the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI^ LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 211. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 30, 1930. LETNIK XXXIX. Hinp por M razburjenje Zmede v Braziliji FRANCOSKI LISTI ZAHTEVAJO, NAJ SE MUSSOLINIJU IN HITLERJU IZBIJEJO IZ GLAVE MISLI PO REVI-2IJI MIROVNE POGODBE. — RAZLIČNE RAZLAGE O POVODU ZA MUSSOLINIJEV IZZIVALNI GOVOR. NAJBOLJŠA MOLZAČICA V AMERIKI Pariz, Francija. — Dasi ni Mussolini v svojem ognjevitem govoru pretekli ponedeljek, o ^terem je bilo včeraj na krat-0 poročano, razen svojega ^zacijonelnega prerokova-da bo tekom prih. 20 let jtela Evropa popolnoma osla-in bo edino Italija ostala nJej s krepkimi močmi, po-^edal drugega nič novega in )e bilo vse le nekako ponavlja-njegovih prejšnjih govo-r°v iz meseca maja, vendar so "•^govi smeli izrazi vzbudili , ®čen odmev po vsem tukaj- POPOLEN NERED V BRAZILIJI Negotovost, kdo bo prišel na vlado v Braziliji. — Upor policije. — Splošni kaos v državi. — Dobri izgledi za bivšega kandidata Vargasa. Rio de Janeiro, Brazilija. — Odkar se je brazilskim revolucionarjem posrečilo zma- V > -- VUIIIUV J^u »ovni I'll »vi*,! M------u--------I----' ~ ~ w- v sljem časopisju. Predvsem je gati nad vladnimi četami, vla-^zburii Francijo Mussolinijev, da po celi deželi popolen kaos °spev topovom, ko je de-da je njih glas še vedno ^ePši in je krasnejši, kakor .e lepe, vendar prazne bese-e 0 miru. Namerili so Francozi tudi solinijevi izjavi, da bo Ita- zahtevala revizijo mirovne '°dbe, in v tem smislu od- list "L'Avenir", ki po- ^ a francosko vlado, naj kon- 0 enkrat za vselej pove čr- srajČnikom in njihovim ..mškim prijateljem, da Franca in nihče ne ve, kdo bo pravzaprav tisti močen mož. ki bo vzel v roke politične vajeti in z uspehom ustvaril mir. V tukajšnjem glavnem mestu samem je sedanja začasna vlada izdala najstrožje odredbe, da se vsaj deloma upostavi red, kar pa se ji zelo malo po-arooi Pretekli ponedeljek jc od strani policistov samih izbruhnil upor, in sicer vsled slabe oskrbe. Proti njim so bile poslane garnizijske čete in ne namerava izvesti prav pričel se je krvav boj, kateri e revizije. "Mi ne bomo "H j^^ili verzajske mirovne po-. , e>" pravi list, "niti, da u-° Mussoliniju, niti, da {j. °stimo tistemu blaznežu 10* erJ'u. Vbijmo jima to od- V° V glavo in naJ P°tem so-pta o čem drugem." za Mussolinijev govor '•tnSCe V raz^čnih smereh. Do-4»1 nekateri razlagajo, da so { .e sedanjemu izbruhu "du-j 6Ve" korajže zveze Italije tihimi državami, kakor so ItQ^ija, Ogrska, Rusija in tudi Nemčija, trdijo S. je zahteval okrog sto mrtvih, in katerega je bilo mogoče šele po dveh urah zadušiti. Položaj se je še tem bolj poslabšal, ker je meščanstvo, boječ se. da bo izbruhnila protirevo-lucija, vdrlo v trgovine z orožjem in se oborožilo. V splošnem se še vedno smatra, da bo zasedel mesto predsednika republike pri zadnjih volitvah poraženi kandidat G. Vargas, ki je tudi vodil celo revolucijo. Vendar pa še odlaša s prihodom v glavno mesto, ker nič kaj ne zaupa vo- S Mu da je bil govor bolj iz- jaški skupini, ki se je šele v Deklica, ki jo vidimo na sliki pri delu, je dobila prvo nagrado, $200, pri tekmi, kdo je najbolj izurjen pri molzenju krav, ki se je vršila v St. Louis, Mo. Deklica, Dorothy Wil-helm, je tekem 51 minut namolzla 204 funte mleka in je s tem dobila naslov "Champion Milkmaid of America". PROTI KITAJSKIM BANDITOM Nameravana konferenca tuje-zemskih zastopnikov proti divjanju rdečih tolp. ssolinijeve jeze, za ka-je več vzrokov; tako na ■rančije trdovratnost, s 0 se upira, da bi se dovo-galiji enaka moč na mor-W Je izborno utrjevanje ^°0ske meje, uspeh seda-Lnemške vlade, da drži Hit- zadnjem trenotku pridružila revolucionarjem in ki je tudi pospešila zmago. Zato čaka, da bodo prej njegove revolucionarne čete zasedle glavno mesto, predno bo on sam prišel vanj. V mestu Sao Paulo so revo-l/* izven moči. grožnja Ma- lucijonarji ujeli in aretirali iz- V - da bo blokira,a \it: ako bo ta skušala upo-1 ()tona na tron, notranje ^ V°nSk.e in Poetične težko-»e jj ,aliji sami, in končno, a Kib^.^nj, znaki nemirnega a med slovenskim prebi- 1st ;vom V okolici Trsta. V*„ -— KITAJSKE CIVILNE ,. VOJNE S^iiS' Kitajska. — Tu-%ia Clang Kai-Sekova na-smatra civilno Msilci' ' ie razsajala po Ki-koh.-. sedem mesecev, Tj V° e ko so bile upor- ne ^ raču Popolnoma poraže- \>om?anju v,ade je pa" lt, :^h • v°Jne skupno od Uporniških čet WJih je,0J° mož.— Med voj-skuPno na boi-»krog milijon mož. V g-« ,vejle vesti so v C«J čltajte ga! voljenega predsednika, rivala Vargasovega, pri zadnjih volitvah, dr. j. Prestesa, in z njim tudi bivšega župana tega mesta. -o- ZAMENJAL KOZAREC IN SE ZASTRUPIL Buenos Aires, Argentina. — 791etni Chicažan Ch. A. Henderson je že od mladih nog bival v Argentini in se je v svoji mladosti bavil z nabiranjem naravnega zlata. Hranil je še zdaj za spomin nekaj takih zrn. Pretekli ponedeljek jih je hotel očistiti in je v ta namen izlil v en kozarec kalijev cijanid. Med delom si je v drug kozarec natočil vode, polovico izpil, drugo polovico pa postavil poleg kozarca s strupom. Ko pa je hotel izpiti še drugo polovico, je pomotoma prijel za kozarec s strupom, Izdihnil je, predno jej 'mogla dospeti pomoč. Šangaj, Kitajska. — Položaj ob reki Jangtse postaja čim-dalje bolj nevzdržen vsled vedno večje aktivnosti rdečih banditskih čet, ki so okupirale skoraj celo obrežje reke. Potovanje z ladjami po reki je skrajno nevarno, kajti komunisti neprestano obstreljujejo tujezemske trgovske ladje. Obenem pa je požiganje, ple-nenje in pustošenje teh tolp zavzelo že tak obseg, da je že skrajni čas, da se ga zajezi. Da v bodoče skupno nastopijo proti odpravi teh razmer, nameravajo v tem mestu sklicati konferenco vseh tujezem-skih konzularnih, vojaških in mornarskih uradnikov, da se da pobuda tujim oblastem, da z oboroženo močjo poskrbe za varnost tujezemcev v ogroženem ozemlju. 55 MILIJONOV V POMOČ BREZ■ LONDONSKI JUDJE PROTESTIRAJO London, Anglija. — Velikanski naval Judov je bil pretekli ponedeljek zvečer na tukajšnji Pavilion teater, kjer je bil napovedan shod Judov v znak protesta proti nedavnemu ukrepu delavske vlade proti naseljevanju Judov v Palestini. Dvorana je bila že natrpano polna, ko so še vedno nove mase dohajale, katere je morala policija zavrniti, in pri tem je prišlo do krvavih pretepov. Glavni govornik na shodu je bil odstopli predsednik Zionistov, dr. Ch. Weizman. Sprejela se je resolucija, ki je zahtevala, da se izdela načrt, po katerem bi postala Palestina judovski narodni dom. Woods nagovarja mesta, naj skrbe za svoje brezposelne. Washington, D. C.— Arthur Woods, o katerem smo poročali, da je bil nedavno imenovan načelnikom novoustanovljenega urada za pomoč brezposelnim, je na delu. Njegovo delo obstoja v tem, da prosi posamezna mesta in občine, naj zbirajo sklade, da bodo lahko preko zime skrbeli za svoje ljudi, kateri so brez dela. Tako se je baje v 220 mestih obljubilo, da bodo storili svoje, in znesek, ki je v teh mestih namenjen za brezposelne, znaša skupno 55 milijonov dolarjev. Na vlado, ki bi bila v prvi vrsti dolžna skrbeti na kakoršnikoli način, Woods niti najmanj ne apelira. Nadaljnje njegovo delo menda bo, da bo delodajalcem predlagal, naj upeljejo splošni petdnevni teden, češ, da bo na ta način dobilo več ljudi dela. Ideja je izvrstna, vendar Woods pri tem pozabi predlagati tudi, da bi se za petdnevno delo dala ista plača, kakor se zdaj za šestdnevno. Tako bo pa tudi ta od-pomoč zvrnjena na rame ubogega delavca. -o- PROPAGANDA ZA "TROŠENJE" POMAGA Philadelphia, £a. — Tukajšnja trgovska zbornica je s ponedeljkom prejšnjega tedna pričela med mestnim prebivalstvom obsežno propagando v svrho pospeševanja trgovine pod geslom "Kupujte zdaj". Kakor se glase poročila trgovcev, je propaganda veliko pomagala in je prejšnji teden čimdalje več kupcev prihajalo, tako, da se je ponekod obseg prodaj potrojil. KRIŽEMJVETA — London, Anglija. — V torek se je vršilo prvo zasedanje angleškega parlamenta v tej sezoni. Otvoril ga je kralj sam, kar se ni zgodilo že dve leti, odkar je bil kralj nevarno bolan. — Tokio, Japonska. — Na otoku Formosa je izbruhnil u-por med divjimi domačimi rodovi, ki so napadli več mest in vasi. Japonska vlada je v o-grožene kraje poslala večje oddelke vojaštva. — London, Anglija. — V torek se je pričela javna razprava o nesreči, ki je zadela angleški zrakoplov R-101. Posebno važnost se pri razpravi polaga na to, da je bil ta zrakoplov samo poizkusno delo in se je tudi nahajal na svojem poizkusnem poletu. -o- WILSONA IMENUJE "MIROVNEGA HINAVCA" Dunaj, Avstrija. — Avstrijski poslanik v Washingtonu med vojnim časom, C. Dumba, je izdal knjigo, v kateri Opire je politiko med vojno. Nad vse ostro kritizira ravnanje tedanjega ameriškega predsednika Wilsona in pravi o njem, da ni bil drugega kakor "puri-tanski hinavec"; na eni strani je zagovarjal nevtraliteto, do-čim je na drugi strani od za-ičetka do konca držal z zavezniki. Pisatelj tudi dvomi o iskrenosti Wilsonove želje za mir ter pravi: "Wilson je že-I lel mir samo, ako bi se dosegel !skozi njega. Papeževa posredovalna nota ga je globoko razočarala, kajti želel je, da bi bil on sam edini tisti veli-jkan, ki bi dal svetu mir in re-i šil človeštvo. Iz Jugoslavije« SMRTNA NESREČA PRI MARIBORU. — POVODENJ IN SNEG NA GORENJSKEM.— SNEG POBELIL GORJANCE NA DOLENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE. Sod ga je ubil Maribor, 10. okt. — Včeraj se je v Št. Petru pri Mariboru dogodila nenavadna nesreča, ki se je končala s smrtjo. Posestnik Jurij Tkalec iz Vedeža pri Slov. Bistrici je pripeljal svojemu bratu župniku v Št. Petiu nekaj polovnjakov vina. Sam je tudi pomogal razkladati in spravljati v klet. Ko je ravno hotel en sod nekoliko okreniti, je bil pretežak in je moral odnehati. Sod je bil iz ravnotežja in se je zasukal ter pri padcu udaril Jurija s tako silo po levem sencu, da se je ta takoj z razbito glavo zgrudil na tla, kjer je kmalu izdihnil. DRZNA IZSILJEVALNA BANDA Chicago, 111. — Z napetostjo je celo mesto skozi dva dni pričakovalo novic glede bogatega bankirja, E. L. Yocuma, ki so ga neznane osebe ugrabile preteklo soboto. Končno je prispela na njegovo ženo vest o njem, in izkazalo se je, da je izvršila čin navadna izsi-ljevalna banda, ki zahteva za vrnitev jetnika odkupnino 50 tisoč dolarjev. Ujetnik je sam pisal svoji ženi dve pismi, v katerih jo nagovarja, naj zahtevano svoto izplača, in omenja, da mu banditi do zdaj še niso nič zlega storili. Žena se je odločila, da bo plačala odkupnino in je tudi izrazila željo, da se v svrho varnosti policija ne vmešava v zadevo. -o- RUDNIŠKA NESREČA ZAHTEVALA ŽRTVE McAlester, Okla. — Silovita eksplozija se je pripetila pretekli ponedeljek ponoči v Wheatley premogokopu. Dohodni rov se je porušil in tako je bilo v rudniku ujetih 29 delavcev, eden pa je bil pri nesreči ubit. Reševalna akcija je vneto na delu, da še reši ponesrečence, ako mogoče. plašč. Zraven naj pridene še 1400 Din. v denarju. Vse skupaj naj položi na okno, zjutraj bo zdrav. Ko se je zjutraj prebudil, je opazil da so vse te reči izginile, on pa ni bil nič boljši. --o- Z nožem nad kolesarja. Ferdo Blatnik, se je peljal s kolesom proti Teharju pri Celju. Na cesti ga je napadel neznan moški brez povoda in ga nevarno ranil na levem ramenu z nožem. -o- Silna nevihta. 8. okt. ob petih popoldne je besnela silna nevihta nad Vrhniko in bližnjo okolico. Med nevihto je padala tudi toča. -o- Nezgoda rudarja. 35 Jetni France Gosenar iz ' \j\3l O v uti u i^ža pod Gorjanci, Včeraj po noči je pričelo deže- je ravno pred zaključkom ših. vati in danes zjutraj so že bili ta ponesrečil( ker se je V8ula vsi potoki prenapolnjeni z u-,v premogovniku Kanižarci pri mazano deročo vodo, ki je ^Črnomlju cela plast premoga vedno naraščala. Tekom dneva ;in ga pritisnila ter mu pomeč_ so vode tako narastle, da so Velika neurja po Gorenjskem Kranj, 10. okt. — Preteklo sredo je slana letos prvič po-srobri'a »vodijo stopile čez vse mostove. V Bohinju teče iz predora cela reka vode. Sorško polje je kakor veliko jezero, v katerem se meša umazana rjava voda. — Tudi iz Kamnika poročajo, da padlo veliko'dežja in se bojijo, če ne preneha, resnih nesreč. Nevljica je silno narastla in nosi s seboj smreke in druga drevesa, ki jih je izruvala. V Mostah je postavljena Straža pred most in je ves promet čez most ustavljen, ker se boje, da voda most podere. Skozi raz- kala hrbet. Potres v Sarajevu. 8. okt. ponoči so v Sarajevu čutili močan potres. — Sunek je po izjavi potresne opazovalnice v Sarajevu trajel 40 sekund ; meščani so ga čutili je-dva 2 do 3 sekunde. Škode potres ni napravil. -o- Padel z oreha. Žendarmerijski narednik Toman Hafner iz Semiča je zlezel na oreh, da ga otrese. Na ,. , mokri veji mu je spodrsnilo, trgane oblake se svetijo zasne- padd je n& t]a fa g. hudo pQ_ zene planine. škodoyal levQ roko -o- Prvi sneg na Gorjancih. „ , , v . „ Duhovske spremembe. Prvi sneg letošnje zime smo dobili na Gorjancih med hudim1 Za upravitelja župnije Draž-nalivom v noči med 8. in 9. goše je imenovan Franc Hiti, oktobrom. Bela odeja se raz- doslej župnik na Turjaku, ki prostira čez vsa gorjanska po-^'e na to župnijo resigniral. gorja od Trdinovega vrha, do vznožja cerkvice sv. Miklavža. Kmetovalce zgodnji sneg skrbi, ker še niso poželi ajde. -o- Smrtna kosa. .. . . V celjski bolnici je umrla Jena Arnšek iz Št. Pavla pri Preboldu, stara 83 let. — V vlaku je umrla Marija Ogrizek, vdova po žel. čuvaju iz Kap j?a je zadela. Med nabiranjem gob je za-. dela kap pomožnega železniškega delavca Josipa Šuflaj iz Studencev pri Mariboru. Bil je na mestu mrtev. -o- Duhovniška vest. Rojak g. Josip Pollak se je te dni vrnil v Tržič ter nastopi v Poljčan, stara 65 let. — V Ma- Početku prihodnjega meseca riboru je umrla Marija Spu- službo kurata v umobolnici, dič, žena trgovskega potnika J stara 54 let. — V Podbrežju je1 Tržič, umrl Janko Karper, posestni-1 V Tržiču so namestili na zvo-ški sin, star 29 let. 1 riiku cerkve sv. Andreja sig-—t—o--'nalno sireno za alarmiranje ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' Zgodba, kako je ciganka zdravila šoferja. Šofer Konfino Natale v Zagrebu je bolehal na očeh. Se-| požarov. Nenavadna buča. Na vrhu frančiškanskega sa-znanil se je z neko ciganko, kijmostana pri Mariji Pomagaj na je rekla, da ga bo ozdravila.^Brezjah letos zrastla buča, ki Naročila mu je, da mora'na- tehta 64 kg. V premeru ima 70 praviti sledeče. Kupiti dve no-j cm., v obsegu 2.17 m. Nekaj vi obleki, nov šal in zimski posebnega! Stran Z AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 30. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove-list ▼ Ameriki. nian Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon»- Issued daily, except Sunday, Mon-dcljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izhaja in tiska Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 Naročnina: Subscription: Za celo leto________$5.00 For one year ---------------------$5.00 Za pol leta_____2.50 For half a year----------2.50 Za četrt leta_______1.50 For three months---------------1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ____„____$6.00 For one year----------$6.00 Za pol leta_____3.00 For half a year---------3.00 Za četrt leta_____1.75 For three months---------------1.75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-ftvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post, office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___ J. M. Trunk: Strokovnjak ima besedo i. Marsikaj je zelo koristno in potrebno, dasi nam ni posebno prijetno. O prohibiciji nihče rad ne sliši. Izrodke vidimo dan na dan, in radi teh le prepogostoma izgubimo izpred oči tudi bistvo. Bodimo uverjeni, da je bistvo prohibicije, kolikor namreč vsebuje borbo zoper alkoholizem in njegove strahovite posledice, dobro in vsega uvaževanja vredno. Radi napak in izrodkov ne smemo zavreči tudi bistva. Ali je komu prav ali ne, to ne sme biti merodajno, če gre za očito slabo stran kakega vprašanja. Zgodovina gibanja za prohibicijo v najrazličnejših oblikah, kakršne opazujemo v raznih državah, dokazuje eno, in to je, da vsa sredstva ne izdajo nič ali ne izdajo dosti, ako ni umevanja bistva, katero vsebuje prohibicija. Ne gre niti ravno za izrodke. Vsebina obsega tudi treznost, zmernost pri kaki pijači, ki na sebi niti ne spada pod zlo alkoholizma. Prekorači se mera, in dasi se ne prikaže ravno zlo alkoholizma, se pojavi drugo zlo, ki bi se lahko zabranilo, ako bi se poznal pomen in namen alkoholnih pijač sploh. Nekdo n. pr. ima po dolgih letih zaposlenosti neke vrste penzijo. Do 40 dolarjev na mesec dobi. Morda to ni ravno veliko, ampak ker to ravno ni edino, bi prav dobro izhajal, ko bi razumel — bistvo prohibicije, bistvo alkoholnih pijač, in bi od teh 40 dolarjev ne izdajal le za pijačo, ne ravno za kak nad vse škodljivi "munšajn", za drugače dobro pijačo celih 25 do 30 dolarjev mesečno. Kaj potem ostane za hrano in druge potrebe? Poročila iz starcaraja spričujejo isto. Zaslužek tam r.i bogve kaj, celo zelo majhen je. Ampak gostilen je vse polno in te so vedno polne, in za pijače se izdajajo ogromne j svote, in tudi dobre pijače, kakršno je n. pr. domače in pristno vino, niso potrebne, najmanj pa potrebne v tolikih množinah. Druga stran je napačno tolmačenje alkohola kot zdravila. To mnenje je razširjeno tudi v zdravniških krogih. Pri tem pa je treba velike previdnosti, ako morda mnenje izhaja tudi iz teh nekako strokovnjaških krogov. Vsaj pri nas v Ameriki in pri sedanjih razmerah pri prohibiciji ni ravno strokovnjaštvo merodajno za sodbo in priporočilo. Vmes se rado vrine vprašanje denarja, zadeva dobička. Koliko imamo slučajev,, da so bili zdravniki kaznovani, ker je alkohol nehal biti zdravilo, pač pa postal vir dobička, in je bilo zdravje ali bolezen povsem postranska stran. Pa recimo, da ne pride tako daleč, in bi šlo res le za — zdravilo. Zdravje je potrebno, v prvi vrsti potrebno, ako gre za zdravje širših mas, katero je baje ogroženo, če ni alkohola kot zdravila. Ako bi bilo tako, bi bila vsaka prepoved alkoholnih pijač splošnosti pri potrebnem zdravju le v škodo. To mnenj« je precj razširjeno, in se mnogokrat poudarja, ako se govori o hibah prohibicije. Ker bi bilo to neko zlo, se razširijo še druga "zla", katerih pa v resnici ni, ali vsaj ne v toliki meri, kakor se to prikazuje. Tu je treba biti na jasnem, če se noče resničnega zla alkoholizma še povečati. In alkoholizem je brezpogojno strahovito zlo za vse dežele. Vlade se lotevajo vprašanja, zade- nejo pa takoj na težkoče. Prvo vlogo igra ozir na davke in dohodke. Potem pride neka sentimentalnost. Vlade so politične, in politiki morajo računati z razpoloženjem volilcev, in ker je pijača pač pijača, zamižijo in pustijo vse iti, kakor gre. Časopisje naj bi bilo glasilo javnega mnenja. Ampak obstoječč javno mnenje, naj je potem pravilno ali napačno, vodi časor pisje pri pisavi, ki ne gleda na to, kar je v kvar, pač pa na to, kar ugaja javnosti. Naši javnosti je naredil brezdvomno veliko uslugo dr. Arthur Dean Bevan, prejšnji predsednik udruženja zdravnikov, in priznan zdravniški strokovnjak, ko je izjavil, da je najvažnejši faktor, kateri se more kontrolirati v prid splošnega narodnega zdravja ta, da se eliminira, izključi iz javnosti alkohol. Slovensko delavstvo težko služi tistih par centov, zdaj je. mnogo brezposelnih, ni zaslužka. Naj bi vsak dvakrat obrnil vsak cent, preden ga izda za — alkohol. ZIMA IN DRUGE NOVICE V CONNEAUT Conneaut, Ohio. Prav nepričakovano se je zadnji teden prikradla k nam zima. V začetku tedna smo i-meli še lepe poletne noči, a v noči od petka na soboto je vse pobelil sneg in zakril po vrtovih še lepo cvetoče cvetke. V nedeljo dne 19. oktobra je cel dan snežilo, kakor za stavo. Snega je padlo za celo ped na debelo. Danes, ko to poročam je prvi sneg že vzel slovo, a je začel naletavat že drugi. Dolgo se nisem oglasila z dopisom v Amerikanskem Slovencu in sicer odkar me je bolezen obiskala. Zaradi prehudih bolečin v trebuhu sem se morala podvreči težki operaciji, katero sem hvala Bogu prestala in se mi je zdravje, hvala Bogu in Mariji dovolj hitro povrnilo. Kot v svojo dolžnost si štejem, da se vsem tukaj prav lepo zahvalim za cvetlice in sadje, ki ste mi toliko vsega prinesli v bolnišnico. Hvala lepa tudi vsem, ki ste me prišli obiskat ko sem bila v bolnici in potem doma, in mi krajšali dolge ure. Da se nisem že prej o-glasila je vzrok ta, da je bila prva moja skrb, da sem vse steklenice napolnila z raznim sadjem, da bo kaj za pod zobe v dolgih zimskih mesecih in zgodaj spomladi. Sedaj se nahaja tukaj v bolnici Mrs. Jennie Sedmak, ki je težko operacijo v trebuhu srečno prestala. Želimo ti draga Jennie, da kmalu zapustiš bolnico in zopet okrevaš, ker te zelo pogrešamo na društvenem polju. Pred enim mesecem sta si tukaj v cerkvi obljubila zvestobo do groba, Mr. Robert Ray in Miss Margaret Kova-čevič. Novoporočencema želimo prav obilo sreče. — Tudi štorklja se je zadnji mesec nekoliko pomudila pri naših rojakih. Najprej se je oglasila pri družini Albin Sedmak in jim pustila krepkega sinčka. ;£<>0<><><><><>oooooooooooooooooooooooooo<^^ Jugoslovanom St. Louis okraja Minnesota Nikoli v zgodovini St. Louis okraja, Minnesota, nismo mi, Jugoslovani, imeli sijajnejše prilike, da pomagamo k izvolitvi v javni urad moža, ki je naš prijatelj, kakor jo imamo letos. Ta mož je . i * I i Od tam jo je mahnila k družini John Syubi in jih tudi tam razveselila z zalim fantičkom. Starišem častitamo, novorojenčkoma pa želimo dolgo in srečno življenje. V tukajšnji N.K.P.R.R. delavnici se dela po/kake 4 dni na teden, že skozi celo leto. Vedno smo upali in pričakovali, da se začne bolje z delom, a smo ostali le pri upanju. Zdaj na zimo nam pa obetajo še slabše. Grozdje je letos v tukajšnji okolici posebno dobro obrodilo. — Žalostno vest sem prejela iz stare domovine, da so mi mati umrli v starosti nad 93 let. Doma zapuščajo dva sina, Franka in Jurija. Tukaj v A-meriki pa enega sina Andreja, v Mt. Olive, m. Dalje zapuščajo 41 vnukov in 4 pravnu-ke. Ranjka mati je bila vdova 40 let in je bila pri vseh priljubljena. Vidi se, da je bila ljuba tudi Bogu, ki ji je dal dočakati tako častitljivo starost. Bodi ji ohranjen blag spomin in naj ji sveti večna luč. — Pozdrav vsem čitateljem. Angela Berus. -o—:— VOLILCEM V BARBERTONU Barberton, Ohio. Vse državljane v našem mestu in okolici se prijazno vabi in prosi, da se udeleže seje našega državljanskega kluba dne 2. novembra zvečer v dvorani društva "Domovina". 1 Seja bo zelo važna, vsled bližajočih se volitev. Posebno letos, pri teh volitvah, ko bo takorekoč prišlo vprašanje na volilce naše države Ohio, ali se strinjajo z prohibicijo ali ne. Nekateri kandidatje so namreč mokri, drugi pa suhi in c tem se pri nas sedaj prav dosti debatira na odrih. Nekateri se radi izgovarjajo, češ, kaj bom hodil volit. Vse eno je kdo je izvoljen saj so vsi "crooked". Mogoče, da so vsi 'crooked' ali gotovo pa je, da tudi ta izgovor ni dober, ker eden je lah- Profesor Arthur Lampe kandidat za okrajnega šolskega nadzornika Zakaj naj bi volili C. H. Barnesa, Duluthčana, ki prebiva v Duluthu, ima svoj urad v Duluthu, najema vse svoje uslužbenstvo, dvajset oseb, v Duluthu, favorizira Duluth proti trgovcem z Range —■■ če Duluth niti ne voli za ta urad. Dalje C. H. Barnes zaposluje v svojem uradu v Duluthu okrog dvajset oseb, a ni zaposleno pri njem niti eno samo slovensko dekle. Mr. Barnes je bil v uradu deset (10) let. Ani ni to dovolj za enega moža? Ali želite; da bo še nadaljnja štiri leta mala duluthska skupina vladala okrajne šole, in sicer za svojo lastno politično korist in dobiček? Ali želite obdržati v uradu moža, ki najema 15% šolskega učiteljstva izven okraja, med tem, ko naša lastna dekleta ne morejo dobiti dela. Ali bi glasovali za zo-petno izvolitev svojega vaškega ali mestnega župana, ako bi ta najemal 15% vaškega ali mestnega uslužbenstva izven vašega mesta, vi sami pa bi brez dela morali hoditi po ulicah. GLASUJTE ZA RANGE. VOLITE LAMPETA. Profesor Arthur Lampe na Virginia šoli je mož z Range in stanuje celo življenje na Evelethu. Odrastel je med našim ljudstvom in je njegov prijatelj. O njegovih izvrstnih kvalifikacijah se ni nikoli dvomilo od tistih, ki so upravičeni presojati. Izšolan je bil po modernih vzgojevalnih metodah na Carleton College, University of Chicago, in na Columbia University. Izhaja iz dobro znane Lampetove družine, ki je imela osem otrok, katerih oče je umrl pred dvajsetimi leti. Oni so se vzdrževali in vzgojevali sami. Vsi so zdaj graduirali na višjih šolah in kolegijih. bi ne pomagali premestili urada na .Zakaj Mr.'Lampe je napreden, pošten, zmožen in zaslužen. ljudem V-Rahge? Kaj smo dolžni Duluthu? Zakaj bi ne Range in nastavili v njem ljudi z Range? GLASUJTE ZA M OŽA Z RANGE. GLASUJTE ZA ARTHUR LAMPE NA 4. NOVEMBRA ZA ŠOLSKEGA NADZORNIKA. V 4 , Priobčeno in plačano od jugoslovanskih prijateljev Arthurja Lampe. Eveleth, Minn., 20. oktobra 1930. KKKKKKMX)000000OOO <-000000000000OOOOO OOOOOOO G O OO OO OOO OOOO-O oo000000000000000°°^ ko bolj, drugi manj in tretji zelo malo "crooked". Naš klub nima namena komu kaj diktirati. Prav zadovoljni pa 'smo, da pridejo državljani v velikem številu, da eden to pove, drugi zopet drugo. Klub je že storil prccej dobrega za naš narod tukaj in bo lahko še. Vse kar je potrebno je, da se ljudje zanimajo in pridejo ha seje. Anton Okolish, tajnik. PRED VOLITVAMI ELYU NA Ely, Minn. Ker se malokdaj kdo oglasi iz naše male metropole, sem se namenil, da napišem par vi'stic in sporočim med svet, da smo še živi in zelo agilni v naši naselbini. Kar se tiče dela, je v našem mestu skoro najboljše, kar je mest po železnem okrožju. To pa zato, ker pri nas nima odprtih i-udnikov, kjer bi d'-11 be lahko uporabljale str°.jj namesto delavcev. V nave. rudnikih je tudi zaposleni'1 liko rojakov iz Mesaba Ran" ' kot Aurora, McKinley it(1,.,nlo Kar se tiče politike, tudi v našem mestu pri je njih. Zadnjih par tednov nahajalo v našem mestu (Dalje na 3. strani.) Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) Pri kraju, kjer zavesa ni zastrla okna, je lila kar pramenoma preko postelje na steno in risala vanjo pregibajoče se veje, ki jih je majal zunaj zimski veter. Katrica je mislila na Franceta. Ono pomlad, ko so odhajali drvarji v Rumunijo, je šel tudi on. Ni mu bilo treba, a ubil si je v glavo, da mora v svet. Pre govarjala ga je, naj ostane, a je ni maral poslušati. "Vsi fantje gredo in ko se vrnejo, nas naganjajo z zapeeniki," ji je dejal. Telžko ji je bilo, ko so večer pred odhodom zapeli na vasi in je prišel potem po šopek za slovo. Tri mesece so bili od doma, pa je izbruhnila vojna. Vrnili so se samo oni, ki niso bili še pri naboru. Tudi France se je vrnil. Vesela ga je bila, ker zdel se ji je lepši, bolj postaven, kar ga ni videla. Dober teden je bil doma in že je moral k naboru. Potrdili so ga in potem je šel. Vriskal je in mahal s klobukom, za katei'im je rdel in zelenel njen šopek, a čutila je, da je prav tako žalosten ko ona. "Kaj, če ga ne bo več?" se je tedaj vprašala in je skrivala solze. Pa ji je kmalu pisal. Vojne karte so prihajale, sama ni vedela, odkod. Zadnja je bila iz Karpatov. Tako so ji povedali, ko so se menili o številkah vojne pošte.'Potem so prišli Italijani, zasedli vse kraje do Soče, in nobene pošte ni več dobila . . . Dve leti je čakala. Ko so nagnali Italijane, da so bežali kakor sp^ašene ovce, so izvedeli, da je France pogrešan, dar so ga najbrže zajeli Rusi. "Vrne se! . . ." je u-pala in upala vse do tega večera, ko so mu zapeli zvonovi svojo žalostno pesem... Zaihtela je, šla z roko preko solznih oči in pogledala. V zavesi je opazila senco, kakor bi segala močna roka v okno in še prav do nje. Vzdrhtela je in zaprla oči, da bi nič ne videla, a roka ni izginila . . . Kakor bi zaječalo pod oknom, je slišala in bilo ji je, da čuti, kako jo je pobožalo mrzlo po licu , . . Veter je potegnil in zibal drevesa, Katrica je pa šla na dolgo pot in iskala Franceta ... Sla je, šla, in zdelo se ji je, da hodi že celo večnost in da ni prišla nikamor, pa ga je srečala. Zasmejal se ji je in jo vprašal: "Kam, moje zvesto dekle?" Pogledala ga je in nič ni pomislila, kaj bi rekli ljudje, če bi jo videli. Objela ga je in poljubila. "Vedel sem, da je žalostno tvoje srce in me čakaš, zato sem se dvignil in šel, in glej, prišla si mi naproti, da se vrneva vesela in ne bo nikdar več žalosti v najinem srcu, ki je prestalo toliko bridkosti. Pa kaj bi hodila, zima je in sneg, na sanke sediva! Hi! . . . Ali ni lepše? . . . Kragulj-čki pojo, kakor bi cingljali najinemu Veselju ..." Privila se je k njemu, začutila mraz in v mislih si rekla: "Saj je mrtev!" Vendar je ni bilo strah. "Tako se še nisva vozila!" je bil France vesel. Neznane pokrajine so ginile, veselje v njenem srcu je rastlo in opogumila se je, mu pogledala v lepe oči in dejala: "Glej, pa so dejali, da si mrtev . "Zate nikdar ne!" ji je odvrnil mehko in ji stisnil roko, pognal konje, da so srebrni kraguljčki vse glasneje zapeli . . . Bim bam bom . . . bim bam bom . . . bim bam bom . . . Katrica je pogledala in nič Več ni bilo črne roke na oknu. V sobo je silil jutranji somrak in zvonovi so peli Francetu žalostno pesem kot prejšnji večer . . . "Zame, ni umrl.," je pomislila Katrica in sklenila, da ne bo ljubila nikdar nikogar razen njega . . . Pri maši zadušnici ni bila v črnem. Kri-žiščanke so ji zamerile in jo obirale. "Za grunt je Tratarjevi, ne za fanta," so ugotavljale. "Zdaj, ko bo vse Ninino, se ne zmeni več zanj'.' Taka ljubezen!" Budinka se je vlačila ko megla. "Ne bo dolgo in za možem in sinom poj-* de," so ji prerokovali in ugibali, ali dočaka pomladi. Sandrini je večkrat ujel tako besedo in je bil vesel. Neredko se je spominjal Franceta, samo da bi Budinki ostala rana sveža, ji vedno 'znova zakrvaVela, in bi ji v žalosti ginilo veselje do življenja. Sladko "je govoril in sdčtitno, kakor bi" ne bilo človeka, ki bi bolj obžaloval 1" jj udarec. Budinki je delo dobro in P1 ^il se ji je, zakaj le redkokdo se je sp° njenega sina. Še Nina ne. . ^ti "Sandro ima več srca ko ti!" J j je oponašala, ko ji je hči prigovarja^1' že neha žalovati. "Kaj bi si gnali vse tako k srcu, k0^ ne pomaga! Se umrli mi boste," ->e Nina huda. 0? "Kakor bo božja volja!" ji je 0(Jg'in se jala in njena misel je iskala S1I1<1 t vtapljala v spominih, ko je čurncla ^ njj-pečkom, ne da bi se menila za PivcC hove razgovore. Tudi če jo je kdo jeni, je molčala. Samo začudeno je j^/d dala, češ, kaj me motiš v mojih n^ ^ p se tako lepo pogovarjajo z može hom . . . Zima je šla in je ni pobrala. Ko je dahnila pomlad čez n.live ^ tuke nazadovali za 20,850,-s, > umrljivost se je radi voj-Povečala za 6,015,000. — je sestavila to poročilo {ijiPodlagi statistike vojskujo-Se držav. Enega še ni no-tia evn seštel. Kolika je moral-v Skoda svetovne vojske? ^ llt0 je duhovnost narodov dedovala. Koliko duš je ra-f^Vetovne vojske utrpelo iz-0 "večnega življenja. Kr- * ^c 1,.^aVno tega, kar smo po-t0j. da se je spreobrnil h ka-0Ostl2mU imeniten cerkveni c^°Janstvenik episkopalne niSo Ve' S- P. Delany. Poročila V6penila, koliko je ta kon-s t profitiral v gmotnem ozi-§o q, ern> da je prestopil v na-iin Kot episkopalec je to, *uPnijo z 10 tisoči na le-b0g0 0 bo prišel čez dve leti b0 j. 0vnega študija iz Rima, ^en)°rda dobil kje župnijo, ^at |0vm°ral opravljati deset-n0 inezj0 službo za dobrih pGtdeset dolarjev na 1ahif°d teh 150 dolarjev si Pi- i? k Ve^jemu 50 dolar- •11111 za "Ptara" leta- Je' da je prestopil s prepričanjem v srcu. * HiJ,®chwab, kralj jekla in 7*toH*_ j0Jar je bil in je še He 9asih je bil živa ve- ga frančiškani, pozneje si je vzel za ženo presbiterijanko. Kjer more, se izraža danes proti veri; po njegovih besedah bi sodil da imaš opraviti s. pravim paganom. Za spomenik na grobu ne mara križa, spomenik mu bodo dimniki tovarn. Ta imenitni katoličan, s katerim bi se naj katoliška Cerkev "postavljala", ima sestro, ki je bila trideset let uboga usmiljenka. Pred dobrimi osmimi meseci je zamenila o-bleko usmiljenke z obleko karmeličanskega reda, ki je eden najstrožjih v Cerkvi. — Čudno nasprotje in čedna sorodnost med bratom in sestro. * Frančiškanke sv. Križa v Wisconsinu so zamenile svojo staro redovno obleko z modernejšo. Mesto stare okorne av-be so sprejele navaden črn pajčolan. To spremembo utemeljujejo z nevarnostjo, ki jih vsepovsod srečava v modernem pocestnem življenju. Poleg tega je treba dandanes varčevati z delom, časom in denarjem, vse to troje tratijo s habitom stare sorte. "Hvalevredna poteza in nad vse koristen korak," piše urednik družinskega lista "Familien-"da bi se že zasvitalo vsem redovom in kongregacijam sester in bi zamenjali nehigijensko obleko z bolj praktično. Treba bi bilo še veliko nesreč in še veliko smrti, preden jim boš to dopovedal, se razume. Tradicija je tradicija in kar je obstojalo stoletja, se ne da tako hitro spremeniti. Kdor svetuje praktičnost in higijeno starim kongregacijam, sede navadno v koprive. Hvala Bogu, vse moderne kongregacije socijalno delujočih in misijonskih sester se zavedajo, da obleka ne dela človeka, še manj redovnika, in si nadevajo zdravo in novemu času in novim potrebam primerno obleko." Pametno povedal. Izšel je BARAGOV AVE MARIA koledar. Veliki naš Baraga je vreden, da se ga zopet in zopet spominjamo kot svojega prelepega vzornika. Letošnje Baragove slavnosti so v glavnem merile k temu. Hotele so nas predvsem navdušiti za Baragove vzvišene vzore. Isti cilj ima pred očmi tudi Baragov jubilejni koledar, ki je ravnokar izšel. V njem najdete naprej kratko poročilo o Baragovih jubilejnih slavnostih, nato pa sledi par izbornih in izvirnih spisov o Baragovem delu in žit ju, kakor: Nekaj dodatkov k Baragovim življenjepisom (dr. J. Zaplotnik), Baraga in Pire (dr. P. Hugo Bren), 62 let staro pismo (prev. P. Bernard), Baraga in ljubljanski cenzorji (p. Hugo). Nadalje naj omenimo lepo pregledno študijo o slovanskih narodih: Pogled v slovanski svet (prof. J. Šedivy). Takoj po mladinskem oddelku sledi: Razgled po svetu (prof. Sedivy), Narodi za Katoliško akcijo (prof. J. Pavlin), Poročila iz slovenskih naselbin, Naši letošnji novomašniki, Imenik slov. župnij in duhovnikov v Ameriki, Postojanke franč. komisarijata in šolskih sester. Letos ima v koledarju že tretje leto tudi mladina svoj oddelek. Angleško poročilo o letošnjih Baragovih slavnostih je napisala znana sotrudnica Ave Marije Miss Albina Wahcic, B.M. Lepa je povest iz dijaškega življenja v starem kraju, ki jo je v zelo zanimivem slogu opisal Very Rev. dekan Šavs. Nekaj novega so prevodi treh zgodb, ki so jih napisali trije starokrajski pisatelji: Ivan Podgornik, Fr. S. Finžgar in Dragotin Kette. Koledar krasi mnogo pesmi in par mičnih črtic. Pesmi so zložili: p. Evstahij, Janko Po-ljanšek, p. Aleksander, Ivan Baloh, Fr. Leonard. Originalno črtico iz ameriškega duštvenega življenja je napisal John Jerich in glasi se: Izključen iz društva. A. Duhovnik je prevel Vazovo pretresljivo zgodbo "kavese" itd. V koledarju je lepo število slik, ki ilustrirajo Baragove jubilejne slavnosti ali Baragovo življenje in delovanje samo. Zraven tega je pecej slik iz ameriškega življenja, iz naše domovine tamkaj za morji i. dr. Koledar se naroča pri Upravi Ave Marije, Box 443, Lemont, 111. Hitite z naročili, zakaj radi vladajoče brezposelnosti smo ga tiskali le omejeno število! Vsakemu bo žal, ki bo zamudil ugodno priliko in ga ne bo o pravem času naročil. rmmmmwmmwmwm piiiiiinniiiiiiiiiuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiii imunimi Pri Inomostu na Tirolskem je griček z božjepotno cerkvico, ki jo gradijo prebivavci sami na čast sv. Tereziji iz Li-sieux-a. Vso opeko nosijo na hrib romarji na svojih romanjih. Sedaj poročajo, da nosijo opeko tudi vojaki-alpinci v svojem prostem času v nahrbtnikih na griček. Kje so se neki ti vojaki vzeli? "The Franciscan" je mesečnik angleških frančiškanov. Ta mesečnik pripoveduje v eni zadnjih številk o župniku, ki je neko nedeljo to-le oznanil svojim vernikom: "Danes po slovesni maši je seja in zbor društva klepetulj in oprav-ljivk, in sicer v običajnih prostorih v cerkveni veži in zunaj pred vratmi. Ker je to društvo imelo v najemu te prostore že mesece in mesece, prosim vse druge, ki niso člani društva, naj pridejo v cerkev pri stranskih vratih, ali pa naj gredo skozi zakristijo, da po nepotrebnem ne motijo sej in zbora ženskega društva." Brihten župnik. Takega bi rabili pri marsikateri cerkvi. * Na Holandskem mešani zakoni niso dovoljeni. Kdorkoli hoče protestantko za ženo ali drugoverca za moža, mora zapustiti cerkev. * V zadnjem času nam pošilja "Unija vseh veroizpovedi in cerkva" znamke z napisom in reklamo: "Pojdi v cerkev. Kamorkoli že greš, samo pojdi v cerkev." Katoličanom takih znamk ni prav nič treba. Kdor trna pravo vero, bo izpolnil nedeljsko dolžnost brez posebnih reklamnih navduše-vanj. Kdor je pa suha veja, mu pa nobena reklamna mar- KAJ SE SLIŠI PO SVETU? ^ ...............................................................................................................um..........m.......iiiiiiiiiiimiiiiiimimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiii..................................................................-minn,,,,^ NAJVEČJI BOTANIČNI kraljica Viktorija markizu Sa- VRT lisburyju, ki je zakrivil to no- Največji in najbolj zanimiv votarijo, da smatra pisanje na PROSLAVA 30-LETNICE DR. SV. JOŽEFA ŠT. 53. KSKJ. BANKET POLNOŠTEVILNO OBISKAN. — PROSLAVE SE UDELEŽE RAZNI MESTNI URADNIKI. — VSESTRANSKI USPEH PROSLAVE. •le suha. Vzgojili soka ne bo pomagala. botanični vrt se nahaja v tistem delu londonskega predmestja Richmonda, ki se imenuje Kew (reci: Kju). Tamoš-nji botanični vrt meri 110 hektarjev ,začeli so ga pa delati leta 1760. Od leta 1820. dalje je ta ustanova državna. Obsega velike botanične muzeje, poseben zavod za poznavanje gob, ima bogate špecialne botanične knjižnice, ogromne zbirke posušenih rastlin in veliko galerijo botaničnih slik. V bližini botaničnega vrta se nahaja tudi zvezdama. Kew je od sredijča Londona oddaljen komaj 13 kilometrov. -o- SOLATA IZ SVILOPREJK Francozi se ponašajo, da korakajo v področju kuharske u-metnosti na čelu civiliziranih narodov in zato se trudijo, da bi jih presenečali z vedno novimi jedrni. Prav nenavadna presenečenja pa so pripravili za svojo letošnjo kolonialno razstavo v Parizu. Kuharski mojstri iz vseh francoskih kolonij so se zbrali, da bi se predstavili Parižanom z najbolj nenavadnimi jedrni. Na jedilnih listih posebne restavracije, ki jih pripravlja, figurirajo n. pr. poleg solate iz sviloprejk, marmelada iz morske trave, glave sip v želeju, plavuti morskih volkov, ki jih Kitajci že davno cenijo kot delikateso, in med ostalim "lakirana raca". To o-kusno ptico pripravljajo namreč v polivki, ki sestoji v glavnem iz soka firneževega drevesa.. Te delikatese izvirajo iz Indokine, a tudi Afrika je poslala svoje posebnosti, med katerimi se ena imenuje "nemogoča". Ta ni namreč nič drugega nego puding iz belih — črvov in bučnic. . . Dober tek! -o-- KLUB GOSPODINJ, KI NE KUHAJO OB NEDELJAH V Zlinji na Moravskem se je ustanovil klub gospodinj, ki nočejo kuhati v nedeljah. List "Uspech" poroča, da zlinjske žene vztrajajo na tem, da imajo ravno tako pravico do nedeljskega počitka, kakor možje, saj jih njihovo delo v gospodinjstvu med tednom in skrb za otroke ravno tako izčrpa in utruje, kakor njihove soproge poklicno delo, ki je čestokrat mnogo lažje od ženskega dela v gospodinjstvu. PISALNI STROJ NA ANGLEŠKEM DVORU Ko je bil 1. 1888 vpeljan pisalni stroj v angleškem zunanjem ministrstvu, je sporočila stroj kot pomanjkanje spoštovanja do osebe, kateri se piše. Sedanja angleška kraljica pa pusti pisati vso svojo korespondenco na stroj in sicer ji piše ena izmed dvornih dam, lady Hamilton. Ta pripoveduje, da se je tekom njene prakse zgodilo samo parkrat, da je kraljica lastnoročno napisala pismo. -o— PO 14. LETIH NAJDEN SIN Marsikaj se je zgodilo med vojno, toda slučaj o izgubljenem pa zopet najdenem sinu, ki je bil v tem čisto pozabil svoj jezik, celo svoje ime, res ni vsakdanji. Nekje v Tuzu, mali vasic! blizu Podgorice, je živela in živi rodbina Ivezič, ki je ob začetku vojne morala pobegniti z doma. Avstrijske vojaške oblasti so jo prepeljale v Gradec. Tam je hodil mali sinko Marko v šolo, v kateri je o-stal do konca vojne. Potem je pobegnil, taval po svetu in se končno ustavil nekje blizu Karlovca, kjer je stopil k nekemu trgovcu v službo kot hlapčič. Fant je pozabil nemško, ki je dobro znal, dalje svoj rodni arnavtski jezik, pa tudi svoje ime. Drugi so ga začeli klicati na Mika. Mati je že čisto obupala, da bi še kdaj videla svojega otroka Marka, ki se je kot Miko vdinjal nekje daleč od doma, kjer 14 dolgih let sploh niso ničesar čuli o njem. Pred dnevi pa je v Karlovec prišel neki Tomo Ivezič, sorodnik zgoraj omenjene rodbine Ivezič, stric malega Mirka. Mož hodi po državi in pobira prostovoljne darove za katoliško cerkev v svoji rojstni vasi. Ta stric je zdaj čisto slučajno naletel na Miko in ga spoznal. Odpeljal je fantiča domov k materi in trem bratom, kateri so ga vsi že smatrali za mrtve ga. SLIKE IZREDNO PLAHIH ŽIVALI mesecev potikala po pragozdovih, ali naposled se je morala vrniti brez vsakega uspeha Pač pa se je posrečilo napraviti prav posrečene slike o-kapija lovcu Nidenhoutu iz U-gande. Preoblekel se je v kožo orjaškega divjega mrjasca in se natrl ž njegovo mastjo. V tej preobleki je prišel čisto blizu boječemu okapiju in ga lepo fotografiral od vseh strani. "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh njegovih prijateljev! V Osrednji Afriki živi zagonetna žival okapi, ki se ji doslej še noben človek ni mogel približati toliko, da bi si jo lahko dobro ogledal ali da bi jo vsaj fotografiral Vsak sumljiv šum požene plaho žival v beg. Okapi spada v vrsto žiraf in je slednjim zelo slična, je pa znatno manjša. Prirodoslovci so jo odkrili in zabeležili šele 1. 1901. Britski muzej je nedavno poslal v Afriko odpravo, ki naj bi fotografirala to boječo žirafo Odprava se je par'menu VELIKI BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Velika skupina ljudi iz Chicago in bližnjih krajev se vde-leži velikega božičnega izleta v Jugoslavijo, ki ga organizira g. J. Weber uradnik Cunard Linije. Odpotovali bodo s par-nikom Aquitania, ki odide iz New Yorka dne 3. decembra. Obisk sina, hčerke, moža ali drugega sorodnika, ki je zdavnaj odšel v novi svet, bo osrečil marsikatero družino v prelepi Jugoslaviji. Zlasti je tak obisk svojcem pomemben ob Božiču, ki je nam najmilejši družinski praznik. Kar je značilno za božični izlet pod vodstvom g. Webera kakor sploh za vse prejšnje organizirane izlete v Evropo, je okolščina, da so potniki rešeni vsake brige in sitnosti glede posameznosti v zvezi s potovanjem. G. Weber se bo pobrigal, da dobi za vse potrebne potne liste in vize, dovoljenja za odhod in za povratek. On bo tudi vodil potnike, ki bodo tako potovali udobno in brezskrbno do starega kraja in od tam nazaj v Združene Države. Parnik izleta Aquitania je znan po vsem svetu radi krasne opreme in udobnosti v tretjem razredu, kakor v prvem. Ljudje, ki so vajeni potovanja na morju, smatrajo ta parnik kot izredno stalno ladijo, ki se komaj gunca v najhujšem vre- Waukegan, 111. — Prostorna dvorana v novi slovenski farni šoli Matere Božje je bila zadnjo nedeljo zopet vsa okin-čana z zastavami in drugimi okraski. Po vsej dvorani pa dolge mize, bogato pogrnjene in obložene za domače in druge goste. Kuharice z ameriške Vrhnike so znane sirom sveta. To vam bo povedal vsak delegat zadnje konvencije KSKJ. in vsak drugi, ki je kedaj sedel k mizi, ki so jo pogrnile in obložile kuharice v ameriški Vrhniki. Da, bogato in izborno je bil prirejen banket, za kar čast in priznanje slovenskim dekle-, torn in ženam, ki so vše to o-skrbele. Kmalu po 1. uri popoldne je bil otvorjen slavnostni banket, katerega je otvoril domači preč. g. župnik z molitvijo. Nato so zapele svojo običajno pesem žlice, vilice in noži in vse je bilo dobre volje in veselo razpoloženo. Kaj ne bo pri taki imenitni gostiji. Za zabelo so prinesla brhka vrhniška dekleta še cvička na mizo, katerega je vsak z veseljem pozdravil in ga spravil pod kapo ali klobuk na svoje zdravje. Ko so bili gostje gotovi z vsemi navzočimi dobrotami, pa se je otvoril govorniški program. Na odru se je pojavil društveni predsednik, rojak g. Frank Jerina, kateri je v zbranih besedah pozdravil vse navzoče domače in druge goste v imenu društva, ter se je istim zahvalil za poset proslave v tolikem številu. Na to pa je izročil stoloravnateljstvo za. ta dan g. Franku Opeki, uglednemu rojaku pijonirju wauke-ganske naselbine, dolgoletnemu gl. uradniku KSKJ. in na zadnji konvenciji izvoljenemu bodočemu gl. predsedniku KSKJ., kateri je burno pozdravljen od navzočega občinstva prevzel stoloravnateljstvo in pozdravil vse navzoče goste, naj prvo v angleščini in nato v slovenščini. Potem pa je dal besedo najprvo doma-Butala, kateri je nastopil vi- harno aklamiran od občinstva. Preč. g. župnik se je v toplih besedah zahvalil vsem za poset proslave. Izjavil je, da si šteje v posebno čast tako on, kakor vsa župnija Matere Božje, da je zopet posetilo naselbino ob tej priliki toliko zunanjih gostov. Častital je, usta-novnikom in pijonirjem društva sv. Jožefa na njihovem delu in požrtvovalnosti itd. — Zahvalil je bil pa tudi vse a-meriške goste, kot mestne u-radnike, ki so posetili to proslavo in s tem pokazali, da u-poštevajo Slovence. Govoru preč. g. župnika je aklamirala vsa dvorana. Takoj po govoru domačega preč. g. župnika je sledil prizor razvitja nove ameriške zastave. Bil je lep prizor. Mlad fant je ponosno razvil zastavo. Zaigrala je godba ameriško himno, katero so vsi gostje stoje poslušali, obrnjeni proti razviti zastavi. Zatem je nastopil pevski zbor in zapel v pozdrav ustanovnikom lepo pesem. Zatem je bil predstavljen občinstvu župan mesta Wau-kegan, g. L. J. Yager, kateri je pozdravil Slovence in iste pohvalil kot dobre državljane, ki vedno sodelujejo za povzdi-go naselbine itd. Župan Yager je pa obenem tudi ljubitelj humorja. Ker deseta ulica v Waukegganu deli dve mesti, namreč na eno stran je mesto North Chicago, na drugo pa mesto Waukegan. Slovenci pa žive na obeh plateh, zato sta bila na nedeljski proslavi tudi župana obeh imenovanih mest. Pa si je Waukeganski župan privoščil northchicaškega župana s to-le šalo: Rekel je, da se je zadnje poletje northchi-caški župan podal na izletniško turo v sosedno državo. In tam na farmah mu zmanjka gasolina na avtomobilu. Komaj je pririnil do neke gaso-linske postaje in tam najde nekega 141etnega fanta brezbrižno sedeti na stolu, kateri se niti zmenil ni za ravno do- (Dalje na 6. str.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: Za dinarje: 5.00 .... ....$ 6.15 200 Din ... 4.45 10.00 .... 11.25 500 Din ... 9.80 15.00 .... .... 16.35 1000 Din ... ... 18.90 20.00 .... .... 21.45 1500 Din ... ... 28.00 25.00 .... .... 26.55 2000 Din ... ... 37.00 35.00 .... .... 36.70 3000 Din ... ... 55.40 50.00 .... .... 51.90 4000 Din ... ... 73.50 75.00 .... .... 77.50 5000 Din ... ... 91.60 100.00 .... .... 103.00 10000 Din ... ... 182.00 200.00 .... .... 204.00 15000 Din ... ... 273.00 300.00 .... .... 306.00 20000 Din ... ... 363.00 400.00 .... .... 407.50 30000 Din ... ... 543.00 500.00 .... .... 509.00 40000 Din ... ... 724.00 600.00 .... .... 610.50 50000 Din ... ... 902.00 700.00 .... .... 712.00 60000 Din ... ... 1082.00 800.00 .... .... 813.00 70000 Din ... ... 1260.00 900.00 .... .... 914.00 80000 Din ... ... 1441.00 1000.00 .... .... 1015.00 90000 Din ... ... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 * jutra j do 4:00 popolboe. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$„300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 Stran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 30. oktobra 1930 IZ SLOV: NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) cej politikarjev iz Dulutha, ki so nam stiskali roke. Seveda nam Slovencem stiskajo roke samo pred volitvami, po volitvah nas pa ne poznajo do prihodnje volitve. S tem menim iste politikarje iz Dulutha, ki imajo veliko uslužbencev v njih uradu na korthauzu in nimajo niti ene Slovenke ali Slovenca v službi. Taki naj ne gledajo za kako politično podporo od nas Slovencev. Kar se tiče naše lokalne politike, je jako huda politična gonja za okrajnega komisarja 4. okrožja. Za ta urad kandidirata sedanji komisar Jacob Pete in bivši komisar Makman. Toda kot sedaj izgleda, bo zopet ponovno izvoljen Jacob Pete, kajti pravijo, da on je storil več za naše ljudstvo v 4. okro-žju v štirih letih, kot je Makman v vseh šestnajstih letih njegovega urada. Za državnega governerja bo brez dvoma zmagal v našem mestu Floyd Olson, kandidat farmarske in delavske stranke. Huda gonja je tudi za razne okrajne urade. Najbolj živahna pa je za urad okrajnega nadzornika šol. Za ta urad kandidirata sedanji šolski nadzora. Barnes iz Dulutha in prof. Arthur Lampe iz Evele-tha. Kot sedaj izgleda, bo brez dvoma izvoljen okrajnim šolskim nadzornikom profesor Anton Lampe iz Eveletha. Arthur Lampe je rojen v Eve-lethu in je zelo priljubljen med ljudstvom po železnem okrožju. Da bo Arthur Lampe naš bodoči šolski nadzornik, človek lahko stavi svoje prerokovanje na sledeče fakte: Prvič, Mr. Lampe je rojen in živi na Železnem okrožju, kjer živi ljudstvo, ki plačuje davke za vzdrževanje okrajnih šol, med tem ko živi Barnc v Dulu-thu. Drugič, ker pravijo, da Mr. Barnes ne da nikake prednosti trgovcem iz naše naselbine in raznih ostalih naselbin Železnega okrožja, ampak da on da vedno prednost trgovcem in delavcem v Duluthu, dasiravno ljudstvo v Duluthu ne voli za okr. nadzornika šol. Pravijo tudi, da ima v službi veliko učiteljic, ki niso doma iz St. Louis okraja, med tem ko je veliko naših domačih u-čiteljic brez dela. Za ostale urade je pa težko prerokovati, kajti politika je res čudna igra. Rojaki in rojakinje, pojdimo vsi voliti na volilni dan dne 4. novembra in poleg raznih kandidatov za okrajne in državne urade, nikar ne pozabimo voliti za starostno podporo, kateri zakon bo največ koristil nam delavcem. T. G. -o- POZOR JUGOSLOVANI V SEVERNI MINNESOTI Ameriški Jugoslovanski klub št. 1 AJZ. priredi prosto zabavo in veselico (ples) v Eveleth City Auditorium v nedeljo, dne 2. novembra ob 7:30 zvečer. Pred zabavo bodo nastopili kot govorniki gl. uradniki Zveze kakor tudi drugi. Pojasnilo se bo tudi jugoslov. vo-lilcem o novem starostnem odškodninskem zakonu (old age pension), kakor tudi ostalih amendmentih konstitucije države Minnesote, za katere bomo glasovali dne 4. nov. Zatorej se uljudno vabi vse Jugoslovane in Jugoslovanke V Eveleth in po ostalih naselbinah v Minnesoti, da se udeleže omenjene' proste zabave in plesne veselice dne 2. nov. Dobra zabava se vam že v naprej jamči. Vsak moški naj pripelje seboj tudi svojo boljšo polovico, če mu pa obratno bolj ugaja, pa kako dobro prijateljico. — Brez žensk ni prave zabave. Torej rojaki in rojakinje v Evelethu in raznih naselbinah, [vsi v Eveleth Auditorium dne 2. novembra. Louis Govže, tajnik Eveleth Club No. 1 AJZ -o- INFORMACIJSKI URAD AM. JUGOSLOV. ZVEZE Buletin No. 7. Dne 4. nov. t. 1. imamo v državi Minnesoti generalne volitve (general elections). — Poleg raznih državnih in okr. uradnikov, bodo volilci tudi volili za tri amendments k konstituciji države Minnesota, ki se glase v angleškem jeziku na državnem listku kot sledi: FIRST.—Liability of stock holders in corporation. — Amendment to Sec. 3, Art. 10 of the Constitution, authorizing the legislature from time to time to prescribe and limit the liability of stock holders. SECOND.—Fixing the number of Supreme Court Justices. —Amendment of Sec. 2, Art. 6 of the Constitution to make provision for two elective associate justices of the Supreme Court to take the place of two court commissioners. THIRD.—Exchange of State and Federal Lands. —Amendment of Art. 8 of the Consti- * tution, authorizing the exchange of public lands of the State for lands of the United States, as the legislature may provide. Pojasnilo k zgoraj omenjenim predlogom: FIRST,—Po sedanjem zakonu države Minnesota je delničar bodisi ka-kekoli korporacije, izvzemši takozvane "manufacturing" korporacije, odgovoren za dolgove njegove korporacije. Na pr. ako ima delničar eno delnico v korporaciji v vrednosti sto dolarjev in ako korporaci-ja bankrotira, je dotični delničar odgovoren, povrh izgube njegovega denarja, ki ga je plačal za delnico, še sto dolarjev. Po novem zakonu bi bil odgovoren samo za njegovo delnico. Zakon tičoč se delničarjev Bank in Trust kompa-nij bo še v bodoče ostal po starem. Delničarji imajo dvojno odgovornost (double liabilities) .—SECOND.—Sedaj ima država Minnesota pet vrhovnih, sodnikov in dva sodnijska komisarja, ki sta imenovana po drž. governerju. Ako se predlog sprejme, bosta dotič-na dva sodnijska komisarja postala vrhovna sodnika in bosta v bodoče izvoljena po ljudstvu za dobo šestih let, kot o-stali vrhovni sodniki. — THIRD.—Po sedanjem zako- država svojih zemljišč zamenjavati z zemljišči Zdr. držav. Svoja zemljišča sme le prodati na javni prodaji (public auction sale). Ako bo tretji a-mendment sprejet, bo država lahko zamenjala kako svoje zemljišče z zemljiščem Zdr. držav. Na okrajnem listku (County ballot) je tudi predlog, ki se glasi v angleškem jeziku kot sledi: "Shall a system providing for old age pension in accordance with Chapter 47 Laws of Minnesota for 1929, be adopted in St. Louis County?" Pojasnilo: Po sedanjem zakonu države Minnesota gredo stari ljudje, ki nimajo svojih sorodnikov, v okrajno zavetišče (County Poor Farm) in tam premišljujejo njih mlada leta in točijo grenke solze ter težko čakajo smrti, da jih reši posvetnega trpljenja. Ako bo sprejet novi zakon, bo vsaka oseba, ki dopolni 70 ali več let svoje starosti, prejemala od okraja ne več kot en dolar dnevne starostne podpore (old age pension) in bo lahko preživela poslednje dni življenja pri svojih znancih in prijateljih. Omenjene podpore bodo deležni samo ameriški državljani in sicer sledeči: a) ki so dopolnili 70 let ali več njih starosti, b) ki so amer. državljani najmanj 15 let ob času, ko so vložili prošnjo za starostno podporo, c) ki žive v okraju in državi neprestano 15 let ob času, ko so vložili prošnjo za omenjeno podporo. Vsi tukaj označeni predlogi so na mestu in vsak državljan naj bi na dan volitev dne 4. nov. volil za nje s tem, da napravi v okvirju pred predlogom in besedo "yes" X.— Največje koristi za delavce je pa starostna podpora. Ni je menda v človeškem življenju večje žalosti, kot revščina v starosti in bivanje v okr. zavetišču (County Poor House) med tujci in odstranjen od svojih prijateljev. Torej rojaki v St. Louis o-kraju, pojdimo vsi voliti na volilni dan, dne 4. nov. in volimo za omenjene predloge. John Movern, gl, tajnik AJZ. v Minnesoti. "Amerikanski Slovenec" > največji slovenski dne-mik in najstarejši slovenski list ▼ A-meriki. Naročajte rat V0L1LCEM 4. DISTRIKTA ST. LOUIS OKRAJA, SEVERNE MINNESOTE! Prišel je čas, ko volilci uvi-devajo, kaj in kako se giblje življenje v politiki. Nekateri dobivajo glasove po goljufiji — pošteni in pravi politikarji pa dobijo glasove s tem, da prineseno na dan fakte v pogledu na njih preteklost in njihovega dela. Mnogokrat so ljudje potegnjeni z lažmi prav zadnjo minuto. Pravo misleči in pošteni volilci ne dajo nobene pozornosti nepošteni taktiki pridobivanja glasov. Kaže se, da gotovi ljudje gotove klike, poskušajo one-častiti visoko cenjen karakter M. Jacoba L. Pete, komisarja Prijatelji Mr. Jacob L. Pete, mislijo, da je sramota, da bi odgovarjal na napade nasprotnikov. Toda sedaj, ko so začele grde taktike in obrekovanje (to čez Mr. Jacob L. Peteta) bomo mi skončali to, kar so oni začeli. Mr. Pete je mož, ki je rojen na Ely, poznan od vseh na Ely, bil je v več bisnesih in je poznan kot uspešen in progresiven. Naj navedemo par njegovih stvari, ki jih je dosegel in stvari, za katerimi je stal z vsem svojim srcem in jih je podpiral. Starostna zavarovalnina. — Mr. Pete je bil eden izmed prvih, ki so spoznali dobrobit te predloge, da bi se oskrbovale stare in nesrečne osebe in je bil njegov sklep, da je to vprašanje prišlo pred volilce. Da bi se odpravilo zavode in sirotišnice in bi se mesto teh postavilo nov standard oskrbovanja starih in nesrečnih, v kar bi bil zainteresiran vsak pravi a-meriški državljan. Osem-urni delavnik in povi-šek plač. Mr. Pete je bil eden izmed glavnih podpornikov te predloge v St. Louis okraju, kateri je sedaj v praksi. To je nekaj, kar bi si morali delavci zapomniti. Tlakiranje glavnih cest v o-kraju. Mr. Pete je začel program v četrtem distriktu, da je tlakiral 4.7 milje ceste številka 7. pri Towerju. Vsak, ki gre in vozi po tej cesti ceni dober začetek, ki se bo končal, ko bo tlakirana vsa cesta v Virginiji. S tem se lahko ceni in upošteva kot najboljši kos tega dpla, kar se tiče tlakiranja v St. Louis okraju. Gozdoreja. — Mr. Pete veruje v to povzetje, da je treba čuvati in negovati gozde, a ne na stroške malih lastnikov zemlje in farmarjev. Mr. Pete ima, kar lahko rečemo, več sposobnosti te stroke, kakor katerikoli drugi mož okrajnega odbora. Mi ga potrebujemo, da to doseže in izgotovi. SLOVENSKEMU OBČINSTVU V ST. LOUIS COUNTY v blagohotno priporočilo. 4. distrikta St. Louis okraja. Kaže se tudi v čistih faktih in številkah, da neka klika to dela radi osebnih vzrokov, sigurno ne kot za vprašanje, ampak za osebno pridobitev in za zboljšanje položaja 4. distrikta, kakor bi to vsak javno na-udušen državljan storil ampak iz vzroka sovraštva, nepoštenosti, nelojalnosti, zares ne kot dejanje rdečekrvnega človeka, ampak bolj iz stališča: "Čakaj, plačam ti, neglede kaj storim ali rečem . . ." Prijatelji Mr. Jacob L. Pete, z veseljem povdarjajo in želijo da tudi drugi to znajo, da je Mr. Pete mož, ki uživa visoko spoštovanje med vsemi, ki se z njimi družijo. On je poznan kot voditelj — progresiven in pošten. On vidi stvari in jih izvršuje. Njemu ni potreba, kar lahko vsak vidi, prositi za oproščenje za kako nepravilno izvršitev, ali kako napako, ki naj bi jo storil volilcem, za kako nepravilnost, napačnost, v četrtem distriktu kot komisar okrajnega odbora. On je delal za najboljše interese 4. distrikta, neprestano, odkar je prišel v urad in bo tako delal tudi v bodoče. olUP-J ►•* •"•») Kooperativno zabranjevanje ognja in program boja proti ognju. Mr. Pete je začetnik in pokrovitelj tega dela in je kot tak priznan tako od Forest Service — National and State oblasti pri tem delu. To *je, da vsak delovodja ima ulogo in nastopa požarni stražnik in sporoča bližnjemu gozdnemu uradu vsak dogodek glede požarov in ognja. To je dobra stvar za nas v četrtem distriktu, kakor tudi za ostali del države. Ta načrt se sedaj uvaja tudi po drugih okrajih in drugih delih dežele. Hvala Mr. Petetu. Apopriacija. — Mr. Pete je bil zelo inštrumentalen pri dobivanju apropriacije — to je določitev izdatkov, s čemer je dobilo delo mnogo farmerjev in delavcev 4. distrikta. Gospodarstvo. Mr. Pete je vedno pazil, da so ljudje 4. distrikta prejeli vedno polno vrednost vsakega dolarja, ki se je potrošil. Vedno je tej stvari posvečal veliko pozornost in jo ni prepuščal drugim, da bi tjavendan z ljudskim denarjem gospodarili. To kaže, da je on resnično zainteresiran v vsako zadevo 4. distrikta. Vse je v najboljšem Yedu in ni izvršeno v napol izvršenem stanju, da bi se potem plačevalo napake iz ljudskega denarja, ki znešen skupaj pri davkih. Tako je bilo vedno stališče "Peteve administracije". "Committee Service". Mr. Pete je služil v vseh panogah okrajnega odbora in je vedno poslušan in uslišan. Bil je predsednik okrajnega odbora, predsednik okrajnega šolskega odbora, predsednik okrajnega kluba, (ta pomaga farmarjem v različnih zadevah). Bil je imenovan kot član okrajnega postavodajnega odbora. Kaj to pomeni? V postavodajni zbornici, ki se sestane 1931, bo precej vitalnih vprašanj 4. distrikta St. Louis okraja. Apropriacija, določitev izdatkov je največji del tega postavodajnega odbora. To potrebuje moža, ki je bojevnik — moža, ki razume business, moža ki je sposoben dobiti, kar 4. distrikt in ta o-kraj potrebuje in zahteva z o-zirom na appropriacijo. To je zelo važna zadeva in okraj St. Louis rabi moža kot je Mr. Jacob L. Pete. Mr. Pete bo pridobival naklonjenost predlogam, ki bodo v korist našemu okraju. Bil je imenovan v ta odbor po njegovih tovariših, zato ker ga poznajo, da bo delal za dobrobit njegovega okraja. In to mi vsi vemo. Koncem konca, Mr. Pete je indorsiran po grupi državljanov z Elya, Towerja, Cook in z vseh delov 4. distrikta. On je indorsiran po Mr. E. Starkman, M. J. Slogar and Mr. Jack G* anotti, ki so bili njegovi opo-nenti pri primarnih volitvah. On se je izkazal, da je mož sposobnosti, poguma in odkritosrčnosti v vseh ozirih kar se tiče javnega dela. Stališče Mr. Jacoba L. Pete je vedno bilo "največja postrežba, do naj* večje možnosti" in to tudi vedno bo v bodoče. Tako je torej odvisno od volilcev, da rabijo svojo najboljo razsodnost in premislijo fakte in preteklost, ne pa, da poslušajo slabe metode obrekovanja. Volite, kakor hočete, toda volite na dan 4. novembra 1930! 'PETE FOR COMMISSIONER' — CLUB. (Politični oglas) LLOYDOVI BOŽIČNI IZLETI Božič je najkrasnejši praznik kristijanskega sveta. To je dan ljubezni in "dobre volje napram vsem ljudem na zemlji", ko sleherni, ki količkaj zmore, daje darove prijateljem in sorodnikom. Nobenega lepšega in ljubeznivejšega darila za vaše ljudi v stari domovini si ne morete predstavljati kot da preživite božične praznike v njihovi sredi. Za udobnost onih, ki nameravajo preživeti božične praznike s svojimi družinami v stari domovini, je pripravil North German Lloyd tri osebno vodene božične izlete. Dva teh božičnih izletov se bosta vršil'1 na najhitrejših parnikih, kar jih plove. "BREMEN" bo zapustil Ne* York dne 6. decembra, "EVROPA" 16. decembra. Tretji izlet bo na priljubljenem ka-binskem parniku "BERLIN", ki odpluje 11. decembra. Zdaj so v veljavi zimske ce' ne, ki slehernemu omogočaj^ da obišče svojo domovino te" kom praznikov. Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. Slika nam predstavlja sedanjega šerifa g. Frank L. Magie. Mož, kateremu so težnje slo-> venskega naroda najbolj znane, kot bivši delavec v rudniku, so mu znane vse težnje delavskega sloja, in kot tak je vedno naklonjen posebno našemu narodu iz hvaležnosti, ker ga slovenski narod v St. Louis County ob času volitev podpiral. Mr. Magie je že 32 let v tej službi, pl let kot Deputy Sherif, in 10 let kot Sherif St. Louis okraja, kar jamči, da je on mož na pravem mestu. Ne bilo bi priporočljivo, da si drugega kandidata za tak važen urad izberemo, čigar platfor, ma nam ni znana, in nam bi bilo po volitvi žal mogoče. Bolje je, da obdržimo moža v u-radu, katerega že več let po, znamo. V službi Deputy Sheri-fov ima tri Slovence, Mr. John Lamuth, Anton Erchul in A-dolf Dolinšek (Spot), kar je vsekakor lepo pripoznanje napram Slovencem. Volitve se vrše 4. novembra. Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. CHICAGO, ILL. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas,,to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! PEČI takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena: $54.50 SEDAJ je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih po kakovosti od $0,95 NAPREJ. VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. Ip Četrtek, 30. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 POD VAŠKO LIPO (Spomini in dogodki Father Miklavčiča) (Konec) Sedaj poglejmo naj prvo o-jr°ke, ki hodijo v šolo. Čisto 111 čedno so opravljeni, jako živahni in kar je največ zelo u-Nni in do tujca prijazni. G. fcpnik gre vsaki dan v šolo in Mteku tedna obišče vse raz-tde in na tak način je vse ^oke pridobil za se in naučil da imajo spoštovanje do *»ter in jih ubogajo. V cerkvi * zelo lepo obnašajo in lepo »»no molijo. Tudi peti znajo J® devetdnevnici v čast sv. ereziji so vsaki dan korajžno ^ himno: sv. Terezinki — Mali Cvetki. Pa pridni so in Z?odaJ vstajajo. Vsaki dan jih )e Precej prišlo v kapelico čč. !ester, da so že ob % 7. prejeli ■ ■ °bhajilo. To vam moram še ^edati, da šolarji gredo kaj fadi vsaki dan k sv. obhajilu. -Prečno sem jih vsaki dan ^ ajal 50. Dobro vzgojo ima-• dobre sestre, stariše in do-^ladinoljuba g. župni- ,^f?lejmo si malo še naše ro-J*? North Chicagi in v Wau-Naj prvo je dobro zna-za nje, da imajo svoje j^' le malo je izjem, več jih e ^di trgovine. Nasproti I j vVe sta dve trgovini Jožefa in slovenska zadru-r prvi niti drugi se ne Pritoževati, da imata »a] •s*ness- sem opazo-ta 2jutraj obe trgovini in mo-vj trditi, da v teh dveh trgajo . vsaki dan dosti prodajo I Uvozijo'. K Drašlerju sem $ evnekrati po kosilu in ga eval kako mu kaj gre. Iz-jt. Se je pohvalno. Malo na-i(jt 10. cesti ima mladi itH ,Ve'^o trgovino z želez-u 111 drugim blagom kar ^ a v hardware. Ogrin ima j mesnico> Jereb K 0 tako, Opeka pa trgovi-raznovrstnim blagom. cesf a Iyana ima na Adams . m*lo prodajalno za ciga-Vl ^1Uge drobnarije. Pri Lev U dobiš pa mleka kolikor «lo,S' on Je v Waukegan foj^^ki mVeltar. Večina naših °V de'a v tovarnah ob je-iejjj' nekaj mladih fantov in L, delajo pa v mestu na He ali kje drugje' kjer se ne umažejo. Rekli so pa, ^e>bo dela, ako bi dobro ioh V^i ves dolg, kar ga ima-ku Šoli v 7 ali 8 letih lahko 1) vV^ali- Zato pa Bog daj de-.a«kegan, da bodo naši \ y1 kmalu bolj nrosto dihala društva so organizirani. sem v cerkvi. Hteecj.e je društvo sv. Jožefa «o je društvo sv. Družine, borštnarji in dru-% r^anskih žena in mater. Ki ^lstavo sem pa premalo Vi ' varn ne morem ''Mit t^ kakemu društvu pri-krščanska je pa, ker no- je in Borovnica, zato se kaj radi malo pobahajo, ko imenujejo Waukegan — Ameriško Vrhniko. Le Govekar je doma, od Ži-rov in ko sem ga obiskal, me je takoj spoznal, ker me je še poznal od sv. Treh Kraljev. Jaz sem bil, predno sem došel v Ameriko, 16 let duhovni pastir na hribu nad Logatcem z imenom Vrh. Tja sem došel 1905 in sem pastiroval do leta 1921. Prav mnogo romarjev od blizu in daleč je vsako leto prišlo na Mali Šmarin. Zlasti so kaj radi hodili iz vrhniške, horjulske, bevške in borovniške fare, največ jih je pa prišlo od Žirov. Ker sem bil 16 let na Vrhu sv. Treh Kraljev, me je poznalo mnogo romarjev. Ko sem bil sedaj 10 dni v Waukegan, mi je eden ali drugi rekel, da me pozna še iz starega kraja. Gotovo, saj tisti, ki so hodili k sv. »Trem Kraljem so me videli vsako leto in ravnoistih je v Waukegan največ. Kar zadeva gmotno stanje, naših rojakov v Waukegan ne boš dobil zelo revnih, bogati pa tudi niso. Držijo se srednje poti, po kateri se najbolj varno hodi. V obče so prijazni, postrežljivi in zaupni. Par dni si med njimi in te imajo že radi. Med takimi ljudmi bivati je kaj prijetno. Kaj sem delal v Waukegan ? Zjutraj sem vstal ob 6., na to šel takoj na vrt in ob 1/2 7. sem podelil sv. obhajilo v hišni kapeli čč. sester sestram in še drugim, ki so prišli zraven. Nato sem bil na vrtu in opravljal svoje molitve. Ob Vž 8. sem spovedoval, ob 8. pa maševal. Zelo sem bil vesel, ker je bila vsaki dan pri maši polna cerkev. Se ve več kot polovico cerkve so zavzeli šolarji. Pred mašo sem opazil, da, je večina cerkvene in mašne obleke tudi nova in omare za shrambo le te tudi prenovljene. Vidi se, da oko g. župnika ni nobene reči pri prenovitvi prezrlo. Po maši sem čital razne časopise in bil cel dopoldan doma. Popoldne sem pa šel ogledovat mesto Waukegan in North Qhilago. Glavni trg mesta Waukegan je od 10. ceste oddaljen pol ure. Lahko bi se bil peljal ali s cestno karo ali z busom, a sem vendar raje hodil počasi peš. Kdor nerad peš hodi in se zmiraj hoče le voziti, lahko zapravi na dan tudi en dolar, kar je ško- k vrhu križ. Kar jih fari so dobri, podpirajo V ' radi hodijo v cerkev in Ste Pre-iemaJ° sv. zakrneli ' Večina so v starem doma, Vrhnika, Preser- Xock>o<><>o<>ooooo<>oock>o^ VOLITE Frank £ PALAČ republikanski kandidat za 9. senaiorskega distrikta v Illinoisu, ki se nahaja v 11, 12, 13, 21 in 22. wardn mesta Chicapo. Se priporoča rojakom Slovencem kot njih prijatelj na volilni dan Volitve 4. novembra 1930. Razveselite prijatelje in znance v stari domovini s svojim obiskom o božičnih praznikih. POSEBNI BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO nr. Cunardoveir. krasnem parniku A AT TIT M. Ml A ki odpluje iz new yorka JTkA^ž&/m Na CHERBOURG v sredo 3. decembra pod osebnim vodstvom gos p. M. Ekeroviča, i/ ncwyorskega urada Cunard proge, dobroznan vsem tu$iin.potnikom, kateri bo oskrbel vse potrebno in s tem rešil naše potnike vseh skrbi potovanja. Dovolj zabave, udobnost in čistost, ter kot domača dobra kuhinja n a parniku. IJS1S& Rezervirajte si prostor nemudoma. Obrnite se na vašega TW°P 1' krajevnega zastopnika, ali pa na Mgčfi CUNARD LINE 346 NCh™rVE'' V svrho varnosti za svoj denar si kupite Cunardove ."Travellers Cheques". rO-CKKK>0<>OK>0<)00^^ SLOVENSKI AMERIKAM Volite popolni republikanski tiket na 4. novembra Da boste s tem varovali visoki ameriški življenski standard in visoke plače, za katere se republikanska stranka zavzema zdaj irt se je vedno zavzemala. Predsednik Hoover je obvezal republikansko Stanko proti vsakemu znižanju plač. On in republikanska administracija in strankini voditelji po vsej deželi so ne-umerao na delu, da izboljšajo trgovinske razmere, da upestavijo prosperiteto, da poskrbijo za delo, da dajo delo in da donesejo zadovoljnost vsemu ameriškemu ljudstvu. Republikanska stranka s svojim zdravim finančnim programom, s svojo protektivno carino proti slabo izdelanemu blagu tujih dežel, produciranemu s stradalnimi zaslužki, s katerimi ne želimo, da bi naši delavci konkurirali, je edina stranka, ki lahko upostavi in obdrži pro-speriteto v Ameriki. Začasna depresija se lahko ozdravi samo po konstruktivni in varujoči politiki republikanske stranke, ki je vedno uživala in še zdaj uživa zaupanje kapitala in delavstva, ki goni kolesa industrije in trgovine, da s tem zopet upostavi prosperiteto in donese zadovoljstvo vsemu delovnemu ljudstvu v Ameriki. Glasujte za popolni republikanski tiket, da s tem pomagate preprečiti znižanje plač ameriškega delavstva in s tem znižanje našega življenjskega standarda, ki je najvišji na svetu. Svetovna vojna je rešila Demokratsko stranko največje panike po vsej deželi, kakoršne Amerika še ni poznala, in danes čutimo učinke depresije po vsem svetu, ki jo je prinesla svetovna vojna. Republikanska stranka je edina, ki nas je izvlekla preje in ki nas bo izvedla zdaj iz sedanje depresije. Ako se bo izvršila izprememba prohibicijskega zakona, se more to zgoditi samo po republikanski stranki in ne po demckrriih. Ako želite, da se izpremeni prohibicij-ska postava, glasujete za izpremembo na referendumu, ki je na posebni glasovnici, in republikanska kandidati-nja, MRS. RUTH HANNA McCORMICK, se je obvezala, da se bo ravnala v tej zadevi po večini glasov. Demokratski senator iz Iliinoisa bi sedel na demokratski strani senata s senatorji z juga, ki so vsi suhi, razen šesterih, in ti bi bili brez moči, da bi izvedli kako izpremembo v postavi. Rekordi demokratske stranke so zaznamovani z nizkimi plačami, slabimi življenjskimi razmerami, paniko, bančnimi polomijami; glasujte za popolen republikanski tiket, da varujete interese ljudstva s tem da izvolite republikanski senat in kongres, ki bo podpiral konstruktivno ameriško politiko republikanske stranke. FG5TAVTTE X NA VRH REPUBLIKANSKE KOLONE, DA IZVOLITE RUTH HANNO McCORMICK IN VSE DRUGE REPUBLIKANSKE KANDIDATE PRI VOLITVAH 4. NOVEMBRA. (Politični oglas) ^kx>00<>d<>0000<>00<>0<>000000<>0000<><>000000000^/ ZA — ŠOLSKEGA NADZORNIKA ST. LOUIS OKRAJA V MINNESOTI C« H. Barnes Mr. Barnes, sedanji šolski nadzornik vedno bil iskren prijatelj Slovanov. je in je ekrog 9000. Mesto je lepo, zlasti nekatere ulice. V mestu sta dve. fari poljska sv; Rožnega venca in irska sv. Družine. Obt imate farne šole in poljska šola ima 700 otrok. Treba je o-meniti, da takoj za poljsko šolo je naša slovenska z 350 otroci. Vse druge šole imajo od 100 do 250. Nekaj posebnega je, da ima North Chicago stu-denčno vodo ne iz jezera. Glavna ulica je ob 8. cesti. Je nekaj trgovin, ena banka, pai restavracij in par garač. Ko sem hodil po glavnem trgu, se ini je zdelo, vse mrtvo, videl sem samo 10 ljudi na cesti. Ravno poldan je bilo ko sem šel mimo jako moderno opremljene restavracije. Pogledal sem malo notri ,a ni bilo niti enega gosta. V mestu ima pe-karijo neki Slovenec, ki pa proda več kruha na 10. cesti in v Waukegan en dan kot 14 dni v North Chicagi v mestu. Vsak hodi kupovat le v mesto Waukegan, tudi Slovenci spadajoči v North Chicago se drže le Waukegana. Tako sem preživel 10 dni v Waukegan in sem bil jako zadovoljen z ljudmi in otroci, cerkvijo in župniščem. Ko se je Father Butala povrnil domov z kratkih počitnic, sem se pa jaz vračal nazaj- v Chicago tudi s počitnic. Bivanje v Wau-keganu je bilo za me počitek. Sedaj pa bivam pri sv. Štefanu, kjer se mi jako dobro godi, sem brez skrbi, imam pa tudi dosti dela ž popisovanjem družin. Ljudje mi gredo na roke in sem se zopet seznanil 7 mnogimi starimi in mnogimi novimi prijatelji. -o- V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! V NAJEM STANOVANJE na 1833 W. 22nd St., 2. nadstropje, Chicago. ^ Pet sob, e-lektrika, kopalnica; $20.00 na mesec. Pokličite Wellington 4S28. (3285) Kdor se brani časopisa, ta se i brani znanja in to v lastno škodo- !----- . .. MILWAUCANOM! Vsem onim, ki so prijavili, da imajo stanovanje za v najem, sporočamo, da je stranka, ki je iskala stanovanje, istega že dobila, kar naj oni, ki so se prijavili, vzamejo na znanje. Uprava Amer. Slovenca. SLOVENCEM V CHICAGI naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam. JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street Phone Canal 4090 Chicago, 111. POZOR! Velika Blasnikova Pratika za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. Izvolite ponovno Tekom zadnjih deset let, je vedno zaposloval veliko število učiteljev slovanskega pokolenja. Ako bo izvoljen, bo nadaljeval to svoje stališče, biti pravičen in enak vsem, katerere lastnosti so ka-raktizirale njegovo administracijo. TOREJ VOLITE VSI ZA C. H. BARNES-A ZA ŠOLSKEGA NADZORNIKA! (Politični oglas) Dobra kupčija! VACUUM ČISTILEC Z znan radi njegovega stališča za modifikacijo Vol- 3 > steadovega zakona in vladne kontrole likerjev. 2 > Ameriška delavska federacija je endorsirala c kongresnika William A. Pittnegerja v njegovem bo- 5 ; ju za ponovno izvolitev. Mr. William Green, njen | predsednik, navaja, kakor sledi: g \ "Vrlo zadovoljivo se vidi iz kongresnega zapis- § | nika, da je kongresnik Pittenger podpiral in zago- § varjal vse predloge v korist delavstva. Izražam že- ž Ijo, da bi se vrnil za dolgo dobo v urad, za katerega 0 kandidira, kajti zagotovi jam vas, da smo v veliki po- 9 trebi za take može v kongresu, kateri bodo stali v boju za stvari, po katerih resno hrepenimo v kongre- 2 su Združenih držav." 9 (Politični oglas) i ■"OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOO-O-O-OOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOO"' ASTRE IN NAGELJNI, 1 DUCAT ........................35c SR0ZE GLADI0LY sveže narezane 1 DUCAT ........35c EDEN DUCAT ...............25c Kolar Floral Co. (PREJ J. J. KOLAR & SON) 6106 W. 22nd Street Telefon Cicero 1230 * * * * * * * * * * * 4» * * * * * * * * * * *** PaLACZEV POGREBNIŠKI DOM l Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. —* /jMpP^^S^ Smo na razpolago Clilcagi, Ciceri, r Berwyn in vsem predmestjem. — Pre- , ^^-jJmI T važamo umrle osebe iz vseh delov me- I >}• sta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, » A. jmBP A postrežba točna. — Automobili na raz- \ ' JjBfcnB Polauo za vse slučaje. V ^H^^lk T ^ FRANK E. PALACZ ^ ^ «|t Registrovani embalmer Idr m^^^EStok ^ + Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 ^B^rg^lSB^B^^P j" j* 1916 W. 22nd St. near Lincoln, ^f^^^/B/SM T J CHICAGO. ILL. J + * + * + + * + ŠIRITE AMER. SLOVENCA TISKARNA Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan. Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Oobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. gdnina oceanu , PREKO CHERBOURGA B DNI PREKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhiticjiih parnlkih, kar I jih plove, BREMEN in EUECPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Za navodila vprniajto svojega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD J 130 W. Ranrtnlp« 8»., jn{ Chicar* M ^ AMERIKANSKI SLOVENEC izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva' — Trgovci — Posamezniki m dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec \ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. A MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. Stran 6 Danes meni, jutri tebi. Govorimo o plemenih. So se izcimila. In v plemenih govorimo zopet o rodovih, narodih. Tudi to je tako prišlo. Evolu-cionisti' imajo svojo razlago. To pleme je prišlo iz tega pra-plemena, ki je še nekoč skakalo po drevesih, drugo iz drugega, ki je tudi skakalo in plezalo. Ako omeniš enotnost človeškega rodu, človeštva, te vrlo pomilovalno pogledajo ti evolucionisti, ker enotnost bi pomenila, da je ves človeški rod, in so vsi rodovi in vsa plemena prišla od le enega debla, enih prastaršev. Nočem se baviti s kakim znanstvenim raziskovanjem, kje je resnica, pri evolucioni-stih s svojimi raznimi debli, ali pri onih, ki vidijo le eno deblo. To ni noben znanstven dokaz, nikakor ne, da ne bo oporekanja, le pojav je, dasi je pojav zanimiv in značilen. Angleži in Nemci se pisano gledajo. Je pač tako prišlo. Ni treba, da bi bilo sovraštvo vedno grešno, je lahko čisto naraven pojav, kakor je ljube-1 zen. Nemec pri sedanjih raz-. merah smatra ugodno zase, t ako pride Anglež v škripce, j Politika je politika, imperia-1 lizem enako imperializem in revolucionarno gibanje pač re- j volucionarno gibanje. V Indiji dela Gandhi Angležem preglavico. Nemec se za- j dovoljno smehlja, ker pada na i angleški hrbet. ' Gandhi je napovedal bojkot1 [tujim tkaninam, Anglež je pri i tem prizadet. Nemec se smeji i še dalje. Gandhi hoče nekaj, storiti za indijsko delavstvo, | . ki trpi pod imperializmom, an-1 # i gleškim imperializmoom. De- j lavstvo, tudi nemško delavstvo, se veseli, ker veselje je opravičeno, ko se osvobojuje delavec, tudi indijski delavec. Vse v redu. Tkanin se v Indiji ne kupuje več, tako veleva Gandhi. Angleški trgovec v Indiji pa je . naročeval veliko množino tkanin, ki so bile izdelane od — ! Nemcev, nemških delavcev. — • Gre v prvi vrsti za predilnice j na Predarlskem. 1 In Nemec se ne smeji več, 1 ' da Gandhi bojkotira inozem- ' ' ske tkanine, bojkotira angle- 1 ' škega trgovca, ki dela za im- 1 perializem, ker angleški indij- : ski trgovec je odpovedal naro- 1 čila tkanin iz predarlskih pre- 1 dilnic, ko se ne kupuje take 1 ' robe v Indiji, in nemško delav- f stvo v predilnicah na Predarl- 1 skem ima počitnice, hudo neprijetne počitnice s precej ( , praznim trebuhom, ker obi-at f , v predilnicah je bil omejen, 1 , moral biti omejen na eno tretjino, nemški delavec pa se ne ® more le na eno tretjino naje- 1 ' sti. Danes meni, jutri tebi. Vidim uvod k temu poročilu, 2 V kateri se glasi: "Bojkotno gi-se banje, ki ga je razvnel Gan- , i- dhi po vsej Indiji, dokazuje, ti. kako ozko so povezani med se-J- boj gospodarski interesi raz-o. ličnih dežel sveta." a- Meni bi skoroda ti povezani a- interesi nudili neke vrste do-i- kaza, da je vse človeštvo enot-e- no, in je krama raznih evolu-> cionistov o pradeblih in P13' r- dedih raznih pokolenj vrlo — ti švoh celo po tem — dokazu, bi Da je čisto za nič, o tem ima-tci mo druge resnično znanstvene e- dokaze. Ta "danes meni, jut" e- tebi," je le nekak — dodatek, corolarium se pravi to v latin* m ščini. n. * * * i- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! 10 PROSLAVA 30-LETNICE D®-SV. JOŽEFA ŠTEV. 53, KSKJ' (Nadaljevanje z 3. str.) šega northchicaškega župa,,a' 0 Ta ozlovoljen naredi opazuj ^ "No, kaj ne boš vstal?" J* 0 pa brezbrižno sedi naprej-0 Zupana pograbi nevolja pravi: "Fant, kaj pa je s |boj? Ako hočeš kedaj kaj ^ moraš biti bolj agilen in en 'gičen. Jaz sem se vse sV°_ j. j življenje trudil, da sem se Pj n rival naprej, da sem, kar ? 3_lVstani in daj mi gasolina, !ga nimam niti kaplje vec. ^ 1 Fant ga pogleda in se t. j prosti z naslednjimi kese a j mi: "Vse prav, kar prip°ve | jete, da ste se vse življenje P^ ^ j rivali naprej ampak daneS'^_ -.hočete kam naprej, bote v "nižin' - rah se porivati, ker m«1; J1 I nllfl Lj pri roki nobenega g 5 j smo vsega prodali . . • vSe j' i je župan s to šalo spravi' ,v najboljšo voljo. n I Za njim je govoril pa zUy, e mesta North Chicago, e E- Atkinson. nj Nato so govorili še ® pravdnik g. A. V. Smith; ^ e mišener g. Nick Keller in ( Maks Przyborski. Slovenski govorniki P3.^ bili: Pi-eč. g. John PleVnKi slovenski župnik iz Joliet'^, je v svojem govoru P^ je e tudi več dovtipnih. Za 11 J1 ^j, govoril g. Jože Zalar, S^ nik KSKJ., kateri je če* '> • rlrllšt ! društvu na proslavi m o1 ' $ nim ustanovnikom. Pove ' ^ navajal je številke, kol1 ^ že KSKJ. storila za svoje ne in članice, ki so potre r njene podpore. NjegoV » 3 je bil z velikim navduse ^ sprejet. Govoril je tudi Frančich, nadzornik K . ^ " kateri je čestital naselb"1^ • društvu na proslavi. " j so tudi predsedniki in ^ niki domačih društev. Med govorniškimi ~ so nastopale Ukalele in zabavale navzoče s ? ^ je lepimi pesmimi. Nfstr°u0rin tudi pevski cerkveni 2 je zapel več pesmi. NajleP gp, ; bila zaključna pevska pesem "Lepa naša doT?°nitef nakar se je program zaključil. .. jo' Nato pa se je otvctfj ^ 5e mača veselica, na kat ^ gostje in vsi prav PnJe bavali. Lepa je bila proBlav»jožeffl setletnice društva sv. ^ je št. 53 KSKJ. in vsi, kii ■ p0-udeležili, je ne bodo zi y^ zabili. Z njo je druSt glo najlepši moralm dJtr kakor tudi drugače, r lji proslave dr. sv. ^ služijo vse priznanje ^ lep in bogat progra^ gV joto dodali zgodovim aT-p0rfl# žefa nov list, ki bo slovenskim pijonirje^ ^ ^ ne slovenske naselbin ^ a riški Vrhniki. Boff * meriške Vrhničane-