tt 21. V Goricv v četrtek dne 21. febmvarja 1907. ItbaJ* trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek boto ol, .j vt\ popoldne ter stane po poŠt' .nJmai!» *u v Gorlci na dom P°šlliana: v»;e leto ........^ % i.............H) » Tečaj XXXVII. ,, ^.nifi:,' številki.' stanejo 10 vin. SOČA" ima naslednje foredne priloge: Oh novi;- »Kažipot po GoriJkem iir-OradiSCanštafitt^ji«* hiiiot po Ljubljani in kratjskih mestih", dalj.* Uva- . ; t< .Vozni red železnic, parnikov in poštnit ''. » ft'.f m '>¦>•>&•> prilog ..Slovenski Tehnik". ^\ ri)'-!iiri'j spivjema upravnistvo v (Sosposki ulit i ... - j nad-.tr. v »Goriški Tiskarni* A. Gabrščet i' "laroCila brez doposlane naročnine se n,e oziramo. Q-jasi in poslanice se rač-unijo po'lVtit-vr.stah č' • ¦, j-krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka '""* VcCi^at po dogouli. Večje črk« po prostoru. ' -v-lame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za '¦•o it vst-bino oglasov, odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v^Gorioi v I, nad tr Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije, in drage reči, katero ne «padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le apravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K "20 h ali gld. t-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in&h-le tobakarnah: Sclnvarz v Šolski «!., Jelleraitz v Kiuftki ul, Ter. Loban na tckališču .los Verdi, Peter KrebeJi v Kapucinski ulici, T. Bajt v pokopališki ulici, 1. Matiussi v ulici Formica. I. Hovaiiški v Korenski ulici št. 83; v Trstu v tohakai,J Lavrenčifi na trgu dolla Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Iva n K avčič v Gorici. Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, J. Pab5i6) tiska in zal. ^Goriška zveza." m. Naprednjaki so predobri ljudje. Njihovo dobroto prečestokrat izkoriščajo klerikalci v svoje namene. Tako Ifot Premrl pod »katoliško« streho v fcjrici govorijo radi o skupnem, složnem Lbvanju "a gospodarskem polju, češ, [oje skupno polje, tukaj ni politike, bkaj gre le za gospodarski napredek, p dobrobit kmetovalca. Take lepe ipravsie pesmi pojejo najrajši takrat, kadar sii ustanavlja v kaki vasi kako gospodarsko društvo, posojilnica itd. lds bi bilo prav, da bi se vsaj na ta-poijili dosegala popolna sporazum-ja, da bi se vsaj tu moglo delovati lire« politične primesi, da bi gospodar-aapredok stal tako visoko nad vsakdanjimi drugimi rečmi ter bi ne iael ovir nikjer med nami. Ali klerikalci govorijo jedno, delajo pa drugo, Oe so kje v kaki vasi ustanovi tkupt.o kako kmetijsko društvo, kaka posojilnica, so klerikalci strašno sprav* Ijivi in kažejo velikansko složnost, dokler ne snuje; kadar pa se kaj osnuje, tokrat pa pri odboru že poskrbijo, da foodo prej ali slej gospodarji v društvu. [IVi izvolitvah v odbor se izvrši prvi jiuskok; zvit je in še zavit, aH vendar ga marsikdo že duha. Društvo se razvija, in hvali se skupno delovanje. Kak jdobromisleč naprednjak še vedno misli, je.i so napravili nekaj splošno koristma, sčasuma pa le sprevidi, da se je . Kar nakrat je tako društvo kje v kaki klerikalni zvezi, kar nakrat se iila v kakem klerikalnem listu o dru-;v«, pa tako pisano, da se mora doli Ju ta utis, da je društvo delo svetih >'i. Oii takrat naprej so naprednjaki [w ?v privesek takemu društvu. V fa-¦vjikiii listih Oitamo naznanila društev, ¦švijiituV. v takih krajih, ko se ve, da > morali dati glavno mod društvu ali W:-U4'. naprednjaki. Ali nune ali kak drug zvit klerikalec je znal pobarvati društvo po svoje. Radi ljubega miru se potrpi... klerikalci pa se pri tem redijo ter uganjajo črno politiko z društvi in posojilnicami po deželi. ¦*Zadružni minister« Premrl je povedal na Gregorčičevem »katoliškem« shodu, da so celo nekatere narodno-napredne zadruge pristopile h »Goriški zvezi«. Ne vemo, ali je to res ali ne, ali če je res, povemo kar odkritosrčno, da niso storile prav, ker so se na ta način, brez dvoma nehote, vpregle v klerikalni jarem. Zmotile so jih pač sladke besede o skupnem delovanju na gospodarskem polju. Ali kaj vidijo/ Premrl se je bahal ž njimi v Gorici v isti sapi, ko je udrihal po Goriškem kmetijskem društvu« samo radi tega, ker hoče ostati res le kmetijsko društvo in nič drugega, ker se ne da upreči v polomljeni voz ožlindrane »Goriške zveze«. Včasih so klerikalci tako zviti, da lezejo po ramah naprednjakov potom gospodarskih društev do politične moči, včasih pa so naprednjaki kratkovidni, da kličejo na gospodarsko delo k sebi tudi klerikalce, in pripeti se, da se zgodi tako kakor v basni o ježu in lisici. Klerikalci niso za nobeno skupnost, nobenega poštenega namena nimajo nikjer, zato pa pozor pred njimi vedno in povsodi! Priporočamo pa, naj se le pridno gibljejo naprednjaki na gospodarskem polju; še dosti dela je tu, in prav sedanja doba se mora lotiti kar najin-tenzivnejšega gospodarskega delovanja, ali vse naj se vrši previdno, dobro, pa tako, da si ne bomo sami s svojimi močmi vstvarjali močnih nasprotnikov. Vso pozornost treba obračati že obstoječim društvom ter jih privesti na tako stališče, da ne bodo več klerikalci ž njimi strahovali ljudi politično, marveč da bodo zasledovala društva res le namene, označene v pravilih. Nič se bati, le na delo nevstrašeno, na dan s krepko, odločno besedo, kadarkoli treba, zlasti tam, ko gre za to, v čegavih rokah naj bo to ali ono društvo, ta ali oni denarni zavod. Potem ne bo več čuti iz ust Pre-mrlov hvale naprednjakov, ki zveni ironično, ki se ume tako, kot da je Premrl podvrgel klerikalni politiki napredna društva. Njegova hvala je slana, ki pada na napredna društva. Moreče slane pa se varujmo! Poročilo o shodu radi briške železnice v Šmartnem dne 17. t. m. (Iz Brd.) Prijazno, skoro-da pomladansko solnce je privabilo mnogo Brieev na ta važen shod. (J. župan Obljubek je ukrenil vse možne korake, da bi prišlo čim več veljakov na ta shod. Shoda m m udeležili štirje poBlauci: Berbuč, dr. Gregorčič, Jakončič in Klančič. Odsotnost so opravičili poslanci: Gabršček, Grča in dr. T r e o. Pozdrav k shodu je poslal župan bar. Locatelli iz Krniina. Dalje so se udeležili vsi briški župani, od italijanske strani župani iz Brnčana, Dolenj in podžupan iz Krniina, uokaj učiteljev in e u duhovnik, mnogo drugega ljudstva, tako, da je bila Šolska soba pretesna. Koj po 2. uri otvori g. župan O b 1 j u-b e k shod. Pozdravlja udeležence, povdarja obilno udeležitev in želi shodu uspeh. Konečno predlaga g. poslanca Jakončiča predsednikom in podžupana g. Lenardiča zapisnikarjem. Sprejeto. Predsednik se zahvaljuje za poverjeno mesto, omenja, da je že od tega 10 let, kar se je sprožilo vprašanje o briskej železnici. Povdarja, kakšno dobroto prinese železnica, ljudstvu blagostanje. Domači pridelki bi se pridno razpečavali v bolj oddaljene kraje, zato bi jim rasla cena. Tudi omenja brezpotrebon strah, namreč, da bi prišli tuji elementi in bi izna-rodljivo vplivali na ljudstvo, za kar pa ni strahu, ker je ljudstvo precej vneto za narod. H koncu pozdravi y laškem jeziku navzoče laški župane. G. župan Obljubek ,-|obi besedo. Povdarja žalostno stanje Brd, pravi, da je tudi brezbrižnost samih njih veliko kriva temu stanju. Drugi kraji imajo vse udobnosti, Brda so pa zadnja, čeravno zvesta straža ob meji. Ožigosa v markantnih besedah vlado, da drugod razsipije milijone, a Brice pušča na cedilu. Ako si hoče ohraniti trden branik, naj nas podpira. • H koncu govora se opravičeno obregne ob poslance, očitajoč* jim, da kadar se bližajo volitve, zač nej o se bolj brigati, drugače ni videti nobenega. — Burno pritrjevanje so izzvale posebno zadnje besede. Predlaga na to, naj se sprejmejo 8 r e-solucije, katere zapisnikar prečita: 1. Vsi briški župani in podžupani, zbrani na shodu v Šmartnem dne 17. svečana 1907.1,, odločno zahtevajo od deželnega zbora, da pri prvem letošnjem zasedanju ukrene vse potrebno, da se Čim prej zagotovi železniška zvoza med Gorico čez Brda v Krmin. To noše vprašanje naj se tudi takoj predlaga pri prvem zasedanju državnega zbora in gospodske zbornice. 2. Vsi briški župani in podžupani, zbrani na shodu v Šmartnem dne 17. sveč. 1907. 1., odločno zahtevajo od gg. državnih in deželnih poslancev, n&j se res oni živo zanimajo za zapuščena Brda ter jih resno upoštevajo in dejanski podpirajo, pri prvem letošnjem zasedanju deželnega in državnega zbora, našo akcijo. 3. Vsi briški župani in podžupani, zbrani na shodu v Šmartnem dne 17. sveč. 1907.1., odločno zahtevajo od gg. državnih in deželnih poslancev, naj. oni uporabijo vse sile ia moči, da nam pridobijo pri prvem letošnjem zasedanju dež. zbora iz skupne blagajne primerno svoto za proučevanje in merjenje naše briške železnice. Vse tri resolucije so bile sprejete soglasno. Na to dobi besedo dr. Gregorčič. Ozrd se na nekaj stavkov iz županovega govora. Povdarja, da ne samo da ostane pri resolucijah, ampak dobiti je pravo pot, da pridejo pred obe zbornici. Naroča, naj predsedstvo poskrbi [Dvajset let pozneje.' Nadaljevanje »Treh mušketirjev". =! Francoski spisal: - ALEKANDRE DUM AS. = (Dalje.) . Vse, kar mi Vaša Eminenca veleva storiti, :vr-"-e d.Vrtagnan. Ali bi storili zame to, kar ste storili nekoč za ¦*''' kraljico * "-¦ Uesničuo, pravi d'Artagnan sam pri sebi, pri--U: te o j10Le L0 tega, da bi govoril. Kaj vraga! -I'"". mentia Ni R8go Richelieu... Za neko kraljico, Ss^gJie:ir: ne razumem 1 Torej ne razumete, da potrebujem vas in va-'l:<* prijateljev? Katerih prijateljev, Monseigneur ? ^ asih nekdanjih treh prijateljev. - J ^e^daj, Monseigneur, odvrne d'Artagnan, ni- - .n;t-. treh prijateljev, imel sem jih petdeset. Pri '-.»tni: ietih imenuje Človek vse ljudi svoje prijatelje. ^ Prav, prav, gospod častnik! pravi Mazarin, ;*retnost je jopa stvai% toda da|leg bi 86 lahko ke_ ' ««a ste bili praveč diskretni. .- . /I,Jl,seii»ne«»,t Pvthagoraa je veleval svojim *' !U' J,ei let molčati, da jih je navadil na molčanje. : Vf.;. V' Ste lnoteaW dvajset let, gospod. To je pet ,ltfK«» kak modrijan Pvthagorove šole, in to se mi zdi pametno. Govorite torej danos, zakaj kraljica sama vas odvezuje od vaše prisege. — Kraljica! vsklikne d'Artagnan, to pot resnično začuden. - Da, kraljica! In v dokaz, da govorim v njenem imenu, mi je rekla, naj vam pokažem ta dija-mant, katerega, kakor pravi, poznate, in katerega je kupila od gospoda Essarts. In Mazarin je iztegnil roko proti častniku, ki je vzdihnil, ko je spoznal prstan, ki mu ga ja bila dala kraljica na plesu v mestni hiši. ¦— Re-* je, pravi d'Artagnan, poznam ta prstan, ki je bil kraljičina last. — Torej vidite, da vam govorim v njenem imenu. Odgovorite mi torej in ne igrajte dalje komedije. Rekel sem vam že, in ponavljam vam, da gre za vašo srečo. — — Pri moji veri, Monseigneur! potreben sem sreče; Vaša Eminenca se tako dolgo ni spomnila name. — \ — Treba je same ujem dni j, pa se vse popravi. Vi ste torej tu, toda Aje so vaši prijatelji ? — Ne vem, Monseigneur. — Kako je to, da ne veste? — Ne; dolgo je že temu, kar smo se ločili; zakaj vsi trije so izstopili iz službe. — Toda kje jih najdete? — Povsod, kjer bodo. To je moja stvar. — Prav! Vaši pogoji? — Denar, Monseigneur, kolikor ga bodo zahtevala naša podjetja. Spominjam se predobro, kake ovire nam je delalo včasih pomankanje denarja, in brez tega dijamanta, ki sem ga bil primoran prodati, bi bili ostali sredi pota. — Vraga! denarja, dosti denarja! pravi Mazarin; kako povdarjate to, gospod! Ali pa ne veste, da denarja ni v kraljevih blagajnah? — Storite torej kakor jaz, Monseigneur, prodajte dijamante iz krone; verujte mi, stiskati ni dobro, velike stvari se ne dajo izvesti z malimi sredstvi. — Naj bo! pravi Mazarin, skušali vas bomo zadovoljiti. Richelieu, si misli d'Artagnan, bi mi bil dal že petsto pištol, predplačila. — Vi mi poj dete torej na roko? — Da, če hočejo moji prijatelji. — Toda če ti odklonijo, lahko še vedno računam na vas ? Sam nisem še nikdar nič poštenega napravil, pravi d'Artagnan ter zmaje z glavo. — Pojdite jih torej poiskat. — Kaj naj jim rečem, da se odločijo služiti Vaši Eminenci ? — Poznate jih bolje nego jaz. Obljubite jim po njihovih značajih. — Kaj naj jim obljubim? — Naj mi služijo kot so služili kraljici, in plačilo bo sijajno. — Kaj bomo delali ? 4 V — Vse, ker vam. je vse mogoče storiti, kakor je videti. . — Monseigneur, kadar ima človek do koga zaupanje ter hoče, da ftudi on njemu zaupa, ga pouči bolje nego Vaša Etninenfca: ; (Dalje pride.) za nadaljne korake, ulogo na dež. zbor. Lepo podobo vidi pred seboj, zanimanje, ako bodo enotno zahtevali, se bodo pri vladi upoštevali koraki. Dalje pravi: pomanjkanje prometnih sredstev ni edina rana za Brice. Izseljujejo se preveč. ^Za tem preide popolnoma na druge predmete, ki niso na dnevnem redu, in ko-nečno pohvali poslance „Slov. zveze", češ, koliko so oni pridobili l S tem je rešena 1. točka dnevnega reda. Druga točka je volitev odbora. Predsednik da odloga 10 minut, da se posvetujejo. Izvolili so vse briške župane v odbor in g. posl. Jakončiča. Izvoljeni so v odbor: 1. Anton Jakončič, deželni poslanec, Gorica. 2. Anton Zuchiatti, župan, Medana. 3. Fran Obljub e k, župan, Kojsko. 4. Anton K lan M C, župan in deželni poslanec. 5. Jos. Klanj S ček, župan, Štverjan. 4>. Anton BI a ž ič, župan,_Kožbana, 7. ips. Leg bi s s a, podžupan, Krmin. 8. Aleksij Macorig, župan, Bračan, 9. Avg. Budi-goi, župan, Dolenje. Predsednikom je izvoljen Fr. Obljube k, župan, Kojsko; podpredsednik Avg. Bu-digoi, župan, Dolenje. K sklepu omenja predsednik shoda _ Jakončič, da se njih doba blf-s koncu. Vpraša se, ako so naredili svojd dolžnost. Ljudstvo naj sodi. Zahvaljuje se tovarišem poslancem, ki so ga podpirali v prošnjah radi Brd. Upa, da tudi sedaj ga ne zapuste, marveč da ga bodo podpirali. Na-to sklene shod ob 7*4. SLOVENKE! Bila sem že večkrat vprašana, če sem odložila nabiranje za Gregorčičev spomenik. Bodi vsem y pojasnilo, ki želijo vedeti: Jaz nabiram še vedno doneske ter jih nalagam v „GoriŠko ljudsko posojilnico", št. knjižice 3261. Imena sem objavljala v časopisih. Natančen račun je pri meni vsakemu na razpolago. Ne bi bilo prav, da bi odnehale me, ki smo začele prve nabirati, za oboževanega nam pesnika! Nam niso mar spori med moškim svetom. — Me ne poznamo Gregorčiča kot politika, ampak ljubitelja miru, velik^a misleca, uajljub: šega pevca našega naroda. Vsaka zavedna Slovenka bi imela nabirati v svojem kraju. Koliko bi gosp. učiteljice lahko pripomogle ter delale vsaka po svojih močeh, da bi bile me Slovenke častno zastopane, ko se odkrije Gregorčičev spomenik. S ponosom bi lahko rekle: „Glejte, vse to je nabralo naše zavedno ženstvo t" Denar, M se nabere po drugih krajih ter tudi imena darovalcev, blagovolite poslati na moj naslov, ali pa na naslov gospe Ivanke DekleVa v Gorici, Gosposka ulica št. 11. Če bi katera gospa ali gospodična želela kakega pojasnila, sem vedno na razpolago. Gorica, Gosposka ulica št. 11. Marija Kopač. Deželni zbor. III. seja. Tretja seja deželnega zbora se je vršila včeraj zvečer. Napovedana je bila na 5. uro, ali začela je po stari navadi šele ob 5.40. Navzoči so bili vsi poslanci. Deželni glavar naznanja, da je vlada vrnila sklep glede gozdnopolicijskih odredeb iz zadnjega deželno-zborskega zasedanja v popolnitev. Štrekelj pravi, da ne razume nič, kar je sedaj povedal glavar le po laško, ter zahteva, naj se pove to tudi po slovensko. Deželni tajnik preloži glavarjevo naznanilo na slovensko. Na to prečita tajnik došle peticije. Dnevni red: Računski sklepi zalo-gcv, upravljenih po dež. odboru, za 1. 1905. in proračuni teh za 1. 1907. se izročijo finančnemu odseku, Istotako se izročijo finančnemu odseku rač sklepi dež. zaloga za 1905. in proračun dež. zaloga za 1907. Sprejme se zakonski načrt, s katerim se uvr-Lča občiuska cesta od križa Cijanovega do državne ceste pri Mirnu med skladovne. — Na predlog Faiduttijev se izroči finančnemu odseku resolucija gledeV drl-ivnega zakonskega načrta o ustanovitvi osrednje zadružne blagajne v Avstriji; zahteva.se v resoluciji tudi deželni zavod, do katerega naj se obračajo zavodi, ki iščejo kredita; drugače se pritrjuje resoluciji. — Sprejme se resolucija gledč ustanovitve deželnih pomožnih na- logov proti bedi. — Sprejme se resolucija glede* pospeševanja morskega ribarstva; vlada naj predloži tozadevni zakonski načrt ter naj pomnoži podpore v omenjeno sv?ho. — Sprejme se predlog glede* izdelanja vzornih načrtov za kmetske hiše, zlasti v krajih, kjer razsajata pelagra in malarija. Predlog je namenjen Furlaniji. Dež. odboru se nalaga, naj potom stavbinskega urada izdela načrte. Fai-dutti pravi, da ni popoln predlog, kakor se je prvotno hotelo, zlasti ni določbe o svoje-Časno predlaganih premijah. Vendar se pridružuje predlogu, — Sprejme se resolucija glede* državnega zakonskega načrta o zavarovalnih zavodih. Zahteva pa se določba za dežele, da uvedejo prisilno zavarovanje proti požarom. Faidutti je stavil tu dodatni predlog, da se nalaga dež. odboru izdelati načrt za dež. zavarovalnico, ki naj se raztegne tudi na^ Trst in Istro. Unela se je debata med Verzegnassijem, Maranijem in Fai-duttijem. Marani je ob tej priliki povedal, da je že skoro izdelan načrt za deželno zavoral-nico. Faidutti zagovarja svoj dodatek, Verze-gnassi vidi težkoče, slednjič se odda Faiduttijev dodatek pravnemu odseku. — Potrdi se podpora 50 K bivšemu dež. slugi A. Logar. — Potrdijo se troški zaumo-bolnega P. Bergamasco v Vidmu. Štrekelj pravi, da je za to, ali v zadnjem zasedanju niso hoteli Lahi v sličnem slučaju potrditi troškov za nekega umobolnega iz Koprive na Krasu, ki je bil v opazovalnici le za to, ker ni bilo prostora v nori*r;ci. Marani pravi, da je bilo takrat merodajno zdravniško spričevalo. — Vzgojevalne podpore udovi Kuntih za hčerko Josipino se potrdi 160 K. — Tehnično-ekonomičnemu in potem peticijskemu odseku se odda predlog glede* podpore 1823 K, oziroma 2823 K, za nasip na levem bregu hudournika Branka pri Lisjakih. Gregorčič pravi, da tičejo ta?'^ reči le v peticijski odsek, ali obvelja Holzei., ^ predlog. — Odobri se 400 K podpore komen-skemu županstvu za razširjenje ceste Komen-Preserje. — Tehnično-ekonomičnemu odseku se odda predlog o 20% prispevku za izdelanje načrtov za ureditev SočeinTera. — Tehnično - ekonomičnemu in potem peticijskemu odseku se odda predlog o podpori občini Šmarje za vodovod v Hme-lakih. Predlaga se 1000 K, ki se nakažejo od časa do časa, kakor delo napreduje ter kakor se nakaže državni prispevek, — Glede prispevka obrtno-nadaljevalni šoli v Foljanu se predlaga 400 l K nadzorovalnemu odboru ter 1000 K za 10 štipendij; drugi del se odda finančnemu odseku. — Dovoli se 2000 K zavodu za pospeševanje obrti glede* nadaljevalne šole za slikarje, dekoraterje itd. v Gorici; zahteva o letnem prispevku 2000 K za vzdrževanje šole se izroči finančnemu odseku. — Predlog o prispevku istemu zavodu za razstavo del stavbene stroke se izroči finančnemu odseku. — Finančnemu odseku se izroči točka o podpori goriškemu magistratu v svrho ustanovitve službe za prevažanje bolnikov in ponesrečenih. — Dovoli se podpore 500 K g. Vene. Smrekarju v sVrho popolnitve izobrazbe v risarski in slikarski stroki. — Tehnično-ekonomičnemuin potem petič ijskemu odseku se odda predlog 500 K podpore biljanskemu županstvu za popravo ceste v Šlorencu pri Neblem. Štrekelj ugovarja, čemu vendar pošiljajo take malenkosti y odseke. Na koncu pa je ve-likansk dnevni red in za važne reči ni časa. Prihodnja seja bo v sredo 27, t. m. znanil. Cesar je bil obljubil nekaj materijah iz kanonov v Pujju; ali nekaterim Šempascem takrat ni bilo všeč, da bi imeli Ozeljancilepe zvonove po ceni. Pokazal nam je bil župnik na to neki prepis. Pa mi mu nič ne verujemo. Naj nam pokaže original. Ozeljanci bomo imeli zvonove, pa si jih sami napravimo; ne da bi nam potem kdo očital, da imamo cesarske zvonove. — Da veste, g. župnik! DOPISI. (Z VolČ, — Bralno in pevsko društvo je priredilo 10. t m. jako lepo uspeli ples pri g. A. Manfreda. Dvorana je bila lepo okin-čana. Svirala je vojaška godba iz Gorice. Med onimi, ki so se potrudili, da je ta veselica lepo skončala, je g. Ivan Kramar, potem gg. Fr. Brus, Iv. Rutar, Iv. Kr&gelj, Jos. Braz in g.čna učiteljica Skrt. Prišli so tudi gostje iz Tolmina in Sv. Lucije in iz okolice. Udeležba je bila prav dobra, veselica lepa, vse se je izvršilo v redu in z lepim obnašanjem. Iz Ozeljina. — Ko je bil cesar v Gorici, je bila uložena nanj prošnja radi naših zvonov. Prošnjo so hoteli oddati naši možje potom kake visoke osebe, ali končno je naš dični župnik opravil to sam na svojo roko. Gospod župnik v Šempasu nam je potem naznanil izpred oltarja, da je prošnja za Ozeljance ugodno rešena. Čez teden dnij pa je oznanil, da se |e zmotil, da v rešitvi je glede* zvonov za isto ceno kg ne 100 kg, kot je prej na- Domače in razne novice. Držamiziirske volitve razpisane. — „Osser- vatore Triestmo6* od srede prinaša sledeči Baz glas. Vsled odredbe c. kr. ministra za notranje stvari razpisujejo se s tem v smislu zakona od dne 26. januvarja 1007. drž. zakona št. 17 volitve členw poslanske zbornice državnega zbora in za izvršitev teh volitev izdajajo se naslednje določbe: Volitev po 6 poslancev državnega zbora v Istri in v Goriško-Gradiš ki, ter 5 poslancev v Trstu in okolici vršila se bo dne 14. maja 1907; morebitna ožja volitev dne 23. maja 1907. Pravico voliti poslanca ima vsaka oseba moškega spola, ki je dovršila 24. leto starosti, ima avstrijsko državljanstvo, po določilih volilnega reda za državni zbor (§ 8) ni izvzeta ali izključena od volilne pravice in biva v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, v tisti občini, v kateri naj vrši volilno pravico, na dan razpisa volitve (19. februvarja 1907.) najmanje že leto dni. Vsaka krajna (politična) občina, oziroma v Trstu in okolici v zakonu posebno navedeni občinski deli, so volilni kraji (volišča). Praviloma postavi se za vsako kraj no občino jedno volilno komisijo. Ako se postavi več volilnih komisij za jedno občino ali za jeden del občine, razglasi se to posebej. V smislu 5* 12, I. odstavek volilnega reda za državni zbor določi se ža mesto Rovinj c. kr. okrajno glavarstvo v Pulju in Gorici, katerima je poverjeno pregledati volilne imenike in odločati o reklamacijah. V smislu S 32, 2. odstavek volilnega reda za državni zbor določijo se kraji, v katerih se imajo zbirati glavne volilne komisije, kakor sledi: Istra: 1. volilni okraj: Koper, 2. volilni okraj: Poreč, 3. volilni okraj: Pulj, 4. volilni okraj: Koper, 5. volilni okraj: Pazin, 6. volilni okraj: Voiosko. Goriško-Gradiščanska: 1. in 2. volilni okraj: Gorica, 3. volilni okraj: Sežana, 4. volilni okraj: Tržič, 5. volilni okraj: Gra-' diska, 6. volilni okraj: Tolmin., V Trstu, 19. februvarja 1907. C. kr. namestnik: Hohenlohe s. r. Za Gregorčičev spomenik: o priliki poroke g. Josipa Blažiča, veleposestnika v Kožbani, z g.čno Lavoslavo Sirk iz Višnjevika nabrala g.čna Olga pl. Reva iz Kozane 15 K. Zadnjič izkazani znesek .... K 292-30 Današnji prispevek......„ 15-— Skupno . K 307 30 Za Gregorčičev spomenik (gospej Kopačevi:) Gospa Hrovatin Antonija, 10 kron. Neimenovana gospa po gosp. Zadelu 2 kron. Naznanjena brošura z naslovom: „Na- rodno-napredna stranka na Goriškem" izide prihodnji teden. Splošna in Jednaka volilna pravica za deželni ZOOr. — V zadnjem zasedanju je pozval deželni zbor deželni odbor, da naj predloži v prihodnjem zasedanju nov volilni zakon sa deželni zbor na podlagi splošne in jednake, tajne in direktne volilne pravice. Kje je ta načrt? Socijalni demokratje so vložili sedaj peticijo -s splošno in jednako volilno pravico, po kateri naj se voli v deželni zbor. To peticijo je izročila glavarju deputacija soc. demokratov. Vodil jo je dr. Turna. »Narodna prosveta" v Gorici naznanja, da bo imela svoj redni otični zbor dne 23. febr. 1907. ob 8. uri zvečer v stranski sobi hotela „pri zlatem jelenu" s sledečim dnevnim redom : 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odborovo; 3. poročilo preglednikov ; 4. volitev odbora in preglednikov; 5. sprememba pravil; (5. slučajnosti. Ker je treba za sklepanje o spremembi društvenih pravil navzočnosti najmanj polovico Članov, so naprošeni vsi društveniki, da se po možnosti vsak udeleži občnega zbora. Opo zarja se, ako ta občni zbor za Spr membo pravil ne bi bil sklepe/ Hi občni zbor, ki bo o tem sklepal Unrl je včeraj v Dobravljah ua skem France Jerk* posestnik, gčg tona Jerkiča, fotOfc.ufa v Gorici. Pokojl je doživel redko starost 94 let ter bil k zadnjega časa še čvrst mož. Naj počiva j miru! Preostalim naše sožalje! 1 Županom v Pcstojini je izvoljen dosedjJ župan g. Gregor Pikel. Izvoljen je 8o"|asJ Dežolnozoorskl odseki. — v tekočem * nozborskem zasedanju je 6 odsekov. \' » odsekih, to je v peticij skem, šolg^ in železniškem imajo večino Sloveuej ^ drugih najvažnejših pa Lahi. v>iu ^' stražijo nad peticijskim odsekom. Kakor °* razvidno iz današnjega poročila, pošiljajo \J^ poslanci razne slovenske reči najprvo v tev nično-ekon omični odsek, potem i,a'v peticijski, celo take, ki tičejo narava., le v slednji odsek. Če ne pošljejo kake reči J i imenitno zveneči tehnično-ekonomični od* jo oddajo pa finančnemu, kjer so oni?? spodarji. Tako se vrši vse po njihovi v!> želni glavar ne tolmači takih rečij slovens poslancem, pieložil je njegovo oznanilo drf&| tajnik. Slovenska stran v deželnem /bon: se morala vendar enkrat dvigniti do tega al bi zahtevala ravnopravnost slovenskega je/iu v zbornici, in če ne gre z lepa, se opravi z grda I — Deželni glavar tolmači govore; venskih poslancev po laško laškim poslance Prav! Ali moral bi tolmačiti tudi laške go> slovenskim poslancem po slovensko. Toda t^ pa ne! Naj se zahteva vsaj to se pa slovenskih klerikalnih poslancev ue i: dobi za tak nastop proti Pajerju, . ffi samo po sebi, ker jim to brani z » <.&; polja, na katerih se snidejo prijatelji, in t^; na ljubo puščajo radi v nemar boj za velja-slovenskega jezika v deželni zbornici ia v i-želnem odboru. Kanonikom v Gorici je imenovan komeE! dekan g. Jan. Lukežič. »Slov. bralno In podporno društvo v Gorici*« vse one, kateri se žele učiti note, v sobe: dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v dru>tv< prostore, kjer se prične s poukom. Vaje bodo vsako soboto ob 8. uri zw"*l in vsako nedeljo ob 17, pop. Ker je ?^"l brezplačen in se nudi naši mladini, kakor tuli odraslim, ugodna prilika, da se priuM g**! da potem lahko vstopijo h kakemu pevske*^ zboru, je pričakovati obilne udeležbe. OdK-j Društvo slov. katelietev se je osnovalo. ?«i: bo v Ljubljani. Dr. Pavlica vabi katebete ^| pouk v Gorico. Društvo priporoča tudi i* škof. Namen ima društvo med drugim %' skrbeti za versko-nravno vzgojo mladine- -j Na to stran je skrb gg. katehetov res msjb"« Stotič moramo povdarjati, da so strašno I"*"-Če bi se obrnilo na bolje, bi bilo pr»v zdi se nam, da jih bo bolj mikalo ^^e „za stanovske zadeve" = ž e p! . I Kolesarsko društvo »Sonca« v &># nazna";| da se je pri občnem zboru dne ll>-l m'" i lilo v odbor sledeče gospode :*1. Ru(l°" "¦ lovka, predsednikom, 2. dr. Ignacij Ja«ci mestnikom, 3. Rudolf Vončina, tajnikom, J Anton Mozetič, namestnikom, 5. Wua I blagajnikom, 6. Alojzij Drašček, namestni^ 7. Ivan Kravos, rednikom, 8. Edvard R'H | podrednikom. , .^ Častnim članom je izvoljen poStm I trolor v Trstu g. Anton P e z d i e. Petdesetletnica proge Trst-Dunaj. - D' junija ho petdeset let, kar je bila otvojjj železniška proga Trst-Dunaj. Toobletnl^f čejo praznovati na posebno slovesen na«- j Duuaja se odpelje v Trst slavnosten J Slovesnosti se udeleže vsa mesta in vsi J kraji ležeči ob progi. Glavna slavuost vršila v Trstu. Izpod Čavm se oglaša danes v „Prismo-. aa „eka prismoda, ki pravi, da Gabršček v SoCi" St. 17. precenjuje dve pridigi izpod Cbvbh. »Soča" je priobčila dopis izpod Cavna ¦ 8edaJ pa „Gabrfiček precenjuje dve ridigi"- Zaletava se kot bik v nova vrata v GabrSSeka, ki ni imel /, dopisom seveda nič opraviti, da bi tako branil Štefco „katolisko vevnico*. V Šempasu in ta'«> .okoli-vsi^^edo, d ji Je res Štefca govoril tako, kot je bilo pisano v »SofiiB, ali branitelj pravi, da ni res! je pač prismojen kot »katoliška vevnica". i Pobegnil |l i« vojaške bolnišnice v Trstu sanitetni vojak R. Ficek z Dunaja. JErjš?! je. t Gorico ter pil ponoči v kavarni „Armouiau j.„Y0 jn čaj. Ker ni imel s čim plačati, je poklical kavarnar redarja, ki je aretiral vojaka ter ga izročil vojaški oblasti. Bralno in pivsko društvo Jpaia" v Mirnu prisili na velikonočni ponedeljek velik javni .,|es ter kliče: tisti dan v Miren in ne v Gradišče! Zavod za pospeševanje odrti, ki je v rokah laškega" poslanca Holzerja, postopa jako pri-s«^.sko. Nekatere reči objavi v laški in slo-veoslfl javnosti, nekatere pa le v laški. Sedaj je ta zavod osnoval posredovalnico za delo, brezplačno, a!i to naznanja le laški javnosti'. Kaj je le za Lahe ta posredovalnica 5! Iz Št Andf6ža smo priobčili preteku mesec Jopis, v katerem je bilo povedano, kako zmerja •i satani in kako ravna z dvema dečkoma, sitoma naprednjaka, tamkajšnji duhovnik. Vjje to je resnično. Sedaj pa pravi BGorica", da je vse zlagano ter da po Št. Andrežu je v»e ogorčeno na „SočoK. — O ti grdi lažniki! Praujo tudi, da se je prizadeti nekako opravičeval pred duhovnikom — res pa je, da se je duhovnik opravičeval. — Šele sedaj je j-riSh „(ioriea" na dan s trditvijo, da ni resničen dopis iz Št. Andreža v „Soči". — Cel mesec in še več je bil dopis resničen tudi , (lonci", ki je molčala — sedaj kur nakrat ;c privihrala na dan z zatrdilom: da je „So-;in' dopis od konca do kraja zlagan. Reve! .Stara navada taka trditev. Kadar ne morejo klerikalci ovreči resnice, ker je taka, da jo vidi v,-akdo, pa bevsknejo : zlagano je! Takim bedastim trditvam ne verjame nihče več. V Št. Andrežu se smejejo „Gorieia, ki pravi, da je tam vse ogorčeno na „Sočo". — Ogorčeni so na lažnivo „ Gorico" in na brezsrčnega svojega nrnica, ki je tako grdo ravnal v šuli s ti>iiir.» dvema dečkoma. S BiSlopja, ki*- >. nastanjeni poštni uradi v Gledališki ..ioi, seje odtrgal predvčerajšnjim podstavek pri oknu v tretjem nadstropju ter padel na tlak. K sreči tam ni bilo nobenega človeka; če bi bil, bi bil ostal mrtev na mestu. Na plesu pri Gorjupu v nedeljo je ukradla neka ženska neki plesalki vrhno jopico. Policija išče tatico. Opozarjamo na oglas na tretji strani da-naJnjega lista o osrednji banki čeških podružnic v Pragi. LiStPica. — G. dop. v D. V. Prihodnjič! — Kaznim gg. dopisnikom in poročevalcem: Prihodnjič! Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Zboljšanje kraških tritllfcOf. (Konec.) — 7. Deželnemu odboru in c. kr. vladi je vsaki čas pohodno prepričati se po svojih pooblaščen-c* o stanju priglašenih predelavanj. ^ Ko bode delo dovršeno, obvesti pro-~uw županstvo in ono poroči o tem deželnemu °**ni in c. kr. okrajnemu glavarstvu. ^ Po končanem delu in dovršeni na->etTi izboljšanega zemljišča opravi komisija, **tivljena iz župana ali njegovega namestnika, cenilca in lastnika-prosilca, novo cenitev 'f*ga zemljišča in navede v posebnem zamiku narejene izboljšave. Ta zapisnik podajo komisijski člani in potem se odpošlje «fclnemu odboru, poverjeni prepis pa c. kr. •tajnemu glavarstvu. 10. Predno deželni odbor odredi ogled ''"djiSča, ki se ima zboijšati, dogovori se s ",:)¦¦ v!ado> io to v namen, da si lahko več *W» zemljigčnih kosov ležečih v isti občini v istem okraju ob enem ogleda. H. Ko se deželni odbor prepriča o ua-jemh izboljšavah, določi dogovorno z vlado, l*nm prosilcem se imajo podeliti nagrade. Štev • n razdelitvi podporne svote bode vpo-A fl prem0ženjske razmere prosilca, obseg ornega zemljišča in težave, ki so jih pri-•^lela lzb0]jgevalna dela. »rosilo , * bode daJflla PredQ08t teWin • em' kat0" niso samo fizično izboljšali zemljišča, ampak so je tudi nasejali in umetno pognojili. 12. Prvo leto se bodo mogle podeliti, uvažuje določila tega pravilnika, ki se imajo lično vporabljati, podpore tudi za že izvršena izboljšanja kraških pašnikov. Za obrambo kmetijskih interesov. - Avstrijsko društvo za obrambo kmetijskih interesov bo ^oftmrhr iifr -t-^mrTiaDunajsMSazpravljalo se bo o tarifih za prevoz kmetijskih pridelkov na državnih železnicah ter o zahtevah kmetijske produkcije za tarifne olajšave v inozemstvu, zlasti -glede" na Ogrsko. Razgled po svetu. Držatnozborske volitte razpisane. - „Wiener Zeitung" je priobčila 19. t. m. uradni razglas, da so se razpisane državnozborske volitve na dan 14. maja t. 1., ožje volitve pa na dan 2 3. maja t 1. V Galiciji bodo trajale volitve do 7. junija t. 1. Novi državni zbor bo sklican na dan 19. junija t. 1. V francoski Zbornici je 19. t. ra. poslanec Meunier rotil predsednika Clemenceau, naj vstraja pri protiklerikalni politiki, pri čemer je ostro kritikoval pomirjevalno politiko ministra Brianda, Izjavil je, da je izključena vsaka sprava med francosko vlado in Rimom, Pred poroto V Trstu se je vršila razprava proti 42 letnemu grajščaku iz južne Tirolske, po imenu Silvio Donati. Obdolžen je bil bratomora. V Tridentu je bil obsojen pred poroto v (j letno ječo, najvišji sodni dvor pa je razveljavil obsodbo, na kar se je vršila razprava v Trstu, kjer je bil Donati oproščen ter takoj puščen na svobodo. Na Operaciji kurjih Očes je umrl v dunajski bolnišnici usmiljenih bratov voltendorfški župnik Alojzij Dobusch. Itezal si je sam kurja očesa, in se jo bržkone pregloboko urezal. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu odrezali oteklo nogo, a tudi ta pomoč je bila prepozna. Znlisnje telefonskih pristojbin za zdravnike ...... Trgovinsko ministerstvo je sklenilo, da se za zdravnike pm.cjhine za telefon znatno znižajo. Spljet za gt^OllCO. — Spljet je vedao branil pravi narodni pokret v Dalmaciji. In sedaj, ko preti nevarnost iz Vatikana, glede glago-ljice je Spljet zopet prvi, ki brani stare pravice. Spljetska občina stoji n& tem, da se jed-noglasno protivi proti novi odredbi rimske kongregacije glede starOslovenskega jezika, in pozivlje vse občine na sodelovanje, da se tako vzjemno postavijo za stare pravice. Ob času Inventure cerkvenega premoženja na Francoskem je polagal nekdo na balkon prefek-ture v Auchu vsak večer v papir zavito neko tvarino, katere tu ne moremo imenovati. Redarji so imeli nalogo paziti, kdo je ta nesnaž-než. Slednjič so ga ujeli. Bil je kanonik Trille, generalni tajnik nadškofije. Prefekt ga ni naznanil, morda pa bo vsejedno odlikovan, ker je rabil za svoje „zavoje" le klerikalne časnike, in reklama seveda pomagal Zopet dva! — Župnik v Gera;.deneru Humblot na Francoskem je obsojen pred poroto radi oskrunjevanja otrok na 12-letno prisilno delo. Šolski brat Grainer v Mansu pa je dobil 6 mesecev ječe radi „fridolinstva"! Ladja, ki Se ne potopi. — Na Francoskem so napravili ladjo, ki se ne potopi. Ladjo je izumil mladi norveški kapitan Ole Brude. Ladja je na vseh straneh zaprta in nima nikjer duška. Gornji del ladje je steklen. Dolga je 5 m, široka 1.80 m in ima štiri oddelke, dva za vodo, dva za hrano, vsak za 40 ton. Motora nima, goni jo jadro, kf^To se razvije nad krovom. Prostora imajo šini osebe. Ladja je sicer zelo majhna, ali veliks usluge more napraviti pri brodolomu, ali jednaki nesreči. Več takih ladjic je lahko spravljenih po par-nikih. Ako imajo potniki dovolj hrane, so lahko brez bojazni, saj doplovejo na obrežje, ali do druge ladje. O reformi zakona. (Dalje.) Možje, ki hočejo zakon reformirati, ne govorijo o prosti ljubezni. To se ti je napačno tolmačilo. Kaj hočejo drugega, nego, da se vsak mož loči, kolikokrat se mu vzljubi ?! No, potem jim je vsaka nova postava odveč. Ločitev je dandanes popolnoma mogoča, da, vsakdanja stvar. — Reformatorji hočejo, da se omogoči želja in zahteva, da se v slučaju ločitve dovoli zopetni zakon. Oni, kateri niso bili srečni v prvem zakonu in ki so po veljavni postavi ločeni, hočejo poskusiti zopetno srečo. In kaj bode z otroki?. -.*=. No, kaj je z otroki. Saj je vendar že toliko ločenih zakoncev, kaj se spremeni za otroke! ~ Bolje se jim bo godilo. Navadno pridejo sedaj v vzgojevališča, ali jih vzame oče ali mati. Potem pa je mogoče, da dobi dobra žena dobrega moža in otroci imajo zopet družinsko življenje. V slučaju ločitve ostane malokdaj moški osamljen. Razlika obstojn le v tem, da je njegova bodočnost lahko častna. — Misli vendar na bodoče otroke ter na otroke, ki izvirajo iz konkubinata ločenih. Ti so nezakonski. Ali ni to krivično in kruto. Baš zaradi otrok se mora zakon spremeniti. Pa, kaj je storiti ločeni ženi, katero mož usti ? To, kar danes stori. V tem se nič ne spremeni. Mož bode moral vedno zanjo skrbeti, če je on zakrivil razstanek. Na tem ne spreminjajo nič reformatorji, ker je postava za take slučaje že tu. Kako je pa pri protestantih'? Kakor imajo protestanti uvedeno, tako se hoče i pri nas imeti. Židje in protestanti v Avstriji imajo že vse to, ali mi kristjani šele zahtevamo. Koliko ljudi je na svetu? 1500 milijonov! V Avstriji jih živi 48 milijonov. Od teh imajo Madjari že upeljauo reformo zakona, v Ci-slitvanski vse veroizpovedi, le kristjani — ne. Saj vendar v kristjanskih deželah ni nikjer ločilnega zakona. Kaj misliš! Ali niso morebiti Nemci, Araerikanci, Angleži kristjani. Mar misliš, da j je tam zakon močnejši, nego pri nas!? j Seveda! Ali tam je nravnost strožja nego pri nas, in ljudje si toliko ne dovoljujejo. No, lep poklon za uas Avstrijce! Ali smo mi oivjaki, katerim je treba še verig? V drugih državah zadostuje nravnost, r nas Avstrijce se mora krotiti šele s silo? — Žalostno bi bilo to, žalostno! Kdo bi nosil krivdo? No, potem je zadnji Čas, da se odpravi postava, pod katero je ljudstvo tako podivjalo. To je bil vendar dokaz, kako slaba jo postava, kako malo je vzgojila ljudstvo. Omenil si Ameriko. Prosim te, saj je vendar predsednik Roosevelt sam izjavil, kako lahkomiseluo se ločujejo zakoni. Prav to, toda temu ni vzrok amerikan-ska postava o zakonu, marveč mnogodržav-nost. Tam ima vsaka zvezna država svoje postave ; tam gre kdo čez mejo, pa je prost vseh obveznostij. Rečem pa, da se s tem ne strinjam. Pa mi nismo v Ameriki. V bedi in revščini ne sme nihče zapustiti svoje žene, to se razume. Pri vsaki ločitvi se more strogo na to paziti, da so denarne in premoženjske zadeve najprvo urejene. Tako ima ločena žena po novi postavi prednost, da se lahko preskrbi z drugo poroko. V današnjih razmerah pa mora ločena žena živeti nalik redovnica, ali pa si dopustiti, da se jo gleda preko rame, .— če noče že kaznovana biti. Kaznovana? Kako mora biti kaznovana, to vendar ne 1 No, potem pač slabo poznaš našo postavo. Ločen mož je kaznovan, ločena žena je kaznovana kaj hitro, saj vendar lomi zakon. To je nemogoče! — Da je sodnijsko ločen, kako naj bo kaznovan, če imaljubavno znanje? Saj mora imeti žensko moč; mož vendar ne more biti brez nje. In vendar je tako, kakor sem rekel. Sod-nija, katera je izrekla ločitev radi zakonolom-stva od_jttam^ejD^__tigajodi4Jal_kige od=— pravila skupno življenje med njima, toži in obsoja tri mesece pozneje moža, ker je prelomil zakon. To je skrajno nemogoče! Sodnija mora vendar uvideti: človek je človek in postave so za ljudi. Kje je potem pravica. Vidiš, draga, zato se mora taka postava odpraviti. (Dalje pride.) Naznanilo. S 1. marcem preselim svojo zalogo drv in oglja iz ulice Codelh v ulico Rossini št. 8 (blizu senenskega trga). Za miiogobrojna naročila se uljudno priporoča fr. Be»k. V restavraciji Birsa »Trgovski dom" od sobote naprej ml rtr KONCERT ljubljanskega seksteta na lok. Zadetek ob 8. uri zvečer. \)sal{ $*cw oo$ profiraso. |Ja$t)a zahvala. t Ker je si. c. kr. najvišje sodišče na Dunaju pravifrio in modro napravljeno razsodbo c. kr. okr. sodnika v Kanalu g. Mašera glede moje, ne malenkostne pravde s pok. g. dr. Goimajer-jem v Kanalu na mojo I.orist >» popolnoma potrdilo, zato se iskreno zahvaljujem imenovanemu g. sodniku. Iskreno se tudi zahvaljujem g. odvetniku dr. A. Franko, ker mi je po razsodbi druge instance napravil tako utemeljen rekurz, da sem pravdo dobil. Priporočati g. odvetnika bi bilo odveč, priporoča ga njegovo delo. PEČNO pri KANALU, .9. februvarja 1907. H^apol j^cnaFclič, posestnik. tsTfiEii um flsnce sputeli t me. Osrednja banka čeških posojilnic o Pragi, uljudno naznanja, da vstanovi v najkrajšem času podružnico v Trstu. Čas, v katerem začne podružnica delovati, naznanjen bo pravočasno. Strokovno gospodarsko nasvete sprejema že sedaj označena banka ter prosi, da se ji pošiljajo isti v oddelek za podružnico Tržaško pri centrali v Pragi. Dr. Ferdinand mflller naznanja, da je otuoril oduetniško pisarno u CelOUCU Kramergasse št. 1. Ad 1772|06. Razglas. Županstvo Tolmin na Goriškem razpisuje mesto občinskega zdravnika z letno plačo 2000 kron. Natančneje podatke o službenih pogojih izdaja občinski urad. Prošnje za podelitev službe vložiti je do 31. marca t. I. ŽUPANSTVO TOLMIN NA GORIŠKEM dne 18. februvarja 19 7. Zupan: Gaberščik i. r. Lekarna Cristofoletti v Sonci na travniku- Trskino (StoMiževo) jetrno alje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Kuba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne naravo, ozdravijo v kratkem 6a.su z gotovostjo Iše, malokrvnost itd. itd. Trskino Jetrno olje se železnim jodecem. S tem olje vso kostno boio;:ni, žk-zni otoki, ¦; Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. - OPOMBA. 0ye, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiSJe se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo stekl"1ce. • Zato samorem jamCiti svojim ti. odjemalcem glede čistote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. === Cristofolettijova pijača Iz kine In žalaza. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Tr^ov^ko-obrtna zadruga v1 Gorici regfistrovana zadruga e neomejenim jamstvom- Načel s t vo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni ca mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovani u. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',',%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Poprava in komisijska zaloga d v o ko les Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici« Via Duomo štev. 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1!!05. dalje — vslod pridobljene koncesije od obrtne oblasti - sprejemati vsa naročila električne luči jt&J^jS ### in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z oziroin na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Scliu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanea, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naroČila »padajočega v njih stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana iMPotoSUtipl Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne loči. V Gorici, za vojašnico št. 13. I OGLAS. ^| j Narodna tvrdka Ivan Lamprecbt i Intl., Maribor, Karčevin št. 138 je zalo- [ žila »svetlobne, občutljive plošče za fo. I tografije", katerih čisti donesek bode F žrtvovala Giril - Metodove! družbi ?j i Ljubljani. Ozirom na plemenit namen f 1 imenovane tvrdke jo prav toplo prip0. j i ročamo, saj Slovenci porabimo mnogo [ I takih plošč posebno hribolazci — ania- i i terji. Geslo: „Lal položi dar, domu na f \ oltar!" I Odlikovana pekarija in aMMam Karol Drasčik | v Gorici na Komu v (lastni hiši) i zvrSnje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočni pince itd. Prodaja različna fina vina in likoi-ji na drobno ali v originalnih butelkah Prii)Oroča se slavnemu občinstvu za mnoga brojna naročila ter obljublja solidno postrežb! 1*»"* po jako zmernih cenah. **% Andrej Fajt Poskusite it? priporočite — izdelhe = |17ydroDe tooarne hranil | ]i VIII. Cenociiili zastonj. r m m : | pekovski mojster f v Gorici Gorso Franc. Gius. i\. 2. S------ Klijalka v Dornnergn. — • Sprejema naročila vsakovrstnega • peciva, tudi najfinejega, za nove t> maše in godove, kolače za bir- 2 mance, poroke itd. Vsa naročila { izvršuje točno in natančno po žslji m naročnikov. X Ima tudi na prodaj različne moke, a> fino pDcivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. 3 Za t«lik<> noč priporoča gorske • uluee, potico Itd. | ••NIIIIMMffMMiaMiaillHIlf Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg št 9 (piazza Duomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo— koles, pušk in samokresov. v Šivalno stroja In popravo jamčiva od 5-10 let. Anton Potatzkv v Gorici Na sredi Raftetj« 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najceneje kupovalice nirnberskega Iq drobnoo« bl«Bt ter tkanin, preje In nitij POTREBŠČINE ia pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojač* in čevljarja. Svettnjlee. — Rožni venet. — Slušne knjižite. fiSna obuvala u ysb letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, fcrošnjarje, prodajalce po Bejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Tla tisoče priznanj se mi je izrazilo tekoin ni0" jega delovanja od strani mojih _odjemalcev glede dobre kakovosti mojeLft blaga. Radi tega smem upati, ^ *' pred nakupom raznih potrebščin z& vsako letno sezono obrne si. ol)^"sU^ v prvi vrsti na mojo trgovino, ker i-tu dobi zares solidno in ceno blagj Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnik«hbo»j Jaeger podobleke za letni m zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in pen za gospode, toiletna mila, disavn glavnike, mošnjice itd. — ~- J. ZOBNIK - GOBICA Gosposka ulica 10,