St. 22. V Trstu, v sredo 18. marcija 1885. EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »T iMn« » Mot i • EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sreda In tabete o poludne. C«na za vse / »»i 1*™»« |fu;>iiju;<> Mr»u»miu *«•« • wnc.no* leto je <> plcj., za polu leta 3 jiid.. za četrt leta \ prid. BO kr. — Ponaraezn • številke «e / frankiran. Rokopisi o»e7 posnOne vroduoati »p ne vraeajo. — /nserati (razne vrste mizna- dobivajo uri onravništvu in ▼ trafikah v Tr»t» no & kr., v fiarlol in v Ajdovščini no C nila in poslanice) se zara^unljo po pogodi'! "-'iv -en6; pri «kr. - Saroektne. reklamacije in inserate prejema Opravalftve, vi« T»rrente, »Nova tlakama*. J črkami se plačuje za vsako besedo 2 k- V«l dovtn se poSUjujo UreJnlitvu »via Torr«,it9« »Nuova Tipografla;« vsuk mora biti " /nserati (razne vrste naznt- pri kratkih oglasih z drobnimi Zopet Trst in njega prihodnjost. Te dni je bilo torej v nemškem •državnem zboru skleneno, da bode nemSka drŽavri subvencionirala tako •5rto parobrodarske vožnje v Indijo, katere parniki se bodo ustavljali tudi v Brindisi in v Trstu. To je torej vse, L ar se zgodi v zadevi stvari, o katerej so časniki vzdignoli pred par .meseci toliko hrupa. Angleško parobrodarsko druStvo in tudi italijansko društvo poišče na popotovanju v Indijo tudi Trst, na prav enak način bode obiskavalo tudi neko novo nemško plovitno društvo Trst in gledalo, da se mu to tudi izplača, kakor to delajo druga društva. Važnejše od tega je praSanje, ako bodo tudi železniške zveze mej Nemčijo in Trstom skoz Avstrijo tako dobre in se bo po njih tako po ceni vozilo, da bodo v resnici tudi nemški trgovei nahajali korist, ako svoje blago skoz Trst dobivajo in odpošiljajo. — še drugo prašanje je to, aico bode naš domači Lloyd potem mogel tudi zdatno znižati svoje vozne tarife. Recimo torej, da Avstrija zgradi vse potrebne direktne železniČne zveze 7. Nemčijo, tako sicer, da se bode lehko po avstrijskih železnicah ceneje vozilo, nego po drugih; recimo nadalje, da tudi Llojd zniža svojo vozne tarife v Indijo, in to je mogoče, ker naše domače društvo, ako je osnovano, prav za prav preosnovano na zdravej podlagi, bodo moglo ne le konkurirati, temuč tudi prekositi nemška plovitna društva. Žalostno bi celrt bilo, ko bi jih ne, ker naravno je, ako se avstrijski Primorci od Nemcev uče obrt-nijskih strok, ali plovitve bi morali naši pomorščaki baš toliko razumeti, kakor severni Netnci. Vsako domače društvo pa ima v Trstu ugodnejša tla za trgovske zveze z Indijo, nego pa kako liatn-burško društvo, katero bi imelo tukaj PODLISTEK. Domolj uhj e in izdajstvo. Kdar v hladni gomili IJočtvul bom že, Bo za-te, dom mili! Gorelo srce. Jože Virk. Strela udri iz višine Izdajalca domovine! Ljubezen k rojstvenemu kraju 111 k narodu svojemu je vsakemu človeku naravna. Ov;i ljubezen pomnožuje, če ni slep;i, v tiašej notranjosti blaga čutstva in mis ne oddaljuje od one občo ljubavi, koja druži posamezna debla človečanstva. Neosnovana, slaba In pulila je misel, da Škoduje domoljubje, narodoljubje ljuloljubju ali človekoljubju, ampak pospešuj- prvo drugo. To so spoznavali prvi nagi pisatelji in pesniki in nam tudi nazore svoje po-kladali v lepih besedah. Tako n. pr. noje prvi n iS pesnik, sloveči dr. France Pre-jfiren v «K'stu pri Savicl»: Da pravi Bo g. «e kliče Bol' ljubezni, Da ljubi vse ljudi, svoje otroke .... in: Po celi zemlji vsem ljudem mir boli! Saj smo očala jednega sinovi, svojo agencijo. — Stvar je torej tako naravna, da jo more razumeti tuli človek, ki se ne peča s trgovinsko politiko. Nemška plovitna črta iz Trsta v Indijo ne bode nikoli to, za kar so jo razupili, Ona bode tukaj imela zadosti konkurentov, in ako bi jih tudi ne imela, malo bode delala, dokler Avstrija ne napravi najdirektnejše železniške zvezo, po katerej se bode lehko najcenejše pošiljalo blago iz Nemčije do Adrije in narobe. Ako pa Avstrija napravi te zveze, potem pa bi bilo čisto naravno, da avstrijsko železniško in tarifno politiko izkoristi avstrijski Lloyd, kar mora biti tudi skrb avstrijske vlade, ki troši milijone za to društvo. Stvar je torej taka, kakor smo jo mi pred dvema mesecema po treznem premisleku popisali: za Trst je dobro, da se tu snovajo nova trgovska in plovitna društva, bodisi angleška, bodisi francoska ali nemška; to baš spodbuja tudi domačo trgovino in morda tudi p03peši ozdravljenje prvega avstrijskega plovitnega društva Lloyd; ali prvi pogoj je in ostane le ta, da naša država dobro utneje svoje in Trsta koristi, da našemu mestu preskrbi dobrih železniških zvez, ter da tudi izkoristi 11a pravi način svoje pomorske sile, katerih ima dovolj. Ako naša vlada umeje svojo gospodarsko nalogo, ni se treba bati Bismarka, ako pa je ne umeje, potem je tudi vse zastonj in pred propadom Trsta ne reši noben Bismark, nobena nemška kolonija. To iz gospodarskoga stališča, kije glede Trsta najmerodaj-njuše stališče. Da to denes posebno poudarjamo, uzrok so ludi zadnji dogodki v državnem zboru. Tržaški poslanci, mej njimi tudi Nabergoj, povzdignoli so v klubih in v sejah državnega zbora te dni svoj glas za potrebne železniške zveze mej Trstom in Nemčijo; govo- rili so za železnico čez Ture planine in za podaljšanje Rudolfove železnice do morja in pripustili vladi, naj se v tem obziru odloči za Predelsko ali za Loško črto in našli so, toliko pri vladi, kakor pri poslancih, zadosti dober odmev. Za Hrpeljsko železnico jo uže postavljena v letošnji proračun svota 1,200.000 gld.; — ministerstvo je tudi dalo najboljšo nado, da bode so oziralo 11a zahteve tržaških zastopnikov in večina državnega zbora je tudi ugodnega mišljenja glede Trsta. Ali naši Tržaški trgovci naj zdaj dobro premislijo, da je ta večina državnoga zboru in sedan ja vlada Trstu dobrohotna in da je treba pri prihodnjih volitvah delati za stranko, ki nema zvez z Velikonemškimi pristaši, kakor to imajo na očevidni način naši Iredenti; treba je da Trst pokaže pri prihodnjih volitvah, da zaupa sedanjej večini državnega zbora, katero hoče po svojej moči Še pomnožiti. Z iredentarskim muiiolovstvom si Trst gotovo ne bode koristil in od Velikonemcev uže zna kaj ima pričakovati. Trst sme zahtevati, da se mu pomore; ali država, oziroma vlada in sedanja večina državnega zbora, katera skoraj gotovo pomnožena pride tudi v novi zbor, sme tudi od Trsta po vsej pravici zahtevati korektnega postopanja od strani Tržačanov, ker v politiki ne velja goslo: «Ti mene s kamenom, jaz tebe s kruhom». Strani torej s Progressom in s Cikorijo, to ni za korist Trsta, strani tudi s patrijoti, podobnimi nožem, ki režejo na dva kraja! Pravi patrijotizem naj zavlada v Trstu, Slovencev naj se ne pritiska na zid, da bo mir v deželi. Potem se bode tidi smelo zahtevati od vlade in državnega zbora: Skrbite za Trst, za prvo avstrijsko luko! Ljudje vsi bratie, bratje vsi narodi; Da ljubit* mor'rno se, prav uit njegovi. In Boris Miran-Stritar, ki veli o mla dini našej; «Za vse kar lepo, blago je in sveto, za dragi dom srce je tvoje vneto«, pristavlja: Ko ljubiš domovino svojo, misli: Človeku brat je človek, rodu rod\ Preganjanja se varuj in razpo.a. Sovraštvu v srci ne dajaj prostora. Pravo sta zadela ova naša ljubljenca, kajti pravi Slovenec se tudi vsikdar tako vede; on ljubi iskreno in plumteče dragi svoj rod, svojo ožjo domovino, ob enein pa tudi po nepotrebnem ne črti in v praz-nej strasti ne sovraši drugih narodov, po-senno. če mu niso tlaČitelji. Nasprotno pa: • Gorje mu, ki stiska in kuje moj dom, gorje mu, ki na te le prst polož', gorje mu, ki psuje slovensko zemljo in gorie mu, ki tlači slovenski inoj rod!« (Jože Virk »Vrli Slovenec«), Mimo ož)e domovine pi se Slovenec, kakor tu li ostali avstrijski Slovani krepko in plamteče oklepi preslavne Avstrije; za njo gori in umre, nj^j posvečuje sile svoje in se vedno spominju pomenljivih besed, kater" je dne 24. oktobra leta 1848. pisal slavni ban Jelačič svojim rojakom: « Kakor sem navdušen rodoljub, tako s^in tudi v <_'l"bini srca svojeg 1 prepričan, da je Slo-vanstvo najmočnejši steber Avstrije in da Interpelacij a gospoda državnega poslanca Viteliča in tovarišev v državnem zboru, dne 13. t. m. zastnn ribarjenja v jadranskem morji. K;ikor poroča brzojavna posbnica Iz Rima, ki je danes tiskana v časnikih, stavilo se je v včerajšnjej seji italijanske poslanske zbornice prašanje, kaki sklepi so se v uoriškej konferenci storili za vre 1 bo riba«j«nja v jadranskem morji, in k iaj se nbjavijo dotične naredbe. Na predlog mini t>a Mancinija, kakor dostavlja omenjena poslanica, sklenola se je razprava o tej zadevi za prihodnjo soboto, to je jutri. Z ozirom na to, da tu gre za stvar, ki za ieva ozbiljne životne interese naših PrimiMCv, prašajo podpisani njegovo prev-zvišenost gospoda trgovinskega ministra: Ali je njegove prevzvišenosti volja, ti-visokej zbornici dati pojasnila o omenje-nej konferenčnej razpravi in objaviti dotične naredbe; ali, če tega ne mote, kaki zadržki so proti temu. Ni Dunaji, 13. rnarcija 1885. Dr. Vitezič, I. Nabergoj, Pozza, RaiČ, Dr. iOelz, V. Pfeifer, VojnoviČ, NakiČ, MuttuS, O trt'za, Kiun, Dr. VaSaty, Trojan, Dr. Poklukar, baron Steinhacb, Fischer, Zal-luiL'er, Ign. Giovanelli, F. Tiišer, Durich, K. Hevera, Dr. Janša, Dr. Ed. (iregr, Jož. Muller, Dr. Steidl. je tudi Avstrija Slovanom potrebna; ako bi je ne bilo, morali bi jo ustvariti ...t» Z navdušenjem, z srčnim pogumom se razlegajo slovenski glasovi: Ljubezen za Avstrijo V srci hrani vsaki nas, Naše želje se glasijo Dane«, lukor slednji Čas: Saj ljubezen ta ne zgine, Ona vekomaj cvete I Narava slovenska je polna dohroduŠja, polna ljubavi in u danosti. Ni se toraj bati, da bi z rodoljubom zginoia ljubezen do Človečanstva sploh. Ljubimo toraj člove-čanstvo v obče. povzdignimo se do misli, da človečanstvo ni druzega nego jedna velika družina, katerej j-; jedna mati na-rava, jedna oč»'tnjava, zemlja, in j«den vladar, Bogi Sij dan denes članovi te družine ne morejo osamelo živeti. Da pa dospemo do te vzvišene misli, treba je, da poprej iskreno ljubimo svoj rod, svojo domovino. Kdor bi hotel uničiti to ljubav v sebi, deloval bi brezumno, nečloveško, protinaravno. Zemljo, v kojej leže kosti roditeljev naših, grobovi naših pradedov, spomini njihovih del; zemljo, koj 1 je bila zibelka nafie.'a detinstva, sladko prebivališče naših prvih let; zemljo, v kojej so nam prvi vzdihi ljubezni do roditeljev, pri-j iteljev, znancev in izvoljene neveste iz prs potekli: zemljo, kojo smo s prvo solzo naše luge napojili — zemljo ovo ne I j ubiti \ Poročilo železniškega odseka o prošnjah za neposredno železniško zvezo Tr-t 1 7. Rudolfovo železnico in za daljšo zrezo te železnice Čez Ture planine z Gizelino železnico. Ker je rlada v seji visoke poslanske zbornice 28. marcija 1882. podala predlog, glede zerajenja postranske Železnice od istrske železnice pri Hrpeljah do Trsta in v členu III. tega načrta zahtevata poseben kre lit za lelo 1882. v ta namen, da seiz-v Še tehniška pripravljavna dela za samostojno zvezo Rudolfove železnice s Trstom, ukazal je deželni zbor solnograŠke vojvodine v četrtej seji 16. oktobra 1882.. tedaj predno je prišla omenjena vladna predloga v visokej poslanskej zbornici v razp avo, deželnemu odboru, naj državno vlado prosi, ii;tj kakor hitro mogoče predloži zakonov načrt glede neposrednje železniške zveze Trsta z Rudolfovo železnico, in dalje nje podaljšanje do solnograško-tirolske železnice. kaka uesmisel, kaka bedastoča, kaka pre-slepelost 1 Kdor je brez domoljubja, nezdrav je ud človečanstva in tudi človečanstva 'ju-bit> ne more. Ozko je toraj zdmženo 00-moljublje s človekoljubjem; brez prvega m oruzega. Izvrsten človek žrtvuje mnogo člov»-6anstvu; ali narodu in domovini žrtvuje svoje imenje, svoje blagopolučje, svnjo slavo, svoje živenje; njej posvečuje vse. Nj"| podaja na irtvenilc ne le praznih besed, golih misli, temveč tudi delo. Sicer je zadnje pri posameznih različno, ali to naj ne moti nobenega, saj poj- pesnik: Ak' si zmožen: delaj po veliko, Ak' si zmožen mani: pa bolj po malo. P i ne delaj samo zase, Saj ti je v največjo diko, Ako delaš domu v hvalo. Jednako pri vsakem zavedenem narodu in zakaj bi prav mi ne napre.iovali po bratovskej slogi na tej poti? Pokažimo, da nismo nič manje blagurazumni, n č manje plemeniti od drugi ti narodov in bodimo prepričani, da brez bratske vzajemnosti, brez jedinosti, brez pravega, nesebičnega to dol mhja in domoljubja ni bodočnosti niti nam Slovencem, niti kacemu umnemu narodu v Avstriji, niti kacemu narodu na vesoljnem božjem svetu ! (Dalje prih). E D ] K O S T Izvršenje ta sklep, spoznal je za primerno deželni oiibor solno_'raškd vojvodine po dogovoru s zastopniki mestne občine solnograške, kakor tudi s tamošnje trgovinsko in obrtniško zbornico, praS «ti tudi deželna zastopstva onih deiel, ki imajo za izvršitev omenjenih železniških zvez neposreden, po njegovem menenju životni interen, ali se hočejo pridružiti skupnej proSnji v onej zadevi. K^r se j- v priporočilu v začetku omenjene, poslanske) zbornici podane za konove predloge neposrednja zveza Ru-dolfove železnice v tem smislu naglaŠala, da bi se ta železnica od Lokepodaljšala do istrske železnice pri Divači, in o I to i izvela s*oz Hrpelje v Trst: zato so se deželni o ibori tržaški, istrski, kranjski in koroški zi skupno potezanju izrekli in sklenoli, ne le skupne prošnje podati v imenu rečenih dežel visocemu c. k. trgovinskemu ministerstvu, temuČ predložiti tudi najponižnišo adreso Njegovemu c. k. apostolskemu veličanstvu ni ob enem na vesti razloge tega skupnega koraka v prošnji na obe zbornici državnega znora, posebe pa visoko poslansko zbornico prositi, naj se blagovoli, ako bi c. k. vla'.a tak o predlogo podala, po moči nanj') ozirati. da se tehnična pripravljavna del t za omenjeni železniški načrt kakor biiro mogoče prične. Ti deželni zastopi so se te iaj v svojej prošnji za rečeno zvezno črto potegnoli z razi gi, ki so se razpravljali uže mnogo let ▼ zakouo lajavnih zastopili — tudi v vi-sokej poslanske) zbornici — in kateri se vsilujejo nekoliko i/, ozira na krajne deželne interese, nekoliko iz ozira na zadevajoče skupne državne interese, in v ka-term se k. žejo naravni pogoji za nov razvoj prvega našega trgovinskega empo-l'ija Trsta. K anjski deželni zastop se je posebno opiral na krajne deželne interese, ker se je potennol za železniško zvezo Lokn-DivaČu, pa ni ozira jemal na to. da Je vi.,da izrecne pomislike in dvombe v dotičnem priporočilu izrekla glede žele/, niške črte, mej tem ko je solnogražki deželni zastop posebno važnost polagal na zgradbo železnice čez Ture planine. Predno^pa je prišla dogovorjena proSnj i teh pet deželnih zastopov v visoko poslansko zbornico (3. decembra 1883.), sprejela se je v tej zakonov* predlogu, glede po stranske železnice od Hrpelj v Trst (7. maji 1^83), in v poročilu železniškega odseka visoke poslanske zbornice k t»j zakonovej predlogi, kakor pri razpravi o tej se je ozir jemal na vse one ž< lie. ki so se nanašale na samostojno zvezo Trsta z Rudolfovo železnico in so bile omenjene v prošnji na visoko poslansko zbornico. Ker visoka poslanska zbornica je pri razpravi t3 zakonov© predloge sprejela resolucijo: »Vladi se naroča, da se prašanj • konečno reši. kako naj bi se Rudolfo-a železnica s Trsiom samostojno zvezala, študije, čo so še potrebne, takoj na ialje vali i na podlagi dobljenih podatkov primerne zakonov« predioge da le mogoče podali državnemu zboru v ustavno razpravo; priporočilo železniškega odseka i-posehno kazalo na potrebo kolikor mogoče nagle izvršitve potrebnih Studii, in oziralo se je pri tem na vesoljne razmere železnic, ki se imajo v kratkem času Izvršiti, in ker je mogoče, da se najde drug način za rešitev toliko važnega, v sedanjem času krepkeje nego ltedaj na površje prodira-jočega pra.šanja, nego se je poudarjal v priporočilu vladne predloge. Velika pozornost, katero zopet obračajo na to zadevo Časniki, izpodbujeni vsled razprav v zakonodajavnih zastopih, menda je obudila inenenje. da c. k. vlada u«liši z ah te v a nje, kise je sklenolov resoluciji visoke poslanske zbornice, kakor tudi vla.ii od deželnih zastopov naravnost podane prošnje, in da ona uže v prvem zasedanji poda visocemu državnemu zboru predlogo, zastran neposrednje zve/• Trsi i z Rudolfovo železnico, kakor tudi zastran že leznice čez Ture planine. Vslai tega je došlo uže mej zadnjim posehno pa mej tem zasedanjem več prošenj — razen onih v začetku omenjih p"-terih deželnih zastpov — ki v nasprotji z onimi, namesti lošk« črte, prav živo pr -poročajo železnico čez Predil, ali pa posebno važnost pokladajo na enakočasno izvršitev železnice čez Ture planine, m« kolikor mogoče kratko Črto mej Solnogra-dom in Trstom, ali na drugo črto, ki bi služila posebno krajnim razmeram. K prvrj skupini spadajo posebno prošnje, katere so podali deželni odbor po-knežene grofije goriške in gradiščanske, goriški mestni svit, goriška trgovinska in obrtniška zbornica, potein mnogo obČn v soške j doltni ter skušajo dokazati, da j" predilska Železnica edino opravičena zvez'ii črta mej Rudolfovo Železnico In Trstom. K drugej skupim spadajo prošnje olu-muške trgovinske in obrtniške zborne, heljaškega občinskega zastopa in občin skega sveta glavnega mesta solnograške kronovlne; k za d njej skupini n^posl d prošnje mnogih občin, ki imajo po^eb-n interes ene aii druge doslej omenjenih črt čez Ture planine. Samo ob sebi je umevno, da ne me*,-hiti naloga železniškega odseka, potezati se za eno. ali drugo stranko, ali predilska ali loška železnica, o katerih se pokajo časniki uže poludrugo desetletje, pa boja nišo še odloČili, tudi se odsek ne ogreva zi eno ali drugo črto čez Ture planine, ker č*te se morejo doiočiti še le po temeljitih študijah, po preudarku vseh vplivnih faktorjev, vzlasti pri gorskih železnicah. Ako premotrimo vesoljne prometne razmere sedanjega časa. in ob enem jemljemo v obzir, kako se v bližnjej priho dnjesti skoraj gotovo razvije, pridemo pri vsestranskem objektivnem uvaževanju za-devajočega predmeta do prepričanja, da se neizmerno pospeši varstvo najbolj vitalnih interesov z obema omenjenima železniškima zvezama — Trst z Rudolfovo železnico, potem s železnico Čer Ture planine, in sicer ne le veleviižnega pomorskega em-porija Trsta, za katerega povzdigo je država golovo dolina, kolikor mogoče storiti, ne le krajnih interesov kronovin, skoz katere bi železnice držale, temne ob enem tudi prometno političnih in narodno gospodarskih interesov večjega dela te državne polovice iio severnih mej Češkega kraljestva. železniški odsek se je po temeljitem posvetovanji tega predmeta združil v predlogu: Visoka zbornica naj sklene: Vse prošnje, ki zadevajo neposrednjo železniško zvezo Trsta z Rudolfovo železnico, potem izvršitev daljše zveze čez Ture planine z Gizelino železnico, izročajo -e vladi, da nanje obrne največje uvaženje, ter se jej naroča, da v kolikor mogoče kratkem času državnemu zboru poi;i predloge, katere na podlogi podatkov uže storjenih ali še potrebnih študij spozna za najboljše v varstvo narodno-gospodarskih interesov te državne polovice m vzlasti za povzdigo trgo-inskega emporlja Trsta. Na Dunnji, 28, febluvar.ja 1885. Giidel-Lannoy, načelnik. F. Tilšer, poročevalec. Politični pregled. Notranje dežele. V seji /J. t. m. je poslan. zbornica rešila ves proračun ministerstva za bogočastje in poduk ter sprejela tudi resolucijo glede subvencije za povzdigo ljudskih šol na Tirolskem. Pri razpravi te resolucije je poslanec Promber naglašal pomisleke zoper njo ter hudo napadal šolsko upravo, politično upravo moravskega deželnega namestnika. Na-ični minister je zelo krepko zavrnol napade omenjenega govornika ter izrekel, da ni pošteno, nepričujočih tako obsojati. Potem pa se je zopet obrnol na Greuterjevo izjavo in rekel, da smatra svo-jatstvo na katerem vseučilišču znanstvu za nevarno ter pristavil, da se njemu prav rad upre. Minister rad prevzame na svoje rame pritožbo, katero je Greuter zoper profesorje na vseučilišči izrekel. Minister ie sklenol: «0 ipustiva si nasprotno razža-Ijenje in ločiva se v miru*. Vidi se iz vsega tega, da je gospoda ministra prva, prenagljena izjava zelo pekla, i ni čudo. da so nekateri časniki uže vest zagnali, da odstopi.— Potem je zbornica začela razpravljati proračun finančnega ministerstva ter rešila več naslovov in poglavij po kratkej razpravi. Poslanec Schoffel je podal predlogo, naj se predrugačijo predpisi o zakupu užitnine; ta predloga se je izročila proračunskemu odseku. — V večer-uej seji se je nadaljevala razprava mirno in vsp.-šno; več govornikov je priporočalo predrugačbo posred njih davkov. V seji 14. t. m. se je nadaljevala razprava; pri poglavju «sol» je priporočal poslanec Kraus, naj se k malu zniža cena soli. Poslanec 0/.ardkiewiz je predlagal, naj se ustanovi državna trafika za sol. Dvomi svetovalec Wallucb pa je odgovoril, da znižanje cene soli ne bi zvišalo razprodaje, čemer je Sigel ugovarjal in tu je imel gotovo prav. Potem se je sprejelo poglavje «soU, kakor tudi drugI deli proračuna finančnega ministerstva. Prt poglavji «|0-terijuD, predlagal je poslanec Roser resolucijo, naj sSudana je angleški časnik »Times« dobil poročilo, da je Mahdi vzel Kasalo in da je bila vsa posadka poklana. Ali to poročilo utegne biti neresnično; gotovo je, da do IG. t. m. Kasala ni padla, ker do tega dne so dospela poročila iz omenjenega kraja. S francosio-kilajskega bojrtča se poreča, da se kitajska vlada p*>gaj i za mir, da pa h krati zahteva primirje, kateio so pa Francozi odbili. DOPISI. Iz Ciorice, 17. inarcija 1.1. — »Slov. bralno in podporno društvo«, nam je priredilo zadnjo nedeljo zopet jako lepo do-oiačo zabavo. Udeležba za njegove prostore bila je zadostna. Udelež.Ji so se te zabave raznovrstni stanovi; — celo »Juri s pušo« je čez Kras privandral sicer brez puške. Zabava se je vršila s petjem, govorom in tombolo. Peli so društveni pevci prav dobro. Ć. g. dr. Giegorčič, društveni piedsednik, govoril je o živenju sv. Cirila in Metoda: govor je bil z veliko pohvalo sprejet. Tombola treh dobitkov je donesla tudi nekaj gotovine za društvo. Tako smo končali kratKočasno veseli večer. Osem dni po velikej noči napravi to vilo drušLvo veliko slavnost v spomin tisoč-letnice smrti sv. Metoda svojega patrona, slovesno mašo in veliko veseiico v Solkanu. Najviše sodišče na Dunaju je protest drž. pravnika proti rasodbi c. k. okrožue soiinije v Gorici proti Fitz-u in Makucu«. katera sta namerjavaia nemir kaliti o na-, erjavanej slavnosti »slov. bralnega in podpornega društva« 1. I. odbilo. __Rodoljub. IZ l*OVirJa, dne 13. inarcija 1885. — Liže več let so bili zarad uživanja Ooćin-skib pašnikov prepiri imj občinarji kata-siralue občine Povirske, obstoječe iz vasi Puvir in otdelKov Gorenje in Brestovica. Da bi se pa tehprepiiov znebili, sklenola je večina občmarjev naj se ončiuski pašniki me) pozamesne otdelke razdele tako, da vsak otdelek dobi svoj primerni del; v ta namen je bil v n„Zučnosti takratnega gospoda župana Rajmonda Maliorčiča m velike večine ubčinarjev dne UO. junija 1880. zapisnik napisan in od velike večine ončinar|ev podp>suu, po katerimi zapisniku sta bila gospo,ia zaprisežena cenilca Anton Suu iz Pilskovice, in Jožef Pipan iz Skrnine pooblaščena, razdeliti občinske pašnike mej vas Povir in otdelke Gorenje in Brestovica v primeri števila solastnikov, bivajočih v eduem otielku in na obzir večje ali manjše vrednosti in njih oddaljenosti. To nalogo sta omenjena iudi po vsej pravici izvršita, in ne le razdelitvenih narisov in dotičuiu spisov in računov pozamesmm otueikom vročila, teinuč tudi mejnike na licu mesta vpričo več občina-rje v postavila. Pričakovati je bilo, da a tem so prepiri odstranjeni in da bode vsak otuelek mirno užival njemu pripadli prostor, ali žali bog, zgodilo in godi se prav nasproti. V odelku Gorenje in Brestovica so ueki rogovileži, misleci da bi bilo moralo njim pripasti \ vseh pašnikov, Če tudi sta oba otdeiiu skupaj v manjšem številu z vasjo Povir. In ka) so Še napravili brezbožni rogovileži; izruli in pometali so unj-i.ike, nastavili proti občiuarjem več tožb in tožili celo ua Dunaj pri na|višej pravici, vsled česar je moral nek zapeljani Brstovčan, kateri je prvi tožbo nastavil,. 70 f. sodniških stroškov puvirskim občiuarjem povruoti, in zato so se potem drugi njegovi vrstniki prav debelo v pest smijali in ga za norca imeli. Vendar pa, k ljubu vsem razsodbam in razglasom, poslužujejo se šiloma vsakakošnih užitkov na posestvih, katera so vasi Povir pripadla, ti ua-mirneži po teh ogromnih troŠkih popolnem propadejo, posebno v Gorenjah, ki je skoraj uujubožniša vas na Krasu, katero so ob času grajenja južne železnice zažgali furlanski otroci, ki so se z smodnikom igrali iu je popolnoma pogorela. Potem si nekateri niso več opomogli, in prav o lej vasi so največji rogovilež', ki vedno delajo ubogim svojim so>edom velike troŠke, ker se vedno prepirajo in tožijo z sosednjimi občinarji Divaškimi in Po-virsKimi, tako da so uže na tisoče za pravde izdali in svoje sosede izžolni, dosti jih je, ki uemajo solda, da bi si soli kupili, pa vendar mor.-,jo vedno za pravde skladati in odvetnikom žepe polniti. Ali to ni še zadosti, da se ubogi kmetje 8 trm v uboŠtvo pogrezajo, teinuč s tem raste tudi vedno sovraštvo in bati se je hudih nastopkov, ako slavui dež-lni odbor goriški teh rogoviležev ne ukroti, za smo mu pro&ujo vložil; Jahko bi se^bil uže inir napravil, da j« naše slavno županstvo ostreje postopalo, ker mejnik« prestopnjo in svojim sose.lom veliko škodo EDIN OST delajo, ker pa naš gospod župan nespaiA v katastraino Povir-ko občino in mu tn-kajšne razmere niso do dobrega znane, zato naj bi se strogo držal odloka, izda nega v Gorici dne 28. julija 1882. št. 313*3(8*2 od slavnega deželnega oibora, kateri je s tem odlokom gori imenovano raz lelitev potrdil. Već občanov. Iz Štanjela, 12. marcija. — Dne 1. marcija se je s^šlo kakih 40 najboljih posestnikov s Krasa v Štanjelu, kder so ustanovili vinarsko društvo na podlagi osnovanih pravil, pravila potrdili in volili v odbor za 3 leta; g. Jožefa Fablanjji iz Štanjela {predsedniki, g. Franceta Černeta iz Tomaja (podpredsednik), g. Jožeta Fa-bianija iz K„bdj|ja (ienarničar), g. Janeza Klonovsa i/. Štanjela (tajnik), gosp. Jakob t Pegan.i Iz Avberja, gosp. Jožeta Živica iz Skope, gosp. Alojzija Strekeljna iz Komna (odborniki). Zbora se je udeležil tudi naš dež. poslanec g. R. Mohorčič, ki je pri tej priložnosti zagotovil delovati po svoj-j moči v p:id in napredek novega društva. To društvo |e zdaj uŽe vknjiženo pri e. k. kupčijsko-pnniorskej sodniji v Trstu, vsle i odloki št. 3067 dne 10. marcija. Glavni namen društva je — kakor je razvidno iz pravil — pripomoči Kraškim in Vipavskim kmetovalcem, da bodo vino umno prirejali in isto hranili v dobrej posodi in primernej kleti,, da no bodo primorani prodajati vina v vsakem času in za vsako ceno — ker bodo grozdje lahko oddali društvu, katero jim na primerno odškodnino. Upamo, da društvo tudi ta svoj namen doseže, ker so ustanovniki društva najbolji posestniki na Krasu, ker društvo svojega dobička ne išče in se prav iz te^a vzroka tudi visoka vlada za to društvo zanimiva In je tudi zagotovila podporo, enako so zagotovili tudi najbolji strokovnjaki, da bodo sodelovali kot stro kovnjaki. Koristilo pa to društvo ne bo le domačim ^posestnikom, streglo se bo tudi vsem užitnikom. Le ti bodo vedeli, kde imenitno kraško vino, umno prirejeno dobiti za primerno ceno. Obojni namen bo Ea prej dosežen, čem več druŠtvenikov ode društvo imelo. S čem večjim kapitalom bode društvo delovalo, tem prej se napravi vse potrebno, dozidajo se kleti in se vloženi denar izplača. Društvo ima redne iu podpirajoče ude. Redni udje morajo biti posestniki vinogradov v okrožju Tomajske ali Komenske dekanije. Podpirajoč ud je pa lahko vsak, naj stanuje kder koli, če plača vstopnine 50 kr. iu se zaveže plačati vsako leto svoj delež, to je 5 gold. Visokost obresti odloči vsako leto občni zbor. Kapital se bode pa Izplačeval takrat, ko bode vse potrebno, kar umno vinarstvo zahteva, prirejeno. Recimo, da se vse to v 10 letih doseže, lahko s« v petnajstih ietih denar izplača iu društvo lahko začne svoje obče koristno delovanje. S tem je pa storjen velik napredek za povzdiiio našega gmotnega stanj i. Će pomislimo, da se našega vina zmi-rom manj izvaža, da ima isto ztnirom uianjo ceno, da tuji kupci v naše kraje ne hodijo, ker ne vedo. kde dobiti več|e zaloge, dalje če se pomisli, koliko vina se brez potrebe upogubi. ali pa manj in sla-beje pridela, kakor bi se lahko in da je pn vsem tem vino glavni pridelek našega kmeta, razvidimo, kako je potrebno tako društvo za povzdlgo vinarstva na Krasu. Ker j? društvo domače, osnovano na so lidnej podlagi, njega namen obča korist, upamo, da bode društvo štelo obilo število druŠtvenikov. Kdor želi pristopiti, naj lo naznani pismeno odboru. IZ Lokiivca. 14. marc ja. — Napreden, napredek! Družba sv. Mohora je dobila letos v našej 900 duš broječej du-hovniji 42 novih družnikov. Minolo leto jih je bilo 32, a letos je število teb vzrastlo na 74 No, tudi od druzih Podčavenskih duhovnij se^sliši v tem oziru vesel glas; osobitu ko Crniče mej druzimi brilantuo napredovale. Ljudske Šole so se v poslednjih letih zdatno pomnožile. Skorej v vsakej hiši se nahajajo ljudje čitanja zmožni; vsak pravi rodoljub lehko spozna, da so knjige družbe sv. Mohora za vsako družino velika dobrota; prav zaradi tega je upati, da bode družba ta še vrlo rastla in se širiia mej našim nurooom. Vsaka hiša bi lehko imela malo po malo svojo družinsko knjižnico. Taka prav domača čitalnica hI bila za kmeta gotovo mnogo boljša, nego ona v kakštiej kičmi, kder se navadno gubi čas i novec. V tem so tudi častne izjeme, pa ne zmiraj in povsod. Vovkov Francelj pa mi je danes rekel: Jaz sem tudi zato pristopil k družbi sv. Mohora, da s) prihranim 15 kr. ki ilh dam za Pratiko; Koledar družbe sv. Mohora pa je vendar le boljši nego Pratika. Nek.'i je uže tudi to. Zaradi boljšega priporočila bi nasve-toval jaz družbi sr. Mohora, naj spremeni beležko na zadnjej Koledarjev^ struni tako le: »Naznanilo. Častiti dekanijski in farm predstojniki naj blagovole prečitatl imena družnikov svojega poverjeniŠtvA v cerkH, da se ve, kdo je v družbo vpisan in k-io naj pride po došle knjige Itd.« Alta se sme ta, za naš narod loli pre koristna družba v cerkvi priporočati o č«su vpisovanja, menim da ss tu ii sme javno družnike imenovati iz dotifineg.i imenika, ko jim knjige dojdejo. ■ Družba sv. Mohora« pa napreduj! ter vdomaći se v vsakej slovenskoj hiši. na čast i sl ivo vse^a naroda slovenskega! IZ Uril, dne 14. marcija 1885. — Z namenom nadaljevati našo razpravo i prav ko sem prijel pero v roko, dojde mi • Soča« oi dne 13. t. m. št. 11. SMi! mislim si, predno nadaljuješ in kaj pišeš, poghj, kaj pravi »Soča«, morda bo tudi zate kaj ido la. In res, glejte gospod urednik, kar sem želel, to sem našel, a pričaj kovano je došlo. Na prvi pogled se kar usti'aš;m, ko mi pade namreč pred oko oolgi dopis iz Poi^oie ol dne 10. t. m. A ti šeutrana reč. ta dopis bo pa gotovo kaj vreden, ker je tako neusmiljeno dolg; dolg pa je oolg v resnici. Zdelo se mi je potrebno, predno bi se ga lotil, od-dahnoti se, ter prav »fajn« sapo povleči; in za okrepčan je ter da ne zleze srce od strahu v hlače, potreben je skoraj glažek dobre domaće reoule. Naj se te laj še to z^odi. — Tako, -t d >j na delo. Naš deželni poslanec in načelnik cest. odbora za goriško okolico v zgoiej omenjenem dopisu iz Podgore odgovarja na moj dopis od dne 25. svečana t. 1. št. 18 »Edinosti«. To je vse l^pu in dobro ter tudi vse ćest; vredt o; v-;ak naj pove svoje, si. občinstvo naj pa -ede na sodni stol. Napad je bil od moje strani, treba tedaj, da se nasprotnik brani. V svojem dopisu sem razkril svoje menenje in prepričanje, povedal sem, kaj ljudstvo govori, ker to je bila mo|a sveta dolžnost. G. Kočjančič potrjuje vse ono, kar ne le mi, temveč tudi vranci na strehi uže vedo. Glavni stvari pa, ki sem v mojem dopisu navedel, ne zuć se mu omene vredne, popolnoma jih prezira. Zadovoljuje se le z dolgim dopisom, misleč da s tem bo veliko povedano in — opran sem. Besed je res poln koš, a, g. načelnik, povedali ste le malo. Mesto da bi se stvari strogo držali, povedali ste, kde Vas Čevelj žnli, iu to je tudi nekaj. V svojem dopisu sera citiral sklep vo-lilcev in uano besedo našega dežt:lno|/;i poslanca, ki jo je dal v Biljatii dne 24 junija 1883. leta. On pa v svojem dopisu trdi mogočno: »Jaz nisem nikdar obljubil in nisem mogel obljubiti, da bom cesto čez Gradec delal«. Je li to mogoče, g poslanec? Vas vest prav nič ne peče? šteli morda tako kratkega spomina, da Vam je ušlo vse eno, kar ste pred volitvami vo-lilcem ponujali, obećali? Ako primerjamo oni zapisnik od dne 24. junija 1883. z le-to Vašo trditvo, nam je popolnoma jasno, da ste imeh ozniljno voljo Vašim volilcem pošteno neresnico govoriti, ter s praznimi obeti priboriti si posl. mandat. Dne 24. junija 1883. ste slovesno zagotovili, potezati se za gmotue stvari naše (briske) dežele, slovesno ste zagotovili, da se bo-dete za briške tnjatve osobito glede ceste skoz Gradec šc v letu 1883. odločno potezali. zagotovili ste, dela se hitro poprijeti. Vi vse to danes, po dokončanih volitvah, t; njene ceste, ter znašajo stroški za del ceste v mejah goriškega okraja 10.217 gl., za kanalski okraj pa lepin 17.081 gld., tedaj bi b'l poslednji za celih 7.404 gld. preobložen mimo prvega. Dobro I — V svojem dopisu od dne 25. februvmja t. I. sem zab tevul odločno, da leta 1884. za cesto skoz Gradec prendarjeni deuar f. G.000 se mora izključljivo le za cesto, za koje namen je bil preudarjen, uporabiti. Nisem pa nikdar trdil, da bi načelnik slabo gospodaril ali morda, da jekaj izneveril. To ve se.trdilsem pač, kar sem tuli prav zdaj omeni), n»j se z vplačanim denarjem delo koj prične iu naj se kolikor toiiko izvrši. Kako pa je naš načelnik do tega le razloga prišel: ».....bi se sicer lahko zgodilo, da dela vsak svoj kos ceste po svojem načrtu, a da ti cesti slednjič ne pridetl v nobeno zvezo, to mi je nerazumljivo. Zriano pa je, da je le eden načrt, ki pa je tudi še precej star. in da se Ki nalci le zarad prevelikih stroškov branijo te ceste. Tedaj za Bogal zakaj hočete prazne izgovore iz trte izvijati 1 ostanite pri stvari in — basta. Kakor hitro smo Brici vplačali naklado za to cesto, hoČ.mo, naj se ta znesek le za cesto skoz Gradec vporabi. (le so Vam pa bil" razmere znane, k čemu ste stavili v preudarek 6 000 gld. ali boljše 13.000 gld.? Zakaj ste poudarili to svoto in ste stem nekakovo opeharili odbornike, če Vam je bio namreč znano, dn je za to cesto toliko in toliko načrtov, po kojih bi se »ne prišlo slednjič v nobeno zvezo«? Ker so ti načrti tako čudovito različni, gotovo vsak skicira črto drugače n. pr. eden drji na Br^stj*, drupi »čez Strmec«, tretji morda zopet »čez plosk« itd. Če ste vedeli iu Vam j»- bilo znano, da r.i mogoče te eesle — koji ste bili g načelnik Vi in Vaši somišljeniki vedno in večno nasnrotni — izvršiti, zakaj ste na-z obeti v Biljani dne 2i. junija 18*3. tako na čuden način za nos vodili? Vsekako da ste d-lo začeli — kakor ste slovesno zagotovili — da niste bili izpustili iz preudarki za 1-to 18^5. omenjene ceste, vsek-a tega krika ne bi bilo. Vi se mešate, g. načelnik, v zadeve drugih, a ne vidite, daje Vaš prag umazan; pometajmo zatorej vsak pred svojim pragom. V občinske zadeve se ne mešam, ker nisem kompetenten; oni naj Vam odgovarja^ katerega ste zadeli. Se bi imel kaj povedati, a ker vidim, da se, gosp. urednik, nže jezite, hočem danes nehati; dajem Vam pa btsedo, da hočem o tej zadevi Š« nadaljevati, tedaj — pride 5e. Iz Ho I c«, v dan 11. marcija.— (Izv. dop.) — (Poskus uboja. — Občinske volitve). — D ines mi je razodeti ć čitateljem ce njene Edinosti novost. kakorŠne še niso ćuli iz našega trga. — V nedeljo zvečer je pričakoval nekdo v trdej temi z debelo L'orjačo domu se povi ačajzl;čev, in če ni kozliČev, ni v r>n>-kero« žepu toliko »novčičev«. Radi nekolikih kožarjev naj bi trpela vsa občina, naj bi trpeli še huje naši potomci?! Zato pa se je g. Durjavn postavil temu po robu, in koze so bile prejšnji teden odpravljene, da si je nek* kompetentna oseba protestovala celo na najviše me-to, in če prav se je kaj moško in patetično tolkla po elegantnem svojem no.-iči: »Dokler bode ta nos, ne bo druže u si —, in koze bodo vedno v naših hribih«. — Kedo se no smeje?I Ker je g. Durjava prouzroči], da ?o koze odpravljene — hoteli so ga tedaj spraviti tja v krtovo deželo. Kaj se je vse govorilo •nekde«, to dobro vemo, in bližnja obranava menda osvetli žalosten naš položaj, da nam bode mogoče marsikaj zanimivega tudi svetu obznaniti. Dao Božej V minolem septembru smo imeli občinsko volitev, a visoko namestništvo je bilo prisiljeno na protest istega g. Durjave ono volitev ovreči, ker seje neka »učena« auktoriteta vedla, kakor kakor perzijski šah. Njegova volja bila je postava, in obstoječi volilni red mu je bil prav pravcata smola, ali : kakor kvas In testo, ki se ju zmeša po lastni volji, — kakor se je ena fina gospoda izvolila sama izustiti. Ta mesec bodemo imeli nove volitve. A kaj nam pomaga! Li sin« suženj delat,1 •-'ospodarjevej volji nasproti? Li ni prisiljeno naše ljudstvo proti svojemu prepričanju, svojim lastnim željam nasproti iz svojih suiujiških prs proklicati: Živijo naš —?! Tužna nam majka! In od nikoder ni pomočil Koliko p i.testov smo vložili na • krajno glavarstvo, na deželni odbor, — a kde so vsi ti naši protesti? Vsak človek je vreden odgovora. Če ne po 0 mesecih, vsaj po enem Mu, — bodi si dobro ali slabo 1 In vsi ti protesti niso nikakve malenkost', vsaj nam ne! In mi bomn morali morda zopet tri cela leta trpeti ono moro, ki nas materijalno tlači nže polnih 27 letll Bolčanil na noge. Glejmo, da si pridobimo zmago še v jednem razredu in zmaga bo naša! Rešimo se milijonarjev! j^rnA-i. Domače in razne vesti. Cemarjevič Rudolf.% preiz videno svojo soprogo je prišel 13. t. m. v Rodos, potem ko je bil dva dni v Makri na lovu. V Atene je dospel 15. t. m. dopoludne ier bil jako srčno in navdušeno sprejet od kraljeve obit"lji m ljudstva. Z» ovešen sprejem so se uže poprej delale velike priprave. Včersij zvečer se je prev-zvifterii par odpeljal izprej Pir»ja in dospć 21. t. m. v Kotar, od kodar odpotuje na Ce-tmje, kder se za sprejem tudi delajo velike priprave. line nova nje. Minister pravosodja ie imenoval okrajnega sodnika in titular-nega deželnega svetovalca v Prreču dr. Alojzija pl. Maiiinkor, za deželnega sve tovalca v Trstu z službenim sedefem pri c. kr. okrožnem sodu v Rovlnji. Politično društvo Edino«! bode imelo v nedeljo, 22. t. m. izvatedni občni rbor v Vrdeh pri Sv. Ivanu v dvorani gost ine »obrtnij-ke^a društva«. Začetek točno ob 4 uri popoln ine.— D ievni red: 1. Predlog oibora, aa se izvoli S* eden društveni podpredsednik. 2. Dopol-nitna volitev poverjenikov društva in volitev lokalnega volilnega odseka za III. okraj. 3. Peticija na vlado, da pomnoži volilne kraje pri prihodnjih volitvah v drž., oziroma dež. zbor. 4 Predlog odbora zarad velike veselice v spomin slovanskih ipostolov. 5. Posamezni predlogi. — Giedć na Viižuost zbora, prosi odbor, da se udje udeleže zbora mnogobrojno. Delniško podporno društvo« Odbor t"k.'a društva naznanja društveni-kom, da je glavni letni račun izpostavljen v društvenem uradu, in da do nedelje ■ lobodo vsi udje in uružabnice tiskano letno noročilo z računi vred. Lokalni volilni odlior za IV. okraj okolice (Barkovlje, Rojan Greta) se je ustanovil v nedeljo v seji odbora E ii-nosti v gostilni g. Ferluge. Imena dotčniii se naznanilo kesneje. Poodborovej seji ^o nilj živahni pogovori mej izbornim petjem tržaških pevcev. Loč lo se je društvo zagotovilom, da IV. c-k raj ne pusti do sebe Gikonji. Ko so šli tržaški gosti domu, zaostal je eden nekoliko; t'ga gospodi so Ci-korjafi zavratno napadli in nekoliko ranili, ali izpuljil se jim j- vendar, — Poznamo tičUe m jin nže držimo. — Ako ne pridejo prosit odpuščanja, gorje jim! Itazplsane služIte. V Cresu je razpisana složna občinskega zdravnika. Letna plači 5U0 fi. Prošnja do 10. aprila t. 1. na občinsko glavarstvo. Pri tukajšnjej c. k. pomorskej oblasti je razpisana služba kancelista XI. reda. Prošnje do konca apiila. Tržaške novosti: Nesreča. 05 letni postopač A. B. je v pijanosti Jegei na ozidje vvlue vo-jašnioe na strani senskega trga. Tam je zispal ali tudi večno prespal svojež venje. Pieobrnol se je v spanji in pal nad tri metre globoko raz sida ter se na glavi tako močno poškodoval, da je v malo urah potem umrl. Bil je to navaden berač, ki je vse, kar je na tehtal, zapil na žganji. — 15 letni Feliks Vigurič, M Splita se je v ponedeljek jako nevarno pobil ua desnej roki in stegnu. Pomagal je jadernilc spuščati in ta je pal s tako močjo nanj, da so ga nesli v lekarno »Alla Marina« in od tam v bolnico. Zblaznel je naglo 30 letni kurjač G. G. iz Pirana na Lloyjovem parniku »Tlbe«. Morali so ga brzo odvesti v mestno bolnico. Ranil j c nek kondukter omnihusov znanega uže enkrat napadenega preglednika pri tramvvaju Bairei-a, na levem sencu z nožčem. Pravijo, da ga je enkrat našel pri nekem službenem prestopku. S početkam mu je samo grozil, ali potem ga je pa napa]. Policijsko. Priprli so tudi 3 vagabunde, ki so preveč razsajali v nadelo po noči in več ženskih radi ničemurnega vedenja na ulici. — 25 letui knjigovez in nje^o* brat 28 letni mornar iz Trsta, sta v nedelo v noči po d veji uri i,a ulici Barriera veccbia nekemu trgovskemu hlapcu preiskovala žepe. Pa predno sta kaj mogla vzeti, imela ju je nže straža v svojih pesteh.— Prijeli so necega 17 letnega mornarji v starem mestu, ker je v nekej krčmi preveč razsajal, in nekej ženski celo grozil. — Nek 45 letni Ribničan ki »suho rnohu« prodaj i, sunil je z nožčem pri nekem na ulici nastalem prepiru r.ecega konduk-terja v desno no črf. — Dva malopr idneža, eden 32 letui mizar iu drugi trgovski hlapec, oba iz Trsta, hi tela sta nekej vra-tarici v ulici Soliiario neko veliko ruto v vrednosti 6 f. ukrasti. Rekla sta, da jima |e nje mož dolžan 50 kraji, i u tako hotela ženo zmotit , da bi ne bila zapazila tatvine. Žena je pa to zapazila iu izročila oba malopridneža stiaži. Iz Žavelj nam pišejo dne 17. t. m.— V nedeljo ie fcel mladi kmečki fant Anton Bož č iz Socerba nad Dolino v Tist. kder si je kupil nekoliko regadina, da si popravi hlače. Ko se je vračal,klical ya je od daleč nek fi'iančni stražnik; a ker se fant m botei ustaviti, ampak je Šel hitro dalje, ustrelil je financar za njim, krogla je šla ubožcu skoz trebuh in je tako precej svojo dušo vzdahnolše mladi, lepi kmečki fant. — N.Šii so pri njem nekoliko bračev regadina, od katereaa bi btl k v«čemu 20 do 30 soldov carine plačal. Za 30 soldov— torej smrt. Finančni stražnik se |e očevidno prenaglil; a ljudstvo j« strašno razsrjeno, tako sicer, da se je bati nemirov. C. k. oblastnije naj boljše poduče svoje organe, da ne nastanejo nemiri zarad netaktno»ti posameznih organov. Občni zbor društva »Narodni dom« bole. zato Ker se računi o loteriji ne morejo prej sklenoti, letos še le meseca maja. Dan odloČi o ibor kasneje. ^Vabilo na XX. re ini veliki zbor »Matici slovenske« v sredo 8. aprila 1885. ob 4. url popoludne v dvorani čitalnice lju- EDINOST bljanske. Red zborovanja : I. Prvosednikov ogovor. 2. Letno poročilo o odborovem delovanji od 1. decembra 1883. do konca marcija. 1885. leta. 3. Računa o društvenem novčnem gospodarstvu ol 1. januvi-rija do 31. decembra 18H:J. in ol 1. januva-rija do 31. decembra 1884. leta. 4. Volitev treh družabnikov, katerim je v zmislu § 9. a. Mitičinih pravil presojati in potrjevati odborov« letne račune o novčnem gospodarstvu. 5. Bilanca društvenega premoženja in nasveti zaradi amortizacije glavnici dolžne svote. 6. DruŠfeneg i pro. računa za leti 18^5 in 188U. Računa in proračuna sta gospodom družabnikom v društveni pisarni izložena in jirn bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje. 7. Dopolnilna volitev odbornikov. Ker je njihova štiriletna doba potekla, im; jo po $. 12 društvenih pravil letoš izstopiti iz odbora 1S80. 1. izvoljeni gospodje.' Matej Cigale, Andrej Einspieler, Peter Grasseli. Josip Mam, Andrej Praprotnik, dr. Ivan Sust in M »tej Vodu?iek. Razen tega je treba voliti mestu 1883. 1 izvoljenega i?.dr. Ivana Svetine, ki se je odborništvu takoj po izvolitvi odpovedal, ne da bi se bilo popolni-lo njegovo mesto, jeden odbornik na tri, in mestu 1882. I. izvoljenega g. Frana Levca. ki se je lani med letom odpovedal odborništvu, jeden odbornik na dve leti. Voliti je tedai vsega skupaj 9. odbornikov. V odboru pa še ostanejo, In sicer od tukajšnjih odbornikov gospodje:dr. J are Ant. Klun Karel, Kržič Anton. PleterŠnik Maks, dr. Poklukar Josip, Rob č Luka, Senekovič Andrej, Stegnar Felik.s Šuman Josip, Tomšič Ivan, Vavra Ivan. Vilbar Ivan, Wie«t-haler Fran. Zupančič Anton, Zupančič Vilibald in dr.^upanec Jernej; od vnanjih odbornikov gospodje: Erjavec Fran, Gregorčič Simon, Hubad Fran, dr. Jeslič Anton, Kersnik Janko, Kosar Fran, Majciger Ivan, MarušiČ Andrej. Raič Božidar, dr. Sterbenc Jurij, Svetec Luka, Savnik Ka-rol. Suidje Fran, dr. vitez Tonkli Josip in Zolgar Mihael. Vsaj 16 Matičinih odbornikov mora po 12. društvenih pravil navadno prebivat v Ljubljani. IzstopivSj smejo zopet biti izvoljeni. Pri volitvi oibornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev toč.) 'vštevajo se tudi volilni listki tacih duištve nikov, ki sicer niso mogli sami priti k zboru, kt so pa vender volilne listke z lastnoročnim podpisom odboru poslali, tako, da ni suma zaradi kake prevare. V Liu-bijani 13. marcija 1884. Odbor Matice Slovenske. 12 Voloftkeira smo prejeli ta le uradni dopis: Slavnemu vredništvu Edinosti v Trstu, Pogledom na dopis iz Vo-loskega v. 20 štv. Edinosti od dne 11. marcija t. I. zdi se mi potrebno izreči, a jj Cono V TrsfU št. 23. iff ZANIMIVO ZA VSE " Borsno poročilo. Borsa je nekoliko vznemirjena, ker došla so poročila, da je Mah di sopet An-gleže potolkel in zarad rusko angleških komplikanj v Aziji.— Politična situvadja se zdi našim borzijancem nevarna, kar pa ni. D žavni papirji, so se pri uzdižili in bo menda "strah kraju. vsem kmalo tem pri Dunaj«ka IIor«a dne 17. marcija. Enotni drž. dolu v bankovcih 83 gld 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta ...... ro°l0 avst. renta . . . .' Delnice narodne banke . , Kreditne delnice . . . < ondon 10 lir sterlin . i Napoleon......9 C. kr. cekini 1(10 državnih mark ... 6(1 Službo občinskega tajnika z letno plačo 5:(O gl. in leinun p.všalom 72 gld. more spjseben prosilko precej nastopiti. Prosilec mora biti zmožern v covoru in pisavi slovenskega, nemškega in ital. jeziku. — Obrnoti se j- osebno ali pismeno do n išega uredniki. ••OM88HNMM __ Poiebnu ® o 2 r.aročbe " 11 a fi* tx 5 L o. i- 3 S = M postrežba z,» male e a očbe. Po4ilj:i se na vse kraie 5 3 S drobno družinam in gostil- 5" ni-'am: Razno soi* vje, kavo cr^ mirodije, noineraiiPe. ' limone^ ti a • S - *u,,iJ» cvHtli-M. rokodelsko oro- Š p o" Pohištvo, diša\me, modno o o j blago itd , vse po orieinalnih fS -S—0 c n:di prod mili proviziji, ca- ' ri"« prosto. vročit-iV tiskovin, okrožni«, ce- -g. nikov, za katere koli d-JMb in P £ i Htanove. 2—10 N c- SZSZnSZ52nS2S25ZS2ISZ5ZSi!S252S2S252e Agcncija za posredovanje u služba h i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priRkrbuJe službe svake vrste u Au «triji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuče, po najuaodn jimi pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. Najboljši papir za eigaretke je pristni 32-3G LE HOUBLON fu ne. faiiriliitCiivlejev in lleorj^v v Parizu Stari se pred ponarejanjem. Pristen ja ta p«pir za eigaretke le, \d ako nosi vsaki listek znamko : 1 •»le HOUBLON iu dolnjo zavarovalno marko ter signaturo. ' 5 O O y| PUILLES? f FORMAT/ CioLkt/*" . H r N R v L- -1 M«ll., ^ac^SjmlleMje^ Svarilo. Ker Jože Germek in njegov sin Filip iz Dobrnvlj, okraja St-žanskega, nimata nikakorj-nega svojega premoženja in podpisala z.nije neplanam več kakorkoli storjenih dolgov, »varim sva kogar, omenjenima kurkoli prodati, od njih kupiti, uli pa jima posoditi, ker bi svoj.-ga denarja ne moge|»več dobiti. Polu, 10. m aro a 1885 Ivan Germek, C. k. pomorski župnik v. p. Dop beste Motor Friedrich* Jaffe Fabrilr WienJI.Haupfstn 109. Dr. EMIL FABIAN1 zdravnik-ranocelnik-porodoslovec sorejemlje in ordinuje vsaki dan od 2. do pol 4 ure popoludue Nahaja se tudi v lekarni UOVIS Corso 47. Via degli artisti Mro 8 II nadstropja Št. 123. Razglas. Letos bode Nnbrežini semenj za razno blago in živino dne 31. marca t. j. veliki vtorelc, namesto 5. aprila, ker ta dan pade praznik v ć 1 i k e no8i. Živina bode vsake občinsko pristojbine prosta. NabreHni dne o ^ k Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatičnlm aparatom so dobro rabljivi 7uri.d jiiitanjCnosti in hitrosti, s katero se more tiskan z njimi m ^arad trajnosti, ali vendar že pre-već stanejo. Pečati na roko so bolj «konomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat »Merkur. kakor j.i tukaj naslikan pa ima vse prednosti an-maticnih pećaiov, a zarad priprt ste konstrukcije in lai kote stane le fr 3.&0. Novi pt-čet MERKUR z automatičnem barvilom dobi he le v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecch o" 4 V TRSTU. Visoko časiiti eospod 1 /•»pustiti sem moral mojo družino za 8 dnlj. Pri odhodu pustil sem mojo roHo-m.o popolnoma zdravo Cez osem dnlj sem se vrnil in glej 2,-na iu otrod so bili bolni. . i j " i -----V V 'V. 'f1'^" "«»• v, mo uoz;e i utrok , O dni(L. ozdr.llvl1- Kar dva zdravnika nista nionla storiti, dosecel j- Vaš dr. Roza živ Ijenaki balzam in refiil sem mojega otroka gotove smrti Vašemu blagorodju se jaz ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do vas pa spremlja še za hvala do Bog... V korist druzih ljudi Vai prosim, da priobčite to mojo snricevalo Z odličnim spoštovanjem Alojzij Zadah, trgovec z mesom BudapeSta v mesecu avgustu 1854. leta. b mesom. Visoko spoštovani gospo«!! Iz srca Vam izrekam mojo naisrčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam e kojega i.omočjo sem rešen dolgo trajajoče bolezni v želodcu. Uže s.-rn ol-upal da kedaj šn ozdravim. Se enkrat mojo n-jsrčtiejo zahvalo. Z spoštovanjem ' Maribor na Spodnjem Štajerskem. ------' ' - Firdinand Leitner, dimnikar. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna /,Coli o,i ohranitve in pospsiivanja dobrega prebavljanja, ker ta j« glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO probavljanje vrediti, dos.iči primerno meianje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to ja uze več let sploh znani in priljubljeni dr, ROSA žirij enski balm Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrep-kejšlh zdravilskih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, pronabasanju želodca z jedrni, zasliženju, kr* vnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondriji iu melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal potovo iu potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja sh na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. Svarjenje ! I>u au iy.'>Kiiu nelJuUim niipakiun, zroo prosim vao p. ii. kh. imrofuilie. nuj ptivscdi izrecno dr. Košov tivljruiki-haltam ir. lokurr'c H. Kra(Jin«r-ju v 1'ragi /ah tHVttjo, kujli opazil muhi, di hi, iiu>oCii kj na vo8 krnjih ilo!)iii nmirtpeMno zinos, ako »n zuhtovHli riuiio tivljonakl lukl&iUi, iu i>h i/.ru8imdr. ISomvtga livlj«mike(CH balzamu Pravi flr hm zivljeuski Ualzam ■lobi »e sunirt v Rlavnej calofri icdululca Ji. Fropn*r-ja l^kamii ilc (*rnfriiu orlu« v Pragi, Kcke tier Sporuer-gaa.^a Nr. ^05—3. V TB8TU: P. Prendini, O. Forabosehi, Jak. Str-ravullo, Kd. von Leittnburg, Ani. Suttina \u K. ZanrHi, lokarniSarjl, V (i() HICI: G. Critlo/ohUi. A. pl. Oirom n i, G. It. Pantoni, It. Kiirntr, lekurnitfurjl. V OOEL.II : l)a-ma*o d'Elia. V LJDBL.IANM: O, Pi eoli iu /. Svol, >da, lakar-uifa j a. V ZACiUKBU: C. Aratim, lekariilBar. Vte Itku rut in Irgnvinr s muItrijtiliiim Ithioom v Avttro-Ogtrtkrj imaju talogo trga tivljrntkega balsuma. Tam se tudi debi: Pražko domače mazilo zoper Jinle, r&ne In vnetje v«ak»» vntt»>. Aki> se *enani praa vnamejo, ali strilijo, pri bulah vgake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri tfrvu v pr.«u in pri nobtunji, pri /iezah, oteklinah, pri i/.maA^cnji, ]ri ra«p«knuih rokah, zopor liflujo, z.ipor oteklim, po piku mreeaov, /.opor t«ko6<' rane, odprte noj»e, zoj>er raka in vneto koHn ni boljScga zdravila, ko tu mazilo. Zaprte bulo iu otekline tw> hitro ozdravijo; ker pa ven tefie, potegne mazilo v kratkem vto gvnjieo na-ue, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitr • pomaga in ker se po njem rana p*ej ,i« zaceli dokler ni rta bolna gnojita ven potrgneua. Tudi zabrani ras divjeia mesa in obvaruje prod snetimi (Srnini prisadom); tudi bolefiine to hladilno mazilo pospodj. — Odprte in tekofie rane se morajo /. mlačno vodo umiti potem Bo 1« we mutilo na nje prilepi. 1—30 Skatljica se dobode po 25 in 35 k. Ital/am xn tali o. Sluteno in pu innoz h poskusih kot naixati<>g|jlvi'|ge KiiitvD nun, odctnuii naulaho«! in po njum m dobi tudi pupoluo ulu zjjublj eni bluh. 1 bkli'iiica 1 gld. a. v. LaRtnik. drnfttvo »E/ilNOH f«. — iziiaudj in odgovoru) ursionik- VIKTOK DOLENC Novi* tiskarna V. DOLENC v Trnu.