PRIMORSKI DNEVNIK ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEIHLIE - Stev. 28 (2338) PoStnma plačana v gotovini Spedizione in abbon post. 1. gr TRST, nedelja 1. februarja 1953 Cena 25 lir ^Isenhoverlev sklep 0 Formozi Izvršni svet LRS imenoval fe povzroči! splošno zashrhljenost šest republiških tq|nikov J adaljnja dejstva potrjujejo resničnost vesti o koncu nevtralizacije Formoze ^skrbljenost v angleških, indijskih, japonskih in drugih diplomatskih krogih, ji lerse boje razširjenja požara na Daljnem vzhodu-Mac Arthur je zadovoljen ^HINGTON, 31. - Zdi se jMovo, h, v" Li s.enWer Predsednik Ei- i C'* ponedeljek sporo- je''0!* 0 sv°j'm P°‘ ?.5Wenii p?!°žaju zveze, da flot0 p?kllcati 7- ame ? ožine pri Formo- nevtralizacijo eJ,Rik T’r„J0 odredil pred-ln ■ 25- junija 1950. °S>h j2r ?8tonskih uradnih mi?enje'-da je , *re gia7dcla «obvestila ne* Tv?Ve* o *ne zavezniške dr-Vp^redsednikovem na-T 23 «Dft?,ar4 dodaja.io, da ni Vetovanie». ker da n<^af ^ nPspa-Jr°dov na t,a^c9e Združenih 1 PoveliniJKoreji- Kot vrhov- '“‘Jnik ameriških oboro- ^nih sil ................ i!Jn>k pfa lahko torej predlo v w "hower prekliče, «®cSShnnSt0nU' nE da i l®datni i -prej posvetovati v CjstiZav’. ki Bodeluje-,V dim V0JnL stv Pa v kro§ih. zla- ; spreje,; gleskih in indijskih, r<,Ve,n skl6^es^ 0 Eisenhower-io2e>mi fu s precejšnjimi ; • V teh tn z. vznemirjenost-vPra5s„IroSili že postavlja- t°®«iileSn"3 ki - s ltnen„? . matski predstavni. S2£° fuzijo, da bo še .HS1 Cangkajškovega „ 1 sktf,"? Kitajsko kopno pre- JsU:? kitaj. _________________ ‘f.KofJ.*9 ost pekinški akciji n ''tis i ® v Indokini. Po pr-.^nraij^se zdi, da bo konec . ni. - Q0)ril- Formoze nale-v kon 1 splošno odobrava-^do *u-*ov‘ti Drl^° K mogoče ugo. a v krogih re-ce> pa tudi med •v o Publiškerer?V5e-m ^nimi ,stllce “*uxni pa iuai mt-u P^dstavniv mokrati. Glavni J čet ^"tajskih Zagovaria upora-* br/v4: » _ nacionalističnih ;‘n? v senatnepublikanske ve’ lasa ' Robert Taft' ki V'!' je ^0 kitajski, je izja- «korak v pravo t.?0ke si ™ iN^niki =5°e,30 tudi vsi za-vS'f'5ke zJ’]s^e orientacije s 'i° v Pan]e Politike, ker lititPu začeteiSenwWerievemu na Sai naei« P,rosto roko ki' V«*1.’ da aDC'"nal>stom na For-,ia v Az^ji?a|Taj,° zmag3ti v »,spada Ki! Nekateri sodijo, tistihen-Jlower^ev ukrep s:nVn' na katere je mi-O a°vi dr? nedavnem go-*>o „er DuUes !ni tajnik ,John *in pr«dser)n dejal, da Sov '*a na* k znal najti na-k'1 Vojnn potnikom tako za- *,. . predstavnikov. V ctj lorn£. pnote V‘nar«*'”~ Can3g°kaiško' Meti Pa at« Solvaii » ®6neJo nastati za-4B„iše v zvezi s tem, da stališče Italije glede sporazumevanja treh balkanskih držav ni v Jugosla-iji nikogar presapji^o. Toda kljub temu. jio*fdVrj&‘xBotba», bi še vedno radi videli da bi v Italiji spoznali, da vodi taka politika le k rušenju potrebne enotnosti naporov za splošno varnost, glede katere bi morala biti v prvi vrsti zainteresirana prav Italija. Težko je razumeti logiko Italije, zaključuje «Borba», po kateri dogodke, ki se ne razvijejo tako, kot si želi ona, sprejema kot protiitalijanske kombinacije Jugoslovanski poslanik v Grčiji Rados Jovanovič je prispel nocoj z letalom iz Aten v Beograd v zvezi z uradnim obiskom grškega zunanjega ministra Stefanopolusa ki prispe v Jugoslavijo 5. februarja. Pred odhodom iz Aten je Ste-fanopolus sprejel Jovanoviča in z njim razpravljal o svojem bližnjem potovanju v Jugoslavijo. Turški zunanji minister Fuad Keprulu, ki se je danes vrnil v Carigrad s svojega obiska v Jugoslaviji in Grčiji, je v izjavi dopisniku Anatolske agencije poudaril prisrčnost, v kateri so potekali razgovori med njim in maršalom Titom, in iskreni sprejem, ki ga je doživel v Jugoslaviji. Jugoslovanski voditelji imajo zelo realistična gledanja, je poudaril Keprulu, in neomahljivo voljo za sodelovanje z vsemi miroljubnimi in dobronamernimi državami. Jugoslovani so prav tako prepričani o potrebi sistematičnega razvoja sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. V zvezi s komentarji po katerih naj bi Keprulu izjavil, da ni potrebno, za svet atlantskega pakta potrditi morebitni trojni sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, je Keprulu izjavil, da ni uporabil tega izraza. «Jaz sem samo rekel, je poudaril Keprulu, da po današnjem razvoju ne vidim potrebe za tako potrditev«. Turški zunanji minister je nadalje izjavil, da so med obi- ¥ Maroku omelufefo sindikalne svoboščine Protest Mednarodne zveze svobodnih sindikatov pri Mednarodni ŽENEVA, 31. — Glavni taj-| nik Mednarodne zveze svobod-1 nih sindikatov je poslal glavnemu ravnatelju Mednarodne organizacije za delo v Ženevi pisan protest proti kršitvi sindikalnih svoboščin v Maroku. V protestu je med drugim rečeno, da bodo francoske oblasti dovolile maroškim delavcem ustanoviti sindikate pod pogojem, da je polovica članov v odborih, zvezah in federacijah B’rancozov. Poudarja se tudi, da so tako sedanji veljavni zakoni kakor tisti, ki jih mislijo uvesti, v nasprotju z mednarodno konvencijo o sindikalni svobodi, ki jo je ratificirala tudi francoska vlada 25. t. m. konferenca o trgov n med Vzhodom m Zahodim ŽENEVA. 31. — Danes se je izvedelo, da je Sovjetska zve- organizaciji za delo za zagotovila svojo udeležbo na konferenci za trgovino med Zahodom in Vzhodom, ki bo 25. februarja v Ženevi. Domneva se. da bodo tudi druge države Vzhodne Evrope sledile sovjetskemu zgledu. Kakor je znano, je gospodar, ska komisija OZN za Evropo lanskega marca dala pobudo za sklicanje take konference, toda vlade Vzhodne Evrope niso odgovorile na predlog. Prav tako niso odgovorile na drugi predlog, naj bi se konferenca sklicala decembra ali januarja. V polovici januarja pa je sovjetska nenadoma predlagala, naj bi ta konferenca bila v januarju. Tajnik gospodarske krmisije Gunnar Myrdal je vsem zahodnim in vzhodnim vladam sporočil, da je potrebna šest tednov za organizira nje konference in je predlagal slovanskim sodelovanjem govorili tudi o Italiji. Poudaril je, da sodelovanje med temi državami, ki se bore, da s skupnimi napori vseh miroljubnih držav obvarujejo mir, ne more Siti (lakotno inžeraom Italije. »Nasprotno — je poudaril turški minister ~ to sodelovanje bo koristilo tudi Italiji in glede tega so vrata Italiji vedno odprta«. B. B. Objavljena pravila Nag dove fronte narodne osvoboditve KAIRO, 31. — Fronta na-rone osvoboditve, ki jo je ustanovil Nagib, je danes objavila svoja pravila in svoj program, ki vsebuje tudi ((brezpogojno izpraznitev tujih čet iz doline reke Nil«. Program zahteva tudi osvoboditev doline reke Nil vseh oblik imperializma, tako da bo Sudan lahko svobodno odločal o svoji prihodnosti. Vprašanje stavk v Italiji RIM, 31. — Jutri, v nedeljo popoldne, bo v Italiji stavka uslužbencev tramvajev in avtobusov v mestnem prometu, ker podjetja in uprave niso ugodile zahtevam sindikalnih organizacij po izboljšanju plač. V sporu je posredovalo tudi ministrstvo za delo, vendar so se pogajanja razbila, ker so zasebna podjetja vztrajala, da morajo sindikati sprejeti njihove predloge v celoti, medtem ko so jih sindikati hoteli sprejeti kot osnovo za diskusijo. Pravica stavke je trenutno predmet obširnih diskusij v vsej Italiji, zlasti v zvezi z vladnim načrtom sindikalnega zakona, ki to pravico v znatni meri omejuje. Zagovornikom omejevanja pravice stavke je zrastel pogum, ker so socialni demokrati, ki sicer načelno nasprotujejo sindikalnemu zakonu, pristali na volilno povezavo z demokristjani, ne da bi od njih dosegli umik sindikalnega zakona, kot je zahteval kongres PSDI v Genovi. O omejevanju pravice delavcev, da stavkajo, je danes govoril član predsedstva Confin-dustrije ing. Campanella, ki je večinoma navajal že znane argumente 'ndustrijcev proti stavkam. V Torinu pa je govoril glavni tajnik CG1L, Di Vittorio, o «sindikalnih pravicah in o pravici do stavkanja posebej«. V kratkem pa se bo sestalo vodstvo socialdemokratske sindikalne organizacija UIL; med glavnimi točkami dnevnega reda je diskusija o dovoljenosti političnih stavk. Med socialdemokratskimi sindikalisti so mnenja o tem deljena. opozoril, da so taka dejanja usmerjena proti življenjskim interesom slovenske narodne manjšine na Koroškem in da ne prispevajo samo k razpihovanju šovinistične mržnje, temveč tudi škodujejo razvoju dobrih sosednih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Zastopnik avstrijskega zunanjega ministra je obljubil, da se bo zavzel za preprečenje takih pojavov, ki ovirajo razvoj dobrih jugoslovansko-avstrij-skih odnosov. Iz dobro obveščenih krogov javljajo, da bo novi jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Pavle Gregorič odpotoval v prvi polovici februarja na novo službeno mesto. Po vesteh Jugopressa se bri-tansko-jugoslovanski trgovinski razgovori ugodno razvijajo. Pričakujejo, da bo že v prihodnjem tednu dosežen sporazum o določitvi liste medsebojne blagovne izmenjave. Po vesteh iz Albanije je albansko notranje ministrstvo po nalogu sovjetskih organov poostrilo nadzorstvo nad potovanjem na vseh glavnih prometnih zvezah. Brez posebnega dovoljenja za potovanje ne more nihče kupiti vozne karte, razen tega pa organi državne varnosti tudi med potovanjem pogosto kontrolirajo potnike. Ta kontrola je posebno ostra na liniji Skadar-Tirana. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas in državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Ales Bebler sta se na povratku iz Indije v domovino ustavila danes v Bey-rutu, kjer se bosta zadržala nekaj dni. Sklepi konference za transporte PARIZ, 31. — Mednarodna konferenca za transporte je danes zaključila svoje delo v Parizu. Na konferenci so ministri sklenili razširiti epool« železniških vozov, ki že obstaja med Francijo in Zahodno Nemčijo, na druge države, ki so se udeležile 'konference. Število železniških vozov, ki bodo sedaj v tem poolu, bo v kratkem času lahko doseglo 200.000 enot. Ministri so se dalje sporazumeli, da je treba standardizirati material, kar je glavni pogoj za njegovo boljšo uporabljanje. Prav tako so poudarili potrebo mednarodnega finansiranja za nabavo materiala. Konferenca je dalje določila 19 mednarodnih cestnih poti in v kratkem se bo sestala mednarodna konferenca za ceste. da prouči vprašanje finansiranja predvidenih del. Dalje so poudarili potrebo izboljšanja rečne plovbe v osmih državah, ki so se udeležile konference. Tem sporazumom se lahko pridružijo tudi druge države. Francoski minister za javna dela je na konferenci izrazil željo francoske vlade za izved. bo načrta o predoru pod Mont Blancom. O tem bo francoski parlament v kratkem razpravljal. Italijanski šovinistični tisTj je ob proračunu tržaške cone za prvo polletje 1953 dvignil vnovič velik hrup in hoče prikazati ta proračun kot izredno velik napredek, kot poseben uspeh novih rimskih funkcionarjev, ki sede po londonskem sporazumu v uradih ZVV. Novi proračun hvalijo kot prvi socialni' kot proračun, ki je rešil vprašanje tržaških ladjedelnic, tržaškega pomorstva, brezposelnosti, ki rešuje stanovanjsko vprašanje itd., pri čemer pa seveda ne pozabljajo pristavljati, da gredo vse te dobrote na račun izredno dobrotljive Italije. Proračun za prvo polletje 1953 je res prinesel nekatere razveseljive novosti, vendar so te take, da navdušene iredentiste tolčejo po glavi. Prvič po dolgem času smo v zvezi s proračunom slišali, da je treba omejiti neproizvodne stroške javne uprave ravno nasprotno, kot je vsa povojna leta kričal šovinistični tisk, ki je vedno zagovarjal sedanjo prenapolnjenost javnih uradov, češ da je nujno potrebna in celo koristna. Proračun je vsaj deloma rešil vprašanje izdatkov, nastalih zaradi kupovanja žita na italijanskem tržišču in bodo odslej Tržačani zopet kupovat li žito po svetovnih cenah. Tudi glede italijanskega žita so se pred pol leta vneli vsi iredentistični časopisi in so hoteli 550 milijonov lir, ki so šli v proračunu za drugo polletje 1952 v ta namen, pripisati k velikim blagodatim italijanske vlade. Novi proračun je iredentistom zaprl sapo, ker je dal prav ravno obratnim glasovom (med njimi je bil tudi naš list), ki so zahtevali, da se Trst vnovič preskrbuje z žitaricami na svetovnem trgu, da ne bi zapravljali milijonov za italijansko žito. Končno je v najnovejšem proračunu prvič po dolgih'letih govora o tržaški trgovinski mornarici, o kateri niso hoteli tržaški iredentisti nikoli slišati, češ da bo že italijanska mornarica rešila vsa vprašanja tržaškega pomorstva. Te pozitivne spremembe pa še zdaleč niso takšne, da bi vzbujale med prebivalstvom navdušenje, saj moramo upoštevati, da se proračun bistveno ni izpremenil v nobeni postavki in da je ostal, kot je bil že do sedaj, globoko asocialen. Poglejmo izdatke in videli bomo, da je rednih izdatkov, ki jih je celo novi rimski funkcionar označil za neproduktivne, ker grede po veliki večini za neproduktivni birokratski aparat, še vedno nad 11 milijard lir in da so se zmanjšali samo za 112 milijonov lir. Zmanjšanje je tudi v odstotkih neznatno. V drugem polletju 1952 so namreč porabili 52 odst. vseh izdatkov za upravo, sedaj pa jih bodo približno skoraj toliko. Ce pa bi u-poštevali da zahteva drugo polletje nekoliko več osebnih izdatkov zaradi trinajste plače in ostalih osebnih izdatkov, ki se izplačujejo proti koncu leta, bi bila razlika še slabša in bi najbrž sploh ne mogli govoriti o kakršnem koli izbolj-šan ju. Dohodki so še bolj značilni. Tudi sedaj bodo večino davkov plačali revni in srednji sloji v obliki posrednih davščin, saj je ostala neizpreme-njena vsota za edini direktni davek - dohodnino (Ricchezza mobile), ki menda že tradicionalno figurira z 850 milijoni. Računi pa kažejo, da se bo finančni pritisk na srednje in revne sloje še celo povečal, ker so lani dali posredni davki 93 odst. vseh davkov. letos pa bodo celo za eden odstotek več. Pri najboljši volji ne moremo videti v zgoraj izloženih številkah bistvenih izprememb in razen v izjavah odgovornih predstavnikov, žal, tudi ne o-pazimo večjega razumevanja za potrebe prebivalstva, še manj pa socialnega čuta. Morda pa se skrivajo te velike socialne izpremembe v sredstvih nakazanih za gradnjo stanovanj? Letos so nakazali v prvem polletju za gradnjo stanovanj 1 milijardo 385 milijonov lir. Lani so porabili v isti namen v vsem letu nekaj nad dve milijardi lir. Povečanje torej na prvi pogled ni presenetljivo visoko. Ce pa pogledamo posamezne postavke. še tega dviga nakazil za zidanje stanovanj skoraj ne opazimo. Za hiše IAiCP so lani v vsem letu nakazali nekaj čez milijardo lir, letos v prvem polletju 600 milijonov. Dvig znaša okrog sto milijonov lir (točno 90 milijonov lir). To ni presenetljiva številka in je porast skrajno skromen in še zdaleka ne tak, kot ga je zahteval občinski svet. Za načrt Aldisio je šlo v lanskem letu 640 milijonov lir, letos pa bo šlo v pol leta 300 milijonov. Zmanjšanje, ki ga — upajmo — ne bodv šteli iredentisti med dobrote novih uradnikov, znaša okrog 20 milijonov za polletje. Za o-stale gradnje, popravila stanovanj in razna dela za znižanje cen gradenj (vodovodi, ceste itd.) so lani porabili v vsem letu 413 milijonov, letos pa je nakazanih za pol leta 250 milijonov lir. Tudi tukaj ni videti izrednih dvigov. Kje pa je potem skrit porast nakazil za zidanje stanovanj? Kje se skriva tista številka, ki je iredentiste navdušila? Mi ne najdemo odgovora drugje kot pri vsoti za zidanje stanovanjskih hiš za ezule, ki se je res povečala in to kar za 250 odstotkov. To je resnično porast vreden posebnega zanimanja, ker bi za ezule po vseh zakonih, mednarodnih in moralnih, morala skrbeti italijanska vlada, kar bi tudi morala zahtevati ZVU, zlasti v času, ko je v Trstu stanovanjska kriza tako pereča in ko na tisoče domačinov ne najde niti skromnega kotička. Načrt za gradnjo 45.000 ton ladjevja v tržaških ladjedelnicah in gradnje dveh ladij za Tržaški Lloyd, ki je vzbudil posebno zanimanji, in slap sla-vofptvov, pa žal prav tako kot vse zgoraj obravnavane postavke ne spada med blago-dati italijanske uprave. Tržaške ladjedelnice bi lahko brez te italijanske uprave, če ne bi bile zvezane z italijanskimi zakoni, italijansko carino, če rte bi bile pod pritiskom absurdne italijanske socialne zakonodaje, itd. zlahka že zdavnaj izkoristile ugodo mednarodno konjunkturo v korist vsega prebu valstva. Fondi, ki jih sedaj nakazuje proračun za pomoč lad* jedelnicam, niso potemtakem nič drugega kot vračanje skromnega dela sredstev katera je Italija po drugih poteh Trstu pobrala Kljub milijardnim nakazilom pa je osnovno vprašanje ladjedelnic - vprašanje proizvodnih stroškov in z njim mednarodne konkurenčne sposobnosti ostalo nerešeno in s tem je ostala skrajna nevarnost brezposelnosti. Pa o tem in o vprašanju tržaške mornarice prihodnjič i podrobneje. S. B. Razbesneli i/almi pogoltnili angleško ladjo ^Princess Victnria Dramatični prizori pri resevaoju na razburkanem morju divjanjem nevihte - Od 177 oseb, ki so bile na krovu, so polnoči rešili le 49 Bojijo se, da je utonilo nad med do sto oseb LONDON, 31. — Uradno so javili, da je število potnikov z ladje «Princess Victoriat>, ki so jih rešili, znašalo opolnoči 49. Bojijo se, da je utonilo nad sto oseb. Na ladji je bilo 123 potnikov in 54 mož posadke, skupno torej 177 oseb. Neka ribiška ladja, ki sodeluje pri reševanju, je javila, da je potegnila na krov tudi nekaj trupel utopljencev. LE HAVRE, 31 Od pretekle noči divja silna nevihta z močnim vetrom, ki je dosegel hitrost do 160 kilometrov na uro, tudi ob Rokav-skem prelivu. V pristanišču Le Havre je nemški parnik ((Sieg- fried J. Nimtz« pretrgal vrvi zanjo 25. februarja Sovjetska |in je moral zaradi tega odpluti zveza je ta predlog sprejela. |na odprto morje. GLASGOW, 31. — V bližini | med katerimi je bilo škotske obale se je danes po- otrok in precej žensk, poldne potopila angleška lad-1 skušali rešiti v rešilne ja «Princess Victoria«, potem ko se je šest ur borila s silno nevihto in s pobesnelim morjem. Na ladji je bilo 123 potnikov in 60 mož posadke. Poročila govorijo tuidi o drugih ladjah, ki se borijo z razburkanimi valovi. Švedska ladja «Selene» je klicala na pomoč, ker se ji je prelomilo krmilo. Od pretekle noči je na področju, kjer se je ladja potopila, divjala silna nevihta in veter je pihal s hitrostjo 182 km na uro. Posadka je po radiu sporočila, da je ladja v nevarnosti in da se potniki pripravljajo, da jo zapustijo in se rešijo v čolne. Na pomoč so poslali takoj nekaj vlačilcev, rešilnih čolnov in rušilec «Con-testlS. Vlačilci so imeli zelo težavno delo pri reševanju ponesrečencev, ki so zapustili ladjo, preden se je ta potopila. Nad krajem nesreče so posebna letala vodila reševalno akcijo. Zaradi ogromnih valov je bilo zelo težko reševati brodolomce, ker je bilo nevarno da se čolni razbijejo ob trupu vlačilcev. Pri reševanju je prišlo do dramatičnih prizorov. Potniki, nekaj so se čolne. Nekateri so padli v morje in domnevajo, da so jih ogromni valovi pogoltnili. Drugi so se oprijemali raznih plavajočih predmetov in robov rešilnih čolnov ter skušali kljubovati razbesnelemu morju. Pet ladij m rušilec «Contest». ki so prihitele na pomoč, so ob sodelovanju letal z velikimi napori reševali ponesrečence. Po prvih še nepotrjenih vesteh domnevajo, da je okoli 80 potnikov izginilo v valovih. Ena od rešilnih ladij je poslala sledečo brzojavko: «Strašno vreme, trudimo se, da napravimo, kar moremo«. Potopljena ladja, ki odriva 2694 tone, je normalno prevažala potnike in blago med Irsko in Anglijo. Na ladji je bil tudi finančni minister Severne Irske Major G. M. Sinclaire in r.eki poslanec. Neka petrolejska ladja, ki je priplula v bližino, je izlila ves tovor petroleja v morje z upanjem, da se bodo valovi naokoli nekoliko pomirili to-da silen veter je v nekaj trenutkih razpršil tanko plast petroleja. Neki vojak, ki se je rešil, je izjavil, da je bilo morje že ob odhodu ladje zelo razburkano in voda se je kmalu v celih gorah usipala na ladjo. Takoj so potniki dobili nalogo, naj se opastijo z rešilnimi pasovi. Veter je v kratkem pometel vse predmete z ladje in potniki to se začeli reševati na čolne, na splave in se oprijemali plavajočih predmetov. Pozno zveier so javili, da so do tedaj rešili 50 oseb. Iskanje brodolomcev se nadaljuje ob svetlobi raket, ki jih spuščajo letala, in reflektorjev z ladij, medtem ko nevihta še dalje besni. Zadnjo brzojavko, ki so jo dobili z rušilca «Contest», javlja, da so rešili majhno število oseb. Sedaj je že skoraj gotovo, da je število žrtev zelo visoko, ker so številni potniki utonili, ko se je ladja po. topila, druge pa so skoraj v trenutku pogoltnili valovi. Nevihta, ki divja na morju okrog britanskih otokov, je zahtevala tudi druge žrtve. Tri ribiške ladje so javile, da so prepuščene na milost in nemilost valov in so klicale na pomoč. Preteklo noč pa je zaradi nevihte nasedla na sipino angle-ška ladja cClan Macquerrie» v bližini otoka Lewis ob zahodni obali Škotske. Na kraj nesreče so poslali več rešilnih čolnov, ki so začeli reševati potnike in posadko. Tudi 81.000-tonska ladja • YAL STAVKOVNEGA GiBANJA ZAJEL VČERAJ TRI KATEGORIJE DELAVCEV Odločna in ostra borba delavstva proti samovolji delodajalcev Nadaljevanje stavke v ladjedelnicah in Tovarni strojev.Stavko so napovedali tudi petro lejski deiavci. Vsi delavci Javnih skladišč so včeraj dopoldne zapustili delo v pristanišču Včerajšnji dan je bil dan ostrega sindikalnega gibanja; pcieg nadaljevanja popolne stavke v vseh obratih CitDA smo Zaznamovali tudi nap > ved stavke vseh delavcev, usluibemh pri Javnih skladiščih. ter petrolejskih delavcev, včlanjenih v Enotnih sindikatih. Delavci v Tovarni strojev in v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka so stavkali ves dan in njihova stavka traja danes dc polnoči. Včeraj zjutraj i.o ?e zbrali na zborovanju dei-iv-c: CRDA, včlanjeni v Delavski zbornici, medtem pa so se sindikalni zaupniki Enotnih Sindikatov zbrali na njihovem sedežu. Tu so razpravljali o nadaljevanju stavkovnega gi-. banja. Zaupnikom so povedali, da je Delavska zbornica sicer pripravljena stavko nadaljevati, da pa noče nič slišati o j ukinitvi samega nadurnega ! dela Včeraj zvečer pa sta se sestala izvršna komisija Zveze ES in izvršni odbor Delavske zbornice ter razpravljala o položaju. Vse kaže, da delodajalci kljub ostri in odločni stavkovni borbi nočejo popustiti in še vztrajajo pri svojem trmastem stališču. Sindikat petrolejskih delavcev ES je včeraj napovedal 24-urno stavko, in sicer od včeraj ob 7.30 do danes ob 7.30. Ta stavka je le člen v verigi stavk, ki jih je napovedal sindikat italijanskih petrolejskih delavcev (SILP). ki je vključen v CGIL (Splošna italijanska zveza dela). V Italiji in v Trstu so napovedali stavke zato, ker so se v Rimu razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe, ki naj bi vsebovala izboljšanja gospodarskega in normativnega značaja. V Italiji pa niso pristali na to stavko tako imenovani «svobodni» sindikati, kar se je ponovilo tudi v Trstu, kjer se je Delavska zbornica izrekla proti stavki. Zato ni bilo med petrolejskimi delavci enake enotnosti in odločnosti, kot smo ji priča v ladjedelnicah in med delavci Javnih skladišč. O vzrokih stavkovnega gibanja delavcev Javnih skladišč smo že pisali. Vodstvo skladišč pa je nato še odpustilo dva delavca - drievničarja, ki sta bila zaposlena pri žerjavih. Polege tega pa je v petek po 17. uri, ko 'so delavci stavkali, poslalo na delo v silos tehnične uradnike in preddelavce. ki so v uradniški kategoriji, da bi strlo odpor stavkajočih delavcev. To je seveda vse delavce še bolj razburilo. Vsi delavci pri žerjavih so zapustili delo že včeraj ob osmih dopoldne v znak solidarnosti z odpuščenima tovarišema, ob enajstih pa so odšli z dela v pristanišču vsi ostali delavci m večina uradnikov. Nato so se zbrali na enotni skupščini na sedežu Delavske zbornice, kjer so sklenili, da napovedo popolno stavko v protest proti odpustu dveh delavcev pri žerjvih, proti nadomeščanju delavcev z uradniki in proti grožnjam vodstva Javnih skladišč priložnostnim delavcem Stavka je bila napovedana od 11. ure dalje. ;n sicer za nedoločen čas. Vsekakor se bodo delavci Javnih skladišč v ponedeljek ob lf>.30 ponovno sestali na skupščini. Stavka delavcev Javnih skladišč je močno omejila delo v pristanišču. Zaradi stavke stoje vsi žerjavi in tudi hangarji so vsi zaprti. Zato je seveda tudi delo delavcev pristaniških družb močno okrnjeno in lahko raztovarjajo ladje samo z ladjiskimi napravami samimi. Poleg tega pa ni bilo zaradi stavk ob ladjah niti vagonov, ker jih premika v pristanišču železniško osebje Javnih skladišč, ki tudi stavka. Ves ta val stavkovnega gibanja nam kaže, 'da se delavstvo vedno bolj zaveda, da se je treba postaviti delodajalcem po robu in da je potrebna širša in odločna sindikalna borba, ki bo zopet odpravila dosedanje mrtvilo. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE pri« rnsvocesna 00108E ZA i. 1952 ! Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člane, da morajo po predpisih tako imenovanega Vanom jevega zakona vsi davkoplačevalci do 31. marca t 1. prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1952 Ker so za izpolnitev te obveznosti v zakonu predvidene kazni in sicer: avtomatično zvijanje dosedanje davčne osnove za 10 odst. ter denarna kazen od 5000 do 10.000 lir in seveda vpis kazni v kazenski lit, priporočamo članom da izvršijo prijavo v omenjenem ro u Tajništvo KZ bo tudi letos za člane sestavljalo in vlagalo prijave, prav tako pa tudi bo članom na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane, ki se bodo za sestavo in vložitev prijave obrnili na tajništvo KZ opozarjamo, da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijave gotovo ne bodo podeljšali, o-pozarjamo vse člane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu soba 71, IV. nadstropje, seznam ponudb cen za razlastitev nepremičnin, ki so potrebne za razvoj industrijskega pristanišča v Trstu. Interesenti si lahlso ogleda, jo seznam med uradnimi urami. Obvestilo oškodovancem družbe «Lombardo Veneto» Odbor oškodovancev družbe «Lombardo Veneta® obvešča vse zainteresirane, da se zglasijo v uradu dr. Nassuttija v Ul. Battisti 10, in sicer zaradi ureditve formalnosti, ki so potrebne za uveljavitev pravic oz. izterjatve vloženega kapitala. cev, ki 'ga je sklical center za ZAKlJOČNA SEJA REPENTfiBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA Svetovalci soglasno odobrili nakup občinskega traktorja Odobren notranji občinski pravilnik • Novi traktor bo veljal 1.900.000 lir - V kratkem bodo pričeli z gradnjo kopališča v Velikem Kepmi Včeraj popoldne je bila v županstvu na Colu zaključna: gospodarski razvoj in ki je bil seja rednega jesenskega zase-posvečen ustvarjanju tesnejših danja občinskega sveta repen-vezi med tržaškimi in ameriški- taborske občine. Po čitanju za pisnika so svetovalci diskutirali o nekaterih členih notranjega občinskega pravilnika in ga ob koncu odobrili z 12 glasovi, Kominformistična sveto-' valca sta glasovala proti pra- mer jih mora zastopati repen-taborski župan. Svetovalci so nato odobrili nabavo občinskega traktorja, ki bo z vsemi pritiklinami stal 1 milijon 900 tisoč lir. Potrebne fonde bodo dobili iz izkupička, ki je že naložen v neki banki iz dohodkov jusarskih zemljišč ter iz najemnine, ki jo plačuje ZVU za uporabo ne- vilniku, in sicer z motivacijo, katerih parcel. Čeprav je bil : da je 5 minut premalo časa za sklep o nakupu tega traktorja, ' glasovalno iziavn n^hnrni Ir b-i Kr\ i t-n ^ 1 OR ,-1 Sestanek tržaških induslrijcev Predlogi MS A za vzpostavitev tesnejših vezi z ameriškimi podjetji. Včeraj zvečer je bil ob 11.30 v sejni dvorani tržaške trgovske zbornice sestanek industrij- mi podjetji. Na-sestanku so bili navzoči vodilni ljudje tržaškega gospodarstva in dr. Mauri-zio Paid; ter dr, Lamberto Ne-gri, predstavnika MSA iz Rima. , Glavni govornik dr. Pardi je obrazložil delovanje «Small Business Officea«, urada, ki se bavi s pospeševanjem gospo-j glasovalno izjavo. -Odbornik ki bo imel 25*KS, soglasno od’o-darskih vezi z Ameriko. Mnoga Emil Škabar je nato poročal o bren. bosta morala na nakup podjetja namreč ne -morejo zadevi glede dodelitve- borov- j pristati tudi državni komisar vzpostaviti gospodarskih sti-jtev iz občinskega gozda vašča-1 za jusarska zemljišča in prea-kov, ker je njih proizvodnja nom. iz Fernetičev, 'ki so za- ' predraga oziroma, ker nimajo1 htevali uživanje pridelkov iz za to potrebnega kapitala, jusars-kih zemljišč v območju Omenjen; urad, ki ima po vsem Velikega Repna in Cola. Od-svetu široko razpredeno mrežo bornik Škabar je prečital pi-(naslanja se na 750 privatnih, smo državnega komisarja za bank in na 2000 trgovskih jusarska zemljišča, na katerega pa odobrili premestitev fondov zbornic), lahko taka podjetja se je obrnila občinska uprava, iz ene kategorije v drugo kot. spravi_v neposreden kontakt z, da posreduje v sporu, ki je j je to v navadi ob zaključku ameriškimi. nastal zaradi tega med prebi- računov za vsako finančno Do sedaj so napravili že na [ valci fernetičev in ostalimi leto. tisoče_ takih poskusov in mnogi i vaščani repentaborske občine. I Precejšnjo diskusijo je vzbu-so V praksi dali zelo V pismu je rečeno, da Ferne-' dilo pismo lovske zveze iz tiči niso s priključitvijo k re-‘ pentabonskt občini dobili no- vnc; ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo danes 1. februarja 1953 ob 10-30 v kino dvorani v NABREŽINI Golijevo mladinsko igro »SNEGULJČICA’ Danes !, ob 1630 februarja 1953 v kino dvorani v NABREŽINI Budakovo dramo ,METEŽ" ! sedstvo cone. V nadaljevanju so občinski ; svetovalci imenovali za občin-[ ekega zastopnika v konzorciju za pobiranje trošarine sveto-\alca Jožeta Bizjaka, potem so od teh dobre rezultate. Delovanje u-vada je po besedah govornika zelo enostavno, ker zadostuje! bene prav!ce do uživanja ju-*■“ 1 sarskih dobrin, ki pripadajo izpolnitev nekaterih strogo zaupnih formularjev, da se spravi v gibanje ves obsežni organizem. pa pravico, da se pritožijo na državnega komisarja, pri če- Razlastitev nepremičnin za razvoj industrijskega prslanišča . VPRAŠANJE S0CIAI NH(iA SKRBSTVA IN NAKANE ITALIJANSKIH NACIONALISTOV Delavcem je treba zagotoviti delo v Trstu in ne v belgijskih ali avstralskih rudnikih! Brezposelnost hi bila neznatna, če bi vvseh službah zaposlili prvenstveno domačine Predlog za emigracijo proti interesom tižaškega proletariata Do danes je že mnogo sve-.Zato so bili podani različni tovalcev v tržaškem občinskem I predlogi, kako naj se zaposli svetu govorilo o vprašanju socialnega skrbstva. Večina od njih, med katerimi je.bilq tudi precej demokristjanov in predstavnikov drugih italijanskih strank, ki so zastopane v občinskem odboru, je poudarila nujnost rešitve brezposelnosti, oziroma čim večje zaposlitve delovne sile ra kate- Tržaško županstvo sporoča, da je na razpolago interese p., tom jiri oMthsKetn- ■ firsfdu ža I praviti bi^apošelnost sta prvi javna dela, Ul. del Teatro 5,1 pogoj za odpravo revščine. remkoli gospodarskem. področju., Zaposliti delavstVi in bd- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Premeteno opravičevanje starega tatinskega grešnika Svojemu dobrotniku je zapravil ček in ukradel kolo, nato pa mu pismeno sporočil samomorilne namene So 'judje na svetu, ki jim je i peiletti, lastnik delavnice v tatinski posel v krvi in se I (Jl. S Giorgio 7. stavii svoje kljub večkratnim obsodbam i prostore na razpolago za njene morejo sprijazniti z misli-1 gova osebna dela. Nekaj časa jo, da tako delo ne prinese j je Buttiglioni pridno delal, to-nikoli dobička. Tak človek je ida ugodno priliko, čeprav na 30-letni Giovanni Buttiglioni, j škodo svojega znanca in lahko Stanujoč v Ul; G. Gozzi 5, ki bi bi rekli dobrotnika, je kmalu s svojim poklicem lahko za- 7:anra'''' i~*» služil lepe denarce. Mož je namreč elektrotehnik in da bi mu pomagal na pravo pot mu tel je njegov znanec, Daniele Cap- ^KRITIKE IN POROČILA} RUŽDJAK IN BRATUŽEVA na včerajšnjem komornem koncertu v Avditoriju Verjetno je bil marsikdo za včerajšnji koncert skeptičen, ker na programu ni bilo opernih arij. Toda rui koncertu samem se je lahko vsakdo prepričal, kako napačno je nazi-ranje. da brez arij ne more biti «zanimivega» Koncerta. Kes je sicer, da je na včerajšnjem koncertu pokazal pravo lepoto pesmi na programu pevec, kakršnega ne slišimo tako zlepa. Vladimir Ruždjak je tako lepo pel. da nas je t’es čas držal v občudovanju svojegu krasnega glasu, s katerim more dati kakršnikoli kompoziciji pravi lesk. 06 takem, petju šele spoznamo pravo lepoto, ki bi nam ostala pri povprečnem izvajanju prikrita pa bodisi da gre za umetne pesmi ali za Bnttenove stare francoske ali za črnske spirituals. Pevec, ki poje pesmi v origir valu v raznih jezikih se nam je predstavil tudi kot komponist, in nam zavel tri odlične kompozicije na tematiko narodnih pesmi. Občinstvo se ni hotelo prej odpraviti iz dvorane, dokler ni (lodcl še dvoje pesmi: Musorgsk°ga Nekoč je živel kralj in Baranoviievo Popevko. Pianistka bratuževa nas ob ■vsaki pojavi preseneti s svojo igro, ki jo še stalno zboljšuje. Težko je reči. kaj nam je bolj ugajalo, vsekakor pa je bil ves program privltčen. Dodala je še eno izmed Chopinovih etud. Glasbena Malica ravna prav, ko prireja tudi take komorne koncerte in upati je. da se ho tudi občinstvo kmalu prepričalo o lepoti komorne glasbe fRazg^du šr. 12. I. Vil. Te dni je izšla zarinju decembrska številka VII. letnika tržaške leposlovne revije «Raz gledi» Boris Pahor nadaljuje v njej svojo novelo ^Spopad s pomladjo», Alojz Rebula novelo «Pozabljena kri», Vladimir Bartol 'pa svojo razpravo «Ne-kaj opažanj o zgodovinskem čutu in tipologiji dobe ». Branko Hofman objavlja pet pesmi iz cikla «Brez lirike». Lino Legiša pa prerez skozi «Poezijo Alojza Gradnikan, V rubriko «Kritike» in poro. čila» so prispevali M. Ravbar, VI. Bartol, Franc Sijanec in Andrej Budal Slika na ovojni strani, kakor tudi ostala štiri vložena olja. so delo tržaškega slikarja Rudolfa Sakside. Družabni večer na Kontovelu Sinoči so člani proseske zadruge za nakladanje in razkladanje priredili v kontovelski dvorani družabni večer. Med plesom so prikazali kratek skeč iz življenja zadružnikov, ki ga je napisal m potem reži ral Lojze Cijak. Izvajanje igralcev so gledalci toplo pozdravili. Skeč ima naslov «Ku-perativen in je pisan v domačem narečju Prnšernav večor v Borštu V petek je bila v Borštu ((Prešernova proslava».: Nastopil je domači pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta tov. Dr?ga Petarosa zapel tri pesmi po Prešernovem tekstu in sicer «Zdravljicp», «Nezvesto» in »Kam#, Zbor je ugajal in pokazal resno stremljenje za do. sego čim večje kvalitete. Priložnostnemu govoru in recita, ciji je sledilo predvajanje kul turnega filma «Dr. F. Prešeren«. Prireditev, ti je bila dobro obiskana, je ponoven dokaz da prosvetni delavci v Borštu ne spijo in da so prav v zadnjem času razvili precejšnjo aktivnost Le tako naprej! zapravil. Marca lanskega leta je namreč videl, da ima Cap-pelletto neki ček Takoj se mu je poi udil, da ga spravi v promet. Cappelletti mu je verjel in mu izročil ček. ki se je glasil na vsoto 65.000 lir Buttiglioni je seveda takoj ,nato izginil in / njim je izginilo tudi Cappellettijevo kolo. Cappelletti se sicer ni takoj zavede! vendar je presenečeno obstal, ko je prejel pismo iz Tržiča, v katerem je bilo napisano: «Dragi Daniele! Zopet smo tam. Imel si prav ko si me spraševal, če bi moral poklicati umobolnico na pomoč. Vendar je bolje, da ti obrazložim vse. Tvojih 58.500 lir sem že zapravil in tvoje kolo, katerega sem prodal za 5.000 lir, se nahaja pri ne.iem starinarju, Pietru po imenu v Ul. del Bosco. Prosim te potrpi in ne prijavi zadeve. Ce do 9, ure 14. t. m. ne boš imel nobenih vesti od mene lahko vse prijaviš, kajti do tedaj se bom ubil, da .ni ne bo treba nositi odgovjrnosti za svoja zločinska dejanja ki so močnejša od mene in moje volje. Skušaj me razumeti in ne preklinjaj me. Ce si veren, moli za mojo dušo, Ce boš slišal o kaki nesreči, to je, da sem padel pod avto in umrl, tedaj vedi da je to moj samomor. Ne reci nikomur, niti moji ženi in mojemu otroku, tako bodo mislili, da sem postal žrtev nesreče in bo žena lahko zahtevala odškodnino)). Seveda je Cappelletti, čeprav se mu je Buttiglioni smilil, vseeno prijavil zadevo policiji, ki ga je aretirala in ga spravila pred sodišče, kjer so ga obsodili zaradi tatvine ko-iesa in prevare starinarja Par-mesanija ki mu je prodal kolo z izjavo, da je njegovo, na 6 mesecev in na 9.000 lir globe. Ker pa je bil Buttiglioni že najmanj 10-krat obsojen, je sodišče določilo, da moža pošljejo po prestani kazni v kako prisilno delavnico. Tudi Ebert in Schiffo na začasni svooodi Po kratkem razgovoru zagovornikov s predsednikom vojaškega sodišča za določevanje narokov maj. Grabbom so včeraj izpustili na svobodo tudi Eberta in Schiffa ki sta sprejela predlog sodišča dan na zadnji razpravi. Sedaj je že 7 oseb na začasn’ svobodi, trije pa so še v zaporu. čim več delovne sile. Na zadnji občinski seji pa je republikanski svetovalec Geppi, potem ko je ovrgel vsako neodvisno rešitev vprašanja socialnega skrbstva v Trstu in zahteval, da se mora to vprašanje povezati z rešitvijo v Italiji, predlagal ustanovitev posebne komisije,' ki fttij •se bavi z emigracijo tržaških delavcev v--inozemstvtf; Svetovalec Geppi je 'poudarilj da bi se dalo vsaj delno rešiti vprašanje brezposelnosti, če bi v Trstu obstajal organ, ki bi skrbel za namestitev brezposelnih delavcev v tujini. Na ta način,-vedno po mnenju Gep-pija, bi tudi delno rešili vprašanje socialnega skrbstva. Predlog svetovalca . Geppija vsebuje že znano nakano italijanskih nacionalistov, ki bi hoteli na vsak način odstraniti iz Trsta čim več Tržačanov, da bi imeli v našem mestu svobodne roke za svojo pro-vokatorsko in osvajalno politiko. Italijanskim imperialističnim načrtom so bili Tržačani vedno napoti. Se preden je prišla Italija v Trst, so italijanski nacionalisti, ki so bili na upravi, favorizirali tako imenovane «regnicole» t. j. italijanske naseljence, ki so prihajali v Trst iskat zaposlitve. Ze tedaj so te ljudi nameščali na odgovorna mesta in izrivali predvsem tržaške Slovence. Med dvema svetovnima vojnama pa se je proces nasilnega naseljevanja italijanskih birokratov še povečal. Vrhunec naseljevanja tujcev v Trstu pa beležimo prav v zadnjih povojnih letih, potem ko je Italija zgubila nad našim področjem suverenost. To nam dokazujejo naslednji podatki o imigraciji v zadnjih sedmih letih. Od 31. decembra 1945 do 31. decembra 1947 je prebivalstvo naraslo za 17.515 duš. Tega poviška ni pripisati naravnim demografskim vzrokom, ker se je v istem času rodilo 8.(500 otrok, 12.100 oseb pa je umrlo. Kakor vidimo, če bi sledili demografskemu razvoju mesta, bi se moralo število prebivalstva znižati za 3.500 oseb. Ves porast prebivalstva v tem obdobju je treba torej pripisati imigraciji Italijanov iz najrazličnejših pokrajin. Uradni podatki od januarja 1947 do avgusta preteklega leta pa nam povedo naslednje: V Trst se je priselilo 40.387 ljudi, izselilo pa se je 16.309 oseb. Razlika med priseljenci in izseljenci nam daje 24.078 več priseljencev, ki so se vključili v delovni in proizvodni ciklus tržaškega gospodarstva. Kakor vidimo iz navedenih podatkov, je prišlo v Trst od leta 1947 do avgusta preteklega leta več ljudi, kot je v Trstu brezposelnih, ki jih imamo nekaj nad 19.000. Ne moremo reči. da ne bi bilo v Trstu nobenega brezposelnega, če ne bi prišlo v Trst toliko tujcev. Gotovo pa je, da bi bila brezposelnost neznatna, če bi v vseh službah najprej zaposlili domačine. Toda politika italijanskih nacionalistov stremi za tem, da si v Trstu zagotovijo trdne pozicije z ljudmi, ki jim bodo zvesti in ki jim bodo politično služili. Zato je tudi predlog svetovalca Geppija za emigracijo tržaških delavcev usmerjen izključno proti interesom tržaškega proletariata in tržaškega prebivalstva sploh ker odkriva tržaškim perspektivo; zapustiti svoje mesto in se odpraviti v tujino, kot I morajo na žalost to storiti italijanski delavci, ki jim itali- Trsta, ki je sicer' ponudila 10.000 lir poviška za najemnino lovišč v območju repenlabor-„ _ ... ske občine, a je pri tem za- Velikemu Repnu in Colu. Imajo htevala, da se najemninska po- god-ba podaljša do 1. 1956. Svetovalci so sklenili, da naj občinska uprava federacij; odgovori, da ponudbo sprejme, vendar le pod pogojem, da poteče najemninska . pogodba 1. 1954. Ce lovska zveza te ponudbe ne bo sprejela, bo občinski svet po vsej verjetnosti še letos pogodbo odpovedal. Odbornik Guštin Ludvik je nato prebral pismo kmetijskega naJzorništva, oz. centra za umetno oplojevanje goveje živine, ki govori o prvih uspehih in koristih, ki jih imajo živinorejci pii umetnem oplojevanju svoje živine. Razni svetovalci so nato. v diskusiji poudarili važno.s'. tega vprašanja. Zupan, tov. Škabar, je nato sporočil, da so bili v celoti odobreni krediti za gradnjo javnega: kopališča v Velikem . Repnu, V poslopju bo, poleg -kopališča tuSfijtr'arT pefRa ' 6. februarja' .fC j i ,»,< 14. IN 15. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V POREČ PULG in na REKO 14. IN 15. FEBRUARJA ENOINPOLDNEVNI IZLET V BUZ T Vpisovanje do 3. t. m. 21. IN 22. FEBRUARJA ENOINPOLDNEVNI IZLET V ILIRSKO B STRI 0 KNEŽAK in na PlVAO 21. IN 22. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V NOVO GO1 ICO Vpisovanje do 14. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243- ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 31. januarja l»53 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 8 oseb, poroki sta bili 2. POROČILI SO SE: v;tnar Božo Radu in gospodinja Julja Bo-gljas, zidar Bruno Mus'zza in. natakarica Milena Sretenovič. UMRLI SO; 78-letnl Antonio Godina, 57-letni Orazio Bozzer, 76-letna Gisella Giardlni, 77-lecna Angela Peruzzi vd. Picciola, 71-letni Giuseppe Mo^e, 29-letni Mario Biziach, 6$-letni Augusto Pat-ta. 77-)et.na Glacomina- Bernardon vd Miotto. NOVA OBČINSKA DELEGACIJA 2:upanst,vo. javlja, da bo dne 5. februarja začela delovati v novi zgradbi v Ulici Marenzi, vogal Ul. Moltno a vento, občinska delega-. ,c|ja z ambulanto občinskega zdravnika za meščane, ki bivajo na področju, katererga omejujejo naslednje ulice: ladjedelnica Sv. Marka. Ul, d’Isel!a, Ul. Ponzlana, Ul. Santo Gavardo, Trg Pestaloz-zi, Ul. Veltro, Seneni trg. Ver-gher|o, Revoltella, Uossetti, Ma-meli, Kremo, Katlnara, Keška cesta. - Rio Corgnolato, Ul. Costalun-ga, Pace, Trg Baiamonti, Ul. Ba-iamonti, Sprehajališče sv. Abdre-ja, Lesno pristanišče. Nova občinska delegacija se bo začasno imenovala «V b!s». Potem ko je vse življenje posvetil svoji družini, je v starosti 79 let umrl Anton Godina Globoko užaloščeni javljajo žalostno vest žena Antonija, sin Valerijo, hčerki Pija in Draga, zeta in nevesta, vnukinja Tatjana ter vse ostalo sorodstvo. Pogreb bo danes 1. lebruarja ob II uri izpred mrtvašnice psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Trst, 31. januarja 1953. NOČNA SLUZI1A LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola. Ul Oriani 2; AHa Salute, Ul. Giulia 1; Seravallo, Trg Ca-vana l; Harabaglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju, LOTERIJA FIRENZE 64 51 7 66 3 TORINO 45 54 53 48 19 MILANO 58' 20 -64 8 6 CAGLIARI 71 41 53 34 66 VENEZIA 50 77 18 9 72 PALERMO 11 48 62 23 80 NAPOL! 21 88 8 5 4 GENOVA 10 1 70 6 48 BARI 14 35 53 66 56 ROMA 64 41 4 35 33 ZAHVALA Podpi/sani smo globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja in sočutja, ki smo jih bili deležni ob smrti našega dragega Josipa Preloga Z občutkom se zahvaljujemo ^sem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Se posebna zahvala cenj. bratom Dovgan za ganljive izraze sočutja. DRUŽINI PRELOG NEDELJA, 1. febrnarU .1 j (iOSI.OVAS**. * c: o % K ■ 254,6 m ah u‘8 k 8.00 Poročila. 8.15 JirtM«? ba. 8.30 Za naše Tcmetoval« Mladinska oddaja: FfM . ((Martin Krpan« in P0*?!?, nirji. 13.30 Poročila. 1.3.« po željah. 14.45 GlaSJM■ ^ igra. 15.00 Z mikrofonom mi šini ljudstvom. 15.20 1. februarja 1953 radio jugoslov. cone Tr5‘ j4,i cddaji «Slovenska P***?,. 1 venskem Jadranai) oo, sveta. 20.00 Koncertf Anite Mezetove. 20.:20 .pl 4 arije. 20.30 Šport- predavanje o na. '• bitvah v smučarski, aPf' g % Schubert: Simfonija5. Glasba za harfo. 21.30J«0 £ rika. 21.40 Baletna Urnberto Giordano; ^ nler.. 1. in 2. dejanje-'‘7 j( černi ples. 23.32 Polnod14 , V] • )3t; |i 8.45 Odlomki iz OPfjj, aA ‘f tedenskih sporedov. 15'M> ^ > orkester Carla Savin^j M, p nos simfoničnega t; ma, dirigent SergiH ,,,r, K t( 13.15 Godalni orKe»" pjj . Športne vesti. 21.09J£> VPffi j, Luciano Sangiorgi. "-mj. ((Somrak bogov», Plesna glasba. ^ ga s 1, « \ k S * * . u ta 327,1 m. 202,1 m. 21 * 8.15 Vedre melodij-rarno — glasbena ,.>net > t ce Prešeren: Sonetrii. '. Dopoldanski simfonik' v|jA u 11.00 Od pravljice do P' ^7} Vilin'enogi 11.30 Oddaja •jke S*ovence. 12.15 1;®%)! . 12.45 2*6-$d J P. i S! C. — i-, ■ 12.30 Poročila. ba. 13.10 Želeli ste “—a|j ^ : 16.00 Igra godba na ' olj H Vasja Ocvirk: Ko bi Ps.-„r, ‘ir, VdOJd V^CVirK: IVO Di V ■ .rf 17.05 Promenadni konr^mf* Padijska reportaža I8 '5 f«(V nrka in bas pa ii>.20 ' Glasbena medi«'a„„f' lil Lahka glasba. 20.00 GluSffinltii di: Trubadur (opera v *■ —^ PONEDELJEK,- 2, febru«« j, B » 1 ! C O .M E T I 254,6- ti) ali 117S toroža p. v. Josipa 11.30 Zena in dom. 11.30 Igra orkester 13.45 Lahka glasba. 14-30 . ^ nega sveta. 14.40 Doni* W. ti 17.30 Glasba iz operet, ‘U# v„ revij. 18.15 Novosti iU zabavne glasbe. 19.00 f ^ HO st i. 23.10 Glasb*, za 23.30 Zadnja poročila- 306.1 m ali 9«° [jjjJ.llg 11.30 Zabavna glasb^.Jf vsakega nekai. 13.00 skl motivi, 13.20 Bartok- j * larivn- r , , ja za violino in Vljr^ ir Kulturni obzorn.k. 13.^? V j? revi). 14.15 Klavl f I J, 17.30 Plesna glasba. ‘gl mov: Simfonija št. 4. u pevci. 19.00 Mamica 1S.15 Priljubljene Poročila. 20.00 Večerr»Jn L*« 20.30 Športna kronika -...M <•' stra glasba. 21.00 KnJgS«» umetnost. 21.30 FplklPrgiol?|'15 in plesi. 22.00 Urnberto Andrea Chenier, 3. n* Pi 23.00 Zmerni ritmi. T I« S ** f^ -l n.30 sim- vični, K°«itiWris vodstvom Bernharda r i>j rt; nerja. 19.25 Igra ork^jiJ flV lana. 21.05 Vokalni m ‘ nJ^i.Vt talni koncert s sodci®, pranistke Klare Gavaf,,^ tonlsfa Alria Prottij^. . 1 fh ra tonista Alda Prottij.a* in da varietejskih as01'r_ 23.00 Komorna glasbi’ "S&k 327.1 tu. 202.1 ni 12.00 Oikestralna Poročila. 12.45 Pesief, oVs>i• rodnih pesmi. 13.30 S m Je gled. 13.40 Od melodij v>W»lt0 dije. 15.10 Chopinov' r> ib fto mazurke l!>.30 SolsKS ir, ,,.j jo stopnjo - Otr^ ij.lk^ 16.00 Iz opernega svet ■ •> ka glasba. 18.00 Ve^fiJR* 13.03 Jezikovni P0,6® Umetne pesmi pevski zbor «fc.mjl Aa eigLih Rada Simonitija. J9. j,j««V,( medigra. 19.40 Wank^o SJ. *ri; plesni sekstet. 20.00 OK; o 20.10 Simfonični kon** di^j.^ Slovenske filharmprt*!,^ wr!i ii sekstet. 20.00 ‘t o\ \ Simfonični kop«' rfirg« “nske filharirioou • fjs ijj go Leskovic, solista j/ , u n Jože Pikelj (Pfer,2.00 T' Unionske dvorane). IH ,1*., la. 22.15-23.00 Zaba^“ ^ na glasba. i fti( IrrEVl^ TELEFONSKE Pili -7* bniMPlH ^ . 22 K ZA PRIMER Rdeči krli: & Gasilci: , Policija zobozdra dr. R. HL" b- SE JE PH^' V NARODNO (bivša ordin*ci dr. UkmarJ« NA opciN>h b .H' Ni «ONION’ svetovno zti3^3 varoval n ica, ust»e „ ljena 1. 182» TRSTU !<. UL. VALD1R1 Iščemo zastop"* f S? "»o pIMORSRi DNEVNIK arja ® Iztekle in polpretekle zgodovine benetk in Dalmacije ncalli • n°vi primate della Dalmazia” - Papež je vedno podpira! beneške osvajalne načrte - Slovani so bili £ ^ PaPe^e tnofs^1 f°pani • Dož Oandolo in njegova vloga - Sedanji beneški patriarh in njegova preteklost rznjs ? vaittj n ivor s .45 ieos n ninlj ester' ,k“rd'nah bi mo- 11 Patriarh Carin* Anad!kof v &<■/,» 2 . . ASostir«i. Sih ia jIC objavo imen uni v Wnf,°'' in slav-’°stini umrl M rfJU je stari Crei Postal,-’ Nujno bi>° - na >* CmI novega Patriar- nov«*- Papež d°lo-®jega n..®'*. Potriarha dose-■U GiuLU®c,?a v Parizu, An-- ' 5*&Peja Roncallija ura. ^»itnivei|T ®. e,jej0 »efi naj- Taiitf84 kroo:, nnosti vat»kan-d?5- leta tit Postal je škof kliti SSr samo titulami 'Sjtt? %*m*tekaVp fU,nke'ja ^ Sti^JPrei v b , f°sian Je bil e ziS*Mslti vi . "u‘garijo kot apo-pfvi ^stav>tt nPt r\Tu skušal Ii ih PrMiio,?e-stebre vatikan- 11 «SS 83f ? P0litike "a 0^M Jji-Leta so §a P°‘ „ tt^frega legata v •^1 ,nH i« »aj^0 » tudi od n>i-eŽB z razpletali iii-„..na Balkanu. Po 0] ratfj Pa drugi svetovni vojni postal papeški ?Ilir nnkeSa patriarha a<»! V,. 'm^,0 lateranskem ioliria^^ijem-6 Vatikanom in W ? >eta 1929 (spo- l6V'Ž? if**,..danes v v€‘ •ftr in ^ben ,allJan?ka vlada ,«&. k Jf?enovar,i 5,taja^k na tajil t ie d°be /s« -*e tradici- A ^Sttenissune*, ko P^Jrie ^ ta J* Volil 5kofa ^ M ^ I^ega nakriadno ko‘ ftV? «upi5dla«al pape' K Pr8vravIa(iatf «Bene «1- v I,niska cerkev Bud. .. .. goji ^va kol rte* Vp,s> k' ? d» !i’larisVegav Sobrem de- 5*a_ J " ****' ,Sživret enkrat i B,enečani KM',a5 ♦ jsly c- * ^ tov» 1 dal S n r>. Salvio- ecani bi daimatin 61.'» i? cerk„.?ritlo do H da bi Prelata Za ^ bLi°ložfl?adrian IV leta l;: >aUnVa r«°i0 bulo da ij°? je larhu p,^acija pove-!,ti4V’BV„ča3u 5?radežu. Od /C9V9 QiUst^iskofa svetega V ‘^i^e » a?‘ja '■ H50 f? V V na beneško pa- Od^j dnevniku «Gaz. :VS W®- 1953 piše. rl^j J155 D’ ob'l Gradež -tal-N ha|idola • zasluSi doža * i OV?-' k papeža Hali Pr^ 8^» 'li n S iur'sdikcijo Ji Po«ViV ^ Zader m dal- f:v pe?u'ib® 'n ? posebno >1 C«ri,'e t„,"e«esk> patriarh 5§£S^a.£“SS ‘ra s« «^e Hi«. ?tfij0niso več spadale a JQ - 8 /H3f • hi el1*p5,1etJ,lf? «L°st?l ta naslov !#?ln leta ,^0 "^^alna pravica« ?fiSi9 1919 almacije. Ko se 'macije. Ko se i^l^s«it!°im',p° prvi sve-icitaU3a b-iia - V lskNs\sfant»V Dalmacije, je 'fe A , !r’a1, da bi se V^^r«meaC:Ve v Benetkah po' ji listin ka)j. v, dejanskega n > 'Je tnri. nskl klerikal :^o^rftovna v°ina "4^%p^P^uvc,kan; K feS* tem smislu pogosto ^;>Oralna “drugo oba- ivKS? Vzeti v poštev ve,e- ti! 4*1 i?i j^-^oža Enrica SS^tiC 1153 Ir,a ižkori |ova^Proti punskega pape- l0«) rt P>sal. da se /N>1 ,°a razžalostil in da N? n^pa“en*> ko je rJSt,f ;P» je ^ ,USPt'H\ . Isti r hU) so J, al veliko ra. ^Opeh' Tako"' doživeH l fr 'v-'*>u i-r,f *o v samem th\o6 'imeli Do»?e?etkall ■ s0 v5hlcHlhr°pariei»)i (i? Za ‘‘P0* q'1> in t0 " /marini la- X?Uo Pri^f ’ kei Slo. Lk 8^- Papej' na njihovo ^ £ l^nlVJV& Vln- je prei rekli ane’ k°t . '»Pomorske roparje«, za Ivana X. smo bili I leta 1946 in 1947. v «Tajnih Slovani »divji krivoverci« in i dokumentih vatikanske diplo- naj jezik je bil za njega abar-bara seu sclavinica linguas (barbarski ali slovanski jezik). Slovani smo v tem času bili za papeže odpadniki svete rim. ske cerkve, mučitelji cerkve, nega reda, grabežljivci zemlje in dohodkov (!) duhovnikov«. Ko je prišel čas in ko je pri raznih poizkusih, da bi nas. zasužnjil s prevaro, s pokr-ščevanji, z raznimi opati kot je bil Gebizoni in s kronami za razne upogljive Dimitrije, Zvonimire, doživel sama razočaranja se je Vatikan oprl na Benetke in na dože, ki so mu prišli kot zadnja rešitev ter z njimi začel deliti oblast zasužnjene Dalmacije. In prav že prej omenjeni Enrico Dan. dolo, dož, 3ci je dočakal veliko starost, je krasen primer, s katerim lahko prikažemo ne samo surovost beneškega ampak tudi rimokatoliškega im. perializma, kajti omenjeni dož je bil prava sinteza obeh imperializmov. Stalno uporni ia neukrotljivi Zader, čigar vsa zbodovina je le dolg, krvav poem borbe za svobodo pred beneško nadoblastjo, je na prehodu iz XII. v XIII. stoletje bil še svobo. den in Benetke so se zaman borile, da bi ga strle. Dando-lo je bil tedaj zelo star, imel je že 92 let, bil je celo slep, toda «miscl» na Dalmacijo mu je dajala še toliko moči. da se je zanjo divje boril. Tedanji papež — osvajalec, Inocencij III., je pripravljal novo križarsko ekspedicijo za «osvobo ditev» »Kristusovega groba«. 1902. leta so prišli baroni in vitezi iz Francije v Benetke, da bi tu izmoledovali prevoz proti Vzhodu. Tedaj je Dan-dol sklenil z njimi dogovor: oni bodo na poti proti Bližnjemu vzhodu napadli Zadar ter ga osvojili za Benetke, za protiuslugo pa jih bo on prepeljal do Svete dežele. V beneški cerkvi Sv. Marka so na svečan načSn ta sklep tudi proglasili in Dandolo je v tej cerkvi tudi samega sebe proglasil za križarja. Po tej slo. vesnosti so «li proti »Zadru na slovanski zemlji« ali kot je neki francoski zgodovinar te dobe zabeležil «Jadres en Sclavonie«, kar je še en dokaz o starem slovanskem značaju Zadra. Zader je pod silo divjih in sfanatiziranih tuj. cev moral kloniti. Mesto je-bilo razdeljeno v dva prede. 5». katerih enega go izropali Benečani, drugega pa francoski baroni. Končno pa je tudi drugi del pripadel Benečanom, kajti ves plen so pobra. !’ 23 — voznino v Sveto de- , J.z .Zadra so baroni in plemiči šli dalje ter izropali še del Grške in vse to z blagoslovom svetega ogeta. In danes po polnih 750 letih se s kardinalom Roncallijem obnavlja spomin na tega slepega razbojnika Enrica Dan. dola in z njegovim imenom se poživlja fantazija o italijansko - katoliški oblasti na vzhodni obali Jadrana. Kaže, da je Boncalli primer, na oseba. In to ne samo kot izkušeni ekspert za »balkansko vprašanje«, ampak tudi kot aktivni tolmač italijanskih iredentističnih zahtev v dobi mirovne konference v Parizu macije« se ime Roncalli pogo. sto srečuje prav v zvezi s tovrstnimi intrigami. Vedeti pa moramo te to, da prihaji Ron-calli na mesto pokojnega patriarha Agostinija, ki je po drugi svetovni vojni imel do. kaj važno vlogo kot človek, ki je protijugoslovanskim zločinskim predvsem ustaškim elementom precej pomagal. Ago. stinijeva kurija ie bila stalno odprta popu ■ Draf,anoviču. A. gostini je rade volje dajai ria razpolago vse samostane svoje. i.kofije največjim ustaškiiii zločincem, ki so se v njih skri- vali in njegov pomožni škof Jeremich je organiziral mrežo obveščevalne službe tudi na področju Trsta in Istre, o čemer je dokazov na pretek v že prej 1 omenjeni knjigi ■ tajnih dokumentov. To ie dediščina, katero sprejema novi — «pri. mas Dalmacije«, 148. naslednik svetega Marka- in 43. naslednik sv. Lorenca Giustinia. nija. On nastopa v znaku šve_ tega Marka in njegovega leva, ki je simbol beneškega imperializma in ta lev -drži v svojih krempljih, evangelij, v katerem ie oznaeena tudi enotnost ciljev tako cerkvenega kakor posvetnega Rima. • Lep skok čer oviro v mraku v znameniti francoski konjeniški šoli Saumtrr, kjer se je zaradi naglega napredka sodobne obrambne tehnike število gojencev skrčilo od 19M na 200 OB ODKRITJU KA€1§T1VXE ZABOTfi V JSEMCUO J «Demokracij a j e uši polno krzno...» Bivši nacist dobiva 910 mark podpore na mesoc, žrtev nacizma pa 140 mark - Nacistična gibanja pod napredno znamko Mali nemški človek se ne opravičuje, toda noče več militarizma Pretekle dni se je z velikim odmevom razširila v svetu vest, da so v britanski coni Zapadne Nemčije vojaške policijske sile aretirale sedem oseb, ki so pripravljale državni udar, ki naj bi ponovno privedel na oblast nacionalsocializem. Da je ta vest povzročila toliko hrupa, je razumljivo, saj so aretiranci bivie zelo visoke osebnosti iz časov Adolfa Hitlerja. Ce pa se mi vprašamo, ali je možno, da bi ti bivši visoki hierarhi, ki naj bi ‘bili tudi dobro organizirani, mogli napraviti državni udar, se nam postavlja še dru. go vprašanje; koliko ljudi imajo za seboj? Pri zadnjih volitvah so filonacistič-ne stranke in strančice dosegle izredno malo glasov in so le v južnem Saksonskem prišle do deset odstotkov volivcev. Toda po poročilih iz Nemčije so ti nacisti imeli namen vriniti se v'druge stranke, seveda skrajno desničarske, in od tod izvajati svoje načrte. Postavlja se zato tudi drugo vprašanje: ali ima ta organizacija široko razpredeno mrežo in ali ima celo odcep-ke in zveze z inozemstvom? Trdi se. da da in sicer v Španiji ter Južni Ameriki, kamor so po končani zadnji vojni zbežah mnogi nacistični .voditelji in kjer so dobili zelo primeren teren za razširjenje svojih nacističnih m rasističnih idej. Ne izključuje se, po nekih vesteh, celo povezava te nacistične organizacije z oblastmi Vzhodne Nemčije ali pa celo z oblastmi v Sovjetski zvezi sami. Povsem razumljivo je, da bi slednje veze ne biJe velikega pomena, v kolikor ta skupina bi ne bila sposobna privesti Zapadno Nemčijo do preobrata, saj je vsa Zapadna Nemčija okupirana in ima na plečih kar tri vojske, toda vsaka tudi mala or- Doba sintetičnih tkanin Živimo v dbbi sintetičnih produktov in naštejemo nekatere novosti na tem področju: Zimska športna srajca iz or-lona in volne; v raznih barvah lesketajoče se puhaste posteljne odeje iz dynela, razne moške nogavice; fino nagubane in skrbno izdelane bluze in ženske nogavice, izdelane 100% iz nylona. Vsi ti izdelki so pralni in ni potrebno »suho čiščenje«, na pogled so krasni, zelo trpežni. Nylon orlon, dakron akri-lan, viskoza, dynel bodo kmalu prav tako znana imenu kot volna, bombaž in svila in to po vsej pravici. Umetna vlakna, ki jih zdaj izdelujejo prekašajo v raznih pogiedih naravna vlakna. Iz umetnih vlaken se lahko izdelajo krasni vzorci in čudovite barve; material je trpežen in udoben Značilna prednost teh novih vrst izdelkov je v tem, da se lahko odlično perejo. Tako na primer je treba stoodstotno volneno srajco čistiti i«na su-ho«, srajce iz volne in orlona pa lahko odlično peremo in odpade drago čiščenje. «Borba no Norveškem*. Izšla je prva uradnih britanskih zgodovinskih knjig 0 drugi svetovni vojni. Knjiga ima naslov »Borba na Norveškem« in jo je spisal dr. T. K Derry, ki je specialist za skan- Kii; -----■ »o mu otu za pisanje omenjenega de-..na razpolago vsi važnejši butanski in sovražniki dmavsko preteklost in so mu sga a'žn ~ ln sovražniki doku- menti. Knjigo je-izdala britanska »Kraljeva tiskovna založba« v Londonu. Po tej prvi knjigi bodo izšle še druge o kasnejsih obdobjih druge svetovne vojne. Celotno delo bo izhajalo v uredništvu, profe-sorl“ moderne zgodovine na vseuciliscu v Cambridgeu piot. J. R,- M. Butlerja. Visoki kler v hrvaških in slovenskih pokrajinuh se je na vseh zborovanjih - seveda po direktivah, k' s° mu prihajale iz Vatikana, za kar obstajajo mnogi dokazi — takoj postavil na pozicije, s katerih je zavzel nasproti državi negativno stališče ter zahteval da se odnosi med katoliško cerkvijo in državo uredijo s posebnih sporazumom kon- kordatom. Povsem so v skladu posredni in neposredni pojavi, ki govorijo, da je visoki kler ganizacija lahko stalno ustvar. ja nerazpoloženje in v izrednih primerih privede tudi do nereda, kar bi bilo prav gotovo v prid Sovjetski zvezi. Da bi pa pravilno razumeli splošno razpoloženje v Zapad-ni Nemčiji in možnost morebitnega razvoja takih filona-cističnih organizacij, njihovega šibkega razvoja ali celo životarjenja. ne zaradi pritiska s strani oblasti, ampak zaradi nezainteresiranosti širokih pla. sti, bomo navedli nekaj primerov. V Zapadni Nemčiji je demokracija v svojem najširšem pomenu tako splošna, da je ce-lo frankfurtski župan lahko na volilnem zborovanju izjavil sledeče; »Poglejte to demokracijo! Ona je kakor krzno polno uši. Vi vsi, ki ste bili na bojišču, veste, kaj. se mora storiti z ušmi...« Doris, vodja socialistične stranke, ki pa je imela dokaj nacistične tendence :n je bila zato razpuščena, je predlagal, naj bi se evropska vojska ustanovila samo na prostvoljnfc osnovi, ker bi v tem primeru bila samo nemška. Drugi narodi bi po njegovem ne hoteli sodelovati v vojski, ker So strahopetci. Splošno mnenje pa je. da niti nemško ljudstvo, ki je vojno občutilo v vsej njeni strahoti, bi ne bilo preveč navdušeno za novo ustvarjanje vojske in zato to njegovo geslo tudi ni imelo velikega odjeka. ’ • In Francija zelo rada izkorišča te dobro poznane simptome stare nemške bolezni in iznade nemškega nacionalizma, da bi dobila tvarno jamstvo proti morebitnim poizkusom ustvarjanja nemške vojnt sile. Se nekaj. Lastnik velikega filmskega podjetja v Goetin-gemu je odpustil iz službe dva svoja uslužbenca zato, ker sta sodelovala v demonstracijah proti ponovnemu predvajanju filma znanega nacističnega re_ žiserja Harlana. Vdova pastorja Stelbinga, ki so ga hitler-janci umorili, dobiva danes le 140 mark podpore na mesec, medtem ko dobiva bivši SS-brigadir in šef policije v Lie-bechu, Schreder, 910 mark na mesec. In še! Zelo pogosto se pojavljajo vedno nova združenja in stranke, ki prikrivajo svojo nacistično vsebino pod izredno naprednimi in patriotičnimi imeni kot na pr. Nemška delavska stranka. Nemška držav, na stranka. Druge podobne organizacije, s podobno vsebino pa sploh ne prikrivajo svojega programa. V Kaslu so osnovali združenje bivših borcev nemškega afriškega korpusa, Braunschweigu pa so osno- rsj vsi poslanci. Teda prav ti poslanci socialistične razpuščene stranke sede ponovno v parlamentu kot poslanci dru-gih strank. Tudi organizacija Zveze nemških vojakov, ki je naletela na največ razumevanja med socialdemokrati, ker je imela v programu samo skrb za bivše borce, je povsem zgrešila svoio pot, kajti 15 generalov. ki danes sedijo v njeDem osrednjem odboru, razpravljajo v glavnem samo o tem. kako bi ponovno dvignili čast nemškega vojaka. Eden izmed njih, generalni polkovnik Fi-isner. je dal oštav. ko zaradi škandala, ki ga je izval njegov nastop, ko je napadel člane zarote proti Hitlerju leta 1944. Toda te stranke, strančice, združenja in skupine, ki se o-snujejo, ki jih oblasti razpustijo ali ki se prelevljajo v nove bolje.. rv-skirane organizacije, ne naletijo v sedanji dobi velikih, močnih strank in sindikalnih organizacij’ na takšen odjek med širokimi, sloji nemškega ljudstva, kakot so ga.-iinrfe V čet-J ustvarjanja nacizma v \veimarski.-republiki. Ze prej omenjena Socialistična stranka Reicha je dobila največ glasov, kot smo že prej rekli, v Južni Saksonski — 10 odst, —, v, drugih pokrajinah pa še mnogo manj, Zveza bivših nemških borcev pa je zajela le okoli 10 odst. vseh bivših vojakov in zanimivo je, da je zajela v svoje kroge večinoma častnike in te predvsem višje častnike, kajti vsaka sfanka ali organizacija, ki ima nacionalistične programe, navadnega nemškega /loveka ne privlači, ampak ga odbija, Najbolj čudno in skoraj že absurdno pa je to, da se morajo celo velike nemške legalne stranke, ki hočejo uvesti Zapadno Nemčijo v zapadni blok, apelirati na vojaško čast in nacionalistične občutke množic. In vendar bi bilo popolnoma nepravilno in zgrešeno, če bi precenjevali nevarnost neonacizma. Nemški tnali človek se navadno ne izgovarja češ da je bil vsemu zlu kriv Hitler in nacizem, istočasno pa tudi trdi, da je danes nesmiselno go. voriti o vojni in celo o vojski. Iz vsega tega je zelo razvidno protislovje, v katerem se bori povprečen nemški človek, ki siv r čuti v sebi še oni klic, ki ga-je gnal v. času vojne v vse avanture, ki pa mu je istočasno prinesel tako razočarale. Voditelji vseh strank in organizacij se sicer pozivajo na ta občutek, ampak jem- ljejo v poštev samo občutek vojaške časti, ne jemljejo pa v poštev drugega dela, namreč razočaranja. Nemci v splešnem zahtevajo socialno pravičnost in mrzijo vsako kopičenje bogastva v rokah male skupine. Vse kaže, da je antisemitska gonja, ki jo je nacizem izvajal s tako silo in pod izgovorom da Židje kopičijo bogastvo, ki ga jemljejo Nemcem, pustila v nemškem oloveku še dokaj globoke korenine, kajti danes se ponovno sl:š'jo antisemitska gesla, češ da imajo ključne položaje v nemški trgovini v rokah 2idje. Istočasno pa se ne zavedajo, da je v mnogih, če ne v večini primerov, prevzel to vlogo ((katoliški« kapital. Nočemo pa s tem trditi, da je nemški človek naklonjen Vati. kanu. Če hočemo spregovoriti še o naklonjenosti nemškega ljudstva n^ki zunanji sili, moramo ugotoviti sledeče: Sovjetska zveza nikakor ni priljubljena, niso pa priljubljeni niti za-padnjaki, kajti dolgoletna o-kuptteiia treh vojska je naložila nemškemu ljudstvu težko breme. Istočasno pa je tudi bonnska vlada, ki je bila v marsičem le zunanji izraz zapadne politike, pustila mnogo nerešenih vprašanj. /Vaš tedenski pregled Doslej jc ZSSR izvlekla iz Avstrije, po 'previdnih računih, priližno 20 milijard šilingov. To je poleg vseh strateških in podobnih interesov (o-pravičilo za vzdrževanje čet na , se pravi v satelitskih deželah, ohranjevanje hladne vojne itd.) kar dober razlog, da Moskva zavlačuje sklenitev državne pogodbe z Avstrijo, pravzaprav umik svojih čet in svojih okupacijskih oblasti iz te dežele, in da tudi ta teden pri obravnavanju avstrijskega vprašanja ni šla iz stare kože. Avstrija je masten del plena, ki ga je sovjetska birokracija nagrabila po drugi svetovni vojni. Dežela ni le gospodarsko napredna in po naravi bogata (premog, železo, les), temveč je tudi ena izmed zelo redkih evropskih dežel, ki ima v precejšnjih količinah petrolej. Zato ni čudno, da so se kremeljske pijavke vsedle Avstriji za vrat in da ji neusmiljeno sesajo kri. Sredstva, ki se jih pri tem poslužuje sovjetska birokracija, so zelo različna in obsegajo med drugim orjaški trust, znan pod imenom USJA (U-pravljenje sovjetskogo imu-ščestva v Avstrije), zgrajen na temeljih ebivše nemške imovinev v Avstriji (to je ya R tise zelo raztegljiv pojem), izkoriščanje avstrijskih petrolejskih vrelcev, za katero skrbi koncem SMV (Sowietische Mineraloel-Vertoaltung), izkoriščanje avstrijskih potrošnikov s črno borzo največjega obsega, nadzorstvo nad prevozi in prometom v sovjetski coni in še številne druge oblike, ki obsegajo prav vse panoge avstrijskega gospodarskega življenja in resno ogrožajo go. spodarsko stabilnost Avstrije. TeSko je dati popoln pregled vsega, kar je ZSSR naropala v Avstriji. Zelo previdni, lahko rečemo minimalni, ra-čuni pa nam dajo naslednje številke (za čas od leta 1945 dn leta 1952): demantiranje industrije (1945-1946) 4,27 mi- lijard šilingov, zaplemba (železnice, donavska plovna družba DDSG, ostala prometna sredstva) 2 milijardi, ilegalni izvoz proizvodov USIA iz Avstrije H,S milijard, ilegalni izvoz petroleja 1,7 milijard, ne-plačevanja davkov in carin 3,3 milijarde ali skupno nekaj čez petnajst milijard. V to vsoto pa niso računane izgube avstrijske trgovine zaradi obstoja ilegalnih (neobdavčenih) prodajaln USIA, ilegalnih (m-obdavSenih in neprijavljenih) kmetijskih in gozdarskih podjetij, izgube zaradi sovjetske blokade Donave in končno o- ki govorijo, aa j* H združenje borcev bivše šel v napad s svojimi obtožba- divizije Kondor, ki se je bo- rni proti državi za tako imenovano neenakopravnost katoliške cerkve in proti kršitvi svojih nekdanjih fevdalistič-no-cerkvenih pravic, ki so jih ohranili skozi stoletja pod sa-ščito apostolskih kraljev. rila v Španiji na Francovi strani. Slednji dve organizaciji kar odkrito kažeta svoje bistvo in na tem tudi delata. Socialistična stranka, kot smo že prej omenili, je bila razpuščena. Za njen razpust so glasovali v parlamentu sko- 'i 'iw M ■ :W •i vm W j. ‘ |1 * Starodavni portal v Trebčah (Foto Magajna) Postanek, razvoj in ohranitev narodne in nabožne pesmi v Beneški Sloveniji Pri tako zajetnem poglavju bi vsakdo pričakoval obširne stvarne razprave, toda prostor je skopo odmerjen. Omejil se bom na kratko toda koncizno razmotrivanje. Kakor je bilo že večkrat pri. kazano, je za razvoj slovenske glasbene kulture zelo važna doba verske reformacije 16. stoletja, ker so imele takrat izdane slovenske nabožne knjige pridejane pesmarice, polne starih napevov, tudi takih, ki jih je slovensko ljudstvo pelo še pred to dobo, torej vsaj v 15 stoletju. Beneški Slovenci so bili takrat že zdavnaj naseljeni in utrjeni na svojih končnih položajih da bi pa bili že takrat pri njih vidni kaki sledovi slovenske nabožne pesmi, bi bilo jako tvegano trditi, Z začetkom reformacije imamo prve sledove nabožne pesmi, ki je pozneje prešla tudi v cerkveno uporabo v Benečiji, posebno v obmejnih župnijah nadiških Slovencev, kamor je bila gotovo zanesena z bližnjega Tolminskega. Od protestantov publicirane pesmi so živele dalje ter se širile v tradiciji . ljudske duhovne pesmi. Tako je na primer še sedaj dobro ohranjena znana velikonočna pesem: »Jezus (ta) je od smrti vstal od svoje bridke martre, zato se veselimo ino Boga častimo (hvalimo). Aleluja!« Sedaj posnet napev je pa drugačen od prvotnih napevov, zapisanih še v 19. stoletju (M. Majar D Fajgelj, j, Kokošar). Za časa protestantizma je bil napev originalnejši, sloneč na kora-lu. Trubar omenja to pesem leta 1584: «Ta stara velika-nozhna pejssen, u nekuliku mejstih popraulena na mnogo-tiro vižo.« Napev se giblje v obsegu ene oktave in se konča z alelujo v nizkih legah. Dalje so tu v navadi znane božične pesmi, ki se pojo še dandanes po vaseh šentpetr-ske in šentlenardske župnije in v Nadiški dolini. Nastale so, vsaj nekatere, s spojitvijo korala in domače tvornosti. Takšna bi bila «Te dan je vse« ga veselja — Dies est laeti* tiae«. (Objavljena v Koledarju Gregorčičeve založbe za 1. 1949) Drugim pa so dali kake priložnostne in ustrezne napeve, bodisi domače ali prinesene iz gorenjskih krajev in iz Kanalske doline (Sv. Višar-je). To velja posebno za na-diške Slovence, dočim je pri terskih Slovencih zelo dvomljivo, da so sploh imeli kaj cerkvenih pesmi, ker so bili odvisni od furlanskih župnij, pa čeprav je obstajal tako imenovani slovenski vikariat. Drugače je slovenska nabožna pesem v Benečiji še dandanes dobro ohranjena in se goji tam, kjer so slovenski duhovniki, zatonila pa je tam, kjer jih ni. Kakor ljudska, narodna pesem, ki je vsebinsko enaka slovenskim pesmim drugih pokrajin, je šel njen nastanek in razširjanje vzporedno kakor v obmejnih goriških in koroških predelih. Med tvorce ljudske pesmi so bili prvotno prišteti domačini, ki so uporabljali starejše ljudske napeve. Cesto so pa zanašali razni gojitelji domače pesmi med ljudstvo tudi umetne napeve kot kontrafakture, saj so Benečani hodili za delom tudi v notranje predele slovenskih dežel in prenašali od tam mnogo napevov lepih narodnih in umetnih pesmi. V nekaterih primerih so tudi prilagodili domačemu besedilu kako umetno tujo pesem, samo da se je ritmično ujemala. Mnogi napevi so se tudi dejansko predajali naslednjim rodovom; žal, da so se nekateri s smrtjo ljudskih pe\cev poizgubili, posebno ako ni bilo koga, da bi jih prej raziskal in zapisal. V moji zbirki beneških narodnih pesmi, nabranih v letih 1908-1912. je opazna očitna raznolikost: domače pesmi, ki imajo podobnost z drugimi iz slovenskih predelov, potem take, ki so nastale z asimilacijo in kon-tanj^nacijo na osnovi raznih bližnjih in tujih prinesenih pesmi. 2enske, ki navadno rade pojo, so hodile v preteklih dobah po bližnjih goriških obmejnih predelih (Kanalsko, Brda) na sezonska dela. Tu so z domačinkami prepevale, se naučile tako ondotnih njim še neznanih pesmi in jih pri po- r. 2. kitica: Gresta v mesto Betlehem, kmalu v mesto prideta, hjerpage prosita, hjerpage ušafata. 3. Žalostni ostaneta, tak Marija prosi; O, ne jamraj . Jožefi, saj je tuo v o ja bnoia, da hjerpagi ne ušafama. 4. Uonkaj ie mesta prideta, eno štalce znajdeta, in Boga zahvalita, h molitvi ' se parpraoita 5. Ura bije punoči, i Marija Jezusa porodi, u plenice ga i povila, u jaslice ga t položila. 6. Pred osliča pred volita. oslič, volič ga gledata, ž njih sapco ga hrievata pastirci ga milijo, 7, Angelci mu glorije pojejo, temu času božičnemu, i an temu u rojstva božjemu, bodi to djetc [hvaljeno. Kraja: kralja (cesarja) - prehod 1 v j kot običajno v beneškem narečju. Hjerpage: herpage (nemšiko), prenočišče. (Jšafati: verschaffen (nemško), preskrbeti, dobiti. Jamrati: jammern (nemško), tarnati, žalostiti se. n. 2. kitica: O Jožef moj, tudi midva [zvestuo zapuoved dopotinima midva smo z lepe hiše, rodovine Davida. 3. Ce u to miesto prideta, le prosim Marija ostan tle-le, da. griemo nuoter u to miesto, jest iskat jerperge. 4. Q Jožef moj le hit’ iskat, ne stuoj t le mene duho stat. Ni je an čas, an zimski mraz, da se bo Buoh usmilu čez nas. 5. Svet Jožef nazaj pride, se milo razjoka; o ja moja IM ari ja, Žlahta. nas ne. pozna.t Mdi usmiljenja nima, kdor je rparga ne da. 6. O Jožef moj, le st oren kraj, da bom le pod nebom fraj. O ja moja Marija, za eno štalco viem, notri bi šla prau rada, pa zmislit. se jo ne smiem. 7. Saj parteče punoči, Marija Jezusa rodi, O Jožef moj, o Jožef moj, kraja sam jaz rodila nocoj. O ja, moja Marija, sam s [sarca prau veseu, podaj ti mene [Jež uša, da ga bom bušnit an objeu. vratku zanašale domov in jih tam uvajale. V zbirki je tudi nekaj pesmi s furlanskimi napevi, toda z povsem drugačnim besedilom kot je v originalu. Tako je n. pr. pesem «Oj božime te-le dolince« v slovenskem besedilu, dočim se furlanski tekst pričenja »Zazibaj ono dekletce, da zopet zaspi« Melodično se pa furlanske popevke jasno razlikujejo od slovenskih, dasi so tudi med temi nekatere bolj otožnega značaja. Nadiški Slovenci so pred petdesetimi leti in še prej imeli veliko več navadnih pesmi in so jih peli kot dandanes. Tudi prepevanje je bilo bolj razširjent), posebno pri dekletih. V zadnjem času pa petje narodnih pesmi bolj upada, za kar je krivo nenehno prodiranje laških melodioz-nih erotičnih »canzonet«, ki je imelo posebno velik razmah v fašistični dobi. Prej se Lahom niso zdeli beneški Slovenci ne. zanesljivi, četudi so gojili domačo ljudsko in nabožno pesem. Toda čim so začeli spregledovati in se zavedati, da so Slovenci, so imeli Lahi tako izražanje s pesmijo za nekako poudarjanje in utrjevanje njihove narodne zavesti; zato jim je postala slovenska pesem odvratna in celo nevarna. Ugotovil sem naslednje: če bi moral začeti sedaj — tako kot sem začel 1. 1908 — nabirati te pesmi, bi jih gotovo ne uspel nabrati več kot polovico, tako so se medtem poizgu-bile in zamrle. Toda nabiranje se mora vsekakor vztrajno nadaljevati, da se zbere in zapiše vse, kar se še najde, tudi najbolj preproste pesmice iz vseh kotičkov Beneške Slovenije. V omenjeni zbirki so samo značilnejše pesmi nadiških Slovencev z dodatkom rezijanskih, Terski Slovenci imajo, kakor že omenjeno, zelo kratke in preproste pesmice in uspavanke. Tudi prva nabiralka E. Schoultz-Adaiew-ska, ki jih je tod nabirala leta 1887 in še prej, ni našla m mogla zapisati kaj drugega kot nekajtaktnih uspavank ali podobnih krajših stvari. V Reziji pa imajo svojevrstne in prav originalne napeve, ki jim drugod ni primere. Po tamkajšnjih cerkvah se še sedaj pojo tudi stari psalmi po njihovih originalnih napevih v domačem narečju, posebno pri porokah in pogrebih. Upati je, da se bo domača ljudska pesem zopet utrdila in se ohranila med narodom kot dediščina očetov. RIHARD OREL gromne vsote, ki jih plačuje avstrijska država za okupacijske stroške. Če vračunamo vse to, pridemo vsaj do številke 20 milijard, za kolikor je Moskva izropala Avstrijo. Za boljše razumevanje dodajamo, da je realna vrednost šilinga približno 25 lir. Se nekaj drobnih podatkov, ki naj ilustrirajo ves ogromni aparat sovjetskega izkoriščanja Avstrije! Uprava sovjetske imovine v Avstriji ali kratko USIA je orjaški trust, ki ga sestavlja več kot 300 industrijskih podjetij vseh vrst. V teh podjetjih je zaposlenih več kot 60.000 avstrijskih delavcev in nameščencev; v celotnem potencialu avstrijskega gospo, darstva sodelujejo podjetja USIA s 7 odst., v vsem gospodarstvu sovjetskega področju pa s 30 odst. Poleg tega nadzoruje USIA še 200 prodajaln z mešanim blagom, 100 zaplenjenih kmetijskih podjetij in vrsto gozdarskih podjetij, ki brezobzirno izkoriščajo avstrijsko gozdno bogastvo; katastro. falne posledice tega izkoriščanja bo mogoče preceniti šele po odhodu sovjetskih čet. Dodajmo še, da podjetja USIA sploh ne plačujejo prispevkov za socialno zavarovanje svojih delavcev, čeprav jim njihov delež odtegujejo od plače. Avstrijski državni zavod za socialno zavarovanje mora s svojimi dohodki skrbeti tudi za socialne dajatve 60.000 delavcem sovjetskih podietij in zaradi tega stalno potrebuje državno podporo Samo v letu 1952 so podjetja USIA ostala zavodu za social• no zavarovanje dolžna 50 mi. lijonov šilingov. Breme tega ravnanja nosijo seveda avstrijski delavci. Veliko škodo gospodarstvu povzroča tudi to, da sovjetska uprava, ki jo vodita direktor in njegov namestnik A. M. De-derkin in L. P. Andrejev, oba seveda Rusa. neusmiljeno izkorišča naprave v tovarnah, ki si jih je prilastila, prav nič Pa ne skrbi niti za njihovo obravljanje, kaj šele za modernizacij o, tako da bodo ta podjetja po prenehanju sovjetske okupacije zahtevala o-gromne vsote za remont in modernizacijo, če se bodo po tehnični opremi hotela kosati z ostalo sovjetsko industrijo. Zgodba pa se ne ustavi pri tem. V začetku so podjetja USJA imela svoje čekovne račune pri raznih avstrijskih bankah in pri poštni hranilni-ci. beta 1948 pa so sovjetske vojaške oblasti ustanovile Sovjetsko vojno banko, pri kateri morajo vsa podjetja USIA koncentrirati vse svoje bančno poslovanje. Ker dovoljuje ravnateljstvo USIA svojim podjetjem samo 4 odst. zasluS-ka, se morajo podjetja stalno obračati na sovjetsko vojno banko s prošnjami za posojilo. S temi posojili pa je tako, da v časih najhujšega oder u-štva ni bilo slabše: na prvo posojilo se plačajo obresti 5 odst., pri drugem posojilu že S odst., pri drugem prolongi-ranju pa kar 21 odst.! Danes ni niti enega podjetja USIA, ki ni za 40 do 50 odst. zadolženo pri Sovjetski vojni banki. Poglavje zase je avstrijski petrolej. Rusi so proglasili za tnacistično lastnin o« ne samo naprave za črpanje nafte v Zisterdorfu, temveč tudi petrolej v globini zemlje! To svojo npravicoh izkoriščajo sovjetski birokrati tako temelju to, da se že pojavlja resna bojazen, da bodo avstrijske petrolejske rezerve kmalu izčr. pane. Nemški geologi so ne. koč cenili rezerve v Zisterdorfu na S do 10 milijonov ton, vendar se zdi, da so nekoliko večje. Doslej so iz njih izvlekli že več kot 7 milijonov ton, poleg tega pa so Rusi našli no. ve izdatne izvire pri Matzenu in Aderkleeju, tako da pred* videvajo za leto 1953 letno proizvodnjo 4 milijonov ton. Vsekakor je velik del rezerv že izčrpan. Rusi izkoriščajo Avstrijo tudi do poslednje kaplje petroleja! Odveč je pripomniti, da sovjetske oblasti za načrpan i petrolej ne plača niti šilinga davka in tudi, da Avstrija te. ga petroleja zelo malo vidi. Kdor se je pred nekaj leti z avtom vozil na Dunaj, se mu je morda dogodilo, da v vsej deželi ni našel kaplje bencina, dokler ni v sovjetski coni nar letel na polne črpalke sovjet«• skega podjetja OROP. Pogosto se je zgodilo, da je Avstri. ja iz Zahodne Nemčije in od drugod za devize uvažala svoj lastni petrolej, ki so ga tja prodali Rusi. Kljub veliki pro. izvodnji mora Avstrija nafto in derivate uvažati; njen petrolej gre v Rusijo. In še in še bi lahko naštevali te najhujše kolonialne metode ropanja in izkorišča. nja, ki se jih sovjetski birokrati poslužujejo v Avstriji. Toda tu nam ni šlo toliko za ta. sicer po sebi zanimiv in poučen prikaz, temveč za to, da tudi s te strani osvetlimo razloge, zaradi katerih se Moskva tako krčevito upira sklenitvi državne pogodbe z Avstrijo. Pretekli teden bi se namreč morali v Londonu sestati namestniki zunanjih ministrov »štirih velikihD, da bi nadaljevali razpravljanje o avstrij.:! i pogodbi. Število dosedanjih (Nadaljevanje na 6. strani) Js dnemtihct A. P. clcmahn NASE NEDELJSKO BRANJE (Huniureshel Mllllllillllllllltllltlllllll Resen človek sem: ' mozga, ni so mi filozofsko orientirani. Po poklicu sem 1 finančnik, proučujem finančno pravo in pišem aisirtacijo z naslovom «Preteklost , in bo. dočnost davka na pse», Zato me ne zanimajo niti gospodične niti /una..niti ostale traparije. Jutro je, ura bije deset. Moja mama mi v skodelico vliva kavo. Popijem kavo in grem na balkon, da se pripravim k delu. Vzamem list čistega papirja, pomočim pero v črnilo in napišem naslov «Preteklost in bodočnost davka na psev. Po kratkem razmišljanju začnem: «Zgodovinski pogled. Sodeč po aluzijah, ki jih lahko za. sledimo pri Herodotu in Kse-nofontu, datira davek na pse že od... Toda sedaj zaiujem nenavadno sumljive ^orake. Pogledam z balkona in pod hišo vidim gaspodtčno dolge, ga obraza in dolgega telesa. Ime ji je, zdi se mi, Nadjen-ka ali Varenjka, pa to je navsezadnje vseeno. Nekaj išče, dela se, kot da me ne vidi in poje. «Se spominjaš tiste pesmi, miline polne...» Prečitam, kar sem napisal, in hočem nadaljevati, ko se oglasi gospodična z otožnim glasom, kot da me je šele sedaj opazila: «Dober dan, Nikolaj An-drejič! Pomislite, kakšna nesreča se mi je pripetila! Včeraj sem na sprehodu izgubila vhane». Spet preberem začetek svoje disertacije, popravim črko «b)> in hočem nadaljevati, toda gospodična se ne da odgnati.. «Nikolaj Andrejičn, zine, vbodite tako dobri, pa me pospremite do doma. Pri Karaljinih imajo tako strašnega psa, da me je samo strah iti tja». Kaj naj storim — pustim pero in grem. Nadjenka (ali Varenjka) me prime pod roko in napotiva se proti njihovi poletni hišici. Zgodi se včasih, da moram iti pod roko s kakšno gospo ali gospodično. Takrat imam vselej občutek, da sem obešalnik, na katerega so obesili suknjo. Nadjenka (ali Varenjka) je, med nami rečeno, strastna narava — njen ded je bil Armenec; ima to lastnost, da se obesi na člo. veka z vso težo in se kot lijavka prisesa n■ nj z bo-om. In tako greva... Pri Ka-reljinih zagledam velikega psa, ki me spominki m stopnjo pasjega obdavčevanja. Z žalostnim srcem se spomnim započetega dela in vzdihnem. «Zakaj vzdihujete?» me vpraša Nadjenka ali Varenjka in tudi sama vzdihne. Tukaj moram na nekaj o. pozoriti. Nadjenka ali Varenjka (sedaj sem se spomnil, ime ji je, mislim, Mašenjka), je nekje pobrala, da sem zaljubljen vanjo, in zato se ji zdi, da je njena človeška dolžnost, da me gleda z izrazom sočutja in da mi z besedami blaži duševno rano. aPoslušajte», mi pravi in se ustavi, «vem, zakaj vzdihujete, zaljubljeni ste, tako je. Toda v imenu najinega prijateljstva vas prosim, verjemite mi, da vas deklica, ki jo ljubite, globoko spoštuje! Na vašo ljubezen se ne more odzvati z ljubeznijo; kaj je ona kriva, da gori njeno srce že dolgo za drugega?« Mašenjicin nos rdi oteka, oči so ji polne solz; očitno hoče od mene odgovora, pa sva na srečo že prišla.... Na terasi sedi Mašenjkina Via. man, dobra ž&nska, toda polna predsodkov. Cim je pogledala vznemirjen hcerkm obraz, me je dolgo gledala in vzdihovala, kot bi hotela reči: «0. mladi ljudje, niti prikrivati ne znate!« Razen nje so sedeli na te. rasi še razni moški, med njimi tudi moj sosed iz bližnje poletne hišice, upokojeni oficir, ki je bil. v zadnji vojni ranjen v levo sence m v desni kolk. Ta revež se je kakor jaz odločil, da se v tem letu posveti pisarjenju. Pite Kbpomtne neKega bojevnika». Prav tako kot jaz se tudi on loti vsakega ju. tra svojega dela, pa preko tegale; «Rodil sem se «....» Se ni prišel; vsako jutro pride pod njegov balkon kakšna Varenjka ali Mašenjka in vleče ranjenega sužnja božjega. kamor jo je volja. Vsi, ki sedijo na terasi, lupijo nekakšno dolgočasno sadje Pozdravim se in hočem odtti. toda razne gospodične naenkrat začivkajo, oograbijo moj klobuk tn za‘ itevajo, da ostanem. Dajo mi krožnik s sadnjem. Gospodične se razgovarja-jo o moških. Ta je «luštkan.n oni je lep, pa ni simpatičen, tretji ni lep, pa je simpatičen, četrti bi bil lep, če mu ne bi bil nos podoben naprstniku itd. «Vi, m-r Nicolas,» se obrne k meni Varenjkina ma. man, ((vi ste grdi, zato pa zelo simpatični... Na vašem liku je nekaj... Razen tega pa...i>, vzdihne, «prt moških ni glavna lepota, ampak ra-zum.n uospodicne vzdihujejo m obračajo oči... Tudi one se strinjajo s tem, da pri motkih ni glavna lepota, temveč razum. Postrani sem se pogledal v ogledalo,* da bi se prepričal o svoji simpa-tičnosti. Vidim kosmato glavo, kosmato brado, brke, obrvi dlake na licih, dlake pod očmi — cel gozd, iz katerega gleda kot nekakšen gasilski stolp moj solidni nos. «Simpatičen človek, ni kaj reči!» «Sicer pa, Nicolas, vi o-tvajate s svojimi duševnimi sposobnostmi» je Vzdihnila. Varenjkina maman, kakor da bi si potrdila neko skrito misel. Toda Nadjenka trpi, zara-\ d i mene, vendar ji zauest, da sedi tu pred njo- človek, ki jo tjubi, brez dvoma go-: di, Ko so končale z moški-' mi,’ so’ se začile razgovarja. ti o ljubezni. Po daljšem razgovoru neka gospodična vstane in gre. Ostale jo vza-: mejo na muho in jo začno' obirati; vse so si edine v tem, da je zabita, neznosna, grda in da nima lopatice na [ pravem mestu. Ali'vendarle, končni) je le prišla sobarica, poslala jo je maman, da me pokliče na kosilo. Sedaj lahko zapustim to neprijetno družbo in grem i nadaljevat disertacijo. Vstanem ■ in se opravičim. V.a-renjk.ina maman, Varenjka'. in 'vse gospodične se zbere, jo okrog rtiene in izjavljajo,. da nimam nobene pravice oditi, ker sem jim včeraj na častno besedo obljubil, da bom obedoval £ njimi in da bomo šli po kosilu v gozd, nabirat gobe. Poklonim se in sedem... V duši mi kljuje bes, čutim, da še malo manjka, pa ne bom mogel več odgovarjati za sebe, eksplodiral bom... Toda čut družabnega takta in bojazen, da ne pokvarim dobrega tona, sta me prisilila, da sem se pokoril damam. Sedemo h kosilu. Ranjeni oficir, ki ima zaradi rane na senceh krčevito stisnjen obraz, se zdi kot zaprežen. Jaz valjam iz kruhove sredice kroglice, mislim o davku na pse in ker poznam svoj nebrzdani značaj, se trudim, da molčim. Nadjenka me sočutno gleda. Hladna zelenjavna juha, jezik z grahom, pečena kokoš in kompot. Nisem lačen, toda jem iz obzirnosti do gospo. dinje. Po fosilu; ko sem na terasi sam m kadim, pride k meni Mašenjkina maman in mi zadihano reče: ((Toda Nicolas, ne obupujte... To je tako srce... tako srce!» Gremo v gozd in nabiramo gobe... Varenjka mi visi na roki in se pritiska k meni. Zelo se muči in trpi. ((Poslušajte me, m-r Nicolas», vzdihne. «Zakaj ste tako otožni? Zakaj molčite Čudna ženska; o čem bi pa lahko govoril z njo? Kaj pa imava sJfupnegtiZ uDajte, povejte mi -fcc£j...» me prosi. Študiram, S. (im naj začnem, kaj bi bi?o” njeni pometi najbolj dostopno. Po daljšem razmišljevanju spre. govorim: ((Uničevanje gozdov prinaša Rusiji velikansko itkodo...» «Nikolas!» vzdihne Varenjka in nos ji pordeči.., «Ni. colas, vidim, da se izmikate odkritemu pogovoru... Vi, kakor da se hočete kaznovati s svojim molčanjem... Ker ne dobivate odgovora svojim občutjem, se molče, v samoti trpinčite... To je strašno, Nicolasln je vzdihnila in me prijela za roko; opazil sem, da ji oteka nos. «In kaj bi rekli, če bi vam deklica, ki jo ljubite, pred. lagala večno prijateljstvo?» Zamrmral sem nekaj brezzveznega, ker res ne 'vem, kaj naj bi rekel... Premislite sami — predvsem: jaz ne ljubim nobene ženske; razen tega: kaj pri vragu naj počnem z večnim prijateljstvom? Vrhu vsega še hitro vzrojim, Mašenjka ali Va. renjka je pokrila obraz z rokami in polglasno, kakor ze sebe, govorila; ((Molči... Očitno hoče, da sc, žrtvujem. Toda jaz ga ne morem ljubiti, če še vednl ljubim drugega!... Razmislila bom-. Da, da, razmislila bom... Napregla bom vse sile svoje duše,, pa bom mor- da, za ceno svoje sreče, rešila muk tega človekah Tega sploh ne razumem. To je neke vrste kabalistika. Greva dalje in nabirava go. be. Ves ins molčiva. Na Nadjenkinem obrazu se vidi duševna borba. Začuje se lajanje psa: to me spomni moje disertacije in glasno vzdihnem. Med debli vidim ranjenega oficirja, Revež se ziblje zdaj sem zdaj tja, na desni strani ima ranjeni kolk, na levi mu pa visi ena izmed gospodičen. Na obrazu mu berem, da se je vdal v usodo. Iz gozda se vračamo v poletno hišico, na čaj, potem igramo kroket in poslušamo eno izmed gospodičen, ki poje romanco: «Ne, ne, ti me ne ljubiš! Ne, Neh Pri besedi «ne» izkrivi in razvleče usta prav do zehanja. ((Charmant!» vzdihnejo o. stale gospodične, aChar-mant!» Večeri se. Izza grma leze odurni mesec. V zraku je mir in neprijeten duh svežega sena. Vzamem klobuk in hočem iti. «Nekaj vam mbram še povedati,» mi reče s poudar. kom Mašenjka. ((Ostanite še». (Nadaljevanje sledi) Violinist Oskar Kjuder in pianist Aleksander Vodopivec — mlada tržaška glasbenika, ki sta nastopila na nedavnem koncertu za icDijaško Matico«. J LJUDSKA M WE MtMj Mednarodno sodelovanje in raznmenai močan prispevek k utrditvi miru v svi Lani so jugoslovansko mladino obiskali predstavniki tujih dežel vsega Letovanja in zamenjave študentov - Obširen program delovanja v letošnji^ V povojnih letih se je vedno bolj krepilo sodelovanje med jugoslovansko mladino in mla. dino različnih narodov, ki je v praksi dobilo predvsem obliko medsebojnih obiskov. V lanskem letu se je to sodelovanje še močno povečalo, tako da skoraj ni bilo mladincev katere koli evropske narodnosti (če seveda izvzamemo Frankovo Španijo in ruske satelite), katerih predstavniki ne bi obiskali Jugoslavije. Najvažnejši uspeh pa je zabeležila jugoslovanska mladina lani z utrditvijo in razširitvijo vezi s socialističnimi mladinskimi organizacijami. Tako so Jugoslavijo obiskale uradne delegacije Mednarodne zveze socialistične mladine, socialistične mladine Belgije, Danske in laburističnih študentov Anglije. Socialistične organizacije1 mladine pred. stavljajo po svetu zelo številno mladino in so običajno najbolj progresivne. Prav zaradi tega je vzpostavljanje tesnih vezi teh organizacij z jugoslovansko mladino za obe strani posebno pomembno, kljub temu, da se politični po- C SEZONA^NOVA M0Di»JV01/£MPflg.P4mi/SEž:/lMJ£ NlCm/EGAj Linija pasu še vedno najvažnejša Ohlapen bolero zoži pas za nekaj centimetrov več kot je v resnici Klasične obleke so najbolj primerne - Zvončasta linija ni popolnoma izginila Dvajsetletna dekleta se zelo zanimajo za modo in jo pozorno proučujejo. To njihovo težnjo podpirajo razne žen. ske revije in ženske strani, ki jih redno prinašajo razni dnevniki in ki dajejo svojim čitateljicam mnogo koristnih nas.vetpv ter jih ^poučujejo kake obleke so prikladne in kje fcer,kako jih morajo nositi, Mia. doporočetvrm ženam; ki so doma, pa dajejo poleg tega mnogo koristnih nasvetov še mod. ne strokovnjakinje pri ženskih urah, ki jih prenašajo po 'radiu in televiziji. In dejansko so televizijske napovedovalke živi modeli, ker jih oblačijo tvrdke, ki so včlanjene pri »London Model House Group«, to je pri organizaciji, ki vodi vso angleško konfekcijsko trgovino na debelo. Pomniti moramo, da pri končnih izdelkih namenjenih trgovinam in izvozu, odpadejo' vsa pretiravanja, o katerih se modni strokovnjaki toliko pre. rekajo, ko pripravljajo zbirke za novo sezono. Vzrok je kaj preprost: kar utegne biti mikavno v kakem salonu, lah ko povzroči dekletu ali mladi ženi, .ki je zaposlena, vprašanja, ki jih ni lahko rešiti. Tež. ke gube na hrbtu jopice, ki so položene pod precej nizkim pasom, bodo po vožnji z avtobusom ali vlakom, zmečkane in neurejene. Ce odstranimo pretežni del gub, bo ta nevšečnost odpadla, jopica pa bo še vedno prav tako lepa in» bo morda učinkovala še bolj ele. gantno, ker bo preprostejša. V modi nove sezone pa je za dekle najbolj važna linija pasu, ker ji dela ta del telesa največ preglavic. Ali jo bo nova moda delala vitkejšo? Se morda redi? Zdeti se mora čim bolj drobna in nežna in ker nove, ohlapne jopice u. stvarjajp ta videz, bo srečna in zadovoljna, če si bo tako jopicc lahko nabavila. Ker pa res dobro pristsoajp samo tistim, ki imajo lepo postavo,1 bo prepričala svojce in prijateljici, da se ji jopica želo ‘do, bro poda, čeprav bo dejansko morda preveč poudarjala gornji del njenega života. . Prav tako nova in., morda še bolj privlačna za dekleta je linija visokega pasu. Kateremu dekletu ne bo ugajala, saj ima nekaj romantičnega. Lahko jo je doseči s progo, ki se tesno prilega životu. Pri mno. gih novih oblekah daje ohla. pen bolero videz, da je njegova nositeljica čez pas za ne. kaj centimetrov ožja kot pa je v resnici. Za večerne prireditve pa dekle lahko seže po oblekah s širokim krilom, pri katerih je linija pasu spredaj in zadaj normalna in Je bogastvo gub nad pasom. Naj omenimo še preproste in vitke obleke, s katerimi bo lahko no_ sila ohlapne ali tesne kratke jopice in pri katerih obstane oko vedno znova na pasu. Za dekleta, ki izbiri in nakupu oblek ne morejo posvetiti niti mnogo časa niti mnogo denarja, so najbolj primerne Klasične obleke. Na razpolago jih je mnogo iz raznih vrst volnenih tkanin nareje. nih po nič kolikih modelih. Verjetno pa se bodo najbolj priljubile tiste, ki imajo izvirne okraske. -Na mnogih vidimo s svilo podložene ter prešite drusobarvne zavihke. Na črnih oblekah opazimo okraske usnjene barve, na modrih so okraski iz raznih odtenkov .temnordeče barve,.rjavi barvi pa se Tafia pridružuje oranja-.sta. 1 Pr: mnogih i?med teh oblek so krila pzka, nekatera pa imajo, žadaj po nekaj gub in tudi. zvončasta- linija, pi popolnoma izginila..-Vsa krila so po. stala za nekaj centimetrov daljša. Ker so kupovalke, v kolikor zadeva kakovost blaga in izdelavo, zelo • zahtevne, delajo tudi cenejše obleke iz do. brega blaga in jih skrbno ;z-delujejo. Nekateri tovarnarji prodajajo ekskluzivne tkanine in barve, ki so "seveda dražje. Ce dekleta dobro vedo, kaj želijo, lahko za svoj denar do. bijo ustrezajočo protivrednost V. C. t'miiiiimminiiiMiiiHriim'iii[timniiitiiiiiiiiiiiMrniiiili:iiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMihii imiiniimmiuiiiiui^ I NOVE MLADINSKE KNJIGE I ^ll|li|jlllilii|iini!iilt!lriMiii|iri!i|||||||||||||||||||l!l!l!ll!lllllimil!llimiini!lllll!Tlllirilimilllllllll!llllliniiilii|,Hlllllliiliiliilii!iiinlillii^ MAKS PREZELJ Mladi kemik (Knjiga za študente in še dve mladinski knjigi) V svoji zbirki «Priroda in ljudje* je Mladinska knjiga izdala novo knjižico, ki se je bodo razveselili zlasti študentje in vsi mladi ljudje, ki jim je pri srcu kemija s svojimi skrivnostmi Knjižica nosi naslov «Mladi ke. mik», napisal pa jo je prof. Maks Prezelj Ta knjižica želi vzbuditi pri mladini zanimanje za kemijo. To skuša doseči s tem, da nudi napotke, od teoretičnega po. znavanja osnovnih kemijskih pojmov k stvarnemu razumevanju najvažnejših kemijskih dejstev, kar se da do- seči s praktičnimi poskusi. V knjižici je poudarek na poskusih, ki se vrstijo od laž. jega do najtežjega. Zato v tem delu ni dosti suhoparnega teoretičnega razpravljanja, temveč navaja avtor le nujnejše splošne pojme, ki jih nato pojasnjuje s praktičnimi poskusi. «Mladi kemik« ima tri dele. V prvem in drugem delu je govor o posameznih elementih, katerih najvažnejše lastnosti naj po. nazorijo poskusi. Tretji del pa predstavlja kratejc oris kvalitativne analize anor- ganskih snovi. Zaradi svoje praktičnosti ia preglednosti bo knjižica «Mladi kemik« dobrodošel pripomoček vsem tistim, ki jih kemija zanima. In prav gotovo bo vsem pomagala odkrivati prirodne pojave, v čemer pa je njen g^vni namen. W>menimo še dve izdaji Mladinske knjige, namenjene našim najmlajšim. Prva, pod naslovom ((Boter petelin in njegova zgodba« vsebuje znano pravljico, ki je doma v. Beneški Sloveniji in ki pripoveduje o petelinu, mač-ti, gosi in drugih živalih, ki so šle po svetu in pregnale iz hiše v gozdu razbojnike, ki so strašili po deželi. Pravljica je objavljena po zapisu Ivana Trinka, znane. ga pesnika in narodnega buditelja iz Beneške Slovenije. S celostranskimi večbarvnimi podobami je knjigo o-premil Janez Trpin. Druga knjiga, ki nosi naslov «Barčica», predstavlja izbor izbranih ruskih pesmi za mladino. Med temi pesmimi najdemo izbrane pesnitve Puškina, Zukovskega, Ne-krasova, Tjutčeva, Lermontova, Feta in še drugih. Lep prevod je delo Alojza Gradnika, barvno malce monotone ilustracije, ki posnemajo slog ruskih podob, deloma pa so izdelane v domačem stilu in ki so mestoma povsem dekorativne, je izdelal Rado Krošelj. PODMORNICE ZA VOŽNJO POD LEDOM Polarni raziskovalec Hubert Wilkins je rekel, da grade v ZDA podmornice na atomski pogon, ki bodo operirale pod ledom na področju Severnega tečaja. Imele bodo stolpiče za ogrevanje in plule bodo lahko pod arktičnim ledom, da jih tudi z radarjem ne bo moč odkriti. 300-LETNICA NEW YORKA Prebivalci New Yorka sc pridno pripravljajo na praznovanje 300 letnice svojega mesta, ki bo 2. februarja. New York se je v začetku imenoval Novi Amsterdam. Ustanovila ga je skupina nizozemskih naseljencev 2. februarja 1653. STATISTIKA SAMOMOROV Svetovna- zdravstvena organizacija je objavila te dni podatke o samomorih v posameznih deželah. Poročiio poudarja, da je največ, samomorov v vzhodnem in zahodnem Berlinu, zlasti v vzhodnem, kjer jih odpade na 1.000 prebivalcev 43. V zahodni Nemčiji je število samomorov manjše. Na 1.000 prebivalcev odpade 27 moških in 13 ženskih samomorilcev. V Avstriji odpade na 1-000 prebivalcev 34 moških in 15 ženskih samomorilcev, na Dan. skem 32 in 15, v Švici 35 in 13. Japonska, o kateri so ljudje menili, da je domovina samomorov, nima toliko samomorilcev. Na tisoč prebivalcev odpade samo 24 moških in 15 ženskih samomoriEcevi. Statistični podatki kažejo, da si na. silno konča življenje povprečno dva- do petkrat več moških kakor žensk. Svetovna zdravstvena organizacija je tudi izračunala, da odpade od 999 primerov smrti na svetu 160 na samomore. ZN PODPIRAJO MILIJONE POTREBNIH OTROK PO VSEM SVETU Mednarodni otroški sklad ZN (LNICEF), ki je dovršil svoje šesto leto, je pomagal milijonom otrok in njihovim materam v več kot 70 deželah. Organizaoija je nudila hrano, obleko, zdravstveno in drugo pomoč ne glede na raso, vero, narodnost ali politično prepričanje. UNICEF se vzdržuje iz prostovoljnih prispevkov vlad in posameznikov. DOBRI 1ZGLEDI ZA POBIJANJE OTROŠKE PARALIZE V zvezi z objavo Ameriške ustanove za pobijanje otroške paralize- je njen ravnatelj, dr. Harry M. Weaver, ki vodi raz-lskavanja za odkritje primernega zdravila, poudaril, da so v zadnjih mesecih tozadevna raziskovanja ogromno napredovala tako, da lahko pričaku iemo, da bomo ščitili otroke pred to strpšno nalezljivo boleznijo. Novo cepivo proti otroški paralizi izdelujejo iz virusov, ki jih ubijejo s kemičnim sredstvom formalinom. Virusi tako ne morejo več poškodovati živčnih celic, vendar izzivajo v telesih vse tri vrste virusov otroški paralize. Posebna služba mehiškega ministrstva za narodno zdravje je odkrila spretno organizirano družbo ponarejevalcev mleka. Vodila sta jo neki in-dustrijec in neki kemik, ki sta odkrila formulo za izdelovanje umetnega mleka. V u-me.tnem mleku so našli med drugim gumiarabikum, mine. ralno olje, glukozo in kavstič-no sodo. Ponarejevalci so iz 400 litrov navadnega mleka naredili 5000 litrov mleku zelo podobne bele tekočine. Mleko je bilo ponarejeno tako dobro, da ga gospodinje na trgu niso razlikovale od pravega in so ga kupovale za pravo. Prišlo je celo tako daleč, da so ponarejeno mleko pošiljali v zavod za pasterizacijo in ga mešali s pravim. Ponarejevalci so imeli blizu glavnega me. sta Mehike tudi posebno tovarno, opremljeno z vsemi napravami za izdelovanje umetnega mleka. gledi raznih mladincev v mnogem ne skladajo. Obiski predstavnikov socia. listične mladine so bili lani novost vredna posebne paž-nje. Obenem pa se je še razši. rila že v preteklih šestih letih zelo živahna zamenjava ob iskov jugoslovanskih in ostalih mladincev. Ljudska mladina Jrgoslavije se je tudi lani lahko postavila z odlično organiziranimi izleti, letovanji, po čitnicami in ostalimi oblikami obiskov, saj ima sedaj že številne izkušnje. Številke o teh obiskih, pa kolikor bi bile suhe, gole in ne opisujejo vse raznolike dejavnosti, niti množice vtisov, ne govore nič o sklenjenih prija-t«ljstvih, vendarle vsaj v gro_ bem odražajo velik obseg med. narodnega sodelovanja jugoslovanske mladine. V preteklem letu je tako v raznih študentskih počitniških domovih ob Jadranskem morju prebilo svoj dopust 14000 mladincev in mladink iz 25 tujih dežel. Večina jih je prišla iz Anglije, Francije, ZDA, skandinavskih dežel in zapad. ne Nemčije. Manjša skupina — okrog sto mladincev (med njimi tudi na. ša tržaška mladinska brigada), je sodelovala pri gradnji hidrocentrale v Novem Vino-dolu. Več ko sto študentov tehnike je delalo v jugoslovanskih tovarnah v okviru načrta stro. kovne zamenjave študentov. Na ljubljanskem festivalu študentske mladine je sodelovalo več kulturnih skupin iz raznih dežel, v Beogradu pa je bilo nogomentno srečanje visokošolskih pred. stavnikov Francije in Jugoslavije. Letos se bo ta raznolika dejavnost še poglobila in razširila. Jugoslovanska ljudska mladina je že pripravila bogat program za mednarodna letovanja na Hvaru, v Novem, v Dubrovniku in v Crikvenici. Za posamezne obiskovalce pa bo organizirala nekake posve_ tovalne postaje, kjer se bodo tuji mladinci lahko ustavili po nekaj dni v Ljubljani, Zagrebu, Skoplju, Beogradu, Sarajevu, Splitu, na Reki in na Rabu. Veliko itevilo tujih mladincev pa bo obiskalo Jugoslavijo v skupinah in bodo-potovali po raznih krajih. . .Zanimanje za vse te obiske je":iaredno veliko in že sedaj prijavljajo svojo soudeležbo razne mladinske organizacije iz -Francije. Anglije, Amerike, Nemčije, Skandinavije in od drugod. Socialistični mladinci pa se zanimajo za posebno taborišče, ki bi ga organizirali v BTelu zraven Makarske, za lor že sedaj socialistična mladina Anglije javlja, da bi prišlo okrog 500 njenih članov. Vse te številne oblike mednarodnega sodelovanja predstavljajo znaten prisipevek ju. goslovanskc mladine k mednarodnemu razumevanja, je močan prispevek mladih ljudi za krepitev miru in mednarodnega sodelovanja. Ta prispevek je mnogo važnejši kot vsi mogoči mirovni proglasi brez stvarne podlage. sn iug. Memov z organizacijami v tujini Na mednarodni študentovski konferenci, ki je bila pred kratkim v Kopenhagnu, so za. stopniki Zveze študentov Jugoslavije navezali stike tudi s študentovskimi organizacijami Indije, Ugande, Nigerije, Guatemale, Costarice, Argenti- ne, Brazilije. Turčije in U-rugvaja. Zastopniki mnogoštevilnih neevropskih študentovskih or. ganizacij so ob tej priložnosti izrazili željo, da bi med prihodnjim obiskom v Evropi obiskali Jugoslavijo in navezali trdnejše stike z našo študentovsko organizacijo. S pred. stavniki turških študentov so se že dogovorili o izmenja, vi delegacij konec marca. Proučevali so tudi možnost izmenjave kulturnih in strokovnih skupin, pa tudi izmenjave tiska in publikacij. PO VOJNI JE DIPLOMIRALO V LJUBLJANI NAD 3W0 ŠTUDENTOV Glasilo ljubljanskih študentov «Tribuna» objavlja v svoji zadnji številki statistiko o študentih, ki so po vojni dosegli akademske naslove na slovenskem vseučilišču. Na u. niverzi je v sedmih letih po osvoboditvi diplomiralo 2326 študentov, medtem 0 nična visoka šola ' inženirjev, a medic® ka šola nekaj veC zdravnikov. V povojnih letih pedagoški šoli dipl«' >.» slušateljev, a na igralsko umetnost ŠTIPENDIJ AMERIŠKIH VSEl><^, ZENA ZA INC** Ameriško tis* 0 liščnih žena pendije 54 dežel Evrope, njega vzhoda. V letu 1952-1953 b°d na 40 kolegijih, vs. j leto' laboratorijih ZdrU' To je že sednio . zasebna ameriška > podeljuje mednar0 \ dije, da bi nudila. p možnost za kon* -m. lo v njihovih pospešitev mednar razumevanja. C Nedeljska križal n 2 j h 5 « 7 8 9 7T” n 12 fS y S i* 15 ml 17 18 19 20~ 23 29 m 25 nC 27 28 29 30 m” bi 33 vT 1 D/ K 37 38 19 BIH */ * h * "1 Bi s- BS — a VODORAVNO: 1. ime in priimek slovenskega pisatelja; 12. nov odstavek, nova vrsta (tuj ka); 13. športna igra; 14. gozdovnik. tabornik; 15. izumrli pripadnik Slovanov; 17. predlog; 19. mlada krava; 20. srbo-hrvatski nedoločni zaimek; 21. kratica za osnovno šahovsko organizacijo; 23. pesmi; 25. me sto v italijanskem delu Tirolske; 26. kip malikovalcev; 27. tuje žensko ime; 29. najpomembnejši trenutki; 30. nezakonit, podtalen, skriven; 31. ?lahtni plin. ki se uporablja za svetlobno reklamo; 32. groza, strah; 33. tuje žensko ime; 35. stanje, v katerem se nahaja voda pri 100 stop. C; 36. glav. ni števnik; 37. potomec; 38. francoska narodna junakinja (fonet); 40. predlog; 41. ame-rikansko moško ime; 42. duhovščina, duhovniški stan. (množ.): 44. ima krila, peruti: 49. jajčnik (tujka); 48. proti-ocenjevanje. NAVPIČNO; 1, nauk o stro. gem verskem življenju; 2. pija. ča starih Slovanov; 3. kratica za «sistem»; £ praprebivalci Mehike; 5 reka v Kanadi; 6 jugoslovanska reka; 7. kratica za zdravstveno organizacijo; 8. reka v Indokini; 9. moško ime; 10. uradni list, vrsta kipa; 11. kvartopirski izraz; 16. velika skupina otokov v Tihem oceanu; 19. grški bog lepote; 20. ptica kljunač; 21. odboj svet- lobe; 22. platn etlZef pred naravnimi.^ 24. Finžgar jeva mesto na Nizozcjt. ; lektrično nabit de j), ški dostojanstven’^*, pogoj, zadnja be. jsi, poziv; 34. časovni ^ čer; 37. vrsta. otok v IndoneziJj^j morju; 39. raC,U i3. mlečni izdelek^ prvina (prvi d« dva soglasnika; imek; 47. oziral01 njeno). resit£\> ZADNJE KR1 1 \ VODORAVNO: .j j cova; 10. rozeta^ 1 Padova; 14. P , lo, 17. tla; 18. U 20. ara; 22 planota; 26. Kr ; 29. Ina; 32. ena, kila; 36. Aka: 3'-,. bient; 40. Harko^(/ 42. Kanosa; NAVPIČNO: Izola; 3 reva: ^ cola; 7. o«; °-10. ramač; nika; 14. plan1” f j glav; 17. traj<*V ; uta; 24. pri; ^ lesi; 28. Senoa: - bin: 33. otrok: Anam; 37. san • han; 42. kt. 39- Najvažnejše tržišče filatelistične trg®*1 V New Yorku je vsako leto okrog 700 dražb, na katerih prodajajo dragocene z. V zadnjem desetletju je postal New Yor.t najvažnejše svetovno tržišče filatelistične trgovine. Po vsej verjetnosti bi to prvenstvo ostalo Londo. nu, če ne bi izbruhnila druga svetovna vojna. Filatelistična trgovina v Ne\v Yorku, ki obsega nad dve tretjini celotne tovrstne trgovine v Severni Ameriki, je monopolizirana od vsakovrstnih filatelističnih dražb. V sezoni približno desetih mesecev vsako leto, ko se vršijo najvažnejše dražbe, se vrši v New Yorku okrog sedem sto dražb, od najmanjših (counter auctions) do po. sebnih zelo važnih. V vsaki sezoni prodajo na teh dražbah za več kot en milijon in pol dolarjev vrednosti v znamkah. Evropski filatelistični trgovci so začeli prodajati svoje «blago» na dražbah v New Yorku v letih 1939-40. V tem času so se v tem mestu začele tudi velike — senzacionalne dražbe. Med prvimi tovrst nimi dražbami moramo prištevati dražbo zbirke klasičnih italijanskih znamk, ki so bile last barona Rotschilda; draž. bo teh znamfc je izvedla stara tvrdka J. Bartels. Ime tega znamenitega zbiralca ni bilo takrat izdano javnosti, morda zaradi trenutnih političnih razmer, ki so vladale v Evropi. Leta 1950 je prišla na dražbo, v izvedbi tvrdke Mercury Stamp et Co., zadnja kolekcija iz te zbirke, specializira. na kolekcija kraljevine Lom-bardo-Veneto, Največjo senzacijo pa je vzbudila vest, da bodo v več sezonah prodane na dražbah znamenite zbirke poznanega filatelista polkovnika Greena. Ta, zelo znan in morda svojstven zbiralec, je bil edini sin Kathye Green, ki je bila svoj. čas znana kot najbogatejša a. meriška državljanka. Polkovnik Green ni imel generalne zbirke, niti ni imel kake posebne kolekcije, kot jo ima ve. čina filatelistov. Imel je navado kupovati pri trgovcih kompletne zbirke, ki so imele kakšno veljavo, posebno še zbirke klasičnih znamk, že po_ stavljene in urejene v albumih, in ni gledal na to, če si je nakupil več znamk iste vrste. Ce je imel na primer že eno zbirko klasičnih znamk Avstrije, si je kupil še drugo in tretjo in tako dalje, V nekaj letih je nabral takšno zbirko znamk, kot je ni posedoval noben dru. gi človek. Novica, da bodo postavljene na dražbo te znamke, je vzbudila v krogih filatelističnih tr_ govcev paniko, ker so se bali’, da bi ves denar iz žepov filatelistov šel v roke prodajalcev na Greenovih dražbah in da bo tako njihova trgovina zastala. Vendar so bile te bojazni neupravičene, kajti v ta. kratnem vojnem času so sko. ro vsi naložili svoj denar v znamke in trgovina je cve- tela kar naprej. Greenove zbir. ke so bile prodane na različnih dražbah: katalogi teh posameznih dražb so bili enako debeli kot telefonski imeniki v srednjem evropskem mestu. Najvažnejše tvrdke, ki so Greonove znamke prodajale so bile Harmer Rooke et Co., Irwin Heiman, Edson Fifield, Percy Doane, Hugh Barr, Eu. gene Costales. Skupna vsota vseh prodanih znamk je bila okrog milijon in pol dolarjev, to je dvakrat toliko kot je zbirko cenil najstarejši new yorški trgovec Walter Scott, izdajatelj znamenitega Scotto. vega kataloRa. Znano je, da je moral ta trgovec celo leto pre. sedeti v sobi Chase National Bank. kjer je napravil inventuro znamenite dražbe. Polkovnika Greena se je lotila po prodaji njegovih fila. telističnih zbirk nova »bolezen«. Pričel je zbirati dragulje vsake vrste in je ob svoji smrti pustil dedičem tri ve. likč kovčke teh draguljev. Nekaj mesecev po smrti a. rr. e riškega predsednika Roosevelta. je bil newyorški trgovec George B. Sloane poklican na dom pokojnega predsednika, da bi ocenil filatelistično zbirko Roosevelta. Ta zbirka je obsegala predvsem znamke Združenih držav in ostalih a-meriških lepublik. Tudi v tem primeru je bila ocenitev za po lovico manjša od resnične vsote na dražbi prodane zbirke. To dejstvo se a tem, da je. -j rt1 hotelo imeti {eise. ke pokojnega P bsta! tudi s tem, d,“.vilo, riki veHKof.veni15,, novanih ,z Prv,a ie priklicala co. KolekciJ®.je pf“eV; dolarjev so re mov niso usle 60 in cem, ki so , sto dolarjev, le nobene P*. bl'J, le nobene r . u-cp Vsaka kolekcij sednika Je spr> verodostojni ^ Pj, Pred neka)r8jbyt najvažnejša jjsf mirala F._Ijrili je izvedla <$j Kooke et -v it® ^ znamke star* žavic, CerfVVj drugih d.e in*n.h t je bil ^1° dčP-V nih fi*8 !fio v JV, rss ke najznaIT1 filatelistov. u y V polovi' r, P j-i tvrdka Ha$0 tfj dala na dra*„, romunskega . SEMENSKI KROMPIR ZA NAŠE KMETIJSTVO Preskrba s semenskim krompirjem zahteva več pozornosti kmetovalcev, kmetijskih ustanov in predvsem oblasti. Dosedanjo letno vrednost pridelka 200 milijonov lir bi se dalo celo podvojiti tu ?!J‘de^ova>lje krompirja je “ot na našem področju Trza-ozemlja še vedno, kakor }nJieC>n’ evroPskih dežel, ve-l 9°sPodarske važnosti za UuH1StV0 ter ~a prehrano smr‘ m domače živine. Saj po-na^‘ kmetovalci vsako h„° Približno 800 r,H?'Jišča s krompirjem, kar Ogovarja, po uradnih podat-eno tretjino vse ob-Področju"”11^ Ua tufca^njem SEDANJI donos JE ZELO NIZEK' *kzalost naših kmetov-trpi-Pa doseže pridelek te go-jet ?nic® pri_ nas v povojnih H n povprečno komaj okrog 8 tj; gomoljev na vsak hektar Ijij.°mPirjem posajenega zem-itf.j- Ta povprečen donos je TlO Tiizek tildi ?n rtJisp t.nl.- ne rtizek tudi za naše talij ? Podnebne razmere, zlasti VsA e tj11 izredno povišanje 2gj^j. stroškov za obdelovanje h tn V }etik- pa najsi bo-Zn jZ s.tr°ški za delovno silo, za davke itd. rtorni nočemo trditi, da bi tun oziroma da bi lahko Ua tilu*-* kmetovalci pridelali rto j?t*nj*, povečini že moč-riv, črpani in skopi zemlji, kroni- ■ tri sto ln še več q kar . la na vsak hektar, ka-nlfo 1 do.sežejo njihovi sovrst-VeJ? v bližnjih deželah. bi h-i pa smemo trditi, da mogoče, brez znatnih o to! V doseči tudi pri tukajs-tnerai, h in Podnebnih razkroj, • mooso večje pridelke danMPlr^a in ce,° Podvojiti se. tj.J, Pr^v nizki povprečni hek-■Ski donos. KaK0 zvišati površinski PRIDELEK krompirja tke 'n°‘-,}osti zvišanja površin-io Pridelka krompirja tudi Podvojitve sedanjega po »preč; P?i ** ~ '►vrvKU* omvy u, dan' ’ ,lam Prhajo že dose-ši>i usPehi naših naprednej-kmetovalcev, Mno-»i-Mi Pridnih gospodarjev so klen tud' lansko leto, kljub set n° budi suši, deset, dvaj-j;: .'n Se večkratno seme krom-naja’-kar pomeni povprečno q na ha. “e»eda je za dosego tar t£ 20 ' bih°iS°° potrebno cel */* letinah — kakršni takih celo v sla-u ' 'minah — KOKTŠna je bila 6o;Ska skrbno pripraviti vse 14^8« činitelje, ki so pod na-Oj1: Vplivom in od. katerih je pridelek krompirja. O,® te činitelje, ki jih ima več jaanj vsak kmetovalca_ rokah, oziroma ■ so' od Čeč*,°is>i*ni, prištevamo sle- J P?arepc; ®bčTo!fna,,'‘0raJo važno vlogo kor tud V^nosti krompirja, ka. šefico« 1 , ugih rastlin in pokor n ' se drugi činitelji, ka-U>pl0ta pr- sončna svetloba in Naši vpadavine in podobno. n° d(ji,r,i>letov.alcl so na sploš-t>ežbani Požrtvovalni in iz-nju zen,?*1 Pravilnem gnoje-tudi po ,.2a krompir in jo Pozni i m°žnosti pripravijo v fke'h (tlf,niJali Pn že v zim- lji dn j, ' a se gnoj v zem-da o,.?0,nledi dobro izdela in Tudi „,n<\ v njej čimveč vlage nioljni Pravilne oskrbe go-doro!i°C na njivi se navadne hajjk3 Potrudijo. Saj se večina i)UjE kmetovalcev ne zadovo-Okop”'*. samo z enkratnim Pod r aniem in osipanjem rat,,rHntci valci povečini še vedno le domače, nad 50 let stare sorte, ki so se gotovo že izrodile, kar priznavajo sami kmetovalci in vsi strokovnjaki. Medtem ko so po drugih deželah v tem času odgojili nešteto novih sort krompirja in gojijo z mnogo boljšimi uspehi in donosi povečini nove, na splošno boljše sorte, ki so jih tam uvedli s prizadevanjem in s podporo oblasti, so naši kmetovalci v tem pogledu prepuščeni še sami sebi. letošnja nujnost za PRESKRBO SEMENSKEGA KROMPIRJA Letos je položaj naših , kmetovalcev glede na preskrbo z dobrim semenskim krompirjem še posebno kočljiv, zaradi lanske prav slabe letine tudi za pridelek podzemnice. Saj ne zadostuje pridelek pri večini gospodarjev na tukajšnjem področju niti za prehrano lastne družine. Potreba po semenskem blagu pa je ogromna in doseže količino približno 80 vagonov, če računamo, da je za zasaditev vsakega hektara potrebnih vsaj 10 g odbranih gomoljev. Od kod pa naj kmetovalec vzame po- treben denar za dobro seme? Ali naj sadi kar mu pride pod roke, ne glede na sorto in kakovost gomoljev, da bo pridelek še manjši kot doslej in delo ter drugi stroški skoraj zaman? Ali pa naj sploh zanemari še to razmeroma malo obdelovane zemlje, ki jo imamo na tem področju? Pa bi naši kmetovalci kar tako v enem letu menjali tako važno kulturo, kot je pridelovanje krompirja pri nas, pa tudi ni mogoče pričakovati. Zaradi navedenega se piscu teh vrstic zdi zelo nujno in potrebno, da sc predvsem s strani naprednejših kmetovalcev in po že obstoječih kmetijskih organizacijah usmeri pozornost merodajnih oblasti, da ukrenejo vsaj sedaj, čeprav že precej pozno, vse, kar je mogoče za preskrbo našega kmetijstva z dobrim odgovarjajočim semenom krompirja, katerega letni pridelek je dosegal povprečno že do sedaj vrednost 200 milijonov lir. Saj predstavlja ta skoraj deseti del vrednosti vseh kmetijskih pridelkov na tukajšnjem področju in bi se mogel z um-nejšim gojenjem v kratki dobi celo podvojiti. A. C. Februarska opravila kmetovalca v hlevu, na polju, v vinogradu Kmalu bo treba pričeti z oranjem za spomladansko setev, zato se spomni slovenskega pregovora: „Kakršna setev, takšna žetev'7 POLJEDELSTVO: Kmalu bomo lahko pričeli z oranjem za spomladansko setev. Z oranjem spravimo obenem v zemljo tudi hlevski gnoj, kolikor nameravamo z njim gnojiti razne okopavine. Ponekod bo konec tega meseca že čas, da dodamo ozimnemu žitu nekoliko — solitra —. Kdor koli je še doslej uporabljal to gnojilo za vrhno gnojenje, je bil zadovoljen. Na 100 kvadratnih metrov površine ga potrebujemo od 15 do 20 kg. Nadaljujemo s pripravljanjem in čiščenjem žitnega in drugega semena. Upoštevajmo pregovor, ki pravi: «Kakršna setev, takšna žetev«. Le iz zdravega, polnega in težkega zrna more zrasti krepka rastlina in dati pridelek. Ako nam primanjkuje dobrega semena, nabavimo si le zajamčeno pristna, čista in ka-Ijiva semena. Če krompir gnije, ga takoj preberimo, in gnilega odstranimo. Sedaj je tudi čas, da primerno odberemo semenski krompir, kateremu odločimo v kleti poseben prostor. Vlažne in polne stene v sicer suhi kleti največkrat pomenijo. da krompir ali druge okopavine gnijejo. Ob toplih dneh klet odpirajmo in zračimo. TRAVNISTVO: Na travnikih opravimo mnogo dela že v tem mesecu kakor n. pr.: čistimo marveč ji pridno tud; po potrebi in jo, ti pravočasno poškropi pr o-peronospori in ... koloradskemu hrošču. w!£OVARJAJOCIM raz-ERAM ODGOVARJAJOČE SORTE n0, ž«i0 pomanjkljivi pa so pri , c" v* i«, j rvt, j i u i t* * r vedno ukrepi glede saki0 £ dobrega semenskega be"e *ria in zlasti še kar se kaj£°dBovarjajočih sort za tu- razmere kaj^dgovarjajočih sort za hebn e P°sebne talne in pod- razmere Spl? kmetovalci poznajo na s,io i« ne p0 lastni krivdi 9Cemal° sort krompirja. V br0 n.etn pojijo pri nas le do-b>le inano sorto, znano pod rantV” "Albonan in pa pol-Di krompir z imenom «ra- (!PoZZinik".:. ,da, ga ločimo od jo' « roznika», ki ga goji-Sm,, °l°veniji. Poleq teh sort kod ? na 1laSem Krasu pone-Yi *on° «°neida». Nekate. Že . 1 kmetovalci gojijo tudi fcr0 °. nh, ki Predvsem ra- pere gotn' 20 tukajšnje raz-3,Ve. Saj priporne sadijo naši krnelo- TONE ŠIFRER KMET lit STVARI MEDVLADJE SNEGA Začetek novepibra 1841 V pričetku novembra uprizarjajo vetrovi nad poljem strahovite bitke, v katerih si razbijajo oblake in jih spet zbirajo za nove napade, zakaj odločiti se mora vprašanje, ali bodo ti dnevi pripeljali delo č: sto mirno do Martinovega poletja, ali bo narava spet potrdila, da noče nobenega mehaničnega reda, ampak je tako močna, .da ■ je ;še. p erea"razuml j Iva1 kretnja njene veličine. Pri fantovskem tepež« zmaga tisti, ki je zgoraj, pri dvobojih vetrov se pa1 sever priplazi pod prodirajoči jug. Nevidno prihaja, samo glasovi zvonov naznanjajo, da prihaja od gora, in burj a mu Izza Šmarne gere drži roko. Jug izliva silne množine mrzlega dežja na pokrajino, s sumečim5 četami vlage hoče zadušiti tekmeca s severa. ure in ure se stvar ne more odločiti; potem postajajo nalivi vse tišji, prve snežinke pridrve s predrzno naglico izpod ne; vidnega neba, za njimi skušajo druge osvojiti vlažne travnike, njive in pota in v množinah, ki jih zmore samo narava, napadajo v novih rojih zemljo. Zavzele so vse nebo. udu-šite vsak sum dežja in same vladajo nad poljem. Prvi sneg je tu. čez pol ure ali čez dva dni bo vrgel svoj odsev na podstrešja in hiše, tu je. da bo nekoliko ur ustvarjal z jesenskimi barvami čudovite pravljične pokrajine. Pri vsem tem je vodeni, belo rjavi gost vendar nenavadno zloben. Po vejah, katerim ni šlo v račun, da bi prekmalu odslovile l;st-je, se naleti v takih množinah. da morajo sadjarji ves dan z drogovi stražiti na vrtovih in tudi ponoči na eno uho bedeti, če nočejo, da jim ta nedolžno-beli gost ne bo odlomil najrodovitnejših vej, ce končno sever prežene oblake in da prostora prijatelju soncu in jasnemu nebu, potem ustvarjata zemlja in nebo tako zamotana in veličastna sožitja da sta sama začudena Ta njun uspeh je ob-enem /-e njun konec, ka-kor je bilo pri objestnem severnem vetru in kakor narava vedno podira in gradi isto uro. Sonce le še visoko hodi, noče prelomiti besede, ki j0 je dalo mladim setvam in jesenskim sadežem, da jih bo pripravilo za zimo Na vso moč začne zijati, in zdaj se 5e zemlja spomni njune zaveze. Tisoči vlažnih gub, ki jih je napravilo drevo pri oranju, kolesa težkih voz. .stopinje ljudi in živali začno vsesavati sneg vase Zemlja se ne da presenetiti ko še ni m-i-pravljena, in zdaj hoče vendar se zmagovati Spet se pokažejo glave na zeljnikih, repa je klr dobro izrabila ta čaa in se IG -e nekoliko poredda Posevi. ki so bil, obupam vlad?eet VZdl^leJ°' nied-vladje snega se jc konča- lo vla/na in meglena jesen se je vrnila.:. MAŠ ŽIVINOZDHAUNIŠEti STROKOVNJAK SVETUJE: TT 1 v« vM • ,• v« « • „volcic pn goveji živim Bolezni, ki se pojavljajo v suhih letih zaradi kvantitetne in kvalitetne pomanjkljivosti krme Za nami je suho leto. Nabrana in spravljena krma je po množini in kakovosti zelo pomanjkljiva. Nič čudnega torej, če se bo spomladi pojavil pri marsikateri kravi tako imenovani «volčič». To obolenje je zelo znano med našimi govedorejci. Pojavlja se v prvi vrsti pri . dobrih kravah,le izjemno pri volih ali mladi živini, .Ljudje pripisujejo bolezen najrazličnejšim vzrokom. Največkrat so kmetje mnenja, da je Kvoičič« posledica prehlada, ker sae je krava zmočila (posebno še kmalu po porodu). "Niso1 redki tudi tisti, Iti-pripisujejo bolezen raznim..vražam in coprnijam, Temu primerno tudi živino zdravijo s kajenji, obkladki in drgnjenjem z raznimi tekočinami ki gredo vode v kateri se je kuhal od fižol do vseh vrst špiritov. Samo po sebi je umevno, da vsa zdravljenja ne pomagajo nic ali pa zelo malo. Znaki bolezni se pojavljajo počasi m_so v glavnem vedno večja mrsavost, težka hoja in vstajanje, šepanje, mehke ko-sti in včasih celo pokanje ko-s ti med premikanjem, izguba mleka in zelo izražena neela-sticnost kože. Koža je trda se s težavo naguba in le težko premika po podkožnem tkivu Telesna temperatura je noi> malna. apetit je navadno dober tudi v primerih, ko žival ne more več vstajati vsled bolezni. Ce se bolnemu govedu ne pomaga, pogine po daljšem času vsled izčrpanosti Vzrok bolezenskega stanja je slaba in pomanjkljiva oskrba. Pojavlja se navadno kot posledica slabih in suhih let, posebno na Krasu. Marsikomu se bo zdelo čudno, da v zelo suhih ali zelo mokrih letih, kraško seno ne vsebuje do-voljne množine apnenih soli, čeprav raste med samim ap nencem. Pomanjkanje v krmi apnenca in drugih mineralnin snovi kakor fosforja, železa magnezija, natrija, itd. oslabi' telo in povzroča pojav kosto-Icmnice. Eno glavnih vlog pri asimilaciji gornjih snovi igra vitamin «D» in v manjši meri tudi drugi vitamini. Pomanjkanje teh vitaminov v slabi krmi. pospešuje v znatni meri slabljenje organizma posebno pa še kosti. V zimskem času oboli mnogo živine na lahkem želodčno-črevesnem katarju vsled nepravilnega krmljenja. Ker črevesa ne vsrkavajo, vsled katarja, .vseh hranilnih snovi, ki jih imajo na razpolago, prič- ne žival mršaviti. Eden glavnih znakov nepravilne prebave pa je trda in težko se premikajoča koža. Ne smemo vrhu vsega pozabiti. da mora krava oddajati v brejosti znatne množine hranilnih in mineralnih snovi teletu, ki se hitro razvija, v času molže pa za ustvarjanje mleka. Ce krava ne asimilira iz hrane vsaj toliko hranilnih snovi, kolikor jih oddaja, mora razliko črpati iz svojega telesa. Posledica je slabljenje organizma. To je tudi vzrok, aa se bolezen pojavlja najraje pri dobrih kravah. Vsemu gornjemu se marsikdaj pridruži še neredno krmljenje, slab zrak ali prer pih v hlevih, vlažno in nepo-stlano ležišče, slabo čiščenje koze itd. fz opisanega je razvidno, da «volčič» ni samo ena. ampak več bolezni, ki so odvisne ena od druge in ki skupaj z nekaterimi življenjskimi funkcijami ustvarjajo bolezensko sliko, kateri pravi naše ljudstvo ((volčič«. Zdravljenje volčiča ni komplicirana stvar. V prvi vrsti se mora zdraviti črevesni katar. Zato se uporablja karlovarska sol in sicer 1 do 2 žlici dnevno skozi 3-4 tedne. Se dalje časa naj se poklada dnevno 1 žlico klajnega apna. kateremu so primešane še vse druge manjkajoče mineralne snovi Zelo važno je. da se bolni živali dajo tudi potrebni vitaminski preparati. Marsikdo je opazil, da mu je krava hitro ozdravela spom-ladi ko jo je gnal na pašo a" krmil z zeleno krmo To je razumljivo, ker zelena' krma vsebuje v večjih množinah vitamine in vse mineralne sr.ovi zraven tega pa največ-kvat ozdravi razna črevesna obolenja. Narava je v takih primerih najboljša zdravnica. VETERINAR Sloni v poljedelstvu Avstralski agrarni inženir P Thomas, ki dela v prehranjevalni in poljedelski organizaciji ZN, je pred kratkim ob pregledu dela, ki ga za izboljšanje rodovitne zemlje v Bareillyju opravljajo s traktorji, priporočal, naj bi pri tem delu Izrabili moč divjih slonov. Z njihovo pomočjo bi namreč prav tako uspešno opravili regulacijska dela na obsežnih področjih, kjer je treba odstraniti mlajše divjinske nasade mladega gozda in preorati zemljo.’ Po obedu so popili nekoliko steklenic izbornega vina, ki ga je dal gospod P:ckwick prinesti iz kavarne. Teh nekohko steklenic je bilo pravzaprav pol ducata in, ko so izpili vino in potem čaj, se je oglasil zvonec v znamenje, da morajo zdaj tujci oditi iz jetnišnice. Kakor je bilo jutranje vedenje gospoda Winkia nepojasnivo, tako je b’lo čisto nadzemeljsko in slavnostno. ko se je pripravljal na slovo pod močnim vplivom svojih i ustev ln deleža na onem polducatu. Ostal je zadaj, da sta gospoda Tupman in Snodgras od>la, potem pa je hskreno stisnil roko gospodu Pickvvicku z izrazom trdne odločnosti in strašne žalosti. «Laliko noč, moj dragi gospod.j. je zamomljal med zobmi gospod Winkle. «Bog z vami. draa' prijatelj,* je reke' Iskreno gospod Pickwick, ko je ponovno stiskal roko svojemu prijatelju. trnje in kamenje ter mah iti izravnamo krtine in gnojnico. Sedaj je čas, da razvozimo in polivamo gnojnico po travnikih. Očiščene travnike moramo tudi obsejati. Za to pa ne smemo uporabljati semena drobirja, ki ga dobimo pod senom ali pod jaslimi, ker sestavljajo ta drobir večinoma plevel in malovredne trave. Dobra semena za travnike moramo kupiti, pripravljenih mešanic pa ne smemo kupovati, ker so v njih smeti in stara semena. Vse senožeti moramo prevleči z ostro brano (najboljša je travniška brana) ali pa vsaj z železnimi grabljami, da odstranimo mah. Senožeti z mahom pa moramo tudi pognojiti, ker mah raste tam. kjer je premalo hrane in trave. Detelj išča moramo tudi prebra-nati in pognojiti. ŽIVINOREJA: Cas je, da pregledamo in precenimo že zdaj svoje zaloge krmil, posebno zalogo sena in slame, da ne pridemo v zadrego, kako bomo krmili živino. Ob slabem senu privoščimo živini tudi močnih krmil. Ne pozabimo pridati klajnega apna in soli. V hlevu ne zanemarjajmo mlade živine. Zavedajmo se, da je pravilno odstavljanje za rejo namenjenih telet ali^drugih mladih živali zelo važno. Kar pogrešimo in zamudimo^ pri teletu, ne popravimo več pri junici ali kravi. Pustimo za rejo le zdrava in krepka, zelo ra-ščena teleta, ki izhajajo iz krav in bikov, ki imajo čim več dobrih lastnosti. Zlasti upoštevajmo pri odbiranju telet zdravje in mlečnost. Posebno pažnjo posvečajmo brejim živalim. Vsaka gospodinja naj skrbi, da si vzgoji zgodnja piščeta, da bo imela jarčice, ki bodo začele nesti že jeseni. Zato naj podloži ob prvi priliki primerno število jajc. od najboljših kokošjih jajčaric. Jajca za Valjenje naj ne bodo. nad 12 dni stara ter naj bodo od dve do triletnih kokoši. Ako je le mogoče, pustimo valiti več kokelj hkrati. Valilno gnezdo, naj bo v nekoliko temnem in mirnem prostori!. VlNOGRADNISTyO: Nada- ljujmo z okopavanjem, gnojenjem in obrezovanjem trt. Gnojenje ne smemo opustiti, ker bodo sicer trte slabo rodile. Od umetnih gnojil je za vinograde zelo važna kalijeva sol, katere potrosimo po 1 kg na 100 kv.m. Pri obrezovanju ne smemo gledati samo na to, da nam trte mnogo dajo, ker s tem preveč slabijo. Sedaj je najprimernejši čas, da uničimo škodljivi mrčes, ki prezimuje v razpokah starega lubja. To napravimo najlaže tako/da z žičasto ščetko ostrže-mo lubad in potem namažemo deblo s kakšnim razkužilom. Zadnji čes je tudi, da si preskrbimo potrebne kole, ki jih potrebujemo za zamenjavo. Te kole impregnirajmo z modro galico, da bodo dalj časa trajali. Kdor namerava cepiti trte, naj si sedaj nabere cepiče od trt, ki dajejo dobro in močno vino pa četudi manj rodijo. KLETARSTVO: V kleti moramo paziti na čistočo prostora in posode. Kdor je vino prodal. naj pazi. da se sod na I navzame škodljivih duhov. Prazne sode operemo s sodo in zažveplajmo ter jih pustimo ležati na suhem. Kdor ima še vino v kleti, naj večkrat poskuša stanovitnost vina. SADJARSTVO: V sadovnjaku nadaljujemo z zimskimi deli. V tem in prihodnjem mesecu sadimo mlada drevesca, pri tem pa pazimo, da bodo imela okrog sebe dovolj zrahljane zemlje. Zemljišče (ki ga nameravamo zasaditi s sadnim drevjem) moramo globoko prekopati. Ce tega ne napravimo, pa moramo izkopati drevescem obširne in dovolj globoke jame. Jama bodi kvadratna s stranico 1,50 in vsaj 80 cm globoka. Pri prekopavanju moramo zemljo tudi močno pognojiti in sicer s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. Ce pa kopljemo jame. uporabljamo gnoj-kompost. Tudi ko zasajamo prekopano, in že pognojeno zemljišče, je zelo priporočljivo, da potresemo v bližini korenin nekoliko komposta. Dreves ne smemo saditi preblizu. Sklenjene nasade zasadimo z nizko-debelim drevjem, ker tako tudi laže škropimo prot.i škodljivcem. Napredni sadjarji poškropijo v zimskem času vsa drevesa s karbolinejem. fitofrinom, koloidalom, in drugimi podob-nitai sredstvi. VRTNARSTVO: Nadaljujmo s kopanjem in gnojenjem. V razne zimske gredice posejmo sefoe zgodnje zelenjave. Ob toplem vremenu zračimo, proti poldnevu pa zimske gredice tudi'zalivaj mo. Na prostem pa sejmo korenje, peteršilj, beli in črni koren, grah in špinačo. proti koncu februarja pa bomo sejali solato, radič, redkev in zgodnji krompir, redkvico in Zgodnjil in okopal špargljev že pred zimo, jih mora sedaj č'mPrej. Prav tako morhmo pognojiti in okopati artičoke, hren in dvoletno rabarbaro. Pravočasno izvršeno delo je že uspeh! ČEBELARSTVO: Čebelar mora V tem mesecu še pustiti čebele popolnoma pri miru in le v skrajni sili naj odpre panjel Mednarodno zborovanje poljedelcev »Mednarodna federacija poljedelskih proj zvodnikovi) bo priredila od 5. do 13. junija v Rimu svoje šesto splošno zborovanje. Udeležili se ga bodo zastopniki 20 milijonov kmetov iz visega sveta. &&wtčL in T)otina, Id ni a d&iinL... Pogled na Dolino in Breg. Na tej sliki ni videti še zvonika v Dolini, ker ga niso še sezidali. Upamo pa, da ga na prihodnji sliki boste že lahko videli, ker so že začeli z deli. —d V Bregu so tri posebnosti: Jezero brez jezera, Boršt brez boršta in Dolina, ki ni v dolini. To se ne da popraviti kar tako. Sicer pa ne dela preveč skrbi nikomur, le nekaj boršta bi bilo potrebno, za drva in da bi. ublažil burjo. namesto jezera pa več dežja poleti. — Pokrajina in vasi so tu zelo prijazne ter privabijo vsako nedeljo ob lepem vremenu veliko število izletnikov iz mesta, ki najraje obiskujejo lepo in nadvse zanimivo Glinščico. Skoda le, da se dolinska občinska uprava ne zanima za razvoj turizma in gostinstva. diMMUil IKUli KZULOM V KRIŽU VSE domačinom skoraj nič Naše vaške poti so se vedno zanemarjene in v slabem sta. nju. 2e večkrat smo se zaradi tega pritožili, pa nič ne pomaga, kakor da bi bila naša vas nekje daleč v hribih in gozdovih. Naša tržaška občina, pod katero spadamo, še prav malo zanima za okoliške vasi in tudi za našo ne, čeprav je ena izmed največjih, če ne morda največja. Bolj kot za domačine tržaški župan skrbi za razne istrske begunce, za «ezule», ki jih je pri nas vedno več in imajo vse ugodnosti. Italijan, ski nacionalisti, hočejo spreme-meniti slovensko lice naše vasi, ker smo jim trn v peti. ovira za njihove temne načrte.- K nam so vedno prihajali in še prihajajo, zlasti ob nede. ljah, številni izletniki iz Trsta. 2e zaradi tega bi morala tržaška občina bolj skrbeti za našo vas. da bi imela bolj prijetno zunanjost in privabila še več izletnikov. Ze nekaj dni. zlasti ko je južno vreme, moti domačine in SADJARSKI SEMINAR v Šempetru pri Gorici pod vodstvom strokovnjaka FAO Gospod M. H. Thies, znani ameriški sadjarski strokov- njak, ki se kot odposlanec FAO že ve£ mesecev mudi v Jugoslaviji, je pred dnevi obiskal sadjarsko - vinarsko postajo v Šempetru pri Gorici, kjer ie imel šestdnevni seminar (od 14. do 20 jan.). Seminar je dnevno obiskovalo 40 do 50 ljudi, m sicer sadjarski strokovnjaki vseh krajev Slovenskega Primorja. Koprskega in iz okrajev Novo mesto in Cri nomelj Strokovnjak je predaval predvsem v svojih dolgoletnih izkušnjah pri delu in pospeševanju sadjarstva v ZDA, o agrotehničnih ukrepih, o umnem plantažnem gojenju sadnega drevja, o pravilnem škropljenju itd,. Predavanje je bilo spremljano s predvajanjem strokovnih filmov in skioptičnimi slikami. Sadjarji so živo posegali v diskusijo in se zanimali, kaj vse bi se dalo prilagoditi domačim razmeram. Ob zaključku seminarja so udeleženci obiskali Goriška Brda, kjer so si ogledali obnovo vinogradov m sadovnjakov v delovnih zadrugah v Neblem in v Fojani ter na državnem posestvu v Vipolžab. G. Thies si je ogledal tudi sadno drevesnico državnega posestva v Novi Gorici in plantažni nasad breskev v delovni zadrugi v Bukovici pri Gorici. Seminar je dobro u-spel. Sadjarji so se na njem mnogo naučili in pravijo, da bodo lahko prčcej stvari prilagodili domačim razmeram. G. Thies je odnesel s Primorske zelo dobre vtise. Novi vidiki za pogozdovanje Obiskovalcem iz po vojni uničenih pokrajin so poka- zali, kako se sadi novo, za pogozdovanje zelo dragoceno drevo: križanj macesen. To drevo raste bolj ravno kot evropski in japonski macesen, prav tako hitro ko! japonski macesen in je proti rastlinskim boleznim mnogo bolj odporen od obeh. Ta vrsla macesna ije pri gozdarskih strokovnjakih vzbudila tako veliko zanimanje, da so poslali semena v poskusne namene pristojnim gozdarskim oblastem v s-koro večini evropskih držav. To novo vrsto v družini macesnov, ki je velike svetovne važnosti, so prvič zapazili leta 1904. Ta vrsta macesna je nad 20 let uspevala na nekem posestvu, ne da bi se kdo za njo posebno zanimal. Ko pa je pričela delovati gozdarska komisija za Škotsko, so jo pričeli proučevati znanstveniki. tujce, ki pridejo v našo vas. neprijeten vonj, pravi smrad. V hišah za ezule so namreč napravili greznice, toda tako slabo in blizu poti, da je okuženo vse ozračje. Kdor je napravil greznice, naj jih popravi, da ne bo več smradu po vasi. To zahtevata higiena in obzir do vaščanov. Potrebno pa bi bilo tudi, da bi tržaška občina poskrbela za kanaliza- cijo po naši vasi. Z nekoliko dobre volje bi bile odstranjene vse težave, ki so s tem povezane. — Pred nekaj tedni so ta. tovi perutnine strašili domače gospodinje, začeli so namreč krasti kokoši kar po vrsti. Pri zadnjem podvigu jih je verjetno nekdo preplašil in so zbežali. Kljub temu, da je v naši vasi precejšnje število agentov javne varnosti, niso prišli še na sled spretnim tatičem. Tatvine so začasno prenehale, ni pa izključeno, da se ne bodo ponovile. T REPEMTAROKMKIORf INI popravljajo poljske poti Zelo smo ’ zadovoljni, ker je naša občinska uprava začela popravljati poljske poti. Nbbe na prejšnja uprava ni kaj takega storila, morda zaradi tega, ker je bilo treba napraviti mnogo potrebnih stvari. Vsekakor nas veseli, da bodo naše poljske poti popravljene, saj niso bile že od zdavnaj. Posebnih novic pri nas ni, nihče ne umre in nihče se ne rodi. Ne vemo, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Postarali se bomo vsi. Res je, da je naša občina zelo majhna, najmanjša na našem področju, toda kljub temu je bilo včasih ves porok in več rojstev; umiramo pa ne radi, ke.r smo trdne kraške r.a rave. Vrag ga vedi, kje je krivda, da je teko malo porok in rojstev. Zlasti starejši se.o tem večkrat pogovarjajo. Vzroki so različni: skrb za bodočnost, slabe gospodarske razmere, negotovost in tako dalje. Je pa tudi to, da je sedanja mladina rada brez skrbi. So seve. da izjeme, občuti pa se tudi v tem pogledu vedno večji vpliv mesta Zdaj je pustna doba, čas ženitev, zato mislimo, da bo tudi pri nas zaigrala vesela harmonika. Zima pri nas letos ni bila še huda, zato marljivo delamo Nekateri so zaposleni pri občinskih delih, da nekaj zaslu. žijo, drugi delajo v vinogradih ali pa kopajo in pripravljajo nove vinograde. Pri nas bi lahko bilo že najmanj desetkrat več trt.kakor jih je do sedaj. To bi bilo velikega go. spodarskega pomena za naše kraje, saj je edino pri nas na vsem Tržaškem ozemlju, zemlja primerna za pridelek terana. Teran pa se vedno dobro proda in ga je še vedno premalo. Seveda je treba precej truda, preden se pripravi nov vinograd, toda vsak trud je v nekaj letih bogato poplačan. Upamo, da nam bo nov občin, ski traktor prihranil precej truda; marsikateri domačin se CHARLES DiCKLNS Prevedel prof. dr. Fr. Bradač ! «Torej bo kaj ali ne?» se Je začul Iz veže glas gospoda Tupmana. «Da, da... takoj,* je rekel gospod NVimkle. (-Lahko nou» cLahko noč,* je ponovil gospod Pickwlch. In še enkrat sta si voščila lahko noč in potem =e enkrat to pa še menda šestkrat in še zmerom je držal gospod Winkle roko svojega prijatelja ter mu gledal z neizpremenjenim čudnim izrazom v oči. «Ali se je kaj pripetilo?* je vprašal gospod Plck-wick, ko ga je že roka bolela od večnega tresenja in stiskanja. «Nič,» je rekel gospod Wtokle. «Torej lahko noč,» je rekel gospod Piokwick to skuhal osvoboditi svojo roko. «Moj prijatelj... moj dobrotnik... moj spoštovani tovariš.* je jecljal gospod Winkle in ga prijel za zapestje. «ne sodite me prekruto, prosim, ne sodite, če boste morda slišali, da so me nepremagljive ovire prisilile...* «No torej?* se je oglasil gospod Tupman in se pojavil pred vrati. «Pojdete ali pa hočete, da vas tukaj zapro?* «Da. da, že grem,* je rekel gospod Wtokle. In z naj večjo energijo se je pobral to šeL Ko je gospod Pickvvick v nemem začudenju gledal za n.iimi na hodnik, je pršel Sam Weller po stopnicah in nekaj časa šepetal gospodu Winklu na uho. <-Da. Zanesite se name,* je rekel potem gospod Wtokle na glas. cHvala vam, gspud. Ampk na ute puzabil, kaj ne?* ii( na Primorskem kot okrasno vedno zeleno rastlino. Le nekaj listov zadostuje, da žival pogine. Znaki so: bruha. nje, kolika, griža, netek, slabost ter zelo močno in neredno bitje srca Zdravila: oljna, te snovi, kava, kafra in alkohol. Ne bom našteval drugih strupenih rastlin, ker se znaki zastrupljanja in zdravila v glavnem ujemajo z navede, nimi. W I ■ K ffM K Vremen&ka napoved za danes: Pretežno oblačno vreme z možnostjo dežja. — Temperatura nespremenjena ali nekoliko nižja. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 5.7 stopinj; najnižja pa 3.4 stopinje. PRIHO TRST, nedelfa 1. februarja 1953 DNEVNIK KAIHO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta; 18.30; Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. — Trst II-: 17.00: Sibelius: Koncert v d-molu. — Trst I.: 21.00: Igra pianist Luciano Sangiorgi. — Slovenija: 2000: Giuseppe Verdi: «Trubadur», opera v 4. dejanjih. tv."1 ^ ‘ oio»«' ' " ' * Tf ■;m:;:? .......,:,..:,,t! ^ m^ ~ 'A •' • &-• > v. —•* J'.-'.. . _ V , PRED PRIHODNJO SEJO GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA OB IZIDU BENVENUTJJEVE KNJIGE „ZG0D0VINA ZADRA' Tri resolucije svetovalca DFS Poklicni dalmatinski iredentist za rešitev važnih življenjskih vprašanj lov. Bogomil Pavlin zahteva občinsko posredovanje v korist najemnikov ustanove Tre Venezie, napeljavo elektrike po Oslavju in v 5t. Maver ter popravilo cest GORICA, 31. — Za prihodnjo | popraviti, ker je slaba in sko- sejo goriškega občinskega sve. ta je svetovalec Demokratične fronte Slovencev v Italiji tov. Pavlin poslal goriškemu županu dr. Bernardisu tri resolucije, in sicer o ustanovi «Tre Venezie«, ki skuša ukiniti najemniške pogodbe, o oslavskem vodovodu in o cestnih delih v St. Mavru, na Oslavju, v Pod-gori in Standrežu. S: * * Gospodu županu občine Gorica. Podpisani občinski svetovalec Bogomil Pavlin se na podlagi člena 8 pravilnika občin--kega sveta obrača na župana s prošnjo, naj mu odgovori na sledeče vprašanje: Kakšno stališče bo zavzel občinski svet, da zaščiti zemljiške najemnike in nepremičnine, ki so last ustanove Tre Venezie proti katerim je uvedla sod-nijski postopek za odpoved najemniških pogodb? Upoštevati je treba slab gospodarski položaj 110 družin in imeti pred očmi hude posledice, ki bodo sledile, če bo ustanova uspela uveljaviti svoje načrte proti prvim 61 družinam. Ukrepi ustanove Tre Venezie ne spadajo v «navadno upravljanje« in škodujejo interesom ter pravicam velikega števila kmetov. Ta ukrep bi imel neljube posledice gospodarsko -socialnega značaja. S tem v zvezi menim, da bi občinski svet podprl zahteve odbora, ki so ga najemniki sami izvolili, da ščiti njihove življenjske pravice. raj neuporabna za promet. 4. Pokriti je treba obcestne jarke vzdolž glavne ceste v Podgori, ob cesti, ki pelje od pevmskega mosta do križišča Drevored XX. septembra - Ul. Don Bosco, in obcestne jarke v Ul. Cravos, ki služijo za odtok iz bolnice pri Rdeči hiši. 4. Omenjeni obcestni jarki so ponoči zelo nevarni, ker so ceste slabo raasvetljene. 5. Nujno je treba popraviti Cesto sv. Mihaela od begunskega naselja do gostilne Briisco. Na tej cesti je polno lukenj, ki jih že dolgo niso zasuli in so pred časom povzročile smrtno nesrečo. V enakem stanju je Ul. Ti-cino, ki je odprta zaradi popravil Ceste sv. Mihaela in ki je prestrma in nemogoča za promet vozov na živalsko vprego. V obcestnih jarkih Ul. Ticino se ob večjih nalivih zbira voda in poplavlja pritličja hiš. Prebivalci te ulice so že poslali pritožbe občinskemu tehničnemu uradu, ki doslej še ni odgovoril. S spoštovanjem BOGOMIL PAVLIN naj plačajo trošarino za sod vina, ki ga nameravajo postaviti v plesno dvorano in iz njega točiti pijačo brezplačno. Ker se prireditelji z njegovo zahtevo niso strinjali, je bil tradicionalni ples brez briškega vina. Zato pa so si ga št! verjanski mladinci privoščili drugje. zu zadela ob desni blatnik. avtobusni Kolavdirani prosuetm prostori v hovodnjah Podpisani Vas na podlagi člena 8 pravilnika občinskega sveta pozivam, da odgovorite na sledeče vprašanje: Ali imate za potrebno zgraditi pri 188 m nadmorske višine na Oslavju, kjer so odkrili izvirek pitne vode, primeren zbiralnik, ki bi oskrbo- Skrb za red ali sitnarjenje? val tamka;šnje prebivalstvo £ pitno vodo? Ali bi ne mogli v primeru da bi ta izvirek ne zadostoval potrebam, povezati vrelca «To-plice« in tistega pri Oslavju, da bi dosegli potrebno količino pitne vode? v v v Podpisani občinski svetovalec Bogomil Pavlin predlagam po čl. 14 pravilnika občinskega sveta sledeče: 1. Javno razsvetljavo je treba napeljati do konca vasi Oslavje, ki spada v našo občino. Od spomenika do konca vasi je treba namestiti najmanj 10 svetilk, ker ni na tem odseku niti ene- 2. To zahtevam tudi za skrajni del vasi St. Maver, kjer nimajo električne razsvetljave. S podaljšanjem javne električne razsvetljave bi se tamkajšnjim prebivalcem nudila možnost, da napeljejo elektriko v svoje hiše. 3. V St. Mavru je treba cesto od šole do zadnjih hiš nujno Naš tedenski pre g i e d (Nadaljevanje s 3. strani) sej namestnikov je že kar spoštovanja vredno — 263 jih je bilo doslej. Popolnoma brez koristi tudi niso bile: kljub vsemu zavlačevanju so se namestniki hočeš nočeš že zelo približali končnemu sporazumu o besedilu državne pogodbe; manjka samo še nekaj členov gospodarskega značaj a, tu ■ lih, ki prizadevajo lepe koristi, ki smo jih pravkar navedli, Potem so tri zahodne velesile izdelale načrt «skrajšane pogodbe», na katerega je Moskva pravzaprav skoraj v celoti pristala — popolno nasprotovanje je pokazala samo za osmi člen, ki spet govori o naštetih sovjetskih možnosti ropanja Avstrije. Tudi zadnja sovjetska nota zavrača «skraj-šano pogodbos, ker ene upošteva sovjetskih koristi in pravic v vzhodni Avstriji«. Seveda ne gre samo za to: važno vlogo igrajo tudi strateški in politični razlogi hladne vojne, ki smo jih navedli že v začetku m ki smo jih v tej rubriki že večkrat obširneje obravnavali iS kratka, za Avstrijo je kaj malo upanja, da bo kmalu prišla do neodvisnosti in popolne suverenosti. GORICA, 31. - V našem mestu smo že včeraj poročali o veselem slovenskem razpoloženju števerjanskih nabornikov. Kakor smo izvedeli, so po stari navadi nabornikov odšli tudi v Pavlinovo gostilno v Drevoredu XX. septembra, kjer so s sbojirdi prijatelji ve- • Žerjali. V dvorani itPri dvoru« so zvečer priredili ples za šte-verjansko mladino. Stara šte-verjanska navada je, da se pleše do jutra. Letos pa je ob pol dveh zjutraj prišel policijski podčastnik in z raznimi izgovori dosegel, da se je mladina odrekla svoji želji. Polena pod noge nabornikom je pred dnevi vrgel tudi šte-verjanski občinski uradnik AL fenz Koršič, ki je zahteval, SOVODNJE, 31. — Prejšnji teden je bila v Sovodnjah posebna komisija goriške prefekture, ki je pregledala in ko-lavdirala prosvetne prostore. Dvorana prosvetnega društva bo odslej služila za prirejanje predavanj, koncertov in plesnih zabav. Prosvetno društvo bo moralo izvesti še nekatera manjša dela, da bodo prostore lahko uporabili tudi za predstave. S tem sta vaška dramska družina in pevski zbor dobila možnost, da se resro lotita prosvetnega dela in pokažeta svoje uspehe. Proti pričakovanju pa je so-vodenjski kaplan v nedeljski pridigi pozval ljudi, naj ne zahajajo v te prostore, ker niso blagoslovljeni. Ko bi bil kaplan več časa v Sovodnjah, bi prav gotovo vedel, da so imeli v teh prostorih med prvo svetovno vojno, ko so cerkev porušili, cerkvene obrede in da so prostore blagoslovili. Avtobus v kmečki voz Pri trčenju sta se vola splašila in podrla na tla kmeta Angela Brumata iz Ul. Čampi 46. Na pomoč mu je pritekel 43-letni bratranec Mihael, ki prav tako ni uspel brzdati splašenih volov in so tudi njega vrgli pod voz. Poklicali so .rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca peljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da ima Angel Bruni at številne rane na glavi, zlom desne noge in nalomljenih več reber. Zdraviti se bo moral približno 30 dni. Njegov bratranec se ni tako hudo poškodoval. Pretrgal si je mišico v komolcu in domnevno zlomil desni gleženj. Zdraviti se bo moral najmanj 20 dni. Še si. v/edno ki živijo pristni furlanski plemenita-so ohranili avstrijsko državljanstvo Videmsko časopisje je svoj čas objavilo vest, da bo Angelo Benvenuti izdal eZgodovino Zadra«. V svojih stolpcih je napravilo propagando za to knjigo. Listi poudarjajo da je v njej uzbrana čudovita preiz, kušnja patriotizma prebivalcev mesta Zadar, ki jim je v petdesetih letih avstrijske nad oblasti uspelo ohraniti italijansko občino. V knjigi je 53 ilustracij patriotskega značaja, ki dokazujejo, kako je srce Zadra v vsakem razdobju u-tripalo v bolesti in veselju skupaj z Italijo.» Tako poroča videmsko časopisje. Važna pa je pri tem tudi avtorjeva osebnost. Ta člo. vek je plemenitaš, ki ima dovolj gmotnih sredstev, da se z njimi preživlja in presedi večidel razpoložljivega časa v videmski občinski knjižnici. Zelo verjetno bi njegovo delo nihče ne zapazil, če bi se ne pobrigal pri oblasteh, da so ga proglasile za dalmatinskega begunca. V resnici pa živi v Vidmu že okoli 30 let. Iz Dalmacije izhaja samo njegova rodbina. Iz beneških vasi Sedaj mu poklic «dalmatinskega begunca» služi. In seveda tudi oblastem. Skupaj s tistimi, ki so prišli v Furlanijo v zadnjem času, izvaja neke vrste nasilstvo nad starimi furlanskimi plemenitaši, ki imajo tisočletno tradicijo in polno samostojnih furlanskih prvin. Se danes živijo v Furlaniji plemenitaši, ki se niso hoteli odpovedati avstrijskemu državljanstvu. Prav gotovo pa ni z vsemi tako. Preplašena vola sta vrgla pod voz voznika PEVMA, 31. — Včeraj okoli 18.10 je prišlo v Pevmi do prometne nesreče. Avtobus podjetja «RIBI» z evidenčno tablico GO 2221, ki vozi na progi Gorica Steverjan, je namreč prihajal z Oslavja. V Ul. Bel-laveduta je takoj za ovinkom dohitel dva kmečka vozova. Šofer 34-letni Redento Furlani iz Viles je brž zavil na sredo ceste, da bi se vozovoma izognil. Nesreča pa je hotela, da sta dva dolga kola na vo- Gorjani Posamezni odseki Italijanskega alpinskega kluba še ved. no ocenjujejo turistično vred nost Beneške Slovenije. V zad njem času je imel klub «Hrib Ouarnam« letno skupščino Svoi sedež ima v Ahtnu. Ta sekcija je v prejšnjem letu Drecei delala. Popravila je kapelico na vrhu hriba Quar-nam. Vsekakor je to pomem ben uspeh, čeprav je kasneje služil za organizacijo nacionalistične manifestacije, v kateri je sodeloval tudi videmski nadškof, ki je prijahal na vrh na oslovem hrbtu. Hrib Quarnam pa ima eno slabo lastnost. Pod njegovim vrhom ni pitne vode. Zato so nameravali zgraditi zbiralnik za vodo. Morda bi bilo mogoče globlje v zemlji najti izvirek, o katerem še danes govorijo starejši gorski vodniki. Upamo, da bo iz te moke nekaj kruha. Toda dela pa bi bilo treba zaupati komu drugemu in ne Italijanskemu alpinističnemu klubu, ki je precej ozek v svojih namenih. Opaziti je tudi, da se niti oblasti ne za ::: h:: ; ... Smrtna nesreča švicarskega špnrtnika GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 31. — Svetovni prvak v dvosedežnem bobu Švicar Felix Endrich se je danes smrtno ponesrečil. Vozil je štirise-dežni bob. ko je na nekem ovinku vozilo zletelo s proge. Ostali trije vozači so izven smrtne nevarnosti. Endrich, ki je v zasebnem življenju trgovec, se je pred kratkim poročil in žena ga je spremljala v Garmisch kot na poročno potovanje. Mladinski prvaki FLRJ Na tekmovanju za državno smučarsko prvenstvo mladincev FLRJ, ki se je vršilo na Sljemenu, je v teku na 12 km zmagal in postal prvak države Pavčič (Enotnost - Lljublja-na). Za njim so se plasirali Vodnov (Gozdar - Gorje), Svet (Enotnost), Lenarčič (Ilirija -Ljubljana), Rački (Delnice) itd. Teka se je udeležilo 33 mladincev iz vseh republik Jugoslavije razen Crne gore. Med mladinkami je zmagala Cilka Černe (Bled). Prvak v veleslalomu je postal Juvančič (Ilirija); slede; Jože Klinar I (Gregorčič Jesenice), Šober (Branik - Maribor), Andrija-šič (Projektor - Kranj), Jože Klinar II (Gregorčič) itd. Zenska prvakinja v slalomu pa je Anica Novak (Lokomotiva -Zagreb). Dvanajstletni skakalci Danes bodo na 15-metrski skakalnici na Mostecu (Ljubljana) skakali dečki, rojeni leta 1939 in mlajši. Tekmovali bodo za pionirsko prvenstvo Ljubljane. Na Pohorju tekmujejo za prvenstvo med železničarji tekmovalci iz Jugoslavije in močna ekipa iz Avstrije. V teku na 13 km je zmagal Šober! iz Hrušice, drugo mesto pa je za- sedel Breitfut iz Avstrije. Med mladinci je na krajši progi zmagal Jeklič (Hrušica), med mladinkami pa Hundrič (Lok. - Zagreb). V veleslalomu pa so prvih šest mest zasedli Avstrijci. Zmagal je Gugganeeg v 1:30.0, prvi Jugoslovan pa je bil Kuret (Zel. - Ljublj.) s časom 1:35.0. Pri članicah je zmagala Batistič (Zel. - Ljublj.), pri mladincih pa Dabe (Sarajevo). * £ # Na tekmovanju za prvenstvo v umetnem drsanju Slovenije so bili naslednji rezultati: Člani; 1. Jože Resman 121,7 točke, 2. Miro Rozman 119,56; članice: 1. Mara Drašler 98 točk, 2. Tatjana Kavšek - Bun-ta 94,6; mladinci: 1. Peter Per-šin 79,56 točke, 2. Janez Brleč 56,06, 3. Borut Razinger (Gregorčič) 53,27; mladinke: 1. Staša Fajdiga 79,2, Nevenka Gala 75,46, 3. Nataša Andree 75,1 točke. 45”4, 5. Kauko Saloma (Fin.) 45”7, 6. Franz Offenberger (Avstr.) 46"1, 7. Gerard Naar-se (Hol.) 46”2, 8. Gunnar Stroem (Sved.) 46”6, 9. Kees Broekman (Hol.) 46”8, Sverre Haugli (Norv.) 46"8, Ferenc Loerinc (Madž.) 46”8, 12. Anton Huiskes (Hol.) 46”9. Evropski prvak bo, kdor se bo najbolje plasiral v vseh štirih tekih, na 500, 5.000, 1.500 in 10.000 m. Gartner zmagal v Megevu MEGEVE (Franc.) 31. — V tekmovanju za pokal Emila Allaisa je zmagal Italijan Car-lo Gartner, ki je bil danes v slalomu drugi. Prvo mesto v slalomu je zasedel 15-letni Francoz Francois Bonlieu, ki je zasedel v skupni oceni trefc-je mesto. Rezultati: 1. Gartner (It.), 2. Perret (Franc.), 3. Bon-lieu (Franc.), 4. Woodall (ZDA), 5. Giulioli (Franc.), 6. Willi Klein (Nemč.), Evropsko prvenstvo v hurosinem drsenju Odbojka v Viareggiu VIAREGGIO, 31. — Tukaj se je pričel turnir odbojke v okviru ((Karnevala v Viareggiu 1953». Današnji rezultati: Libertas (Viareggio) - Montpellier U. C. 2:1 (7:15, 15:4, 15:10); Multedo (Genova) - Reprezentanca Emilie 2:1 (10:15, 15:9, 15:9); Montpellier U. C. Multedo 2:0 (16:14, 15:7). TOLEDO, 31. — Kramer je spet premagal Sedgmana z 10:8, 4:6, 6:3; Segura pa Mc Gregorja s 6:3, 6:3. Iz šahovskega sveta HAMAR (Norveška), 31. -Rezultati evropskega prvenstva v hitrostnem drsanju: 500 m; 1. Tojvo Salonen (Fin.) 44”4, 2. Fihn Hodt (Nor.) 44”8, 3 Ivar Martinsen (Norv.) 45’’3, 4. Win Van Der Voort (Hol.) MOSKVA, 31. — V dvoboju med svetovnim šahovskim prvakom Botvinnikom in Taj-manovom za prvenstvo ZSSR vodi po tretji partiji Botvin-nik z dvema točkama proti eni. Odigrati morata šest partij, * V Barceloni je na mednarodnem turnirju zmagal Rosetto (Argentina) z 9 točkami (od 11 možnih). Sledijo 70-letni velemojster dr. Bernstein in Don-ner 7, itd. $ Na mednarodnem turnirju v Taragoni sta zmagala Medina in Rosetto z 10 točkami pred Gonzalesom 9.5, Toranom 9, itd. * Odprto prvenstvo ZDA je osvojil £;wans z 10 točkami pred Pomarom 9.5, Bymejem 9, itd. nimajo za ta vprašanja, ki bi prinesla tamkajšnjemu prebivalstvu precej koristi. STEVERJAN, 31. — Ko se je pred dnevi vračal s Kalvarije 10-letni Marino Sosson iz Steverjana in nesel butaro drv, si je z leseno trsko nehote ranil levo oko. Ko je naslednji dan začutil očesne belečine, so ga odpeljali v mestno bolnico Brigata Pavia. Pridržali so ga na očesnem oddelku. Zdravil se bo približno 20 dni._________ KINO VERDI. 15: »Cirkuška morska deklica«, E. Williams in R. Skelton. VITTORIA, 15: «Trinidad», R. Hayworth in G. Ford. CENTRALE. 15: «Kenguru», M. 0’Hara in O- Laivford. MODERNO. 15: «Kri in arena«, R. Hayworth In T. Power. V začetku septembra je bil v Meranu mednarodni kongres plemenitašev. Furlanske so predstavljali trije tujci, ki jih je vodil prof. De Benvenuti. To je povzročilo določen gnus med furlanskimi plemenitaši in tistimi, ki so se v zadnjem času priselili in ki so samo po imenu furlanski plemenitaši, v bistvu pa so italijanski plemenitaši. Borbo v svojih vrstah so skušali nekako prikriti, ka. kor je sploh navada prikrivati določene stvari v tako ime novani višji družbi. Od časa do časa pride tudi iz tistih krogov marsikaj na dan, kar potrdi njihovo notranjo borbo. Tako je pristen furlanski plemenitaš javno označil, da bi delo profesorja De Benvenuti. ja o furlanskih gradovih bolje napravil otro;c prvega razreda osnovne šole. Kljub temu plemeniti profesor uživa najvišje časti pri raznih furlanskih osebnostih, ker vsi vedo, da je pri oblasteh dobro zapisan. V videmski občinski knjižnici si je- praktično uredil suo_ jo zasebno študijsko sobo. Lahko uporablja telefon in mu dajo na razpolago mizo in predal v uradniški sobi. Marsikdo bo menil, da so to otročarije; uradniki pa se pritožujejo, da sami nimajo predala, kamor bi spravili osebne stvari. BAR » AHA PfSCMMA" R. N. SAURO 12 nudi vsak dan, razen ponedeljka in petka, vesela zabavo z flubha f' ut. detla Guardia ti tel. 95080 z zadana! j,dimu iea haaio ndianudeo-da ima na iazpolaO*' turna alfjto .HaalnihAt^'' te/i hntdoaiH’ znatuh*' SIM KAVŠEK A htiiniin tivoiii *(l gumbnico, inilvovanl? gam ban in čipk uozonio hoi nhdiid- 25-letno Jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v oro?' ricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje-Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju. Odgovorni urednik STANISLAV HhNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI Sl 6 III nad. - Telefon Številka 93-808 m J4 638 - poš'm predal 502 - tlPHAVA ULICA SV FHANCISKA St. 20 - Telefonska Številka 73-28 - OGLASI od 8.30 12 u, od 15 18 - Tel 73-38 - Cene ogiasov. Za vsak mm višine v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni iOO. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mn širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT Podružn Oorira Ut S Pellico I Tl Te' 33 82 Rokootsi se ne vračaio NAROČNINA Cona A. mesečna 350, četrtletna 900, pohetna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub Jugoslavija: Izvod 10 mesečno ^1(l |J)k. Poštni tekoči račun za STO ZVU Za'ožn'štvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ‘ l.lubllaria Tre revolucije 19 tel 20-009 'ekočl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 T - 892 - Izdaja Založništvo tržaškega liska D Z(,Z -