Narodne pesmi
ža šolsko mladino
Izbral in uredil
JONKO ŽIROVNIK
. ':
-cv 1	•
V LJUBLjnm 1907 .« J r
Lastnih Iti .založnik „DruStvo za zgradbo učiteljskega konvikta" v Ljubljani
Narodne pesmi
::: za šolsko mladino :::
: : : : Izbral in uredil : : : :
JANKO ŽIROVNIK
::::::: V LJUBLJANI 1907 :::::::
Lastnik in založnik „Društvo za zgradbo učit. konvikta“ : : : Natisnila „Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani : : :
0^00232.^.
Ste .
Resno.
1.	Ko dan se zaznava.
Ponarodčla.
Ko dan se za - zna-va, da - ni - ca pri - pla-va, se sli - ši zvo-
Nr
ne - nje
i
čez
m
f r r -
hri - be čez
plan. Zvo -
no
vi, zvo - ni - te, na
^ f-r p ,.-rys,rr r
r^T
de - lo bu
I
di - te, ker na - že živ - lje - nje je kra-tek le dan!
fTv r~F
2. Kdor hoče živeti in srečo imeti,
naj dela veselo pa moli naj vmes.
Zvonovi zvonite, k molitvi vabite, ker prazno je delo brez sreče z nebes!
BI. Potočnik.
	2. Solnce čez	hribček gre.	
Veselo.	^ i j p=f=	i $ « «	pr±r-^==j:
t t * tj mj p ♦ U-			
Soln - ce čez 	1	1	1-1— r	hrib - ček gre,	lu - na pa 	X-.. -H	n- i_	za go - re
r i*-' ^	^	^	f	r	r
zve - zdi - ce	pre	-	sve	- tle	se	po	-	to	-	pe.
2. Solnce čez hribček gre,	3.	Solnce čez hribček gre,
rožice se bude.	^ ptičice žvrgole.
V rosi se njih glavč,	Žarkov se vesele,
krasno blešče.	k	nebu	lete.
4.	Solnce čez hribček gre, pesmi v nebo done.
Rajati tudi sme,
moje srce.	M.	Vilhar.
Veselo. «
3. Na planin’cah solnčece sije.
4.... s
® Pf «V* i	0#
1.	Na pla - nin’-cah soln-če - cc si - je, na pla - nin’-cah soln-če - ce
? PPp ■ WH i pp«
si - je, na pla - nin’-cah soln-če-ce si - je, na pla - nin’-cah lušt-no je.
2.	Gor’ pojejo drobne ptič’ce. Na planincah luštno je!
3.	Gor’ rasejo žlahtne rož’ce. Na planincah luštno je!
Veselo.
N
4. Na planin’cah luštno biti.
—N—r ■
t:
: *
m,f
1. Na pla - nin’-cah lušt-no
.
r r c c
bi - ti, tam je
«i: j-
rP5
3= _ * -v *
do - sti mle-ka
r r
pi - ti.
S
Pa-
s -S -	t— ■ -	V1	:> m		—	i -	s -M: g-: j	1
p l' J1 f l l 1	Ej	r	L p- , ' . 9 ■ i 'f j :. c	L t i		i —J	K1 t»
stirc pa prav: ju - he! ju - he! juh! Na pla-nin’-cah lušt-no je
2. Na planin’cah solnce sije,
ko dolince^še megla krije. Pastirc pa prav ....
3. Pastirica krav’ce pase, ona ima svoje špase. Pastirc pa prav ....
Veselo.
5.	Mati zakliče.
. s.; ii‘
*'r ' t ' r
1.	Ma-ti za - kli-če
EE
Ponarod61a.
p—i=rt
pri-dne de - kli-če:
fr 'm' r f
m
hi - tro vsta - ni - te,
£e±e£
::	|fcü=g
r? f fT f c
že se da - ni! Sraj-ce, ro - kav-ce,
r r	r f r	r
ber’-te,	prat se mu	- di!
ru-te m pe-če,
pr - te po-
r
Pr-te po - ber-te, prat se mu - di!
m
2.	Žehto končale, lug ste izprale, le na perižče nesite prat!
Ptičke vesele vam bodo pele, ribice hoč’jo vas pozdravljat’.
3.	Dobro ožmite ino splaknite,	4.	Prav	spokoriti,	dobro	omiti,
vmazano p’stiti b’lo bi grdo.	grešniki	mor’mo	svoje	srce.
Solnce sušilo vam bo perilo,	Milost	bo s’jala, srce nam vžgala,
belo ko sneg se bliščalo bo.	Da	bo v ljubezni svetilo se.
J. Fleišman.
Lahko.
6.	Prišla bo pomlad.
* mfv v f > v fr * * ' ^ " v
1.	Pri-šla bo po-mlad, vča-kal bi jo rad, da bi zdrav ve-sel slad-ko vin-ce pil.
mrtwnfwtii < i1 ^
To me ve-se-li, k’trav’-ca ze-le-ni. Dro-bna pti - či - ca pa žvr-go-li.
2.	Prišla kukavca, moja ljubica,	[:	Kukala:	kukul kukala: kuku!
in bo kukala in prepevala.	Da	bi	vedno nam tak luštno b’lo!:]
Otožno.
I
«■; X
1. Le-pa
a tempo
7. Lepa si pomlad zelena.
fTTv ‘imst
zategnjeno
r * "	^	1
si po-mlad ze - le - na, vsa si
•C 5
Brž ko
i ,	«	*	#v	•	I	-■*
se o
i * * f i* •
r
le - po raz-cve
^ f
ze - le - niš, mla-dim
r v it
te - na.
* : I
r
fan-tom ža-lost striš.
2.	Ko se drevje vzelenuje,
mladim fantom napov’duje, [:da je prišel tisti čas, ko jih kliče vojskin glas.:]
3.	Ko za brambo domovine,
vzame cesar star’šem sine, [.-Božja sveta volja je, da mlad fant k Soldatom gre.
4.	Starši nehajte žal’vati.
saj j’ Marija mogla dati,
[:svoj’ga ljubega sinu, gor’ očet’ nebeškemu.:]
10
5.	Bobni bodo ropotali,
nam krvavo pot kazali,
[: takrat ti moj dragi dom, zadnjič na te mislil bom.:]
6.	Prosim vas lepo in milo,
ko b’ se vendar le zgodilo, [:da bi pal vaš sin — soldat, dajte zanj 'no mašo brat!:]
Otožno.
8. Gozdi so že zelen’.
r t t ir
I
Go-zdi so že ze-len’ tra-vni-ki
r t r
raz-cve-ten’.
f f ? '	7
pti-čki pod ne-bom ve-
	p=]	pp	r:r3\ .*r-	E=<	i j-y	j-i	: t far	
^ r Č		—& —L	1	< r T	J -1 v -+■ P r 1 1	h	■“f r	r i' p	—Ä—7—11 1
Ptički, jaz vprašam vas, al’ bo kaj skor’ pomlad, al’ bo kaj skoraj zelena pomlad?
Pomlad že prišla bo, k’ tebe na svet’ ne bo, k’ tebe b’do djali, v to črno zemljo.
11
Lahko.
9. Slišala sem ptičko pet’.
m.f i
--ff f H i-f ■ rt: 5 r : rfrt
1. Sli-ša-la sem pti-čko pet’, za - pe - la je: ku - ku!	Kte-ra mo-re
=tr- -IS
-IN «f i	h	iH—:	*? f*:	—fc—i	.1	£=} iT •	S N ,	M
! : N :	\	R	| 33	" 'i	n	; - .-•	* J ' 7 ’	N
rit tlrfn
moj'-ga sr-ca
^	^	počasi	^	a	tempo
">PO v	s
rt
n
lju-bi-ca, ku - ku, ku - ku, ku - ku, ku-ku, ta - ko je ku-ka-
‘frirdv
la. Ku
jk
fm
Ku - ku, ku-ku, ku
zadržati
6c
ffrf .5 r i {	"
ku, ku-ku, ta
ko je ku - ka - la.
12
2.	Dekle pasla je ovce,
začela j’ zvezde štet’.
Rada b’la bi zvedela, kedaj bo treba vmret'.
Zglasila prec se kukav'ca, prav žalostno zakukala: [: kuku, kuku,:] tako je kukala.
3.	Kaj te bom poslušala, za norca me imaš.
Sem te dost’krat slišala kakošen glas imaš.
A kukav’ca je kukala, po vejah se je gugala: [:kuku, kuku,:] tako je kukala.
Veselo.
m,f
-3? .
V> fe 7.
10.	Čuk se je oženil.
1. Čuk se je o - že-nil, tra-la - la,
PPj
S
i—i-^-r
tra - la - la,
so - va ga je
	1—	T=\	F—	t=\	pp r r:T~:	-*s=i	p=		fi==	i—	■t—i	F=i
jF-t*—	h		E=i—. r f	i—1 »	1	H	H	R	Fi			LEJ r
=3=
-fj-
i
vze - la, hop-sa - sa,
so - va ga je vze-la, hop-sa - sa!
2. Cuk sedi na veji tralala! Sova na vereji hopsasa!
3. Sova čuku miga . . .
Češ pa se vzemiva . . .
4. Cuk pa sovo vpraša: »Kol’ko dota znaša?«
5. »Eno bučo vina,
en’ga petelina.«
6. »Vino bova spila,
bučo pa ubila.«
7. Čuk se je oženil,
sova ga je vzela.
8. Osel starejšina,
tam za mizo kima.
9. L’sica je b’la teta,
ki je kruhek zgnetla.
10. S kremplji ga^j’ mesila,
z repom pa"~ usadi la.
11. S’nica j’ b’la družica,
k’ ima rdeča lica.
13
12. Psi so bili godci,
s svoj’mi vel'k’mi göbci.
13. Mačka je b’la dekla,
j’di je z mize vlekla.
14. Zajc je vino točil,
suha grla močil.
15. Kos ’ma rdečo kapo,
vino ima pod kapo.
16. Kar je čuk priženil,
sova je zapila.
17. »Kaj si pa storila, mošnjo s’~izpraznila?«
18. Komar pa z muho pleše,
da se zemlja trese.
19. Muhi se spotakne,
nogo si izmakne.
20. Gredo po zdravnika,
sila je velika.
21. Preden ta priteče,
muhi kri odteče.
14
11.	Sijaj, sijaj solnčece.
Mehko.
—fe--------------------------------s  h JU'
»/J i J r-	* f f t	- T f	..
1.	3. 5. Si - jaj, si - jaj	soln-če - ce, oj	soln - ce ru - me	- no! »Ka-
» tfiVi!
ko bom s’ja - lo	soln-ce,	k'sem	ve	-	dno	ža	-	lo	-	stno!«
2. Solnce zgodaj gori gre, dekleta jokajo.
Ker rade bi ležale, pa vstati morajo.
4. Solnce pozno doli gre, pastirci kolnejo.
Domov bi radi gnali, pa cede nimajo.
15
12.	Pojte, pojte, drobne ptice
Mirno.
; f f " "	1 i **
1.	Poj-te, poj-te, dro-bne pti-ce, pre-že
-fl----------,____-h____&----. t k J»_h_
^ :
[
s’ja - lo soln - če - ce na mo - je
	[1	N , 1	/Tv		
—i .-J. g	* :	|		
		f	—-v r	—N- U
ni - te vse	meg - li -	ce,	da	bo
=#=j=	—fn	3E	—I~		r
—Ca=—f— p	i > -5—*— t/	EE	ZStL 1	ZZZU
dro - bno	sr - če	-	1 ce.	
2.	Drobne ptice že pojejo, Bogu hvalo, čast dajejo za le-te svetč dari, katere on ljudem deli.
16
13.	Jager pa jaga,
			J-r-d	
(G>	4		*	«	 ? r r r	• ' -J r	r	r	J ‘-«'"v - - —* - r m r
1. Ja - ger pa	ja	-	ga,	kaj	mi	po	-	ma	ga,
k . . 	—	er---', ' 1 — 		J			=d	l_ j... ~	—	—i- > —■ -f|
	*■	0	 r r r ptič - ka na	11 f r 1 sprot’ le - t	r i.	• r r vstre - lil jo			..... * :l F l bo.
2.	Ptička~j’ zavpila: »Kaj sem ti st’rila? 3. Ptička~j’ zletela, v javor se~j' vsela. Saj sem prepevala cele noči!« —	Lepa	je	senčica	javorjeva.
4.	Ptička^ j’ zletela, na okno je sela:
»Vstani, ne bod’ zaspan, saj je že dan!«
17
Zmerno.
l.
vhN ' .>
Tri t
1. Ja - ger gre na
14.	Jager gre na jago.
N
P *
ja - go u
-■* N—
ä J Jv > ^ > to glo-bo-ko
; 1 .
t i i
i C
i
lo!
•	T	♦	♦
«j
v > v 7	f	*	p
zaj-ček do-ber	bo!	Hoj	- li!
dra-go, hoj - li!
N N—fr
V
hoj-
v
ä 4
3.
Medved’ so ga dobili, so ga na tla pobili. Hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bo! So zajci se smejali, k' so jagra pokop’vali. Hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bo!
4.
■jr	'	-i-	57
p	p	n	r	1,	Tj	p
^	1	^	^	/	s	s
hoj - lo!	oj	zaj-ček	do-ber	bo!
Lisica je plesala, k’ jc jagra pokop’vala.
Hojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
Medved se je tresel, k’ je križ pred jagrom nesel. Hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bo!
18
6. Volk je pa zatulil,
ker je pogreb zamudil.
Hojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
7. Volk je pa zatulil,
k’ je jagra najbolj ljubil.
Ilojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
8. Žerjavi in jerebi,
so bili pri pogrebi.
Ilojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
9. Prišle so drobne ptice,
so nesle dušo v vice.
Ilojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
Milo.
15.	Pobič sem star še-le 18 let.
i
m .
r r r
1. Po - bič sem
S- sr P	77
I
star še
lc
r r
o - sem-najst
r
let,
ce - sar me
=rt
a
r
ho - če k sol - da-tom i - met’.
,	P-	♦	*
'	r	u	i	^
Iva	-	ko	bom	sol	- dat k’	sem
*	::	:	I |	*	I ••	;	;	l J-	;	i	1 11
■p-	r	r	*	s	*•	C	?	*•	*	*	«.
i ' l f i " I I * i ^
po - bič prc - mlad, k'no mo-rcm še	pu	-	ške	dr	-	žat!?
Pri fari zvonovi že milo pojo,	3. Očka in mamka pa jokata se,
od fantov, dekličev jaz jemljem slovo.	ko vid’ta fantiče preoblečene vse.
Pa jemljem slovo, da Bog ve kako,	Preoblečeni so, na vojsko gredo,
nazaj me pa n'kol’ več ne bo.	nazaj jih pa n’kol’ več ne bo!
4. Bratec in sestra pa jokata se,
k’ od brat'ca preljub’ga poslavljala se.
Oj bratec ti moj, nikar ne žaluj, saj prideš tudi’ ti za menoj!
5. V kosarni sem hodil korajžen, vesel,
sem puško zagledal, sem jokat' začel,
Oj srček ti moj, nikar ne žaluj, veselo zavriskaj, zapoj!
2*
16.	Tam za turškim gričem.
Zmerno.
(v	s ä J s	/	■.■ifrZTjr—,jč|: | n j
ä	J |	#	.	•	_i_ J.	*	*
f	[ [	?	t	p	J	:	:	f j f	j	r
1.	Tam	za	tur-škim	gri	- čem	tam	je	dost’	fan -	ti - čev, k’~se	za	nas
=z±z~	i .r			-h ä	± 0 0 V	•	h	3 j
T	f r;.	0	•* 9 I /	0 /		—m—- V	ä -o-	rt o
1 sku -	je - jo,		k’~se za	nas	voj	- sku -	je	- jo-
Očka ljubeznivi!
Saj vi niste krivi,
[: da jaz moram bit’ soldat. :]
Oh, adijo, očka, oh, adijo, mam'ca, oh, adijo, ljubi brat!
[: Saj se vid’mo zadnjikrat. :]
4. Žena, tu je roka,
skrbi za otroka,
[: mene več nazaj ne bo. :]
5. Tam so črni dimi,
da se nič ne vidi,
[: kamor krogla prileti. :j
Tam se nič ne smili oče svoj’mu sini,
[: sin pa tud’ očetu ne. :|
7.	Krogla priletela,
v srce me zadela,
[: in me težko ranila.
21
Korakoma.
e/ - : 0	 U‘f i	__ # r c
1. Oj	ta vo
17. Oj ta vojaški boben.
tr—& 27
I -
zvon.
i
£ i
T
£
r 1
ja - ški
ß J
1*
r ' »
bo - ben, ta bo
m
r
i &
*
me - ni
r 1
vel’-ki
q_..
p
Oj
ta mi
N
77
I "
bom,
i •
.
rf-f rJ *
bo za - zvo - nil, ka-dar
r±=r
st
Sl r r
jaz u - me - rl
T
V
bom,
-ir—
*■
bom, bom, bom, bom, bom, bom, boni, bom, bom, bom,
=1=
«t
I i
r r rrfi f f
nekol. zadržati
i '^ ?
=fr-
I
bom, bom,
y r V
bom, bom, bom, bom,
?-* t
boni, bom,
f	f	r
u	u	u
bom, bom, bom, bom,
ß
y
bom,
* rl	=*== —0	 V	—~t~	11 1	m i	" '1-1
t •• Mf f.		| ■ T	-m- 1		• T I
1 ta	mi	I bo	za -	zvo -	1 nil,
-
ä
5
jaz u - me - rl
E rj 77
, i ^
bom.
:h
~w
If
2.	Oj ta vojaška sablja,
ta bo meni svetla luč. Oj ta mi bo svetila, kadar jaz umeri bom. Cin, cin, cin . . .
3.	Oj ta zelena trata,
ta bo meni zadnji dom. Oj tukaj bom počival, kadar jaz umeri bom. Brbom, brbom, brbom . . .
4.	In ti gorenjski fantje, bodo pokopali me.
Vsi bodo me spremili na zelene travnike. Diredidom, dirediredidom,
23
Otošno.
Ä 'j 4 -N
4 Z •
* p' E
18. Ena ptička priletela.
I*
=t»
I
1. E - na pti-čka pri - le - te - la, vrh ko - sar-ne se je vse-la. O - na
	'T'~		 , S J S "	: 		V—.—i • _ >	■		3 ;	E		I i H	I
r	r ^ „ sl/	ä. 0 0 0 ; r* > c	i	f :	*»/1 i			1 3	1—
po-je, žvr-go - li, vse mla-de fan - te pre-bu - di.
2. »Mladi fantje le vstajajte,
eno pisemce spisajte, do očeta, matere, do svoje sestre žalostne.«
3. Očka so na pragu stali,
pisemce so prebirali. Očka pisemce bero, se mamka milo jokajo.
4. »Kol’k’ noči že nisem spala,
ko sem tebe previjala, kol’k’ noči pa še ne bom, ker tebe vid’la več ne bom.«
5. »Eno mašo bom plačala,
da se bo za sina brala. Mašnik bode mašo bral, moj sin bo pa na straži stal.«
24
Mehko.
*•
r
jr_
*
1. Kje so mo -je
19. Kje so moje rožice.
Ur. G. Ipavcc.
ro - zi - ce
d
i-
pi - sa - nc in
Ponarodela.
i i
be - le?
ji-
P-
N
.s a *1 ä
> r f
Moj’ - ga sr - ca lju - bi - ce
*
«: Ji i11
* ♦
u i i
žlah-tno, žlah-tno so cve - te - le.
ritard.
Ah po-mlad je šla od nas,
vzc - la jih je zi - ma, mraz!
rltard.
s 15
ippppipy-ii rn M i : i % 1 l
t * * fsf *	* ■ ? k 5 > ü r
ah po-mlad je šla od nas, vze-la jih je zi - ma mraz!
(Besede glej na strani 26.)
Mehko.
20.	Kje so moje rožice.
V. Orožen.	Ponarodela.
h	-i
t	i
I
«j s a > j s s • •	' I ^ i i i j I
n ; s s >..£1 * • «- J p p “ i i •	1	t t
' 5 f f t f " i 5 *• * r •
1.	Kje so mo-je ro-ži-ce, pi-sa-ne in be-ler Moj’-ga sr-ca
r 'l H fr f * r j r r r
lju-bi-ce, žlah-tno so cve - te-le.	Ah,	po-mladje	šla	od	nas,
2. Kje so moje ptičice,
kam so zdaj zletele?
Oh, nedolžne pevčice, kak’ so žvrgolele!
Zanjke b’le nastavljene,
[: ptice so se vjele vse. :]
3. Kje je hladni potok moj,
kjer sem se sprehajal, ko skušnjav nevarni boj mene je obdajal ?
Vel’ka, vel’ka suša b’la,
[: zemlja je popila ga. :]
6.	Kje je pevec zdaj vesel, ki je to prepeval ?
Naj bi enkrat še zapel,
ritard.
s* ;
1 :*	r
pp £■	v
vze - la jih je zi - ma, mraz.
4. Kje je moja ulica,
utica zelena ?
Kje je hladna senčica z lipice spletena?
Hud vihar podrl je njo,
[: ah, zelena več ne bo! :]
5. Kje je tista deklica,
v vrtu je sedela, — lepa kakor rožica, pesmice je pela?
Hitro, hitro mine čas,
[: mine tudi lep obraz. :]
kratek čas nam delal!
Hitro, hitro mine čas,
[: ah, ne bo ga več pri nas! :]
21.	Ptiček prav majhen je.
Veselo.
-/ n r?rrrffffr rrr r r t r
1.	Pti-ček prav maj-hen je, po dre-vju zi-blje se, po-jc le-po, po-je sla-dko,
;	*7 f;	i	ti: »7 M.	i3‘ii	p f\i
r	- r i	i	i i - i„.f r	r i	f i i
da vsak-dor mi-mo gre pod dre-vjem vsta-vi se, slu-ša str-me, slu-ša str-me.
m
Rožice miljene,	3.	Vetrič	hladan	pihlja,
bele in pisane,	virček ljubo Šumija,
krasno cvcto, rajsko lepo.	žejo gasi, glavo vedri.
Barve, glej mavrične,	Oče z nebes skrbi,
v cvetkah vse združene,	za vse svoje stvari,
[: nas vesele. :]	|: vse ga časti. :]
Ljubö.
I
22.	Rožic ne bom trgala.
M. Vilhar.
“’t t r
Ro-žic ne
¥
-P
bom
-!
4
r r
tr - ga
v
#
I
la,
T-
I
Ponarodčla.
■jg
f
I
da bi ven-ce sple-ta - la.
I
s i
r
■i
i ipii j 11 f p i i * i ■
4	£ f =	/ r r 1
Mir-no, svo - bo - dno, lju - bo,
I
po pla - nin’-cah
/ r r r
naj cve - to!
Ako bi jo trgala, rožica bi vmirala,
[: glavico pobesila, solncc ne bi včakala.:]
4.	Rožic ne bom trgala, srca so nedolžnega.
3.	Tudi jaz sem rožica.
v božji vrtec vsajena.
[: Skrivam se zdaj tu, zdaj lam, trgati se pa ne dam. :]
[: Naj z menoj še vživajo, mir, ljubezen, svobodo! :J
29
Veselo.
23.	Venček na glavi.
'M ? , j* i	: 3 > - 3' ::	F | i ■ j ]	; i i* 3:	T 7' =JF?	i j 'i n i
^ /F >• 1 y	*• • 0 r t r	F--*— T ♦ f- r r 1	" p* *—s»->	£d: * * r r r	i * .1 • i r r r
1. Venček na gla-vi se bli-ska t’ iz ki-ti - ce ro-žic ze - le-nih, slo-
I
r r
ven-sko de -
r
g *
77
kle!
 1
r p
v I I L* Ro-žic ze -
le-nih, slo
-5 1 I
*	H. ♦	sr
I	i	1	I
vensko de - kle!
2.	Lilija, vrtnica,
mila ti šmarnica, f: ličice krasi, slovensko dekle! :
4.	Zalo, kot rožica, srca pobožnega,
[: bistre glave je, slovensko dekle. :
Lepo kot angelji, v cvetju nedolžnosti, f: sladko prepeva, slovensko dekle. :l
3.	Svetla, ko svit neba plamena vtrinjata, [: v tvojih očeh se, slovensko dekle! :l
Kadar vijol’ce cvet, razveseljuje svet,
[: modro, ponižno, slovensko dekle. :]
30
7.	Žlahtno kot trtica, milo kot lunica,
|: solnce deklet je, slovensko dekle. :)
8.	iJoklcr človeški rod, biva, jio zemlji hod,
[: bode slovelo, slovensko dekle! :|
J. Virk.
■>>>
Otožno.
24.	Ko ptičica sem pevala.
" JL
I‘ f 1. Ko
pti-či-ca sem
J.
*
M
>	[■	K
pe-va-la, sem
t-
i-
N j f
1 u i
sladke sa - nje
3 " i. p
sa - nja- la.
v
CJh
M.f I zdaj
—J"** —I—:—I--------------N T
! ^	’	M	j
pa nik - dar, nik-dar več, ve
rm'
J
rti I
se - lje preč, je
PSI
M
preč.
31
2. Cvetela sem ko rožica,
nebeškim žarkom ljubljena. Oh zdaj pa . . .
3. Rožice moje miljene
so zale vence spletale.
Oh zdaj pa . . .
4.	Očesci lesketali sta,
kot zvezdi dve, kot solnca dva. Oh, zdaj pa ...
r>. l.e pod menoj še biva mir, krog mene «ja pa ni nikir.
Srce le tja, le tja želi, kjer angelj moj leži!
Počasi. Milo.
4 S	4
P I	*
25.	Rasti, rasti rožmarin.
d
1. Ra - sti, ra - sti
* V
ro - žma-nn,
de - vi - ški drag spo-min!
N					-> :	£=i			N	S	V ■ ■ N—1	s i	
		t -	' 1 r		i 1	: f	[	L • » * • V u * v			t t i » * r
Ro-žma - rin
ma svoj duh, naj bo ze - len al’ pa suh.
32
2. Kadar jaz umrla bom,
venec lep imela bom. f: z rožmarina nemškega, nageljna rdečega. :]
3. Bom na pare vložena,
belo bom oblečena,
[: venec bo pa leji zelen, men’ na glavo položen. :|
4. /e zvonovi mil’ pojo,
mene pa k pogreb’ neso. f: V grobu počivala bom, več sestric imela boni. :|
f>. Tam koščice čakajo,
na trobento angeljsko.
|: ž njim' iz groba vstala bom, šla v dolino k sodbi bom. :|
6. Ho sodnik prikazal se,
po pravici sodil vse,
|: peljal me bo na svoj dom, tam vesela zmeraj bom. :|
7. Prstan zlat podal mi bo,
zc poljubljeno roko,
[: peljal me bo na svoj dom, tam vesela zmeraj bom. :|
Mirno.
26. Stoji tam gora Limbarska
r"J-:, rrfr—
—i J • m ä
f f	f
U- U	K»1
1.	Sto-ji	tam
m
3 *1	>	>	N
-S-	*	*	*
f I >	>	f	>	V	>
go - ra Lim-bar - ska,	pod	njo	ze	- le - na tra - ti-
š
P
V
h
ti X „	-4.	- j	jr S 2
_y—.—. _)	j.	_
> > I#
ca, na tra-ti le - pa hi - ši -
2. Ženica ima hčerko še
in toči sladko vinčece.
Je solnce že za goro šlo, po poti pot’va še nekdo.
3. To brata sta: svet Valentin
in njega brat, svet Peregrin. Na pragu žena~ozira se, ima za pasom ključe vse.
4. Svet Valentin spregovori:
»Al’ boste naj’ prenočili?
Za božji del storite to, da vaša sreča večja bo!«
Ošabna žena~odgovori:
»»Mi večje sreče treba ni. Imam poln hlev živinice, in v kleti sladko vinčece.««
»»Imam v skrinji d’narje še in hiša polna pivcev je.
Kdor bo za sladko vince dal, ta bo pod mojo streho spal.««
»Se nisem dal in ne bom dal, ne l)om pod tvojo streho spal. A n’coj pa boš prevzetnica še na pomoč me klicala.«
34
8.	Svetnik od hiše se spusti in ženi s prstom zapreti: »Ne bo, oj, polnoči še preč, ne bo vse tvoje sreče več!«
9. Devet še ura bila ni,
se ž’vina v hlevu poduši.
In žena vsa prestrašena je zdihovaje klicala:
»»Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov, svet Peregrin!««
10. Deset še ura bila ni,
iz sodov vino izkipi.
In žena vsa prestrašena je še glasneje klicala: »»Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov, svet Peregrin!««
11. Enajst še ura bila ni,
do zemlje hiša pogori.
In žena vsa omamljena je zdihovaje klicala:
»»Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov, svet Peregrin!««
12. Dvanajst še ura bila ni,
že hčerka mrtva obleži.
In žena vsa obupana je glasno vpila, klicala: »»Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov, svet Peregrin!««
35
27. Nesrečna zima mrazi me.
Živo.
2
mf •
*
-J -
*
Ponarodela.
3-
1. Ne - sre-čna zi - ma mra - zi me, mra-zi me,
p »Umf*
U *	*	*
mra-zi me, in
dol-go proč ne
spra-vi se,
spra-vi se.
Ov - be!
2. Ledeni kriv'c in sever še
nemilostljivo brije me.
Ovbe!
3. Pod snegom zemlja skriva se
in kakor mrlič, taka je.
Ovbe!
4. Če solnce pa le iskre da,
življenje zopet vse ima.
O da!
5. Po gorkem jugu pripelja
pomlad se zopet pisana.
O da!
36
6. Pomlad veselo ličečima	8.	Ko	slišim	mile pesmice,
in nam prijazno se smehlja.	me sili ukat srčece:
O da!	Juhe!
7. Spet priletijo ptičice	9.	Bo	prišla	tudi kukov’ca
in k petju tudi vab’jo me.	in z drevja glasno kukala:
Juhe!	Kuku!
10. Jaz pa čem hvalit’ Stvarnika, ki vedno nas. tak’ rad ima.
Da, da!
Korakoma.
28. Bog je vstvaril zemljo.
	i	:	['	1	1	vj~~	■i	j *\ j	l=+=2=\		_|	j.	 -|
:J J - j-A-■$ mj ? ^ f |	; ■ ; 1 * 1 i		f M	• i • i r r r *
1. Bog je vstva-ril ze-mljo, oj ze-mlji-co, oj ze-mlji-co, Bog je vstvaril
M—d	r-;	Pl		—i—iH—i	s;—IS—i—1	—	—-s—	4—J—
P=f=f=1 ze - mljo, o	l i j	« -g g 1 1 ze - mlji -	g i * if > t co, tam za go-ro,	4 l j * p' 1 V i> 1 tam za go-n	i: . V j, k’ škr
37
	' * ' * " fs -i	* 5 "1
% r r * i	—fe—g- -j— * •• * —	. .• « &
?	/	V	S
jan - čki, škr- jan - čki, .škr - jan - čki nam po - jo,
!	7	t	1
tam za go - ro,
r F v ' '	1	r	p / ? > ^
tam za go - rö, k’škr - jan - čki, škr-jan - čki nam po
! * 1 i{ ž t \ i' ' l
jo.
3.
Zemljica j’ rodila:
oj trtico — tam za goro
Trtica j’ rodila: oj grozdka dva.
6.
Sodčka napolnila: oj litra dva.
Litra napolnila: oj glažka dva.
4. Grozdka napolnila: oj sodčka dva.
Glažka napojila: oj bratca dva.
38
29. Svetlo solnce se je skrilo.
Zmerno.
rrt» a" :ft~JV 4 - —,-------,	—
m/ *	/	|	|	'S	|	|	V	S
1. Sve-tlo soln-ce se je skri - lo, vse na
4
u
s3~
sve - tu
_js fe _
=*=Fd
po - tih-
ni-lo.
I [
Vse o - de-va ti - ha
noč, da za - spa-ti
i
nam je
moč.
2.	Svetle zvezde pa gorijo, 3. Ptičice in vsa živina, 4. Moja glav’ca je zaspana, tam na nebu se bleščijo,	gospodarji in družina	moja postelj’ca postlana.
[: kakor bi nas angeljci	[: vse počitka željno je,	[: Ljubi angelj varuh moj,
dol’ iz raja gledali. :]	tiha noč zaziblje vse. :]	mene varuj ti nocoj! :]
5.	Oče, vi mi križ storite,	6.	Jutri	hočem	zgodaj vstati,
mati, vi me poškropite,	nočem zarje zaležati.
[: da prav lahko, sladko spim,	[: Bog mi svojo daj pomoč!
blagoslov da vaš dobim. :]	Oče, mati, lahko noč! :|
M. Slomšek.
39
Mirno.
30. Glejte, že solnce zahaja.
1. Glej-te, že soln-ce za
ha
_J_
ja.
pg^pg
sko-rej za go - ro bo šlo; fr—fr-
/ /
hla-den po-či-tek nam da - ja,
N
T-
'I
pojd’mo ve-se-lo do - mov!
n r
t f i ! !
Cuj - te zvo - ni - ti,
N P  R ■ X~--N=f
* ä ä	—äP-i	S-	t	,	-š-
m	t	-*-	*
55	>	j	*
s «S
~ N—*r~
i f * I *
p	>	v	5
Cuj - te zvo-ni - ti,
po
l_
či-vat zvo-ni!
m
%
po-
•*. i: I v . -it t j	M ;* S f i i / >;
' 0 > I	f	f-J ' / > ' 5 J	|_|
či-vat zvo-ni. Zvo-ni, le zvo-ni no-coj,
sladko po - či - vat no - coj.
Čujte po drevju šumeti, čujte, kak’vetrič pihlja; Urno, že začne mračiti! Hitro, da bomo doma! Cujte zvoniti . . .
3.	Zdaj si počijmo po volji, naj nas petelin zbudi, kadar škrjanček na polji,
jutranjo pesem žgoli! Cujte zvoniti . . .
4.	Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi.
Delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
Takrat zvonovi zvonite lepo, klič’te k Očetu domov, klič’te nas v sveto nebo!
M. Slomšek.
KAZALO.
Štev.	stran
1. Ko dan se zaznava ....	.'3
2. Solnce čez hribček gre ...	4
3. Na planln’cali solnčece sije .	5
4. Na planin’cah luštno biti . .	6
5. Mati zakliče pridne dekliče .	7
6. Prišla bo pomlad........................8
7. Lepa si pomlad zelena ...	9
8. Gozdi so že zelen’ ....	10
9. Slišala sem ptičko pet’ ...	11
10.	Čuk se je oženil.....................12
•	i. öijaj, sijaj solnčece	14
12. Pojte, pojte drobne ptice .	15
13. Jager pa jaga.........................16
14v Jager gre na jago.....................17
15. Pobič sem star šele 18 let .	18-
Stev.	stran
16. Tam za turškim gričem.	. 20
17. Oj ta vojaški boben . . .	. 21
18. Ena ptička j’ priletela . .	. 23
19. Kje so moje rožice . . .	. 24
20. Kje so moje rožice . . .	. 25
21. Ptiček prav majhen je . .	'. 27
22. Rožic ne bom trgala. . .	. 28
23. Venček na glavi se . . .	. 29
24. Ko ptičice sem pevala . .	. 30
25. Rasti, rasti rožmarin . .	. 31
26. Stoji tam gora Limbarska .	. 32
27. Nesrečna zima mrazi me ..	. 35
28. Bog je vstvaril zemljo . .	. 36
29. Svitlo solnce se |e skrilo .	. 38
30. Glejte, že solnce zahaja	. 39
Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani