Uredništvo in uprauništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 76. Maribor, dne 5. julija 1912, Naročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K Četrt leta..................3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik IV. Ali ste že obnovili naročnino? Današnji številki smo priložili položnice. Kdor je z naročnino na dolgu, naj jo blagovoli poravnati. V eni prihodnjih številk bomo napravili vsa-kemn, ki dolguje naročnino, na ovitkn rudeč križ. Kdor ga noče imeti, naj se takoj posluži položnice. Somišljeniki in prijatelji! Pridobivajte Straži novih naročnikov! Straža stane do konca leta samo 6 K. Anton Martin Slomšek. Letos dne 24. septembra bo minulo 50 let, kar je nehalo biti blago srce n aj plemenite jše.g a slovenskega rodoljuba, našega Slomšeka, Kakor je ob njegovi smrti v sl e tl predbridfce izgube žaloval ves slovenski n,a(ro'd, tako naj letos Sirna naša domovina v znak hvaležnosti proslavlja ta spomin enega izmed' največjih svojih sinov. Pokažimo se, da se zavedamo njegovih najukov — „ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik!“ In zopet: „slovenščina, beseda mile matere naše, bodi nam ravno tako blaga in draga, kakor zemlja nujierijna, na kateri je tekla naša zibel , , , Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!“ — „(Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo zadobili od svpjih starih.“ — „Kdor svoj materni slovenski jezfik pozabi, zakoplje malopridno svoj talent“ itd. Kakor je tedaj pretil pogin slovenskemu narodu, ko je valjalo za zatirane Slovence geslo: živeti ali umreti, tako tudi danes lahko gledamo, kfako se oholi niaš narodni' nasprotnik r pripravlja na vojsko proti našemu jeziku, kako hoče potujčiti zemljo, ki so jo v ljubezni močili naši predniki z znojem svojega dela, Slomšek je stal tedaj v prvi vrsti naših na- rodnih bojevnikov. Učil je svoje ljudstvo božjih resnic, učil ga pa tudi domovinske ljubezni. „Pustite Slovencem dve reči, ki sta nam dragi kot svetle oči: katoliško vero in pa besedo malterno. Pade ngša prava vera, pade tudi naša sreča, smo trdpi Slovenci, bomo tudi zvesti kristjani. In to nam Sloviencjem Čez vse velja.“ Zlate besede!! Letos ob petdesetletnici njegove smrti naj nam bodo njegovi nauki bodrilo in ravnilo našega narodnega deia. Naišle izobraževalne organizacije, naših inteligentov dolžnost je zbuditi v našem ljudstvu — Slomšekovega duha, ! V narodnem boju je prva sila izobrazba. Kako živo se je naš Slomšek tega zavedal ! Pisal je slovenske knjige, v katerih se zrcali vsa njegova domovinska ljubezen, neštetokrat je govoril o zlatih narodnih resnicah v živi besedi, sodeloval je pri u-stanavljatnju našega prvega, kulturnega zavoda — družbe sv. Mohorja itd. Bil, ni samo bojevnik,, bil je tudi naš prvi in največji narodni učitelj! Nalša dolžnost ob petdesetletnem Slom/šekovem jubileju je, njegove nauke v ljudstvu poglobiti, zbuditi narodno zavest, ljudstvo izobraziti irn mirno bomo lahko zrli ,v bodočnost, pa naj Siidmarka Še tako zbira milijone, da kupi na|šo kri, naj še tako vale skupaj odrešeni in neodrešeni „rajhovci“ Rosegger-jeve kamne, da zgrade most od Bolta do Adrije! Narod slovenski bo živel krepkejše, se razvijal ’še lepše, ker bo hodil tudi v bodoče po stopinj ali nekdanjega svojega buditelja Slomšeka. Po načrtu in želji „(Slovenske Straže“, ki ima v svojem programu nauke Slomšekove, naj ! bi bile vse naše 1 e t o ši n j e ' p r I r e d i t v e ,„p rosi a v a spomina, s 1 o v e , n s k e g i,a apostola, sina slovenskega 'k m e t a i z P o n i kr ve, Antona Martina Slomšeka!“ Njegojv duh naj zaveje ob tem spominu po celi slovenski domovini! Naj bi ne bilo kraja, naj bi ne bilo somišljenika meti nami, ki bi pozabil letos nanj in bi ne FQ1>JLMTKM. Kozel „stok“. .(Napisal 'Januš Goleč.) (Dalje.) Proti' večeru je že postal po stari navadi glasen in kričal je, ne vem ali od žalo'sti ali pa — veselja: „(Katra! Barbi sem zaženil 50 goldinarjev, tebi pa, Če me vzameš, 100 goldinarjev ! “ Nič ni odgovorila Katra na tako govorjenje iz moških ust, ker jej še ni nikdo kaj takega do sedaj povedal. Lukuš pa, je vedno kričal nai vse grlo, se zdaj jokal, spomnivši se rajne, zopet malo zamočil jeižik in solze, naposled pa je trdo zadremal pri mizi. Sramežljiva Katra jo je urno pobrisala, ko je dedec zasmrčal, ker je dobro vedlela, da se me spodobi svatovati že n,a dan pogreba. Lukuš je pa vlekel dreto, na klopi, ksjinor so ga bili položili, celo noč do belega dne. Se le rumeno solnce ga je prebudilo iz ponočne sivatfbe, zjapi-] je usta, omencal si oči, zacmokal parkrat s suhim jezikom in smuknil skozi virata, meneč: saj me nikdo ne bo opazil, za ,par dni bo pa že vse pozabljeno. Toda komaj je prestopil prag krčme, so ga, že pozdravili gospod župnik, ki so molili brevir pred župniščem, z ostrim pogledom. Lukuš se je jel praskati za ušlesi, vlekel Je k klobuk na oči in se delal kakor da bi ne videl gospoda, pa vse skupaj mu ni nič pomagalo. Gospod župnik so se vstopili pred njega, ostro rekoč : ,/Tlako. ali te ni sram. kako si se pa obnašal včeraj ?“ Lukuš je skesano pobesil oči in jecljal: „(E . , .e, gospod, nič kajj ne zamerijo, saj vejo, da v preveliki žalosti človek ' nič kaj pamleTipega ne stori.“ „I, kaj“, so se oglasili (gospod, „preveldja žalost, se le pijan si bik“ „A, ja, ja“, je godel Lukuš, „tisto pa bi 'tudi znalo biti“', in kopal z nogo kakor konj, ki ne more potegniti. „No, naj ti bo za enkrat“, so se sgasili zopet gospod, ko so videli skesanega grešnika pred seboj, „ipa vedi mi, da se nikakor ne spodobi, da bi tak-le stampi pehar, kakor si ti, še take žlaboldral!“ „.Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ je spoštljivo pozdravil, Lukuš in stopical proti domu. Eh, si je mišlil, če so mi gospod koj tako na kratko odpustili, gdtovo tudi Barbka na onem svetu ne bode držala jeze. Skrbno se je ognil na potu domu tudi Pištaklo-ve Katre, se zaprl v svojo kajšo in celi 'teden pridno šival' . . , Prišla pa je dobota,, dan, ki sie ga veseli vsak delavec, zakaj bi se ga Še Lukuš ne? Kmalu popoldne je prenehal z delom in trdno sklenil: jutri pa v sv. Juriju k poznemu opravilu in sicer mimo Katrine kajše. Se prav skrbno se je^ napravil v nedeljo zjutraj, prižga, si pipico in jo užgal proti Katri. Ko je pa korakal mimo njenih’ okenj, je nalašč bolj na trdo stopal, tako da je morala K|a,tra slišati. Seveda, kedo bi pa Katri tudi zameril njeno radoh Vednost, saj je bila, Evina potomka, povrh pa se je Še redkokedaj kedo zmotil skozi njeno dvorišče; brzo je stala na pragu in radovedno pogledala po prišlecu. Lukuš je začutil že v hrbet Katri škilav pogled, stopil iialašlč z jedno nogo preko prelaza, kar kor bi hotel naprej iti, nato pa se je nehote nekoliko obrnil in se sosedi kaj prijazno nasmehnil, rekoč: „No, Katra, le hitro se napravi, greva skupaj v St. Jurij!“ dtopil v vrsto bojevnikov za tisti narod, ki ga je ljubil, za katerega je delal, kateremu je posvetil vse svoje dušne in telesne moči naš Slomšek! S. podesetoiienim izobraževalnim in naroc(no-o-brambnim delom posvetimo letošnje Slomšjekovo leto in vredni bomo velikega nauka, ki nam |ga je on zapisal • „Naj vam vsem sveti, mladi rojaki, rodoljub-nost iz naših grobov, kakor večerno solnce, ki se po hribih in dolinah ozira, katere je na svoji poti lepo obsevalo in ogrevalo ter jim davalo novo življenje. Kakor mam,, minila bo vsa posvetna čast tudi vam, za večno slavo torej skrbite! To je rajnih rodoljubov glas — tako vabijo na delo nas, P 'r i j a t e 1 j i ! Si| o, (v) et n 'd i !i Rajnih SI o v e n cf ej v posnema bodi na š a s la va, booli n a-š e prisrčno v e s e 1 j e!“ Ne damo se! Včeraj so se dogodili v državnem zboru v sej-nici odseka za \|odne zgradbe dogodki, ki z drastično lučjo osvetljujejo „ljubezen“ gotovih Slovanov do nas Slovencev, „Slovenec“ od dne 3. t. m. prinaša o tem naslednje telefonično poročilo iz Dunaja: „|Zia hrbtom Jugoslovanov in Rusinov so se izvršile spletke, katerih n,a(men je bil hitro, Še pred poletnimi počitnicami, zadevo vodnih zgre/db spraviti iz odseka. Kakor, poroča, .„Fremdenblatt“, so se Poljaki in Cehi domenili, izključiti od obravnav o vodnih ' zgradbah Sloveti ce, kar so ti uprav,ič|eno smatrali za ' razžaljenje svojega naroda. Ko so Slovenci za te spletke zvedeli in se jim je posedalo, da se v ta namen hoče tud,i omejiti govorniško, svobodo, so se odločno uprli. Dr. Korošec je v današnji seji odseka za vodne zgradbe 1 zahteval, naj se popravi včerajšnji zapisnik. Predsednik Udjržal je to popolnoma protipostavno odklonil. Dr. Korošec je energično ugovarjal, predsedniki pa mu je odvzel besedo, Slovenci in Rusini so na najodločnejši način ugovarjali predsednikovemu nasilstvu. Bili so hrupni prizori. Dr. Korošec je s pestjo bil; ob mi!zo; ter klical, da si ne pusti kratiti svobode govora. Protoko- Katra je zarudelia pri teh laskavih besedah» povesila glavo in, vprašala: „Kaj bi pa ljudje rekli, ko bi naju videli vkup hoditi?“ „E, Katra, bodi pametna, kaj nama ljudje že mar; če greva skupaj, to še pa vendar ni nič p regres —“ Ni še izgovoril Lukuš zadnjih zlogov te besede, že se je sij šal glasen tr-rk v njegov hrbet in kakor je bil dolg in širok, je ležal na zobeh inj trebuhu v mlakuži preko prelaza. Kozel „Štok“ je pa še stopil s prvima nogama na prelaz in resno pogledal na z blatom oštrajota-nega Lukuša; ko je pa premotril, da je dobro upravi!, jo je mahnil počasnih korajkov nazaj po svojih o-priavkih. Katra se je režala na vse pretege; Lukuš pa je, predno je skobacal ga svetlo, Še parkrat zacepetal z nogama po mlaki. 'Maščevalen pogled in par krhkih kletvic, nič boljših od onih, ki' se začenjajo s hašjtrumom, je pognal za Štokom, nato pa dvignil roko in zaupil: „(Baba! (Ti se še režiš moji nesreči, pa to ti že povem, Če dobim tega mufastega kosmatinca na svojem, naenkrat ga ustrelim!“ „Brav ti je“, se je obregnila Katra, „Še kozlu se gabi tvoje neumno govorjenje, kar bi se človeku ne!“ ,.{Molči, babura, o celi stvari'. Če me raztrobiš po St. Juriju, to preklestim, da bodeš škilila ne samo na konec nosa, ampak tja noter do ušes.4 „Kaj bodeš preklinjal in me zmerjal“, se je o-prdvičevala Katra, mar sem ti jaz naščul'a na tebe kozla?“ .{Tiiho! Tiho, Kajtruša, tvojemu marogastemu kozlu bodem že eno zapalil na kožo“, je godrnjal Lukuš in se kotalil proti svoji bajti. Tisto nedeljo ni izpolnil Lukuš svoje dolžnosti kot kristjan, ampak celi dan je tuhtal, kako bi se z -nosil nad rogačem. li, knjige, ki so bile na mizi, so letele na tla. Rusinski poslanec- Budzdinowsky je skočil na mizo ter se na mizo vlegel ter pometaj na tla, kar je bilo Še na mizi. Dr. Korojšec je zagrabil neki uradni koledar in ga vrgel z mize. Ko je izvrševal Udržal nasilje, so Slovenci klicaji: To je tovariš iz Slovanske Enote! Tako postopa Slovan proti dvojim bratom! Vihar je trajal več minut. Dr. Šušteršič je klical: Ne dopuščam, da bi se članom mojega kluba na tako protizakonit in ilegalen način odVzemala beseda! Ropot je trajal neprestano dalje. Naposled je moral Udržal sejo prekiniti in so se vršila pogajanju. Dr. Korošec je obstal na popolnoma pravilnem stališču, da se mu mora takoj po zopetni otvoritvi seje dati besedo. Udržal se je branil ter je vsled tejga moral sejo zar ključiti. Skoro ni pričakovati, da bi bila Še kaka seja tega odseka pred poletnimi počitnicapii in že to po-menju zmago Slovencev v boju proti vodnim cestam.“ O dogodkih samih še to: Zvečer je imel Hrvdško-slovenski klub sejo, v kajteri se je izrekel solidarnim s poslanci-članUvodo-pravnega odseka z dr. SusterfšiČem, dr. Korošcem in Gostinčarjem. Izrekel jim je tudi zahvalo in priznanje, da so na tako energičen, način branili parlamentarne pravice kluba. Tekom včerajšnjega popoldneva in večera sej je vršilo med strankami več pogajajnj, da bi se poravnal spor, ki je nastal vsled dogodkov v vodnogospodarskem odseku. Po poročilih nemških listov se je doseglo samo toliko, da. se bo vršilja danes formalna seja odjeka, v kateri bo podal predsednik U-držal neko izjavo, ravno tako tudi poslanci, ki so v zadevo zapleteni. Do stvarnih razprav v odseku pa pred jesenjo skoro gotovo ne bo več prišlo. Toliko o dogodkih samih. Naj nam bo dovoljeno pridjati nekaj opomb, ki nam silijo v pero. Ce prav bodo omenjeni dogodki samo epizočji-čne vrednosti, so vendar simptomatični. Kažejo, ka-ko so Cehi in Poljaki veliki pospešejvatelji slovanske vzajemnosti samo v velikih in lepih besedah, v dejanjih pa nikakor ne, rŽe večkrat so imeli Jugo-slovajni priliko okusiti „hvaležnost“' Cehov za zvesto sobojevništvo v težkih dneh in zopet so prejeli eno odplačilo na obroke. Brez ozira na nas so se Cehi in Poljaki postavili na spoje egoistično, strogo lokalno stališče in bi radi iz skupnih državnih blagajn pobasali nekoliko stotisoč milijonov, Če prav bi se nam s tem zgodila največja, vnebovpijoča krivica. In ker so se naši poslanci temu uprli, ker niso hoteli dopustiti, da bi šel ves denar na sever, še jih je pa hotelo ukrotiti z neparlamentarnimi sredstvi, s protizakonitim nasiljem. Bridka ironija na slcjvfansko vzajemnost so ta dejstva' zlasti sedaj, ko je Še komaj polegel hrup — praških slavnosti. Ravno tišti ljudje, ki so se v Pragi topili ljubezni do nas 'Jugoslovanov, ki so ginjeni pritiskali zastopnike slovafhskega juga na kipeča srca in prisegali neomajno zvestobo na vekov veke, so v trenutku, ko je bilo treba pokazati ljubezen še dejstveno, ko bi se naj bilo skočilo našim že old Nemcev dovolj izžemanim in od nekdaj zapuščenim deželam ne z donečimi besedami, ampak z dejanji na pomoč, 'hladni do dna duše obrnili hrbet. Se več! Po natančno premišljenem načrtu so hoteli ti ljudje stopiti svojim jugoslovanskim pobral/itaom od včeraj za vrat. Nehajmo. Trpkih besed, ki nam- silijo V pe- Katra je pa po ženinovem odhodu zaprla Štoka v hlevj nato se je pa podala proti cerkvi s trdnim sklepom, Lukušu prizanesti z jezikom, 1 Na potu v cerkev pa sta se srečali s Stopar-jevo Leno, staro prijateljico. Med vsakdanjim pogovorom pa je Katri kar naenkrat ušel smeh in Lena je tako dolgo tiščala v njo, da jej je Katra zaupala celo skrivnost, seveda pod trdno obljubo, da ne bode nikomur dalje prajvila. Bila je pa Stopar Lena tudi že večletna Vdovica in hitro jej je šinila pametna mijsel v glapo: čakaj, si je mislila, Lukuš ne bode nikoli tvoj; zakaj bi pač moj ne bil? Kratkomalo, nazaj grede iz cerkve je že vse govorilo o Lukušovi snubitvi, o šitoku, in cela dögodbica ' je bila še vsled ustnega izročila precej osoljena. Lnkuš je kar pihal od jeze, ko je zvedel, k|ar se trosi okrog o njegovi osebi. Rad bi bil Kcfro nar kresal, pa se ni prav upal, Češ, babura je še precej hajda, kaj pa če bd ona mene, potem pa že imam; nič, če sem prebolel celo Barbkino smrt, pa bi tegja kozlovega sunka ne! Tlako se je tolažil krojač Lnkuš, obiskal par-krat mesto v St, Juriju na Breznem službo božjo in zavezal s časoma ljudem, posebno pa 'še ženskim klopotcem jezike. Odslej se je pa skrbno ogibal Katrine kajše. Njenemu jeziku je tudi oofpustil, Štoka pa je še vedno sovražil prav iz dna svojega srca, le priložnosti za maščevanje ni bilo. III. Marljivo je šival Lukuš in pridno obdeloval polje. Žito mu je obetalo bogato žetev; koruzo je skrbno okopal, že celo ogrnil, in od sedaj jo je hodil od dne do dne gledat, ker se je tako lepo klasila. Ko je nekega jutra zopet pregledoval svoje njive, Šel je Še tudi pogledat na Tiumplovo, kjer je imel najlepšo koruzo. Kako se je pa prestrašil, ko je opazil', da je četrtina koruznih stebel polomljenih, klasi-pa ali docela, ali pa na pol objedeni. ro, je preveč. Difficile est, satiram non seribere. Toda, kaj satira? To je prenežno in premilo. Človek bi se najrajši izživel v peklensko žgočih sarkaz-mih na slovansko frazerstvo, •Se en drug nauk nam dajejo včerajšnji dogodki. Sicer smo imeli žie ponovno priliko, doživeti slične nauke, toda čim večkrat se ponavljajo, tem prej jim bomo verjeli in jih vpoštevali vsepovsod. Ce hočemo kaj doseči, glejmo in skrbimo, da borna sami močni, Le kolikor bomo sami zmogli, na to lahko računamo. Vsako zavezništvo presojajmo kot tnezni računarji in brez vsakega idealnega naleta. Bodimo vedno pripravljeni, da se zaključi zavezniška pesem, kakor že večkrat, brez sentimentalnosti se v-dajmo v položaj, a bodimo vedno pripravljeni in oboroženi, da nas ne bo zadela razdružitev nepričakovano. Nobena zveza, nobena taktika nam ne sme biti sama sebi, namen, ampak samo sredstvo v dosego naših zahtev. Brez ovinkov bodi povedano: Odloč- nost, neizprosna možatost, s katero so nastopili včeraj naši poslanci, nas veseli. Se ni dolgo, ko so bile vezi med Jugoslovani in Udržalom zelo ozke, U-držal je bil v naših krogih ena najsimplatičnpjšfih o-seb. Ko je pa včeraj — sua sonte .aji po naročilu, to je vse eno — hotel zmagati z ilegalnostjo, so; mu naši poslajnci brez ozira, ha, preteklost korajžjno zaklicali: Ne damo se! in to takoj tudi v idejanjiSh dokazali. In Hrvaško-slojvenski klub se je kot en mož postavil za svoje zastopnike v odseku. Tla zaupnost Jv, lastno moč mora Človeka radostiti, Kaže 1 jasno, daše je naša delegacija v državnem zboru 1 že mnogo naučila, da brez ozira na levo in desno dela samo za koristi svojega ljudstva. Trdno sklenjene vrste ljudstva,, na čelu pa ne-strašeni voditelji : ni je sile, ki bi nas strla, nikomur se ne damo! L, Kemperle. Politični pregled. Ilr vaško - slovenski Mul). Danes dne 4. julija zvečer je imel Urvaško-slovonski klub pod predsedstvom načelnika, in dež. g Livarja 'dr, Šušteršiča sejo, kateri je prisostvoval tudi član gosposke zbornice dvorni svetnik vitez pl. Vjukovič. Na predlog klubovega načelnika se mu je med vsestranskim živahnim odobravanjem izrekla zalivala in priznanje za njegov govor v gosposki zborrnjici/. Vjsleid da/našnjih dogodjkjbv v vodino-gospo-darskem odseku se je nato enoglasno sklenilo sledeče: Hrvaško-slovenskj klub izraža svoje mučno začudenje nad tem, da jé načelnik vodno-gospodarske-ga, odseka na način, -ki je proti poslovnemu redu, odtegnil besedo podpredsedniku poslpincu ,dr. Korošcu. Klub izreka članom voatno-gospodiarskega odseka, poslancem dr. Šušteršiču, dr. Korošcu in Gostinčarju zahvalo in priznanje, da so energično odbili1 nameravano parlamentarno ndsilje, se izjavlja z njimi solidarnega in je pripravljen, da brani z vsemi sredstvi parlamegtarne pravice Hrvaškb-slo-venskega kluba napram vsakemu, Rlubovemu načelniku, dr. Šušteršiču se je izrekla za energičen ndr stop za parlamentarne pravice Hrvaiško-sloveinskfega kluba posebna zahvala. Koj na prvi pogled je zagodel: „[Jazbec, ti pošast Ščetinasta. bodem, ti že dal svinca pod rep.“ Skrbno si je še kot lovec, veščah v tej stroki, ogledal lego njive in napravil celi.bojni načrt. V Dravo ne bode bežal mrcina, na levem koncu njive ga ‘bodem čakal: jaz, na vrh pa, od kodier prihaja, bodem postavil pai Petelinovega Lekjša, s puško; tako je sklenil Lukuš in se brzih korakov napotil do prijatelja Lekša, Ta je kar kimal in cmakal, ko mu je pripovedoval Lukuš o jazbecu, kakor da bi imel že jazbečevo pečenkp pod zobom. Vse se mu je dopadlo, klar mu je nasfvetoval Lukuš, le to [ne, zakaj bi ne šla oba s puškami; zakaj bi se podajal Lukuš v tako nevarnost in šel nad tako nevarno zverino le s ctapi-nom. „|Le počakaj“, ga je pomiril Lukuš, „/vidiš, sedaj ne sveti dolgo mesec in kaj pa hočem v temi s puško; drugič je pa tudi koža več vredna, če ni ka,r nič prestreljena. Se ti, Lekše, pajzi, da ne bodeš v temi, ako bi se jazbec obrnil navzgor, prasknil po meni, Ti bodeš lažje streljal na planem, jaz pa v visoki koruzi ne opravim nič s puško,“ „Dobro, dobro“, je pritrjeval Lel#, ;„Če ga. pa dobiva, bode pa imel vsak polovico, kaj ne?" ,„1, seveda“, je kimal Lukuš, :„k!ar celega, bova pekla, sedaj ti je toust od koruze, še sveno se zredi, kaj bi se še taka zverina ne. Tako okoli večne luči pridi do moje kajše, potem pa greva skupaj“, je šje dodjal Lukuš in se vrnil 'domov. Ni se še oglasil zvon k .„[Ave Marija", jo je že prikimal dolgi Petelinov Lekše k Lukušu, „Se Še ne mudi, dragi moj, tukaj le se vsedi, potem bodem pa nekaj prinesel zä želodec, 'da- naju ne bode zeblo. Bog ve, kako dolgo bodeva morala Čakati na preži“, je počasi govoril Lukuš in privlekel iz omare precejšnjo mero slivovke. Lekš si ni' pustil dvakrat reči in oba sta si po- Državni zbor. Dunaj, 3, junija. Po otvoritvi seje se je prešlo takoj k dnevnemu redu, k tretjemu čitanju budgetnega provizorija in sicer na glasovanje. Proračun je bil sprejet s potrebno dvotretjinska večino. S tem je najvažnejše predpočitaiško delo dovršeno. Za tem se je vršila generalna in specijalna debata o poročilu justičnega odseka radi vojaško-kar zengjkega pravnega reda za vojno in domobranstvo. Poročevalec dr. Isopescul izvaja, da je novi vojaš-ko-kazenšfei praMpi red velike kodifikatorične vrednosti in bo veljal za cela stoletja. Zbornica naj pokaže, da ima dovolj moči in tudi smisla za velika ko-dilikatorična dela in vlada ne bo imel je več povoda, da bi odlašala z drugim velikim legislatoričnlim delom, s kodifieiranjem materijelnega kazenskega prava. — Za njim je govoril manjšinski poročevalec dr. Liebermann, ki je naglašal, da nadkriljuje novi vojaški kazenski pravni red v nekem oziru celo civilni kazenski pravni red. Govorila sta še poslanca Leo Winter in dr. Ofner, za njima pa justični minister dr. Hochenburger, ki se je kar cedil samega veselja nad novim; vojaš-ko-kazenskim pravnim redom. Govorilo je še več poslancev, na kar se je debata! zaključila. Po govorih obeh generalnih govornikov se je vršilo glasovanje. Novi vojaški' kazenski pravni red je bil v drugem in tretjem pranju sprejet, odklonjeni so pa bili vsi spreminjevalni predlogi. Na vrsto je prišlo na to več, nujnih predlogojv dr. Schürffa in tovarišev radi uvrščenih, vinogradov z amerikanskimi nasadi v nižje razrede in predlog o vrjaČaniu posojil zal, po trtni' uši poškodovane vinograde. Slovenski poslanec Jarc je opozarjal na veliko Škodo, katero trpijo avstrijski vinogradniki vsled u-važanja ogrskih vin. Slikaj je kranjske vinogradniške razmere, ki so tesno spojeno s pojavom trtne u-ši in izseljevanjem. Vrhu tega; je pa vinoreja ogrožena vsled raznih uim.. Govornik zahteva od Vlade, da Vpelje obligajorično zavarovanje zoper nezgjode, opozarja na tozadevno vpeljavo (v Bulgariji in slednjič naglaiša, 'da je skrajno nepremišljeno, če vlada ravno sedaj, ko( je treba vinoreji večje opore, z brutalno silo iztirjava brezobrestna, posojila. Rok zavrnitev brezobrestnih posojil bi se moral po možnosti podaljšati; v slučaju elementarnih nezgod bi se pa morala ta posojila črtati. Nato je bila seja ob 7. uri zvečer zaključena. Prihodnja seja se vrši jutri v četrtek dne 4. julija. » T- * Gosposka zbornic a, Diunaj, 3>. julija. Gosposka zbornica se je danes sestala k seji, da reši proračunski provizorij in brambne predloge. Razvila se je zelo živahna in zanimiva debata;, v katero so posegli zlasti slovanski člani zbornice, in med temi « posebno češki član profejšor dr. Goli, in dalmatinski član dvorni svjetnik Vukovič. Pr/Vi se je zlasti obširno bavil z .avstrijskim vprašanjem ter se je zavzel med 'drugim tudi za slovensko vseučilišče. Dvorni svetnik Vukovič je obširno razpravljal o jugoslovanskem vprašanju ( ter zlasti zelo energjično protestimi proti absolutističnemu režimu na Hrvaš- dajala steklenico tako dolgo, da je bila prazna in da sta oba krvavo gledala, usedaj pač pojdiva“, je opomnil Lukuš. Postavila sta se, kakor je bilo ! dogovorjeno: Lekš je kolovratil na vrh, Lukuš pa je zastražil glavni uhod do nji/ve s capinom. Dolgo sta Čakala in stemnilo se je bilo že popolnoma. Lekše je dolgo časa zdehal, buJil v temo; pa nič ni prišlo, Malo natrkan je kmalu začel, dremati, cevljal je en časi sem ter tja, naposled pai je raztegnil svoje ude po dolgosti in širokosti ter prav trdno zasmrčal. Bolj vstrajen je bil Lukuš, ker so mu preganjale spanec' maščevalne misli. Pazno je poslušal na vse strani, večkrat je celo vstal, ker se mu je zdelo, da se bliža zver; toda vselej je spoznal, da je sama domišlija. Ura je bila deset — pol jedPajstib -- pa nič, vse tiho kot v grobu. — Bam — se je razleglo raz zvonika in LukiiŠ je naštel jednajst udarcev. Mravljinci šo mu leteli pri tem zvoku zvona po hrbtu, stresel se je po vsem životu, ko je pajUo jednajsto-krat kladivo in vzdihnil je: „Ha,nun bicpim, na T um piovi njivi sem, kaj če pride sajto ta rajni po mene? U — da nisem pomislil na to; piši me v uho še koruza, strah je pa le strah ! “ Tako je na tihem vzdihoval strahopetni krojač in iskal slednjič tolažbe in korajže v molitvi'. Molil je in; molil, kar je vedel in znal, pai vedno so mu u-hajale misli na groznega haštrum/a. 'Izrekel, je še ravno: „,Še jeden očenaš za taiste 'duše, ki po trnju letajo in se skozi svisle prepeljaväjo“, — pa ga je naenkrat tako pretreslo po vseh udih, da mu je par 'del capin iz rok in si je ubogi Lukuš z rokama zakril obraz, da ne bi gledal teh groznih pošiastij, ki so se vedno vzdigovale pred njegovimi očmi, pa zopet se potapljale v temo. (Dalje prih.) kem. — Gosposka zbornica je sprejela v vseb čita-njìh proračunski provizorij in voj aško-ikazenski pravni red za skupno armafdo in? domobranstvo, » * * .V, 1 a Sd a in s 1 u ž b e n a p r a .g mati k a. Odsek za državne nameščence je imel dne 2. t. m. sejo, v kateri je minister notranjih zadev ponovno preciziral stališče vlade 1 napram ' službeni pragmatiki. Povdarjal je, da vlada vstraja neomejeno pri junktimu med službeno pragmatiku in takozvanim malim finančnim n(ačrtom. 'To stališče bode vlada zastopala tudi v gosposki zbornici, Vlada se nadeja, da se bo poslanska zbornica mogla v jeseni na novo baviti s službeno pragmatiko na 1 podlagi sprememb, ki jih sklene gosposka zbornica. * * * Dunaj, 4. julija. Pred počitnicam smo, Zbornica dela s polnim parom. Današnjo sejo je otvori! zbornični predsednik dr. Sylvester ob 11, uri predpoldne. Po prečitanju došlih vlog sta bila brez debate v vseh branjih sprejeta dva zakonska osnutka, zadevajoča papilarno varnost odpisa razdelbnega dolga dalmatinskega posojila za melioracijski sklad, istotako šlezijtekega. Na,daljno točko dnevnega reda sp tvorila poročila odseka za pomorsko plovbo- in ribarjenje na morju. Poročevalec poslanec dr, Rybar je poročal o iza-, varovanju zoper nezgode, ki bi se naj raztegnilo tudi na morske nezgode. Poročevalec Pittoni je poročal o bolniškem zavarovanju pri mornarskih obratih in poročevalec dr. Bugatto je pa poročal o mednarodnem dogovoru pri pomorskih nesrečah, K tem predmetom so govorili razni poslanci. Končno iso bile pa sprejete vse tozadevne zakonske predloge. Nato je prešla zbornica k nadaljnji točki dnevnega reda, k zakonu o regulaciji Donave. Govorili so razni poslanci, med njimi koroški slovenski po-dlafnec Grafenauer, Konečno je bilja1 ta zakonska predloga v drugem in tretjem branju sprejeta. K nadaljni točki o inženirskih komorah je tudi govorilo ,več poslajncev, med temi poslalnec Demšar, Thdi ta zakonska predloga- je bila v vseh brar njih sprejeta. K nadaljni točki dnevnega reda o pogodbi z donavsko paroplovno družbo, so govorili' poslanci dr. Steinwender, Glöckel, Choc in generalna (govornika Jedek in dr. Kolüscher. Tudi ta točka dnevnega reda je bila v vseh branjih sprejeta. Nato se je pričelo posvetovanje o predlogp poslanca Friediganna in tovarišev o hišno-n ajempins-fcem davku. (Tudi k tej točki so govorili razni poslanci, Končno je bila sprejeta v 'drugem in tretjem branju tudi ta zakonska pr/edloga. Sejo je oh 9, uri zvečer zajključill podpredsednik Pernerstorfer, Prihodnja seja jutri v petek ob 11, uri predpoldne. Zbornica je danes zelo pridno delala. Seja je bila primeroma mirna, samo enkrat je bilo prišlo do spopadla med socialdemokrati in Rusini, Počitnice se začnejo jutri ali pa Še le v soboto. O žganju. Nekaterim. ' že preseda in se studi neprestano zabavjljatlie «ad njim ljubo, vsakdanjo pijaco, Sjaj znajo že na pamet, kar govore gospodje nasproti — vedno isto in vsi enako in to ni težko umeti. zlato pa hočem enkrat to reč drugače prijeti, (Naj nihče ne pravi, da žganjar zapravlja denar, zdravje in pa življenje; ne, ampak recimo: s žganjem se človek: postara, pokrepča in vse to po ceni! 1. Da se z žganjepitjem postara, to je pač očitno. Gotovo poznate kakega moža), ki je pošten žganjar; ali za denar ali zastonj. .(Nekateri se radi zgu-bijOj ko je treba plačati!) 'Seveda nekateri poreko tu: Ce ne bi bil pil, bi bil dočakal Še večjo starost, Ali pa:. Menda pa ni bil žganjar od mladega, ampak je bolj pozno začel,. In pa: kdo ve, ali gaj vzdržuje ravno žganje, ajli ne morda druge- moči, ali ne Oni, ki v svoji prizanesljivosti čaka grešnika db pozne starosti ter mu da čas za pokoro. Ce se pai ne more ravno reči, da žganjar dočaka lepo starost, se pa lahko reče: pravi žganjar se prav postara! In to še prav zgodaj in prej nego Še drugi ljudje in sicer ravno zaradi žganja! Saj se to vendar pogosto vidi in skusi. Tu je na primer kovač 'Miklavž; po letih šteje komaj' 50, ali izgleda, kakor da bi jih imel najmanj 10 več; le poglejte njega in 'njegove trezne sošolce, vrstnike! Glejte le njegove blede sinje ustnice, in zdaj bledi, zdaj rudeči obraz in trde globoke brazde na njem, da nobeno oralo ne napravi tako rednih po njivi. Glejte, kako mežurka in kako se mu oči solzijo kot bi hotel iti sam za svojim pogrebom. In kako se mu tresejo roke, posebno zjutraj, da prastari mamici pri kolovratu ne tako; in kajko okorno trdo, negotovo stopa! Cujte njegov glas, posebno predno začne piti, kako se trese, kako doni mlahavo ubito, kot razglašena trobenta in jeclja, kakor hudodelec, ki taji pri mučnem zaslišanju. Poglejte njegovo delo, koliko časa ostane pri njem in koliko moro Še podelati; vprašajte ga, kajko je njegovo spanje; pa, kako je ž njegovimi počutki, spominom — in potem pridite in povejte mi, ali se človek ne postara s žganjepitjem? Cesar. Včeraj dne A. t. m, se je odpeljal naš cesar v spremstvu generalnoga pribočnika, grofa Pa a ra v lšl. Občinstvo je priredilo cesarju burne ovacije, Zdravstveno stanje našega cesarja je izborno, f Poljedelski minister dr. Braf. Dine 4, t. m. se je vršil pogreb pokojnega poljedelskega ministra dr, Brafa iz višjehradske kolegijalne cerkve. P-ogreb je bil preprost, brez vsega zunanjega bliščaja, kakor je bila to rahjkega poslednja volja. Cesarja je pri pogrebu zastopal višji dvorni lovski mojster grof Thun, nadvojvodo Karola Franca Jožefa pa polkovnik Zdenko princ Lobkovie, Navzočih je bilo tudi več ministrov in drugih višjih državnih dostojanstvenikov ter velika množica državnih in deželnih poslancev. Vojni proračun za leto 1913. Kakor j.ajvija dunajska večerna „Zeit“ od dne 3. t. m., je proračunska komisija v Skupnem vojnem ministrstvu že sestavila proračun z,a leto 1913. Potrebščina armade ‘ za leto 1913 znaša 400,000.000 K. Potrebščina za mornarico znaž|a 140,000,000 K. Skupna potrebščina torej 540,000,000 K, pri katerih pa niso vpošteti stroški za domobranstvo in za honved. Od te potrebščine odpade 36,500.000 K na izdatke, ki so. potrebni' vsled zmanjšanja vojaške službene dobe od 3 na 2 leti. Dr. Brafovo nasledništvo. (Za začasnega naslednika umrlega poljedelskega ministra dr. Brafa je imenovan notranji minister tyaron Heinold, kateremu je cesar izročil vodstvo poljedelskega resorta. Češko. Praške slavnost i. Slavnosti so( se končke v pondeljek popoldne. Vesti o samoumoru nekega nemškega študenta niso resnične. Pač pa se je ustrelil trgovski praktikant Volbrecbt, ki se je v neki češki gostilni spri s Sokoli, S prepirom so nadaljevali še na cesti. Vol-brecht je ustrelil dvakrat in težko ranil nekega Sokola. Ko so ga zasledovali in ni mogel, ubežati, se je ustrelil. Na Prikopih so trajale demonstracije na to do polnoči. Drugače je bilo v Pragi mirno, ' Če prav so buršaki. na najdrznejše načine hujskali. Vsi njihovi nameni, izzvati v Pragi izgrede, so se izjalovili. *' * * * P a 1 a c k y j e v spomenik. Palackega spomenik, ' ki je postavljen na Par lackega trgu ob Vltavi, je veljal 52)5.000 K. -Izdelal ga je češki kipar ' profesor Sucharda v modernem Stilu. Palacky je vpodobijen sedeč ! nekako podobno kakor; Goethe na dunajskem spomeniku. Na praškem spomeniku je pa Palackega postava le središče velike skupjne z alegoričnimi figurami, Z|a sedečim Pat-lackim se dvigajo skupine visoko, kakor da se vs-penjajo v boju; odtod se širi lok na obe strani in se zaključuje z drugimi alegorijami. (Strokovnjaki priznavajo delu veliko umetniško vrednost. Prostor je zelo primeren za spomenik. Morali boste priznati, da Šnops še nobenega ni pomladil razen morda za kako uro in n.a. videz ali postaral, zgodaj postaral in strašno postaral pa jih je mnogo. 2, Tudi je res, da je Šnops zelo močna pijača. Saj se vidi, ‘dal'vrže steklenica najmočnejšega hrusta na tla. Seveda: kdor noče videti, pa ne vidi, in naši nasprotniki nočejo spoznati moči te pijače. Zato treba pač dokazati, Tu je na primer krojač Matej. Boječ, malosr-čen možiček je ; nič nima, nič. ni, žena. ga ima pod oblastjo, da se kar trese pred njo in vteče skozi postranska vrata, Ali poglejte ga tam za mizo, kak junak je pri pujMČu v besedah! Ali nima gobca in se hrupi in čeljusti — kakor bi bil najbogaiejši, najmodrejši in najbolj razumen? Ali ne pravi naprej in naprej, da mu ue sme nihče ukazovati ih da se nikogar ne hoji, naj mu le kdo pride blizu! Ali ne pravi takih, da se morate vi vsi skrivati proti njemu? Ali ne hrupi po mizi, da odskakujejo ohtelci in ali ne bruha ostudnih kletvic? No, kaj pa je napravilo takega junaka iz. bornega šivankarja? Birt mu je n amai al tretji pudelč. Pa recite, da ne da šnops moči, in duhal Tu je moj sosed Nace. Sel je zjutraj od doma z lopato na rami; hotel je speljajti vodo iz jarkov nja svoj travnik. Kajti gnoja je malo in voda je svojeglav,na, treba jo je napeljavatv kadar je, kajti, če odteče, se jej ne more pomigniti, naj pride zopet navzgor. Torej treba zdaj to storiti: Ko bi ne bilo tar ko nujno, bi bil ostal doma; saj ima doma bolno ženo; ali pa bi bil šel zanjo k zdrasVniku, ali bi bil šel plačat .obresti k .posojilnici, ali kaj se hoče: ono delo z vodo je bolj nujno, nič ne more zadržati pridnega. moža. iTioda ne, stoj! Iz pekove hiše ga pokliče dober prijatelj le za „četrt ure.“ Tam je šnops in — zvečer sedi Nacfe še tam, — In ko ga spravijo po noči atomov, tedaj je potok odtekel v dolino, pri ženi se je mrzlica zvišlala, in zaligran je denar,, ki ga je imel nesti za obresti. Toliko zmore Šnops o pravem Času; ali ni torej nekaj močnega! Ogrsko. List „Az Est“ javlja, da je doznal iz dobrega vira, da je Julij Justh naslovil na vladarja pismo, v katerem se odpoveduje časti tajnega svetnika. Julij Justh se sedaj nahaja v Karlovih varih in je pred svojim odpotovanjem izročil1 pismo poslancu grofu Mihaelu K^rolyju, da je odpošlje na kajbmetno pisarno. ■ . V pismu navaja Justh iz odloka, s katerim je bil imenovan za tajnega svetnika, pasus, v Katerem je rečeno, da je imenovan tajnim svetnikom za svoje zasluge za prestol in domovino. Dalje, pravi Justh, v svojem pismu, da je skušal vedno storiti svojo dolžnost napram vladarju in domovini ter ne bi bil odrekel niti potrebnega ojačenja armade in brambene reforme, temveč je samp zahteval, da se pred bran* bno reformo izvrši volilna reforma. Od dne 4». junija dalje in do dne, ko je bil izvršen tako težak atentat na ustavo, je on neprenehoma izpostavljen veksaci-j,am policijskih organov. Dne 18. junija je bil ceto v nevarnosti, da ga policaji presekajo s sabljo. Justh zato vprašuje vladarja, Če smatra združljivo z dostojanstvom tajnega svetnika način, kakor se sefdaj postopa proti njem. Zato prosi vladarja, naj odloči. V vsakem slučaju ip pripravljen se odpovedati časti taJjnega svetnika, katero Čjast smatra v njegovi osebi žaljeno na najhujši način. Galicija. Lvowski župan je javil cesarskemu namestniku, da je od 100 občinskih odbornikov odložilo 85 odbornikov odbo.rniško mesto. Mestni izastop lvowski bo razpuščen. Srbija. Po kraljevem ukazu je imenovan za ministrskega predsednika in ministra notranjih a^dev Marko Tjrifkovič, za finančnega i« stavbnega ministra Mi-haljo Ilič, za zunanjega ministra Ivan Jovanovič, Trifkovič je bil do sedaj notranji minister. Rusija. Dne 3. t. m. je odplul ruski car Nikolaj iz Petrograda na svoji ladiji proti Baltiškemu portu, koder se snide z nemškim cesarjem Viljemom. Pri sestanku obeh vladarjev se bo baje izvršila zaroka princa Adalberta pruskega z najstarejšo hčerko ruskega carja, s veliko princesinjo Olgo. Ruskega carja spremlja ministrski predsednik, vojni minister ter minister zunanjih zjadev Sasonow in podadmiral GTe-gorowiČ. Sestanek obeh vladarjev je .velikega političnega pomena. Albanija. Tajni komite. „|T)a.nin“ ' poroča, da je obstojal v Monastirju tajni komite, ki je pod imenom j„Hifjzi Vavan“, to je i,Zaščito domovine“, vodil v turški armajdi revolucijsko propagando. Zahteve upornikov, „(Silah“ poroča, da so; štavili vodje monlastirs-kega gibanja naslednje zahteve: 1. Sultan Mohamed se odstavi, prestol zasede Jusuf Izedin-efendi ; 2. razpust turške zbornice in sklicanje nacionalne skupščine; 3. varstvo osebne in moralne svolbode otom antskega naroda; 4. zakon, ki se vjerna z običaji narodnosti države; 5i. sedanji kabinet se odstavi, politični voditelji David, Tailaar in Halib-bej se z.a vedno odstranijo iz politike ; 6. poravnava sedanjih konfliktov med narodnostmi; 7. ohranitev sultanovih suverenskih pravic nad Albanijo; 8. nezmožni funkcijonarji mladoturšikega komiteja se odstavijo in kaznujejo; 9. komite za edinost in napredek se zatre.; 10. avtonomija uprave Ajhanije; 11. popolnoma neomejena svoboda. • » Odpošiljanje čet v M a c e d o « i j o l n v, Albanijo. Do sedaj so v vsem odšli v Bitolj štirji bataljoni na razpolago armadnega inšpektorja Fethi paše. Častniki bitoljske garnizije so baje ponovno prosili Fethi pašo, naj upornikom dojvoli amnestijo, kar je ta baje tudi obljubil, da bo priporočil vi afeli. V Bito-iju se dalje širi govorica, da so uporniki v družbi večjih albanskih čet nastopili' pot v meri proti Deb-vini. — B)à t o 1 j s. k a garnizij^ za uporne č a s t n -I k e, Caistniki bitoljske garnizije so imeli pod predsedstvom armadnega inšpektorja Zehki paše in kor-nega) poveljnika Fethi, paše shoot, na 1 katerem so skltenili odposlati na vojnega ministra brzojavko, v kateri so izjavili, da ne odobravajo desertacjje, a se vendar nadejajo, da častniki, ki so pobegnili, ne bodo kaznovani, ako se vrnejo, ker so delaii iz patri-jotičnega čugftva. Prvi bataljoni iz Dardanel poslane divizije so dne 2. t. m. dospeli v Bitolj. Begunci, katerih Število z.«aša sedaj 20 Častnikov, 1 policijski komisar, nekaj orožnikov in 375 vojakov, se sedaj nahajajo pri Gorici. Govori se, da so se ustašem pridružili tudi nekateri albainski begi. r „Živela revolucija!“ Ogrska opozicija p ;r i r cpj a shode, n Pristna srebrna ar» „ 7*— Original omega ura , IS'— Kuhinjska ura 4'— Sudiiika, niklasta rl i-' — Poročni prstani 2,— flrebrne verižic „ 2 — — Večletna j amarr i — Nasi. Distinger IM. Felrabacl «rar In očalar 447 Seapssks aiiet 20. t*w»jess risbi«« is »rab?«. -sp® SÌW&TOa&r iJSr?v v-Ar--*'' mm?'A. TH3ER!RiY'ABALSAM edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri (bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu In ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo ***** je zanesljivo in nagotovejšega učil pri ranah, oteklinah, poškodbah, vr učinka vnet? iih, tvorih^ odstranjuje' vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi 'mfiff h operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih iewav ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3’60 K. Harači se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. ▲, König. Le pristna s to le 6i| varstveno znamko Rösler-jeva voda za zobe j je najboljša za zobe. j JDobi se povsod. Steklenica 72 Hotel Trabesinger se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lojzka m Slepca Leon. v Ceiovcu Vefikovš&a cesta SÜ3S8 If. S za ženske in sukno za rnožke obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska ragpošiijalna j it. Stermecki v CeSju it. SOI. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Mizarska delavnica s stroji À. Vihar & N. Novak Liniment mazilo, najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko. Mesina lekarna pri c. kr. .Orlu" v HVariboru Qlavn! frg tik rotovža. m ' fi r Prevzamem vsa dela ^ M cekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, kaiera izvršujem vestno in po najnižjrti cenah. Mihael Dobravc v Goljo Gospodska utica 5. Svoji k svojim I Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina Rafael Salmič v Celju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov. IPlgr Najnitle cene! postrežbe točna! ffUii dobiček! pobro ime! Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih pisem sera prejel vsled dobre in poštene postrežbe. US S ü H ü Ufiflfi Koroška ceste 53 Heugasse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spallar jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja!, 'špje, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Trgovina s špecerijskim blagom Pozor Slovenci S j Trgovina z moko In dežel, pridelki Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troske postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Ivan Ravnikar Ghp&šlca, o