SVOBODNA LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 1 de septiembre - 1. septembra 2005 PONTIFIKAT POJMOV IN BESED ZAKON O EKOLOŠKI CONI MARTA JEREBIC Benedikt XVI. se je minuli teden soočil, lahko bi rekli z najbolj zahtevno publiko — mladimi, čeprav je program vseboval tudi druge zgodovinske trenutke, kot na primer srečanje z judovsko skupnostjo, predstavniki drugih krpčanskih Cerkva in skupnosti ter muslimani. Največji italijanski časopis Il Corriere della sera je zato zapisal, da je bil ta papežev obisk v Koelnu ,,skoraj okrožnica v delčkih". Žal pa so po mnenju komentatorja Alberta Mellonija medijski krogi bolj malo razumeli to okrožnico oziroma papeževe govore, saj so se kot obsedeni omejili na neko povrpno primerjavo med Janezom Pavlom II. in Benediktom XVI., ki po njegovih besedah pkodi obema. Če se vendarle nekoliko poglobimo v medijski svet, vseeno lahko ugotovimo, da sredstva družbenega obvepčanja pogosto govorijo o tem, kar je že prisotno v družbi. Vedno ko pride do zamenjave vlade, se naredi tudi neko oceno razlik in skupnih točk med obema. Mladi pri zamenjavi papeža niso bili izjema, pri čemer je bil najopaznejpi in najpomenljivejpi slogan ta, da jih je Janez Pavel II. pozval k pogumu, sedaj pa mladi vabijo Benedikta XVI., naj se ne boji te njegove dedipčine, saj so tudi njega že sprejeli za svojega. Sprejeli so ga takpnega, kakrpen je, medtem ko je tudi sam ostal zvest sebi. Njegov stil je drugačen, vendar enako ali na nekaterih področjih pe celo bolj učinkovit. Gre za nekakpno kontinuiteto v različnosti. Benedikt XVI. se za razliko od svojega predhodnika ne zanapa na kretnje - njegova komunikativna moč je vsa v besedah in njeni vsebini. Verniki in zlasti mladi zato v njem lahko najdejo pravega učitelja, profesorja, ki s katedre s prstom na ustih vabi k tipini in poslupanju. Papežu Benediktu XVI. je s tem uspelo jasno pokazati bistveno sporočilo, ki ga je tudi že sam večkrat ponovil, namreč, da rimskemu pkofu ni treba odsevati lastne svetlobe, ni mu treba biti protagonist, ampak mora izžarevati svetlobo tistega, katerega zastopa. Manj spektakularnosti in več duhovnosti, zlasti sobotno evharis-tično čapčenje in treznost nedeljske svete mape, so majhna velika znamenja te usmeritve, za katero se zdi, da so jo tudi mnogi mladi že razumeli in sprejeli. Papež Benedikt XVI. je tokrat presenetil z bistrostjo, jasnostjo in globino svojih govorov. To je po mnenju direktorja programov Radia Vatikan, p. Federica Lombardija, pravi dar, ki ga je lahko dal mladim. Sveti oče je namreč kljub zapletenosti obravnavanih tem pri sobotnem molitvenem bdenju in nedeljski mapi znal uporabiti jezik, prilagojen komunikaciji z mladimi. Temu je zagotovo pripomogla njegova dolgoletna izkupnja profesorja teologije. Lahko bi rekli, da je papeževa telesna drža med nagovori dejansko drža kateheta, kar se je najbolj očitno pokazalo med mojstrsko razlago besed adoracija in evharistija. Tudi sama govora sta imela nekakpno strukturo predavanja, ki so mu mladi prisluhnili s presunljivo koncentracijo. V njihove roke je papež položil edino in resnično revolucijo zgodovine — revolucijo, ki prihaja od svetnikov in Boga. Če želimo prispevati k taki revoluciji zgodovine, ki edina lahko spremeni svet, moramo po papeževih besedah uresničevati 5 nalog — pentalog, kot je to označil vatikanski dnevnik L'osservatore Romano. Dejstvo, da smo prek prejemanja istega Gospoda drug z drugim eno, se mora namreč pokazati v življenju, v sposobnosti odpupčanja, v občutljivosti za potrebe drugih, v pripravljenosti deliti z drugimi in zavzetosti za bližnjega. Benedikt XVI. je mladim v premislek zapustil pe nekaj drugih misli, na primer o svobodi, ki ,,ne pomeni uživati življenja in se imeti za popolnoma samostojna bitja, ampak usmeriti se v skladu z merilom resnice in dobrega, da bi na ta način tudi sami postali resnični in dobri." Mnogi mladi danes svobodo povezujejo z zabavo, ki ne pozna omejitev. Kot je včeraj poročal nempki Welt, pa v Koelnu niti en primer hospitalizacije ali zdravnipke oskrbe ni bil povezan z mamili ali alkoholom, kar za druge množične shode ne moremo reči. Zanimiva je tudi novica, da so mladi pregnali skupino ljudi, ki je proti plačilu nekega belgijskega podjetja po Koelnu razdeljevala njihove kondome. To so vsekakor spodbudne novice in upanje za prihodnost Cerkve. Na dolgoročni učinek tokratnega svetovnega dneva mladih bomo morali pe počakati, začetni učinek pa je že spodbuden. Papeževa t. i. prva okrožnica v delčkih nam medtem sporoča, da bo to pontifikat pojmov in besed, ki so izražene jasno in vabijo h konkretnim dejanjem. (Po radiu Ognji v£e) Vlada je sprejela predlog zakona o razglasitvi zapcitne ekolopke cone in epikontinentalnem pasu na Jadranskem morju ter ga poslala v državni zbor, ki naj bi ga sprejel po nujnem postopku. Zagreb se je na odločitev slovenske strani ostro odzval in jo označil za politično pkodljivo. Med drugim je hrvapko zunanje ministrstvo hrvapkega veleposlanika v Sloveniji Maria Nobila poklicalo na nujne posvete, slovenskega veleposlanika v Zagrebu Petra Bekepa pa na zagovor. Predlagatelj zakona, minister za okolje in prostor Janez Podobnik, je dejal, da je osnovni cilj zakona razglasitev cone, s katero bodo vzpostavljeni učinkoviti ukrepi za ohranitev celovitosti morskega ekosistema Jadrana, slovenskih teritorialnih voda in obalnih območij. Predlog zakona pa po njegovem ,,pomeni pomemben element v dolgoročni strategiji Slovenije kot pomorske obalne države". Vlada v Zagrebu je tudi sporočila, da bo državni sekretar Hido Bipčevič veleposlanike Evropske unije seznanil z nastalimi razmerami in hrvapkimi stalipči. Zagreb meni, da je odločitev slovenske vlade v nasprotju z brion- sko izjavo o izogibanju incidentom, v kateri sta vladi potrdili, da nobena stran ne bo sprejemala odločitev, s katerimi bi se vzpostavljale nove razmere ob meji. Sam predlog zakona pa je pravno neutemeljen in ničen ter objektivno odraža ozemeljske težnje, s tem pa je v nasprotju z mednarodnim pravom in temeljnimi načeli mednarodnih odnosov, menijo Hrvati. Zunanji minister Dimitrij Rupel je očitke Zagreba, da Slovenija tudi z začasnimi mejami ekolopke cone posega v hrvapko območje, zavrnil in poudaril, da meja cone začasno poteka po mejah, ki jih določa dogovor. Minister se tudi ne strinja s trditvami, da gre za poskus izražanja ozemeljskih teženj ter poudarja, da ima Slovenija na podlagi pravnih in političnih argumentov dostop do odprtega morja, zato ji pripada tudi epikontinentalni pas in lahko razglasi cono. Slovenija bo po ostrem odzivu Zagreba po besedah ministra Rupla trezno in preudarno preučila nastale razmere ter odgovorila na očitke in obtožbe. Slovenski veleposlanik v Zagrebu Peter Bekep ki ga je hrvapko zunanje ministrstvo poklicalo na pogovore, bo hrvapki strani na pogovorih pojasnil stalipča slovenska vlade in predstavil slovenski predlog. „Pojasnil bo tudi, da nimamo slabih namenov, da pa želimo uveljaviti svoje nacionalne interese tudi na morju, ker menimo, da nam to pripada," je pe dejal vodja slovenske diplomacije. Hrvapka si želi dobrih odnosov s Slovenijo, vendar ne bo dopustila poseganja po hrvapkem ozemlju, je izjavil hrvapki premier Ivo Sanader. ,,Sprejetje predloga zakona o razglasitvi ekolopke cone in epikontinentalnem pasu ne predstavlja niti posega po kakrpnemkoli tujem ozemlju niti žaripča kakrpnegakoli konflikta," je potezo slovenske vlade in oster odziv Hrvapke nanjo komentiral premier Janez Janpa. ,,Gre za pravno dejanje na podlagi pomorskega zakonika, v katerem je jasno zapisano, da Slovenija ima pravico do suverenih pasov na morju," je pojasnil Janpa. Potem ko je slovenska vlada sprejela predlog zakona o razglasitvi zapčitne ekolopke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu, se je zunanji minister Dimitrij Rupel sestal z veleposlaniki Evropske unije v Sloveniji. Še o referendumu Iz veleposlaniptva Republike Slovenije v Buenos Airesu, s podpisom svetovalke in začasne odpravnice poslov Jane Strgar sporočajo, da je v prostorih veleposlaniptva razgrnjen volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega bivalipča v Sloveniji. Volilni imenik izseljencev v Argentini, Čilu in Urugvaju je na vpogled vsem zainteresiranim državljanom na naslovu Avenida Santa Fe 846, 6. nadstropje, v uradnih urah do 15. septembra 2005. V volilni imenik so vpisani izseljenci, ki so do sedaj že glasovali na volitvah in/ali referendumih, in vsi tisti, ki so zahtevali vpis v evidenco volilne pravice, ter so bili v to evidenco tudi vpisani najkasneje do 19. avgusta 2005. Naknadni zakonodajni referendum o Zakonu RTVS bo potekal v nedeljo, 25. septembra 2005 med 9. in 17. uro na Veleposlaniptvu RS v Buenos Airesu. PO POŠTI Do tukaj sporočilo veleposlaniptva. Dodatno opozarjamo vse rojake da, kdor bi želel glasovati po popti, s predhodni overavljanjem volilnega gradiva, mora zadevni zahtevek poslati na Republipko volilno komisijo najkasneje do 10. septembra. Ker vemo, da se poptne zveze nahajajo v kritičnem stanju, priporočamo zainteresiranim, da zahtevek popjejo po faksu na ptevilko 00 386 1 4331 269. Formularje si lahko oskrbijo pri zastopnikih strank po narah okrajih. V prihodnji ptevilki bomo objavili članek, kjer bomo obrazložili snov omenjenega zakona in kako priporočajo stranke da volimo. Sofinanciranje za izseljence Vlada je na seji 25. avgusta sprejela sklep o sofinanciranju dejavnosti slovenskih izseljenskih skupnosti. Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je 28. januarja objavil razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev po svetu ter sodelovanja z njimi v letu 2005. Virana sredstev, ki so bila na razpolago na razpisu, je znapala okvirno 90 milijonov tolarjev, razdeljenih pa je bilo nekaj več kot 92 milijonov tolarjev. Po sprejetju rebalansa proračuna za leto 2005 so se sredstva za Slovence po svetu povečala s 143 milijonov na 214 milijonov tolarjev, kar pomeni, da ostane približno 81 milijonov tolarjev nerazdeljenih. Zato je Urad na podlagi že prejetih prijav, ki so prispele na omenjeni razpis za leto 2005, pripravil predlog dodatnega sofinanciranja. Novi ribi pki incident Na morju pred Piranom se je znova zgodil incident med slovenskim in hrvapkim ribičem, prerekanje med njima pa se je tako stopnjevalo, da bosta zadevo obravnavali policiji obeh držav. Piranski ribič je med dvigovanjem ulova opazil hrvapko ribipko ladjo s povlečeno mrežo, ki je zapeljala čez njegovo mrežo. Piranski ribič je hrvapkega opozoril, da se nahaja v slovenskih vodah, nato se je med njima razvnel prepir. Ribiča sta se pe nekaj časa lovila po morju, potem pa je hrvapki ribič slovenskemu zagrozil, da ga bo razstrelil in v njegovo neposredno bližino odvrgel podolgovat predmet. Piranski ribič je prepričan, da gre za dinamit, ki pa ni eksplodiral. GLEJ_ SPOMIN: MOJA MATI..................... 2 RAZSTAVA ADRIJANE OMAHNA ... 4 POD SANMARTINSKIMA LIPAMA .. 3 ZBOR POMLAD V MENDOZI.........4 DRUŽINSKA NEDELJA V LANUSU . 3 LEPOTA SLOVENSKEGA JEZIKA......4 Stran 2 1. septembra 2005 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Obiski TONE MIZERIT (Od napega dopisnika) Obisk knjigarne je zame kot obisk v igralnico, v kazino. Sicer v kazinu pe nisem bil, si pa predstavljam, da bi moral vstopiti kot Ulikses, ki je privezan na jambor plul med petjem siren: brez denarja, brez kreditnih ali plačilnih kartic ... Po policah je namreč razstavljenih toliko knjig, ki so zanimive, oziroma ki me zanimajo, da je najvarjene prestopiti prag le v takih okolipčinah. In kaj me trenutno najbolj zanima? Dokumentarno gradivo, ki ga je polagoma možno izdati v tej mladi demokratski etapi zgodovine slovenskega naroda. Obdobje, v katerem se je razvijala in predvsem utrjevala komunistična diktatura, je bilo obdelano v emigraciji predvsem iz teoretičnega vidika, po spominu prič ali sodobnikov, nekaj del je pa nastalo v novelirani obliki. Vendar pa iz razumljivih razlogov ni bilo možno utemeljiti teorije ali konkretnih dogodkov z dokumenti, ki so se nahajali v raznih arhivih. V tem času pa je najti na policah ptevilne razprave, raziskave in ugotovitve, ki ne dovoljujejo zavajanj ali mahanja v meglo, saj so dokumenti, na katere se nanapajo, citirani s krajem, kjer so shranjeni, ptevilko, pfro, itd. Kljub Uliksovemu zavarovanju, imam tri knjige, ki so me prevzele. Prva je zapis msgr. Janeza Zdeparja o vračanju domobrancev, Teharij in bega iz taboripča, spisan že takoj po vojni in je zdaj doživel dopolnjeno drugo izdajo. Kljub temu, da ni leposlovna, bi jo bilo užitek brati, če ne bi v njej napli toliko grozote. - Podoben občutek sem dobil pri branju knjige salezijanca Okorna. Druga je delo Tamare Griesser-Pečar o sodnijskih in nesodnijskih preganjanjih katolipke Cerkve, nekako dokumentarno dopolnilo Palmam mučeniptva. Zdi se kar neverjetno, da bi se kdo lahko tako spravil nad sočloveka, da ga dupevno stre do onemoglosti, da ga prisili v ,,kolabo-racijo" in ovaduptvo (vrbljenje: kakpen izraz!), da zaradi strahu do konca svojega življenja ne odkrije, kdo in kaj je z njim delal v zaporih, s čim mu je grozil in podobno. In vsega tega danes ni mogoče več zanikati: tako pipe črno na belem v raznih arhivih, marsikdaj z imenom in priimkom. To ni nakladanje, to so dejstva, ki jih dotični in njegovi kolegi ne morejo ne zanikati ne sprenevedati se. (Življenje v Argentini človeka zaznamuje, predvsem z živim jezikom — kasteljanpčino, - medtem ko se je slovenpčina bogatila z družinskimi in leposlovnimi izrazi, ne pa iz vsakdanjega okolja. Zato mi zadnji izraz iz prejpnjega stavka ne ustvari prave slike in bi ga rajpi zapisal z besedami cestnega žargona „hacerse el bo..." — Se opravičujem!) Zgodovinar dr. Jože Dežman se že več let posveča skupini ljudi, ki sestavljajo krožek Moč preživetja. To so — če ne bi bilo teh dokumentiranih zapisov — neverjetne zgodbe ljudi, ki so kot otroci izgubili enega ali oba starpa. Nekateri so dosegli, da so jim pojasnili okolipčine, v katerih so bili pobiti, kje so jih zagrebli, drugi pa pe danes ipčejo ljudi in podatke, ki bi jim razkrili kraj, kjer počivajo ostanki njihovih roditeljev. Ne trpijo samo zaradi nepoznavanja, pač pa tudi zaradi zavezanosti molka krivcev in sodelavcev ter njihovega sprenevedanja (ali ...). Po vsem tem je lahko sklepati, da se bo ptevilo grobipč po Sloveniji, ki jih dokumentira in evidentira dr. Mitja Ferenc, pe dvigalo. Zdaj mi pride na misel, da bi te vrstice moral nasloviti ,,Po poteh mučencev", kot so dobila naslov romanja na kraje težkega spomina, ki jih je letos pripravilo Izseljensko druptvo Slovenija v svetu. Da, romanja so to, ne obiski GB Moja mati Ob 60. letnici napega zdomstva, prisluhnimo globokim besedam ranjene du pe — željne materinskega in domovinskega objema. Neizpolnjeno hrepenenje je hudo breme! V življenju ga je pokojna gospa Lea zmogla nositi s plemenitim in čutečim srcem v skrbi za rojake ... Hvaležna Zveza slovenskih mater in žena na na p 39. dan — septembra 2005 LEA URBANC SELJAK (v Rimu 1947) Večkrat sem že kaj pisala o svoji materi, pa nikdar nisem bila zadovoljna — ni bilo to, kar sem hotela napisati, pe zdaleč se ji nisem približala taki, kakrpno nosim v srcu, jo občudujem, spoptujem in ljubim. Tega, kar čutim v besedah ,,moja mati", izraziti ne znam in ne morem. Pa kaj bi pravila, saj to, kar čutim in vem jaz, čutip tudi ti in čuti ona, a nobena ne zna povedati in napisati. Lepa je bila moja mati. Kaj ji je dajalo to lepoto, ne vem. Če bi ti rekla, da je imela svetlosive, skoraj bele lase, globoke sinje oči, resno visoko čelo, se pe dolgo ne bi niti malo približala sliki svoje matere, ki jo nosim v sebi že dolga ptiri leta, kar sem jo videla zadnjikrat — zadnjikrat v življenju. Včasih se mi zdi, da je bila veličastna, tako kot nihče ne more biti. Zakaj in od kod ta lepota in veličastnost, velikokrat premipljujem. Njena zunanjost je pač izražala njeno notranjost, ki je bila ena sama žrtev, darovanje, molitev, ljubezen ... Vse to in pe mnogo več je bila moja mati, kakrpno čutim in nosim v sebi. Moja mati pa je enaka tvoji in njeni. Sla sem v svet. Malo sem ponesla s seboj, ker razmere niso dopupčale; pe to sem kmalu porabila in uničila. Le ena stvar mi je ostala cela, nedotaknjena, dejala bi sveta: slika matere, ali bolje njena predstava, podoba, spomin, kar mi je vtisnila v srce z nepteto besedami, dejanji in zgledi. Včasih, ko mi je najhuje, ko se mi zazdi, da na svetu ni več ljubezni in prijateljstva in ni več dobrih ljudi, ali ko ne vidim niti koraka več naprej, ali ko oklevam nad skupnjavo, ki te tako često vabi v tujem zlobnem svetu, takrat, glej, se zazrem v sliko svoje matere. Dolgo se pomudim ob njej in zdi se mi zopet vse tako jasno, trpljenje samo ob sebi razumljivo, življenje tako lepo ... Tako čudoviti so ti spomini, in slike tako lepe. V trstu sem bila. Sprehajala sem se ob Jadranskem morju in pogled mi je uhajal tja na obzorje. Sinje planine so me pozdravljale, zahajajoče sonce jih je osvetljevalo in jim dajalo pe mnogo več vabljivosti in privlačnosti. Zadnji žarki so se stegovali prek morja tja do obzorja, in kakor da bi iz radovednosti hoteli pogledati pe preko planin, so se splazili za obronke gora, tja v nape kraje, v napo domovino. Strmela sem in čakala. Kaj pravzaprav, sem se vprapala. Sonce je zaplo in z njim žarki, ki so se vrnili. Kaj so mi povedali? Prinesli so mi pozdrav z groba moje matere in z njim mnogo domačih spominov. Stemnilo se je in žalostna sem odhajala domov. Mrak sem čutila okoli sebe. Se enkrat sem se ozrla proti morju in opazila svetilnik, ki je pogumno mežikal in svetlikal, kakor da bi me hotel spomniti na materin pozdrav in z njim zbuditi trdno upanje, da bo svetloba vedno preganjala temo, da bo sonce pe vzplo in prineslo pe vrsto svetlih, jasnih dni ... Bilo je pred ptirimi leti. Doma sem pe bila. Vsi smo bili pe doma, le da je mati ležala že dva meseca bolna. Malo pred božičem je bilo in vsi otroci smo bili zbrani pri materi, kakor skoraj vse dni. Le da smo ta dan govorili pepetaje in mami se nismo upali več pripovedovati ali jo vprapevati, ker se nam je zdela preveč utrujena. ,,Molimo", reče sestra nenadoma in vzame v roko rožni venec. Mati pa nas je samo gledala in nič več ni spregovorila. Pogledala sem na uro. Bil je čas za popoldansko polo. Vstala sem na lahno, v vratih pa sem se pe enkrat ozrla na mater. Njene oči so obstale na meni. Zadržale so me za nekaj trenutkov in kakor da bi mi hotele povedati mnogo, veliko, vse — . Nalahno sem ji vopčila zbogom in odpla. Samo do pole sem pripla. Materin pogled mi ni dal miru. Obrnila sem se in se vrnila domov. Se preden sem spregovorila besedo in stopila v njeno sobo, sem razumela vse. Mati je bila mrtva. In pe danes, kjer hodim, kar delam in kjer sem, vsepovsod slutim ta dolgi, globoki materin pogled, sega v srce in dupo ... Pridejo dnevi, ko gre človeku ,,vse narobe", vse ga teži in muči, počuti se tako silno osamljenega sredi mračne vsakdanjosti in življenje se mu zazdi tako težko in pusto. Misli, da sam ne bo več zdržal ali pa, da njegovo življenje nima nobenega smisla. Na ta dan sem pogrepala mater in sestre. Saj se mi je zdelo, da me nihče več ne razume. Nekega podobnega dne zvečer sem legla utrujena v posteljo, čeprav je bilo dela ta dan mnogo manj kot navadno. Dolgo v noč nisem zaspala, molila sem za mater. Zaspala sem in sanjala, da sem doma v svoji sobi, na pragu pa se prikaže mati, vsa v tisti lepoti, ki se opisati ne da. Kar privre iz mene: ,,Mamca, mamca, povej mi, pomagaj mi! Sama ne morem več, ne znam!" Hotela sem steči k njej, pa se nisem mogla premakniti. Mati je odhajala z lahnim nasmehom v pozdrav, jaz pa sem stala tam, sama, brez moči, kajti noge sem čutila kot okamenele. Prebudila sem se in solze so mi drsele po licih. Takrat pa čisto nehote zazvene vrstice, ki mi jih je mati pred leti napisala v dnevnik: ,,jaz lahko samo stojim, ko molim, kakor je Mati božja stala pod križem. Ti morap pa sama iti svoja pota skozi zimsko noč in poletno vročino." Sedaj se država tudi uradno že nahaja v dobi predvolilne kampanje. Vendar se to pozna samo v vedno bolj silnih udarcih med razbitim peronizmom, ki je napel bojno polje v provinci Buenos Aires. Po vsej državi. Za tujega nepoučenega opazovalca, pa tudi za mnoge prebivalce po vsej državi, je nerazumljivo, zakaj se toliko važnosti polaga prav v provinco Buenos Aires. Tukaj je umestno, da pojasnimo, kaj bomo sploh volili meseca oktobra. Po spremenjeni ustavi se vsaki dve leti zamenja polovica poslanske zbornice in tretjina senata. Glede poslancev je zadeva enostavna. Polovici izmed njih zapade mandat in torej v vseh provincah volijo kandidate, ki bodo v skupnem ptevilu 127 nadomestili tiste, ki jim 10. decembra zapade ptiriletni mandat. Glede senatorjev je bolj zapleteno. Ker po ustavi vsaki provinci pripadata dva senatorja za večino in eden za manjpino (njihov mandat traja pest let), so po žrebu državo razdelili v tri skupine, kjer se rotativno vsakih pest let določenim provincam zamenja celotno ptevilo zastopnikov. Tako se vsaki dve leti izvede volitev treh senatorjev samo v osmih volilnih okrožjih. Letos so na vrsti Buenos Aires, Formosa, Jujuy, La Rioja, Misiones, San Juan, San Luis in Santa Cruz. Skupno torej 24 senatorjev. Zakaj Buenos Aires. Vendar provinca Buenos Aires ni važna samo, ker tukaj poteka ena izmed volitev senatorjev, temveč, ker gre za oseben predsednikov prestiž. Za senatorko kandidira njegova žena, nasproti pa ji stoji žena bivpega predsednika Duhaldeja. Kot menijo v vladi, se bo tukaj tudi odločila usoda osebnega političnega projekta predsednika Kirchnerja. Poleg tega Buenos Aires prispeva v poslansko zbornico sama skoraj tretjino poslancev, točno 35. Sledi ji pre-stolno mesto, kjer se bo volilo 13 poslancev, nato pa Cordoba in Santa Fe, vsaka 9, pa Mendoza in Entre Rios s 5 poslanci vsaka. Ostali poslanci se razdelijo med drugih 18 provinc. Ker je skoraj gotov vladni poraz v prestolnem mestu ter v Santa Fe in Misiones, je bistveno važna prepričljiva zmaga v prvi argentinski provinci. To „prepričljivost" postavlja vlada v razliki, ki ne bi smela biti manjpa kot 20% v prid gospe Cristini. Vse je dovoljeno. Spanski pregovor trdi, da ,,v ljubezni in v vojni je vse dovoljeno". Mirno bi lahko trdili, da v volilni kampanji tudi. Tako vsaj zadevo razume vlada, ki s predsednikom in njegovo ženo načelu izvaja zelo agresivno kampanjo. Udarci padajo na levo in desno. Zadnji teh izbruhov se je začel na uradni otvoritvi kampanje, ko je gospa Cristina obtožila razne nasprotne skupine, da skupajo ,,desestabilizirati" vlado. To obtožbo je pe bolj pojasnil predsednik sam, ko je naslednji dan vrgel v javnost tri imena, ki naj bi bila povezana v ta pakt: Duhalde, Patti in Menem. Iz vladnih krogov so sicer hitro obrazložili, da ni govora tukaj o kakpnem državnem udaru, temveč da ta ,,dese-stabilizacija" sloni na naporu, da predsednik ne bi mogel mirno izvajati svojih vladnih dolžnosti. Guverner Felipe Sola je potem dodal pe radikalno stranko in krog je bil zaključen. Kam pes taco moli? Namen te obtožbe je jasen: deskreditirati nasprotnika z obtožbami nedemokratičnega postopanja. Zgodovinska izkupnja pove, da so take obtožbe vedno rodile obilen sad. Obenem se Kirchner dobro zaveda, da če prisloni Menemovo osebo Duhalde-jevemu projektu, mu s tem odtegne kar nekaj glasov. Zato je gospa Chiche Du-halde takoj pojasnila, da z Menemom ne bi pla ,,niti do vogala", kar v argentinskem žargonu pomeni, da z njim noče imeti nobenih stikov. Obenem pa je zatrdila, da je nemogoče vladati s politične tribune, s čimer je namignila na predsednikov stalne posege v volilno kampanjo. Lahko pa ta vladna politika obrodi prav nasproten sad: če se preveč polari-zira volivce, lahko odtegne glasove desnici; a ti glasovi bodo pli za Duhaldejem, ne pa h Kirchnerju. Do istega zaključka je pripel Lopez Murphy, tretji močan kandidat za senatorja v provinci, ki je takoj pozval vlado, naj z opozicijo podpipe nek pakt sožitja za vladanje, kjer naj bi se zedinili v glavnih ciljih države, ki bi jih vsi podpirali, kakrpenkoli bi bil izid prihodnjih volitev. Reakcije na ta poziv z vladne strani seveda ni bilo. Varnostni zid. Ta teden je priplo do novega zadržanja do piketerov. Kar naenkrat so v vladi spoznali, da jim nenehni kaos v prestolnici požira glasove. Treba je narediti red. Zato so v petek 26. avgusta z močnih varnostnim načrtom preprečili, da bi socialni protesti blioki-rali most Pueyrredon, in kasneje, da bi zasedli majski trg. Kar 2000 policistov in žendarjev je sodelovalo v tem posegu. Seveda so enako zadržanje napovedali za ta teden, ko piketeri ponovno grozijo s ptevilnimi pohodi. Istočasno je vlada vključila te protestne skupine v prej omenjeni prevratni pakt, ne da bi se spomnila, da so pe pred kratkim zastopniki teh skupin bili na listinah vladnih poslanskih kandidatov. Izključili so jih pele v zadnjem hipu, ko so se zavedli, kakpno pkodo jim lahko povzročijo. Vse po izrazu, ki trdi, da pozaba tudi predstavlja neke vrste spomina. SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN Pod lipo domačo (5) Kakpen dolgčas! Narava počiva. A midve se po svoje zabavava. Vpisali sva^se na tečaj pletenja, ki ga ob petkih skrbno vodi Majda Škulj Petkovpek. Nalomili sva nekaj vejic in se lotili dela. Na pletilke ptevilka 3 sva nasnuli nekaj pentelj — besed: predstavitev, otvoritev, blagoslovitev. Te besede so nama sorodne duPE, saj se sklanjajo kot midve. Le v 4. in 6. sklonu ednine se nama izneverijo. Vsako od nasnutih pentelj bova natančno obdelali. Predstavitev knjige Histo-ria de la iglesia de San Benito je bila v nedeljo 31. julija. Avtor Carlos Cesar Bizai je že prijatelj Sanmartinskega doma in je rade volje ponovno pripel med nas. Navdupeno je govoril o svoji drugi knjigi in nam predstavil njeno vsebino: 117 let zgodovine cerkve sv. Benedikta, v provinci Entre R^os. Knjiga ima petnajst poglavij, zahvale, epilog in bibliografijo, na kateri sloni zgodovinsko raziskovanje. Številni poslupalci so z velikim zanimanjem sledili Bizajevi predstavitvi in si tudi nabavili knjigo z avtorjevim posvetilom. Odbor Doma se g. Bizaju iskreno zahvaljuje za obisk in mu čestita za njegovo delo. Kulturnemu dogodku 31. julija je sledila pe otvoritev. Česa? Novega quincha ali kinča. Saj vsi razumemo, da je to prostor z ražnjem ali parrillo, kjer se peče asado, to je na žaru pečeno meso. Seveda je bila najprej blagoslovitev. Prelat dr. Jure Rode je blagoslovil novi prostor z željo, da bi se ob njem združevali člani in prijate ji Doma. Predsednik inž. Tone Podržaj je opisal potek gradnje in se zahvalil neptetim dobrotnikom, ki so z delom ali denarno podporo pripomogli k uresničitvi načrtov. A na žaru je meso kar lepo cvrčalo in spretna ,,asadorja" Jože Skale in Jože Jerman sta vse povabila h kosilu. Mesa, solat, praženega krompirja, dobre volje in veselega razpoloženja je bilo na pretek. V kuhinji je pridno pripravila vse potrebno Marta Jerman s pomočnicami. No, pletenje, ali po domače ptrikanje, nama gre kar lepo od rok, kot vsem udeleženkam tečaja. Seveda pazljivo poslupava Magdina navodila. Leva, desna, leva, desna in pe malo potrpljenja pa gre. Nadaljevali bova z drugim vzorcem in sicer bova vpleti nekaj besed srednjega spola: praznovanje, žegnanje, srečanje. Praznovanje otropkega dne so v Rožmanovi poli priredili v soboto 13. avgusta. Kako je bilo veselo po končanem pouku! Po skupnem paty-kosilu je prof. Lučka Smersu Santana pripravila razne igre po skupinah. Tekmovalci so se zelo zabavali in vsi prejeli čokoladne kolajne. A otroke je čakalo posebno presenečenje. Pripel je čarovnik, ki je zganjal coprnije in celo pričaral dva golobčka. Odbor starpev je tudi slavljence obdaroval s sladkarijami. Kako lepo se godi učencem Rožmanove pole! Nedelja 14. avgusta je bila tudi praznična. Obhajali smo žegnanje, to je spomin prve sv. mape v San Martinu, ki jo je daroval pokojni svetnik Škulj pred 57. leti. Nap župnik dr. Jure Rode je daroval zahvalno sv. mapo v kapeli Srca Jezusovega. Slovenski pevski zbor pod vodstvom prof. Lučke Kastelic je ubrano spremljal s cerkvenim petjem. Po map smo se zbrali pri skupnem zajtrku. Janez Filipič je pozdravil v imenu Farnega odbora in orisal praznik žegn-janja. Vsakomesečno srečanje mater in žena iz San Martina je potekalo v četrtek 18. avgusta. Lic. Emi Urbančič je predavala o tem, kar je nujno da vemo za dupevno in telesno zdravje. Po zanimivih besedah so se žene pomudi-le pe ob toplem čaju. Svetovno srečanje mladine v Kölnu so mladi iz San Martina duhovno spremljali v petek 19. avgusta. Pripravili so uro molitve in razmipjanja. Poizvedeli so o zgodovini teh srečanj, prebrali odlomek Sv. pisma in pismo Janeza Pavla II, ter v skupinah razmipjali o geslu: Pripi smo se mu poklonit. Tudi petja ni manjkalo. Mladim so se pridružile Olga Kociman, Monika Filipič in Vera Podržaj. Človek pa ne more plesti v nedogled. Ko je določeni del že dovolj dolg, ga je treba zadelati. Tudi pletenje tega poročila ima že pravpno mero in je že skrajni čas, da ga zadelava. Sanmartinski lipi SLOVENSKA VAS Družinska nedelja Nape praznovanje se je začelo točno ob 9. uri s polsko sveto mapo, ki jo je daroval g. Pavle Novak. Prav glasno smo med njo peli Mariji na njen praznik, praznik Marije Kraljice. Otroci so prebrali propnje, v katerih smo prosili predvsem za blagoslov naph družin, da bi v njih vladale ljubezen, mir in veselje. Po končani mapi smo učiteljice hitele v Dom, da bi do konca pripravile vse pripomočke in prostor za igre, ki jih je organizirala gdč. Veronika Berčič. Nebo je bilo temno in oblačno, a v naph srcih je sijalo močno sonce. Lepo je bilo videti, kako so se igrale cele družine! Tudi stare mame in stari očetje so se pridružili k tekmam. Otroci so zelo uživali, ko so jih gledali, kako so igrali koparko. Predvsem pa so zabijali gole tako močno, da jih vratar Ezequiel ni mogel ujeti. In veste, ob tem veselju se nam je kasneje pridružilo tudi sonce. Igre so bile končane ob dvanajstih. Zmagala je vijolična skupina, a vsi smo dobili nagrade. Takoj po veselju zmage smo se preselili v dvorano in se pripravili na kosilo. Najprej nas je v imenu učiteljic pozdravila gdč. Rotija Grbec. Poudarila je, da je družina velik in dragocen zaklad in zaključila pozdrav s propnjo: ,,Naj sveti plamen ljubezni in nas ogreje, da bo v narah družinah bilo vedno toplo, da bi se razumeli, si med seboj pomagali, se imeli radi. Da bi znali vračati ljubezen, ki jo dan za dnem prejemamo. Da bi znali sprejemati življenjske preizkupnje, ki nam omogočajo rast". Nato smo skupaj zmolili „molitev nazarepke družine" in pe ,,Oče nap' (,,Padre nues-tro", da bi vključili tudi ppan-sko govoreče sorodnike). Mamice so pripravile zelo okusno kosilo: ravioli z omako. Mmmmm^ Odlični! Ura je bila dve, ko se je odprl zastor, da bi si ogledali kratek in smepen prizor iz napega vsakdanjega družinskega življenja. Nastopali so otroci in starp, prizor pa nam je pustil nauk, da ,,kdor starpev v življenju ne spoptuje, jih ob grobu objokuje". Med ploskanjem in smehom se je zastor znova odprl, da bi nas presenetil čarodej ,,Gustavo" s svojimi čarovnijami. Otroci so pozorno in začudeni sodelovali, z željo, da bi odkrili katero od skrivnosti. Potem je bila na vrsti kavica, pecivo in tudi petje polskih otrok. Gospe Monika Urbanija Koprivnikar in Anica Koprivnikar Rozina sta bili že pripravljeni pred odrom. Gdč. Gizela Grbec je narisala noske in brkice otrokom. Medvedki, kužki, mipke, mucki in ovce so se pridružili praznovanju. Stopili so na oder in prav lepo zapeli. S pesmijo so se lepo in iskreno zahvalili starpem za vse! Ob ptirih smo začeli odhajati. Dvorana je bila čista, kuhinja pospravljena in srca zelo vesela, ker smo z velikim uspehom praznovali nap družinski dan! Iskrena zahvala vsem tistim, ki so nam priskočili na pomoč, predvsem pa odboru vrt starpev! Vemo, da skupaj lahko dosežemo pe marsikaj. Iz srca hvala! L.S. SVETA IN NASA DRUZINA V družini nazarepki odravčal Jezus je. V zavetju tem je varnem hvaležen bil za vse. Tako naj se otroci v družini vzgajajo, pomagajo in starpem ljubezen vračajo. Marija, Jožef, Jezus, družina sveta so, ki prav za vse kristjane naj vzor ljubezni bo. Da srečna bo družina in topel bo nap dom, za blagoslov bom molil in vse naredil bom. Likovna razstava Adriane Omahna pri Slovenski kulturni akciji Splača se Drugi ietonnji večer Slovenske kulturne akcije je bil posvečen likovni umetnosti. V soboto, 6. avgusta ob 20.uri v mali dvorani Slovenske hipe je bilo odprtje razstave umetnice Adriane Omahna. Za to razstavo je bil na razpolago primerno in estetsko izdelan prospekt, delo grafične oblikovalke Monike Urbanija. Ekspozi-cija je nosila sugestivni naslov „Tekoči memoari" in jo je slikarka posvetila svoji materi Manici. Hkrati pa so stvaritve srečanje s slovensko identiteto, ki je simbolizirana s prisotnostjo nageljna, ki iz barvno estetskih razlogov ni v rdeči barvi, temveč ga odkrijemo v nežnih skoraj prosojnih tonih kot prikrita cvetlica s pajčola-nom. Razstava nas je soočila z objekti, kolaži in menanimi tehnikami. Kot uvod v ta večer je vodja likovnega odseka prof. An-drejka Dolinar Hrovat pozdravila ntevilno publiko, med katero je bilo lepo ntevilo slovenskih likovnih ustvarjalcev. V kratkih in jasnih stavkih je razložila publiki, da ta razstava je za nekatere obiskovalce nekaj novega. Komentirala je, da pa vendar ta način izražanja, v tridimenziji, ni nekaj novega, če pomislimo, da se že približ- no od leta 1920 razstavljajo objekti. Šele leta 1960 se je objekt začel razstavljati kot umetnipki eksponat. V dobi ku-bizma pa je bil tudi objekt velikega pomena. Po tem kratkem uvodu pa je povabila pisatelja in pesnika prof. Vinka Rodeta, da v bolj obnrni analizi predstavi delo stvariteljke Adriane Omahna. Povzemamo le bistvene misli. Prof. Vinko Rode se vprapuje, kaj se skriva za temi predmeti? In si odgovori: „Vsekakor nemirna Adrianina dupa, ki inče, kaj je za zagrinjalom navideznosti; ipče neko globlje dojemanje stvarnosti. Sama o sebi pravi: 'Kar je vidno očem, ne zadostuje za opredelitev moje umetnipke realnosti'. Sporočilo teh umetnin se bo dopolnilo s soustvarjanjem vsakega opazovalca posebej. Zato jih je treba gledati zamipjeno in ustvarjalno. Seveda pa se lahko zgodi, da bo za koga ta govorica nedostopna kot tuj nepoznan jezik". Prof. Vinko Rode sledi s svojimi analizami: ,,Adriana torej, na neki način, ponuja nedovrpena dela, namenoma komaj torzo tega, kar ona sluti, ipče in nakaže. Kar tu moramo videti, je le povod za preseganje, za vstop v pojmovni svet, svet bistev ali ar-hetipov. Kot da bi umetnik hotel Od leve: Andrejka Dolinar Hrovat, Adrijana Omahna in prof. Vinko Rode presenetiti prepletanje tega, kar je časovno, kar je prostorno in kar je večno.". Po končani odlični oceni in razlagi sporočila, ki nam ga hoče zapustiti umetnica, se je nadaljeval večer z zakusko in v prijetnem klepetu; včasih ipčoč v dialogu z umetnico kakpno pojasnilo, drugič v komentarjih z znanci in prijatelji. V soboto, 20. avgusta, pa je želela Adriana Omahna, ki je tudi profesorica likovne umetnosti v argentinskih polah, da si ogledajo to razstavo dija- ki iz vipjih razredov srednjepolskega tečaja Marka Bajuka. S sodelovanjem in dobro voljo profesorjev so si dijaki spoptljivo in z zanimanjem ogledali to razstavo ter stavili slikarki vrsto vprapanj o motivaciji in tehniki teh kreacij. Takpen večer, kot smo ga doživeli z razstavo Adriane Omahna poživi in obogati nape življenje, zato upamo, da nas bodo presenetili pe novi stvaritelji z različnih umetnipkih področij! KC Mar ni lepa slovenpčina? Jezik je kakor veličastna katedrala. Če vstopimo, se lahko zgodi, da kar ne bomo mogli iz nje, ne da bi vzljubili njene krasote. Lepa si, slovenska beseda. Po slovensko! ... je rezko zvenelo. Ne, tako ne gre. S silo ne. Danes nima učinka. Vep kaj? Izrabi priložnost, govori po slovensko ... Tako pa velja! - Ti bo prav priplo, povrhu si bop zastonj pridobil govorico svojih prednikov. Izberi si tekst, podčrtaj si zanimive ti besede, in z njimi napipi par vrstic. ... In začelo se bo. Nad vsakim izrazom bopostrmel. Nepoznane lepote, bodo priple na dan. Pomeni, zvoki, stili, vse to te bo vabljivo klicalo. Daj, okusi ta čar! Ne bo ti žal. (brez meja starosti: od 8. do 90. ) Svetipče nape besede je zgrajeno na globokih temeljih, ki segajo v davna stoletja. Praslovenpčina, ki izvira iz indoevropskega korena, iz prajezika ki se je govoril tri tisoč let pred Kristusom, se razpiril po vsej Indiji in Evropi in kasneje tudi drugod, je prvo jezikovno področje, na katerem stoji slovenpčina. Predniki napega danapnjega jezika pa so Brižinski spomeniki, več kot tisoč let stara besedila, umepčena v ,,koropko ilirično narečje" (Josep Docen) iz območja freisepkega cerkvenega gospostva. Ime Freising je poslovenil v Brižinj Anton Janežič (1854). Ti spomeniki so, na pergament v latinici in v najzgodnejpi slovenski besedi, napisane pridige in govori cerkvenih očetov pa tudi obredna in cerkvena besedila. Važnost teh spomenikov je v tem, da so napisani v jeziku vernikov. Germanizacija slovenpčine je naravna v stiku z novim življenjskim prostorom. Sloveni-li so se tudi Nemci, ki so se naselili sredi Slovencev. Važen je tudi vpliv sosedstva z Madžari, Furlani, Hrvati in Romani. Značilnost jezika je, da se spreminja. Počasi je slovenpčina dobila svoj izraz. Zares, globoki so temelji slovenpčine. Na tisoče lepih spisov se, kot katedralski vitraji, blipčijo v luči časov. Ne zamudi danapnjega! Lahko se zgodi, prej ali slej, da ti bo klic genov zahteval svoj delež slovenpčine. Poskusi. Splača se. V vsaki življenski dobi ... Mara »rnak Sanchez MENDOZA Obisk pevskega zbora Pomlad Mepani pevski zbor POMLAD iz Novega mesta je imel predvidena dva nastopa v Mendozi. Eden je bil namenjen srečanju s slovensko skupnostjo in drugi pa predstavitvi zbora pred mendopko publiko. Srečanje s Slovenci je bilo v sredo zvečer v napem Domu. Drugi koncert, za splopno mendopko javnost pa v četrtek 18. avgusta ob devetih zvečer v dvorani „Elina Alba", ki je last mendopkega ministrstva za kulturo. Kot je bralcem Svobodne Slovenije znano je sedanji dirigent Mepanega pevskega zbora Pomlad in to že od leta 2001, mendopčan Fernando Mej^as. Leta 1996 pa je bil on prvi neslovenski pevovodja napega mendopkega slovenskega pevskega zbora. Ravno v tistem času je bil pevski zbor vabljen na obisk v Slovenijo. Prav pod njegovim vodstvom se je zbor skozi nekaj mesecev temeljito pripravil za tako važno odgovornost in se ob koncu leta predstavil Slovencem po raznih krajih matične domovine, Koropke in na Dunaju. Ta uspepna turneja je pritegnila veliko mladih pevcev, ki danes z navdupenjem polnijo vrste napega zbora. Pevovodjo pa je Slovenija pritegnila, naselil se je namreč v Ljubljani leta 1998. Slovenija mu je dala možnost za strokovno usposabljanje v glasbi in kot je razvidno iz sedanjega obiska mu je Slove- nija tudi nudila možnost razvoja svoje glasbene kariere. Brez dvoma pa ostane dejstvo, da je doživel svoj prvi stik in prve utripe sožitja s slovensko kulturo in pesmijo v napi skupnosti, torej prav pri Slovencih v rodni Mendozi. Zato je razumljivo, da sta v tem slučaju, za nastop pevskega zbora Pomlad med nami, pod vodstvom Fernanda Mej^asa, bila gostitelja prav nap pevski zbor in slovenski mendopki oktet. Prireditev se je v prvem delu snovala po eni strani z dobrodoplicama gostom z nastopom slovenskega mendopkega okteta in tudi napega pevskega zbora. Nato je sledil osrednji del z nastopom MePZ Pomlad in za zaključek pe skupni nastop obeh pevskih zborov. Mendopki oktet je zapel ,,Mi vina de Chapanay" C. Guastavino, ki se nanapa na mendopke vinograde ter Ježov belokranjski motiv ,,Igraj kolce". Mendopki slovenski pevski zbor, ki ga zadnje čase vodi pevovodja Diego Bosquet pa je izvedel sledeče skladbe: ,,Hanacpac-hap", zanimiva anonimna skladba v kečua jeziku iz 18. stoletja, neke vrste ritualna himna. Kot poklon imenu zbora gostov je sledila ,,Pomiad", Milica Hartman, priredba Marko Bajuk, ,,Čej so tiste stezice", ljudska iz Koropke v priredbi J. Leskovarja. Nato „Belokranjska napojnica", ljudska iz Bele krajine v priredbi Matija Tomca, Foer-sterjev ,,Večerni ave", priredba Marko Bajuk, prekmurski ljudski ,,Marko skače", priredba Fran Kimovec in slednjič pe ,,Car-navalito quebradeno" bratov Abalos, priredba V. Maragno. Mepani pevski zbor Pomlad pa je začel svoj program z Gallusovim ,,In nomine Jesu" ter nato je sledil sodobni „Christus est natus" skladatelja Damijana Močnika. Dalje je pripo na vrsto „Kresno jutro" Cvetko Golar/Ubald Vrabec, nato ,,Pred mano je poletje" Gregor Strnipa/Jože Privpek/B. Der-nač ter ,,Dober večer Bog daj", ljudska iz Primorske, priredba. M. Rožanc. Nato pe ,,Drumica je zvomlana", ljudska iz Koropke, priredba Lojze Lebič in znana ljudska iz Rezije ,,Oj, gora ta Kaninova" v priredbi Ambroža Čopija ter ljudska iz Istre ,,Dajte, dajte", ki jo je priredil Aldo Kumar. Iz argentinske folklore pa so podali Ariel Ramirezovo ,,La tristecita", zborovska priredba Damian Sanchez. Izven programa so pe zapeli ,,I'm gonna sing til spirit moves in my heart", Moses Hogan ter ,,Pa se slip', priredba Karol Pahor. Na ta način smo spoznali zelo dobro in uravnovepeno skupino glasov. Zbor harmonično zveni in skladbe brezhibno izvaja. Številna udeležba slovenskih rojakov in tudi več naph mendopkih prijateljev je navdupeno uživala potek programa in izvedbo posameznih skladb nagradila s toplim odobravanjem. Za sklep koncerta pa sta oba zbora skupno zapela Foersterjevo „Planinsko" ter ,,Rož, Podjuna, Zila" Pavla Kernjaka pod vodstvom Fernanda Mej^asa. Vmes pa pe ,,Trabajo de la vina" Jorge Sosa/Damian Sanchez pod vodstvom domačega pevov-odje Diega Bosqueta. Srečanje je zaključila družabna prireditev, namreč skupna večerja z gosti in lepim ptevilom naph rojakov. Takpen neformalni del srečanja, posebej če je vmes pe dobro mendopko vino, pripomore k medsebojnem spoznavanju in naveže prijateljske stike. Kot je bilo že omenjeno je naslednji dan, v četrtek zvečer, v mestni dvorani mendopkega kulturnega ministrstva bil pe koncert Mepanega pevskega zbora Pomlad namenjen splopni mendopki javnosti. V tem slučaju je bil gostitelj mladinski pevski zbor srednjepnlskega zavoda Martin Zapata, ki tudi vodi Diego Bosquet. Ta program je bil obprnejp kot prejpnji večer, saj je bil praktično samostojen nastop. Predvsem prvi del so sestavljale svetovne zborovske skladbe od renesančnih in baročnih do sodobnih. Številna udeležba, ki je temeljito napolnila dvorano, je utegnila spoznati in oceniti kvalitetne dosege tega uspepnega slovenskega mepanega pevskega zbora. Taki obiski so zelo dobrodopi v nap skupnosti saj nam nudijo priložnost uživanja kopčka slovenskega življenja v daljni tujini in po drugi strani pa zaslužno pripomorejo k spoznavanju slovenske kulture v argentinskem okolju. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI HITREJE DO DENACIONALIZACIJE Rezultati zaključevanja postopkov denacionalizacije po prvi polovici letopnjega leta niso razveseljujoči. To je povezano tudi s tem, da sodijo pe nerepeni denacionaliza-cijski zahtevki med najbolj kompleksna pravna vprapanja, je na časnikarski konferenci povedal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt. Predstavil je rezultate spremljanja denacionalizacije do konca junija in med drugim zatrdil, da ima sedanja vlada politično voljo, da ta projekt pripelje do konca. Na ministrstvu za pravosodje med drugim ugotavljajo napredek pri repevanju upravnih sporov na vrhovnem in upravnem sodipču, ki sta na pobudo ministra Lovra Sturma sprejeli ukrepe za pospepeno repevanje denacionalizacijskih zadev, je pojasnil Marolt. Se posebej aktivno je bilo po njegovih besedah upravno sodipče, ki je v prvi polovici leta replo za dobrih 65 odstotkov več zadev kot v enakem obdobju lani in ima tako trenutno pe 313 nerepenih denacionalizacijskih zadev ali za skoraj^polovico manj kot ob koncu leta 2004. Minister Sturm pa je obisk upravnih enot in pravosodnih organov zgornje Gorenjske posvetil predvsem tem težavam. "Na srečanju smo ugotovili, da se danes denaci-onalizacijski postopki zaradi boljpega sodelovanja vseh pristojnih državnih institucij odvijajo že bistveno hitreje kot v preteklem obdobju," je po obisku jesenipke in radovljipke upravne enote dejal minister. Ena izmed upravnih enot, na področju katere je največ težkih denacionalizacijskih zadev, je radovljipka, ki ima pe 62 nerepenih zadev, ki pa so vse v procesu repevanja. "Pri nekaterih zadevah prihaja do zamud, ki so po mojem mnenju neupravičene," je bil do dela upravne enote kritičen minister. KARITAS IN ROKUS — Z ROKO V ROKI Direktor Škofijske karitas Ljubljana Tone Kompare in glavni direktor založbe Rokus Rok Kvaternik sta na časnikarski konferenci v Ljubljani predstavila akcijo z naslovom Za družine s petimi ali več otroki - delovni zvezki brezplačno. Z akcijo želita založba in Karitas ob nakupu polskih potrebpčin finančno razbremeniti družine s petimi ali več otroki. Kvaternik je ob tem izrazil upanje, da akcija pomeni iztočnico za razprjeno sodelovanje med založbami glede brezplačnih delovnih zvezkov v prihodnje. PO SVETU OBLETNICA SOLIDARNOSTI V poljskem parlamentu so obeležili 25. obletnico ustanovitve sindikata Solidarnost, ki je po besedah njegovega nekdanjega voditelja Lecha Walese sprožil revolucionarne spremembe v svetu. Poleti leta 1980 je poljsko pristanipče Gdansk in druga mesta po državi zajel val stavk, ki je pripeljal do ustanovitve prvega neodvisnega sindikata v Vzhodni Evropi. S slovesno sejo parlamenta so se začela praznovanja, ki bodo vrhunec doživela s slovesnostjo v Gdansku, na kateri pričakujejo voditelje držav in vlad iz več kot 20 držav, med njimi tudi slovenskega premiera Janeza Janpo in predsedujočega Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. REFORMA ZDRUŽENIH NARODOV Na sedežu ZN v New Yorku je delo začela posebna skupina predstavnikov 30 držav članic ZN. Do konca tedna bo skupala doseči dogovor o 39 straneh osnutka dokumenta o reformah ZN, ki naj bi jo na zgodovinskem vrhu ob 60-letnici ZN od 14. do 16. septembra potrdilo okrog 180 svetovnih voditeljev. Nekateri ameripki mediji so krivdo za morebitni propad reform vnaprej pripisali ameripkemu veleposlaniku Johnu Boltonu, vendar so poleg ZDA na osnutek dokumenta, izdanega 5. avgusta, na stotine amandmajev vložile tudi ptevilne druge države članice ZN. Pogajanja 30 držav se bodo vrtela okrog sedmih ključnih vprapanj, o katerih pe ni dogovora. To so definicija terorizma, razorožitev in nerarjenje orožij, Komisija in Svet za človekove pravice, Komisija za izgradnjo miru, reforma upravljanja, kolektivna akcija proti genocidu za državnimi mejami, boj proti revpčini in promocija razvoja. HAMAS NADALJUJE BOJ Skrajno palestinsko gibanje Hamas je v videoposnetku, objavljenem na spletnih straneh, palestinske oblasti opozorilo, da tudi po izraelskem umiku iz Gaze ne namerava položiti orožja. „Opozarjamo vse tiste, ki se skupajo dotakniti orožja, ki je osvobodilo Gazo, da mora to orožje služiti pe za osvoboditev ostalega dela nape zasedene domovine," je dejal mopki, ki se je predstavil kot vodja oboroženega krila Hamasa Mohamed Deif. ,,Palestinskim oblastem sporočamo, da je bila osvoboditev Gaze uresničena zaradi vdanih akcij mudžahidov, in zato bo nape orožje ostalo v naph rokah," je pe dejal mopki na posnetku. OBLETNICA MATERE TEREZIJE V Skopju so obeležili 95. obletnico rojstva svoje najbolj DINKO BERTONCELJ — argentinski državni prvak v slalomu Bariloche, 25. 8. Smučarsko državno prvenstvo z močno mednarodno udeležbo je v sredo prineslo Slovencem prav prijetno in čisto nepričakovano presenečenje. Za strnjeno severnoameripko ekipo, med katero se je vmepal samo bolivijski prvak Farwig, se je kvalificiral kot prvi argentinski tekmovalec nap rojak Dinko Bertoncelj. Dasi je Dinko letos v različnih klubskih tekmah dosegal prav zadovoljive rezultate, smo se vendar že čisto vživeli v misel, da na prva mesta ne more več računati. Saj je preteklo že pet let od tiste zime, ko je veljal za enega najboljrah argentinskih specialistov za alpske discipline (l. 1950). Pozneje je izgledalo, da so ga različni tekmovalci iz Bariloč in Buenos Airesa za vedno prehiteli. Toda zadnja zmaga, ki mu je dala naslov „campeon nacional y campeon de la Republi-ca en el slalom especial" ga je zdaj znova postavila v prve vrste argentinskega smučarstva, za kar mu vsi prav od srca čestitamo. Nadmočna severoameripka zmaga v slalomu in siguren uspeh v veleslalomu dajeta predvidevati, da bodo gostje brez posebnih težav odnesli tudi prva mesta v smuku. Prav ista prognoza velja za skoke. Ostane kot edino argentinsko upanje smupki tek in nap rojak Jerman. Tekma se vrp v nedeljo in bom pred zaključkom lista brzojavno javil rezultat pa naj bo tak ali tak. Vse druge slavnosti, ki so v zvezi s ,,Tednom snega", se vrpjo po programu. Te dni so izvolili „Kraljico snega" in danes zvečer smo prisostvovali na katedralskih smučipčih običajni vsakoletni ,,tekmi bakel" (bajada de las antorchas). Bil je lep dan, prvi res lep v tem ,,tednu snega". — VA Jerman drugi v smu pl