterlincka »Modra ptica«, ki je zdaj doživela tudi svojo filmsko reali¬ zacijo. Za to klasično lepo pravljico je obsto¬ jalo že kakih 10 let nezmanjšano zanima¬ nje \ krogih filmskih producentov, toda nihče ni hotel sprejeti odgovornosti na- pram milijonom ljudi po vsem svetu, da bi na filmskem platmi pokazal to prav¬ ljico tako, kakor so si jo ljudje z naj¬ lepšimi potezami očrtali v svojem hrepe¬ nenju. Tudi Walt Disney je poskušal po¬ dati to delo z risanim filmom na svoj znani način, toda po nekaterih poskusih je vse opustil in prodal pravico snemanja za film Darrvl F. Zanucku, šefu Foxove filmske produkcije. Zanuckova odločitev, da bo filinal Modni ptico«, je vzbudila ne samo med filmsko publiko, temveč tudi med strokovnimi krogi veliko pozornost. Mamice Maeterlinck pa je takoj, ko je zvedel, da bo glavno vlogo tega filma po njegovem delu igrala Shirlev Temple, navdušeno brzojavil Foxu in izjavil, da smatra Shirlev za edino poklicano, da interpretira malo Mytyl. 2olh Century Fox Legenda o modri ptici je zelo stara, enostavna in fantastično lepa. Izvira iz francoske province Lorraine, kjer jo je Maeterlinck tudi prvič čul in ohranil nje¬ ne fragmente, globoko zasidrane v svoji duši, da je mogel pozneje dati vso njeno lepoto v dramatični obliki vsemu široke¬ mu svetu. »Modra ptica« je bila prvič predvajana v Umetniškem gledališču v Moskvi na je¬ sen, 1908. leta. Svečani gala-premijeri je prisostvoval celoten niški carski dvor in najvišji člani moskovske družbe v popol¬ nem sijaju. Ta predstava je bila ena naj¬ večjih umetniških senzacij te gledališke sezone v Rusiji. Po ogromnem uspehu v Rusiji ni bilo treba dolgo čakati in »Mo¬ dra ptica« je preletela vse evropske pre¬ stolnice s popolnim uspehom in dosegla splošno priljubljenost. Decembra 1909 se je začela njena pot s pozornice Jlaymar- ketskega gledališča v Londonu po Angli¬ ji. Škotski in Irski, prešla čez ocean in je bila jeseni 1910 predvajana -v New-Yorku. Uspeh predstave je bil tolikšen, da jo je takoj za tem predvajal ogromni Majestic Theatre, kjer je bila na sporedu nepre¬ stano leto dni. Leta 1920. je kot opera nanovo osvojila Ameriko na deskah slav¬ ne Metropolita™ opere. Modra ptica« je zdaj prevedena na 32 jezikov, predvajana je bila na 155 sve¬ tovnih pozor išči h in na mnogih je še zdaj na sporedu. 20 tli Century Fox je vložil dva mili¬ jona dolarjev za realizacijo filma. Zgra¬ jen je bil nov studio, da bi bilo mogoče razpolagati z neomejenim prostorom. - Tehnikolor se je v tem filmu uveljavil kot še nikoli doslej in ustvarja čaroben okvir dogajanju pravljice, kjer si dele glavne vloge Maeterlinckov ega dela .Shir¬ lev Temple, Johnnv Russell, Gale Sonder- gard, Ecldie Collins in Svbil jason. znana iz filma Daddy. Kina Roxy in Rivoli v New-Yorku sta to delo istočasno predvajala pet tednov in sta bila stalno razprodana. Tako poje ljudska pesem, včasih pa tudi: »Odpiraj dekle kamrico...« Te na¬ vade so po vsem svetu enake, na Tirol¬ skem, Bavarskem in pri nas. Nimamo na¬ mena pisati primerjalne razprave o ljud¬ skih šegah in navadah in se izgubljati v malenkostih, ponoči so vse mačke črne — ko se z dvignjenim repom sprehajajo po strešnih slemenih in mijavkajo in črni so ponoči tudi fantje, ko pristavljajo lestve pod okenca kamric. V obeh slučajih je vmes ljubezen in v okrilju noči se poda¬ jajo ljubimci k svojim ljubicam. Tudi v neki gorski vasi. ki ji ljudski glas nema¬ ra ni po krivici v zdel pridevka grešne 5 Bavaria ERNA FENTSCH predzakonski otrok Stangassingerice (Eli.se Aulinger) v filmu »Grešna vas«, izpostav¬ ljena zamotanim rodbinskim zmešnjavam vasi, da je na daleč in na široko po tem zaslovela, je ta šega z lestvami in okenci kamric od paintiveka udomačena. Lestve so tod ponoči zelo važno orodje in prav nič se ne bi zmotili v mnenju, da bi po¬ gosta raba lestev kmalu pokazala potrebo posebne popravijalnice zanje, če bi se blagorodni občinski svet na pritožbo do¬ mačega župnika, ki je o tem gotovo kaj več vedel, soglasno ne odločil kaznovati z javnim batinanjem vsakega moškega občana radi ogrožanja javne morale, če bi se v bodoče podajal sreči naproti po lestvah, mesto po ra v n i poti. Kaj tu ime¬ nujemo srečo, ni težavno uganiti, čeprav je sreča precej relativen in nezanesljiv pojem. V veliki večini primerkov vodi pot k nji po poti h kaki deklici. Je pa s stvarjo tako, da na ta način nič preveč pogostorna ne nastajajo resni odnošaji, kakor jih sicer gojita zaobljubljena ženin in nevesta. V naši grešni vasi je vendar možno govoriti o tradiciji takega načina, saj je bil sam mežnar nekoč pod oknom neke kamrice zasačil svoja sinov a, ki sta imela isto, prav lahko umljivo namero, čeprav nista vedela drug za drugega. To je do¬ godku dajalo še prav posebno grešen pri¬ zvok, saj je namera veljala podobni le devetnajst let starejši, torej zdaj toliko stari očetovi spozabi... Naj bi tu s prstom pokazali na očiti greh? Ne, o tem ne bomo razpravljali, počakajmo odgovora, dokler Joe Stockel ne konča svojega filma GREŠNA VAS«, ki je prirejen po istoimenskem odrskem komadu \laxa Reala. Vendni moremo že danes povedati, da ta Bavaria-film ne bo spravil na platno nobene moralične tragedije, temveč nas bo le prestavil v svet, ki ga bomo z. ra¬ dostnim srcem socloži v 1 j ali. nova filmska zvozila Linda Dainoll l ilmska podjetja od časa do časa pre¬ senetijo filmsko občinstvo s kakim izne- nadenjem, bodisi z izdelavo kake poseb¬ nosti. ali z izbiro predstavi jalcev. Posebno iznenadenje, ki ga je letos najav il 11o 1 - Ivvvood je odkritje nove Foxove filmske zvezde. Linde Danieli. Slava te sedemnajstletne mladenke je tako rekoč nastala čez noč. pp njenem si¬ jajnem uspehu v filmu Zvodnice« (Hotel za ženske). Ta njen debat je izzval odu- ševljenje publike in laskavo pohvalo kri¬ tike, to pa ne samo v Ameriki, temveč po vsem svetu: posebno nedavno v Parizu (pred zasedbo), kjer je evropski premi- Bavana SEPP STANGASSINGER igra ga Georg Bauer — z njim ni dobro češenj zobati — pokazal bo svoje spo¬ sobnosti v Bavaria-filmu »Grešna vas« 6 jeri tega filma prisostvoval ves odlični Pariz z windsorskim vojvodskim parom vred. Linda Danieli je rojena 16. nov. 192J \ Dallasu. Že kot mala deklica je nastopala v raznih šolskih prireditvah in vzhajala pozornost meščanov. Ko se je v mestu slučajno mudil neki holIvuoodski lovec na talente, mu je Linda na prigovarjanje tovarišic poslala nekaj svojih fotografij. Čez kake tri mesece pa je prejela brz.ojai iz llollvuooda, s katerim jo je 20th Cen- turv Kox Ijubeznjivo vabil, naj pride \ Hollywood na poskusno snemanje, seve¬ da na stroške podjetja. Očetu navkljub je Linda odpotovala z materjo in mlaj¬ šim bratom v filmsko metropolo in ostala tam tri tedne. Toda po mnogih vajah in snemanjih se je Linda morala vrniti do¬ mov. bila je še premlada. Ta neuspeh pa je ni ozlovoljil. Tudi \si domači in znan¬ ci so bili mnenja, da je resnično še pre¬ mlada za vloge, ki bi jih imela igrati. Po želji šefa Koxove produkcije, Za¬ li neka, se je Linda odslej pogosto ogla¬ šala študiju in pošiljala svoje najnovejše fotografije. 2. aprila 1939 je spet prejela 2<>lli Centurv Fox Linda Danieli brzojav, v katerem so ji sporočili, da so njene zadnje fotografije zadovoljujoče in naj spet pride na poskusno snemanje. To¬ krat je Linda odpotovala sama in vsa njena rodbina je nestrpno pričakovala njenega sporočila. Že čez. nekaj dni je brzojavila: »Srečna sem, ostanem.« »Mala Linda«, kakor so jo klicali vsi še izza prvega poskusnega nastopanja v štu¬ diju, je zdaj zrasla in postala prava le¬ potica in odlična igralka. Talent, ki se je skrival v preplašenem dekletcu, se je razmahnil v vsej veličini. Po kakih dveh tednih poskusnega sne¬ manja ji je bila podeljena glavna vloga v filmu Zvodnice«. Z njim je na mah dosegla veliko priljubljenost. Zanimivo je. da je dijaloge za ta film napisala žen¬ ska in sicer Kisa Max\vell, ki jo imenu¬ jejo najduhovitejšo žensko Amerike. Film je obilje razkošnih prizorov, mondenih zabav in od prvega do zadnjega metra izredna znamenitost. ★ Ampak človek, kar brez. službe in do¬ hodkov se misliš oženiti? Ali misliš, da boš živel od ljubezni?« »Tisto ravno ne, upam pa, da od očeta ljubezni.« Bit vari a Odklanjanje ali ljubezen? Viktoria v. Ballasko in Rudolf Prack v filmu »Krambambuli« (Zgodba nekega psa) podjetja Bavaria-Wien-Film. 7 V odgovoru uredništva v zadnji številki, naslovljenem na naše mariborske čitatel ji- ce, smo opozorili na potrebo, da se je treba pri ocenjevanju filmov držati gotovih norm, kakor je to potrebno pri vredno¬ tenju vsakršne umetnine. Končne odločit¬ ve — kaj je umetnost in kaj je kič — ni nikakor mogoče prepuščati subjektivni predstavi posameznika. Če hočemo stvari do dna. moramo naj¬ prej ugotoviti značaj umetnine in potem raziskati v koliko mn delo odgovarja. To dejstvo nas sili, da smo v pogledu na ostala svojstva še posebno kritični. Nika¬ kor ne more veljati kak film že radi tega za umetnino, ker nam morda ugajajo igralci, ker nas je očarala melodija neke pesmi ali ker nas je film osvojil z nape¬ tostjo dejanja ali nam nudil posebno za¬ bavo. Caspar David Friedrich, največji slikar biederma jerske dobe je nekoč zapisal: Edini resnični izvor umetnosti je naše srce, govorica čistega otroškega občutja. Kakor slika ne izhaja iz tega vrelca, ni več umetnost, temveč le umetničenje. Z drugimi besedami pomeni ta izjava, da sta izvirnost in edinstvenost odločilna znaka vsake umetnine, a ta sta pri filmu ob popolni mehaničnosti izdelave, ki ob predvajanju izključno odloča, močno omejena. Kak klavirski komad, pesem ali ples ne more nikdai biti do zadnjih podrobnosti enako ponovljen. Po razpoloženju izva¬ jajočega umetnika se bodo vselej poka¬ zale manjše ali večje razlike. Vendar vzbuja ponovitev v vsakem slučaju nov. enako velik potrošek umetniške moči. Ta 2oth Cciiturv Fon Najlepši filmski par sveta Tyrone Po\ver in Linda Danieli sta bila po anketi velikega ameriškega časopisa izbrana za najlepši filmski par na svetu. Družba 20 tli Century Fox je takoj izko¬ ristila priliko in ju zaposlila z novim filmom, kjer nastopata skupaj 8 poraba energije pri predvajanju filma a priori odpada in je postala le čisto me¬ hanična in od prave umetniške zmožnosti popolnoma neodvisna zadeva. Film za¬ hteva to umetniško zmogljivost, ki je pri gledališču, plesu ali koncentriranju'vsa¬ kokratna — le enkrat, namreč ob snema¬ nju. Prav tako ne terja kot pri gledališču vselej znova ustvarjanja fantazije publi¬ ki, ki je potrebna radi nepopolnosti odra. Radi tega so tudi naloge filmskega re¬ žiserja mnogo važnejše kot onega pri gle¬ dališču in s pravico razteza filmsko ob¬ činstvo svoje zanimanje na velike re¬ žiserje kot so Jacqu.es Feyder, Eisenstein, Lubitscli, Frank Borzage, Renoir in dr. Med gledališčem, in kinom je torej po¬ membna razlika. Radi tega je tudi ne¬ smisel, če se filmajo dela, namenjena za gledališče, bodisi drame, opere ali ope¬ rete. Gledališče ima svoja posebna pra¬ vila, prav tako kot film. Za gledališče ve¬ lja še zmerom po starih Grkih uveljav¬ ljena povezanost kraja, časa in dejanja, ko je bistven element resničnega umetni¬ škega filma prav v prekinjanju in prehi¬ tevanju tega pravila. Tu nas skoro izkuša primerjava med klasično in moderno glasbo, n. pr. z jazzom. Jazz. nazadnje vendar ni tako krivoverski kakor se zdi. Povsem resen umetnik kakor je Kfenek, uporablja izrecne jazzovske motive v svo¬ jih operah. Gerslnvin je čisti jazzovski komponist in n jegova »Rhapsodv in Bine« je bila igrana po Paulu Whitemanu in tudi najkritičnejši poslušalec mora potr¬ diti. da je resnično umetnina. Razlika med kinom in gledališčem je še večja in globja, podobna razmerju med fotograf- stvoin in slikarstvom. Prav katastrofalen nesmisel je, ko skušajo nekateri fotografi svojim delom nadevati videz in svojstva slik (olje, tempera, akvarel itd.) ali če sli¬ karji kakor n. pr. Segali na berlinski umetniški razstavi, vlačijo v svoja dela izrecno fotogenične momente. Iz tega raz¬ loga je moral biti neuspešen tudi poskus berlinskega režiserja Piscatorja, ko je skušal uporabljati filme kot del odrskega scenarija. V nasprotju pa vidimo kombi¬ nacijo s fotografijo, risbo ali sliko za so¬ dobno. povsem resno umetniško obliko s svoj s k i mi zakon itostm i. Najvažnejši element pri gledališču je živa beseda, šele v drugi vrsti mimika. Vse to film daleč presega. V filmu je vsak trenutek možno menjavati pozorišče in vnašati v dogajanje stvari v poteku in na način, ki je za gledališče za zmerom ne¬ dosegljiv. Le radi tega je bil nemi film tudi zmožen obstanka. Tako so nastali iz¬ vrstni in absolutno visokoumetniški filmi, v katerih so imele v logo živali (»Gliang«, »Congorilla«): ladje (film o bitki pri Co- ronelu in Falklandskih otokih — angleško delo še iz »nemega časa«, »Atlantic«): zgo¬ dovinski dogodki, tovarne, ceste. Ali je črno perilo le modni domislek? Tako bi morda menila stara mati, toda moderna, elegantna dama ima gotovo vsaj eno črno garni¬ turo v svoji omari. Za črno ve¬ černo toaleto ji je brezpogojno potrebna, pa tudi za popoldansko obleko je nekaj apartnega in osebnega. Tu vidimo popolnoma nov model iz posebno fine umet¬ ne svile z globokim hrbtnim 'izre¬ zom. Prsni del je iz tila z uve¬ zenim cvetjem v rožasti in črni barvi in to dela perilo posebno nežno. Podoben model pa je v povsem črnem. GOLDFISCHWERK, Oberlungwitz i. Sa. Nemčija. 9 Ustvarjanje fantazije, ki je pri gleda¬ lišču predvsem zadeva poglobitve gledal¬ ca v delo, je pri filmu pridržano tvorcu, namreč režiserju. Njemu je dano ne tako kot onemu pri gledališču in brez škode za umetnost zakleniti na neomejeno pod¬ ročje sproščene domišljije, kakor je to' v francoskih surrealističnih filmih. Chaplin je možen le v filmu, Chaplin bi bil na odru kič. tako pa je Chaplin umetnik, ki je najgenijalnejše doumel resnične mož¬ nosti filma in jih tudi izrabil. Njegovo delo Za zlatom« je popolna in edinstvena umetnina. Z izjemo njega je pomen igral¬ cev pri filmu kljub vsemu reklamnemu kričanju dosti manjši kot pri gledališču. f ilmska dela morejo' biti le tedaj res¬ nične umetnine, če izrabljajo vse filmske možnosti in če se popolnoma oddaljijo od gledališča in se razvijejo v dejanju na lastni filmski način. Novice iz filmskega sveta EDISON V FILMU Mož, katerega izumi na področju elek¬ trotehnike so sploh šele omogočili razvoj filma: Thomas Alva Edison, največji izu¬ mitelj vseh časov, je predmet velikega filma, družbe Metro-Gold\vyn-Mayer. Ker še žive številne osebe, ki so poznale Edi¬ sona, je bilo kaj lahko dobiti vse najne- znatnejše podrobnosti o njegovem življe¬ nju. kakor tudi mnoge predmete iz. nje¬ govega doma in laboratorija. Po drugi strani pa je bila družba prav radi tega primorana paziti v mnogo večji meri, ka¬ kor pri drugih zgodovinskih filmih na pravilnost in resničnost dogajanja. Na¬ slovno vlogo igra Spencer Tracv, ki je že brez maske presenetljivo podoben velike¬ mu izumitelju. To je zdaj njegova naj¬ daljša vloga, kar jih je doslej igral: na¬ stopi namreč v 85 od skupnih 00 prizorov. Znani industrijalec Henry Ford, velik pri¬ jatelj Edisona, je nekoč rial rekonstru¬ irati prvi njegov laboratorij. Ko ga je Edison obiskal, je dejal: ->Res je, 99.1% je vse tako, kakor je bilo.« Forda je zani¬ malo. kaj bi bilo manjkajočih 0.9% in Edison je prostodušno povedal, da -nekaj z dvema ničlama ...« ZAMENJANI DUŠI bi mogel biti po naše naslov filma z ime¬ nom »Turnabout«, ki ga zdaj snemajo v llollv^voodu s Čarale Landis. Dejanje za¬ jema" redko zgodbo moža in žene, ki iz¬ nenada čudežno menjata svoji duši — in glasova. Mnogo mesecev vaje je bilo tre¬ ba. dokler VVilliam Hubbard ni zmogel odigrati posameznih prizorov z glasom Čarale Landis, prav tako kot ona z nje¬ govim. Snemanje filma vzbuja že zdaj veliko pozornost, ker po zatrdilih produ¬ centa ne gre za ni kak tehnični trik. « Planinke pozdravljajo zahajajoče sonce preden se napotijo v dolino. Zakaj ne greš za menoj? Se ti je kaj zgodilo? Bavaria Izpahnjen členek! Napravim ti zasilno obvezo. 10 2oll\ Centurv l r ox Brenda 3oyce igralka z očarljivim smehljajem j(' zaslovela čez noč po velikem uspehu \ monu¬ mentalnem velefilmu »Sen Indije«, kjer igra z lyrone Poverjeni, Myrno Lov m George Brentom II. nadaljevanje Neznanec je bil Sani Flečer, ki se je hotel brez potuine prepeljati v Plvmontli. Njegov prijatelj Frank Murrel ga je dal v tem ogromnem kovčku vtihotapiti na ladjo. Oba sta bila angažirana v varieteju »Metropol« v Londonu: Sam Flečer kot borilec in glasbeni klovn in Frank Murrel kot žongler in čarodejnik. Sam Flečer je bil zelo vesel, da se je rešil iz kovčka. Saj je bil kovček pravi umotvor, toda če človek popije toliko kisle Vode in poje toliko različnih živil, zahrepeni telo končno vendarle po svobodi in olajšavi... Že par ur se je torej Flečer togotil na tovariša Murrela. da ga ne izpusti iz kletke, kakor je bilo vendar domenjeno. Togota pa se mu je stopnjevala v besnenje ter končno v peklenske muke. Še nekaj minut in katastrofa bi bila neizogibna! — Sam Bog je poslal rešitelja... Kdo neki je? Nič hudega mu ni... glavno je zdaj, da se Flečer olajša. In po vseli štirih se plazeč si je poiskal Flečer v temi prostorčka za olajšanje. Nato je lezel po vseh štirih dalje ter se zaril končno za grmado zabojev, kjer je našel nekaj praznih vreč ter ondi takoj zaspal. Ob zori se je na ladji začelo življenje. Micliel Mohr je oriše! v skladišče, toda Jacka ni našel na kovčku. Le tigrasta odeja je ležala na tleh. Mohr jo je privezal zopet h kovčku, odkoder jo je ponoči odpel. Potem se je vrnil na krov. Prepričan je bil, da je Jack na varnem in da ga najde kasneje. Nato je šel službeno k prvemu častniku javit, da prosi Moric Pietje za uro dopusta, ker ima na kopnem še nujen opravek. Častnik je prošnjo odbil, češ da parnik skoro odpluje in da je zato na krovu preveč dela. Mohr jo Pietju naznanil častnikov odgovor, na kar je'Pietje molče odšel. Toda ni šel na delo, nego se je brez dovoljenja skrivaj odplazil na kopno. Dva tisoč, dolarjev je hotel zaslužiti, čeprav izgubi zato službo ali na ga po vrhu še zapro. Takoj na obali je vprašal policista, kje je najbližji nolicijski urad. Ko ga je redar vprašal, kaj hoče ondi. mu je Pietje odkrito povedal, da ve. kje je tat milijonov ter da hoče zato takoj dobiti nagrado. Mudi se mu. ker ladja odplule že vsak hin. Redar je poklical voz in odpeljala sta se v urad. Toda Moric Pietje ni hotel ničesar povedati, dokler mu dveh tisočakov ne izplačajo. Uradnik je moral torej dva tisoč dolarjev položiti na mizo, da jih je Pietje videl pred seboj. Nato ie šele povedal: "Tat je na krovu »Pennsvlvanije« in sicer v kajuti Midi el a. Mohra.« Tn hitro je hotel spraviti svoja tisočaka, Toda zabranili so mu. češ: »To lahko trdi vsakdo! Ovadba se mora izkazati prej še resnično. Če je tat res na ladji in ga primemo, potem dobite nagrado, — prej pa ne!« Pietje je moral torej sesti in počakati. Iz urada so telefonirali straži na obali in hip nato ie že steklo pet redar.jet preko mostiča na »Pennsvl vani jo«. Zelo se je začudil službujoči prvi častnik, ko so mu povedali redorii. da ie Jack Bell. tat milijonov, na ladii in sicer v kninti prijatelja Mohra Toda šel je ž njimi: kajuta je bila prazna. Prazne pa so bile tudi vse sosednje kajute, in po Jacku Bellu nikjer niti sledu. Jezni so odšli redarii nato h kapitanu Siemsu ter mu naznanili, da imajo povelje, preiskati vso ladjo. _ • »Toda hiteti morate, gospodje!« je odgovoril kapitan ter si potegnil zgubančeni telovnik preko svojega okroglega trebuha. »Zadnji čas v dveh urah moram biti zunaj luke! Jedva uro imate torej časa... sicer se morate odpeljati z menoj! »k Micliel Mohr naj bi šel z nami!« je prosil načelnik redarjev z jasnim pritiskom. »Mohr in vsa straža mi krovu vam je na služim, gospodi^!« ie odvrnil knnifan. Prvi častnik je zavriskal na svojo piščalko. Mornarji, ki so tvorili stražo na krovu, pod vodstvom drugega in tretjega častnika so prihiteli. Tudi Micliel Mohr je bil ž njimi. Redarji so si mornarje razdelili v petero oddelkov. Ker je bilo po mnenju častnikov še premalo oseb, so jih pritegnili še nekaj iz strojnice in večino stewardov. Po vsej ladji je zamrgolelo. Micliel Mohr pa je bil besen. Hoditi je moral z načelnikom redarjev, ki ga je ves čas sumljivo ogledoval »Meni kaj takega!« se je 'toigotil. »Ta prokleti Holandec! Iz samega maščevanja mi je naredil to sramoto! — Če bi jaz videl tata milijonov, bi mu zvezal roke in noge ter bi ga vam izročil. Kaj mislite, da bi jaz. ne zaslužil rad dveh tisočakov? Ta bedak, ta Pietje, gotovo se je spet napil! Boji se batin in luknje — pa je po¬ begnil in mi je takole zagodel!« In iskanje se je nadaljevalo. Potniki so že hiteli na krov ter izginjali v notra¬ njosti ladje. Redarji z mornarji, Mohrom s častnikoma pa so še vedno iskali. Pre¬ taknili so ladjo od vrha do najnižjih votlin — zaman... Že je minila prva ura... že je potekala druga... oglasila se je sirena trikrat zapored... parnik je imel odpluti. Tedaj je pritekel na krov policijski poročnik. »Ladja ne sme odpluti, dokler ne najdemo tatu,« je dejal kapitanu. >Well!« je odgovoril Siems. Vsaka minuta stane sto dolarjev!« Toda v tem hipu je Midi el Mohr našel zločinca. Na praznih vrečah za grmado zabojev v najtemnejšem kotu je ležal in spal. »Tukajle je!« je zakričal Mohr, poskočil in ga zagrabil. Zločinec se je branil kakor obseden, kričal, bil je okoli sebe, a redarji so ga hipoma uklenili in ker je začel tuliti, so mu vtaknili v usta čep. Nato so ga dvignili in odnesli z ladje na kopno. Jane VVithers 13 Mici)cI Molil' pa je gledal preko relinga in smehljaje opazoval, kako ženejo zločinca z, obale tja na policijski urad. Tolpa radovednežev se je množila kar vidno ter drla za redarji in za tatom milijonov. Tedaj se je zaslišalo iz. najnižje vrste okenc ladje, ki se je počasi oddaljevala od obale, obupno kričanje: »Sam! Sam!« Bil je Krnu k Murrel, ki je z grozo opazoval, kako ženejo redarji njegovega prijatelja in tovariša — Sama 1'lečerja, borilca in glasbenega klovna, v ječo... »Sam?« je vprašal obupanca njegov sosed, ki je molel svojo glavo iz sosed¬ njega okenca. »Sam? To je bil vendar Jack Bell iz Chicaga, ki je ukradel deset milijonov dolarjev!« Frank Murrel se je začudil: »Torej ne Sam?.— O, kako sem se prestrašil! Ampak tat je preklicano podoben nekemu mojemu prijatelju. Glavo bi šel stavit, da ženejo tukaj le Sama Flečerja, prvovrstnega umetnika, borilca nedosežne elegance in klovna svetovnega reno¬ meja!« »Da, človek se včasih čudovito zmoti!« je dejal sosed, potegnil svojo glavo nazaj in izginil. Frank Murrel si je v pomnjenje razburjenih živcev hitro natočil čašico ko¬ njaka ter jo zvrnil vase. »Zdajle pa ukažem prinesti svoj kovčeg v svojo kajuto! je sklenil ter šel iskat stewarda. Ladja, vlečena od dveh močnih vlačilcev, je že dospela v Hudsonovo strujo ter nato začela svoj tek. »Ni ga takega tiča kot je ta Jack! Zaril in skril se je, da je že pravi čudež. Sam zlodej vedi, kje tiči?« je ugibal Michel Mohr. Jack pa je lepo spal v Flečerjevem kovčku. »Modra ptica« Najnovejši in najlepši film Shirley Temple je doživel na ameriški premijeri v New Yorku ogromen uspeh, ki je znova potrdil veliko priljubljenost te mlade filmske umetnice 14 X. Pred zasledovalci. Dodd sc je z gospo Polh nastanil v hotelu Metropol ter je nemudoma ob¬ vestil policijo, da je dospel v Newyork. Polly, upehana od dolge, blazno urne vožnje, je odšla takoj \ svojo sobo spat. Dodd ji je še naročil, naj ga počaka, da se sam vrne po njo ter da naj brez njega hotela sploh ne zapušča. Utrujena in potrta Poliv mu je obljubila vse, ga še pro¬ sila, naj ji nakupi čokolade in legla. Jedva se je Dodd umil in okrtačil, pa je zapel telefonski zvonec in s policij¬ skega Iliada v Inki je začul presenetljivo vest: »Jack Bell prijet! Imamo ga tu v uradu! Toda obrit je in čisto igralski obraz ima. Tudi izborno posnema vedenje domišljavega komedijanta ter trdi, da se piše Sam Flečer. Sliki na tiralici pa je zelo podoben, in tudi neki mornar trdi. da je aretiranec pravi pravcati Jack Bell.« Nemudoma se je Dodd odpeljal na policijo in našel ondi — besnega Sama Flečerja. Kakor razjarjen lev je begal razžaljeni komedijant po izbi iz kota v kot ter bruhal: »Jaz tat? Jaz sem umetnik, gospodje! Umetnik! Ali veste, kaj je to? Boksati se znam, kakor se zna le še svetovnoslavni Jim Jeffries! Eleganca mojega borenja pa je nedosežna! Zato sem angažiran v največjem londonskem varijeteju kot bo¬ rilec, boksar in glasbeni klovn! — O, o, pa me imate za tata — mene, umetnika! — Poglejte me vendar! Ali sem količkaj podoben tej sliki?« Zelo ste podobni!« je odgovoril redar. Samo — malo manj inteligentni ste videti v originalu. Sam Flečer je bil kruto užaljen. P obledel je kot stena, krčil je pesti, a v zavesti svoje onemoglosti je le zaječal. V očeh pa so mu stale solze. (Dalje prih.) Uta Druščina v filmu »Nepopolna ljubezen« Ida Wiist, Willy Fritsch in Girla Uhlen, ki si dele glavne vloge v dejanju tega razgibanega filma 15 P. F., M. Veseli nas, da nam potrjujete naše mnenje, to nas uverja, da smo na pravi poti. Vaši želji, da objavimo sliko Gustava Knutha v kratkem ustrežemo. Zdaj nastopa z Mario Landrock v novem Tobis-filmn, ki se dogaja v Južni Ameriki. Delo še nima dokončnega naslova. F. A., C. Vaše mnenje ni popolnoma pravilno, brez teh gesel bi bile križanke vse preveč enostavne. Vendar skrbimo, da se težavnejše križanke menjavajo z lažji¬ mi. tako je vsem ustreženo. N. M., L. O Jeaneti Mac Donald in Nel¬ son Edvju smo iztaknili nekaj podrob¬ nosti in jih v kratkem objavimo. Njun življenjepis ste gotovo že kje čitali. torej nam ne kaže, da bi ga ponavljali. Z ame¬ riškimi. filmi v nemškem jeziku je tako: Večina ameriških filmov je posneta v več verzijah, posebno v nemščini za kontinen¬ talno Evropo in španščini za Južno Ame¬ riko. jasno je, da vsi igralci ne obvladajo teh jezikov, zato posnamemo njihove gla¬ sove le za angleško izdajo filma, nemško in špansko verzijo naknadno sinhronizi¬ rajo. Postopek je dokaj enostaven. V stu¬ dijo predvajajo osnovni film. a brez. zvo¬ kov. Posebni igralci, zmožni čimbolj po¬ snemati barvo glasu predstav Ijalcev na platnu pa govore v mikrofon. Odtod je tista neznatna razlika med izgovorjavo in mimiko obraza. T. K., K. Renče Saint Cvr je vdova nekdaj zelo znanega ponesrečenega pro¬ metnega letalca. Na dan nesreče svojega moža je bila kljub temu toliko pri moči. da je brez nadaljnjega odigrala svojo vlogo v Theatre Michel v Parizu, le da bi svojih tovarišic ne spravila v zadrego. Ima osemnajstletnega sina. G. K., L. Carla Can.diani je sprva hotela postati profesorica lepih umetnosti. Rojena je 9. februarja 1916 v Legnanu. Prvič, je nastopila za film I. 1938.. zdaj je angaži¬ rana za družbo Assoziata Produzione. F. H., T. Willy- Birgel je pravkar kon¬ čal film »Sovražniki«, ki se dogaja v ne¬ kem obmejnem ozemlju tik pred sedanjo vojno. V ostalih vlogah so Brigitte H or-. ney .in Ivan Petrovič. Film je propagan¬ den in ga liri nas ne bomo videli. G. A., C. Sonja Henie je angažirana v Foxovem filmskem podjetju. Stara je 28 let, še neporočena. Svojemu možu bo za doto lahko prinesla nekaj milijonov dolarjev, kajti že kot svetovna prvakinja v drsanju je znala dobro zaslužiti, tudi je bil njen oče bogat tovarnar. R. L., F. O ameriških Ciljnih bomo od¬ slej redno poročali. Kako bo s francosko in belgijsko filmsko industrijo v novih razmerah ne moremo niti slutiti. Pričako¬ vati je zastoja; spremljali bomo s pažnjo vsako vest o nji. Škot je Ivotel na starini kupiti darilo, ki bi ga poslal prijatelju za poroko. Toda vse mu je bilo predrago. Naposled je za¬ gledal v kotu ostanke vaze. ki se je raz¬ bila na deset kosov. « Vprašal je, koliko stane, in ker je bila skoraj zastonj, jo je kupil in prosil sta¬ rinarja, naj jo pošlje prijatelju. Prijatelj bo prepričan, da se je med potjo razbila. Čez nekaj dni pa je dobil od prijatelja tole pismo: »Najlepša hvala za vazo. Zelo lepo je bilo, da si zavil vsak košček posebej.« 16 Vodoravno : 1. tekočina, 4. nota v solmiza- ciji, 6. nemška avtomobilska znamka, 9. cerkveni godbenik, 12. kratica pri podpisih, 14. arhitektura s stebriejem, 15. vrsta pesnitve, 16. primitivno orožje, 18. moško krstno ime, 20. membrana, tanka kožica, 22. staro ime za pivo, 24. duhovnik (po it.), 25. visoka šola, 26. ime filmske igralke Slovenke, 27. dva soglasnika, 28. veznik, 30. merska enota v Srbiji, 31. naš praoče, 33. češka pritrdilnica, 35. naša pritrdilnica, 36. medmet, 37. stara vprašalnica, 39. kratici imena slov. mlad. pisatelja, 40. tuje žensko krstno ime, 42. del vozila, 44. ime igralke de Puti, znane iz dobe nemega filma, 47. slaščica, 51. skupina pevcev ali godbenikov, 57. tuj izraz za polet, pogum, 59. udomačen tuj izraz za plačilo odn. zaslužek, 60. predlog, 61. soglasnik in samoglasnik. 62. berač, Odisejev prijatelj v Ilijadi, 64. oziralni zaimek, 65. moško krstno ime, sicer tudi krstno ime prvega slov. pesnika, 69. božanstvo azijskega ver- staranje. Gube in skremženi obraz so sa¬ me po sebi usodni dar nezadovoljnosti, ki naj bi se je vsaka varovala, pa naj bi ji bilo namenjeno javno delovanje, do¬ mače ognjišče, pisalna miza ali prostor za pultom. Vsako delo je zanimivo če ga hoče človek razumeti. In vsaka bo našla zase poklic, za katerega se čuti poklicana. Ko dospe do tega spoznanja, tedaj ji bo dušo in srce izpolnilo ono- notranje zadovolj¬ stvo in veselje, ki je najboljše in najgoto- vejše sredstvo za nego lepote. — Razna maziva, kreme in paste, tako je Olga Čehova končala svoje pripovedo¬ vanje — so potrebna hraniva za kožo. Da pa je ženska, če jih uporablja — le radi njih lepa, ni nikjer zapisano. To morejo presoditi le ljudje iz njene najbližje oko¬ lice. Mladost je ena prvih izraznih last¬ nosti lepote, zato je treba paziti, da se dolgo ostane mlad. To pa spet zavisi od notranje radosti in zadovoljstva, s kate¬ rim obvladujemo vse naloge življenja. stva, 70. kazalni zaimek, 71. židovsko žensko krstno ime. Navpično: I. znan francoski pesnik iz 15. stol., 2. prislov kraja, 3. naplačilo, 4. lošč, 5. žensko krstno ime, 6. žuželka, 7. lat. kratica za našo p. n., 8. zunanja otllika osebe ali stvari, 10. kraj pri No¬ vem mestu, kjer je znana kmetijska šola, II. Žen¬ sko krstno ime, 13. zločin, 15. domača znamka gor¬ čice. 17. bič s svincem na koncu, 18. oorežje, < l \. žensko krstno ime, 22. rimski pesnik, 23. žena, ki jo upodabljajo z labodom, 24. okrajšano žensko krstno ime, 26. prvi letalec, 29. pripadnik izumrlega visokokul turnega ameriškega naroda, 30. prislov kraja, 31. kratici naše poročevalske agencije, 32. medmet v enem slo v. nareči j, 34. vzidi k, 56.. pravimo na telefonu, 33. prostor pod hišo, 41. egipčanska boginja, zaščitnica mumij, 42. znamka ustne vode, 43. pralna potrebščina, 45. malik, oboževana stvar, 46. vrsta udejstvovanja, 50. žensko krstno ime, glavna ženska oseba Jurčičevega »Desetega brata , 52. otok na Jadranu, 55. drug izraz za klado ali tnalo, 57. bog vetrov, -58. kos sukanca. 61. gozdna rastlina, 63. zver, pri nas že izumrla, 65. soglasnik in samoglasnik, 66. in v latinščini, 67. pravimo, ko komu kaj ponudimo (predlog), 68. Isto kot 67. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: Ufa, polt, INRI, MGM (Me- tro-Goldwyn-Mayer), re, as, eterna, Š. A. (Šantel Aleks.) do, Arabija, ta, Deltgen, ne, ara, Pag, ae, Basel, Rimi, Mavri, uni- (j)at, Nora, Orion, an, Abo, Tom, Zn, po¬ sebno, If, p. t. + Beata, lk, Ca, Cinema, om, (Ohm), at, sol, trak, alat, aga. Navpično: Ural, opis, fer (fair), bu, oko, ananas, Abesinec, psi, ea, bat, Jaltan, Lear, boca, ti, Arnov lk, et, Io, in, Ra, M. R. (Mi¬ lan Rakočevič), Fe, in, plat, ma, Nada, opal, Egmont, Išl, ar, bot, atavizem, Ge- rona, g d e, in, Tag, mond, Tata. Za pravilno rešitev križanke je bilo razpisanih nekaj prav lepih nagrad, ki bi jih morali zdaj podeliti, če bi bili reše¬ valci pazljivejši. Nadejali smo se velikega odziva na po¬ slednjo nagradno križanko in res SO' nas reševalci kar zasuli z rešitvami. Ko pa smo odpirali pismo za pismom in pregle¬ dovali, je nazadnje ostalo le nekaj dese¬ tin pravilnih rešitev in ko smo kontroli¬ rali podrobnejše še te, je ustregalo jedva 12 rešitev vsem objavljenim pogojem. To je malce nerodna zadeva, — smo dejali ugibali sem in tja, vendar smo bili dolžni, da se objavljenih pogojev' tudi sami drži¬ mo, kakor bi sicer našim križankarjem radi ustregli in razpisane nagrade pode¬ lili. Nekateri reševalci SO' se pritoževali v pismih, da so naše križanke pretežavne, nekateri pa bi radi še težavnejših. Vsem in vselej ne moremo ustreči. Ker je bilo mnogo premalo pogojem odgovarjajočih rešitev smo sklenili anulirati razpis na¬ grad in te nagrade znova razpisati v eni naslednjih številk. Vendar pa smo se od¬ ločili nagraditi 10 reševalcev, neglede če so bile njihove rešitve popolnoma pravil¬ ne ali ne, le da je bil rešitvam priložen kupon. Žreb je izbral sledeče: Fidler Albin, Celje: Desanka Knez, Bled: Lotrič Marija, Ljubljana; Pavel Kolenc, Ljubljana; Ivi¬ ca Rus, Jesenice; Nada Mayer, Maribor; Lia Vengust, Bled; Ahačič Miro, Tržič: Danica Malovrh, Rog. Slatina; Ria Zuccato, Trst. Nagrajenci prejmejo vsak po eno origi¬ nalno fotografijo filmskega igralca ali igralke po svoji želji v kolikor so nam fotografije na razpolago. Sporoče naj nam torej po več imen svojih ljubljencev, da jim moremo ustreči. Nagrajenci iz Ljub¬ ljane pa naj se osebno oglasijo v ured¬ ništvu. Bavaria VIKTORlfl v. BfiLLflSKO ICupon za odgovor v reviji »Film«. IZ UREDNIŠTVA V zadnjem času so dohajali uredništvu številni dopisi, s katerimi so naročniki in čitatelji sporočali svoje želje. Mi smo tem željam vselej, če nam je bilo le mogoče radi ustregali. A v enem smo bili brez moči: Poročanje o največji filmski indu¬ striji sveta nam je bilo spričo nerazuane- vanja zastopstev ameriških filmskih družb docela onemogočeno, in smo bili prisiljeni objavljati slike in vesti večinoma le o nemških filmih. To je bil povod za šte¬ vilne napade, da vršimo plačano propagan¬ do za nemški film. Večkrat smo že poudarili, da za svoje delo ne žanjemo nobenega dobička, vsi sotrudniki delajo brezplačno, le iz ljubezni do stvari in ise morajo po¬ vrh vsega boriti še s poleni, ki jim lete pod noge od vseh strani. Vendar smo kljub vsemu uspeli, revija izhaja že v 2000 izvodih in zagotovljen ji je obstoj, kakor tudi trdne zveze s filmskimi cen¬ tralami. Odslej bomo mogli prinašati vesti in slike vsega filmskega področja. S tem je padlo z nas največje breme, ko> lahko ustrežemo svojim prijateljem. Za proti- uslugo jih prosimo naj nam ostanejo še nadalje naklonjeni kot doslej. IZ UPRAVE Iz nepreprečljivih razlogov smo primo¬ rani izhajati v presledkih, ki so nam mor¬ da še bolj neljubi kot našim čitateljem. Objavili smo že kaj nas ovira. Upamo, da nam bo mogoče za bližnjo filmsko sezo¬ no že redno izhajati. Naročnike, ki jim je s 12. številko pote¬ kla polletna naročnina, prosimo naj jo ob¬ nove. Za naročnike, ki so plačali celoletno naročnino, prilagamo posebno umetniško prilogo, prav tako bomo z njo obdarili vse one, ki plačajo naročnino za drugo pol¬ letje do vštetega 25. avgusta. Ne zamudite prilike! Razpečevalce nujno prosimo, naj nam obračunajo prodane izvode. Položnice so prejeli. SODOBNA FILMSKA TEMA Neki mladi filmski avtor je posetil dra¬ maturga velike filmske družbe in ga na¬ prosil, naj oceni njegovo najnovejše delo. »Gotovo je v vas talent«, mu je odgovo¬ ril dramaturg, ko je pregledal obsežni rokopis. »Toda, pomislite: Ramzes I., to je le preveč starodavna tema za film. Napi¬ šite raje kaj drugega, kar bo bliže na¬ šemu času.« Avtor* se je zahvalil za nasvet in* čez kakih šest mesecev je dospelo k drama¬ turgu njegovo novo delo: Ramzes II, Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman).