POŠTNINA PLAČANA V GOTOT1M
Leta III.	Štev. 3
Celoletna naročnina	. 230 Lir
Polletna	„	.120 „
Posamezna številka	
Za Jugoslavijo . . .	.	3 Din
Gorica, sobota 18. januarja W
Iz govora pirecSsednlRa vlade tov. M. Mariniča
Federativna oblika državne ureditve, resnična ljudska demokracija in sprememba ekonomska-drožbene strukture
je ustvarjena v Sloveniji in uzakonjena v njeni ustavi
Ljudstvo, ki se zaveda svojih pravic in se za nje bori, je nepremagljivo
Tov. Julij Beltram, je imel kot član primorske delegacije na seji Ustavodajne skupščine LR Slovenije naslednji govor:
Tovariši poslanci Ljudske skupščine Slovenije!
Naša delegacija iz Primorske vam prinaša tople pozdrave vseh Primorcev in želi, da bi bilo delo skupščine na njenem drugem zasedanju po izvolitvi plodovito m uspešno. Obenem pozdravljam Prezidij LRS, njeno vlado in predsednika vlade tov. Miho Marinka.
Naša delegacija obžaluje, da ne more še polno sodelovati v tej skupščini in soodločati pri sprejetju ustave. O osnutku ustave je diskutiralo naše ljudstvo na Primorskem in se tam pokazalo,' da jo smatra za svojo. Prvič zato, ker izraža njegove težnje in je po svoji vsebini globoko ljudska, zato ker uzakonjuje stanje, ki je plod boja, katerega se je primorsko l judstvo udeležilo skupno z ostalimi Slovenci in Jugoslovani ter dajalo nesebične žrtve v ljudeh in materialu, da se otrese tujega jarma in ustvari na novih temeljih lastno državo. Zaradi globoko ljudskega značaja pozdravlja ustavo naš briški 'kolon, ker ve, da se bo tako za vedno rešil zemljiške gospode. pozdravlja ustavo mali in srednji kmet, ker mu ustava garantira pomoč v njegovih naporih za dvig produkcije in za zboljšanje njegovega položaja. Pozdravlja ustavo naš delavec, ker se tako uresničuje njegova težnja po napredku in ker postaja solastnik produkcijskih sredstev. Dalje pozdravlja ustavo naš obrtnik, ker ve, da bo, osvobojen svojih zatiralcev, s poštenim delom lahko služil svoj kos kruha.
Pogoji, v katerih danes živi dober del primorskih Slovencev, ne dopuščajo, da bi korakali ramo ob rami z ostalimi Slovenci. Ovire, ki jih stavi ja ZVU na pot našemu ljudstvu v njegovem prizadevanju, da bi že priborjene in drago plačane pridobitve narodno - osvobodilne borbe razvijalo dalje, so tako očitne in tako krivične, da je odveč vsako maskiranje z demokratičnimi frazami. Zlasti se godi očitna krivica našemu delovnemu človeku pri zadružništvu, ker ZVU zapira in zavira zadruge z motivacijo, da soi komunistične ali da jih vodijo komunisti. Po vzorcu njihovih predhodnikov, ki jih je ljudstvo z lastnimi silami odgnalo, zapirajo in preprečujejo razvoj zadrug ter prepuščajo delovno ljudstvo brezobzirnemu izko-riščevanju črnoborzijancev. Še vedno se nadaljuje zapiranje antifašistov in pretepanje po zaporih, preiskave in vdori na sedeže antifašističnih organizacij, plenjenje arhivov itd., in to kljub protestom demokratičnega ljudstva, ki brani z vsemi silami svojo imovino in svoje pravice. Hkrati postaja cona A zatočišče fašistov in kriminalcev vseh vrst, ki uživajo vso podporo tako imenovanih »nepristranskih« oblasti.
Pod takimi okoliščinami se naše ljudstvo pripravlja na skorajšnjo priključitev in osvoboditev ter ustvarja pogoje, da v najkrajšem času dohiti ostale, ki nemoteno in z nesluteno naglico raz-
Ob tem svečanem zgodovinskem dogodku za naš narod ne bo odveč naglasiti nekatere značilne okolnosti v katerih sprejemamo našo Ustavo. Sprejemanje Ustave je velika stvar, najodlo-čilnejše važnosti za usodo naroda in države. V zgodovini so bile povsod okrog sprejemanja Ustave velike in hude ustavne borbe, trenja med nasprotujočimi si družbenimi razredi. Tako je tudi danes povsod tam, kjer družbene prilike še niso razčiščene, kjer napredne demokratične sile še niso dovolj pribrane in organizirane, kjer še niso osvojile odločilnih pozicij, kjer reakcija še kraljuje.
Mii jugoslovanski narodi pa sprejemamo svoje republiške nacionalne ustave brez notranjih borb in trenj. Mi sprejemamo Ustavo, ki se bistveno razlikuje od vseh ustav po kapitalističnih deželah, to ustavo sprejemamo v veliki enodušnosti in svečanem razpoloženju. Pri nas ni trenj in nasprotij niti za tako napredno ustavo kakor je naša.
Potrebno je naglasiti, zakaj so naši narodi bili sposobni boriti
vijajo sile v smeri splošnega dviga kulture in blagostanja. Ne samo Slovenci, ampak tudi demokratični Italijani in Furlani študirajo osnutek ustave in ga pozdravljajo. Furlanski kolon gleda prav tako kot briški v ustavi Ljudske republike Slovenije vzor, kako se odpravljajo krivice in fevdalni ostanki, ki leže kot mora nad delovnim ljudstvom.
Naša delegacija izraža na tem mestu svoje ogorčenje nad poizkusi svetovne imperialistične reakcije, ki skuša trgati našo deželo proti volji prebivalstva in proti naravnim zakonom. Poizkusi nadaljevanja krivic nad de-
se in zmagati v 1. 1941-45 in zakaj se to ni zgodilo že leta 1918. Za pravilno pojmovanje je važno vedeti, zakaj so naši narodi v tej vojni, ko so začeli osvobodilno borbo v najtežjih okoliščinah, imeli dobro politično in vojaško vodstvo in zakaj tega ni bilo v letu 1918. Čeprav je odločilna borba, oborožena borba vsenarodne vstaje začela 1. 1941, bi bilo napačno ne videti osnovnih začetkov te gigantske borbe, ki so bili pogoj, da se je ta borba razvijala in bila zmagovita.
Leto 1918. in razvoj dogodkov v naslednjih letih pri nas je zelo podoben stanju in stopnji razvoja borbe, kakršna se danes razvija po mnogih drugih deželah. V letu 1918. pri nas še niso dozorele tiste sile, niti po jasnosti svojih pojmov, niti po moči gibanja, da bi mogle v momentu osvobajanja od tujcev - podjarmi j evalcev vzeti usodo svojih narodov v svoje roke. Takratni osvoboditelji so dali oblast v roke domačim zajedalcem in izkoriščevalcem, ki so takoj od vsega početka pokazali svoje protiljud-sko lice.
lom Primorske, ki jih je naše ljudstvo prenašalo dolga stoletja, zlasti zadnjih 25 let, bodo naleteli na enodušen odpor ljudstva, ki se zaveda, da je te krivice z lastno borbo že odpravilo. Toda zaman so vsi poizkusi imperialistov, da bi nam vsilili svojo samovoljo. Primorsko ljudstvo se zaveda resničnosti besed tov. Kardelja, da je ljudstvo, ki se zaveda svojih pravic in se za nje bori, nepremagljivo.
Naj živi neokrnjena Primorska v Sloveniji v okviru FLRJ! Naj živi Ustava LRS! Naj živi vodja jugoslovanskih narodov maršal Tito/
cetom Prešernom in Ivanom Cankarjem, uporov in borb, ki so bile zelo pomembne. Prav letos se tudi spominjamo važne stoletnice, ko je bilo prvič vrženo v svet geslo o »Zedinjeni Sloveniji«.
Skozi dobri dve desetletji trajanja stare Jugoslavije so se te zavestne sile postopoma kristalizirale, idejno politično dozorevale in se usposabljale v , moralno borbenem smislu za novo, veliko in odločilno borbo, kar je oipo-gočilo', da izbruh nove strašne vojne naše narode ni našel nepripravljene. Osnovanja Osvobodilne fronte 27. aprila 1941 ne b'. bilo, če ne bi imeli prekaljene Komunistične partije s prečiščenimi političnimi pojmi in pogledi, z jasno teorijo, če ne bi borba za združevanje resnično demokratičnih sil, ki jo je vodila Komunistična partija, bila preizkušena že leta pred tem odločilnim momentom.
Predloženi osnutek ustave nima svojih korenin samo v fonnu-liranju osnovnega projekta zvezne ustave v Zveznem ministrstvu za konstituanto — ne samo od Jajca dalje, ne samo v začetku narodno - osvobodilne borbe, marveč izvira iz dobe dozorevanja in prekaljevanja Komunistične partije Jugoslavije. Ta ustava se je začela pisati že davno v večjih in manjših revolucionarnih borbah. Oktobrska revolucija je s svojo zmago, s svojimi idejami le še bolj osvetlila pot borbe za vse podjarmljene narode.
Maršal Tito ne bi mogel postati nesporni voditelj naših narodov že od prvega dne naše osvobodilne borbe, če ne bi bil že v tem momentu nesporni voditelj Komunistične partije, če ne bi Komunistična partija vzgajala svojih dragocenih kadrov.
Miniti je morala dolga vrsta let, da so najnaprednejše sile, ki so se zbudile in organizirale v prvem borbenem poletu delavskega razreda po prvi svetovni vojni, prišle do idejnega razči-ščenja o vseh važnih vprašanjih družbeno - razvojne zakonitosti, ki je pri nas v mnogonacionalni državi bila še bolj zapletena. Preteči je moralo še nekaj časa, da se je najnaprednejše jedro delavskega gibanja osvobodilo raz-znih bolezni stare vzgoje in zablod.
Postavimo si samo prilike, kakršne so vladale kakih deset let nazaj. Koliko je bilo nezaupanja med ljudmi, ki bi po svojih enakih interesih morali iti po isti poti, — koliko je bilo takrat še medsebojnega nezaupanja in predsodkov med mnogimi izmed nas, ki pa danes po težkih izkušnjah'in spoznanjih, po težki štiriletni borbi predstavljamo monolitno idejno politično celoto, da o nasprotjih in medsebojnem naščuvanju naših narodov niti ne govorimo. Morala je priti najstrašnejša preizkušnja za naše
Ker leta 1918. te zavestne sile niso bile dovolj močne in niso imele dovolj jasnih pogledov — zato je osvoboditev slovenskega naroda 27. oktobra 1918, ki je bila pretežno posledica zunanjih okolnosti, morala biti samo formalna osvobditev, brez socialne vsebine, brez ljudske oblasti. To je samo navidezna in zato kratkotrajna osvoboditev, ker slovenski in drugi narodi Jugoslavije v tem trenutku niso imeli svojega resničnega ljudskega vodstva, ker široke ljudske množice niso zavestno vodile svoje borbe za oblast.
Lansko sprejetje zvezne ustave in sprejemanje sedanjih republiških ustav je bilo in je lahko brez dolge diskusije samo zategadelj, ker je sprejetje ustave samo logična posledica te dolge in odločilne borbe naprednih ljudskih sil, ker je v današnji živi stvarnosti vsebovana dolga vrsta let borbe za to osvoboditev.
narode, strašna vojna, neposredna nevarnost nacionalnega iztrebljanja od strani fašističnega imperializma, da so te najnaprednejše zavestne sile mogle do kraja razkrinkati izkoriščevalce in zatiralce kot izdajalce in sim ge tujih osvajalcev, kot podpihovalce medsebojne mržnje. Tako smo naposled našli skupno pot borbe, vzajemno zaupanje in skupne osnovne poglede, tako smo si enodušno lahko napisali svojo zvezno ustavo, ki je dala podlago, da si pišemo danes svojo narodno ustavo. Prešli smo glavni in odločilni del poti.
Naš osnutek ustave, ki je pi-san na osnovi in v duhu zvezne ustave, vsebuje določilo, ki stav-Ija izven zakona vsakogar, ki bi hotel ogrožati eno od osnovnih pridobitev, ki je jamstvo naše nacionalne eksistence, nacionalne suverenosti in našega lepega napredka, to je enotnost jugoslovanskih narodov.
Jo je važna določba, ker sovražnik še ni popolnoma pobit, še ni popolnoma onemogočen, ni se odrekel svojega starega, preizkušenega sredstva:	razbijanja
te enotnosti, ker upravičeno lahko računa, da bi se mu samo z razbitjem naše enotnosti mogli vrniti izgledi za povratek na staro.
Ta določba je važna, ker imamo še ljudi s starimi navadami, s staro vzgojo, z dovolj naivnosti, da bi še mogli nasedati sovražnim lažem.
Zablode in predsodki preteklosti, v katerih so se ljudje vzgajali stoletja, so težka dediščina, ki se je moramo osvoboditi.
Federativna oblika državne ureditve, resnična ljudska demokracija in sprememba ekonomsko družbene strukture, ki je ustvarjena pri nas in uzakonjena v ustavi, jemlje vsako objektivno podlago medsebojnega nezaupanja med jugoslovanskimi narodu. Izločitev iz naše družbeno politične sredine, iz našega
Prej smo imeli ostane brez socialne osebine, brez liodshe oblasti
Koliko sličnosti ima takratna ustavna borba za tako zvano Vidovdansko ustavo z današnjo ustavno borbo, n. pr. v Franciji, v Italiji. Takrat se je pri nas, kakor marsikje še danes, sprejemanje ustave vršilo v težki borbi med nasprotujočimi si silami, med posameznimi narodi in znotraj samih narodov. Znano je, da je takratna borba za Vidovdansko ustavo trajala skoro 2 leti. Toda dolgotrajnost ustavne razprave ni pomenila neke večje demokratičnosti. Označevala je samo globoka nasprotja med narodi. Na eni strani vladajoča srbska čaršija s svojimi vazali pri poedinih narodih, ki se bori za zagotovitev absolutistično - centralistične vladavine in nadoblasti izkoriščevalcev in narodnih zatiralcev — na drugi strani pa nedozorele progresivne sile, ki niti niso videle jasno svojih ciljev, niti niso imele utrjenih pozicij, da bi mogle izbojevati tako ustavo, ki bi odgovarjala potrebam delovnih množic in potrebam vseh jugoslovanskih narodov. Zaradi idejne nejasnosti in neenotnosti osnovne sile delav-
cev in kmetov niso bile v stanju, da bi preprečile sprejem centralistične Vidovdanske ustave, ki je pomenila utrditev razrednih pozicij velikosrbske imperialistične čaršije in izkoriščevalske hr-vatske in slovenske buržuaeije. Vidovdanska ustava je bila na silo sklenjen kompromis ob izi-granju volje delovnega ljudstva zato, da se utrdi protiljudska oblast in zatre odporno gibanje ljudstva.
Če danes vlada pri nas tako velika jasnost in enodušnost pri pisanju naše ustave, ko mi fiksiramo v njej dejansko že ustvarjeno stanje, moramo naglasiti, da ni to samo zategadelj, ker smo borbo začeli že leta 1941, ker smo bili v tej borbi zmagoviti, ker je delovno ljudstvo osvojilo oblast, temveč tudi zato, ker je ta borba za oblast začela že davno prej.
Čeprav je leta 1941 začela odločilna borba, bi vendar bilo nepravilno, če ne bi videli predhodne dobe dozorevanja zdravih borbenih sil, pozitivne vloge velikih duhov malega podjarmljenega slovenskega naroda s Fran-
........................................................................"j
Naša nana ustava se je začela pisati že davno v večjih in manjših revolucionarnih borbah
javnega življenja vseh onih, ki so bazirali svojo olbast (svojo protiljudsko oblast) na razbijanju ljudske in narodne enotnosti, budnost proti vsakemu njihovemu bodočemu rovarjenju, predstavlja temelj čuvanja naših pridobitev.
Federativna ureditev naše države je bila izvedljiva in jr trdna radi tega, ker je z izloči:vijo izkoriščevalcev in ekonomskih za-sužnjevalcev — domačih m inozemskih — odstranjena vsaka možnost, da bi en narod bil izkoriščan in gospodarsko podjarmljen od drugega naroda. Nacionalna suverenost vsake republike in suverenost F.L.R.J. je zajamčena s tem, da so naša narodna gospodarstva v naših, narodnih, ljudskih rokah. Otresli smo se vseh jerobov inozemskih imperialistov.
Naša demokracija je zares ljudska in ne samo formalno meščanska demokracija, ker je odstranjena podlaga gospodarskega izkoriščanja človeka po človeku, ker so osnovna produkcijska sredstva v rokah države, ker so vseljudska imovina. Naša demokracija je prava in resnična, ker so odstranjene možnosti laži in prevar v družbenem političnem življenju, odstranjena je možnost vsakega zastraševanja in gospodarskega pritiska proti svobodni opredelitvi po lastnih interesih. Ogromna večina naših državljanov, vse delovno 'jud-stvo ima enotne in skupne interese proti neznatni ,manjšini onih, ki hočejo živeti na račun izkoriščanja.
Ko sprejmemo ustavo, boino stali pred nalogo, lotiti se ustvarjanja letošnjega gospodarskega načrta, ki je za 2 do 3 krat večji od onega, ki smo ga imeli lani. Te naloge so ustvarljive zgolj zategadelj, ker se vsa ustvarjena vrednost ne steka v grabežljivih rokah izkoriščevalcev - kapitalistov, marveč v vedno večje in nove državne investicije, ki bodo podlaga za našo bližnjo lepšo bodočnost.
Naša narodna osvoboditev, naša gospodarska osamosvojitev, naši veliki uspehi bodejo v oči razne reakcionarne sile v svetu, razni imperialisti nam na vsakem koraku mečejo polena pod noge, ne priznavajo naših upravičenih zahtev, pletejo zarote in provocirajo na novo vojno, na novo delitev sveta. Toda organizirane sile napredka so močnejše in uspešno preprečujejo vojne provokacije ter razkrinkujejo manevre z vojnim zastraševanjem, uspešno onemogočajo rovarjenja, ki jih poizkušajo reakcionarne imperialistične sile v notranjosti osvobojenih demokratičnih držav. Perspektive enih in drugih so popolnoma različne. Staremu svetu, sistemu izkoriščanja, grozi nova gospodarska kriza, neizbežna ostra notranja nasprotja se že danes kažejo v množičnih štrajkih, na katere so delavske množice prisiljene v boju za svojo golo eksistenco, kažejo pa se tudi v odporu kolo-
nialnih ljudstev, ki so si vzela za vzor one narode, u ki so se že osvobodili izpod jarma imperializma. To je na eni strani. Na drugi strani pa se v deželah resnične demokracije utrjujejo sile miru in ustvarjalnega napredka. Pred nami je odprta svetla perspektiva. S svojo osvoboditvijo iz krempljev imperializma smo se otresli tudi drugega zla. Z našim načrtnim gospodarstvom z zgraditvijo nove ekonomsko družbene strukture smo se izognili, da nam odslej ne preti več strašna pošast gospodarskih kriz, ki nam je v preteklosti prizadevala toliko postošenj in muk.
Ugled FLRJ je vsak dan večji in krepkejši. Vzrok za to je v utrjevanju naše narodne in državne suverenosti, v rasti gospodarske moči naše skupne države. Ta ugled je plod modre politike maršala Tita in našega vrhovnega vodstva, čvrstega zavezništva in prijateljstva s Sovjetsko zvezo, utrjevanja zavezništva z drugimi ljudskimi, demokratičnimi državami, ker z dejanji dokazujemo našo pripravljenost na lojalno sodelovanje z vsemi državami, ki nimajo sovražnih namenov.
Zlasti pa raste naš ugled zaradi krepitve naše obrambne moči, zaradi odličnega razbijanja vseh vojnih provokacij in vmešavanj inozemstva v naše notranje zadeve.
Delovne in svobodoljubne množice v imperialističnih državah se vse bolj zavedajo, da nimajo razloga sovražiti nas, kakor bi hotela njihova reakcija. Tisti pa, ki nas sovražijo zaradi svojih osvajalnih pohlepov, nas morejo respektirati zaradi konse-kventne politike, ki jo vodi Zvezna vlada s Titom na čelu.
Nova Jugoslavija predstavlja vsak dan večjo privlačno silo za prebivalstvo še neosvobojenih predelov slovenske zemlje. Zato se motijo vsi, ki mislijo, da nam bodo brezkončno mogli kratiti naše pravice, da bi mogli preprečiti uresničenje naših zahtev po združenju vsega slovenskega naroda, Primorske in Koroške v okviru naše države.
In končno najvažnejše, kar je nujno naglasiti ob tej priliki — nas ne bi bilo tu, ne bi pisali svoje ustave kot resnični predstavniki svojega naroda, če je ne bi izbojevali z orožjem v roki. Cena te naše ustave so stotisoče-re, milijonske žrtve najboljših sinov naših narodov, ki so dali svoja življenja za to ustavo. Toda naša ustava je taka, da bo šla v zgodovino kot dostojen spomenik našim padlim junakom. Zavest, da te žrtve niso bile zaman, da so uresničeni ideali, za katere so najboljši darovali svoja življenja, nas obvezuje, da pod to ustavo utrjujemo srečen dom sebi in našim potomcem.
Ljudski poslanci so govor predsednika vlade LRS tov. Mihe Marinka večkrat prekinili z navdušenim ploskanjem, na koncu ga pa sprejeli z dolgotrajnim in burnim aplavzom.
POLITICni
0 Nemčiji, Husiriji so
V Lancaster House-u (v Londonu) so se pretekli torek pričeli sestanki namestnikov štirih zunanjih ministrov. Gre za to, da na tej konferenci pripravijo gradivo za moskovsko zasedanje Sveta štirih, ko bodo zunanji ministri Zveze sovjetskih socialističnih republik, Združenih ameriških držav, Velike Britanije in Francije razpravljali o Nemčiji in Avstriji.
Sovjetsko zvezo zastopa v Londonu Fedor Gusev, predstavnik Amerike je Robert Murphi (za pogodbo z Nemčijo) in general Mark Clark (za pogodbo z Avstrijo), Velika Britanija ima na zasedanju Williama Strang-a
PREGLED
začeli razpraaliati...
in Francija je poslala Couve-a de Murville-a.
Na to pripravljalno konferenco v Londonu je bilo povabljenih 18 zaveznikov, da tam izrazijo svoje zahteve in želje. Tako bo poljska delegacija zahtevala mejo na Odri in Nisi (potsdamski sporazum).
Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra FLRJ dr. Joža Vilfan. Jugoslovanske zahteve so najpomembnejše v vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo, kajti Jugoslavija zahteva priključitev slovenskega dela Koroške. Pri tem je treba zabeležiti izjavo predstavnika jugoslovanske delegacije, s
katero je odločno nastopil proti nekaterim glasovom o možni izmenjavi prebivalstva med Jugoslavijo in Avstrijo.
Jugoslovanska vlada poudarja odgovornost Avstrije pri napadu na Jugoslavijo. Avstrija se ni odzvala pozivu treh zunanjih mini-
Na socialističnem Stongresn d Himn le prišlo do razčiščeni!
Pred dobrim tednom se je začel 25. kongres italijanske socialistične stranke, za katerega je vladalo veliko zanimanje, kajti kongres odraža v veliki meri politični položaj v Italiji.
Že prej so obstojale v italijanski socialistični stranki tri smeri. Glavno je vodil predsednik stranke Nenni, Saragat pa se je postavil na čelo izrazito desničarski struji (malomeščanstvo) in vmes je bil še reformistični tok »Critica sociale«.
Pred dnevi se je od stranke odcepila Saragatova desničarska skupina. S tem pa je le pripomogla k razčiščenju dosedanjega zamotanega položaja v stranki. Tako je socialistični kongres okrepil enotnost italijanskega delavstva in ojačil skupno akcijo s komunisti. Vsi nasprotniki enotnosti so se sami izločili. To je
125 AMERIKE
WAE.EACE
rtes.	tretje stranice
Medtem ko se je otvoril ameriški senat, je bil New York za eno novost bogatejši, ki bo naj-brže prekopicnil dosedanje »ravnotežje« med republikanci in demokrati. Člani visoke zbornice, ki so skoro izključno razdeljeni med obe stranki, so zaznali, da je stopila v ospredje nova, velika ameriška stranka. Poleg Walla-ce-ja je pristopil k tej novi stranki tudi Fiorello La Guardia, bivši župan New Yorka in bivši ravnatelj UNRRE.
V New Yorku se je vršilo zborovanje, katerega se je udeležilo 300 zastopnikov 21 držav. Poleg La Guardie so bili navzoči še predsednik velike sindikalne organizacije C.1.0. Filip Murray, kinematografski zvezdnik Fredc-ric March ter znane politične m sindikalne osebnosti.
Vzrok sestanka in pomen isve-ga je obrazložil Wallace v dolgem govoru, kjer je poudari! potrebo ustanovitve nove stranke, ki hoče in čuti potrebo, da se dvigne iz te zmešnjave političnega monopola, ki hoče zasužniti ameriško javnost. Wallace je prepričan, da želi tri četrtine Amerikancev drugo orientacijo ter je uverjen, da bo ta nova napredna stranka, če bo šla po poti pravice in resnice, zavojevala javno mnenje.
Brez dvoma bo Wallace na čelu tega gibanja. Wallace je znan po odločnem odporu, ki ga je pokazal proti imperialistični politiki Trumana in Byrnesa ter se odločno naslanjal na iskreno, res demokratično politiko pokojnega Roosevelta. Zvest tem idealom ni dobil razumevanja, še manj pa upoštevanja pri dosedanjih voditeljih ameriške politike. Ker se mu ni posrečilo spraviti na pravo pot sedanjih »demokratov« ameriškega parlamenta, se je odločil za ta novi korak, ki bo brez dvoma zrevolucioniral ameriško javno mnenje. Pristanek Muraya bo velike važnosti kajti C.1.0. je imela že svoj čas pri zadnjih volitvah Roosevelta velik pomen. La Guardia je silno popularen v ameriškem svetu, posebno v New Yorku, kjer je obče znan po svoji bojevitosti.
Kakor se vidi, sili dosedanja zunanja politika Amerike vedno bolj na imperialistično stran. Ni izključeno, da bo nova stranka še pred letom 1948, ko bodo volitve predsednika republike, na-
strov v Moskvi leta 1943.
Zasedanje namestnikov zunanjih ministrov bo trajalo šest tednov. Razpravljali bodo vsak dan dopoldne o mirovni pogodbi z Nemčijo, popoldne pa o mirovni pogodbi z Avstrijo.
podčrtal Nenni v zaključnem govoru, ko je povedal, da so odcepitve lahko dobre ali pa tudi škodljive. Pristavil je, da bo Sa-ragatovo dejanje le koristilo stranki, ne pa škodovalo.
V novem odboru italijanske socialistične stranke so sedaj Pietro Nenni, Giuseppe Romita, Lizzardi, Morandi, Basso in drugi-
Resolucija stranke navaja med drugim, da je na 25. italijanskem socialističnem kongresu prišlo sicer do razkola, a da ogromna večina glasov podpira stranko. Samo na to naj pazijo delavci, da razkol ne bi prodrl v tovarne in vasi, kot si to želi domača in mednarodna reakcija. Naravni zaveznik socialistične stranke je v politični borbi komunistična stranka; sporazum med obema delavskima strankama z a dob Iva sedaj konkretne oblike.
stopila samostojno in res v naprednem duhu ter da bo zadala hud udarec kongresu, ki je po večini sestavljen iz neizprosnih reakcionarjev.
Po zadnjih vesteh iz Washing-tona je odstopil zunanji minister ZDA Byrnes. Bela hiša je sporočila, da bo njegov naslednik general Georges Marshall. Pravijo, da je predsednik Truman sam izbral generala Marshalla za Byr-nesovega naslednika.
Primnrsiii sečep g Zagrebu
V preteklem mesecu je kultur no prosvetno društvo »Slovenski dom« v Zagrebu priredilo '■Primorski večer«, ki je bil posvečen 100 letnici rojstva jesu ka Simona Gregorčiča. Prireditiv je obiskalo veliko število meščanov, med njimi minist :r prosvete L.R. Hrvatske Dr. Balrč, predstavnik gen. konzulata oovjetske zveze in Češkoslovaške ter razni predstavniki prosvetnih in fron-tovskih organizacij. Po pozdravnem govoru društvenega predsednika Dr. Franja Štambergerja so nastopili člani zagrebške in ljubljanske opere ter vrli diletan-tje društva samega. Krasno izveden pester umetniški program
Na Silvestrov večer je razsajala na Krasu burja. Od Gabrovice se je lovila v akordih do Sončnega grada, se umirila v borih son-čnograjskih, se zlila v čudovito harmonijo okoli cerkvice Ober-šlanske, da se je zdelo, da svira mogočen, blag orkester tambura-škega zbora.
Proti Trnjevi vasi je romal truden popotnik. Dolgi, zlati 'a-sje, kjer se je že močno srebrilo ivje, so kazali, da je umetnik. Njegove sinje oči so spominjale bolj na nebo kot na zemljo, bele roke z gracioznimi prsti so razodevale slikarja. Nosil je oguljen, star havelok, da bi pred njim gotovo zbežala vsaka skrbno napudrana mestna gospodična. Popotnik se je ustavil ob drevju drage, se v zavetju zamislil. V tej dra-
je bil sprejet ZvveliJ^kn odobravanjem.	$
Društvo »Slovenski dom«, ki predstavlja Slovence v N.R. Hr-vatski, je sklenilo ob petletnici ustanovitve O.F. Slovenije, da zgradi štirirazredno šolo v vasi blizu Zagreba in to v znak hvaležnosti hrvatskemu narodu za vso izkazano gostoljubnost, ki jo je bratska Hrvatska nudila slo-veniskim preganjancem v času okupacije. Da se Slovenci, ki bivajo na Hrvaškem, v skromni meri oddolžijo hrvaškemu narodu, se je sklenilo, da bodo med Slovenci zbirali prostovoljne prispevke za to šolo. Enako je bil čisti dobiček prireditve nakazan v ta plemeniti namen.
Dne 2. t. m. se je vršil na Livku pri Kobaridu občni zbor smučarjev, ki se ga je udeležilo 35 članov. Po uvodnih besedah tov. Justija je povzel besedo tov. Namar, ki je podal načrt letošnje zimske sezone, s posebnim ozirom na bližnja tekmovanja.
Odobrena so bila društvena pravila. Društvo nosi ime: »Soško smučarsko društvo«. Enoglasno je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik: Namar Kazimir.
Podpreds.: Miklavič Vladimir.
Tajnica: Srebrnič Lidija.
Blagajničarka: Srebrnič Jordana.
Gospodar: Šekli Janko.
Odborniki: Hrast Simon, Faletič Ludvik, Hrast Božo, Perat Janko, Matelič Anton in Medveš Janez.
V nadaljnji razpravi je bila določena visokost članarine, nakar je novoizvoljeni predsednik še enkrat obrazložil pomen .stanovi tve društva ter naloge, ki jih ima izvršiti v bodočnosti.
Prva smučarska tekma
Preteklo nedeljo se je vršila na Črnem vrhu prva smučarska tekma. Prvo skupino so sestavljali tov. Namar Kazimir, Gorica, Faletič Ludvik in Hrast Ignac iz Livka; drugo skupino pa tov. Šekli Joško, Šturm Franc in Hrast Božo, vsi iz Livka. Zmago je odnesla prva skupina. V teku mladincev na 10 km je prvi prispel na cilj Šekli Janko iz Livka v 56 min. 56 sek. Na 18 km so bili rezultati sledeči: L Zulian, J.A. v 1 uri, 18 min. 51 sek. - II. Miklavič Vladi, Livek, 1 uri 19’ 27”.. -III. Kolenc iz Lokvi v 1 uri 20’ 30”. - IV. Namar Kazimir, Gorica, v 1 uri 23’ 02”.
Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje. Škoda da so zamrznjene ceste onemogočile prihod številnim športnikom iz Gorice, Trsta in Tolmina.
gi sta lovila metuljčke kot otroka, tam jo je poljubil, ko sta trgala vijolice in je od morja vel mehak veterc — dvajset let bo od tega. Dvajset let ni videl slikar Florijan Kamenoljub domovine. Dvajset let je ohranil zvestobo kraški gmajni in lepi Vidi v kameniti kraški vasi, ki jo obrobljajo trnjevi grmi in osat ter je gorjupa kot pelin. V veselem Parizu je spoznal slikarice in plesalke, igralke in pesnice, a mu niso segle v dušo. Plesalke so plesale še na sveti večer na čast siti gospodi, slikarice so slikale slike brez duše, igralke so igrale mehanično in pesnice so kratkočasile bogataše... Spoznal je pa tudi drugi Pariz, oni Pariz, ki je hrepenel, da bi dal novo obliko svetu, Pariz Gauguina in Pelada-
BOHÙN:
MLADOST SE VRAČA
(NOVOLETNA SILHUETA)
Slovesno odlcritje
sp o merlicelo. -45 padlim Storcerli iz I»evme, Oslavja in Št. Mavra
V nedeljo 12. t. m. so se gorl-ške vasi Pevma, Oslavje in Št. Maver oddolžile spominu svojih 45 sinov, ki so padli za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda. Sredi Pevme, na desnem bregu naše Soče, ki je videla izpolnitev preroških besed našega velikega pesnika, so hvaležni va-ščani treh vasi postavili .no menik, ki bo še poznim rodovom govoril o borbi primorskega ljudstva za svojo svobodo.
Vas Pevma je bila vsa v zastavah, katere so bile ovite s črnim trakom. Niso manjkale tudi italijanske zastave z zvezdo, znamenje, da so med borci tudi gar-baldinci, ki so darovali svoja življenja ob strani slovenskih partizanov.
Ob spomeniku so se strumno uvrstili bivši borci partizani m demobiliziranci iz vse okolice. Delegacije slovanskih in italijanskih partizanov ter Slovensko-ftalijanske antifašistične unije gcriškega okraja kakor tudi druga zastopstva so položila pred spomenik lepe vence. Šolski otroci, med katerimi so bili nekateri, ki so izgubili očete in brate, so se uvrstili okrog spomenika ter držali v rokah sveže lovorike. Zastopnik ZPP iz Pevme je v vznesenih besedah prikazal junaštva padlih borcev, nakar
Komaj štivi leta so za menoj odkar si vzel slovo. Bil je mrzel zimski dan v prvem mesecu leta. Medla luč poznega popoldneva se je umaknila mraku, ki je preplavil izbo. To so tiste mirne, tihe ure pred nočjo, ko se oprime človeka neka mehka struna, da srce s tajnim, skoro plahim občutkom prisluškuje sorodni duši. Malo je bilo besed med nama in domačini. Duša je stisnila vso bol v sebi, da je dala duška in prostora velikim ciljem, ki si jim šel naproti.
Tvoja mladost ni bila zavidanja vredna. Vso Tvojo notranjost pa je preveval živ ogenj domovinske ljubezni. Tih in skromen si čuval v sebi zaklade, ki jih nisi razodel. Skozi dolga leta si čutil in trpel z vsem primorskim ljudstvom, dokler se nisi odzval dolžnosti in se stavil v službo partizanskega gibanja. Moral bi se vrniti k italijanski edinici v daljno Bosno. S pomočjo višjega italijanskega oficirja, ki je razumel težnje teptanega jugoslovanskega naroda, in s katerim sta bila že v Prozorju v stalnih stikih s partizanskimi četami, se Ti je posrečilo dobiti dopust ter si se podal v Krnsko pogorje, kjer so taborili prvi partizani. Tvoja prva četa, ki se je
je bil odkrit spomenik — v podobi Triglava, izklesan iz domačega kamna, katerega je blagoslovil domači g. župnik. Združeni goriški pevski zbori so zapeli pretresljivo »Žrtvam«.
Ob tej priliki je spregovoril zastopnik goriške SIAU, poveličujoč padle junake ter povdarja-joč enotnost in bratstvo slovenskega in italijanskega ljudstva, ki se bori za dokončno svobodo in za priključitev k FLRJ.
Mogočno je zadonela »Pesem o svobodi«, nakar je sprevod krenil na domače pokopališče, kjer so bili položeni venci in cvetje na grobove padlih partizanov. Moški zbor je zapel žalo-stinko »Blagor mu«, domačin -demobiliziranec pa je izrazil hvaležnost vsega preostalega ljudstva.
V društvenem domu je sledila poslednja proslava. Ponosno so nastopili govorniki — Slovenci in Italijani — govorili so o naši osvobodilni borbi, o junakih, ki so dali svoje najdražje na oltar domovine. Ko je bilo izraženo sožalje in priznanje za žrtve padlih sinov staršem in sorodnikom, je tem slednjim predstavnik krajevne ZPP poklonil častne izkaznice. Pesem »Oj Doberdob« je zaključila to mogočno slovesnost.
odlikovala po neustrašenosti je imela v Tebi junaškega vodnika. Tovariši - borci, ki so s Teboj jurišali, so se čutili v Tvoji bližini varni, saj si jih vodil od zmage do zmage. Napredoval si in kot komandant prvega bataljona Gradnikove brigade si vodil svoje čete preko tolminskih hribov, se prebil na Notranjsko, kjer je prišlo do zadnjih hudih bojev s fašisti in belogardisti. L jut a je bila borba pri Krvavi peči; sovražnik je napadal, naskakoval je postojanko za postojanko. Vi vsi junaki ste hrabro odbijali napad za napadom, dokler te ni sovražnikov rafal podrl. Vsa skrb in nega, ki so Ti jo v veliki meri dali tovariši, Te ni mogla več rešiti. Mlado življenje je utrnilo v večerni zarji.
Ob tisti uri pred mrakom, ko sem sama s seboj, z vso toplo ljubeznijo do Tebe, moj dragi, se spominjam na Te, ne samo kot na ljubečega moža, temveč kot borca, ki mu je bila domovinska dolžnost čez vse. Tvoja trdna zavest, dobrota srca in nenehna borba za pravice teptanega primorskega ljudstva je spremljala vsak Tvoj korak. Med prvimi v jurišu, svetal zgled vsem ostalim borcem — nisi poznal umika.
Tvoj dom še ni svoboden. Se se šopiri tujec po naših dolinah in hribih. Strah ga je Tvoje mogočne sence in vseh tisočev, ki ležijo po širni jugoslovanski zemlji. Iz grobov, ki hranijo kosti naših najboljših borcev, so pognale rdeče rože velike domovinske ljubezni. Mi, ki smo preostali, se vračamo v mislih k Vam, obujamo spomine na Vaše dragocene žrtve ter bojujemo zadnjo bitko. Čeravno ni več tako krvava, vendar si moramo vse naše pravice iztrgati iz krempljev nenasitnih oblastnikov, ki so slepi in gluhi za borbo, ki ste jo Vi vsi junaški partizani dobojevali, da bo naša Primorska svobodna. Ne straši nas več prezir in nerazumevanje tistih, za katere ste dan Vaša dragocena življenja.
Pot, ki si jo pokazal Marko in s Teboj vsi ostali tisoči in tisoči.
Gorica
Za naše pripomSfee v zaporih
Okrožna komisija za pomoč političnim preganjancem na Goriškem se v imenu 800 aretiranih in zaprtih v letu 1946 zahvaljuje vsemu ljudstvu, ki je na katerikoli način pomagalo lajšati težke dneve tovarišem, ki so zaradi do-slednjega boja za odpravo krivic, morali v zapor.
Tovarišem pa, ki Novega leta dan praznujejo v zaporu, želi komisija da bi v skorajšni svobodi uživali pravice, katere je z dragimi žrtvami plačal naš narod. Vsem okrajem m vasem priporočamo, da se v novem letu še tesneje povežejo s tovariši priporniki ter jim še nadalje po svojih možnostih pomagajo, v svesti si, da je vsak prispevek dokaz solidarnosti z borci za naše svete pravice, ki nam jih tujci kratijo.
Miren pri Gorici
Obisk garibaldincev
Preteklo nedeljo so nas obiskali garibaldinci iz Tržiča. Predstavnik garibaldinske skupine je v imenu vseh antif. iz Tržiča pozdravil mirensko prebivalstvo: v svojem govoru je poudaril, da tr-žiški delavci vidijo svojo bodočnost le v veliki Jugoslaviji, ki je s svojim demokratičnim udejstvovanjem dokazala, da ščiti delovno ljudstvo. Tajnik krajevne SIAU za Miren je omenil povezanost slovenskega antifašističnega ljudstva z italijanskimi naprednimi množicami ter je obljubil vsestransko pomoč, da se bomo otresli režimskega izkoriščanja in dosegli cilje, za katere smo se skupno borili.
Igralska skupina garibaldincev je nato izvedla več posrečenih prizorov iz časa partizanskih borb, ki so žele navdušeno odobravanje. Za zaključek priredi-
nam je jasna. Svetle cilje, za katere ste padli v borbi proti dednemu sovražniku, qbomo dosegli z ono žilavostjo in z ono srčnostjo, ki nam jo je nakazala Tvoja in vseh borcev poslednja oporoka.
Štiri leta so minila. Daleč od rodne zemlje počiva Tvoje truplo. Vendar Te srečujem v duhu pod rodnim krovom. V polmraku se duša pogovarja z dušo; mehko mi je pri srcu, ko čutim, da sem se Ti razodela in da si me v preranem grobu popolnoma razumel.
Daleč si od mene. Cvetja Ti ne morem natrositi na grob. Naj Ti bodo te skromne vrstice v pozdrav in hvaležnost Tebi in vsem junaškim borcem za svobodo od Tvoje žene
MAJDE.
tve je pevski zbor iz Mirna zapel več narodnih in “partizanskih pesmi.
Rihemberk
Naše žene
Na zadnjem sestanku so žene naše vasi obravnavale naš tisk ter prišle do zaključka, da naše časopisje rabi vse preveč tujk, ki jih ne razumejo. Zato prosijo in svetujejo, da bi iste po možnosti odpadle. Pri političnem in gospodarskem pregledu nam je član okrajnega odbora SIAU tolmačil in objasneval najbolj važne točke. Žene in dekleta so se posebno zanimale za nacionalizacijo privatnih podjetij v Jugoslaviji, za ustavo LRS in za Slovanski kongres v Beogradu.
Pri obravnavanju nadaljnega dela so žene sklenile, da bodo vpeljali redne študijske sestanke na vasi. Sklenilo se je, da bodo nesle protest na pošto in do g. guvernerja, ker se uporablja še vedno italijanski poštni žig. Na slovenski zemlji mora biti vse naše, zato proč z italijanskimi žigi! V načrtu je nabiralna akcija za pomoč zaprtim antifašistom, za pomoč vojnim sirotam v vasi. Nadalje se je sklenilo, da se bo skupno z ostalimi organizacijami uredilo spominske slike vseh padlih borcev v NOV in vseh žrtev fašizma.
Komen
Za Rdeči Križ
Tudi za RK beležimo pri nas lepe uspehe dvomesečnega tekmovanja. Ustanovljene so bile skupine, ki so pomagale revnim družinam ter napravile skupno 2.903 ur dela. V desetih vaseh so postavili odbore pomladka RK. Pridobili so 322 novih članov in 56 naročnikov za stenski koledar RK. Po več vaseh so bile prirejene dobro uspele kulturne prireditve, katerih čisti dobiček je šel v prid RK. V Kosta-
GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
na, dramo Claudela in komedijo Moliera...
Dvajset let je ljubil Florijan Kamenoljub samo eno umetnost, - godbo barv. Dvajset let ga je kritika neprestano trgala. Nič za to, se je tolažil, če nisem dosegel Matejke, velikega poljskega mojstra, le da vidim še enkrat domovino. Domovina je najvišji umotvor:	harmonija besede, barv,
zvoka in kretenj... In sedaj se po-vrača vanj slovenska beseda kot stkana iz sanj.
Stopil je glob j e v drago ob Trnjevi vasi, kjer je sameval star bor. Pogledal je deblo; še je bilo vrezano v njem srce in ime: Vida. »Vida«, je zašepetal in bilo ga je skoraj sram... Saj nisem več mlad zaljubljenec, ki sanjari od svetega večera do Novega leta in sc poroči za pust ob bučni godbi kraških godcev. »Vida«, je strepetala njegova duša. »Vida«, je zasvirala burja, da je tožil bor in plakal samoten v dragi. Ali je še v Trnjevi vasi, ali so jo Nem-
ci odvedli, ubili, ali je padla v borbi? Šel je dalje in se oziral v polje. Pusto je bilo, rdečeledeno, le tu pa tam se je srebrila v luninem soju zelena ozimina. Tod je hodil na sejem sv. Tilha kot otrok. Bela ajda jc duhtela na poti, čebele so brenčale, da je dišalo polje po medu, vmes so vihrale zelene bandere sirka z zlatimi »panoglami«. Od daleč so se svetlikali semski šotori, po katerih je hrepenelo otroško srce.
Vsa otroška leta so se vračala, mladost se jc vračala, lepa Vida, in pozabil je, da je propadel kot umetnik in da je slikal po Pirizi-sobe, kot navaden sobni slikar, da se je preživljal. Ko se je po takem delu vračal v svojo pod strešno pariško sebo, je rad po tegnil kovčeg izpod postelje, kjer je imel shranjene kraške okan-e nine, nekaj kraških kamnov in prgišče domače zemlje. Ker se je bavil tudi z okameninami, so mu na Krasu rekli Kamenoljub.
Tiho in plaho je stopil v vas. Stopil je do hiše v pustoti in po trkal kot zaljubljen študent. Pr: šla je odpirat Vida: »Ti? Nocoj po tolikih letih? Ali se vrača tvoj duh, mladost, ali je le spomin in prikazen?« »Jaz sem, daj da te objamem in poljubim«. Ona se je prestrašena umaknila: »Pojdiva k ognjišču«.
Ogenj je živo plapolal, dišalo je po borovem lesu, da je omamljal dušo sladak vonj. »Ali te zebe, Vida, da nosiš ob ognjišču šal?« »Jaz nosim sedaj vedno rdeči šal, tudi spomladi in poleti«. »Tudi poleti? Ne razumem te, nekoč se nisi ogrinjala v šal. Vida, vrnil sem se, da te poročim, kot sem obljubil v dragi, ko sem vrezal srce v bor. Še je srce tam!« »Vem«, je dahnila ona. »Vida, daj mi roko, da poljubim spet tvoje tihe, lepe prste«.
»Dvajset let je preteklo, Cvetko, dvajset let, moji prsti niso več lepi... moja roka...«
»Daj, odgrni šal!« Odgrnila je rdeči svilnati šal. Roka je bila nad komolcem odsekana. Umolknil je njen nekdanji, zali fant. »Cvetko, ne čudi se, danes se ne čudimo več ničemur na tem svetu. Nemci so me ujeli, odsekali so mi roko in me odpustili domov. Naši so me za silo obvezali, kri je kapljala na belo kraško cesto od Sončnega grada do Trnjeve vasi. Za mano je gorel sončni grad. Ne od sonca v belem dnevu, od ognja sovražnikovih požigalcev, v noči, ki je ob groznem jokanju cele vasi svetil daleč, da se je zgrozil v strašni boli ves Kras. Cvetko, tebe ni bilo takrat pri nas«.
On pa se je nagnil k njej in poljubljal ostanke njene uboge odsekane roke. Solze so kapale na obleko, na rdeči šal: »Vida, moja lepa Vida! Za pust bodo godci in poroka!«
Ona se je le čudila, ni mogla verjeti toliki ljubezni. Stara ura »na kukovco« je zakukala dva-
njevici, Ivanjemgradu, Temnici, Vojščici, Dol. Brestovici in v Kobjeglavi so bile ustanovljene pomožne ambulante, ki bodo nudile prvo pomoč našemu prebivalstvu. V nabiralnih akcijah so nabrali živeža za 62.182 lir, v de-v vrednosti za 62.182 lir, v denarju pa prostovoljnih prispevkov 54.516 lir.
Škrbina na Krasu
Prireditev
Žene naše vasi so priredile preteklo nedeljo lepo kulturno prireditev, ki je žela popoln uspeh.
Z dobrim uspehom so podale igro »Vstajenje« ter razne deklamacije in petje. Simboličen nastop »Naprej zastava slave« je že takoj ob otvoritvi navdušil številno občinstvo. Vse priznanje gre zavednim ženam, ki so z iniciativnim delom pripomogle, da se je iz izkupička prostovoljnih prispevkov, ki je znašal 5540 lir, obdarili najpotrebnejše vaščane.
Avče
Vaški zbor
Preteklo nedeljo so se vaščani zbrali v društveni dvorani, da prisostvujejo vaškemu zboru.
V začetku zborovanja je tovariš iz goriškega okrožja podal izčrpen politični pregled, nakar so podali poročila razni referenti.
Tovariš, ki odgovarja za socialno skrbstvo, je poročal o pomoči ki jo je ustanova nudila najpotrebnejšim. Predsednik krajevnega odbora je poročal o svo-ječasni prodaji krompirja v cono A ter je o tem podal natančen obračun. Nadalje je vaški zbor vzel na znanje številčno gibanje prebivalstva. Dne 31. dec. 1946 je štela vas 403 prebivalcev,
41 jih je začasno odsotnih. Zanimiva je bila statistika o stanju živine. Čeravno je živinoreja še daleč za nekdanjim stanjem, vendar se opaža, da ista napreduje. Šolski referent je poročal, da so sedanji šolski prostori le začasni, upamo pa, da bomo lahko drugo leto imeli že novo šolsko poslopje. Sledili so: prosvetni, zdravstveni ter finančni referent, vsak s svojim poročilom. Tovariš, ki odgovarja za zdravstvo je podal par koristnih nasvetov, kar so vzeli z odobravanjem na znanje številni zborovalci. Na vaškem zboru je bila iznešena tudi kritika o neki sindikalni odločitvi; prišlo je do živahne diskusije v katero so posegle prizadete stranke, tajnik KNOO, poveljnik N.Z. ter drugi. Vaški zbor je v ogromni večini razumel stališče, ki pa je zavzel odbor ter je prepričan, da naše ljudske organizacije napravijo vse, da bi kar najbolj pravično odgovarjalo vaščanom.
iNIIIUMIIlÉWIIIIMIIllM
najst. »Srečno novo leto, Vida!« »Srečno«, je dahnila ona, »da bi ostal vedno v svobodni domovini! Blagor onemu, ki jo ima!«
Na slikarski razstavi v velikem mestu ob morju je razstavil neznani kraški slikar sliko »Borka brez roke«. Naslikal je junaško kraško borko v trenutku, ko seka podivjana švabska druhal krasnemu dekletu roko, ob gorečem Sončnem gradu. Besni potomci »Nibelungenlieda« so hoteli do kraja uničiti slovanske rodove... Ali — odsekaj roko Kraševcu in še bolj vroče bo ljubil domovino, oslepi ga in še ži-veje bo sanjal o njej, o lepi Vidi, nad vse ljubljeni.
Kritika je priznala velikega kraškega umetnika, primerjala ga je s Poljakom Matejkom.
Tako je našel Florijan Kamenoljub srečo v umetnosti, ali še večjo v ljubezni, ko se je poročil z lepo Vido in zaživel na svobodni zemlji svobodno življenje.
f-------—
Miha Klinar:
TAM 1/ GOLIH VEJAH...
Tam v golih vejah je obvisel mrak in jaz zapredel sem se med spomine...
Med polja me je zvabil tvoj korak kot pesem sreče, ki nikdar ne mine...
Omamljen sem, dekle, od zlatih las; ves svet je lep, brez zlobe in prevar...
Kako brezskrbno se razlil je čas!
Le eno vidim — tebe in tvoj čar...
Tako sva šla med polji po stezah v pokrajine pradavnih pripovedk...
Kako je daleč to... Jaz sem v gorah, ker svet je trd, grd, poln gnusnih spletk...
O, težka pot bila je do spoznanja, da stari svet je krvoločna zver...
Zdaj je minula blodna pot iskanja, za novi svet bom v borbo šel zvečer...
In vse drugačno pesem bom zapel, če vrnil bom se z nočnega pohoda; veš, draga dečva, v nov bom čas zorel, v nov čas, v naš svet, kjer pela bo svoboda...
(Koroška, jeseni W44).
J-
Tov. Lango Avgust se je z vso hvaležnostjo spominjal naših krajevnih organizacij, ki so mu v času njegove bolezni priskoč:le na pomoč z denarjem in blagom.
Tolmin
Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora za Tolminsko
Na osnovi zakona ljudskih odborov sklicuje Izvršni odbor za Tolminsko V. zasedanje okrajne skupščine. Zasedanje bo v nedeljo, dne 19. t. m. v Tolminu v dvorani okrajnega INOO-ja ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red je naslednji:
1.	Otvoritev in pozdrav - volitve verifikacijske komisije in poročilo o tem - izvolitev zapisnikarjev in overovatelja zapisnika - izvolitev delovnega predsedstva.
2.	Politično poročilo člana okrajnega odbora OF. diskusija k poročilu.
3.	Čitanje zapisnika zadnjega zasedanja ter pregled izvedbe sklepov.
4.	Poročilo dela Izvršnega odbora: a) tajništva, b) gospodarstva.
5.	Diskusija k poročilu ter sklepanje o predlogih.
6.	Poročilo predsednika okrajnega sodišča - diskusija k poročilu in nadomestne volitve treh sodnikov.
7.	Izpremembe okrajnega Izvršnega odbora.
8.	Pregled predlogov in sklepov.
9.	Razno in zaključek.
Zbirališče je že ob pol devetih
dopoldne, da se bo zasedanje lahko točno začelo in je potrebno, da vsak prinese s seboj poverilnico. Dolžnost vsakega odposlanca je, da se temeljito pripravi s predlogi in diskusijo o vseh gospodarskih in upravnih problemih okrajnega, kakor krajevnih ljudskih odborov. Neopravičeni izostanek se bo obravnaval na zasedanju.
Ker bo skupščina razpravljala tudi o važnih spremembah, je dolžnost vseh okrožnih in okrajnih odposlancev ter okrajnih sekretarjev O.F., da se zasedanja polnoštevilno udeležijo. Važnost skupščine je tudi v tem, ker bo zadnja pred priključitvijo k FLRJ.
Kobarid
Požrtvovalnost kobariških žen
S tradicionalnim Silvestrovim večerom so nudile naše zavedne žene občinstvu prijeten večer s plesom, srečkanjem in šaljivo po što. Vesele zabave se je udeleži la ogromna množica. Čisti dobiček je znašel čez 48.000 lir, ki bo šel v dobrodelne namene.
Vso grajo pa zasluži obnašanje zavezniških oblasti, ki ob vsaki priliki ovirajo delovanje nas,h organizacij. Še vedno čakamo, da nam ZVU izda potrebno dovoljenje za otvoritev p *e koristnega gospodinjskega tečaja Kako d o'g > še?
Kred
Kulturna prireditev
Na drugi božični praznik je domače prosvetno društvo »Nadiža« priredilo prijeten kulturni popoldan. Mešani pevski zbor se je predstavil s par lepimi narodnimi in borbenimi pesmi. Moški pevski zbor je zapel prekrasno makedonsko »Bolan leži«. Sledilo je več dobro podanih recitacij ter enodejanka »Bratranec«. Prav posrečena je bila živa
slika »Mati padlega partizana« ter dvospev, ki sta ga izvajali dve tovarišici. Ob otvoritvenem govoru se je neki tovariš zahvalil vsemu prebivalstvu za trud in požrtvovalnost, ki so jo izkazali pri obnovitvi društvene dvorane ter pri nabavi glasovirja, saj so poleg udarniških ur prispevali nad 30.000 lir v denarju.
Po končani prireditvi so se vrli domačini spomnili naših pre-ganjenih tovarišev v zaporih ter darovali 1000 lir prispevkov.
Prihodnjo nedeljo no Lind!
Dne 26. t. m. se bo vršil na Livku pri Kobaridu tek v smuku iz Matajurja do Golobov. Proga od 3000 m je določena za člane (od 18 let dalje), na 2000 m bodo tekmovale članice, na isti progi mladinci od 14 do 18 let ter končno je določena proga 1000 m za naše najmlajše. Predvideva se tudi tekmovanje novincev na progi 2000 metrov.
Iz zgornjega poročila vidimo, da ima novoustanovljeno »Soško smučarsko društvo« resen namen, da bo poživilo med vsemi ljubitelji zimskega sporta ravno to panogo in kakor vse kaže uspehi ne bodo izostali. Tekma, ki se bo vršila 62. t. m., bo brez dvoma velikega pomena za razvoj smučarstva v Soški dolini ter pričakujemo, da se bodo iste udeležili vsi goriški smučarji in njih prijatelji.
Peucuodslii! šola o Gorici
Pevovodska šola v Gorici je pričela s poukom. Predavanja so vsako sredo ob 8. in 16. uri popoldne. Priglasilo se je 30 kandidatov. Na prvem predavanju pa je prisostvovalo samo 21 kandidatov. Opozarjamo priglašene kandidate, kakor tudi one, ki se mislijo še vpisati, da se vpisovanje v pevovodsko šolo zaključi z 31. januarjem.
Učiteljstvu, ki se čuti za to sposobno, priporočamo, da se vpiše v triletno glasbeno šolo za pevovodje, učitelje petja na ljudskih šolah in organiste. Do danes se ni odzval našemu pozivu niti eden kandidat(inja) iz učiteljskih vrst.
Predavanja se vršijo na Koma. Trg Edmondo d’Amicis št 18 v pritličju.
„VESTNIK"
Zadnja številka preteklega leta ima zanimivo vsebino. Naj-prvo najdemo odlomek iz predavanja Ivana Cankarja v Trstu, ki ga je imel 24. aprila 1907 »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura«. Sledi članek o »prosvetnih konferencah«, ki daje navodila našim društvom v or-ganizatorinem pogledu. Kratek a jedrnat članek o slovenskem narodnem gledališču nam kaže našo trdno voljo po kulturnem podvigu ter ogabno igro naših nasprotnikov, ki nam nočejo dati primernih prostorov, da bi se lahko dostojno predstavili pred tržaškim občinstvom. Važen in poučljiv je članek J. P. o knjižni in časniški slovenščini. Takšni članki so nam potrebni in bi radi videli, da bi »Vestnik« še večkrat začel s takšno »čistko«. Sledi vrsta novic in naznanil ter urednikovo sporočilo, ki prinaša veselo vest, da bo »Vestnik« v novem letu še lepši in vsebinsko bogatejši.
»Vestnik« je vreden, da se ca upošteva, saj je edini informati-
vni list naših prosvetnih društev, kjer jim daje smernice cer poroča o kulturno - prosvetnem delovanju na Primorskem. Prav nič ne bo škodilo, če se bodo res vsi člani društev nanj naročili! Sezite po njem!
Porazdelitev otrobov
Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo sporoča:
Živinorejcem, bivajočim v občini Gorica, je na razpolago večja količina otrobov, ki bodo razdeljeni za krmljenje mlečnih krav in za perutnino. Porazdelitev poslednjih je za sedaj omejena na središče mesta, izključuje torej predmestja.
Za prejem nakazil se bodo morali prizadeti obrniti na statistični odsek kmetijskega nadzorni-štva v Gorici - Korzo Roosevelt št. 5 - II. nad. in sicer od 8. do 12. ure v sledečem redu:
Ponedeljek 20. januarja - priimki z začetno črko A—B.
Torek 21. januarja - priimki z začetno črko C—D.
Sreda 22. januarja - priimki z začetno črko E—F—G.
Četrtek 23. januarja - priimki z začetno črko H—I—K.
Petek 24. januarja - priimki z začetno črko L—M—N.
Sobota 25. januarja - priimki z začetno črko O—P—Q.
Ponedeljek 27. januarja - priimki z začetno črko R—S—T.
Torek 28. januarja - priimki z začetno črko U—V—Z.
Priporočamo, da se natančno ravnate po tem redu. Tako 'e boste izognili oviram in neprhkam pr porazdelitvi.
Drobne novice
*	Notranje ministrstvo FLRJ je odobrilo ustanovitev Združene stranke agrarcev.
*	V lanskem letu so v Estonski SSR zgradili 73 električnih central.
*	Francoska narodna skupščina in republiški svet sta se sestala na skupni seji, kjer je bil izvoljen za predsednika francoske republike socialistični kandidat Vincent Auriol, ki so ga podpirali tudi komunisti.
*	Po odloku maršala Josipa Broza - Tita je bilo odpuščenih domov 2890 nemških in 812 avstrijskih vojnih ujetnikov.
*	Ljudska mladina Jugoslavije je v preteklem letu opravila 15 milijonov 264.062 delovnih dni.
V letu 1947 bo jugoslovanska mladina še z večjim delovnim poletom sodelovala pri obnovi in izgradnji. Elektrificirala bo naselja, sodelovala pri industrializaciji in poleg neštetih drugih važnih in velikih del bo nadaljevala z gradnjo Mladinske proge, ki bo zvezala Sarajevo z Banovi-či.
*	Na cesti Banjaluka - Bosanska Gradiška so izročili prometu 4 večje in 1 manjši most.
*	Moskovska »Pravda« obsoja početje anglo-ameriške vojaške uprave v istrskih mestih, ki bodo priključena Jugoslaviji. Pospešeno odvažanje industrijskih naprav in celih podjetij iz istrskih mest, ki bodo priključena Jugoslaviji, se ne da z ničemer opravičiti. Te akcije sploh niso v skladu z mirovno pogodbo z Italijo, ki jo je sporazumno pripravil Svet ministrov za zunanje zadeve v New Yorku.
* V preteklem letu so v Ukrajini in na Krimu obnovili 500 ha plantaž lavendla, 130 ha vrtnic in 1000 ha plantaž žajblja. Po petletnem načrtu bodo razširili plantaže oljnih rastlin v južnih oblastih Sovjetske zveze na 35.000 hektarjev.
*	Koroški Slovenci zahtevajo, da Zavezniški kontrolni svet r Avstriji uradno prizna Osvobodilno fronto Slovenske Koroške.
*	Franz von Papen in Hans Fritsche; bosta prišla pred sodišče za denacifikacijo. Razprava se bo vršila 24. in 27. t. m.
EE
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava; Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja lista je odobrena od A. L S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: «Primorski dnevnik*
AVTOBUSNI PROMET
Avtobusno podjetje F. RIBI &. Comp.
GORICA - TOLMIN IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 15.— uri, prihod v Tolmin ob 16.30; odhod iz Tolmina ob 6.— uri, prihod v Gorici ob 7.30 zjutraj.
GORICA - ŠMARTNO - DOBROVO IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 12.30 uri, prihod t Šmartno ob 14.30; odhod ii Šmartnega ob 14.—, prihod v Gorico ob 15.— ; odhod iz Gorice ob 17.—, prihod v Dobrovo ob 18.25; odhod iz Dobrevega ob 6.30, prihod v Gorico ob 7.50.
GORICA - TRST IN NAZAJ
Od 7. januarja dalje ne spremen! nrnik veéeroega artobosa io sicer:
Odhod iz Trsta ob 18.— namosto ob 18.30.
GORICA - KOMEN IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 2.30: odhod iz Komna ob 7.— zjutraj.
GORICA - VIDEM IN NAZAJ Odhod iz Gorke ob 7.-, 12.15 in 12.45.
Odkod Iz Vidma ob 8.30, 13.25 in 18.-.
GORICA - GRADIŠKA IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 13. , 17,— in 18.30.
Odhod iz Gradiške ob 7.30, 7.40 in 14.(3.
GORICA - PALMANOVA IN NAZAJ S ponedeljkom, 13. janaorja t. 1. oe oopet ustanovi vožnja, ki ponedeljek z odhodom iz Gorico ob 7.30 zjntraj in z odhod
•e bo vršila vsak etn iz Palmanove ob
GORICA - FIUMICELLO - GRADEŽ IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 14,— nri; odhod iz Gradeža ob 6.30 nri.
GORICA - TRŽIČ IN NAZAJ Odhod Iz Gorice ob 6.45 (samo za dolaves), ob 12.15 in 13.— nri;
Odhod iz Tržiča ob 8.—, 13.30 in 17.25 (samo za dolavee).
GORICA - KRMIN IN NAZAJ Odhod iz Gorite ob 12.45 In 16.— ; odhod Iz Krmlna ob 9.16 in 13.38.
GORICA - BOLOGNA IN NAZAJ Odhod iz Gorice vsak torek in petek ob 6.— zjutraj.
Odhod iz Bologne vsako srodo in soboto ob 8.30 zjutraj.
GORICA - MILAN IN NAZAJ Odhod iz Gorice vsak torek, četrtek in nedeljo ob 6.— zjutraj.
Odhod iz Milana vsak torek, četrtek ia soboto ob 7,— zjntraj.
GORICA - RIM IN NAZAJ Odhod iz Gorice vsako sredo ob 6.— zjntraj.
Odhod iz Kima vsake soboto ob 8.— zjutraj.
Avtobusno podjetje Glaneslnl:
PROGA TRST - GORICA - BOVEC
Odhod iz Trsta (iz postaje avtobusov) proti Bovca ob 7.—.
Prihod v Gorico (via Danizetti) ob 7.45.
Prihod v Bovec ob 9.55.
Odhod iz Bovca proti Trstn ob 14.— nri.
Prihod v Gorico (Zlati jelen) ob 16. .
Prihod v Trst ob 17,— nri.
BOVEC - GORICA
Odhod iz Bovca ob 6.— nri, prihod v Gorico ob 9.15.
Odhod Iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 16.05, prihod v Borec ob 18.—,
GORICA - SV. LUCIJA OB SOČI Odhod iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 6.— in 12.45.
Prihod v Sv. Lucijo ob 7.10 in 13.55.
Odhod Iz Sv. Lucije ob 7.30 in 15.— url.
Prihod v Gorico «b 8.40 in 16.10.
(Avtobusi ne vozijo ob nedeljnb).
BARVARNA
eOMElVSE
KRZNARSTVO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIlillllllllN
Kupuje po najvišjih cenah surove kože kun, lisic, jazbecov, maCk itd.
Vodja: LIANO ALDO
GORICA - Pred skotijo, 7
KRZNA ZA OPREME IN OBŠIVE
Strojenje kož divjih živali Prvovrstno barvanje usnjenih plaščev