GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 20. JULIJA 1062 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 30 S PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA IN OBČINSKEGA ODBORA SZDL V KOPRU O OG ekonomske proble- misije za delitev čistega dohodka, Na skupnem plenumu občin- la, zavlačevanje v zvezi z dolo- nezavidljive skega sindikalnega sveta in ob- čitvijo marž, v kmetijstvu, grad- matike kmetijskega kombinata je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, činskega odbora SZDL v Kopru beništvu in turizmu oziroma go- lotile vse tri občine skupaj. V go- da gospodarske organizacije niso minuli petek so tako poročevalec stinstvu ne preveč prijazno vre- stinstvu in turizmu beležijo vi- dovolj skrbno sestavile dokumen- Rado Pišot kot v kasnejši raz- me itd. — zato pa nalaga kolek- den napredek, z dobrimi rezultati tacije, zato niso bili redki primeri pravi temeljito pregledali stanje tivom tem večjo odgovornost do- pa se ne morejo postavljati letos zavračanja. Pozitivno oceno pa v gospodarstvu v koprski komuni sledno odpravljanje subjektivnih v prometu, v skoraj kritičnem vsekakor zasluži podatek, da šte- za razdobje prvih petih mesecev slabosti, ki so marsikje še vedno položaju pa se je znašla večina vilo zaposlenih z osebnimi dohod- letos. Skupnega sestanka so se huda rana in se čedalje bolj raz- obrtnih proizvodnih podjetij, kjer ki pod 20.000 dinarjev stalno pa- udeležili tudi predsedniki sindi- hajajo s konceptom novih gospo- z ustvarjeno realizacijo marsikje da v korist višjih kategorij, saj kalnih podružnic vseh Večjih darskih smernic. Predvsem pa je le s težavo vzdržujejo ravnotežje se je število 1860 zaposlenih z podjetij, med gosti pa je bil tudi stremeti za tem, da v kolektivih med realizacijo in stroški ter manj kot 20.000 dinarjev prejem-, « predsednik OO SZDL Koper Gu- odločno napovedo boj odpravlja- osebnimi dohodki. kov v januarju znižalo že v maju stav Guzej. nju nesorazmerij med osebnimi Kar zadeva delo občinske ko- na 671 oseb. V kritični oceni zastran zaosla- dohodki in proizvodnjo oziroma jan.ia proizvodnje je vsekakor produktivnostjo ter s tem povc- najbolj zaskrbljujoče stanje v in- čajo neposreden vpliv na odpravo dustriji, ki je v prvih petih me- nesorazmerij med protrošnjo in secih dosegla komaj 25 odstotkov osebnimi dohodki, letnega plana. Pet do šestodstot- Pri tolikokratni zahtevi po od- no zaostajanje v povprečju naj- krivanju rezerv, ki so v večini bolj zaostruje položaj Tomosa, gospodarskih organizacij preveč kjer so ob koncu meseca maja prepuščene kampanjskim akcijam. Občinski odbor SZDL in občin- ponekod ni sistematičnega dela in zadovoljili komaj predvideno tri- velja omeniti predvsem pomanj- ski sindikalni svet v Sežani sta da so v nekaterih gospodarskih mesečno proizvodnjo, medtem ko kljivo izkoriščanje strojnih na- pred dnevi razpravljala o priza- organizacijah težave, ki jim že je izjemen primer Iplas s 77-od- prav. Marsikje so 'namreč stroji devanjih delovnih kolektivov za dolga leta niso bili kos v glavnem stotno realizacijo letnega plana v izkoriščeni komaj 50-odstotno, če- boljše gospodarjenje. V zadnjem zaradi subjektivnih vzrokov, prvih petih mesecih. prav tržni in drugi pogoji dopu- času so v sežanski komuni prire- v se2anskj komuni ne morejo Sicer ni moč trditi, da v veči- ščajo marsikje uvedbo dveh iz- dili 15 posvetovanj za vsa pod- bjti zadovolini z letošnjim' izva- ni gospodarskih organizacij do men, izpopolnjevanje proizvodne- ročja gospodarske in družbene janjem finančnega plana. Tako na S prvimi rezultati niso konca leta ne bi mogli zamuje- ga procesa in podobno. dejavnosti, ki so pokazala vrsto primer je SGP Kraški zidar do nega popraviti, vendar pred tak- Za kmetijstvo je plenum ugo- pomanjkljivosti v izvajanju dru- konca ma;a finančni plan reali šno realno oceno ne bi smeli ni- tovil, da koprska KZ v količkaj žbenih nalog in nakazala pot, da ?ira] g koma; 290/0 Aluminij Ko- kjer zatiskati oči. Sicer je kazno, normalnih vremenskih razmerah bi gospodarstvo te komune dose- men s 4'g „^ mizarsko podjetje v da so marsikje po sredi tudi po- lahko zaključi poslovno leto ugo- glo večji razmah. Na teh posve- Senožečah z' 41,31%, mlekarna v sledice povsem objektivnih okol- dno, medtem ko so se reševanja tovanjih je bilo ugotovljeno, da Scžanj s 43 o/0> mehanična tkalni- nosti, kot na primer omejitev ^ mims^simssss^m^m^m^ ca v Senožečah z 39 %>, Jadran — uvoza reprodukcijskega materia- ♦ obrat marmor s 27®/«. tovarna PARTIZANSKO SLAVJE se^Kra^oprfmi DutovTjfs3 45 NA TRSTELJU TfaHIlIMaHiTfra odstotki, vtem ko je splošno obrt- V nedeljo se bodo na Trsiclju zbrali stari .borci s Krasa pavske doline in proslavili seto obletnico ustanov kraške partizanske čete, ki je bila ena izmed prvih narodnoosvobodilnih enot na Primorskem. Ta četa se je razvila iz kraškega minerskega voda, ki mu je poveljeval narodni heroj Anton Šibelja-Stjenka. Na tem partizanskem srečanju bosta nekdanjim partizanom govorila bivši komisar čete Jože Če-rin-Peter in podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan, nakar bo sledil bogat kulturni spored. -■mm. •oodjetje v Sežani konec ju- ^ : ov dovolj zgo- £ bo potrebno krepko zastaviti lastne moči za dosego začrtanih nalog. In tega se vsi delovni kolektivi dobro za-1 vedajo, saj vedo, da sta delovna v,s e pomenila oboga- ' titev gledališke sezone, kjer po številu prebivalstva ne bi" Slabo vreme je žal skazilo predstavo baletnega ansambla ln orkestra pričakovali znatnih izboljšanj, sarajevske opere. Po dveh dejanjih »Romea in Julije« se je ulll dež in Arrlgoul v Izoli. Vedri program je privabil več kot tisoč oblskovavcev. Svojevrsten uspeh je dosegel s svojim nastopom sovjetski estradni ansambel Solovjev: občinstvo v Izoli in Portorožu je namreč začelo peti skupaj z nastopajočimi, ko je šlo za znane pesmi. Sovjetl so se odlikovali zlasti s kvalitetno interpretacijo in serloznlm pojmovanjem lahke glasbe in raznih priredb. Za zaključek prvega dela Je ansambel tržaškega gledališča uprizoril Shakespearovega »Hamleta« s Stane-tom Starešlničem v glavni vlogi. S predstavami v Kopru ln Piranu je tako ansambel zaključil svojo pet-najstdnevno turnejo po Sloveniji. Obe uprizoritvi si Je ogledalo številno občinstvo, predstava na piranski Puntl je bila še posebno doživetje zaradi Izredno primerne naravne In spet smo minulo nedeljo ob slovenski obali zažvižgal i tisto znano vižo: »Vsi so prihajali, sadja ni b'lo ...« Mar ni žalostno, da se tudi sršdi letošnje sezone tradicio-nalho pritožujemo o slabi oskrbi s sadjem od Debelega rtiča do Pirana, se pravi tam, kjer bi moralo biti sadja na pretek in po resnično najnižjih cenah. Toda minulo nedeljo, ko so bila vsa kopališča in obmorska mesta prepolna .domačinov in turistov od blizu in daleč, smo zaman iskali prodajavce sadja tako v Ankaranu, kot. v Plesi. Le v Portorožu- in Piranu je podjetje Fruc.tus nudilo lepe breskve. Zato beseda o njih! Znano je, da v obalnem področju pridelajo okrog 4.0 vagonov breskev. Toda vprašanje je ceha, in »zavozlava« pot. od pro-izvajavca do potrošnika. In o tem gordijskem vozlu je bilo govora v torek v prostorih Gospodarske zbornice okraja Koper, ko je sekcija za trgovino povabila za zeleno mizo nekatere proizvajavce in posrednike sadja potrošnikom, da vidijo v svpiem ogledalu, kai nudijo potrošnikom. Na mizi so bili vzorci breskev, ki so bile v dopoldanskih urah kupljene v koprskih trgovinah, s sadjem. In zelenjavo. Ob vsakem vzorcu pa cene: IPO dinarjev ra kilogram (IV. kakovost), J on dinarjev (III. kakovost), 160 dinarjev (III. kakovost), 170 dinarjev (II. kakovost) in 130 do 190 dinarjev (I. kakovost). Zakaj je tako, je sedaj vprašanje, okrog katerega se je zasukal pogovor. Pavšalistl pravijo, da so prisiljeni nakupovati od proizvajavca ali gro-sista nesortira.no blago in zato, da bi ga čimprej • spravili v promet, formirajo cene tako, da breskve slabše kakovosti krijejo nižjo ceno od dejanske pri breskvah boljše kakovosti. 2e ob tem je prišlo na dan, naj bi proizvajavci in maloprodajna trgovina upoštevala bolj kot doslej predpise o sortiranju blaga ter za vsako vrsto določila realne cene, ne pa verižnih. Nadalje je bilo ugotovljeno, da kmetijske zadruge prodajajo pavšali stom sadje in zelenjavo po enakih cenah, kot jih same nudijo potrošnikom na svojih stojnicah, ali pa grosisiom, ker so KZ bolj zainteresirane na sklepanju večjih pogodb, saj gre v takšnih primerih za bolj enostavno poslovanje. Nekaj pa velja omeniti! Zakaj čakajo nekateri proizvajavci na trenutek, ko zaradi pomanjkanja blaga na stojnicah doseže ponudba astronomske številke in javno kritiko, pri tem pa v njihovih skladiščih nesortirano sadje — gnije. Za zaključek še upanje, da bo v kratkem breskev dovolj po zmerni ceni, a na žalost spet zaradi »Intervencije« ob zeleni mizi. (siS) nam pokaže nadvse zanimiv po- občinstvo ter izvajavci so čimprej po- scene ln odlične akustike, jav. Menjalnica je imela letos v Iskali streho, blagajna zavoda pa je DrugI del poletnih prireditev bo po- vračala denar za plačane vstopnice, svečen festivalu jugoslovanske fol-prvem polletju prometa 7,247.450 Arhitektura glavnega koprskega trga klore. Začetek bo 30. julija v Kopru lir lani nh ictpm na «mn 3e bUa imenitna naravna scena temu z nastopom izvirne folklore, prav ta- ' lanl 00 lslem času pa samo znanemu delu. ko pa bo koprski trg prizorišče slav- 1,255.200 lir. Še večje uspehe pa VeC sreCe — »n največ obiska sploh nostnega zaključka 4. avgusta, ko bo-., , . . I, — Je Imela skupina Dalmatlncev Ra- do nastopili trije jugoslovanski po- pricaliUjejo za prihodnje tedne. R; dla Zagreb, ki Je nastopila na Vrtu klicni folklorni ansambli — KoTo iz Beograda, Lado lz Zagreba in Tanec lz Skopja. V Kopru bo 1. avgusta,nastopil še gvlnejskl folklorni ansambel Kelta Fodcba. V Portorožu bo nastopil 1. avgusta KUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane, 1. avgusta bo zaključna revija amaterskih folklornih ansamblov, 3. avgusta pa bo nastopilo Kolo iz Beograda. V Piranu bo nastopil ,r , , , , ,. . , . , , , . , , ., v , , 31. julija KUD »Tine Rožanc« lz Ljub- V torek pretekli teden je v hle- nenadoma izbruhnil požar v hle- ^„e in 3. avgusta Lado lz Zagreba, vu kobilarne Lipica na Krasu vu z mladimi konji. Zaradi obi- v Izoli bo 2. avgusta gvlnejskl Kelta -- lice suhe slame bi se rdeči pete- Fod„cba-J5- „aveiU5t2vpa1,Kl?1I° .VLE?"» .. , , . v. t, grada. Tanec iz Skopja bo nastopi! POSVET O VSKLAJEVANJU lm nedvomno Kmalu razširil na 3- avgusta v Ankaranu, mkud »Ivo TVFr TTVK celotno poslopje, Če domača ga- Lola-Ribar« lz Beograda pa 31. julija „ .„ .. ,. . , „ . .< sivska četa, ki je žal zelo slabo v Ankaranu in 20. julija v ilirski Bl- Prejšnji torek je bi v Postojni opremljena, ne bi poklicala na strlcL _ drugi sektorski posvet republiške e ko]egov iz Sežane. Gasivci komisije za izvajanje predpisov o prostovoline gasivske čete iz Se- delitvi_ čistega dohodka s pred- žane so, bm v najkrajšem času sedmki m tajniki občinskih ko m h na kraju samem ter so uspešno hL'L1j?tih lokalizirali požar, za kar jim je fljah priredili priljubljeno mla- r ca. Na posve u, ki sta ga vodila kolektiv kobiiarne izrekel prizna- dinsko javno predstavo pod na- clana republiške komisije inz. I. nje in zahval saj bi lahko na_ ° >Pokažikaj znaš« števil- Klemencič in M. Jenko, so se po- sta]a velika in domala nepoprav_ ™ obiskovavci so navdušeno menil o poteku in problematiki ^ gkod fte jim ne bi usnelo mljali bogat in zanimiv spo. ftS rešiti tudi števiInih mladih k0" red in so nastopajočim čestitali k okrajev ter o nek"tTrih vsebin- *OTeče?a. °0mne" nadvse lepemu uspehu. Upamo, skih in metodoloških vprašanjih TUDI NA ŠKOFIJAH — POKAŽI, KAJ ZNAŠ Minulo nedeljo so tudi na Ško- vajo, da je nekdo odvrgel ciga- da bodo tej prireditvi v nasled<- , , - _ , , retni ogorek, zato bi veljalo v njih mesecih sledile podobne in bodočega dela občinskih komisij.. bodo-e ge bo]. strogQ upoStevati ^ bo]j razgibane dejavnosti mla- --;— številne najviše v kobilarni o pre- dine na Škofijah in v bližnjih POLLETNE KONFERENCE povedi kajenja. (b) naseljih. CS SINDIKALNIH PODRUŽNIC Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Postojni je na seji v sredo razpravljalo o aktu- „ _ h._bl ■ alnih nalogah sindikatov v pro- E" fe i-=J t—IVMi Liti ¿j O O O izvodnji ter sklenilo priporočiti vsem sindikalnim podružnicam v' gospodarskih organizacijah postojnske občino, naj podrobno in analitično razpravljajo o polletnih rezultatih gospodarjenja in delitve v svojih podjetjih. Po priporočilu predsedstva naj -bi imele vse sindikalne podružnice takšne polletne proizvodne konference najkasneje do. srede avgusta. .-(ma) Minulo soboto je bila v Kopru športna in kulturno zabavna prireditev pod naslovom »Aplavz za tri...«, ki jo je organizirala mladina tovarne Tomos s sodelovanjem mladinskih organizacij Tovarne avtomobilov Maribor ter Industrije motornih vozil iz Novega mesta. Popoldanska športna srečanja v Erika Kokont, članica tekmovalne ekipe Tovarne avtomobilov Maribor, je osvojila občinstvo s popevko »Podmoekovskl večeri« ln prejela I. nagrado malem rokometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu so v generalnem plasmanu prinesla prvo mesto Mariborčanom, drugo Koprčanom in tretje Novomeščanom. Zvečer pa je bila v tovarniški restavraciji kulturnozabavna prireditev. Pred mikrofonom so se zvrstili mladinci ln mladinke vseh treh tovarn s popevkami, šalami, recitacijami in s prikazom spretnosti. Med popevkami je prvo mesto osvojila članica TAM Erika Kokont, saj ji je komisija priznala vseh 20 možnih točk. Izmed šaljivk je prvo mesto osvojila šaljivka »Modrovanje« Milana Bratoše iz IMV. Prvo mesto v recitiranju pa je osvojil Branko Vatovec iz Tomosa z odlomki iz Ciganske poezije, in tudi Rado Paravec je navdušil več kot 500 gledavcev s Puškinovim Črnim šalom. Spretnostna točka je prinesla prvo mesto tekmovnvcu. tovarne Tomos Rudiju Cerkveniku. Za konec so se ekipe pomerile še v odgovorih na razna vpraša-šanja iz motorne industrije in v tej disciplini so zopet zmagali Mariborčani. Rezultat tekmovanja: 1. TAM s 146 točkami,. 2. TOMOS s 130 točkami, 3. IMV s 119 točkami. Ekipa Tovarne motorjev Maribor je prejela tudi pokal »Aplavz za tri,..«, drugi dve ekipi pa spominska darila. 0 Industrijska podjetja Slovenije so v prvih petih mesecih letošnjega leta izvozila za 7883 milijonov dinarjev svojih izdelkov. Lani v enakem obdobju pa je vrednost izvoza dosegla le 6976 milijonov dinarjev. Doslej je bil plan izvoza za letošnje leto izpolnjen s 40 odstotki, □ Tobačna industrija je sklenila pogodbe s pridelovalnimi organizacijami za odkup 35.000 ton tobaka, to je trikrat več kot lani. Pogodbe je bilo moč letos hitreje sklepati zaradi veliko bolj ugodnih odkupnih cen. Za letos je predvideno, da bomo izvozili več kot 10 tisoč ton tobaka. E3 Tovarna telekomunikacijskih naprav Nikola Tesla v Zagrebu je že začela serijsko izdelovati peteroštevilčne števce telefonskih pogovorov za avtomatične centrale v PTT prometu. Letno bodo izdelali za potrebe domačega in tujega trga do 200 tisoč števcev. Ta tovarna bo v kratkem začela izvažati svoje izdelke v Južno Ameriko, na Bližnji vzhod in v severno Afriko. 0 Na seji predsedstva centralnega odbora sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije so predlagali, naj bi zdravniki in drugo zdravstveno osebje prevzelo določene obveznosti neplačanega dežurstva, nad minimalno obveznostjo pa naj bi honorirall vsako nadurno delo. Gibanja osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev pa naj bi bolj vskladili s prejemki v drugih kolektivih in pri tem bi morali upoštevati specifične pogoje dela medicinskega kadra v vsaki komuni kakor tudi prizadevnost posameznikov. F3 V LR Hrvatski pripravljajo novo teritorialno razdelitev na okraje in komune. Namesto sedanjih 26 okrajev predvideva sedanji orientacijski načrt ustanovitev 9 novih okrajev, a število občin bi se skrčilo skoraj za polovico. E3 V prvi polovici letošnjega leta je število televizijskih sprejemnikov v Sloveniji naraslo od 10.481 na 17.067, to je za 63 odstotkov. Sedaj pride v Sloveniji en televizor na 96 prebivavcev. Istočasno se je znatno povečalo tudi število radijskih sprejemnikov in sedaj je že 332.788 naročnikov. V Moskvi je bil te dni svetovni kongres za splošno razorožitev in mir, ki je odločno nastopil proti kakršnemu-koli poskusu uporabljanja jedrskega orožja. Udeleženci kongresa so pozvali tudi vse vlade držav, naj se odrečejo jedrskim poskusom in sklenejo sporazum o prepovedi uporabljanja jedrskega orožja. 0 Na 57. seji odbora 18 držav, kateril) predstavniki s$ udeležujejo konference za razorožitev v Ženevi, se je nenadoma pojavilo upanje, da bodo pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov .zaključena z uspehom. Vendar so za sedaj še vedno v ospredju stališča ZDA in SSSR, ki so si nasprotna glede splošne razorožitve, © Vodstvo začasne alžirske vlade je zašlo v dvotirnost. Nesoglasja med ministri, posebno še med predsednikom Benhedo in podpredsednikom Ben Belo se vrte okrog vprašanja zakonitosti začasne alžirske vlade, ker »ne upošteva sklepov Nacionalnega sveta alžirske revolucije«. O Britanski premier Macmil-lan je izključil iz svojega kabineta sedem ministrov in ob tej priložnosti omenil, da je ta sprememba v britanski vladi, ki je vzbudila v svetu veliko pozornost, prva etapa v nadaljnji preosnovi državnega vodstva Velike Britanije. O Predstavniški dom ZDA je odobril načrt za pomoč tujini za proračunsko leto 1962/63 v znesku 4 milijarde o 688 milijonov 500 tisoč dolarjev in pooblastil predsednika Kennedyja, da odobri finančno in gospodarsko pomoč tudi Jugoslaviji in Poljski. © V Kairu se je zaključila ekonomska konferenca držav v razvoju, ki so se je udeležili predstavniki 36' držav. Kairsko deklaracijo bodo izročili tudi vršilcu dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tantu z zahtevo, naj pride kot dokument na dnevni red zasedanja Generalne skupščine OZN. OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA — 22. JULIJU Teror rodi odpor. Ta stara resnica se menda še nikoli ni tako uveljavila kot v primeru trpin- ; ff. L 1■'■:> m*-* ^■f./m-K • ,-si C I j --- i V.V.-V ISIS IP Wmm mt(i mm WBam® Edvard Kardelj-lj in pobudn" radžordževičev ali pa pod fašističnimi strahovladami za meja- mm - - Franc Leskošek-Luka, prvi Itoman-dant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet mi bivše Jugoslavije. Seveda je bil ta odpor organiziran, voden po najnaprednejših borcih za JSSi1 JS^r v M'' Miha Marinko, komisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet pravice delovnega človeka. Zavestna sila in moč, nakopičena v politični stranki delavcev, kme- LEPSI DOM ZA POTOMCE »... Kajti kolikor tisoč jih je padlo na bojiščih, kolikor tisoč jih je umrlo doma od vsega hudega, ostalo jih je še dovolj, da se zgodi, o čemer sem trdno in verno prepričan: na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh, si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom, ki si ga bodo uredili po svoji iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem v novih spoznanjih dozorelem razumu ...« (Ivan Cankar) tov in delovne inteligence — v Komunistični partiji Jugoslavije — je bila edina sposobna ta odpor tudi usmeriti v oborožen upor — v splošno ljudsko vstajo, ko je sila prekipela do vrhunca in so fašistične horde aprila 1941 zasedle Jugoslavijo. Vodstvu KPJ je bilo že dolgo jasno, da se buržoazni korumpi-rani režim s svojo protiljudsko politiko ne bo upiral'zavezništvu s fašisti. Ker pa je bilo hkrati jasno, da ogromna večina jugoslovanskih ljudi ne želi paktira-nja s fašističnimi tiranijami, zaradi česar je bilo pričakovati napad na našo deželo, so komunisti že veliko poprej opozarjali na to pretečo nevarnost. Opozarjali so, da slabo opremljena in moralno razrahljana kraljevska armada ne bo sposobna zaustaviti fašističnega navala, čeprav so mnogi na Za- Maršal Tito, vrhovni komandant partizanskih čet Jugoslavije čenega delovnega ljudstva, v primeru vseh Jugoslovanov, pa najsi so trpeli pod izkoriščevavskim režimom kraljevske diktature Ka- Boris Kidrič-Peter Ivalan, sekretar Osvobodilne ironte Slovenije Josln vldmar-Saša predsednik OF hodu verjeli v legendarno junaštvo jugoslovanskih vojakov. Bilo pa je že prepozno, ker je izda-javska politika kraljevskih ministrov, kneževskih interesov ter plačancev tujega kapitala onemogočila vsakršen organiziran odpor. Po vseljudskem uporu-proti paktiranju s fašisti je sledila nagla okupacija naše dežele. Komunistična partija Slovenije je tik pred vojno dosegla akcijsko sodelovanje s skupino krščanskih socialistov, z demokratičnim delom Sokola in s skupino uglednih kulturnih delavcev. To je bil zametek prave ljudske fronte, organizirane že aprila leta 1941 v Osvobodilno fronto slovenskega ljudstva za oborožen upor in boj proti okupatorju. Ko je skoraj ves svet verjel, da Jugoslavije ni več, ko so si jo okupatorji že razdelili med seboj po» presenetljivo naglem razsulu uradne jugoslovanske armade, tedaj je prišla nenadoma do veljave ta organizirana politična sila slovenskega ljudstva s Komunistično partijo na čelu. Ze julija 1941 so prvi streli o tem poučili ohole okupatorje, ki nikoli več niso mogli streti tega odpora, pa čeprav so v kri in ogenj potopili vso našo deželo. V gigantskem boju so podlegli. mm Uresničile so se napovedi naših kulturnih velikanov Prešerna, Cankarja, Gregorčiča, Kosovela, Zupančiča in drugih o zmagovitem boju slovenskega in jugoslovanskih narodov za svobodo Silna je v človeku želja po svobodi. Kolikor bolj mu je ta omejena, toliko bolj si jo želi, toliko več moči je pripravljen preliti v boj za svoje življenjske pravice. Se ko ni bilo organizirane politične sile, ki bi znala uspešno zbrati in "usmeriti v učinkovito akcijo te želje, so naši kulturni velikani v pesmi in vezani besedi budili in gojili to željo. Preroško so napovedovali dan, ko bo hotenje po svobodi razdrlo jezove tiranije, zlomilo okove sužno-sti in po zmagovitem boju vzpostavilo nove odnose med ljudmi. Pred Prešernovim umom mora človek skloniti glavo. Po skoraj sto letih so njegova Zdravljica, njegov Krst pri Savici, njegov Sonetni venec, pa Elegija in druga dela spremljala Slovence v boj za svobodo — šele tedaj smo genialnega pesnika povsem razumeli. In Cankarja z njegovo pogumno besedo, ki je bila strup za bogataše, za hlapca Jerneja pa zdravilni obliž v njegovem trpljenju, močna sila, ki ga je vlekla v boj za svobodo. Primorska neizpeta pevca Gregorčič in Kosovel sta skupaj z Gradnikom dala svoja imena za naziv prvim primorskim partizanskim brigadam. Gregorčičeva in Gradnikova, pa Bazoviška,-Vojkova, Prešernova in Kosovelova — tako so si sledile udarne pesti primorskega ljudstva, nakar so se jim pridružile še prekomor-ske brigade — pet po številu in še slavna tankovska navrh, v kateri so bili v glavnem mladi primorski fantje. »Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast! Njih misel je bila prava: Ne bele krizanteme na ogoljen frak —■ rdeč nagelj na kamižolo! Ne hoj se, narod se ne da oslepariti, ne da si zapreti oči! Naj ga vodijo po stran-potih, po močvirju, po temi — sam bo našel pot do sonca! Flevcl so sejali, vzrasla pa bo pšenica...« (Ivan Cankar) ^Jugoslovanski komunisti smo namreč tedaj sodili, da je borba na življenje in smrt s fašističnim blokom neogibna zgodovinska nujnost. Zato smo branili stališče, da se je treba fašizmu skrajno odločno upreti na vsaki točki njegovega pritiska. Vsaka kapitulacija je krepila Hitlerja. Vsak odpor ga je slabil... Edini izhod iz nevarne zagate je bil potemtakem oborožen odpor, čeprav je bilo jasno, da buržoazna jugoslovanska armada ne bo sposobna dalj časa vzdržati pritiska Hitlerjevih divizij. Toda začasni poraz uradne jugoslovanske armade ne bi pomenil konec odpora narodov Jugoslavije. Narobe, nujno mora postati samo njegov začetek. Leto 1941 in ves kasnejši razvoj narodnoosvobodilne vojne v Jugoslaviji sploh in v Sloveniji posebej šta pokazala, da smo imeli komunisti prav, ko smo zavzeli tako stališče.« (Edvard Kardelj) MOGOČEN DELEŽ PRIMORSKE V REVOLUCIONARNEM BOJU ZA SVOBODO Pravzaprav bi lahko tako rekli s Cankarjem, da si je narod začel pisati na Primorskem svojo sodbo sam še v prvih spopadih s fašisti na državnozborskih volitvah leta 1921 — o tem je bilo veliko pričevanj ob raznih pri- razu Jugoslavije leta 1941 silno domovine, mrzlo sovraštvo do fa- epopaja na Primorskem in v Istri, hudo za vse primorske Slovence, veka, ki bi mislil drugače, ki ne Premnoga grenka solza je bridko kanila z razoranih lic. Toda za obžalovanje ni bilo časa. Najprej šepet in kmalu glasna beseda o borcih za svobodo je ložnostih že tudi v Slovenskem prerodila čez noč vse ljudi in se Jadranu. Naslednja leta strahovi- me osvobodilnega boja ni nikjer tega fašističnega terorja pa so rahlo zagrnila in prikrila hotenje po svobodi, po združitvi z Jugoslavijo, v kateri so Primorci videli izpolnitev svojih svobodoljubnih želja. Mnogi so v tistih letih pred črnim nasiljem prešli želica, vseh neštetih junakov do-v Jugoslavijo. Večina jih je za- movina niti ni mogla nagraditi man iskala sanjane vzore, ker ni po zasluženju. Za nagrado se pa tudi nihče ni pehal — iz srca Narodni heroj Tone Toni hotela skloniti svoje hrbtenice pred izkoriščevavskim režimom. Preganjali so jih žandarski bajoneti in policijski pendreki ter so mnogi trpeli za rešetkami režimskih zaporov. Mnogi so se izselili v tujino s trebuhom za kruhom — požrl jih je Egipt, izgubili so se v daljni Argentini, v francoskih gozdovih in belgijskih rudnikih. Toda večina je ostala doma. V njej je zatajevano tlela uporna iskra in samo čakala najmanjšega vzroka, da se razgori v mogočen plamen, ki bo požrl vse, kar se mu zoperstavi. Tlečo iskro je gojilo in ohranjalo vedno živo predvsem upanje v matično domovino na vzhodu, Zato je bilo trenutno razočaranje ob razsulu in bliskovitem po- je bi želel zmage nad tujcem. Med Primorci ni bilo izdajavca. Zahrbtno raztreseno 'seme razdora ni moglo pognati sredi strnjenih želja po svobodi, po glasni slovenski besedi in pesmi. In pesem je vriskala čez kraške goličave in Vipavsko dolino, odmevala po Istri in donela čez Brda in tolminske grape. Pela je o svobodi, slavila junake in budila pogum v ljudeh. Zrušila je osovraženi črni režim in vriskaj e prerasla v splošen ljudski upor. Neštete legende junaštva, požrtvovalnosti in pogumnega od-gorela ljubezen do svobode in rekanja je spletla osvobodilna več padlo na tako1 rodovitna tla. Prvi partizani so že avgusta 1941 začeli vezati nevidne niti upora proti 25-letni fašistični okupaciji na Primorskem. Ni ga bilo člo-Veliko herojev je dala naša de Debelo knjigo bi moral napisati tisti, ki bi hotel samo približno orisati vsa junaška dela znanih herojev in junakov na spodnji sliki. V njih se zrcali vse mogočno hotenje svobodoljubnih primorskih ljudi po človeka vrednem življenju, po svobodi in po bratskem sožitju vseh Jugoslovanov v svobodni domovini. Dan vstaje in ljudske revolucije slovenskega ljudstva tudi letos na Primorskem kar najlepše slavimo. Na Trstelju se bodo zbrali 22. julija' preživeli borci prve kraške čete in skupaj s pre-bivavci proslavili ta naš veliki praznik. prisega Prisegam pred svojim narodom in sobojevniki: da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom; da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno ln zavestno vstopil in ne bom odložil orožja do popolne zmage nad fašističnim okupatorjem. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo fo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj! ace o noro z k ČESTITA * DELOVNIM KOLEKTIVOM '•A- IN CENJENIM GOSTOM Tir ZA 22. JULIJ! VSEM ODJEMALCEM NAŠIH IZDELKOV ISKRENO ČESTITAMO K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE T EiÙi OB DNEVU VSTAJE iskreno čestitamo vsem državljanom, posebno pa še našim cenjenim odjemalcem — gostinskim in trgovskim podjetjem, obratom, nienzam in počitniškim domovom - ter se priporočamo z veliko izbiro kvalitetnega UNION piva, najboljših žganih pijač in likerjev, sadnih sirupov in naravnih sadnih sokov, malinovca ter mineralne vode po zelo ugodnih cenah! DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA VSEM BORCEM ZA IZGRADNJO SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ISKREN POZDRAV IN Ci jTITKE ZA 22. JULIJ! i ¥ VSEM KORISTNIKOM NAŠIH USLUG ČESTITA K OBLETNICI DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA SEŽANA MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT ČESTITA ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ — SVOJIM ŠTEVILNIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU SLOVENSKEMU LJUDSTVU! & ft NAŠI HITRI IN SODOBNI PREVOZI BLAGA V DRŽAVNEM IN MEDNARODNEM TRANSPORTU SO ISKANI IN PRIZNANI DOMA IN V TUJINI SEŽANA opravlja vse vrste gradenj solidno in hitro * * K prazniku vstaje delovnega ljudstva Slovenije iskreno čestita svojim poslovnim prijateljem in graditeljem socialistične Jugoslavije! TOP&OVOO KOPER čestita k dnevu vstaje slovenskega ljudstva vsem svojim poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE AVTOTURISTICNO PODJETJE K # ŽELI ŠTEVILNIM POTNIKOM, lir KI SE POSLUŽUJEJO NAŠIH UDOB- -fr NIH OSEBNIH PREVOZOV, -fr TER POf jOVNIM PRIJATELJEM, ■fr ZA KATERE OPRAVLJAMO HITRO IN -fr POCENI PREVOZE BLAGA, lir PRIJETNO VOŽNJO ■fr IN ISKRENO ČESTITA •fr K PRAZNIKU DNEVA .VSTAJE! OBRTNO PODJETJE KOPER LJUBLJANSKA 9 ISKRENO ČESTITA SVOJIM ŠTEVILNIM ODJEMAVCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM K DNEVU VSTAJE TER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE USPEŠNO SODELOVANJE! TOVARNA IGRAČ IN KOVINSKIH IZDELKOV ČESTITA VSEMU SLOVENSKEMU LJUDSTVU ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE — TER PRIPOROČA SVOJE PRIZNANE IZDELKE, KATERIH KAKOVOST SI JE UTRLA UGLED IN PRIZNANJE DOMA IN V TUJINI! Gradbeni podjetji »1. MAJ« Koper in »GRADBENIK« Izola sta združeni v novem SPLOŠNEM GRADBENEM PODJETJU i \ i T fc □ ¿in v - S SEDEŽEM V IZOLI Novo podjetje, ki je združilo sredstva in dolgoletne izkušnje, priporoča tudi v nadalje svoje priznane usluge v gradbeništvu! k -k Številnim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu naše iskrene čestitke k prazniku vstaje! TRGOVSKO PODJETJE nudi v svojih poslovalnicah vedno sveže prehrambene predmete in se priporoča potrošnikom1 * * OB DNEVU VSTAJE ISKREN POZDRAV! TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ — M ČESTITA SVOJIM ŠTEVILNIM DOBAVITELJEM IN ODJEMAVCEM ZA BORBENI PRAZNIK — 22. JULIJ! it -k it NAŠE PRIZNANE USLUGE S SADJEM IN ZELENJAVO TER Z ODLIČNIMI BREZALKOHOLNIMI IN ALKOHOLNIMI PIJAČAMI NAJ BODO TUDI ŠE V BODOČE VODILO ZA NAŠE POSLOVNO SODELOVANJE! KOLEKTIV SEŽANA ČESTITA K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA VSEM SVOJIM ČLANOM IN OBČANOM SEŽANSKE OBČINE ! OB DNEVU VSTAJE PETNAJSTA OBLETNICA OESTOJA IN DELOVNIH USPEHOV: // L n Ob letošnjem dnevu vstaje praznuje trgovsko grosistično in detajlistično podjetje ILIRIJA v Ilirski Bistrici še svoje pomembno interno slavje — 15. obletnico ustanovitve. Ko je bil 12. julija 1947 podpisan odlok o ustanovitvi podjetja, je začelo poslovati kot okrajni magazin. Bil je to kolektiv 22 ljudi. Cez kako leto so odprli nekaj poslovalnic in kaj kmalu razširili svojo dejavnost na območje nekdanjega ilirskobistriškega okraja. Od leta 1952 so se že začeli uveljavljati pod firmo »Ilirija — trgovina na drobno in debelo«. Interna kronika potem še beleži, da je -bilo od leta 1954 do 1958 obdobje grosistič-nega poslovanja, toda kaj. kmalu so se spet povrnili k poslovalnicam, ko so prevzeli Li UE3 met, odpira vedno nove poslovalnice, izpopolnjuje vozni park. Danes je zaposlenih skupaj z vajenci 122 ljudi. V zadnjih letih so na novo uredili 4 poslovalnice (v.Ilirski Bistrici in v Knežaku), več drugih pa obnovili in izpopolnili z novim in sodobnim inventarjem. Sistematično so pri podjetju skrbeli za vzgojo novega in za izpopolnitev že izučenega kadra. Pri »Iliriji« se je izučilo okrog 60 vajencev, 24 starejših pa si je pridobilo na raznih strokovnih tečajih kvalifikacijo. Ljudi za upravni aparat in poseben trgovski kader so štipendirali. Danes je podjetje ILIRIJA s svojimi 28 poslovalnicami razvejano po vsej ilirskobistri-ški komuni. Od tega je 13 poslovalnic samo v Ilirski Bistri- li '—i Trgovina s prehrambenimi potrebščinami v Knežaku, ki je ena izmed poslovalnic ILIRIJE iz Ilirske Bistrice, sodi med najsodobneje urejene trgovine te stroke v našem okraju (na sliki) nekaj samostojnih trgovin in ci, dve sta v Knežaku, po ena poslovalnic KZ. pa v Koritnicah, Šembijah, Od leta 1958 beleži podjetje Topolcu, Harijah, Bitnji, Pre- nenehen vzpon — dviga pro- mu, Kosezah, Dolnjem Zemo- nu, Jelšanah, Novokračinah, Zabičah, Kuteževem in Vrbo-vem. Med temi poslovalnicami jih je 25 s prehrambenimi in gospodinjskimi potrebščinami, 8 trgovin pa je specializiranih z industrijskim blagom. Prav s temi specializiranimi trgovinami beleži podjetje velik uspeh. Specializirane trgovine v Ilirski Bistrici so urejene za prodajo tekstila, trikotaže, konfekcije, pohištva in opreme, železnine in gradbenega materiala, stekla, porcelana in posode, drogerijskih potrebščin in mešanega industrijskega blaga (Knežak). Razen tega ima podjetja še tri skladišča, in sicer skladišče za prehrano, za industrijsko blago ter za alkoholne in brezalkoholne pijače. Delovni kolektiv podjetja »Ilirija« ustvarja letno poldrugo milijardo dinarjev prometa, od česar odpade na grosistično dejavnost ena tretjina. V glavnem grosirajo prehrambene potrebščine, in sicer v Postojno, Opatijo in Reko. Tako je videti, da je glavna dejavnost podjetja trgovina na drobno in da gre bodoči razvoj pravzaprav tudi v to smer. Tega se kolektiv zaveda in zato stremijo, da bi svojo detajlistično dejavnost razširili tudi izven območja matične komune. Uradno formuliran in utemeljen predlog so že predložili okrajnemu zboru proizvajavcev in zdaj čakajo na rešitev. Ob petnajsti obletnici obstoja želimo podjetju ilirskobi-striške ILIRIJE še mnogo uspehov pri trgovanju, delovni kolektiv tega trgovskega podjetja pa čestita in se priporoča vsem občanom ob dnevu vstaje. Motoma črpalka Mr 200/20 ln MP 250/20 so praktični in ekonomični agregati, opremljeni z znanimi Tomosovimi stabilnimi motorji UMO-03 oziroma ■ UMO-OG in centrifugalnimi črpalkami, ki se montirajo direktno na motor brez kakršnihkoli posrednih elementov. Zaradi svojih skromnih dimenzij (višina 440 mm, dolžina 307 mm, širina 2R2 mm) in majhne težo (14 lig 7. gorivom vred) so zelo prikladne za prenašanje in priključevanje, neznatni stroški eksploatacije pa zagotavljajo nenavadno ekonomičnost. Nazivnl učinek motornih črpalk MP 200/20 ln MP 250/20 znaša 200 oziroma 250 1 vode v minuti pri manometrskl višini 20 m V. S, Primerne so za črpanje sladke in morske vode, za namakanje plovnih objektov, za razne naprave v gradbeništvu, kot gasilsko sredstvo, posebno v gozdovih in samotnih krajih." skratka povsod tam, kjer večje črpalke zaradi težje prenosljivosti ne pridejo v poštev. Podatki o motorju (Podatki v oklepaju veljajo za UMO-OG) Enovaljnl. cnobatni, dvotaktni, stabilni motor UMO-OS oziroma UMO-OG, z obrnjenim tokom izpiranja in zračno hlajen s pomočjo ventilatorja. Premer valja znaša 38 mm (12 mm), gib bata 43 mm (43 mm), gibna vprostornina 49 ccm (60 ccm), kompresijsko razmerje G,3»: 1 (G,5 :1), moč motorja 1,8 KM (2,4 KM), maksimalno število obratov 6.500 obr/min (G.500 obr/ min), poraba goriva cca. 1 l/h (cca. 1,2 l/h), vžig je magnetni, električna naprava G V/17 V,' s priključkom za osvetlitev. Obstoje štiri variante C, D, E in F, ki pa se razlikujejo med seboj le po opremi. C — vrvenica za startanje, D — vrvenica za startanje, in regulator konstantnega števila obratov, E — polavtomatska naprava za startanje, F — polavtomatska naprava za startanje in regulator konstantnega števila obratov. Podatki o črpalki Črpalka je centrifugalna, enostopenjska, z rotorjem, direktno montiranim na os motorja. Ohišje, rotor in priključni elementi so iz lahke legu-re, odporne proti korozijskim vplivom morske vode. Vgrajena je v poseben okvir ter se prenaša ročno aH na hrbtu. Sesalna naprava vsebuje lijak za nalivanje vode. Sesalni in tlačni priključek sta izvedena s togo spojko »C« premera 52 mm. K črpalki spada tudi orodje za manjša popravila. MF 250-20 TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS — KOPER o ♦ ><>o« VELETRGOVSKO PODJETJE KAZEINSKA LEPILA MLEKARNE SEŽANA VAŽNA SUROVINA ZA LESNO INDUSTRIJO ^r EXPORT-IMPORT CD jp (B W NABREŽJE JUGOSLOVANSKE MORNARICE 1 s samostojnim obratom »AVTO-MOTO SERVIS«, Koper, Ljubljanska 11 ter z maloprodajnimi trgovinami za široko potrošnjo: Veleblagovnica »DOM« in »MODA« v Kopru ter »BRANKA« v Portorožu in poslovalnica v Umagu čestita k 22. juliju vsemu slovenskemu ljudstvu! ir ir k Veletrgovsko podjetje »IMEX« izvaža vse vrste prehrambenih proizvodov (kmetijske izdelke, živino in divjačino, izdelke ribje industrije), izdelke domače obrti, les in lesne izdelke, kurivo in gorivo, gradbeni material in izdelke kovinske, kemične, tekstilne in drugih industrij k k i? Uvaža vse vrste predmetov široke potrošnje — rezervne dele za avtomobile, traktorje, ladijske motorje in druge stroje, naprave in drugo opremo — tehnični material za stroje, opremo in potrebščine za domačo industrijo, reprodukcijski material, ribiške potrebščine in druge industrijske izdelke k * * Prodaja na veliko industrijske artikle za reprodukcijo in široko potrošnjo ir -k * V svojih maloprodajnih trgovinah: Veleblagovnica »DOM« in »MODA« v Kopru ter »BRANKA« v Portorožu nudimo potrošnikom obilno izbiro raznovrstnega blaga, v našem obratu »AVTO-MOTO SERVIS« v Kopru, Ljubljanska cesta 11, nudimo lastnikom motornih vozil servisno službo in opravljamo tudi generalna popravila vseh vrst, v prodajalnah avtoinate-riala št. 1 in 2 v Kopru pa nudimo vse vrste rezervnih delov za avtomobile in motorje ter prodajamo avtogume in druge nadomestne dele Sežanske mlekarne ni moč zgrešiti, čeprav je povsem na spodnjem koncu mesta. Lepo belo poslopje v cvetočem parku poznajo namreč od blizu in daleč, manj pa je znano, kaj pravzaprav ta 53-članski kolektiv počenja. Hudo se namreč varate, če mislite, da je predelava mleka edina dejavnost tega podjetja. Morda boste celo presenečeni, če vam povemo, da je osrednji proizvod sežanske mlekarne ka-zeinsko lepilo, ki je nadvse cenjena in nepogrešljiva surovina naše lesne industrije. No, če vam povemo še to, da iz mleka, ki ga predelujejo povečini v maslo, dobivajo tudi osnovno surovino za izdelavo lepila — kazein, potem boste pač razumeli prednosti in gospodarsko utemeljeno odločitev kolektiva, ki že vrsto let marljivo streže temu zahtevnemu delu. Prav to — večletne izkušnje in nenehno izboljševanje tehnološkega procesa je rezultat priznanja in zaupanja, ki ga uživa danes kazeinsko lepilo sežanske mlekarne. Več kot petsto odjemavcev na domačem tržišču je ne le povsem zadovoljno z lepili sežanske mlekarne, amoak povsod brez oklevanja radi potrdijo, da to lepilo ne podlega nobeni domači konkurenci več in je povsem enakovredno lepilom znane zagrebške tovarne Chromos. Zato je razumljivo, da želi kolektiv sežanske mlekarne razširiti proizvodnjo tudi na druge vrste lepil, ki so vzporedno z razmahom lesne industrije pri nas čedalje bolj iskana. Tako so v celoti osvojili tehnološki postopek za proizvodnjo sintetičnih lepil, ki jih sedaj uvažamo ter trosimo v ta namen lepa devizna sredstva. Zal sežanski mlekar- Poslopje sežanske mlekarne, ki je obrat KZ Sežana, je zaradi lepo urejene okolice — prelepega parka — temu obmejnemu mestu upravičeno v ponos ni še vse do danes niso ustregli z dodelitvijo sorazmerno majhne vsote deviznih' sredstev za uvoz surovin za izdelavo sintetičnih lepil. Gre predvsem za uvoz sečnin in formalina, ki bi v primeru dobave pomenila za sežansko mlekarno takojšen začetek proizvodnje dragocenih sintetičnih lepil. Natančen račun je pokazal, da bi prihranili najmanj 25 °/o deviznih sredstev, če bi uvažali samo surovine in nato izdelovali sintetična lepila doma. Naj dodamo še to, da so poskusno proizvedena sintetična lepila sežanske mlekarne odlično ocenili nekateri najmočnejši predstavniki naše lesne industrije, med temi tudi Javor v Pivki. Kot že rečeno, predelajo v sežanski mlekarni domala celotne količine mleka v maslo, Ta obrat sežanske kmetijske zadruge ima namreč precejšnje težave z nabavo mleka. To je tudi razlog, da je zmogljivost mlekarne slabo izkoriščena, saj predelajo namesto ♦ Ž ♦ I o ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * 20 tisoč, oziroma celo 30 tisoč litrov mleka, kolikšna je zmogljivost mlekarne, dnevno vsega 7000 litrov. Vendar upajo, da bodo tudi ta problem prej ali slej odpravili, čeprav se tudi v sedanjih pogojih lahko kolektiv postavi z lepimi gospodarskimi rezultati. To potrjuje tudi letošnja^ realizacija, ki bo znašala okrog 362 milijonov dinarjev ter bo čisti dohodek dosegel najmanj vsoto 33 milijonov dinarjev. Sežanski mlekarji in proizvajavci lepil pa niso pozabili tudi na sklade, kjer imajo naložene 4,170.000 dinarjev. Še bolj je karakterističen podatek o realizaciji na osebo. Medtem ko je znašala leta 1960 vsega 4,405.000 dinarjev, se bodo lahko že letos postavili z blizu 7 milijoni realizacije na člana kolektiva. Razumljivo, da bi se s proizvodnjo sintetičnih lepil močno povečala tudi realizacija, vendar so se zaradi omenjenih okoliščin morali, žal, zaenkrat odpovedati te toliko obetane novosti. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 0 ♦ § iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem našega okraja! SZBL Koper LMS Koper I svet Koper Zveze združen' borcev NOV Koper ČZP PRIMORSKI TISK KOPER Muzejski trg 7 telefon: 21-472 tekoči račun: 602-11-1-181 Mile Pavlin: NAJHUJE JE BITI SAM (1.800 din) Françoise Sagan: IMATE RADI BRAHMSA . . . (920 din) Vasja ocvirk: V NOVO ZIMO (1.100 din) Branko Hofman: STRAH (1.700 din) Peter Frcuchcn: KNJIGA O SEDMIH MORJIH (3.600 din) Milan Lipovec: LJUDJE OB CESTI (1.200 din) DuSanka Popovlč-Dorofejeva: NOČNE PTICE (1.040 din) Sieglricd Schaarschinidt: PRIPOVEDKE SULTANOVE PAPIGE (1.240, 1.420, 1.020 din) Joseph Kessel: LEV <1.200, 1.400, 1.650 din) Hans Fallada: VSAKDO UMIRA SAM (2.ODO, 2.320 din) Jože Javoršek: OBSEDENA TEHTNICA (1.500, 1.750 din) Marie MajerovA: ČUDEŽNA URICA IN NEZADOVOLJNI ZAJČEK (580 din) Dainir Feigel: OB OBRATU STOLETJA (680 din) France Pibernlk: BREGOVI ULICE (600 din) France Bevk: KRKZ KRINKE (820 din) Gabriel Chevallier: CLOCHE MERLE (t,900, 2.200 din) Vasja Ocvirk: SONCU NI VERJETI (810 din) MIlan G liček: POČAKAJ DO PRIHODNJE POMLADI (880 din) Prešeren-Male.š: SONETNI VENEC (2,600, 3.400 din) LADJA NA OBZORJU, Izbor (1.300, 1.450. 1.650 din) Vlado Firm: USKOSKA NEVESTA (520 din) Stanko Vuk: ZEMLJA NA ZAHODU (680 din) Alberto Moravia: RIMSKE ZGODBE (1.200, 1.100 din; Victor Hugo: ČLOVEK, KI SE SMEJE (2.080 din) Janez Ovsoc: SAMOTNA JUTRA <010 din) France Bevk: MRAK ZA REŠETKAMI (300 din) Bogomir Magajna: NA BREGOVIH SRCA (450 din) I.eonld Solovjcv: PRIGODE HODZE NASREDINA (640 din) Ugo Foscolo: GOMILE (140 din) Ivan Cankar: HISA MARIJE POMOČNICE (210 din) ZBORNIK 1956 <230 din) Alojz Gradnik: PRIMORSKI SONETI <180 din) Vinko Rapot.ec: PRAKSA ITALIJE <70 din) "'udi potrošnikom v 'svojih poslovalnicah o v kopru, izoli. portorožu, piranu, SE2ANI, po-o sto.tni in ilirski bistrici pisarniški in šolski • material, vse vrste knjig lastne in drugih o slovenskih založb, v specializirani knjigarni o v kopru pa se široko izbiro inozemskih knjig o ter izdaj raznih jugoslovanskih ZAL02B cestno: vsem delovnim ljudem Sloveiije k dnevu vstaje slovenskega ljudstvo: z željo, da bi še nudrije utrjevali in širili borbene : tradicije I0B v \s CASOPISNO-ZALOZHISHEGft PODJEM TISK« V obvešča vse gospodarske organizacije, da bodo 27. julija izšli naslednji OBRAZCI ZA REVALORIZACIJO OSNOVNIH SREDSTEV Obr. 7,92 Ocena zemljišča R-l (format 297X420 mm), Obr. 7,93 Revalorizacija gradbenih objektov in dolgoletnih nasadov R-2 (format 420X297 mm), Obr. 7,94 Revalorizacija opreme, ki je bila ocenjena 1. 1953, in opreme, ki je bila nabavljena pozneje iz domače proizvodnje R-3 - , (format 420X297 mm), Obr. 7,95 Revalorizacija opreme iz uvoza R-4 (format 420X297 mm), Obr. 7,96 Obračun popravka vrednosti po točki 5 odloka R-5 (format 297X420 mm), Obr. 7,97 Zbirni pregled stanja osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe na dan 30. januarja 1962 R-6 (format 297X420 mm). Vljudno prosimo vse gospodarske organizacije, da oddajo svoja naročila naši knjigarni in si s tem zagotovijo obrazce Za 22. JULIJ čestita ii vam želi Urejuje uredulSkl odboi Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daik.ia. Izhnja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper Uredništvo In uprava v Kopru, Cankarjeva 1. telefon 21-470 Posarr.e-zen Izvod 20 din Letna naročnina 800 din, za Inozemstvo 2.200 din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek ln icliSell tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. -fr SLOVENSKEGA ■fr LJUDSTVA -ft ČESTITA VSEM BORCEM -¿T ZA SVOBODO GOSTIŠČE S T IZOLA tV VSEM NAŠIM GOSTOM * ISKREN POZDRAV ^k OB DNEVU VSTAJE •k SLOVENSKEGA ■k LJUDSTVA! * * * GOSTINSKO PODJETJE Podjetje »LUKA KOPER«, Koper, obvešča, da zaradi velikega prometa sprejme večje število MOŠKE FIZIČNE DELOVNE SILE v začasno in dopolnilno delovno razmerje za pretovorna dela od 25. julija 1962 dalje, predvidoma za 15 dni. Možna je stalna zaposlitev. — Interesenti naj se takoj prijavijo v oddelku za socialno in kadrovsko službo podjetja KOMISIJA V ILIRSKOBISTRIŠKI KOMUNI JE UGOTOVILA Takoj v maju mesecu je začela s svojim delom tudi v ilirskobi-strišld komuni komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov. Člani komisije so lahko že po prvih pregledih zaključnih računov ugotovili, da sicer ni grobih in izrazitih nepravilnosti, vendar pa je najti posamezne presege osebnih dohodkov, ki niso vezani na storilnost. Komisija je imela do zdaj 10 sej in je sklicala 3 posvetovanja s predstavniki gospodarskih organizacij, razen tega pa so člani komisije obiskali vsa podjetja in zavode v komuni. Kolektive 11 gospodarskih organizacij so pozvali, naj ponovno pregledajo zaključne račune za leto 1961 in jih vskladijo z novimi predpisi ter priporočili. Izkazalo se je, da so delavski sveti podjetij Lesonita, Tovarne organskih kislin, Ilirije, Snežnika in Soče odvedli celo več sredstev v sklade, kot jim je to narekoval pravilnik o delitvi čistega dohodka. Ponekod so jih prisilile na to obveznosti do anuitet, drugje pa potrebna udeležba pri najetju posojila ali razširjena reprodukcija. Prav nasprotno pa je odločil delavski svet v podjetju Transport, kjer so dali prednost osebnim dohodkom in tako oškodovali lastne sklade. Po nekaterih zavrnitvah in popravkih so zdaj že vse gospodarske organizacije dostavile komisiji vso dokumentacijo s potrebnimi prilogami. V glavnem so povsod že tudi sprejeli popravljene pravilnike, tako da se delo komisije bliža h koncu. O svojem delu je komisija poročala tudi občinskemu zboru proizvajavcev. Zanimiva je slika, ki jo je izkazal pregled zaključnih računov za lansko leto: poslovna sredstva so narasla za 23 °/o, zaposlenost se je povečala za 12%, celotni dohodek je višji za 22 %, materialni stroški za 20,5 %, neto produkt za 31 %, čisti dohodek za 43%, neto osebni dohodek za 24%, povprečni osebni dohodek na delavca je višji za 22%, izplačam skupni osebni dohodek med letom pa je višji za 27%. Cisti dohodek se je torej v primerjavi z letom 1960 močno povzpel. Na to so vplivali med drugim tudi razmeroma nizki materialni stroški, počasno naraščanje zaposlenosti, dobra storilnost in gospodarjenje. Čeprav je lahko ugotavljala komisija nekatere primere neskladnega naraščanja osebnega dohodka in na splošno hitrejše naraščanje osebnih do- hodkov višjih kategorij kot nižjih, je vendarle priznala, da je komulativno izplačani- osebni dohodki v komuni niso oddaljevali od načelne delitve. Skupni porast neto osebnega dohodka za 24% je namreč mogoče opravičiti v okviru priporočil in predpisov s povečano storilnostjo in sorazmerno zaposlenostjo. Najnižji osebni dohodek v komuni je bil lani 14.120 din, letos pa ga predvidevajo 15.420 din, medtem ko je bil lani najvišji PRIMER PODJETJA »TRANSPORT« V ILIRSKI BISTRICI 55.340 din, letos pa 60.000 din. Lanske postavke so že dokončne, medtem ko veljajo letošnje le za akontacije, ki bodo pri dokončnem obračunu ob koncu leta prav gotovo nekoliko višje. Splošna težnja je, da bi nizki osebni dohodki sorazmerno hitreje naraščali kot vjišji. Eden izmed vzrokov, da je najnižji osebni dohodek v komuni tako nizek, je dejstvo, da so pri nekaterih podjetjih zajete tudi pomožne službe (vratarji, snažilke), drugi vzrok pa je, da bo v podjetju Topol predvidoma 170 delavcev prejemalo manj kot 15.000 ,din, ker je podjetje trenutno v zagati. Vsekakor pa so akontacije na osebne dohodke v vseh podjetjih preračunane tako, da ne bodo presegale ekonomskega kritja, niti družbenih normativov. Z. L. Tudi člani koprske podružnice Zveze šoferjev In avtomehanlkov so minulo nedeljo proslavili dan šoferjov. Ob tej priložnosti so razvili prapor in 8 poklicnih šoferjev ter štirje vozniki-amaterji so prejeli plakete vzornega voznika, ki jim Jih je podelila republiška komisija za vzgojo in varnost v ccst-nem prometu pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve. Razen tega sta bila dva člana podružnice odlikovana s srebrnima značkama ZSAM LRS. V koprski podružnici jo sedaj 310 članov, katerim Je zaželel mnogo delovnih uspehov in srečno vožnjo tudi predsednik republiškega odbora ZSAM Rudi Celar, Na sliki: kum Dorko Vovk, direktor Intereurope razvija prapor Ko je komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v Ilirski Bistrici pregledovala zaključne račune gospodarskih organizacij in zavodov za lansko leto, je med drugim ugotovila tudi dejstvo, da so bili izplačani najvišji povprečni osebni dohodki v ilirskobistriški komuni pri avtoprevozniškem podjetju »Transport«. Tako so izplačevali proti koncu leta 1961 osebni dohodek linearno v višini 150 % mesečnega prejemka, v začetku leta 1962 pa so osebne dohodke spet znatno dvignili. Komisija je najprej podjetje »Transport« opozorila, naj letos priznajo več sredstev za sklade, ki so jih lani precej oškodovali na račun osebnih dohodkov. Toda opozorilo ni zaleglo. Še več: po javni kritiki na zboru Socialistične zveze je bil delovni kolektiv »Transporta« celo užaljen in so zahtevali, naj se člani komisije opravičijo, ker so raznesli govorice o visokih dohodkih. Kot dokaz nepravilnega posluha ne samo za nove ukrepe, ampak za pravilno vlogo samoupravljanja sploh pa je potem navedla komisija še primer sejnin. V »Transportu« se namreč člani delavskega sveta tako dolgo niso udeleževali sej, dokler jim niso začeli plačevati sejnine. Zdaj so seveda to odpravili, »krivdo« za to pa so spet pripisali komisiji. Tako je imela komisija v tem podjetju težko delo, da je člane delavskega sveta in celotni kolektiv s potrpežljivim razlaganjem prepričala, kaj je bistvo dobrega gospodarjenja in smotrne delitve dohodka. Šele po dolgem prepričevanju — novi pravilniki podjetja niso bili nič bolj zmerni kot prej — so predstavniki delovnega kolektiva spoznali, da jih ne sme zavajati stanje sorodnih podjetij izven komune, kjer so ljudje sorazmerno bolje stimulirani kot pri »Transportu« v Ilirski Bistrici. Zdaj se zdi, da so tudi pri »Transportu«. kljub prvotnemu slabemu posluhu le zadeli pravi ton. ZAKLJUČEK DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V POSTOJNI ^ a W a III. tradicionalne športne igre delovnih kolektivov postojnske občine, ki so trajale več kakor mesec dni, so končno pri kraju. V osmih disciplinah je v 151 moštvih nastopalo 631 tekmovalcev, v nedeljo popoldne pa so igre svečano zaključili z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo nagrad in družabnim popoldnevom pri Pivki jami. Vsa zmagovalna moštva so prejela v trajno last pokale in diplome, prehodni pokal za množičnost in 10.000 dinarjev nagrade pa je tokrat pripadlo sindikalni podružnici vojnih ustanov iz Postojne, ki je poslala na igrišča kar 100 odstotkov vseh zaposlenih. Sindikalna podružnica deškega vzgajališča iz Planine se je iger udeležila z 91%, LIV pa z 82% vseh zaposlenih. Letošnje ekipne zmagovalke v posameznih disciplinah iger so naslednje sindikalne podružnice: odbojka — deško vzgajališče Planina (moški), banka Postojna (ženske); streljanje — KZ Postojna (moški), KZ Postojna (ženske); balinanje — GG (uprava) v-Postojni; namizni tenis — ŽTP Postojna; šah — GG (uprava) Postojna; vleka vrvi — LIV Postojna; tek — Gradnje Postojna (moški), banka bela krajina je 11. julija prispela na Reko. BIHAC je na poti proti daljnovzhod-nim pristaniščem. BLED je iz Benetk prispela 19, julija v Piran.1 BOHINJ je lz Montevldea prispela v Buenos A.íres4 BOVEC je 17. julija odplula lz Mar-seilla v Dakar, od koder bo nadaljevala pot v Rio de Janeiro, Montevideo in Buenos Aires. DUBROVNIK je prispela v Leningrad. GORANKA je iz Bombaya ■ odplula proti Cochlnu in Madrasu, GORENJSKA je iz Ravenne odplula v Kralj evico, KOROTAN je lz' San Francisca odplula v Portland, .Tacomo In Van-couver. LJUBLJANA je 20. julija odplula lz Sibenika v Zdanov. MARTIN KRPAN je 14. julija prispela na Reko. PIRAN je na Reki. POHORJE je iz Ploč odplula proti Emdenu, kamor prispe 23. julija. ROG je 19. julija Odplula iz Tržiča v Ploče. TRBOVLJE je na poti v Aden ln Ka- . rači. ZELENGORA je odplula iz Sorela v zahodna pristanišča ZDA. ^ftîtefr*"-i-1 Postojna (ženske); nogomet — LIV Postojna. . Če bi točkovali osvojitev prvega mesta s tremi, drugega mesta z dvema in tretjega mesta z eno točko, bi bil končni plasman sindikalnih podružnic takšen: LIV 10 točk, banka 9 točk, GG (uprava) 8 točk, KZ Postojna 7 točk, Gradnje Postojna 6 točk, ŽTP Postojna 5 točk, Javor Pivka in deško vzgajališče Planina 4 točke, GG obrat Bukovje in LM Postojna 2 točki, Javor Postojna, Javor Belsko, Nanos Postojna in mestne trgovine Postojna 1 točko. Ob zaključku letošnjih delavskih športnih iger v Postojni velja izreči posebno pohvalo tako komisiji za rekreacijo pri ObSS kot tudi društvom, ki so s solidno organizacijo tekmovanj pripomogli, da so se tako naporne in množične igre končale brez kakršnihkoli večjih motenj. — (ma) V POSTOJNI... Združenje šoferjev in avtome-hanikov v Postojni je v nedeljo proslavilo Dan šoferjev, 13. julij, s svečano sejo, na kateri so obdarili z značkami najzaslužnejše šoferje ter izrekli priznanje kolektivoma Transavta in Gozdnega gospodarstva za pomoč, ki sta jo doslej nudila združenju. Po svečani seji je bila na Trgu padlih borcev krajša kornemora-cija, nakar so z enominutnim molkom in položitvijo venca pred spomenik padlim počastili umrle v NOB. Članstvo združenja se je zbralo popoldne z družinami v Predjami, kjer so priredili tradicionalno družabno popoldne. -(ma) ...V PIRANU Avto-moto društvo Piran in Združenje šoferjev in avtomeha-nikov Portorož sta v počastitev dneva šoferjev priredila v nedeljo, 14. julija 1962, slavnostno sejo, združeno s povorko in polaganjem venca' pred spominsko ploščo padlih v NOB. Lastniki avtomobilov iz vse občine so se zjutraj zbrali z okrašenimi vozili v Luciji, odkoder so krenili v po-vorki skozi Portorož v Piran, Posebno med vožnjo skozi Portorož iri med zborovanjem v Piranu so bili deležni pozornosti s strani turistov, ki so okrašena vozila fotografirali in filmali. (j) ... V SEŽANI Minulo nedeljo so tudi člani sežanske podružnice Zveze šoferjev in atomehanikov proslavljali dan šoferjev in 10. obletnico ustanovitve svoje organizacije. Le-ta je ob ustanovitvi štela 24 članov, sedaj pa jih je že 32. V preteklih letih je podružnica organizirala dva tečaja za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije voznikov motornih vozil, ki se ju je udeležilo 56 kandidatov, in vrsto predavanj o cestno prometnih predpisih za svoje člane in širšo javnost. Na slavnostni seji sta dobila zlati znački Ljubo Majerič in Roman Colja, srebrno Jože Zava-dlav-Srečko, s plaketo pa so bili odlikovani Igo Godnič, Mirko čo-tar, Rudi Turšič, Anton Franko- vič in Albert Čok. Kakor v drugih podružnicah ZŠAM, so Judi Sežančani razvili prapor in položili venec pred spomenik padlih v NOV. IN V ILIRSKI BISTRICI V Ilirski Bistrici so člani tamkajšnje podružnice ZŠAM v nedeljo dopoldne priredili sprevod motornih vozil, nato pa zborovanje na .Titovem trgu, kjer je prejelo 5 najboljših članov zlate, 5 pa srebrne značke, 6 tovarišev je prejelo plakete in 11 diplome za dolgoletno in vestno izvrševanje poklica. Razen tega je šest najstarejših članov prejelo diplome častnih Članov republiškega združenja šoferjev in avtomehanikov. Lastnike motornih vozil obveščamo, da opravljamo TEHNIČNE PREGLEDE MOTORNIH VOZIL vsak torek in petek od 6. do 14. ure v prostorih delavnice na Ljubljanski,cesti 11, Koper IMEX, OBRAT AVTO-MOTO SERVIS KOPER Javna razproda o preskrbi v Portorožu Kot v vseh bratskih republikah smo tudi v Sloveniji organizirali tabor »Bratstva in enotnosti«. Tabor na Debelem rtiču, ki se ga udeležuje sto članov taborniške organizacije iz vseh republik, je vzorno organizirala koprska okrajna taborniška zveza, ki je vložila nemalo truda v to, da se dragi gostje Dočutiio ob slovenski obali zares prijetno, Na sliki: pred dnevi so taborniki tabora »Bratstvo in enotnost« obiskali tudi Koper, kjer so si ogledali zanimivosti naše okrajne metropole ČUDEN NATAKARSKI RAČUN Dne 7. t. m. sem s prijateljem obiskal kavarno-restavracijo Jadran v Portorožu. Naročila sua 3 decilitre kisle vode, 3 pelinkovce in vlta-sok. Ko sva poklicala natakarja, da plačava, nama je po več ko triminutnem seštevanju izstavil račun s sledečimi števili: 45, 450 in 150 dinarjev. Ta števila je seštel in dobil znesek 600 din; k temu je pripisal postrežni-no 60 din in seštel skupaj 1105 din. Tudi še k temu je dodal po-strežnino 115 din. Tako je znašal potem končni račun 1210 din. Ker se prvi trenutek nisva zavedala, da račun ne ustreza, sva ga plačala. Takoj nato sva ga pregledala in ugotovila, da bi moral pravilno sešteti zapitek znašati 645 dinarjev, skupaj s postrežni-no pa 720 dinarjev, ne pa 1210 dinarjev. Poklicala sva natakarja nazaj in mu povedala, da račun ni v redu, nakar je skomignil z rameni in dejal, da se je tudi njemu tako zdelo, segel v listnico in vrnil 500 dinarjev. Če je znašala razlika pri tako majhnem zapitku v korist natakarje-ve pomote kar 60 odstotkov, koliko bi jih utegnilo biti pri več tisoč dinarjih? Le kaj si morajo misliti turisti pri tako »solidni« računski spretnosti?. (Račun prilagam, da bo uredništvu pri roki, če kdo ne bi hotel verjeti, da. je to res mogoče.) Inž. S. V. SOBO V PRIMORJU, tudi brez posteljnine, išče za jesen in naprej upokojen samski. intelektualec. Ponudbe sprejema uprava lista pod »Trajno«. DVOKOLESA od 7000 Lit dalje, CIKLOMOTORJE in SKUTER- JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTOCI-KLE, nove in rabljene — vam nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugosla- . vijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite , obiska ' trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu, Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! V torek je bila v Portorožu javna razprava o problemih trgovine in sploh preskrbe. Razpra- TEDENSKA MEDNARODNA RAJANJA OTROK V PORTOROŽU Pretekli četrtek je bila v Portorožu prva letošnja otroška zabava, kakršno prireja že nekaj let v glavni sezoni vsak četrtek ob 17. uri vrtna restavracija »Jadran« za otroke domačih in tujih turistov. Otroci plešejo in nastopajo skupaj in posamično. Med skupnim plesom jih je mojster Jenko, ki je vodil konferanso, naučil preprosto kolo, med nastopi posameznikov pa sta želi največji aplavz neka sedemletna Beograjčanka s svojim prikazom -twista in pa neko 4-letno nemško dekletce iz Diisseldorfa, ki je znalo zapeti v slovenščini »Mi se imamo radi«. Mnogo smeha je vzbudilo tekmovanje otrok v napihovanju balončkov. (.j) Parite in širite vo je sklical krajevni odbor SZDL zaradi številnih pritožb, ki so prihajale s terena na račun preskrbe. Na razpravo so bili povabljeni poleg prebivavstva še posebej predstavniki vseh organizacij in pa vseh trgovskih podjetij, ki se na področju Portoroža bavijo' s preskrbo. Zelo živahna razprava je nakazala vrsto problemov, pa tudi predlogov, kako urediti preskrbo v Portorožu, da bo v zadovoljstvo tako stalnega prebivavstva kot za potrebe turizma. Izvoljena je bila komisija, ki bo na podlagi razprave sestavila dokončne sklepe, organizacija SZDL pa je prevzela skrb, da bodo sklepi tudi v resnici izvršeni. (j) PREKLIC PREKLICUJEM neresnične besede in žalitve, ki sem jih govoril na delu v kamnolomu Hrušev-je zoper tov. Stanka Doljšaka, Gregorčičev drevored 15, Postojna. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. •— Jože G-želj, Gorenje št. 10, Postojna. ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Bernarda Erzetlč iz Kopra — dečka, Vera Pokom iz Valdoltre — deklico, Klara Skrt iz Kopra — dečka, Marija Miklavčič lz Rlžane — dečka, Elizabeta Ceh lz Sečovelj — deklico, Marija Krlvlčlč iz Kolombanov — deklico, Marija Novak iz Dvora nad Izolo. — deklico, Bogdana Erceg iz Hrpelj — deklico, Virgilija Jerman iz Izole — deklico, Frančiška Poles iz Golca — dečka, Gracijela Poljšak iz Kopra — deklico, Jordana Bordon iz Marezig — deklico, Milena Ulčar iz Kopra — deklico, Maria Mlglioranza iz Pirana — dečka, Irla Prinčič iz Dekanov — dečka, Vilma Šparavolo iz Kopra — dečka, Mirka Božič iz Pod-grada — dečka, Virginija Saule iz Se-če — deklico, Allče Kocjančič iz Buj — dečka, Ana Čendak lz Buzeta — dečka, Ana Krečar iz Smarij — deklico, Justina Jelinčič iz Izole — dečka, Jolanda Maršlč lz Zabavelj — dečka, Dušanka Lazar iz Buj — de---klico, Štefanija Bekš lz Ljubljane — dečka, Eda Furlanlč iz Škofij — dečka. V postojnski porodnišnici so rodile: Dorica Mugerll iz Ročlnja — deklico. Marija šušmelj iz Prvačlne — dečka, Zofija Stanič iz Kanala — deklico, Ana Goršek iz Gornjih Vrem — dečka, Rozina Drnovšek iz Plav — deklico, Bernarda Drnovšek iz Ložie — deklico. Pepca Škapin iz Jakove — dečka, Branka Kolarev Iz Velikih Blok — dečka, Marija Poljšak iz .Planine — deklico, Valerija Lozar iz Ka-menj — dečka, Agata Cuk iz Postojne — dečka, Antonija Korošec lz Postojne — dečka, Nives Furlan iz Brij — dečka, Ana Batistlč iz Vrtojbe — dečka, Milka Spetič iz Zabič — deklico, Marija Jelinčič iz Grobišč — dečka, Pavlina Brumen iz Dolenj — dečka, Kristina Trebeč iz Dol, Koša-ne — deklico, Jožefa Kavčič iz Senožeč — deklico, Gabrijela Merljak lz Podkraja — dečka, Marija Turk lz Preserij — deklico, Boža Simčič iz Kanala — dečka, Ivana Brecelj iz Ajdovščine — dečka, POROČILI SO SE: V Kopru: Marija Nevija Pavlič, kuharska pomočnica iz Izole, in Aleksander Suilgoj. delavec iz Izole; Ana Flego, čielavka Iz Umaga, in Marino Abram, delavec lz Semedele pri Kopru; GIzela Rojs, gospodinjska pomočnica lz Gornje Radgone, ln Cvetko Kobal, delavec Iz'Kopra, V Izoli: Vilma Guzlč, delavka iz Izole, ln Božo Huljev, mehanik iz Zagreba: Sabina Rožec, delavka lz Izole, in Josip Žagar, steklobrusač iz Izole; Marija Frank, delavka iz Izole, in Karlo Carič, delavec iz Pirana; Cvetka Bensa, delavka iz Izole, in Jordan Blaževič, uslužbenec LM iz Zagreba: Zvezda Baruca, delavka iz Izole, ln Livijo Marsič, ključavničar lz Izole. o UMRLI SO: V koprski občini: Anton Radin iz Bertokov, star 68 let; Ivan Muršlč iz Krope, star 23 let; Marija Dušlč lz Buj. stara 57 let. V Izolski občini: Franc Ferk lz Maribora, star 49 let; Anton Kaleina iz Pirana, star 82 let: Anton Lazar iz Boršta, star 72 let; Aldo Vlžlntin iz Jagodja pri Izoli, star 31 let. V postojnski občini: Franc Mihelčlč iz Orehka, star 74 let; Božo Furlan, novorojenček iz Brij. Komisja za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri zavodu Postojnske jame v Postojni razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 1 ADMINISTRATORJA-KO v računovodstvu — pogoj: ekonomska srednja šola; 1 ELEKTRIČARJA — pogoj; kvalificiran električar; 2 JAMSKA VODNIKA-PRIPRAVNIKA — pogoj: dovršena osemletka. Kandidati naj'pošljejo z 250 din državne takse kolkovane prošnje na gornji naslov. Komisija za razpis uslužben-skih mest pri Zavodu za gluho mladino v Portorožu razpisuje 1. MESTO UČITELJA za tehnični in likovni pouk; 2. MESTO VZGOJITELJICE. Potrebna je zaključena srednješolska izobrazba. Plača po pravilniku. Stanovanj ni. Rok za prijave: 15 dni po objavi. Šolski odbor Osnovne šole Du-tnvlje razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA na Osnovni šoli Dutovlje Pogoji: srednia strok6vna izobrazba ali večletna praksa na takem ali podobnem delovnem mestu, Ponudbe pošljite do 1. avgusta 1962. m ZA ČISTOST IN PRISTNOST NAŠIH IMEN koper: 20. 21. in 22. julija ameriški barvni film prijatelj joe 23. in 24. julija francoski . cs film NOC; 25. in 26. julija sovjetski film aleksander nevski; 20, julija jugoslovanski film nesmrtna mladost. ' izola: 21. in 22. julija francoski cs film noc; 23, ln 24. julija sovjetski film aleksander nevski; 25, julija poljski film sence preteklosti: 26. julija jugoslovanski cs film solunski atentatorji. Šmarje: 21, julija italijanski barvni cs film sin rdečega gusarja; 22. julija jugoslovanski film nesmrtna mladost; 25. julija jugoslovanski film solunski atentatorji; Škofije: 21. julija jugoslovanski film NESMRTNA MLADOST! 22. julija italijanski CS film SIN RDEČEGA GUSARJA; 24. julija jugoslovanski CS film SOLUNSKI ATENTATORJI: 26. julija francoski CS film NOC. ■ILIRSKA BISTRICA: 21. in 22, julija ameriški CS barvni film NAJBOLJE OD VSEGA; 25. In 26. julija nemški film PRED SONČNIM ZAHODOM. SEŽANA: 21. in 22. julija ameriški CS film TROJANSKA HELENA; 24. in 25. julija bolgarsko-nemškl film ZVEZDE: 26. julija poljski film SMRTI ZAPISANI; POSTOJNA: 20,, 21. ln 22. Julija ameriški barvni VV film DVORNI NOREC; 24. in 25. julija poljski film MATf IVANA ANGELSKA. PIVKA: 21. in 22, julija angleški film tomo stil poje; 25. julija poljski film resnični konec vojne. ; 1 pr.estranek: 22. julija Jugoslovanski barvni cs film beli vrag. Vsak dan razen nedelje poročila ob 7,30, 13,30, glasba za dobro,jutro ob 7,15, 735, radijski dnevnik ob 15. uri. NEDELJA, 22. julija: 8,40 »Zdaj zaori, pesem o svobodi« — 9,00 Naša reportaža: »Nanos govori« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Ubald Vrabec: »Punt«; ean-tata za bariton, zbor in orkester — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje mešani zbor iz Postojne p, v. Josipa Voš-njaka — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. Odkar so začeli graditi na prevalu nad Izolo sodobno turistično gostišče s' prostori za campiranje in šotorjenje, je bilo mnogo govorjenja in pisanja o imenu tistega mesta in gostišča. Mestu .so rekli nekateri Loret, a pojavila se' je po starem pisanju tudi oblika Lo-reč. Vendar je šlo tu za prav zanimivo pomoto. To mesto je dobilo tako ime zlasti pri sprevodnikih avtobusov,' ker so tam vstopali ali izstopali pre-bivavei Loreta. To malo naselje leži stvarno precej daleč od ceste in prevala in sicer v smeri Izola—Strunjan gledano na levi strani. Kakšno je. torej pravo ime mesta? To se je kljub vsemu •ohranilo živo še iz ledinskega imena Dobrava.. Dobrava pomeni v slovenščini-navadno travnato ravnino ali planoto, porast-lo na redko s hrastom do-bom. Slovenci poznamo trj vrste hrastov, dob, graden in cer. Vsa tri so dala tudi krajevna imena Dob, Dobrava, Dobravi je, Dobrovnik, Graden ali Gradin, Cerje, Cerovec itd. Imamo pa seveda tudi kraje Hrastovlje, Hrastnik, Hrasto-vec, Hrašje, Hrašče in podobno. Pri Hrvatih so enako znani kraji Dubrovnik, Dubrava, Dubrovac itd. Dobrava nad Izolo zdaj ni več dobrava. Dobi so izginili; uničila jih je sekira.'' Ipie je ostalo, zakaj imena" so trdoživa, in ker je ostalo, naj tudi ostane! Biti: moramo zadovoljni, da je tako. V-Izoli so obljubili, da bodo izbrali gostišču novo ime. Katero bi bilo lepše in pravilnejše kot Dobrava? Zapomnil si ga bo lahko tudi vsak tujec. R. TE LEV I Z II A »Mir! Mir, gospoda!« je zaklical žandar. »Je tvoj stric vedel, kaj si pripravljal?« je nekdo vprašal. »Ne, ni vedel,« je odvrnil Fetlock. , »Ti je res dal vžigalice?« »Da, on mi jih je dal, toda on ni vedel, za kaj sem jih rabil.« »Ko si se že pripravljal na takšno stvar, kako si se ga drznil povesti s seboj... on je vendar slaven detektiv, mar ne? Kako to?« Fetlock je cineal, se zbegano igral z gumbom pri suknjiču, potem pa je tiho ¿amrmral: »Dobro vem. kakšni so detektivi, saj je tudi moj stric detektiv. Kadar hočete pred njim kakšno stvar skriti, je najbolje, da jih povedete s seboj.« Ubogi mladenič je to svojo modrost izrekel tako naivno, da si ljudje v kavarni niso mogli kaj, da se ne bi gromko zakrohotali. Ta smeh pa je Fetlocka še bolj zbegal. IV. Izvod iz pisma gospe Steelman, ki ,je na njem namesto datuma stala le beseda »torek«. Fetlocka Jonesa so zaprli v prazno kolibo in ga pustili, naj bi v njej pričakal na sojenje. Žandar Harris mu je prinesel hrano za nekaj dni, mu rekel, naj samega sebe dobro varuje in mu obljubil, da bo spet prišel, ko mu bo zmanjkalo hrane. Naslednjega jutra nas je šlo kakih dvajset pomagat Hellierju pokopati njegovega sorodnika Baknerja. To smo napravili največ zaradi prijateljstva do Hellicrja. Za Flintom ni nihče potoeil niti ene same solze. Krsto sem nosil tudi jaz. Ko smo krsto ravno dobro zagrebli, je prišel mimo nek tujec. Njegova obleka je bila razcapana, njegov obraz izpit in izmozgan, v roki je nesel majhen kovček, ki je bil ves odrgnjen in obtolčen, V hipu sem začutil v nosu tisti duh, ki sem mu sledil po vsem svetu! Bil sem ves iz sebe od tolikšne sreče. Na vrat na nos sem skočil za njim in mu nežno položil roko na rame, toda on se je zrušil, kot da bi vanj treščilo. Tudi ostali iz naše družbe so pritekli. Možakar se je ječe pobral, sklenil roke, jih stegnil proti meni in me ves drgetajoč in šklepetajoč z zobmi prosil, naj ga nikar ne preganjam. »Sherlock Holmes, preganjal si me po vsem svetu, in vendar mi je bog priča, da nisem nikdar nikomur storil nič žalega!« Brž ko smo mu pogledali v oči, nam je bilo jasno, da mož ni več pri pravi pameti. In to sem napravil jaz, draga mati! Takšno bolečino, ki sem jo začutil v tistem trenutku, bom občutil samo še tisto minuto, ko bom zvedel, da si mi umrla ti. Tako sem bil pretresen! Fantje so ga obkrožili in ga tolažili z najnežnejšimi in najtoplejšimi besedami: prigovarjali so mu, naj se umiri, naj nič ne skrbi, prepričevali so ga, da je prišel med prijatelje, ki ga bodo čuvali in bodo obesili vsakogar, ki bi se ga drznil dotakniti, pa četudi samo s prstom. Tile grobi kopači so lahko nežni kot matere, če jim človek prehudi toplo stran srca, in nagli in nepremišljeni kot otroci, če se kdo dotakne druge strani njihovega srca. Vsi so ga poskušali na vse mogoče načine pomiriti; vse je bilo bob ob steno, dokler ni Ferguson, na moč spreten strateg, rekel: »Ce ti je samo Sherlock Holmes grenil življenje, potem si pa tega nikar ne ženi k srcu.« »Kako? Kaj pravite?« je naglo vprašal tisti blazni revež. »Shcrlock Holmes je spet mrtev.« »Mrtev? Mrtev! Oh, šalite se. Norčujete se iz uboge človeške pare, kakor sem jaz. Je on zares mrtev? Na častno besedo... fantje, je to resnica?« »Resnica!« je odvrnil Ham Sendwich in vsi do zadnjega so potrdili njegovim besedam. »Prejšnji teden so ga obesili v San Bernardinu,« je dodal Ferguson, da bi ga do kraja prepričal. »Obesili so ga, medtem ko je iskal tebe., To se je zgodilo povsem po naključju, zakaj imeli so ga za nekoga drugega, zdaj pa jim je žal. Toda kar je, je. Tega ni moč več popraviti.« »Postavili mu bodo velik spomenik, da bi se mu tako oddolžili,« je rekel Ham povsem mirno In ni mogel skriti veselja nad svojim doprinosom k tej »splošni stvari«. James Walker je globoko vzdihnll — očitno od olajšanja — vendar nI rekel ničesar, obraz se mu je razvedril ln z njega je izginil tisti izraz, ki ga imajo preganjane zveri. Mahnili smo jo v našo kolibo. Fantje so mu pripravili imenitno kosilo, s Hallierjem pa sva ga oblekla od glave do peta v novo obleko. ,Iz njega sva napravila čednega in spoštovanja vrednega starega gospoda. Žal je bil res star. v polnem pomenu te besede; hrbet mu je bil upognjen, lasje sivi,, obraz pa razbrazdan od sledov, ki sta jih vtisnila žalost in trpljenje, čeravno je bil v najboljših letih življenja. Medtem ko je on jedel, smo mi kadili in klepetali. Ko je pojedel, nam je začpl sam od sebe pripovedovati o svojem trpljenju. Jaz ti seveda ne bora mogel od besede do besede ponoviti njegove zgodbe, vendar se bom potrudil, da bi bil njegovemu pripovedovanju čimbolj zvest. ponedeljek, 23. julija: 13,40 Odlomki iz oper — 14,50 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. SOBOTA, 21. julija: 10,30 veter — serijski film; 22,15 postna kočija — jerijski ' film. PETEK, 27. julija: 13,40 Pesmi o morju — Poje zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simo-nltija — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 .Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Igra godba LM Slovenije p. v. Rudolfa Stariča. SOBOTA, 28. Julija: '13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne, popevke — 15,15 Zabavna glasba,* vmes reklame — 15,30 Dalmatin- Iz ske popveke. družinskega albuma: poročna slika. mu mili: KOPER — 20. JULIJA 1962 ZADNJA STRAN LETO XI. — ŠTEV. 30 TOREK, 24. julija: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Melodije pod mladimi prsti — izvajajo pionirji glasbene šole Iz Solkana — 14,50 Oskar Kjuder: »Na Kontovelu« — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poskočne in okrogle. SREDA, 25. julija: 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo ln poj o Hugo Winterhalter, The Clark Sisters, Larry Sonn, Conny Fran-eies in Suisse Dixieland Ansamble — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Petnajst minut s Slovenskim oktetom. . ČETRTEK, 26. julija: 20,20 1NTERPOL — serijski film; 20,50 TV OBZORNIK; 21,20 45 MINUT Z NOVIMI PEVCI ZABAVNE GLASBE. PETEK, 27. juVJa: 20,20 POLICAJI IN TATOVI — italijanski film.iz sporeda.jugoslovanske kinoteke;' 22,00 NA SVIDENJE V PULI—dokumentarni film. Četrtek, 26. julija: 13,40 Dvajset minut z orkestrom Erwin Halletz — 14.00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prlr jetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Na-. rodne pesmi iz Slovenskega Pri-morja. In kaj sedaj? Tega ni vedel nihče. Za hip so se vsi znašli v nerodnem položaju — največ seveda zaradi tega, ker so se dogodki tako nenavadno in nepričakovano obrnili, da možgani teh preprostih ljudi vsega tega niso mogli dojeti. Misel v njih je obstala, kakor obstane ura pri močnem potresu. Toda kmalu so se jim možgani spet razbistrili. Po dva in po trije so staknili glave in jeli razglabljati o najbolj različnih predlogih. Eden od teh predlogov je bil vsem zelo všeč: morivca naj bi javno pohvalili, ker je taborišče rešil Flinta Baknerja; zaradi tega naj bi ga pustili pri miru. Toda trezne glave so biLi proti temu. Dejali so, da bi tisti tepci, ki žive v mestih na vzhodu države, rekli, da je to škandal in da bi zaradi tega dvignili strašanski prah. Na koncu so trezne glave pridobili večino zase. Predlagali so, naj bi Fetlocka Jonesa zaprli in ga sodili. To misel so vsi sprejeli in s tem je bilo za sedaj vse rešeno. V duši so bili tega vsi veseli, ker so komaj čakali trenutka, da bi lahko stekli na kraj nesreče in se prepričali, ali je sod in vse drugo res tam, kakor je bil rekel Archy. Vendar jim ni bilo dano, da bi se tako naglo razšli, ker jih je čakalo še eno presenečenje. Fetlock Jones ,je nekaj časa tiho ihtel; vsi so se bili tako vživeli v razburljive dogodke, ki so jim bili v kavarni priče, da so ga nekam prezrli. Ko pa so sklenili, da ga bodo zaprli ln da mu bodo sodili, je Fetlock obupano zastokal: »Nič mi ne pomaga! Ni me treba zapreti! Ni me treba soditi. Takoj me obesite in me rešite vsega! Tako in tako bo vse očitno... nič na svetu me ne bi moglo rešiti. On je povedal vse od začetka do konca tako, kakor da bi bil z menoj in kakor da bi gledal, kaj sem delal... Ne vem, kako je to zvedel, toda vi boste šli tja. Našli boste sod in vse drugo, kakor je bil rekel. Res je, jaz sem ga ubil, in vsakdo od vas bi napravil Isto, ko bi z vami ravnal kot s psom, ko bi bili tako mladi, nemočni in revni In brez človeka, ki bi vam lahko pomagal.« »Boljšega tudi ni zaslužil, da bi ga vrag!« je rekel Ha m Send-jvich. »Poslušajte fantje.. .o MAMILA IN DIAMANTI NA KRI2ARKI Na nedeljski prijateljski tekmi je enajstorica NK Postojna na domačem igrišču premagala pomlajeno moštvo NK Jadran Dekani s 4:2, Dekančani se že sedaj resno pripravljajo na jesenska tekmovanja, na katerih bodo nastopili z mladimi igravci, med katerimi so taki, lcl obetajo presenečenja na prihodnjih nogometnih srečanjih koprskega okraja. V predtekmi pa so nogo-metaši-plonirji NK Jadran Dekani premagali pionirje NK Postojna z 1:0 in s tem postali okrajni prvaki Na Krasu menda ni kraja ne vasi, kjer bi ne imeli primerno urejenega prostora za balincanje. Ce je tod kaj, kar mirne duše imenujemo, »ljudski šport«, potem je to zanesljivo tako hudo priljubljeno balinanje. V koprskem okrajti-imajo v nekaterih občinskih središčih, a tudi v nekaterih vaseh, balinarske klube, ki vsako leto tekmujejo za okrajno prvenstvo, Posebno hudi »gadi« so ballncarji v Sežani, Senožečah, v Studenem pri Postojni in še nekaterih drugih krajih. Naša slika: na balinca-lišču na Ravnu pri Senožečah (znana gostilna pri Matiji) sta se na vso moč spoprijela predsednik sežanske občine Lado Mah-nič in glavni urednik »Slovenskega Jadrana«. Tekmi so prisostvovali številni in razgreti navijači iz Sežane Križarka britanske vojne mornarice Belfast je prišla v San Francisco na vljudnostni obisk. Policija je pri dveh mornarjih odkrila večjo količino heroina, morfijevega preparata, ki je med uživavci mamil na Zahodu posebno v časteh. Ladjo so takoj zastražili in napravili na njej preiskavo. Bili so več kot iznena-deni. Med zalogami sladkorja so našli diamante in drugo dragoceno kamenje v skupni vrednosti več kot milijon dolarjev. Prepadeni komandant, ki ni vedel, kakšen tovor prevaža z Daljnega vzhoda, je dal krivce aretirati in jih bo predal sodišču. snetke in freske v cerkvici v Hrastovljah in še vrsto drugih zanimivosti. Veliko pozornost navzočih turistov je v četrtek popoldne pritegnil nastop folklorne, skupine Turističnega društva Piran-Portorož na prostem, da sta jo Vanderbildto-va posnela v primernem okolju. Skupina je najprej nastopila ob morju v istrskih slovenskih nošah z. Istrskimi slovenskimi plesi ln pesmimi, pozneje pa v parku pied smrekami še z gorenjskimi narod- nimi nošami, plesi in petjem. Ameriškima snemalcema so se pridružili še številni turisti s svojimi' filmskimi in fotografskimi kamerami. Zakonca Vanderbildt sta izjavila. da jima je bilo bivanje v Portorožu tako všeč, da že razmišljata o tem, če ne bi svoje počitnice za prihodnje leto planirala pri nas, V t ponedeljek sta ameriška snemalca odpotovala v. Dalmacijo. (J) V eni najpomembnejših veslaških regat za pokal ZDA se bodo pomerili Američani s tema dvema ladjama, ki ju vidite na sliki — s slavno »Columbio« in novo »Nefertiti«. V teh tradicionalnih tekmah ni nihče potolkel ZDA že od leta 1851. Američani zatrjujejo, .da jim je z »Nefertiti« uspelo zgraditi nekaj povsem novega, najlažjo ladjo na svetu, dolgo nekaj več kot dvajset metrov.' Da so krili stroške — 186 milijonov — so zbirali prispevke med športniki in ljubitelji veslanja. Najnevarnejši tekmeci pa bodo letos Američanom Avstralijanci, ki nikakor niso mirovali, ampak so nalašč za to srečanje zgradili ladjico »Gre-tel«, ki jih je veljala -150 milijonov. Gradili so jo cela tri leta V Sovjetski zvezi so odobrili načrt, po katerem bodo začeli graditi prvo elektrarno, ki bo pridobivala električni tok naravnost iz morja. Elektrarno bodo začeli graditi še letos v Ba- rensovem morju blizu Mur-manska. Njena kapaciteta ne bo velika, proizvajala bo vsega skupaj le 1200 kilo-vatnih ur, zato pa bo njen pomen toliko večji, ker bo izrabljala nov izvor ener- fjfeiri si mmm ßapfaii« 01®» Kot sta v filmskem svetu tekmici Sofia Loren in Gina Lo-lolirigida, tako se na področju lahke glasbe in popevk borita za naklonjenost italijanskega občinstva Milva in Mina. Občinstvo pa je muhasto in poklanja svoje simpatije zdaj tej zdaj oni zvezdi. Tako se nagiba trenutno tehtnica v prid Milvi, ki jo vidimo na sliki skuhaj z možem na počitnicah ob Viveronskem jezeru. Tam ima Mllvln soproi* Corgnatl svojo podeželsko hišo. Pravijo, da bo Milva še letos igrala v filmu, f»i ga bo režiral njen mož Nova Gorica je naše najmlajše mesto na Primorskem, ki se še vedno širi in veča na naši zahodni meji. Nima živalskega vrta in ga niti ne pogreša. Tik ob mestu leži obsežen naravni gozd Panovec, v katerem rastejo tudi redki ek-soti, ki uspevajo sicer le v mediteranskem podnebju, Razen druge divjadi se je tod naselila srnjad. Niso redki gostje tudi divji prašiči. Domači lovci so tu podrli že več črnih ščetinarjev. ki so tehtali več kot poldrug stot. Srnjad pa se je že tako razmnožila, da si išče nov življenjski prostor. Srne in srnjake namreč sre-čavamo že v zaščitenem parku na Pristavi pod frančiškanskim samostanom, v katerem so pokopani tudi zadnji francoski kralji Burbonl; Tako se Novogoričanl ponašajo z naravnimi in drugimi zanimivostmi, ki jih drugod pri nas ni. GROZILNA PISMA KENNEDYJU Američani se kaj radi postavljajo s svojim mladim predsednikom, ki je pred nedavnim praznoval 45-letnico, toda vse kaže, da ima nekaj državljanov prvega moža ZDA le precej v želodcu. Tako sklepajo po številnih grozilnih pismih, ki jih odprejo v Beli hiši mesečno povprečno 860. Pravijo, da je Kennedy zastran te neljube zadeve krepko presegel svojega predhodnika Eisen-howerja, ki je prejel mesečno povprečno »le« 573 grozilnih pisem. ' gije. Ta centrala bo predvsem elektrarna eksperimentalnega tipa. Kmalu pa bodo dogotovljeni načrti še za tri podobne elektrarne. Največja med njimi, Me-zenskaja, bo proizvajala milijon tri tisoč kilovatnih ur. Sovjetski strokovnjaki so prepričani, da bi bilo moč na obali Belega morja postaviti elektrarno, ki bi proizvajala 14 milijonov kilovatnih ur. Med našimi znanimi partizanskimi vasmi je tudi JUllISCE pri PIVKI. Tu sc ustanovili marca 1914 komando mesta St. Peter na Krasu, o čemer priča vklesana plošča tostran ruševin, ki jih vidimo na sliki. Vas je bila zanesljiva partizanska postojanka, vaščanl pa borci, terenski obveščevalci ali organizatorji osvobodilnega boja. Ko je sovražnik zvedel, da je v tej vasi komanda St. Petra, so pridrvela nad vas nemška Iet2la in jo bombardirala. Toda k sreči je večina bomb padla izven vasi, kljub temu pa je bilo nekaj žrtev in nekaj hiš porušenih. Tudi ruševine na sliki so še iz tistih časov. — V Juriščah Imajo v načrtu, da bodo na tem mestu sezidali dom družbenih organizacij, kjer bodo klubski prostori in dvorana za prireditve ter za sestanke Ta stavba naj bi bila obenem spomenik vsem padlim v NOB, o čemer bi pričala v avli vklesana plošča. Vaščani so naslovili svojo prošnjo za pomoč na razna podjetja ln !ia rojake, ki so se odselili iz vasi. Sami hI prispevali po svojih močeh, predvsem pa bi opravili veliko prostovoljnega dela. Prav gotovo tj j t) to lep spomenik vojnim žrtvam in prepotrebtia stavba za vas, ki šteje danes okrog 310 prebivavcev Od 11. do 16. julija se je mudil v Portorožu znani ameriški snemalec dokumentarnih in turističnih filmov Cornelius Vanderbildt junior s svojo soprogo. Med svojim bivanjem v naši državi, kjer namerava snemati naravne lepote in zanimivosti iz vsakdanjega življenja jugoslovanskih ljudstev, se je najprej ustavil ob slovenski obali. Tu je našel toliko lepih in zanimivih motivov, da je svoj program bivanja. ki je bil predviden samo za tri dni, podaljšal na 6 dni in porabil toliko filmov, da je moral telegrafirati v Švico po nujno pošiljko nadaljnjih 3.000 m filma za barvno snemanje. Zakonca Vanderbildt sta snemala v kobilarni Lipica, okolico Škocjanskih jam, piranske ulice, počitniške domove v Portorožu in na Belem križu, mednarodni kiparski simpozij »Forma viva« na Seči, Narodni park v Rižani, zunanje po- Kazsežnt Jagodni nasadi v Ameriki pričajo, da so .ara veliki ljubitelji tega sadeža. Nedavno tega je neki poljedelec Iz Ore>-gona povabil na svoje posestvo številne novinarje, da jim je pokazal nov način pobiranja jacod, kar je njegov Izum. Za demonstracijo je najel skupino študentk in jih razpostavil na veliki leseni ploščadi, ki je bila na kolesih in jo je pomikal traktor. Pobiravke so tako. y, kratkem času in z majhnim trudom obrale velike površine Ho hup, še tega!