SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. *o polti prejemku velja: Za eelo Jeto predplažan 1& gld., ia pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v .Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. 64. V Ljubljani, v soboto 18. marca 1«93. Letnik XXI. Liberalna taktika. Liberalci so posebno društvo, različno od katoliškega zbora, to je, od katoliške cerkve. V vsakem veku ima katoliška cerkev jedno si nasprotno, sovražno — društvo. V naši dSbi stoji katoliški cerkvi nasproti — društvo liberalcev. Razlika mej tem novodobnim protikatoliškim društvom in mej staro-in srednjeveškimi jednakimi društvi pelagijancev, luterancev itd., je ta: Zadnja društva so jasno odkrito rekla: .Mi nismo katoličani, mi smo katoliški cerkvi nasprotniki, sovražniki." Novodobno protikatoliško društvo pa hoče biti in trobi v svet, „da je katoliško društvo, da se nikakor ne loči od katoliške cerkve", dasi je bistvena negacija vsega krščanskega, ker izpoveda gol racijonalizem, ker oklicuje človeka za absolutno samosvoje, od Boga neodvisno bitje, in privatno mnenje in samovoljo za princip vse resnice, za princip, kateremu se imajo klanjati tudi dogme, papež in škofje. In ravno v tem, da se liberalizem enači s katoliškimi nauki, in skuša tudi v resnici, posebno ko mu piha sovražna sapa, z nekimi splošnimi puhlimi frazami o krščanski ljubezni, to svoje .krščanstvo" kazati, ravno v tem tiči njegova največja prikupljiva moč. Kratko-vidneži mu gredo na limanice, ker rajši poslušajo njegove nauke, nego li nauke katoliške cerkve. Druga lastnost iz prve izvirajoča, katera prav žilavo drži v krempljih kratkovidne žrtve, .je: .Kdor se je liberalizma enkrat navzel, navadno več ne spozna svojih zmot, da, smatra se vkljub svojim napačnim nazorom zaradi p ar fra z o krščans k i ljubezni še za — pristnega, jedino pravega katoličana. In vendar sedi „v temi in v smrtni senci"!" Liberalec noče biti liberalec sam zi se, ampak skuša pridobili prozelite. Do teh pa skuša priti po dveh potih. Najprej skuša protikatoliško svnjo versko teorijo vcepiti duhovom po časopisih, novelah, romanih. Drugič skuša po politiki pri-vojevati veljavo tem protikatoliškim svojim nazorom, katerim se vsi hote ali nehote, če ne v srcu, a v začetku vsaj na zunaj morajo pokoriti. Raznim liberalcem so sredstva razna. Jedni se poslužujejo drznosti, ko vidijo, da so katoličani bojazljivi, kakor n. pr. sedaj na Ogerskem. Drugi liberalci pa se potuhnejo, ko vidijo, da so katoličani pogumni, in jih skušajo zazibati tako najprej v v brezskrbno gotovost. Raznim liberalcem so sredstva razna, a smoter je vsem jedin: pospešiti odpad od Kristusa, Boga. Liberalci so vidno društvo. Ker pa jim niso v verskih rečeh poglavarji škofje in papež, — jim mora biti koji drugi. Dandanes bivata le dva ta-borja: cerkev in framasonska loža. Kdor ni v prvem, mora biti v drugem. Kdor se katoliški cerkvi brezpogojno ne klanja v verskih stvarčh, je zavedno ali nezavedno orožje, sredstvo skrivne roke ložine. Ved£ ali nevede pospešuje njene nakane. V javnem mnenju veljajo za politično stranko, a niso čisto politična stranka. Dokaz, da pozakonu-jejo tudi protiverske svoje nazore. Branijo in zagovarjajo n. pr. brezversko šolo. Liberalce je treba torej smatrati za sekto, ki politiko le kot sredstvo uporablja, da razširja svoje protiverske, protikato-liške nazore. Dokaz za to je avstrijsko postavo-dajalstvo. Dokler se katoličani o tem trdno ne prepričajo in tega ne priznajo, dokler ta resnica v javnem muenju ne zavlada, hlapčevali bodo katoličani duševno, politično in gospodarsko protikatoliškim liberalcem. Ako je ta liberalec še moj rojak, je tako hlapčevanje tem nevarnejše. Do sedaj so liberalci malo filozofovali. A to dobro lastnost imajo: liberalci skušajo svoji filozofiji priboriti pristaše, priboriti ji občno veljavnost. Sedaj vladajo liberalci, dasi so katoličani večji misleci. Klobuk raz glavo pred filozofijo. Tudi jaz sem nekdaj rad va-njo pogledoval. A ker vem, da dostojnost človeško in vrednost venča še le življenje, volja, dejanje, trdim, da raje kot veliko in le za svojo osebo modrovati in nič ljudstvu od tega dati, manje modrovati, a to v ljudstvo nesti! Pred Bogom in ljudmi je več vredna majhna apologija v glavah in srcih 60.000 Slovencev, kakor cela .Summa Theologiae" sv. Tomaža v glavi jed-nega učenjaka, ki ne d& ničesa od sebe, ali pa v obliki, katere širše občinstvo ne pojme. Liberalcev slepilne lučice, njih fraze, blodnje, pred solncem katoliške božje resnice — ugasnejo. Le eno nam manjka: V življenje s katoliškimi principi, v življenje, proti životarenju, katero so nam vstvarili nasprotniki naši, politični in verski liberalci. V življenje, kajti še le volja, dejanje, življenje dovršuje, venča za nas nebeško hčerko — katoliško r e 8 n i c o. Liga + 1. Državni zbor. Z Dunaja, 17. marca. Dr. Smolka se je odpovedal. V pričetku današnje seje proglasil je podpredsednik baron Clumecky odpoved bivšega predsednika dr. Smolke. Se nikdar mi ni bilo tako težko izvrševati svojo uradno dolžnost, rekel je Chlu-mecky, kakor danes, ko imam visoki zbornici naznanjati prežalostno vest, da se je naš velečastiti predsednik dr. Smolka odpovedal poslanstvu. Potem prečita dotično pismo Smolkovo, ki se glasi: LISTEK H. Šolska podoba. .Sest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje in konec.) Pop se je ravno namenil skočiti prek praga, a Burmazevič, kateri je na strani stal in ne videč popa, zamahne 8 sekiro po podboju. Pop prek praga, a goreč tram nad vrati se zruši in zadene popa po tatilnikn. On pade z licem na zemljo, a podobo vzdigne nad glavo. Izlili smo škaf vode na njega, in na tram, in potegnili smo ga izpod trama. V tem hipn se cela šola s strašnim treskom zruši, in vse se napravi kakor velik" ognjišče. Odnesli smo popa v njegovo hišo. Iz ust in iz nosa vdarila mu je kri, a noge so mu visele, kakor zamrzle. Se je dihal. Namazali smo mu z oljem opečeno mesto na hrbtu, namočili mu srajco v jesih, smo mu jo oblekli, in ga položili na postelj. On se ni zavedel. Kmet zakriči zbranemu ljudstvu: .Dober kočijaž po zdravnika, a dober jahač po vladiko!" Dva, tri vozje spustijo se v največjem diru, a Vojin Arnavtovič zabode svojemu belcu ostroge v trebuh. Potem se spusti strašna ploha. Iz groznega kupa žrjavice, kjer je bila šola, vzdigne se še časi plamen, a iskre so letele v višavo, ali dež je gasil. Pred dnevom se je samo še malo kadilo, ali vladika in zdravnik sta prišla v vas. Ko ona dva vstopita v sobo, na naše veselje se pop osvesti. Pogleda okoli sebe: .Kje je podoba? Mi smo mu jo pokazali. .Denite jo sem!" On pokaže z roko na prsa, in mi smo mu jo položili. Vladika pristopi na prstih, a oči so mu polne solz. .Kako ti je, oče?" Pop se zgane in obrne oči na ono stran, kjer je vladika stal. Pop s trudom potisne roko pod podobo in dene jo na srce: .Tukaj!" Zdravnik pristopi, obračal ga je siromaka sčm pa tam. Začel ga je pikati z buciko po nogah, in vse do pasa, a zmiraj vpraša: .Ali te boli? Čutiš kaj?" Pop tiho odgovarja: »Ne!" rAli te morebiti malo boli?" vpraša zdravnik. .Tukaj!" reče pop in položi roko zopet na srce. Zdravnik zabrani vznemirjati in dotikati se ga, ali ga kaj vprašati, a vladiki je zunaj rekel: .Zastonj je vse! Počila mu je hrbtenica." On odide, a vladika se vrne v sobo. .Oče", vpraša vladika, .ali želiš kaj?" .Spovedati se!" reče pop. Vladika se začudi. ,A kakšen greh te mori?" Pop migne malo z roko, naj bližje pridemo. Vladika se vsede na stolec poleg postelje, a mi smo v krogu obstopili postelj. S slabim glasom začne pop: .Oče vladika, ali se spominjaš, kdaj si me vprašal, ako sem kaj v šolo hodil?" .Spominjam se!" .Spominjaš se, da si mi rekel, da je to dosti za dobrega pastirja?" .Spominjam se." .Poslušaj me, oče vladika, in vi, bratje. Jas sem pogubil dušo, ker nisem hodil v šolo. Zaradi tega izgubil sem tudi dete, a odpeljal mi ga je ne-kršen človek." .Kako to, oče?" vpraša vladika. .Tako, oče vladika! Jaz zapiram oči, a jasno i vidim, da je nastal drugi svet. Prišel je izobražen človek, s katerim nisem niti smel govoriti. Vidim, Visoko predsedstvo! Še pet let in mlnolo bodq pol stoletja, odkar sem bil predsednik prvemu avstrijskemu,ustavnemu državnemu zboru, in dvanajst let od h,ar imam čast, biti predsednik avstrijski zbottiioi poslancev, katere prvi podpredsednik sem bil postal poldrugo leto poprej. Torflj mislite, da je v javnem interesu, da se izroči vodstvo zadev visoke zbotnice mlajši, skušeni, v poslovanju izurjeni moči, posebno ker pri starosti skoro 83 let in po nezgodah, katere sem prestal v svojem sem ter tje burnem žifljfenju, želim preživeti kratek čas življenja, ki mi je še odločen, v miru, ne udeležujoč se javnega življenja. Prosim torej, da se vzame na znanje, da odložim svoj mandat kot poslanec Ivovskega mesta in torej tudi predseduištvo visoke zbornice. Ne dalo bi se opravičiti, ko bi pri tej priliki se ue spomnil vsega dobrega, ki mi je visoka zbornica skazala mej mojim uradnim poslovanjem. Pred vsem se naj-iskrenejše zahvaljujem gospodoma podpredsednikoma, ki sta me tako dobrohotno, lojalno, močno in rado-voljno podpirala. Posebno se zahvaljujem c. kr. dvornemu svetniku in pisarniškemu ravnatelju zbornice poslancev, dr. Henriku Blumenstocku vitezu Halbanu, za izvrstno in mene tako močno podpirajoče uradno delovanje. Zahvaljujem se gospodom perovodjam, vsem funkcijonarjem visoke zbornice in gospodom poslancem za dejanjsko blagohotno podporo. Ločim se od visoke zbornice s prepričanjem, da sem se vedno prizadeval po najboljši volji in vesti, objektivno in nepristranski voditi svoj posel. Ko bi pa le komu pri izvajanju svoje službe bil storil kako krivico, prosim iskreno odpuščanja, ker se je moglo zgoditi le Hehotč. Želim, da bode delovanje visoke zbornice za državo in tudi vse njene dele vedno blagodejno in koristno. Osebno pa želim vsem velečastitim gospodom poslancem, ne izvzemši gospodov ministrov, vse najboljše, in jih prosim, da mi ohranijo prijazen spomin. Z izrazom odličnega spoštovanja dr. Fran S m o lka. Potem je proslavljal starega predsednika, ki je predsedoval že prvemu državnemu zboru v Krome-rižu in ki se je zmirom kazal kot varuha proste besede in pokrovitelja zatiranih. Vselej si je prizadeval, spolnovati želje vsakaterega poslanca in je bil pri svojem občevanju tako ljubeznjiv, da si je pridobil ljubezen vseh. Konečno si izprosi dovoljenja, da bi smel v imenu zbornice pisati dr. Smotki, da obžaluje njegov odstop, da se mu iskreno zahvaljuje za vse, kar je kot predsednik deloval za javno korist, da ga hočejo vsi ohraniti v blagem spominu, in da naj še veliko let krepak na duši in telesu vživa mir, ki si ga je izvolil. Zbornica je z živahnimi dobroklici pritrjevala tem besedam. Za njim se vzdigne Plener, proslavlja z enako navdušenostjo bivšega predsednika ter pred- laga, da se mq dovoli častna pokojnina v enakem znesku, kakor ga je dobival kot predsednik. V imenu konservativnega kluba, vstane potem grbf Hobenwart in poudarja, di pod^lM stav- , Ijeni predlog, ne kakor da bi potreboval kake podpore, an)pak da pokažejo svoje spoštovanje, ki ga dr. Smolka vživa pri njih. Tretji se oglasi načelnik poljskega kluba, vitez Javvorski, in naznanja, da ; bode tudi njegov klub radostno glasoval sata predlog, ne zaradi tega, ker zadeva reč poljskega rojaka, ampak moža, ki je skoraj skozi polgtoletja deloval za jaVrie koristi. Ko izgovori, poprime besedo grof Taaffe ter izreka, da se tudi vlada z velikim veseljem pridružuje predlogu in da ga bode takoj izvršila, ko ga zbornica sprejme. V imenu češkega kluba je dr. Engel nagla-šal, da bodo tudi Oebi glasovali za ta predlog, zlasti ker je bil dr. Smolka Slovan in je bilo njegovo predsedn^štvo izraz, da je večina avstrijanskega prebivalstva slovanska. Tudi Steinwenderje v imenu nemških na-cijonalcev pritrjeval Plenerjevemu predlogu, ob enem pa še predlagal pristavek, da naj se kip Smolkov postavi v veliki dvorani državnozborske palače. Rusin Romanczuk je v enakem smislu podpiral predlog, ker se je Smolka zmirom potezal za ravnopravnost in bil vselej zagovornik prave svobode. Za Coroninijev klub je isto zagotavljal grof Dubsky, ker grofa Franca Ooroninija ni bilo v zbornici, v imenu krščansko-socijalnih poslancev pa je dr. Lueger pritrjeval počeščenju odstopivšega predsednika, čigar nepristransko vedenje antisemitje tem raje priznavajo, ker so dostikrat v nasprotstvu s predsedništvom. Konečno se oglasi še L i e n -bacher v imenu divjakov in agrarne zveze, češ, da so vsi klubi izražali svoje češčenje, da torej tudi divjaki ne morejo zaostat'. Ta trditev ni prav isti -nita, ker dva kluba nista z besedami izražala svoje pritrditve, namreč klub tridentinski in neodvisni hrvatski klub; pač pa sta se oba dejanjsko pridruževala stavljenemu predlogu, ki je bil a Steinvveuder-jevim pristavkom vred sprejet enoglasno. Gled4 volitve novega predsednika se je po odstopu Smolkovem položaj bistveno spremenil. Se v nedeljo zagotavljali so merodajni voditelji, da se vrši volitev predsednikova še le v jeseni, kakor sem včeraj natančneje poročal. Danes pa piše že drugačna sapa in menda so se omenjeni voditelji že sporazumeli, da pride volitev predsednikova na vrsto že v ponedeljek. Ker se je poljski klub izrekel za Ghlumeckega, ni nobenega dvoma, da postane v istini predsednik. Prvi podpredsednik postane v tem slučaju dosedanji drugi podpredsednik dr. Kathrein, drugi podpredsednik pa poljski poslanec David Abrahamov i c z. Ali dasiravno je vsled odločbe poljskega kluba žalibog baronu Chlumeckemu zagotovljena večina, vendar mnogo poslancev ne bode glasovalo zanj. Finančni zakon Po dobri uri je bila zadevat Siholkova rešena in pričela se je razprava o finančnem zakolu, ki kaže, da bode vseh državuih dohodkov 612,458.286 goldinarjev, troškov pa 011,6O3>645 gld.; torej znaša presežek, ki je bil po vladnem predlogu pro-računjen na 88-7.291 gld., po nasvetu budgetnega odseka 3,137.314 gld. Razprava bode trajala vsaj dftnes In jutri, ker so se oglasili naslednji proti-govorniki: P a c a k , Schlesinger, Vašaty, Š p i n 41 e rj B iil n k 1 n i, M a s a r y k ; še večji je število zagovornikov, ki so: P41fy, Thurnher, Scharschmid, Kulp, Teliszevvski, Steinwender, Menger in Začek. Mogoče pa je, da se oglasijo še kateri drugi, zlasti ako se pokaže potreba, zavračati katerega predgo-vornika. Ko to sklepam, govori Scharschmid, in so prišli na vrsto z vsake strani trije govorniki. Zvečer ob sedmih se bode seja nadaljevala, da se dovrši glavna razprava o zakonu gledč ponarejanja živil. Politični pregled. V Ljubljani, 18. marca. Štajerski deželni odbor pripravlja več predlog, da jih predloži deželnemu zboru. Več teh predlog je naperjenih proti Slovencem. Predlog, da se bode podpiralo snovanje posojilnic, je pač samo na sebi hvale vreden. Zdi se pa nam, da 8e hočejo le snovati nekaki konkurenčni zavodi proti slovenskim posojilnicam, kakor se je to že skušalo na Koroškem, ali ni šlo. Štajerske slovenske posojilnice so pa še bolj utrjene in jim torej ne bodo mogli do živega. Nadalje se pripravlja predloga zakona, s katero se proglasi nemščina za izključni uradni jezik vseh deželnih uradov. V tem zakonu se bode določilo, da vsprejemajo le nemške vloge. Za tak zakon pač ne bodo dobili Najvišjega potrjenja. Deželni šolski zakon bodo tudi v deželnem zboru skušali premeniti. Pred vsem bi radi omejili oblast krajnih šolskih svatov in povekšali delokrog deželnega in okrajnih šolskih svetov. Sestava poslednjih bi se pa tako premenila, da bi liberalci imeli gotovejo večino. Najvišje sodišče v Pragi. Mladočeško glasilo z vso odločnostjo zagovarja osnovo posebnega najvišjega sodišča v Pragi. Ta zahteva ne sme več utihniti mej češkim narodom. Jeden glavnih pogojev obstanka za narod češki je, da se sam vlada, sam si daje zakone, sam se sodi. Te pravice gred6 češkemu narodu po pogodbah a krono in kraljevih prisegah. Sedanja češka prijenljivost ni nič koristila. Še svojega senata pri najvišjem sodišču Čehi neso dosegli. Vse prav lepo I Očitanje pa ne zadeva le Staročehov, temveč tudi Mladočehe, ki vendar tudi že nekaj časa zastopajo narod češki. Sta li morda dr. Grdgr in Vašaty tudi preveč prejenlji/a. Sploh bi pa radi videli, kako hočejo Mladočehi doseči posebno najvišje sodišče za dežele češke krone (Dalje v prilogi.) da ne dela dobro, ali odkod bi smel jaz priprost človek napadati izobraženost. Ne imej več, oče vla-dika, priprostih popov, kakor sem jaz . . . kakor sem bil . . .« Vtihne, izkašlja se in tiho, da se je komaj slišalo je nadaljeval: „ Niti vi, bratje, ne jemljite popa, kateri ni izobražen. Zidajte takoj šolo in dajte deco v šolo . .. Narašča drugi svet." Potem se prime za srce in pretrgano pristavi: „A nji . . . nji odpustite ! ... Ni ona kriva . .. jaz sem." V tem hipu se zunaj začuje vrisek in vrata se naglo odpro. Na pragu se pokaže Marica, bleda, kakor smrt, ubita od dežja in vremena, vsa mokra, a razpleteni lasje razsuli so se po plečih. Mi smo se zganili, kakor da bi nas kroglja sredi srca zadela. Ona naredi korak, pa pade na kolena. SpuBti glavo, pokrije oči z rokami, a črni las'* razsipljejo se po zemlji. Pop se strese in solze mu vdarijo na oči. On mign* z jednim prstom. Mi smo jo prijeli in pripeljali k postelji. „Se bližje!" zašepeta pop. Ona na kolenih pride še bližje, ali ni vzdignila glave, niti spustila rok od očij. Pop ji je položil roko na glavo in je nekaj šepetal. Potem prenese roko do njenih ust, ona jo prime z obema rokama in oblije jo s solzami. Posmeh se opazi na popovem licu. On jo prime z roko za podbradek in vzdigne ji lice proti sebi, ona ga gleda: „Slnži tega!" reče on, a z očmi ji pokaže na sv. Savo, kateri mu je ležal na prsih. Zopet željno gleda njeno otožno lice. Nasme-huje se in ne more se je do sita nagledati. „Zdaj mi je čisto dobro I Zdaj me nič več ne boli." To so bile njegove zadnje besede! * * # Od tega časa do zdaj je prešlo šest let. Jaz sem blodil po svetu, dokler me naša vojska ni pozvala domov. Proti koncu dobim zapoved, da moram v B. iti. Moral sem pa skozi našo vas. Na zadnji postaji dobil sem novega strežaja, nekega Ilijo Teo-viloviča, mojega vaščana. Dam se mu spoznati. O marsičem sva se razgovarjala. Ze sva se približevala vasi. Zapnem suknjo, potisnem kapo na oči, zažmirim in odločno ga vprašam: .Kaj je vendar ..." Hotel sem reči, z Marico, ali me je sam jezik zapeljat, in sem rekel: .Kaj je vendar s Pavlom Džeričem?" .E, moj sovaščan in gospod, on je ono noč, ko je šola zgorela, izginil. Dolgo nismo vedeli, do- kler ni prišel Marko, trobentač, iz vojske, in je rekel, da je Pavel odšel v Beligrad in stopil v vojsko. Ko smo včeraj šli v mesto po potrebščine, a naš komisar nam prinese časopis, in ga nam prebere: ,Pali pri naskoku nasipa na Gorici 29. decembra 1877* ta in ta, ta in ta, ta in ta, in tudi Pavel Džerič, poročnik!" „Odkod je?" kliknemo vsi. On imenuje našo vas. .Bog mu daj duši mir!" .A .... on, ... vaš učitelj? Ali ste čuli kaj o njem ?" ,Ej, ko se ga je on angelj odrekel in se skesan povrnil k očetu, učitelj, pravijo, je odšel v Beligrad, in se oženil z neko, katera klobuke dela. Ostoj bogoslovec pripoveduje, da se zdaj loči od svoje žene, ker ga ona toži, da jo tolče, in grdo ž njo ravni. — Ne bo on nikdar sreče imel." Prišla sva v vas. Spomini so se vzbudili in "stisnili mi prša. .Bolj počasi, Ilija, počasi, še bolj počasi! Pritegni uzde!" Korakom sva jezdila mimo nove, velike, zidane šole. Ravno je zvonilo k večernici. Skozi okno opazil sem šolarčke; vstali so in molijo. Pred njimi stoji ženska. Vprls je pogled v sv. Savo, onega istega, kateri je tudi v stari šoli stal. Poznal sem jo! JPriloga 64. štev. »Slovenca" dn6 18. marca 1893. v Pragi, ko še češkega senata pri najvišjem sodišču na Dunaju neso mogli. Morda mislijo, da jih bodo podpirali njih najnovejši zavezniki levičarji. Cerkvenopolitiini program. Vodja narodne stranke ogerske je predvčeraj v ogerskem državnem zboru pojašnjeval svoje stališče nasproti vladnemu cerkvenopolitičnemu programu. Govoril je skoro dve uri, ali iz vsega njegovega govora ni prav jasno, kako on sodi o vsej stvari. Sploh se je ves njegov govor bolj obračal proti vladi, nego proti njeni cerkveni politiki. Dokazoval je, da sedanja vlada ni zmožna izvesti cerkvenopolitičnib reform, da sploh še sama prav ue v<5, kako naj vse izvrši. Jezil se je proti tistim katolikom, ki delajo proti liberalnim reformam. Liberalizem se je na Ogerskem že preveč vkoreninil, da bi se mogle liberalne reforme odlašati. Ce jih ne izvrši sedanja vlada, jih bode pa kaka druga. Zmisel dolgega govora njegovega je bil, sedanja vlada ni kos veliki nalogi, ki si jo je zastavila, zato pa pokličite mene, jaz bodem že vse izvršil, jaz sem pravi mož za to. Madjarski liberalizem je prav dobro naslikal berolinski časopis „GegeiJwart". O ogerskib razmerah dobro poučeni pisec berolinskega lista pravi, da noben narod se toliko ne trudi, da bi pred svetom veljal za liberalnega. Resnice o ogerskib stvareh ni lahko izvedeti. Nemški listi dobivajo poročila od vladne strani. Liberalni jih radi vspre-jemajo, ker so liberalna, konservativni pa, ker so oficijozna. V parlamentu je res nekoliko tujih kore-spondentov, ali te vse poznd in so torej pod strogo kontrolo. Gorj£ jim, ko bi kaj nepovoljnega pisali. Nikakor se ne smejo upati, kaj zabavliati proti vladi ali kaki madjarski stranki. Pod liberalno krinko se skriva na Ogerskem najhujše preganjanje nemadjar-skih narodnostij. Noben narod toliko ne potrati, da svet napak pouči o domaČih razmerah. O svobodnih volitvah na Ogerskem še govora ni. Pri volitvah je najhujši pritisk in zato ne morejo veljati za izraz pravega mnenja ogerskega prebivalstva. Zastopani bo v zboru le Madjari. Tiskovna svoboda je na Ogerskem zares velika, ali velja le Madjarom, za druge narodnosti pa ne. Sploh se sme na Ogerskem pisati samo to, kar Madjarom ugaja. Nemška vojaška predloga. Nemški cesar baje misli porabiti ves svoj vpliv za vojaško predlogo.. Misli se baie s posebno proklamacijo obrniti do nemškega naroda. Dvomi se pa, da bi taka pro-klamacija kaj pomagala. Tudi se z veliko gotovostjo govori o razpustu državnega zbora. Ker pa vojaška predloga pred majem ne pride še v drugem branju v zbornici na vrsto, se državni zbor pač pred sredo maja ne bo razpustil. Ta čas se pa bodo vršila še pogajanja z raznimi strankami. Nekoliko so tako pripravljene razne stranke vladi dovoliti, in bi torej se dalo doseči kako sporazumljenje, ako vlada nekoliko odjenja. Sedaj se pa ne kaže, da bi vlada kaj odjenjati hotela. Cesar sam bate vsekako hoče, da se predloga nespremeniena vsprejme. Dvomi se pa, da bi se pri novih volitvah za vojaško predlogo dobila večina. Kaj bode pa potem, če se večina ne dobi? Govori se, da odstopi državni kancelar, ker znova državnega zbora več razpušfati ne bode kazalo. Novi kancelar bode pa skušal s strankami doseči kako sporazumljenje. Panamska afčra „Gaulois" je prinesel nj-vico, da je Ribot prosil Cottu-a, da naj zamolči ime „X" Andrieux-ovega seznama. Ministerski predsednik je razložil, da je on le prosil načelnika pariških odvetnikov, Dubuita, da bi se to ime ne imenovalo, ker se govori, da se za njim skriva veleposlanik prijateljske vlasti, in je torej patrijotična dolžnost, da se to ime zamolči. Tedaj je Dubuit se bil obrnil do Cottu ovega zagovornika, ki mu je obljubil, da se bode o tej stvari molčalo. Ministerski predsednik obsoja, da se je sedaj vsa ta stvar spravila v javnost. On misli, da bode disciplinarni svet odvetniške zbornice vedel, kaj mu je storiti. — Odvetniška zbornica ni začela proti Oubuit-u disciplinarno preiskavo, temveč proti Ribotu, kakor včeraj poroča naš telegram. Irska predloga. Agitacija proti vladni irski predlogi je jako huda. Posebno se agituje v Ulstru in pa mej angleškimi posestniki na Irskem. V soboto je bilo samo na Irskem kakih 30 shodov, na katerih se je obsojevala irska predloga. Seveda teh shodov se ni udeležilo zatirano irsko prebivalstvo, temveč le zatiralci, možje, ki imajo dobiček od sedanjega nenormalnega stanja na Irskem. Podpisuje se tudi peticija na parlament, da naj zavrže irsko predlogo. V tej peticiji se pravi, da bi uvedenje posebnega parlamenta na Irskem spravilo v nevarnost življenje in imenje „lojalnega" dela irskega prebivalstva, prouzročilo bi zatiranje, zločinstva, anarhizem in državljansko vojsko. Kdo je tisti »lojalni" del prebivalstva, za kateri se bo|i peticija, pač ni treba govoriti. Irska stvar se bode pa nekoliko zavlekla, ker je Gladstone zopet malo obolel. Želeti je, da kmaln okreva in nsdaljuje začeto veliko delo. Cerkveni letopis. Ali nasprotuje cerkev napredku? (Govoril V. S.) Quare fremuerunt gentes et populi meditati sunt inania? Tako je klical palmist zoper brezbož nike, tako bi mogli vprašati tudi mi dandanašnji, ko čujemo krik in vik: Poberite se mračnjaki in nazadnjaki I vaš napor ni drugega nego želja, da bi se svet vrnil v tako dobo, kakoršna je bila srednjeveška, ko je cerkev vladala, kraljevala, ljudstvo vodila in ga tiščala v jeklenih sponah. Vi se trudite le za to, da bi si vse narode podjarmili in jih po-greznili v temoto, da ne spoznajo vaših spletek in zvijač. Zatreti hočete omiko, katero širimo mi po svetu v prosvetljenem 19. veku. Z versko šolo ho- čete ugonobiti ves napredek današnjih dnij in svetu odvzeti luč, ki mu sveti na poti življenja iu mu pretvarja življenje v raj. Končajmo križ, končajmo cerkev, končajmo papeževo moč in prosti bomo I srečni bomo! Ah so taki klici opravičeni? Napreduje li svet res tako silno? Ali se res upira kat. cerkev napredku? kako sodi ona? 1. Svet napreduje. Doba 19. veka ie doba napredka, tako beremo vsakdan. In resnično, svet napreduje. Dan za dnevom čujemo o novih izuajdbah, o novih strojih, s katerimi si olajšuje človek svoja opravila. Vsak dan poročajo listi, da so izumeli učenjaki nova sredstva proti boleznim, vsak dBn razglašajo po svetu o novih izumih v raznih vedah. Umetniška obrt, naravoslovne, jezikoslovje in zgodovinska veda so se povspele skoro do vrhunca. In kako sodi cerkev o napredku? Poglejmo v zgodovino! Mogočno rimsko cesarstvo se je razširjalo skoro po vsem tedaj znanem svetu, ko se je prikazala na vzhodu luč, ki'bi imela razsvetliti svet, odpraviti temo zmote in nevednosti. Kakošen je bil takrat napredek; ali na kakšnem stalu omike so bili razni narodi? Govori Grška I Napredovala sem veke in veke. Moje ljudstvo se je izobrazovalo v znanostih in umetnostih. Poglej moje modroslovce, koliko modrosti kažejo ukaželjnemu človeku. Sokrat, Platon in Aristotel so misleci, katere imenujem s ponosom! Beri zgodovinarje: Herodota, Ksenofonta in Tukidida, vzglednike vsem časom! Iu kaj naj porečem o pesnikih? Nisem-li jaz porodila Homerja, Sofokleja, Evripida, Eshila in Pindarja? Demostenova zibelka je tekla na mojem ozemlji in Fidija je moj sin!" Oglasi ee ti, mogočni Rim! „Ves svet je pod mojim jarmom. Kar so si v vedah prisvojili Grki, uporabljamo in širimo mi po svetu. A tudi svoje velikane štejemo. Horacij, Ovidij, Virgilij, Ferencij in Plavt me opevajo; Cezar, Livij, Tacit in Ciceron me proslavljajo, Avgust in njegovi nasledniki me krase. Ce hočeš kaj lepega videti, pridi v Rim." Še druge države naj bi govorile, kakor Egipet, Perziia in Sina — a vse so že davno pale s svoje nekdanje višine, in te spomin jim še živi. Lepe stvari smo izvedeli o Grkih in Rimljanih. Ali jib ne bomo hvalili, povzdigovali. Da hvalili jih bomo. Občudovali bomo njihovo bistrost človeškega uma in dlana. A zaprli tudi ne bomo svojih očij napačnim idejam, ki so te velikane duha vodile na kriva pota, na razpotja kjer niso mogli najti pravega pota iz lastne moči ter so naiboljši med njimi ozirali v nadzemske višave po božji večni — resnici ! In v resničile so ae slutnje najboljih izmed paganov. Prisvbtila je luč krščanstva od vzhoda. Boj se vname, saj ui sloge med lučjo in temo. Trd boj I dolgotrajen boj! Potoki krvi napajajo zemlio, dokler se ne umakne tema. Krščanstvo v tem boju ni moglo samostojno napredovati v vedah in umetnijah, saj Kratek kažipot za udeležence slovenskega romarskega vlaka v Rim povodom škofovske petdesetletnice svetega očeta papeža Leona XIII. 4. Dnevni red v Rimu. (Dalje.) 4. V petek, dne 14. aprila. Dopoldne Ara coeli, Kapitol, Mamertinska ječa, Forum Romanu m, Kolosej, San Gregorio Magno, S. Giovani e Paolo, S. Stefano R o t o n d o. 5. Maria in Ara Coeli (altar nebeški): Do cerkve 124 stopnic; pozlačen strop v cerkvi iz 1. 1575 v spomin krščanske zmage pri Lepantu; ladije loči 22 slopov, trije od marmorja so iz tem-peljna Jupitra Kapitolina; v okrogli kapelici na levi truplo sv. Helene. V zakristiji „Santo Bambino", v 16. stoletju iz drevesa z Oljske gore izrezlian Je-zušček v bogato okrašenem oblačilu, pred katerim po davni navadi v božičnih dneh mali otroci narekujejo pesmice. Kapitol: Sredi trga bronasti kip Marka Avrelija na konju, na sprednji strani kipa Kastorja in Poluksa iz Pompejevega gledišča, kipa cesarja Konstantina in njegovega sina, v ozadju senatorska palača z zvezdarno, na levi in desni muzeja z raznovrstnimi starimi kipi, slikami itd. Mamertinska ječa:S Kapitola na levo se pride do cerkve S Giuseppe de' Falegnami, katero je I. 1539 zgradila mizarska zadruga; po stopnicah v zgerenjo ječo, odkoder je vhod v spodnjo ječo, kjer je umrlo strašne smrti več Rimljanov. Tu sta bila zaprta tudi sv. Peter in Pavel, zato je , ta kraj za kristjana posebno znamenit. Tu je sv. ' Peter prebil v verigah 9 mesecev ter spreobrnil mej i drugimi višja jetničaria Procesa iu Martinijana, ki sta za Nerona umrla mučeniške smrti. Ker sv. Peter ni imel vode, naredil je križ na skalo in pritekla je voda, s katero je krstil spreobrnjence. Ječa je še, kakor je bila za časa sv. apostola; poleg oltarja izvira oni studenec. Forum Romanom: Debela knjiga bi ne zado-j ščala, da bi opisali to torišče starega Rima. Podolgasta, | štirivoglata dolina, široko groblje starorimske slave; 1 nekdaj srce rimske države, danes sive razvaline, ki glasno govori o minljivosti človeške veličine. Zmagoviti vojskovodje, ki so v danih časih po „sveti cesti" (via saera) todi v slovesnih sprevodih korakali gori v tempelj Jupitra na Kapitolu, paganski duhovniki, ki so v množicah se bližali v prvo svetišče starih Rimljanov, govorniki, ki eo z ognjevito besedo navduševali in hujskali narod, tujci, ki so od vseh vetrov 1 hodili se klanjat rimskim mogotcem, vsi so se vlegli v tihe grobove, veličanstveni tempelini, spomeniki in krasna dvorišča zrušili so se v prah. Kar je od-i krilo sedanje stoletje, to so posamezne kosti ogrom-1 nega kostnjaka, ki otožno mole v zrak. In vendar so ti ostanki še glasna priča nekdanje rimske moči : in duhovitosti. Na desni „Basilica Julia", katero je dogotovil cesar Avgust za javni promet in sodne i obravnave. Tu so mnogi kristijani javno priznali sv. : vero in bili obsojeni na smrt. V sredi Tokov slop, | dalje 8 slopov Saturnovega tempeljna, 9 manjših j stebrov kot ostanek portika 12 bogov (dii consentes), i na levi slavolok Septimija Severa, pod kapitolinsko 1 skalo temelj Konkordije. Dalje govorniški oder, trije slopovi temepljna Kastorja in Poluksa, razvaline Vestinega tempeljna. vštric Severovega slavoloka na levi cerkev sv. Hadriiana, zgrajena 1. 630, popolnem obnovljena I. 1556; dalje na levi foruma slopovi tempeljna, ki ga je 1. 141 cesar Antonin Pij zgradil svoji soprogi Favstini, v ozadju cerkev sv. Lovrencija in Miranda; cerkev sv. Kuzme in Damjana, zgradil papež Feliks IV. v 6. stoletju na mestu okroglega tempeljna. ki ga je cesar Maksencij zgradil svojemu sinu Romulu, pod vel. oltarjem trupli sv. Kuzma in Damijana; razvaline Konstantinove bazilike; cerkev sv. Fraučiške Romane, vštric na desni Titov slavolok; Meta sudans (vodomet); slavolok Konstantinov, zgrajen v spomin slavne zmage Konstantinove nad Maksencijem 1. 313, zmage krščanstva nad poganstvom. (Dalje sledi.) se je moralo boriti za obstanek, za življenje. Sprejelo je torej od pagauskih narodov, kar je bilo dobrega in je na tuj podlagi napredovalo. Krepko življenje se je pričelo. Tisoče rok, tisoče duhov je delalo za napredek, saj je bivstvo krščanstva, da napreduje. Sv. cerkveni očetje so prijeli .za uma svetle meče" in se borili zoper neverne paganske modrijane in krivoverce. Zavračali so njih ugovore, spodbijali njih trditve in v najlepši luči pokazali krščanska načela. Ta doba je rodila može neizbrisnega spomina za vse krščanstvo. Sv. Atanazij, Ciril Al. in Jeruz; Krizostom, Bizilij, oba Gregorija, Ter-tulijan, Ciprijan, Ambrozij, Hieronim in Avgnštin so imenovani, ki so segali globoko v rudnike človeškega znanja. Verska in modroslovna vprašanja so reševali, zraven pa niso zanemarjali cerkv. pesništva. Efrem, Gregorij Naz in Ambrozij so pope-vali slavospeve, katere še sedaj visoko ceni cerkev. V tej dobi se je v cerkvi pokazal nov napredek, namreč v glasbi. Sveta Ambrozij in Gregorij imata nevenljivo zaslugo, da sta otela cerkvene napeve be-žečemu času in jih ustanovila za veke. (Dalje slediO Kako so na Španjolskem papeževo 50letnico obhajali ? Od vsega le jedno stvar. Bilo je priporočeno sv. obhajilo za papeža. V cerkvah jednega samega mesta (Barcelona) in okolice, je pristopilo na slavnostni dan do 40.000 ljndij k sv. obhajilu. Škof dr. Jaime Catala, dekan, in sedem druzih kanonikov so skoraj dve uri in pol delili le sv. obhajilo brez kakega prenehljeja ali odihljeja. „ Ogenj sem prišel poslat na zemljo", pravi Iv. — pač lepi kresovi! rdanostne izjave. Udanostna izjava podobčine Za-plana: Otroci, kateri se ne zmenijo za očetove britkosti, kateri molč4, kadar jim zlobni ljudje zaničujejo ali obrekujejo dobrega očeta, ne morejo se imenovati dobri. Z največjim spoštovanjem podpisani zastopniki podobčine Zaplana nad Vrhniko spoznajo torej kot svojo vestno dolžnost, da Vam, prevzvišeni, izrazijo kot svojemu duhovnemu očetu v imenu cele zaplan-ske soseske svoje odkritosrčno sočutje v mnogi žalosti, katero delajo Vaši prevzvišenosti nekateri ne-pokorni podložniki. O našem visokem spoštovanju do Vas, vsestranski pokorščini in sinovski naši ljubezni, ste, prevzvišeni, gotovo iz srca prepričani. Po izgledu naših ranikih očetov, ki so, kot zvesti sinovi katoliške cerkve, srečno živeli in lahko umrli, ostanemo tudi mi zvesti do groba Bogu in njega vidnim namestnikom tukaj na zemlji: rimskemu papežu, svojemu škofu in svojim dušuim pastirjem, ne oziraie se na to, kaj govorijo ali pišejo novodobni brezverci, ampak ravnaje se vsikdar po besedi Kristusovi: »Kdor vas posluša, mene posluša." Podžupanija Zaplana 15. febr. 1893. Frane Jereb, podžupan; Andrej Petkovšek, Jožef Jelovšek, Jožef Pivk. Gregor Brence, Ant. Leskovec, Gašper Oblak, odborniki. Udanostna izjava občine Šmartno pod Šmarno goro: Občinski odbor občine šmartinske pod Šmarno goro v svoji seji dne 26. januvarija 1893 enoglasno in najodločneie obsoja nezaslišano napadame Vaše osebe v slovenskih liberalnih listih. Podpisani dobro vemo, da ti listi nimajo ni-kacega vzroka Vas napadati, ker Vaša knežja milost se gled^ pravega domoljubia ne umakne nobenemu Slovencu, napadajo Vas temveč, ker hot6 med Slovenci razrušiti in uničiti — vero. In ravno zaradi tega mi tem listom zaupati ne smemo in ne moremo: saj oni to črtijo in sovražijo, kar |e nam najl|ubše in najsvete|še. Dobro tudi vemo, za kaj se gre v današnjem boju, ter odločno ugovarjamo trditvi liberalnih listov, da ne vemo, kaj podpisujemo. Vi premilo*tni knez in škof ste naš viš|i duhovni pastir — duhovni oče ljubljanske škofije, in ako mi Vam skažemo svojo liubezen in spoštovanje, s tem očitno priznamo svojo vero. Ker pa mora biti čeda s pastirjem, nas pa ne morejo razrušiti — se jeze. Se ve, ako bi podpisovali njim udanostne iziave, potem bi nas hvalili, da smo »zavedni uarodnjaki". Mi podpisaui smo družinski očetje, in ako smo napadeni in razžaljeni, iščemo tolažbe v svoji dru- žini. Zato se tudi mi Vaši dnhovni otroci srečne štejemo, da Vam moremo skazati svojo neomejeno ljubezen in udanost, vsaj tudi to dobro vemo, da ako smo z Vami in Vašo duhovščino, da je potem tudi Bog z nami. V seji občine šmartinske pod šmarno goro, dne 26. januvarija 1893. Janez Kališ, župau, in 18 občinskih odbornikov. Udanostna izjava podobčine Dolenja vas, Nemška vas in R a k i t a i c a v ribniški dolini: Močno nas je zabolelo, ko smo slišali, kako neopravičeno Vas napadajo dan ua dan liberalni, brez-verski slovenski listi. A veseli nas, ko vidimo, kako ljudstvo odgovarja na te napade, izjavljajoč Vam , svojo udanost in spoštovanje. Tem izjavam pridružujemo tudi mi svojo iz-; javo neomejenega spoštovanja do Vas, prevzvišeni , knez in škof. Odločno obsojamo vse napade na Vašo j prevzvišeno osebo in v vsem se hočemo držati Vas, od B>ga nam poslanega višjega pastirja. Podobčina Dolenja vas, dne 18. febr. 1893. Janez Kromar, občinski svetovalec, Anton Dejak, Janez Kromar, Auton Boje, odborniki. — Sledi še 26 podpisov posestnikov. Podobčina Nemška vas, dne 15. febr. 1893. i Jožef Češarek, podžupan, Jožef Češarek, Jan. Klun, občinska odbornika in 11 drugih podpisov. Gospodarski zastop v Rakitnici, dne 15. febr. 1893. Janez KInn, podžupan, Janez Prdan, Jos. Omerza, odbornika. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. marca. (Udanostne izjave) prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu so poslale občine: Lože pri Vipavi, M o š n | e pri Radovljici in Slap pri Vipavi. — Slava 1 (Promovirana) sta bila danes na dunajskem vseučilišču kot doktorja prava gg.: Jos. K u š a r , advok. kandidat v Ljubljani, in Ivan R u p n i k , konceptni praktikant pri finančni direkciji v Ljubljani. (V spomin Josipu Resseln), izumitelju paro-brodnega vijaka, čegar truplo počiva na ljubljanskem grobišču (umrl je dne 10. okt. 1857) osnova! se je na Dunaju poseben odbor, da dostojno proslavi dan 29. mnija t. 1. kot stoletnico rojstva slavnega češkega izumitelja. Zajedno izda dotični odbor na svetlo slavnostni spis. (Semenj r Šentpetri.) Poroča se num: Semenj 17. t. m. obnesel se ie pri nas prav dobro. Dasi-ravno kramarjev ni bilo obilo, prodajali so vendar oni, ki so došli k nam, mnogobrojnim kupovalcera, izredno dobro. Boljši, kakor kramarski semenj, bil je pa živinski. Prignalo se je nad 300 glav. Od teh so jih mnogo .pokupili tržaški kupci. Živina je bila prav lepa, zato pa tudi cena ni bila ravno nizka. Gledali smo med prignano živino, zlasti pri volih, pravcate eksemplare. Vuljub ne ravno ugodnemu vremenu se sme reči, da so bili zadovoljni prodajalci in kupovalci. (Ie Celovca) dnč 17. t. m.: Kakor že ome- 1 njeno vrši se letošuji občni zbor našega »Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" dn6 5. aprila, in sicer v veliki dvorani gostilne „Mas8lgarten" na šentvidskem predmetu v Celovcu. Zičetek ob polu 3. uri popoldne. V istih prostorih se vrši zvečer slav-ii ostna beseda v proslavo petdesetletnice ško-fovanja sv. očeta L^ona XIII. Začetek ob 7. uri zvečer. Obema shodoma se je nadejati jako obilne udeležbe, iu zlasti slavnostna beseda hode pokazala, da koroški Slovt-nci še živ4, — :vesti Bogu, cesarju in domovini! (Ogenj ) h Trebniega se nam poroča: V Petek (17. t. m.) precej po polnoči pogorelo je ua K»m-nem potoku tik dolenjske železnice vse gospodarsko poslopje 8 hišama vred dvema posestnikoma: Jur)u in Francetu. Sreča za ostalo vas je bila, da ni bilo sape, kakor je bila prejšnje dni huda, iu |e po dnevu zopet nastala. Tudi so bili trebaniski gasilci kmalu na mestu. Ogenj nastal je na skedniu, kako, se ne (Italijanska demonstracija v Gorici.) Poslanec Alfrt-d Corooiui iu tovariši stavili so te dni do mi-nisierskega predsednika kot vodjo ministerstva no-traui h stvari i to le interpelacijo: »Znano ie, da je skoro povsod navada, da ob voiaškem naboru stavo-dolžoi mladeniči bodi|o po ulicah doiičnega kraja v skupine razdeljeni in pojo. Tako je bilo dne 10. marca tudi v glavnih ulicab in na Travniku v Gorici. Posamični taki oddelki so tulili kot obsedenci iredentovske iu veleizdajske pesmi kakor: Addio mia bella. addio, 1'armata se ne va (garibaldinska pesem); Lasse pur che i canti e subi (hujskajoča pesem proti Slovencem); Se il papa piange, soldati non hapiu (garibaldinska pesem zasmehajoča sv. Očeta); Ai confini deli alta Italia (ultrairedentska pesem) in še več drugih pesmij grdega in veleiz-| dajskega zapopadka. Te protiavstrijske provokacije | se neso godile le v pričo policije, temveč celo pred i c. kr. okrajnim glavarstvom, kjer je, kakor znano, j c. kr. policijski komisar, in nikdo razsajalcev ni j oviral in nikdo jih ni opominjal, da naj mirujejo. : V soboto dne 11. marca je šlo več slovenskih mla-' deničev mirno in tiho po več ulicah, in vedno sta ' šla za njimi dva redarja. V sredi Vojašnične ulice i zapeli so polglasno slovensko pesem (Po gori grmi i in bliska se.) Takoj je pritekel jeden to družbo za-■ sledujočih redarjev k jako spodobno gredočim mladim ljudem, prijel jednega za prsi in ga kakor besen jel biti s pestjo, sovati v rebra in brcati z nogo. Hkratu je kričal: Brutti briganti, canaglie, mari ne j veste, da je petje prepovedano 1 Mladi ljudje, s katerimi se je tako ravnalo, so molčali in se razšli. Oba redarja sta šla smejoč se v zraven stoječo go-stiluico „Alta Colomba". Ali so okrajnemu glavarstvu poslala kaka naročila od c. kr. namestmštva, kako naj postopa pri letošniem novačenju, ali je gospod policijski komisar iz prevelike gorečnosti vcepil redarjem take pojme o jednakopravnost!, tukaj ne bo-demo razpravljali. Mnogo se pa da domnevati, če se pomisli, kak duh veje v »rnmeni hiši" v Trstu proti slovanskemu prebivalstva in še posebno prehaja na one podrejene organe, pri katerih se nahaja že prirodna nadarjenost in pa jednako mišljenje. Tako postopanje ne jemlje le poguma državi zvestemu slovenskemu prebivalstvu, in vsakemu avstrijskemu domoljubu, pospešuje naravnost prizadevanja iredente, ki se že nekaj časa s tem bavi, da prebivalstvo s hujskajočimi članki v svojem židovskem glasilu: »Corriere di Gorizia" nahujska k demonstracijam proti slovenskemu petju v mestu. Uso-jamo se ta dogodek porabiti za povod, da vprašamo: „Ce je njega ekscelenci postopanje oblastev na Primorskem v škodo dobro mislečega prebivalstva znano soloh iu tudi v tem posebnem slučaju in ka| hoče storiti, da se takemu počenjanju naredi konec," (Nerednosti na celjski gimnaziji) Dr. Grego-rec in tovariši so doe 15. t. m. stavili v državnem zboru do učnega ministerstva nastopno interpelacijo: »Slovenski listi, mej drugim »Slovenski Narod" v Liubliani, pa tudi nemški listi, kakor »Politk" v Pragi in »Siidsteirische Post" v Mariboru, prinesli so nedavno novico, da je zaukazal ravnatelj c. kr. državne gimnazije v Celju, v katero hodijo največ nčenci slovenske narodnosti, da se smejo prošniam za oproščenie šolnine iu za podeljenje ustanov, pri-devati le nemško pisani ubožni listi. Ker skoro vsi župnijski in občinski uradi na Južnem Štajerskem slovenski uradujejo in se te pravice ne dado od nikogar pnkratiti, pridejo mnogi učenci v nevarnost, da ne dosežejo oproščenjft šolnine in ne dobe nobene ustanove, kar ie tem bolj poštevati, ker v celjsko gimnazijo hodijo največ sinovi manj premožnih roditeljev. Imenovaui listi in »Slovenec" v Linbljani so pa poročali prav v novejšem času o dogodkih me| učiteliskim osobjem na celjski gimna-zili, ki moraio zlasti katoliške stariše napolnjevati z resno skrb|o za odgojo nph sinov. Vprašamo torej Niega ekscelenco učnega ministra: Hoče li Njega ekscelčnca 1. o omenjenih nedostatkih na celiski gimnazm. kakor hitro |e mogoče, dati se poučiti, in 2. takoj jih odpraviti, ko izvč zanje." (Sneg.) Danes po noči je sneg pobelil griče po (jubljanski okolici. Tudi v mestu je naletaval sneg po noči. a ie do jutra že skopnel. (Razširjenje državnega kolodvora v Ljubljani.) Podrobni črtež in zemljiško - odkupni načrt glede nameravanega razširjenja postaje, oziroma državnega kolodvora v Liubljani (katast. občina Kapucinsko predmestje) je od 18 marca do 5. aprila letos ob uavadmh uradnih urah na vpogled raz-grnen v mestnem stavbinskem uradu, k|er ie udeležencem za omenjene dobe vlagati ustno ali pismeno tud: morebitue ugovore zoper zahtevane razlastitve, ali opazke zoper stavbinski črtež. (Iz Dolenje vasi pri Ribnici.) Ker »SI. Nar." tolikrat poroča, kako se delajo udanostuo izjave po občinah, naj danes mi povemo, kako se take izjave tudi zabranjujejo, ako v občini slučajno župauuje mož, kateri včasih bolj skrito, včasih pa bolj očitno trobi v »Narodov" rog. Spredaj prinašamo udanostno izjavo podobčin Doleuia vas,. Nemška vas in Rakit-nice, katere spadajo vse v veliko občiuo Dolenja vas pri Ribnici, kateri sedaj županuje g. Nace Merher. Vsacemu, kdor pozna razmere v tej občini, se mora peč čudno zdeti, zakaj je vsaka podobčina posebej poslala izjavo in zakaj ne občinski odbor za vso občiuo skupaj. To uganiko nam reši nastopno pismo, katero nam je blagovolil poslati prijatelj, ki se glasi: »Gospodu Janezu Kromarju v Dolenji vaBi štev. 88, Reševaje Vašo prošnjo z dne 7. t. m., s katero želite, da bi se občinski odbor sklical k seji zaradi udanostne izjave prevzv. gospodu knezoškofu ljubljanskemu, se Vam poroča, da županstvo Vašej prošnji ne more ustreči, ker je to trdno prepričano, da v doleujivaški občini ni nobeden prevzvišenega gospoda knezoškofa kedaj razžalil, zatorej tudi udanostne izjave tukajšnje občine potreba ni. Poleg tega se Vam poroča, da to ni nikakor tako važni predmet, da bi moralo županstvo sejo občinskega odbora sklicati. Proti temu se znate v 14 dneh na visoki deželni odbor pritožiti. Županstvo Dolenja vas 8 februvarija 1893. Zupan: Ign. Merher." — Tako odgovarja župan občinskemu odborniku, kateri želi sejo radi udanostne izjave. Kdo ne bi občudoval Salomonove modrosti županove? Kdo bi ga pa tudi ne pomiloval, kdor v6, da je zopet prišel pod težki jarem ribniških »razsvitljencev", katerega se je pred kratkim z vso silo otresel? Ker pa iz navedenih izjav vidimo, da gosp. žnpan le še pri kočevskih Grčaričevljanih uživa zaupanje, svetujemo vrlim trem podobčinam, naj pri prihodnjih volitvah pravijo: »SkončarjevNace nam županii ne bo!" (Ib ljubljanske okolice.) Nepoklicanim sodnikom »nepoklicanega zagovornika" južne železnice moramo njega volilci povedati resno besedo, da nam preseda neslano iu ostudno rovanje nekaterih naših naprednih nasprotnikov. Kaj menite, da smo Vam res dali svojo pamet in svojo razsodnost v najem? Kakor do sedaj hočemo tudi v prihodnje voliti, opazovati iu soditi vse delovanje svojih poslancev po svojem raznmu. Vsilievati si ne damo prav ničesar in po nikomur; najmanje pa od one gospdde, kateri šola na verski podlagi »nima vitalnega pomena", katera vsiljuje svojim čitateljem z neko vidno navdušenostjo in vnemo vse mladočeške verske blodnje, a med tem dosledno prezira stvarne in važne govore nnš'h poslancev — seveda le »pomotoma" — in se jih domisli le tedaj, kadar je treba — po njih mnenju — snovati umeten razdor med zastopniki slovenskega naroda. Ker tedaj morate razumeti, da vemo, kako »hudo da Vas bdde složno delovanje slovenskih poslancev", torej bi Vam tako pogubonosno in zlobno, zavito delovanie moralo »pritirati v lice rud-čico srami" več ko zadnji govor gospoda kanonika Kluna. In to tem bolj, ker si morate misliti, da kak Vaš nerazsoden učenec doživi vsled takega strankarskega pisarjema neljubo — »blamažo", in to pred priprostimi kmečkimi možmi. Zatorej pa prav prijateljski svetujem" ob tej priliki, da naj nas taki verni učenci ne osrečujejo več v prihodnje z evangelijem »Slovenskega Nar." Utegnilo bi jim presedati, ker za to nimajo niti sposobnosti, niti poklica. Prav hvaležni bodemo možem, ako opusti ta za nje nehvaležen posel in ostanejo v svoji stroki vestni in marni, ker opravila se jim menda ne zmanika. — »Slovenskemu Narodu" in vsem njegovim pomagačem tu iu tam pa izrekamo za vse megove vsilieue nasvete svojo popoloo zahvalo, ker vse tako delovanje je le pristransko, zato tudi krivično, in ravno radi tega ste in ostanete v naših očeh — »nepoklicani" sodniki, nam pa »nepoklicani" svetniki. Hvala Vam ! In to za sedaj in vselej 1 (»Potovanje v Rim.") Te Gomilšakove knj ge, ki je bila pri družbi sv. Mohora izšla in pošla, dobiti je zdaj še nekaj iztisov pri družbi v Celovcu. (Papež Leon XIII. in rnski car Aleksander III.) Časniki poročajo iz R ma, da je ruski car v dokaz svojih simpatii za papeža Leona XIII. ukazal na svoje troške s slikami okrasiti cerkev sv. Joahima, katero Leon XIII. zida v proslavo svojega krstnega zavetn'ka, in kjer si bo tudi zgradil s'vo| srob. (S Turjaka) se nam piše: V občinski seji tukajšnje občine se je skleuilo dne 12. t. m. z 11 glasovi proti 6 glasom, da uaj t-e izbriše okraini glavar kočevski g. Thoman iz števila častnih članov turjaške občine. Dotičui sklep se bo poslal dežel- nemu odboru v potrdilo. — Ta seja je bila viharna, ker so občinski odborniki zahtevali uatančui račun o občinskem gospodarstvu. Ker odbora pojasnila županova niso zadovoljila, izrekla mu je večina odbora svoje nezaupanje. (Kellarjeva slavnost na Dunaju.) V proslavo lOOletues* rojstnega dne pesnika Kollarja vstanovil 8t> je poseben odbor, kakor smo že poročilo. Slavnost se bo vršila 29. iu 30. maja. Odbor zastopata gg. dr. Jan. Lenoch in Radoslav Pukl. (Reka za civilni aakon.) Iz Reke se nkov in vročega Hrvatstva je v spisu vse trdo in vender — so nekateri tako trdovratni, da, da peticije niti ne zmatrajo kot resne. »Kat. Daltnaciia" ima v 18. številki o tej zadevi vrlo zanimiv članek, koder s srednjeveškim temoliubliem pobija vzvišene želje spletnih žen. In mi smo toliko neoniikani, da jej želimo pri njenem boju — slavne zrnate! (Znanstvena pot.) C. «osp Pran Buiič, vodja spljetske gimnazije iu arbeologičuega muzeja, prvi jugoslovansk' stariuoslovec, gre v kratkem na dve-mesečno znanitv>-no potovanje po Grškem. Učenemu duh >viiiku želimo mno^o vssp-ha. (Železna cesta) mej Spljetom in bosansko mejo se unrav nedai ronri. Poj.le mimo Klisa, Vojniča, Budmira C ste, Mustapča in S>"ba; Sinj bo tudi ž nio v zvezi s strunsko progo iz Dicma. Skupne daljive se bruji 90 kilometrov. Dovršena bj za dve leti. (Kmetiiska šola v Gruau ) Dalmatinci imajo jedino kmetijuko š»lo v Gmžu A uprav te dni javiia deželni odbor vsem ■ bft n»m, da so se za to leto oglasili samo trne učenci. »Umeje se," pravi odbor, ,da se ue more vzdržati šola, če ni učencev. Prenehal bi jedini uoliedelski zavod v Dalmacni in nekako po pravici bi se nam očitalo: da vsaka skrb dotičnih faktorjev ne more uičesar doseči vsled naše nemarnosti." (Banjaloški trapisti) za kratko začno graditi zavod v Zemuniku v Dalmaciji. Za dve leti bo že dogotovljen. Trapisti bodo iz zaderskega okraja jemali nekaj otrok zastonj, druge za plačo; vzgajali jih bodo in poučevali vzlasti v poljedelstvu. Sto sreč — nedosežnim pijonirjem om>ke! (Pojasnilo.) V St. 61. »Slovenca" v novici: »Iz Radeč pri Zid. mostu" namestil »Potočnikovimi" beri: »s P o to č i n o vi m i." Društva. (Slo/, čitalnica v Mariboru.) Vabilo na zabavni večer, katerega priredi »Slov. čitalnica" v Mariboru dč li*. sušca 1893 v spodu|ih prostorih hdtel »Nadvojvoda Ivan". Vspored koncerta iu gle-dališčne predstave: 1. D. Jenko: Molitev (moški zbor; 2. H. Volarič: Pomlad (mešani zbor); 3. »Oče so rekli da le!" gluma s petjem v jeduem delanju, preložil Fr. Končan; 4. V. Lisinski: Tam gdje stoji (čveterospev); 5. H. Volarič: Pogovor z'doma (mešani zbor); 6. A. Schaeffer: Grajščak in kmeta (šaljivi trospev); 7. J. Ttwačowsky : Kitica slovanskih pesmi, s spremljevanjem glasovira, (Posojilnica v Logatcu,) registrovana zadruga z omejeuim poroštvom, je izdala poročilo in računski sklep za peto upravno leto 1892. — Iz tega poročila posnamemo, da sodišče tudi najvišje ni dovolilo premembe zadružnih pravil, ker za preosnovo zadruge z omejenim poroštvom v zadrugo z neomeienim poroštvom treba pismene izjave vseh zadružnikov, kakeršno pa je težko dobiti. — Hranilne vloge so se v I. 1892 pomnožile na 92.911 gld. 10 kr., posojila (na posestva vkniižena, menice, dolžna pisma) znašajo 106.249 gld. 18 kr. — Dobička je imela posojilnica 2282 gld. 25 kr., od katerega se je zadružnikom izplačala 6% dividenda v znesku 721 gld. 92 kr., drugo pa za razne nagrade in dobrodelne namene. — V ravnateljstvo so izvoljeni gg.: Jos. Brus, Jos. Smole, Jos. Lapuch, Martin Petrič, V. Ribnikar; v nadzorstvo: J. Gruden, M. Gostiša in dr. Sterger. (Odbor nSlovenskega pevskega društva v Ptuju") javlja sledeče: Po odbo-rovem sklepu dne 10. februvarija se bode vršila letošnja pevska slavnost združena z velikim koncertom dne 6. a v g u s t a v M a r i b o r u. Pri tej slavnosti se bodo skupno pele nastopne skladbe: a) moški zbori: 1. »Slovan na dan" od dr. Gust. Ipavica. 2. »Novinci" od H. Volariča. 3. »Kdo je mar" s premljevanjem orkestra od dr. B. Ipavica. b) mešani zbori: 1. »Nazaj v planinski raj" od A. Nedveda. 2 »Žitno polie" od Fr. Gerbiča. 3. »Ave Marija" iz operete »Gorenjski slavček" S spremljevanjem orkestra od A Foersterja. Pesmi se bodo najpozneje do konca tega meseca razposlale; isto-tako okrožnica na društvene poverjenike in razna narodna društva, koja se že sedaj prosijo, da pri določita časa za svoje slavnosti jemljejo v poštev našo na 6. avgusta določeno slavnost. Pesmi, ki so se izbrale za letošnji koncert, so krasne, večinoma nove, društvu poklonjene, ki se bodo prvič lavno prednašale. Upamo, da bodemo ž njimi zadostili ne 8*mo pevce, ampak vse udeležn< H H 1 Jjj^v Ljubljani, Selenburgove ulice št. Prečastiti duhovščini in si. občinstvu usojam se podpisani vljudno javljati, da sem otvoril v Ljubljani, v Šclcnburgovi ulici št. 1 jaški obrt ter se priporočam v blagohotna mnoga naročila. Imam v zalogi vsakovrstno trpežno blago, ter izdeljujem obleko po najnovejšem ali sploh poljubnem liroju po najnižji ceni. • Velespoštovanjem Franc Zeleznikar, 126 (6-4) krojač, v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 1. I Cena gld. I 85 sko-J edrom 3 gld. s ci- fernico svetečo se po noči, 40 kr. več. — 6 komadov linijskih budil poštnine prosto na vsako poštno postajo gld. 10-50. IVnviKit ' 4oglata kasetna oblika, ni-.lllUvllSl« kplno okrovje pozlačeno, I bogato cizelovano, skoro 28 cm. visoko, ura budilnica z bitjem '/i >n '/a ure> eena »gld. 7-—. brez bitja gld. 51—. — Ku-kučna ura, bitje '/» in '/i ure, 50 cm. dolgosti, iz- > rezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7 gld. Kukoviea, prepelica in repetirnnje, dolgost skoro 1 m.. ' bogato zrezljano gld. 18 50. Kovinska trpežna > remontolr ura za gospode odkrita, masivno ( novost brno okrovje 4 gld , z dvojim okrovom 6 gld. ' Zakonski prstani, 14karatni, po 4 gld., močni > 5 gld. komad. 43 10—4 [EMILMA7ER, Dunaj, I., Schottenring 33. ( Tovarniški oenlkl zastonj. 1 ' Vse proti dveletnemu jamstvu. ""^B 0) a> ce a B a "Z o h Dominik Trojanšek, veliki posestnik, v Gorici, Via Municipio št. B, priporoča se posebno čast. duhovščini iu drugim gospodom, ki žele imeti v res niči zanesljivo 133 16—3 dobro vino belo in črno. Vsem naročiteliem vina zagotavliam najnižie cen« in na|bol|še blago. Imam izvrstno „rebulo" iz go riške okolice, posebno oobru wtri|an*ko vino ,,teran" iu posebno izvrsten „re foško" v steklenicah iz 1. 1889. Pokušnja pošilja se prosto. 11 Natorni istrijanski črni teran. ||| Ana Rupnik, izdelovalka umetnih cvetlic, v Ljubljani sv. Petra cesta 13, priporoča se visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Izdelovanje vsakovrstnih 155 4—1 šopkov za altarje in sveče, vencev za bandcrje in sploh vseh v to stroko spadajoidh umetnih izdelkov, kakor tudi popolne oprave za nove maše po najnižji ceni. Velika zaloga vina. i { p m •o o (B< P B p p «i v (D pr ►i p C-.. O pogreone cratavscine sv. bode imelo dne 19. marca, t. j. sv. Jožefa popoldan ob 4. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj i h kateremu so vsi moški udje povabljeni. 161 2-2 Odbor. Papirne sinodčnike ^fE^J^ j izberi, po najnižjih cenah priporoča papirna trgovina Eduarda : Bosohau-a na Dunaju, I., Hohenstaufengasse 2. (4 > 13-4) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17, se priporoča prečašt. duhovščini za napravo oerkvenlh posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-8 Veliki krah! New-York in I.ondon nista prizanašala L niti evrop.-ki celini ter je bila velika tovarna srebr-Jnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti Umajhnemu plačilu delavnih moči j. Kooblaščen sem F izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. 6'60 in sicer: 6 komadov najfin tlosti grofu VVurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti. Jožef Forst, župnik. V Olomucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilila znatno moje pričakovanje. Stotnik Cz., plackomanda. JE5HSč 25HSHSH5 Slikarska obrt. Najudaueje podpisani se priporoča p. n. spoštovanemu občinstvu, osobito visokočastiti duhovščini za slikanje cerkev, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hiš sgrafito, za firme in dekoracije po najnovejših uzorcili iu po najnižjih cenah. Za cerkve imam na razpolaganje najboljših uzorcev v vseh zlogih ter sera okrasil ži več cerkva v Bosni in v poslednjem času cerkev rožnega venca na Rožniku in veliko stolno cerkev v Kranju v popolno zadovoljstvo delodajalcev, kar dokazujejo spričevala. Proseč stare naročitelje, da mi obranijo svojo blagonaklonjenost tudi v bodoče, bilježim z vsem spoštovanjem Wmm Bapagnf slikar, 162 3_1 Emonska cesta št. 10. Zlata kolajna, Bruselj 1892. Najboljše sredstvo za lelci katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je tinktura za Modne, katero pripravlja Gabrijel PICC0L1, lekar pri „angelju'' v Ljubljani na dunajski 5 12-3 cesti Cena 1 stekl. 10 novcev. (1) - 50-13 Izdelovatelj razpošilja to tink- __turo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenic stane gld. 1-36; s 24 gld. 2 60 ; s 36 gld. 3 84 ; s 44 gld. 4'26; 55 steklenic tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5 26; 110 stekl. gld. 10-30. Poštnino plača vedno naročnik. Palice v največji izberi po jako nizki ceni, potem lesno rezbarijo in košare priporoča 15S 10—3 kočevska domača industrija F. Stampfel v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Tonnhalle), Majaliica cvetlic, Slonove ulice št. 46, priporoča po najrnžii ceni prečastiti duhovščini iu slav. občinstvu bogato izbero šopkov in vencev j za razne cerkvene potrebe, kakor tudi nagrobne vence. Popravljajo se tudi poikodovani šopki po najuižii ceni. us 3_2 j 7> potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 156 20—1 H1«. 3M:»«A.VXJIS v Brnu na Moravskem. BV Proračuni con zastonj fii frunko. Premovane s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu. Kromerižu, Lincu, Boikoviču itd. Za bolne in zdrave ie najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot .izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali ni«jtopieje priporočena Trnk6czy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s kg. velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki i kg. Dobiva se po postni adresi pri Ubalda pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj. Hundathurraerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Badetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. (1391) Prekitpci imajo obilen rabat. Dražba. 154 2-2 23. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne bode zmanjšavalna dražba za novo šolsko poslopje v Mošnjah. Dražba vršila se bode v starem šolskem poslopju in sicer: 1. za zidarska, 2 za tesarska, 3 za mizarska m 4. za ključarska dela. Načrti so na ogled pri stavbms«em odboru. — Pogoii se zvedo pri dražOi. Stavbinski odbor v Mošnjah. Izvrstna semena domače in nemške detelje (lucernske) čiste predenice, raznovrstne trave, velikanska pesa, pesa (Mangold) najboljša prašičja krma, ribniški fižol itd. itd. priporoča po najnižji ceni Mih. Lavne 152 3~2 v Ljubljani, Poljanska cesta II. Vnanja naročila izvršuje točno z obratno pošto. Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6"—, 7"— 8'—, 9-—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapeoirar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50-19 stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj s-> vselej natančna mera postelje v notranji luži. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. 4* Ta domača, narodna tvrdka bodi prečni, duhovščini in stavnemu občinstvu najboijse priporočena za nakupovanje žimnic, garnitur, dlvanov, atolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. iS 536 50-19 Gozdne sadike. V gozdnem vrtu v Gradišču pri Ljubljani se bode letošn slogih, dobi in naroča se pri v IJublJani, sv. Petra oesta 27. 267 52-48 i? P? jjf izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 ^ i I 1 iz zlata, srebra ali druge kovine ^ po uzorcih ali lastnem načrtu iHi dt£- Izvršeno blago pošlje dobro, varno frS zavito poštnine prosto. "SJt 29 52-10 (poleg AlojzIJevišča) se priporoča prečastiti duhovšini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne M D* ROMAN JACOBI, M zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. M M M ♦ M Plombira in trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordinlrn od 9. do 12. ure dopoldne lil od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih zn siromake od 9. do 10. ure dopoldne. 86 C4) M M ♦ M M Cn|./y n\/r\ zdravstveno oblastveno prcskušeno Odi g-UVU zobno čistilno sredstvo KA&OSOIVT. Dobiva se v lekarnah in parfumci-ijah itd. kos po 35 kr. (539) 22-10 Prav eeno da v najem zlepil blizu lame cerkve Gregor Burja v Kamniku. 149 3-3 Fodfosfornasto-kisli apneno - železni sirup prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunaji. Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje prignani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do jedi. pospešuje prebavljanje in redilnost, telo jači in krepi. Žele/.o. si je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje koatij. Cena steklenici Her-b*bnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni ,1 i^rrETiufžffil* Kfc' [<§t g v a y i 1 a T Svarimo pred po- : vi ii i ■ i*'ii ' i ^■'Ba^gol * *** 1'" » naredbami. ki se pojavlja ® pod jednakimi ali podobnimi imeni, a so vendar po svoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od naš' ga origi-nalnega 22 let obstoječega pod-Kju^ius hirb*bny wien!ž4 fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj se torej vselej lzrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenioi in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzimi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 473 20-14 83 6-7 Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzigkelt" JULIJA HERBAB-JIY-Ja, Neubau. Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab, Piccoli, Ubald pl. Trnkoczy. W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baumbaehovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam. A. Schindler. Ant Mizzam. lekarničar. P. Prodam. M. Mizzam. drog.; v Brezah : A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: W. Thnrnvvald, P. Birnbacher. .1. Ko-metter. A. Estger v Novemmestu : A. pl. Sladovi<;z; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi/u ; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P Prendini. M. Ravasini: v Beljaku . P. Scholz. dr. E. Kumpf: v Črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v VValfsbergu : J. Huth. Spital-ske ulice 9. © •n : sg k r © v N •H 0 53 1 08 J Spital- ske ulice 9. ............................*......"""»"i...................................he*..........t.............................p.............EHS...... iiiiiihiiiiiiii o p k o y Spital I ske ulice 9 Podpisana priporoča visoko-eastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato izbero opkov m vencev za razne cerkvene potrebe, n. pr. o Smarnieah, o sv. Rešnjem Telesu, za bandera, pri novih mašah itd. v vseh velikostih od najpri-prostejše do najfinejše vrste. Dalje priporoča svojo veliko ZalOgO "O 3-3 v vseh širjavah čipk (mrež) za cerkvene potrebe po najnižjih cenah. Z vsem spoštovanjem Marija Podkrajiek. i H* S © S3 0 © i za cerkvene potrebe. "gpltaTl ske ulice 9. nirimiiimiHiiininiiimuiiimiiiumiiiJMliiiiim .........iniiiiimniiiiinniiiiiiniiiiiiiiiniTinnimnTini I> u n aj s k a 1> o i* z a. Due 18. maroa. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 2J0 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije. 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini . . Nemških mark 100 . 98 gld. 70 kr. 98 . 60 . 117 96 987 351 121 9 59 15 95 50 20 64 72 30 Dni 17. maroa. Ogerska zlata renta 4% , . 115 gld. 70 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 95 „ 55 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 , 30 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .167 — . l>ržavne srečke 1. 1864., 100 gld. 197 . 75 . /ustavna pisma avstr. osr. twn. kred. banke 4 % 98 . 50 . Zastavna pisma , n . „ „ 41jt% 100 „ 70 . Kreditne srečke. 100 gld. 198 . — . t St Genois srečke 40 gld 67 „ — _ 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . ■ 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........69 Windischgraezove srečke, 20 gld.....76 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 157 Akcije Ferdinandove »ev. želez. 1000 gl. st. v. 2947 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . — Papirnih rubeljev 100......127 gld. - . 50 . 25 n 15 . 50 . 50 - 50 Tilci \Iorpnrt Zanesljiva lnformaoija o stalno U1S1/ jlM^l l/UI • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina i poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba „11 E R C U R" ttollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. aur Vestni nasveti za dosego kolikor mod visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih glavnic, Isdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Jansflt. Tisk „Katoliške Tiskarc?" t Ljobliani.