LETO III. — Št. 28.
Poštnotekoči račun štev. 23.
OORICA, 9. JULIJA 1921
Posamezna številka 20 čent.
Naročnin«: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
„Enostavno vprašanje"
Med najzanimivejse dogodke poslednjega časa spada brezdvomno vest o »mirovnih pogajanjih« med Irci in angleško vlado, pri nas pa med fašisti in socijalisti.
Te vesti nas navdajajo res z veliko nado, da se hoče povrniti mir med človeštvo, da se čuti to potrebo in da se podreja življenje tej potrebi.
Kar se je slišalo in čitalo o irsko-angleški meščanski vojni, nas je navdajalo z grozoto, kar se je dan za dnem vršilo v Italiji, kjer je vidno vspevala meščanska vojna tako da samega Gio-littija ni bilo sram povedati zbornici, da smatra vlada za zakonito postopanje to, da se ne vmešuje v spopade med socijalisti in fašisti, ampak da prepušča stranke svoj osodi, ker se gre za »politično svobodo«.
Po drugi strani se je fašizem v zadnjem času po celi Italiji jako dobro organiziral. Dokaz temu so grozodejstva v Grossetu, ki so vznemirila tudi trezne fašiste.
Nikakega dvoma ni, da so se vrinili v fašistične vrste zločinu, Kr zlorabljajo politično stranko, da zadoščajo svojim nizkotnim čutom na nekaznjiv način.
Sam Mussolini je rekel v italijanski zbornici, da je fašizem dovršil svojo glavno vlogo in da ga je treba sedaj reformirati.
Že prej pa je vodil Bom-bacci nekake dogovore s fašisti in preprečil na ta način marsikako nepotrebno pobuno po rimskih ulicah in morda tudi v zbornici sami.
Nasprotnika, ki sta med seboj opazovala vsako kretnjo, sta se pričela bližati in kakor sta bila včeraj edina, da se ima vreči trhlo Giolit-tijevo vlado, tako se danes bliža trenotek, ko se podpiše med obema najmočnejšima nasprotnika premirje m morda tudi trajen mir. Pri obeh je postalo živo prepričanje, da se politična stranka ne more in ne sme omadeževati z zločini vsake vrste, ki jih zakrivi ajo pri
tepenci v stranke.
No vemo še, je-li bode ta ♦mirovna pogodba® držala, a upajmo, da se splošno ta-ki rešitvi sploh obe politični stranki ne morete ogniti.
Ako se jim posreči razorožiti svoje napadalne sku-Pine> ie mir popolnoma enostavno vprašanje.
Ako hoče Italija kot taka še nadalje vegetirati in obstojati kot država, je sporazum med fašisti in socijalisti pač enostavno vprašanje, preko katerega ne morejo iti, četudi ne pride do pisanega sporazuma.
Italija docet! Tudi Slovenci in Italijani, ki se še danes
kaj rado pisano gledajo in se brezdvomno dogajajo krivice temu in onemu, ker prevladuje sovražno čustvovanje, bi lahko, ako bi hoteli, ta zgled posnemali.
Ali ne bi bilo to res enostavno vprašanje, kako priti do sporazuma med slovenski in italijanskimi nacijona-listi ? Kajti med nami drugimi, ki ne pripadamo naci-jonalističnim skupinam sploh ni nobenega sovraštva in nasprotovanja.
Ako bi jim javno dobro res bilo pri srcu, bi slovenski nacijonalisti res ne čakali, da bi ozlovoljeni fašisti pohajali slovenske vasi. Jasno pa je vsakemu, ki pozna naše razmere, da je nekaterim slovenskim prenapete-žem pritiskanje na naše ljudstvo popolnoma po volji, ker tako lahko opravičijo obstoj hujskaških listov a la »Goriška Straža® in »Edinosti*, ki zbirajo tako materijal za protinapade.
Toda rekli smo, kako se rešujejo v Italiji taka vprašanja in rekli smo tudi kaj naj Slovenci posnemajo.
Wilfanov govor v republikanski luči
Zadnja številka goriškega republikanskega glasila »La Liberta« prinaša sledečo oceno Wilfanovega govora:
»Nismo hoteli niti omeniti Wilfanovega govora v zbornici, kajti način, s katerim je bil izuston, je bil res bedast. V Montecitorio se je pokazal Wilfan takega kakor je bi v tržaškem starešinstvu: dolgočasen mož kratkega vida, nekak kmetavzar, ki je postal profesor in pita svojo pastirje s slovničnimi pravili; advokat, ki trdi da ne more biti Italijan, kdor nosi slovansko ime.
Mi dosedaj nismo hoteli o-meniti ničesar o tem govoru iz tega glavnega vzroka: V celi zbornici se ni našla ni jedna oseba od pet sto štiridesetih, ki bi bila kos položaju in ki bi dala primeren in za Italijane dostojen odgovor zastopniku slovenskega naoijo-nalizma. Nihče. Ropotanje ali cirkusovi argumenti, to so skrajnosti, ki se dogajajo v poslanski zbornici.
In kako malo je bilo treba! Zadostoval bi na pr. odkritosrčen odgovor:
»Potrebno je bilo vključiti pol miljena Slovanov v naše meje, da se j8t0 zavarujejo, kakor so morali vaši sonarodnjaki vključiti v svoje meje 1 Vg miljona tujcev; kakor so morali Oehoslovaki sprejeti v | obroč svoje republike tri miljene Nemcev«.
Pri nas bodete imeli iste pravice in dolžnosti kakor mi». Tako »Liberta®. Mi seveda umejemo te besede in radi tega nas te besede ne žalijo.
Pač pa bode naše prizadevanje stremilo vedno za tem, da se spravijo interesi našega ljudstva v sklad z dejanskim položajem.
Kdor pa odvaja ljudstvo od njegovih življenskih interesov, ki po besedah istega Ščeka prednjačijo pred jezikovnimi, je njegov sovražnik. Wilfan mora po svojem historičnem govoru danes dobro vedeti, koliko je koristil svojim volil-cem z govorom, ki ga obsoja ves italijanski narod, od prvega fašista do zadnjega komunista.
Naloga novih poslancev
V članku pod zgornjim naslovom so bile na tem mestu na splošno obrazložene naloge slovenskih poslancev, ki jih imajo izvesti v rimskem parlamentu v prid našemu ljudstvu. Da bomo imeli mnogo in velikih potreb, se dosedaj niti ne zavedamo, kajti do zadnjega časa je bila marsikatera gospodarska »luknja zaflikana* s precejšnjim izkupičkom drago prodanega vina, sena, zelenjave, lesu, z izplačevanjem vojnih in begunskih podpor ter z razmeroma mastnimi vsestranskimi zaslužki; po vrhu tega
6B po nekaterih krajih še ved-
no ne plačujejo davki, tako da z mirno vestjo lahko trdimo: pri vsej navidezni »mizeriji® in pretirano razupitem pomanjkanju si je marsikdo mnogo več pomagal, negoli v prejšnjih dobah in marsikateri pa več zapil negoli v celem svojem življenju. Seveda za vse ne velja ta trditev, ker so tudi žalostne izjeme, osobito pa v krajih, ki so bili po vojni najbolj prizadeti. Vendar pa si je marsikdo, ki je imel glavo »na ramenih« in količkaj danih pogojev za to tudi v teh krajih spravil kupček onih zamazanih in tedaj ničvrednih lir na stran, kateri mu bo jako dobro prišel v »sedmih suhih letih«, ko si bodo ons »ničvredne® lire zadobile zopet prejšnjo valuto. Lahkomiselni ljudje so hiteli, kakor za stavico, zapravljati lahko prislužene in pridobljene lirice, češ ko pridemo pod Jugoslavijo ta denar ne bo itak imel nobene veljave. To mnenje so razširjali in krepko podpirali tudi slovenski »inteli-genti® med ljudstvom, radi česar se je to krčevito tiščalo »blažene kronce® v nogavicah in v skrinjah ob času njih menjave v lire. Spričo tega dejstva leži mn'ogo neizmenja-nih kron po skrinjah ter po raznih bankah>v Jugoslaviji v trepetajočim straftp, kedaj jih bodo rešili slov. poslanci iz njih »nizkega® in negotovega položaja. Ali je bilo treba tega ? Ne! Ako bi tedaj slov. politiki le mignili z mezincem in dali med ljudstvo odkrito »parolo®:	izmenjajte, bi bil
zdaj slov. narod v Julijski Benečiji bogatejši za več miljonov; tako pa ubogi kmetič gleda
lepo »pomalane« »kronce*, jih obrača na obe strani, proseč vse svetnike in svetnice, naj bi mu priskočili na pomoč za srečno izmenjavo, obenem pa s stisnjenimi pestmi preklinja vse tiste, ki so ga v tako nesrečo spravili. Gospod-nunc ga tolaži in pomirja, češ da saj tudi njemu se ista godi: »to je božja previdnost in proti njej ne moremo®.
Torej dolžnost poslancev je, da popravijo zdaj, kar so takrat zagrešili napram našemu nesrečnemu prebivalstvu, s tem da izposlujejo 600/o izmenjavo po njih in po krivdi njih so-delovalcev zarjavelih kronic, da se tudi s tem poozdigne naše narodno gospodarstvo. In če se jim to posreči, ne bo ni k a-ko njih zasluga, marveč le njih obvezna dolžnost! Sicer pa k temu predmetu se bomo ob najugodnejši priliki še povrnili.
Nadalje je njih naloga, da tem krajem predvsem iz poslu jejo takojšnje izplačevanje vojne odškodnine za premičnine in nepremičnine, da si bodo zamogli prizadeti vspostaviti svoje domove in jih dostojno tudi opremiti, kakor so bili pred vojno.
Zavzeti se imajo s krepkim nastopom na podlagi natančno preudarjenega načrta v prilog našim vinogradnikom, dokler je še časa preprečiti njih gospodarsko katastrofo, in sicer s takim načrtom, ki se bo dal izvršiti.
Mnogo se piše in dosti se v raznih in tudi dvoumnih oblikah govori, da je treba naše ljudstvo rešiti preteče krize, katera mu z neizprosljivimi grožnjami preti, a nihče se ne zgane, da bi se upoglobil v zadevo, na kakšen način jo najprimernejšim potom tudi razrešiti. Zanašajo se, da bo idealna trgovinska pogodba med Jugoslavijo iu Italijo povsem odpomogla. Dvomimo, da bi zamogla taka pogodba povsem rešiti naše trtorejce iz pretečega gospodarskega poloma; kajti pomisliti je, da po eni strani obilna vinska produkcija v Italiji bi prišla pri sklepu omenjene pogodbe ravno tako v vpoštev kot ona iz Julijske Benečije, na drugi strani pa tudi v Jugoslaviji sami imajo skoro dovoljno produkcijo vina za lastno rabo. Zraven tega pride še v vpoštev obilno izdelovanje in konsumiranje piva v Jugoslaviji.
Da je ta naloga, zraven avtonomije naše pokrajine, najnujnejša, o tem se bodo v doglednem času posestniki vino-rejci sami na svojem žepu prepričali. Boli izvedljiva? Da! Izvedljiva bi bila, ako bi imeli prave in zrele politike. Bodočnost naj dokaže, koliko imamo prav.
Vladna kriza rešena
Ze v zadnji številki smo omenili v kako krizo je zašla vlada vsled ofenzive sprožene proti Sforzi.
Očividno se ni mislilo na to, da bi se izpodrinilo Giolittija,

ampak splošno so novi došli poslanci želeli nekaterih sprememb v ministerstvu v smislu, da bi se spravilo na površije nekaj novih oseb.
Toda igra se je zasukala tako, da je padlo celo mini-sterstvo h kratu in prišlo na površje popolnoma novo — »levičarsko«, kakor pravijo italijanski časopisi.
Ne vemo pa je-li to novo miniaterako res tako levičarsko, kajti gotovi znaki kažejo, da se je pomaknila levica nekoliko bolj k desnici.
Novi mož, ministerski predsednik Bonomi, je bil sicer nekdaj socijalist, a polagoma se je tako temeljito »reformiral«, da je sedel lahko poleg Orlanda in Nitti-ja in da se njegov politični program skoro v ničemer ni razlikoval od navadnih buržoaznih in nacijo-nalističnih.
Zadosten dokaz zmernosti novega ministerstva, so možje, ki ga obdajajo. Tu vidimo stare znance kakor Girardinija za kolonije, Rodino za pravosodje, Solerija v finančnem ministor-stvu, De Nava v zakladnem ministerstvu, Gasparotta v vojnem ministerstvu, Bergamasca v mornariškem ministerstvu, Corbina v naučnem miniater-stvu, Micheli-ja v ministerstvu za javna dela, Maurija v poljedeljskem ministerstvu, Bellotti-ja v trgovinskem ministerstvu, Beneduciia v ministerstvu za socijalno preskrbno, Giuffrido v poštnem ministerstvu, Rajne-rija v ministerstvu za vspoata-vo osvobojenih dežel.
V obče predstavljajo ti možje nekako moderno orientacijo proti levici v smislu nemških večinskih socijalistov a la Scheidemann, ki stopa v kompromise z vsako stranko, zastopa pa res bolj splošne interese naroda, kakor pa visoko-atoječih izoliranih skupin, ki so dosedaj igrale j=ako važno vlogo v italijanski diplomaciji.
Mi moramo odkriti priznati, da je novo ministerstvo večjega zaupanja vredno kakor pa ravnokar zatoneli giolitizem.
Saj smo že ob otvoritvi zbornice prorokovali, da se pokaže v kratkem tendenca zbornice. Očividno je zbornica naklonjena misli, da je treba spraviti Italijo na vsak naČiu iz sedanjih zagat na pravo pot.
Pri tem so bili na potu vladni možje. Zbornica je želela čiščenja in je to tudi dosegla, čeravno niso vstopili v vlado protagonisti vladne krize, fašisti in socijalisti.
S tem pa nikakor ni rečeno, da te nove vlade ne bodo podpirali. S ij jo morajo, ako se hočejo uveljati oziroma zastopati koristi onih, ki so jih poslali v zbornico.
Menda bi se tudi italijansko ljudstvo lepo zahvalilo poslancem, ki bi v zbornici le piskali in ropotali ali pa držali brezplodne govore, s katerim ne bi koristili domovini.
Le jedno vprašanje je pa ostalo še do danes odprto: namreč vnanja politika. Bono-
»GORIŠKI SLOVENEC«
mi hore poveriti vodstvo vnanjih zadev italijanskemu diplomatu Marohese Della Torretta, ki je slučajno zadržan v diplo-matičnih zadevah v Parizu.
Da bi se italijanska politika napram zunanjosti mogla spremeniti je skoro izključeno, kajti isti Bonomi je podpisal rapallski dogovor in tudi v roškem vprašanju ne more ubrati novih poti, ako se pomisli, da ga veže preteklost na Sforzovo politiko.
Sicer pa ostane jadransko vprašanje najvažnejši del programa novega ministerstva, lei ima pred seboj še vedno reski vozel in konferenco v Portoro-se, ki kakor čujemo zadnji hip ne bodo le gospodarskega, ampak tudi velikega političnega pomena za bodoče odnošaje med novimi iz Avstrije nastalimi državami in Italijo%
Italijansko-jugoslovenski dogovor proti povrniti Habsburgovcev
V Rapallu je bil med Italijo in Jugoslavijo sklenjen med drugim tudi dogovor o skupni akciji proti povrnitivi Habsburgovcev. Doslej je bila znana samo glavna misel tega dogovora, «Riječ» pa prinaša njegovo popolno besedilo, ki se glasi: «Da bi se zagotovile blagodati miru, dosežene z velikimi žrtvami v vojni proti avstro-ogrski monarhiji, sta se vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlada Njegova Veličanstva kralja Italije sporazumeli, da sklenete ta dogovor in je v tem namenu imenovala kot delegate vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev g. Milenka Vernica, ministrskega predsednika, g. dr. Trumbiča, ministra vnanjih stvari in g. Ko-sto Stojanoviča, ministra za finance, a vlada Italije g. Gio-littija, ministrskega predsednika, grofa Sforzo, ministra vnanjih stvari in g. Bonomija, ministra za vojno, ki so sklenili to le:
Čl. 1. Obe vladi se vzajemno obvezujete, da bosta skrbeli za točno izvršitev mirovne pogodbe, sklenjene v Saint-Ger-mainu in Trlanonu. V tem namenu bosta ukrenili sporazumno vse potrebne politične mere, da se prepreči povrnitev Habsburške dinastije na prestol Avstrije in Madžarske. (JI. 2. Obe pogodbeni vladi se obvezujete, da si bosta vzajemno dali diplomatsko pomoč, ki jo bosta v tej stvari smatrali za najbolj primerno. Čl. 3. V duhu tega sporazuma se obe pogodbeni vladi obvezujete, da bosta pazili na dejanja, ki so naperjena proti njuni skupni varnosti bodi z avstrijskega ali madžarskega ozemlja in da^ se bosta o tem obveščali. Čl. 4. Italijanska vlada je z veseljem doznala za sporazum, ki obstoja izključno v mejah teh namenov med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev in vlado Čehoslovaške. Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, bo priobčila ta dogovor čehoslovaški vladi. V slučaju, da se sklenejo novi sporazumi te vrste, se bosta obe vladi sporazumeli, preden jih udejstvite. čl. 5 Ta dogovor ostane v veljavi dve leti po izmenjavi ratifikacij. Lahko se bo obnovil za isti rok, če
se šest tednov prej ne odpove. Gl. G. Ta dogovor so bo ratificiral v naj-krajšem roku in ritifikaciji se bosta menjali v Belgradu in Rimu. Sklenjeno v v Rapallu, dne 12. novembra I. 1920. — M. Vesnič, dr. A. Trumbič, K Stojanovič, Gio-litti, Sforza, Bonomi».
Domače vesti
Zvijača ali odkritosrčnost ?
— Od prošle nedelje sem se polne kolone italijanskih časopisov o postojnskih aneksijskih slovesnostih, katerih se je de-ležilo obilo italijanskih dostojanstvenikov in slovenskih županov iz nekdanjega dela Kranjske.
Višek slavnosti je tvoril govor postojnskega občinskega komisarja Dovgama, kojega govora ne bomo več ponavljali, ker je bil že dovolj ponatisnjen v slovenskih in italijanskih Časopisih.
Jedro vsega so bile izjave komisarja Dovgana, s katerimi se je isti poklonil italijanskemu narodu v nadi, da bode isti pravičen slovenskemu narodu, ki mu obljublja v zameno svojo državljansko zvestobo.
Odgovor je dobil iz ust samega, Moscpnija, ki mu je zagotovil vse, kar rabi slovenski narod v Julijski Benečiji,
Značilno je, da je bil to prvi protiiredentisnični govor Slovenca- in ne,kak «	'-'i	!» k
Wilfanovemu irea,«,..^ nema govoru. Kot tak se je Dovgan in njegovi somišljeniki postavili popolnoma na našo stran in bi potemtakem morali izvajali v tem smislu tudi konsekvence, na katere čakamo.
*
Sedaj pa se ozrimo nekoliko nazaj. Edini «Goriški Slovenec« je s prvega začetka sem pov-darjal potrebo sporazuma na gospodarskem, političnem in kulturnem polju med Slovenci Julijske Benečije in ostalim italijanskim narodom.
Z doslednostjo in nevstraše-nostjo smo opisovali in delovali za nas program, kljubovali vsem težkočam, ki so prihajale in še prihajajo s slovenske in italijanske strani, vzdrževali časopis, čeravno so nam komaj zadostovala sredstva in se trudili, da bi razširili naše seme na rodovitna tla.
Dosegli smo pičel krog somišljenikov, ki pa boječe skrivajo svoja imena, ker vedo, da jih je premalo.
In kaki sc ti somišljenili ? Pred vsem se spominjamo Re-sovega članka v »Edinosti«, Ivi smo ga z veseljem pozdravili, a premoč «Edinčarjev»,
. ki so v svoji perfidnostti članek ponatisnili s frivolno opazko, da se s člankarjem ne strinjajo, je potlačila vsako Resovo misel.
Na to je prišel po dolgem času Ferdo Kleinmaj,er, ki je držal znamenit govor v Trstu v mestnem šolskem svetu.
O zadnjem času so zadonele besede miru in spravo tudi iz Ščekovih ust v rimski zbornici in
konečno šlišimo Dovganov govor, ki je popolnoma prikrojen našemu programu.
A vsi ti gospodje so govorili brez nas, vsi ti se na sredoto-čju tega delovanja, ki ga predstavlja naš boren časopis, niso ni kdar znašli.
In ako bi se vprašali zakaj,
bi dobili lahko odgovor. Za to,
! ker je govoril vsak le iz osebnih ozirov, da bi koristil sebi,
| ne pa ljudstvu v katerem misli,
] da tak njegov govor ne najde odmeva.
Za to se pojavljajo ti govori in se zgubljajo zopet v tmini preteklosti, manjka jim namreč vere v moralnost te ideje in za to se nam ne približujejo, ampak kedar spregovorijo kaj nahčnega se še bolj potuhnejo, da bi nihče o njih ne govoril.
Ti ljudje se dvakrat motijo. Ako govori namreč iz njih odkritosrčnost, bi morali imeti vero v sporazum, vzdržema delovati nato in dajati hrano našemu časopisu, ki obstoja edino za to.
Druga napaka je, da mislijo da taka politika ne najde odmeva v masah. Ako ta ideja ne najde vodilnih mož, gotovo masa za njo ne more iti, ampak ji drugega ne preostaja kakor slediti onim, ki kriče, da so na krmilu vse slovenske mase. Kakor hitro pa bode masa videla, da je ideja rodovitna in jo zastopajo možje, ki mu z njo morajo koristiti, učinek ne izostane.
To smo rekli v pouk onim, ki vodoma ali neredoma zastopajo našo strujo brez nikakega kontakta z nami in moramo še posebej povdarjati, da njihovi govori nimajo nikake vrednosti, ako svoje dobre volje tudi v dejanjih ne pokažejo.
Iz tega razloga so tudi vsi slavospevi italijanskega časopisja prezgodnji in neosnovani. Se le bodočnost bodo pokazala, koliko resnice je na tem.
Tatinske družbe v Gorici. —
Sproti se dogajajo v Gorici in tudi v okolici drzin hlomi.
Pred kratkim jo tatinska družba obkolila Spaunovo vilo na korzu, da bi jo oplenila. Toda iz sosednjih hiš so opazili elegantne tatiče in vsled zagnalega hrupa, so jo morali roparji naglo ubrisati. Prejet pa ni bil nobenem
Aretirana je bila pozneje tatinska družba štirih uzmovi-čev, ki so tudi na sumu, da so odnesli prečejšno blaga iz neke goriške trgovine.
Vendar morajo biti goi’iški tatovi brez vsakega rešpekta, kajti v noči od sobote na nedeljo, so udrli tudi v tukajšne prostore civilnega komisarjata in navrtali neko blagajno, iz katere so pobrali krog 2900 lir.
Zdi se, da so bili moteni v svojem delu, ker bi lahko odnesli še več denarja, ako bi mogli priti še do nadaljnih predalov.
Reorganizacija fašistov —
Kakor čujemo je fašistična zveza v Gorici zopet oživela. Dne 5 t. m. so imeli fašisti' občni zbor.
Za nas prihaja seveda le v vpoštev vpražanje, s kakim programom se je goriška faši-stovska zveza obnovila, potem ko se je namreč toliko govorilo o reorganizaciji teh zvez.
Na vsak način ne smemo pozabiti, da tvori del fašističnega vprašanja na Goriškem tudi zadržanje napram slovenskemu prebivalstvu, ki prebiva v mejah Italije.
Kak program imajo v tem pogledu fašisti, govore dovolj jasno lepaki po goriških ulicah iz prošle nedelje.
Dav^k na avtomobile. — Posestnikom takih avtomobilov
za privatno rabo (transport oseb), za katere se do 20. junija ni še plačal davek za tekoče leto, in ki niso krožili v mesecih januarju, februarju, marcu, aprilu, maju in juniju (do 20. junija) ter so ves ta čas stali v remisah, se izjemoma, in sicer samo za tekoče solnčno leto, dovoli, da plačajo polovico normalne takse, toda le pod absolutnim pogojem, da plačajo takso najkasneje do 31. julija t. 1.
Isto velja za motorne čolne, motocikle, motorne vozičke, ako so ta vozila namenjena privatni rabi (transportu oseb). Za avtomobile, motorne vozičke, motorno čolne pa, ki so namenjeni javni službi ali prevažanju na določenih črtah, kakor tudi za avtomobile in motorne vozičke na trgu ter tovorne avtomobile se mora plačati cela taksa. — Trst, 30. junija 1921. — Finančni ravnatelj Vidulich.
Upravitelj in urednik : Karol Jušič. Tiskarna G. Juch v Gorici.
TISKARNA G.JDCH
Gorica, Via Moreili 14
▲
▲▲
SPREJEMI VSAKO
TISKARSKO DELO
Societa Servizl Automobilisticl
ING. RIBUC.i
sprejema predznambe za izleto ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za nedelje se bile stavljene proge Kpjasko-Dobra, Ajdovščina -Vipava, Krmin - Čedad.
*3**»
Zobozdravniki Atelje
Dr. STENER V. C. HANSEN
= GORICA =
Corso Viti Em. III St. 34, I. n.
ordinira 9—12 - 2—16 - ob praznikih 9 -12. -
42**
Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici ^
$
I
Tekališče
Zadruga z omejeno zavezo
„Giuseppe Verdi“ št. 29 (Mestni dvorec)
Pri tem konsorciju se razprodajajo:
I.	KRMILA: Oves, otrobi, moka za krmljenje, sezamove pogače, sol za živino.
II.	SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrste detelj, rastlin za krmljenje in vrtnin.
)	III. GNOJILA: napravljena umetno iz najboljših
kemičnih snovi.
^ IV. VITRUOL IN ŽVEPLO.
V. PLUGI znamke «Sack» in drugih ter razni poljedeljski stroji.
1>

Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odraM

Brezplačna emisija bančnih nak.azovi Ki so vporabliivl po edem kraljestvu