Titovsko izdajstvo nad Trstom

17 DE IN TI DDE - Dl A DE LA EEAETAD

Todos los anos el 17 de Octubre se
conmemora el dla de las masas trabaja-
doras. Es el dia en que las masas tra-
bajadoras expresan su gratitud y admi-
racion a la obra cumplida por la admi-
rable accion del General PERON.

El acto cumbre de este dia en la Ca¬
pital Federal sera la magna concentra-
cion popular en la historica Plaza de Ma-
yo para escuchar la palabra del LIDER
de los trabajadores argentinos General
JUAN D. PERON. Con fervor seran
aceptadas las directivas y las ordenes
del creador de la Nueva Argentina
para las nuevas tareas que impone el
progreso del Pais.

17. OKTOBER -

Vsako leto je dan 17. oktober dan de¬
lavskih množic. Tega dne izraža argen¬
tinsko delavstvo svojo zahvalo in obču¬
dovanje za delo, ki ga vrši general Pe¬
ron.

V Buenos Airesu bodo tega dne dose¬
gle razne prireditve višejt v mogočnem
zborovanju, ki bo na zgodovinskem Maj¬
skem trgu, na katerem bo množica de¬
lovnega ljudstva poslušala govor svoje¬
ga voditelja generala Perona in spreje¬
la od njega nova navodila za nadaljnje
delo za napredek domovine.

Ta dan bo argentinski narod pozdrav-

En el Dia de la Lealtad el pueblo ar-
gentino aclamara de nuevo a sus since-
ros amigos y abnegados representantes
que apoyan el trabajo del General PE¬
RON. Con devoto recogimiento recorda-
ran tambien la memoria de Eva Peron
quien sacrifico su salud y su vida para
el mejor porvenir de la Argentina y del
que es piedra angular de este pais —
el trabajador argentino.

Vitoreando al General Peron y vene-
rando la memoria de la Senora Eva Pe¬
ron todos los Argentinos renovaran su
adhesion a la obra social y renovadora
del actual gobierno.

DAN ZVESTOBE

ljal svoje prave prijatelje, ki podpirajo
delo generala Perona. Z globoko pieteto
bo pa tudi počastil spomin pokojne go¬
spe Eve Peron, ki je žrtvovala svoje
zdravje in svoje življenje za lepšo bo¬
dočnost Argentine in boljše življenske
pogoje argentinskega delavca.

Ko bodo množice 17. oktobra, znova
vzklikale generalu Peronu in slavile
spomin gospe Eve Peron, bodo s tem iz¬
ražale svojo zvestobo in vdanost ustva-
ritelju Nove Argentine in njegovemu
delu.

IZ TEDNA V TEDEN

Komaj so se razšli glavni delegati, ki
so' na londonski konferenci devetih reše¬
vali enotnost zahodnih zaveznikov v
Evropi, že so listi objavili novico, da bo
takoj naslednje dni v Londonu podpisan
že dolgo pripravljeni dogovor med Ita¬
lijo in Jugoslavijo o dokončni delitvi
trža kega ozemlja med Italijo in Jugo¬
slavijo. Italija dobi Trst in ostali del
zone A, vendar tako, da odstopi nekaj
kvadratnih kilometrov Jugoslaviji, ki pa
si pridrži zono B, ki je itak bila v upra¬
vi Jugoslavije že ves čas od konca so¬
vražnosti v 1. 1945. To pogodbo so po¬
leg Italije in Jugoslavije podpisali še
zastopniki Anglije, Francije in ZDA.
Govorilo se je, da je s tem “srečnim”
sporazumom odpravljeno z evropskega
pozorišča nevarno ognjišče intrig, ki
bi ga pri prvi priliki mogla izrabiti
Moskva in tam razvneti novo krizo, ki
bi povzročila lahko tak požar, kakor so
ga komunisti znali vprizoriti na Koreji,
v Indckini, in jih še vedno pripravljajo
drugod po svetu. Sklenjena je bila kup¬
čija z ozemljem, ki reže naše narodno
telo. Zaključuje se težka doba borb in
nad našega slovenskega naroda. Ves
naš slovenski narod bo ta sporazum ob¬
čutil kot veliko izdajstvo naših narod¬
nih meja in koristi — in pri tem izdaj¬
stvu je imel glavni delež sedanji komu¬
nistični režim, ki je sedaj sklenil tak
dogovor, ker meni, da se ja na ta način
okrepil in zadostno pripravil na preiz¬
kušnje, ki se mu obeta jo v najbližji bo¬
dočnosti.

Ni pa to prvič, da sta Tito in Kardelj
tako izdala slovenski narod in nje'ga ob-
. stoj v korist komunizmu in v korist re¬
žimu, ki ju z« nasiljem ohranja že skoraj
deset let na oblasti. Ko je ves slovenski
narod skozi ves čas druge svetovne voj¬
ne zrl na Trst kot na tisto veliko ure¬
sničenje tistih’ idealov, za katere se je
boril in trpel, je med drugim podzavest¬
no slutil, da bo za Trst zmaga komuniz¬
ma prav taka nesreča, kakor je bila zma¬
ga komunizma in njegove revolucije
največja nesreča za ves slovenski narod.

S tem, da je komunizem zasužnjil 1.
1945 vso Jugoslavijo in ves slovenski na¬
rod, je tudi nad Trst in nad vse naše
narodno ozemlje, ki ga je bilo treba re-'
sevati na naših zahodnih mejah, legla
težka senca negotovosti in preplaha. Do-
čim je bilo še pred zaključkom sovraž¬
nosti med zahodnimi zavezniki trdno
prepričanje, da pripada Trst svojemu
slovenskemu zaledju, so se brž začeli
pojavljati dvomi, ko je bilo vidno, da bo¬
do nad vsem tem zaledjem zavladali ko¬
munisti. In Titovi ter Kardeljevi komu¬
nisti niso prav nič prikrivali, svojih
načrtov, ko so doma in v Trstu prirejali
bučne manifestacije rdečih plačancev in
na njih na veliko razglašali, da rešujejo
Trst — ne za Slovence in Jugoslavijo,
ampak za Moskvo in velikega Stalina.
Kardelj je celo iznesel predlog, da naj
svobodno ozemlje Trsta kot “sedma ljud¬
ska republika” vstopi v Jugoslavijo, ne
kot del našega narodnega ozemlja, am¬
pak kot organizirana posebna komuni¬
stična republika. Zahodni zavezniki so v
taki republiki mogli pravilno videti sa¬
mo oporišče moskovskega komunistične¬
ga imperija ob Jadranu — in začela se
je borba, ki naj za vedno prepreči, da bi
Trst mogel priti v objeni slovenskega
zaledja.

Skupno z Moskvo sta Tito in Kardelj
onemogočila uresničenje slovenskih za¬
htev po Trstu, komunizem je preprečil,
da bi mogli Slovenci za zaključek dru¬
ge svetovne vojne pričakovati pravilno
rešitve trža kega vprašanja. Ko so se
za 1. 1948 napovedovale volitve v Ita¬
liji in je bilo treba v Italiji preprečiti
zmago komunizma, so zahodni zavezni¬
ki Trst in vse ozemlje •— obe zoni -—
obljubili Italiji. Ko je v poletju 1948
Tito prelomil s kominformom, se je mo¬
ral začeti dobrikati zahodu in kreniti na
pot plačevanja koncesij, ki jih je od za¬
hoda prejemal. V 'Italiji so borbo proti
komunizmu podpirali zavezniki s tem,
da so ponujali Trst, Tito in Kardelj pa
sta počasti usmerjala svojo zunanjo po¬
litiko tako, da sta podporo za svojo

notranjo in zunanjepolitično krepitev
plačevala s koncesijami — v Trstu. Do¬
kler sta se še čutila močnejša, sta po 1.
1947 odklanjala pariško mirovno pogod¬
bo, ki je Trst re.evala za nas vsaj tako,
da je ponujala ustanovitev samostojnega
tržaškega ozemlja, kjer bi naš živelj v
zonah A in B mogel živeti svobodno in
mirno. Toda tak teritorij, ki ne bi bil
pod komunistično kontrolo, jima ni bil
po godi in sta ga zato odklanjala, ker
pred svojimi durmi nista mogla trpeti
žarišča, kjer bi naši rojaki živeli v svo¬
bodni demokraciji. Da se tak “protiko¬
munistični” center v Trstu zatre, sta
sedaj privedla situacijo do tega, da bo¬
do v zoni A Italijani po svoje zatirali
slovenski živelj, kakor bodo Titovi ko¬
munisti v zoni B še naprej zatirali slo¬
vensko in hrvatsko ljudstvo. Italijani so
v preteklosti prepogosto dokažali da
nobenih dogovorov o zaščiti narodnih
manjšin ne spoštujejo. Za naše manjšine
v Italiji pa bi odslej po teh dogovorih z
Italijo “posredoval” v Beogradu režim,
ki mu bodo Italijani vsak hip mogli oči¬
tati, da sam doma ne spoštuje niti naj¬
enostavnejših pravic svojih državljanov.
Razočarani rojaki v obeh zonah pa bo¬
do morali čakati in upati na nov “pre¬
obrat in nove krize”, ki bodo nekoč kon¬
čno vendarle dale našemu rodu na tej
zemlji vso pravico in zadoščenje. Hudo
je bilo razočaranje v 1. 1918,” še hujše
po 1. 1945. Ali je še možno računati na
tretjo priliko?

In taka zaskrbljenost ja popolno"ma
na mestu. Nov dogovor med Italijo in

Jugoslavijo je le provizorij, ker še ved¬
no velja mirovna pogodba, ki je bila 1.
1946 podpisana v Parizu in ki je usta¬
novila “svobodno tržaško ozemlje”.
Glavni partner v tej pogodbi pa je Sov¬
jetska zveza, in njena politika pritiska
proti zahodu se bo verjetno nadaljeva¬
la in stopnjevala. Proti temu pritisku
bodo zahodni zavezniki verjetno še na¬
prej podpirali predvsem Italijo in ji da¬
jali pobud, da naj ohranja svoje preten¬
zije na Istro in še dalje proti vzhodu ,—
tja do Postojne. V svetovni vojački stra¬
tegiji se vedno bolj govori o ‘pomenu
“ljubljanske kotline.”

V Jugoslaviji pa je na oblasti režim,
ki je v notranjosti osovražen in živi sa¬
mo od zahodne pomoči, ki ga pa ohran¬
ja le, da ta predel spet na pade popolno¬
ma v naročje Moskve. Tak “šibak” re¬
žim bo moral dajati vedno več koncesij
— prva velika koncesija,'ki jo je dal, pa
je, bila izdaja slovenskih interesov v
Trstu. Vprašanje je, kako dolgo bodo
zahodni zavezniki še hoteli plačevati
tiste, ki postajajo le še njihove lutke v
Beogradu? Prva kupčija s Trstom u-
stvarja vtis, da vedo, da morajo režim
teh lutk predvsem odrivati od Jadrana.

Ko bodo sovjeti v Varnostnem svetu
OZN, ki mora nadzirati izvajanje miro¬
vnih pogodb, ali pa na bodočih medna¬
rodnih posvetih, ki bodo urejali položaj
Nemčije in Avstrije, sku;ali znova na¬
čenjati položaj ob Trstu, se bodo' rojeva¬
le krize, ki bodo vnovič spravljale v ne¬
varnost naše narodno ozemlje. Komuni¬
stični režim Tita in Kardelja je s proda¬
jo Trsta že dokazal, da zna za zmago
svojega komunizma prodajati cele pre¬
dele našega narodnega telesa.

USA: Eisenhower je označil nov ev¬
ropski sporazum, dosežen na londonski
konferenci, za “enega največjih diplo¬
matskih uspehov današnjega časa”, 6-
pozoril pa istočasno, da se Evropa ne
bo rešila rdeče nevarnosti, če bo ta spo¬
razum ostal samo na papirju. — V
Washingtonu so objavili, da se USA ne
more obvezati vzdržati svojo obljubo o
stalni pripravljenosti svojih čet na ev¬
ropskem kontinentu, tako dolgo, dokler
francoska skupščina ne bo ratificirala
londonskega sporazuma. — Prvi pomor¬
ski poskusi z najnovejšo amerhko atom¬
sko podmornico “Nautilusom” so bili
odpovedani za najmanj tri mesece, ker
so ugotovili, da neke odvodne parne ce¬
vi ne delujejo. Mornariško poveljstvo je
takoj odredilo strogo preiskavo. “Nau-
tilus” so gradili dve leti in je stal 55
milijonov dolarjev. Sedaj grade že dru¬
go še modernejšo atomsko podmornico
“Sea Wolf” (Morski volk). — Ameri¬
ški letalski strokovnjaki so ugotovili, da
sovjetski velebombniki dnevno preleta¬
vajo ameriški kontinent in “verjetno
izbirajo cilje za atomsko bombardiranje,
če bo prišlo do vojne.” Bombniki da pre¬
letavajo državo v višinah nad 12.000
metrov, prostor, ki je svoboden za le¬
tanje nad vsemi državami v mirnem ča¬
su. — Zakon o splošni enakopravnosti
črncev z belci v USA, ki je bil pred ne¬
davnim sprejet, je povzročil v državah
z močnim odstotkom črnega prebivalstva
veliko razburjenje. Ponekod je ponov¬
no prišlo do spopadov med črnci in bel¬
ci, zlasti med šolsko, mladino. Beli štu¬
dentje, nahujskami od lastnih starcev,
so v več krajih s silo zabranili vstop
črnih študentov v šole. Nekatere države
zahtevajo pravico do lastnih odločitev,
kdaj bodo pričele izvajati določila nove¬
ga zakona. — Severnoameriška vojska
je vrgla v prodajo ža nad 3,5 milijard
dolarjev zastarelega orožja, bomb, tan¬
kov, letal, reflektorjev, topov itd. Pro¬
dajna cena predstavlja eno desetino
vrednosti tega materijala. — Tudi new-
yorško pristanišče je paralizirano zaradi
stavke pristaniških delavcev, ki zahteva¬
jo zvišanje dnevnic za 10 centov na uro.
Ladijske družbe so ponudile 8 centov
poviška. — ZSSR je predložila glavni
skupščini ZN ponovno svoj načrt o splo¬
šni razorožitvi in prepovedi izdelave in
uporabe atomskega orožja, ki pa je to¬
krat v marsičem prilagojen načrtu za¬
hodnih zaveznikov. Predlog je bil spre¬
jet na dnevni red.

TRST: Pogodba o delitvi tržaškega
ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, je v
obeh državah že ratificirana. Italijanski
parlament je ostal vidno nezadovoljen
s pogodbo ter so italijanski šovinisti po¬

novno zahtevali tudi cono B za Italijo. .
Titov parlament je, kakor to vedno sto¬
ri, “enoglasno” odobril to novo Titovo
izdajo slovenskih in jugoslovanskih na¬
rodnih interesov. Zavezniške čete bodo
do konca tega meseca predale cono A
italijanskim oblastem, večji del slo¬
venskega prebivalstva s področja, ki bi
zaradi popravkov meje med obema co¬
nama, moralo priti pod Tita, pa se pri¬
pravlja na izselitev v cono A, v itali¬
jansko tujino.

ITALIJA: Pretekli petek je umrla v
Corinaldi, blizu Ancone, Assunta Goret-,
ti, .88 letna mati svetnice Marije Goretti,
ki je kot 12 letno dekletce dala življenje
za svojo čistost.

FRANCIJA: Vohunska afera v Fran¬
ciji še vedno ni povsem pojasnjena. Po¬
leg komunističnega časnikarja in dru¬
gih “manjših” vohunov, ki so predali
francoski KP tajne dokumente franc,
glavnega štaba, je vrhovno sodišče se¬
daj poseglo v sam glavni štab in tam
išče odgovornih elementov, če bodo ugo¬
tovili krivdo v visokih vojaških krogih
bodo verjetno poskušali vso stvar poča¬
si potlačiti. Da bi v Franciji napra¬
vili še večjo zmešnjavo v vohunski aferi,
so sedaj iz Moskve na vrat na nos po¬
slali rdečega prvaka Thoreza nazaj v
Pariz, od koder je bil odsoten že nad
en mesec.

VZH. NEMČIJA: Molotov se je pri¬
peljal v vzh. Berlin, kjer se je udeležil
proslav ob peti obletnici ustanovitve
“svobodne'Vzh. Nemčije”. V Berlinu je
imel govor, v katerem je ponovil sovjet¬
ski predlog o odpoklicu vseh okupacij¬
skih armad iz obeh Nemčij in izvedbi
splošnih volitev. Zapadni zavezniki so ta
nov predlog zavrnili z izjavo, da se ne
razlikuje od dosedanjih podobnih sovjet¬
skih predlogov. Iz Berlina je Molotov
odletel v Dresden. — V Vzh. Nemčiji so
komunisti polovili že blizu 1.000 članov
protikomunistične« vohunske mreže, od¬
kar je prebežal tja bivši šef zahodno-
nemške tajne policije, dr. Otto John.

KITAJSKA: Rdeča vlada je “urad¬
no” protestirala pri ZN proti “ameri¬
ški agresivnosti proti Kitajski”, ker da
ima USA zasedeno Formozo, ki je del
Kitajske.

JAPONSKA: Vlada se pripravlja

zahtevali od USA da bo nadaljnje atom¬
ske poskuse izvajala na svojem področju
v USA ali pa, da bo dala zagotovilo, da
bodo taki poskusi na Bikinih v bodoče
popolnoma neškodljivi Japonski. Japon¬
ska vlada tudi zahteva od USA odškod¬
nino 1 milijon dolarjev za žrtve atom¬
ske eksplozije na Bikinih letos 1. marca.
USA ponuja 800.000 dolarjev. Eden od
prizadetih ribičev je umrl.

Mendes France ima večino

Brž ko se je vrnjl z londonske konfe¬
rence, je francoski ministrski predsednik
Mendes France napovedal, da ho zahte¬
val v parlamentu zaupnico za politiko,
ki jo je'zagovarjal v Londonu. Tam je
sicer pristal, da bo Nemčiji vrnjena nje¬
na suverenost in da bo.Nemčija oboro¬
žena, prejel pa je od Anglije taka zago¬
tovila, da bi moglo poslej biti francosko
javno mnenje pomirjeno o tem, kaj bo
Anglija storila, ako bi prišlo spet do ev¬
ropske krize, v kateri bi Nemčija grozi¬
la Franciji in celi Evropi. Daši je Eden
v Londonu izjavil, bo Anglija ohranila
na evropskem kontinentu štiri svoje di¬
vizije in to za dobo trajanja novega do¬
govora, to je do konca tega stoletja, pa
je vendar nova pogodba v toliko slabša
od prvotne EOS pogodbe, da bo Nemči¬
ja prejela vojsko in štab, ki ne bo del
skupne evropske .vojske, in ne bo tudi
pod direktno francosko kontrolo, kakor
je to bilo v EOS pogodbi zamišljeno.
Nova solucija je manj internacionalna in
vseevropska, kakor pa je bila prejšnja,
a je v Franciji zanjo vendar ugodnejše
razpoloženje in to zaradi sodelovanja-,
ki ga je Evropi obljubila angleška vlada.

MENDES FRANCE IN SOCIALISTI

Zaradi tega, ker je londonska soluci¬
ja , manj internacionalna in ker pušča
novo nemško vojsko izven kontrole (pod
kontrolo bo le njeno oboroževanje), sta
se v francoskem parlamentu dve skupi¬
ni, ki sta bili glavni zagovornici zbliža-
nja z Nemčijo v okviru EOS, izrekli
proti londonskemu dogovoru. Stranka
krščanskih demokratov MRP se je izre¬
kla za. stališče čakanja in jč sklenila v
parlamentu vzdržati se glasovanja, sku¬
pina bivšega predsednika vlade Paula
Reynauda, prav tako odločnega zagovor¬
nika evropske unije, pa je sklenila gla¬
sovati proti zaupnici, ki jo je terjal
predsednik vlade Mendes France. Pri
glašovanju pa je po kratki debati Men¬
des Ffance dobil veliko večino, ker so
tokrat zanj glasovali socialisti.

Glasovanje, ki je Mendes Franceu da¬
lo večino, pa še ni odločilno. Besedilo
pogodbe še ni izdelano in se bo to zgo¬
dilo šele na konferenci, ki bo v drugi
polovici oktobra. Takrat bo vlada mora¬
la spet terjati zaupnico in ratifikacijo
in tako bo ta dogovor spet v veliki ne¬
varnosti. Ko so tokrat poslanci De Gau-
llea glasovali za vlado, so opozarjali, da

mora vlada gledati na to, da doseže
zbližanje s sovjeti. Med poslanci MRP
pa se je opažalo, da dvomijo, da bi an¬
gleška vlada v zadnji redakciji sprejela
take obveze, kakor jih je napovedal
Mendes France. Tudi bo v tem mesecu,
ki še manjka do ratifikacije nove pogod¬
be, moral biti z Nemčijo sklenjen dogo¬
vor o Posarju. Toda v Bonnu so začeli
člani demokratske stranke tako pritiska¬
ti na Adenauerja, da bo verjetno stali¬
šče nemške vlade postalo zelo nepopust¬
ljivo. V Bonnu se prav ta stranka izre¬
ka za zbližanje s sovjeti in za čimprejš¬
nje zedinjenje cele Nemčije, zedinjenje,
ki pa je brez sodelovanja s sovjeti neiz¬
vedljivo.

Tako bo v francoskem parlamentu pri¬
hodnji mesec situacija takšna, da bo spet
v nevarnosti pogodba, ki bi naj nado¬
mestila pogodbo EOS, ki je že bila kon¬
cem avgusta odklonjena. Da bi se pri¬
pravil na težave, ki jih bo treba prema¬
gati, ako hoče vlada dobiti dovolj gla¬
sov za ratifikacijo, je Mendes France
ponudil socialistom, da vstopijo v njego¬
vo vlado. Delavcem je ponudil višje me¬
zde in v francosko gospodarstvo misli
uvesti reforme, ki bi mogle biti pogodu
prav socialistom — in listi so te dni že
začeli objavljati imena tistih socialistov,
ki bi postali ministri v vladi Mendes
Francea. Ponudbe delavcem in reforme
v trgovini in gospodarstvu pa so takšne,
da bodo zanje predvsem francoski sindi¬
kati — in ker je večina protikomunistič¬
nih delavskih strokovnih zvez v rokah
socialistov, bodo ti sindikati verjetno
mogli izsiliti, da bo stranka morala iti
v vlado.

CHURCHILLOVO SVARILO

*  Prihodnje tedne pa se bo v ZDA za¬
ključila volilna kampanija. Gre zato, ali
bodo začetkom novembra volilci dali gla¬
sove republikancem ali demokratom. Gre
sicer le za obnovitev dela kongresa in
parlamenta, vendar je tokrat postavlje¬
no v ospredje vprašanje, ali so ameriški
volilci zadovoljeni s tem, kar je v pol¬
drugem letu opravila Eisenhovverjeva
vlada. Dosedanji potek volilne borbe do¬
kazuje, da bo izid zelo tesen in da ni iz¬
ključeno, da bodo volilci pokazali, da so
nad Eisenhowerjem razočarani. Dočim je
vlada imela še dovolj uspehov v notra¬
nji politiki, pa je prav v zunanji politi-
(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 14. X. 1954

Dr. F. Ž.

BARAGOVA ZADEVA

Važnosti Baragove zadeve za slo¬
venski katoli-ki narod in tudi za celot¬
no Cerkev ni treba dokazovati. Rajni
gospod prelat dr. Alojzij Odar nam je
v svojih člankih že tu v izseljenskem
življenju podal toliko tehtnih nagibov,
da jih je treba vedno znova premišlje¬
vati. Za Baragovo zadevo nas je nepre¬
stano spodbujal rajni p. dr. Hugo Bren,
generalni definitor frančiškanskega re¬
da in iskren Slovenec, da mu boš moral
skoraj z lučjo pri belem dnevu iskati
enakega. Dostikrat je bila njegova be¬
seda glas vpijočega v puščavi, a ni od¬
nehal, pisal je članke in življenjepis
Baragov, iskal vedno novih podrobnosti
in že na smrtni postelji pisal 7. dec.
1953. zadnje pismo škofu Rožmanu, naj
predlaga marquettskemu škofu za vice-
posttulatorja nemškega kapucina Alta,
kot nalašč zelo sposobnega za beatifika-
cijske zadeve. Ob koncu pisma umirajoč
dodaja: “Jaz sem svoje storil”. To le¬
to smo slavili petindvajsetletnico škofov¬
skega posvečenja ljubljanskega škofa
dr. Gregorija Rožmana, pa smo morda
na podlaga pri postopku za Baragovo
zadeva njegova najbolj srčna zadeva, ko
že dolgih petindvajset let ves gori za
Baragovo stvar, nas neprestano spodbu¬
ja, naj se še drugi bolj zganemo. V Sev.
Ameriki se že dobrih petidvajset let
trudi z zares občudovanja vredno vne¬
mo g. ing. Gregorič, ki je z vso marlji¬
vostjo zbral ogromno gradiva za Bara¬
gov življenjepis v angleščini, ki bo glav¬
na podlaga pri postopku za Baragovo
proglasitev blaženim. Mnogo dobrega je
doslej *med nami Slovenci storil dr.
Franc Jaklič že z dvojno izdajo Barago¬
vega življenjepisa v slovenskem jeziku
ter z dolgo vrsto člankov v raznih re¬
vijah o Baragi.

Postopek za Baragovo proglasitev
blaženim se je v resnici zelo zakasnil.
Vsaj zdi se, da se je zadnji dve leti
zadeva premaknila z mrtve točke. Mar-
quettski škof Noa je imenoval posebno
zgodovinsko komisijo, pred več meseci
pa tudi uradno škofijskega postulatorja,
župnika in generalnega vikarja mons.
Zryda ter vicepostulatorja kapucina dr.
Alta. 'Ob stoljetnicd ii*sta(novit)ve m:a,ri-
quettske škofije so se vršile v škofiji
večje proslave, pri katerih so se posebno
spominjali Barage. Ameriški verski list
“Ave Maria” ter “Koledar Ave Maria”,
obenem pa tudi “Ameriška domovina”
prinašajo vesti in spodbudne članke o Ba¬
ragi. Meseca januarja so obhajali Bara¬
gov mesec, v Remontu so obhajali pose¬
ben Baragov dan 5. sept. 1954. P. Odi-
lo je napisal zadnji dve leti veliko član¬
kov. Izdali so že to leto molitvenik z
Baragovimi molitvami, ki ga je prvič že
pred nekaj leti dr. Fr. Jaklič priredil
za Mohorjevo družbo. Ustanovili so po¬
sebni slovenski odsek Baragove zveze.
Častni predsednik slov. BZ je škof Rož-

(Nadaljevanje s 1. strani)
ki (Indokina, EOS) doživela hude udar¬
ce, ki so v ZDA sprožili posebno giba¬
nje, ki se izreka za to, da se mora ZDA
odločiti za izolacijo in spremeniti ZDA
v “trdnjavo”, ki bo dovolj zavarovana,
ostali del sveta, zlasti pa Evropo, pa
naj prepusti njenemu kaosu. Ta kaos je
namreč nerešljiv zlasti zaradi razvoja v
Franciji — in zato se naj ZDA odločijo
za popolnoma samostojno pot v medna¬
rodni politiki. Na kongresu konservativ¬
ne stranke je Churchill opozoril na to
veliko nevarnost in tudi dodal, da bi vsa
Evropa potem kmalu postala plen sovje¬
tov, ako bi ZDA odtegnile svojo podpo¬
ro in zaščito.

V Franciji skuša Mendes France to
preprečiti s koalicijo, v katero bi vklju¬
čil socialiste. Toda ti socialisti so .po
svoji strani v zvezi z angleško delav¬
sko stranko, s katero imajo skupen de¬
lovni odbor vseh evropskih socialističnih
strank in v tem odboru ima veliko be¬
sedo Bevan, ki pa oznanjuje politiko
nevtralnosti, terja umik ZDA iz Evrope
in kaže na Nehruja, ki da je edini ubral
pravo pot, ko je Indijo ohranil na sredi
med sovjeti in ZDA.

V Nemčiji pa je že več ko teden dni
Molotov in čaka, kdaj bo situacija taka,
da bo z novimi ponudbami o bodočnosti
Nemčije mogel vreči nove zavore v po¬
gajanja, ki bodo verjetno dosegla svoj
višek med 20. oktobrom in 15. novem¬
brom. V New Yorku je Višinski začel
popuščati v vprašanju razoroževanja —
to pa zato, da tudi on vpliva na potek
volitev v ZDA. Ko bodo te mimo (po
prvem torku v novembru), pa bo nasto¬
pil trenotek, ko bodo sovjeti lahko raz¬
krili, kaj mislijo ponuditi Franciji in
Nemčiji.

man, predsednik pa mons. Oman. Nekaj
duhovnikov in redovnikov ter laikov se
je za zadevo zavzelo. Slovenski duhov¬
niki in verniki imajo najboljši namen
tudi denarno podpreti Baragov posto¬
pek. že sedaj potrebujejo v marquettski
škofiji za uspešen postopek Baragove
zadeve vsako leto vsaj 10 tisoč dolarjev.

Prav goreče delajo za Baragovo pro¬
glasitev blaženim tudi Slovenci v Kana¬
di. Lansko leto in že letos so imeli po¬
sebne Baragove prireditve. Gospodje
lazaristi, ing. Gregorič in škof Rožman
so jih spodbujali na teh slovesnostih k
vztrajnemu delu za našega Barago.

Tu v Argentini je bila pred nekaj leti
ustanovljena Južnoameriška Baragova
zveza. Doslej je vsaj nekaj storila. Do¬
slej je izlilo več številk Baragovega vest¬
nika, za stoletnico Baragovega škofov¬
skega posvečenja je za Baragove slo¬
vesnosti in Baragov mesec izšla knjiži¬
ca “Barago na oltar”, za stoletnico so
igrali Baragov misterij “Eno samo je
potrebno”. Lanske proslave so se dosti
lepo obnesle. Ljudje Barago vsaj malo
bolj poznajo ter se mu z večjim zaupa¬
njem priporočajo. Katoliški misijoni
precej poročajo o delu za Baragovo
beatifikacijo. Nekateri so se vpisali kot
člani Baragove zveze in bodo radi tudi
z denarnimi žrtvami pomagali.

Mala kasteljanska knjižica o š kofu

Costamagnu, velikem apostolu Indijan¬
cev “Jibaros”, tega škofa primerja z na¬
šim apostolom Očipvejcev in Otavanov
Friderikom Barago. Južnoameriška BZ
bo izdala kmalu Baragove podobice s
kratkimi življenskimi podatki ter molit¬
vijo za beatifikacijo tudi v kasteljan-
ščini. Čez nekaj mesecev bo na kakih
100 straneh izšel v kasteljanščini tudi
Baragov življenjepis, kasneje kratke
črtice o Baragi in roman v kasteljanšči¬
ni; vsaj najboljša volja je, da bi izdali
tudi slovenski roman o Baragi. Prvo po¬
glavje je bilo objavljeno v “Ameriški
domovini”. Letos se vrte vse Baragove
proslave pod marijanskim vidikom, ker
obhajamo Mar. leto.

Zelo bole ovire in malodušne izjave,
da iz vsega nič ne bo. še bolj pa očitek,
da Baraga ni bil dovolj slovenskega
mišljenja. Do takih zaključkov more
priti samo človek, ki njegovo zgodovino
bore malo pozna (slavjst Prijatelj si ga
n. pr. upa šteti med slovenske preporo-
ditetelje) in ki mu je lestvica pravih
vrednot malo mar.

Mladi krščanski narodi imajo že svoje
blažene:' ugtmdski, japonski, tonkinski
(vietnamski) in kitajski mučenci, slo¬
venski narod pa po tolikih stoletjih kr¬
ščanske vere še nima svetnika svojega
rodu. Veliko tudi po svoji krivdi, ker se
ne zmenimo dovolj resno za važno stvar.
Ali more vsak iskren Slovenec reči
glede Baragove zadeve kot je ob koncu
življenja rekel p. Hugo: Jaz sem svoje
storil ? ”

Socialni študijski krožek v New Torku

Slovensko krščansko delavstvo v be¬
gunstvu se pridno giblje. Daši je jedro
tega gibanja v Buenos Airesu v Argen-
tifii, so se osnovali socialni krožki tudi
po drugih državah, kjer bivajo sloven¬
ski novonaseljenci. V Združenih Drža¬
vah so bili ustanovljeni trije in sicer
v Clevelandu, Chicagu in New Yorku. V
naslednjem podajamo kratek pregled
dela socialnega krožka v New Yorku,
katerega vodi tričlanski odbor: predsed¬
nik Tone Babnik, tajnik dr. Jakob Toni
in blagajnik Janez Krvina. Priredil je
yeč predavanj, v glavnem po osnutku,
ki ga je pripravil dr. Joža Basaj. Pre¬
davanja so vsebovala poleg čisto teore¬
tičnih vpra anj tudi razpravljanje o
praktičnih socialnih in gospodarskih
problemih.

V uvodnem predavanju meseca okto¬
bra 1953 je predavatelj dr. Alojzij Ku¬
har pod naslovom “Socialno vprašanje”
obdelal in razčlenil najvažnejše osnovne
prvine socialnega vprašanja. Udeležba
je bila lepa. Povprečno se je predavanj
skozi celo sezono udeleževalo od 20 do
30 ljudi, ki so se marljivo udeleževali de¬
bate in stavili predavateljem razna
vprašanja.

Drugo predavanje v novembru 1953 je
imel dr. Ludovik Puš z naslovom “De¬
lovna pogodba in plača.” Predavatelj je
obdelal najvažnejše točke delovne po-1
godbe in poudaril delavčevo pravico po
pravičnih prejemkih in po vpoštevanju
njegovega mnenja pri vodstvu delavnic
in tovarn. Opozoril je na zadnje izjave
sv. Očeta o meji med lastniki in delavci
pri soodločanju v vodstvu tovarn in pod¬
jetij (Co-determination). To vprašanje
je v našem času v ospredju in zasluži
vso pozornost, da se drži prava mera
in da se s pretiravanji in skrajnostmi
ne napravi več škode kot koristi:

Meseca decembra 1953 je na socialnem
večeru nastopil. Ivan Avsenek s preda¬
vanjem “Izvori kapitalizma in socializ¬
ma”. Bilo je to edinstveno razmišljanje
gospodarskega strokovnjaka in praktika
o svojih opazovanjih današnjega sloja
ameriških gospodarskih upravnikov
podjetij (Managers) v primeri s prej¬
šnjimi tipi kapitalista doma in v drugih
evropskih državah. Ugotovil je, da so
dana nji komunisti prav to, kar kapita¬
listom stalno očitajo: nesocialni izže-

malci delavcev, dočlm današnji ameriški
kapitalist skuša — v lastno korist -— de¬
lavca zadovoljiti v vsem do same meje
možnosti gospodarskega obstoja podjet¬
ja. Predavanje je bilo zelo zanimivo in
poučno.

Januaja 1954 je nastopil na socialnem
večeru dr. Miha Krek s predavanjem
“Krščanstvo in socializem”. Jedrnato je
obdelal Marksovo teorijo ter jo vzpore-
dil s krščanstvom. Poljudno predavanje
je napravilo na vse poslušalce močan
vtis. Ker je predavanje bilo strogo so¬
cialne vsebine in mu udeleženci niso
imeli kaj dodati, ni bilo debate. Sledil
pa je prost razgovor z obiskovalci, ki
so želeli predavatelja še osebno pozdra
viti in z njim izmenjati nekaj besed.

Naslednji socialni večer v februarju
je obravnaval značilno in izredno važ¬
no zahtevo cerkvenega nauka o preosno

vi družbe zgrajene na preporodu nra¬
vi. Predavatelj je bil dr. Joža Basaj,
znani gospodarski in socialni strokov¬
njak, ki je globoko posegel tudi v pro¬
blem preosnove človeške nravi. Osnova
njegovemu predavanju je bila Aleš Uše-
ničnikova razprava o papeških social¬
nih okrožnicah in pa predavateljevo delo
v katoliških prosvetnih tečajih z veliko
osebnega izkustva v teh vprašanjih. Ka¬
ko je predavanje učinkovalo na poslu¬
šalstvo, se je pokazalo v živahni in
poučni debati, v katero so posegli sko-
ro vsi udeleženci.

Na socialno področje, ki je new-yor-
ške Slovence posebej zanimalo, je po¬
segel na socialnem večeru v marcu 1954
dr. Ludovik Puš s predavanjem “Social¬
na struktura prebivalstva Združenih
držav.” Snov je bila pripravljena za
članek v Družabni Pravdi. Predavatelj
je tvarino predelal za predavanje, ki je
bilo poučno, le — zaradi obilice citira¬
nih številk in primerov —- za nekatere
udeležence nekoliko težko. Razvila se
je tudi živahna debata.

Zaključno predavnje je imel v maju
1954. Konrad Mejač, ki je obdelal na
svojski način zanimiv problem, ki je v
zvezi s socialnim položajem slovenskih
ljudi: “Slovenci v Velikem New Yorku”.
Predavanje je privabilo precej ljudi.
Pripravljeno je bilo na osnovi gradiva,
ki ga je predavatelj zbral za svojo tezo:
Adjustement of Slovenian DPs in Gre-
alter New York (Prilagoditev sloven¬
skih beguncev v Velikem New Yorku).
Gradivo je bilo zbrano iz odgovorov na.
vprašalne pole, ki jih je g. Mejač raz¬
poslal vsem znanim beguncem v New
Yorku in na katere se mu je odzvalo
skoraj 50%, Novi ameriški Slovenci so
si svesti ugodnosti in gostoljubja, ki
jim ga nova domovina nudi, so pa do go¬
tovih stvari tudi kritični. Skušajo se
držati svojih naved pri hrani, branju,
razvedrilu in drugih odtenkih vsakdanje¬
ga življenja — čeprav se na drugi stra¬
ni iz odgovorov čuti, kako k njim vdira
sila ameriškega tempa in želja po u-
dobju. "Sledila je zanimiva debata, ki je
pokazala, da je bilo predavanje poslušal¬
stvu zelo blizu.

Ta kratka bilanca dela, ki ga je izvršil
v minuli sezoni socialni krožek v New
Yorku, naj bo v spodbudo slovenskim
begunskim ljudem, kako vsakdo lahko
prispeva svoj delež k naši skupni slo¬
venski stvari. Nismo'šli po svetu zaradi
lova za denarjem — marveč zaradi na¬
čel, ki smo jih branili in smo jih bra¬
niti dolžni tudi v tujini, če naj bomo
dosledni. To je naše poslanstvo. Kdor je
nanj pozabil in se utaplja v lovu za zgolj
materialnimi dobrinami in za udobjem,
naj bi se tega zavedel in se zresnil.
Duh je več kot meso in načela so mnogo
več kot plehko udobje in denar.

MILAN VOLOVŠEK BO RAZSTAVIL

V torek, i9. t. m. ob petih popoldne se
bo pričela v galeriji Comte na Floridi
936 razstava Volovškovih slik. Razobe¬
sil bo 16, deloma zelo velikih olj. Kdor
si ne bo ogledal razstave že prvi dan in
kdor bi jo rad vnovič obiskal, bo imel
za to še priložnost do 31. t. m., ko bodo
razstavo zaprli.

Milan Volovšek je bil. rojen 1. 1922 v
Mariboru. Starši so bili s kmetov, oče
iz Missijeve fare, z Mute, mati iz Roga¬
ške Slatine. To je Milanu omogočalo,
da je v šolskih letih preživljal svoje po¬
čitnice na deželi in se razživljal pri
kmečkem delu, ki mu je bilo v veliko ve¬
selje. Oče je bil muzikus, trobil je
angleški rog, ob fantovem rojstvu pri
vojaški godbi v Mariboru; ko je bilo Mi¬
lanu 8 let, je pridobila očeta za svoj' or¬
kester ljubljanska opera in rodbina se je
preselila v glavno mesto. V Ljubljani je
'Volovšek 1. 1941 končal gimnazijo, na
kateri sta spremljala in uravnavala nje¬
govo risarsko pa slikarsko znanje Kam¬
bič in Cotič, zlasti Cotič. Bil je tudi
navdu.en skavt in je ilustriral skavtski
časopis. Potem je šel študirat arhitek¬
turo k Vurniku. Ko je bila 1. 1942 usta¬
novljena vaška straža v Bizoviku, se je
tja priglasil Volovšek, a še vedno obi¬
skoval predavanja na arhitekturi.

Pozneje je postal podpoveljnik v
.Preserju. Ker pa ni prenesel kapre la¬
škega oficirja, je sel maja 1943 v ilega¬
lo. V borbi pri Šmarjeti je padel s šesti¬
mi sobojevniki v partizansko ujetništvo;
pet so jih takoj likvidirali, zqnj in še za
enega so pa še iskali podatkov. Medtem
je bil partizanski položaj bombardiran
iz zraka, zdravi partizani so se razbe¬
žali, Volov ek je obležal z drugimi ran¬
jenci. Ne da bi vedeli ,da je ujetnik, so
ga potem spravili v bolnico v Kočev¬
skem Rogu. Ko je videl njegove risbe, si
ga je privzel za sodelavca kipar Niko
Pirnat. V njegovi družbi se je seznanil
z Jakcem, Beablerjem in drugimi “vo¬
ditelji” in ko je ozdravil, mu ni bilo tež¬
ko doseči, da so ga poslali na štajer¬
sko. Volovšek je pravilno računal, da bo
tam lažje ušel, kar je potem tudi ob prvi
priložnosti storil. Postal je komandant
v Lučah, kjer so imeli svojo postojanko
gorenjski domobranci. Potem je bil do¬
deljen primorskim, bil v Gorici, se bil
okrog Vipave, preobrat pa je dočakal v
Ljubljani. Na vseh teh bojnih pohodih
mu je bila poleg brzostrelke tudi skicir-
ka zvesta spremljevalka.

Ko je čez Koroško pribežal v Moni-
go, ga je vzel v poseben pouk France
Gorše. Sobo, v kateri je imel kvartir,
je vso poslikal (Ustoličenje, Kralj
Matjaž), Iz Moniga je prispel' čez Forli
V taboril če 7 v Senigaliji, kjer je po¬
stal profesor risanja (in telovadbe) na
begunski gimnaziji. Vneto je sodeloval
kot pevec, igralec in inscenator pri pro¬
svetnem delu, poslikal je otroško sobo in
skavtski dom. Iz Senigalije je odšel z
drugimi akademiki v Bologno, ko se je
tam ponudila priložnost za nadaljevanje
študij. Ker pa Bologna nima visoke šo¬
le za arhitekturo, se je vpisal na umet¬
nostno akademijo, obenem s Koritni¬
kom. Tu se je zanj zavzel profesor kom¬
pozicije, ekspresionist Nino Bertochi.
L. 1947 je prišel za svojo skupino v Bar-
letto, naslikal bandero, napravil jasli¬
ce in božji grob,* igral, slikal, pel in se
poročil z gdč. Majdo Uršič, v kateri je
na ; el svojim umetniškim težnjam naji¬
dealnejšo podpornico.

Po prihodu v Buenos Aires si je naj¬
prej poiskal službo v dekorativni stroki.
Kot drugi umetniki, je tudi Volov.ek
spoznal, da naročena umetna obrt ubija
in je poiskal kruha v metalurgiki. Ves
čas, kar mu ga je ostalo, je porabil za
izpopolnjevanje. S posameznimi slikami
se je udeležil že nekaj razstav pa tudi
raznih konkurzov, ki so mu prinesli več
nagrad, med njimi dve prvi. Tako je
pritegnil nase pozornost buenOsaireških
umetniških krogov, v katerih je Volov¬
šek že dobro znan. Slikar Luis Seoane ga
je uvedel v galerijo Comte, ki ga je po¬
vabila, naj v njenih prostorih razstavi.
Ta galerija ne oddaja razstavnih sob v
najem, ampak jih nudi izbrancem brez¬
plačno. Med njenimi izbranci je zdaj
Slovenec Milan Volovšek.

Volovšek bo razstavil dve tihožitji in
dva pejsaža: šmarna gora po spominu in
okolico ramoške cerkve. Vse druge sli¬
ke so figuralne kompozicije: franči¬
škan s knjigo, ženski portret, ribiške
žene ob slovenskem morju čakajo svoje
može. Največ slik, 7 po številu, kaže
slovenske kmete in kmetice, med kate¬
rimi je slikar preživel svojo srečno mla¬
dost. Umetnini, ki nosita v katalogu šte¬
vilki 1 in 2, pa sta vzeti iz naše bližnje
preteklosti: domobranci v jurišu in be¬
gunci na Ljubelju.

“Komur je mar slovenstvo”, bo obi¬
skal Volovškovo razstavo v galeriji
Comte! M.M.

A H G E X T 3 N A

Predsednik republike general Juan
D. Peron je prejšnji petek slavil roj¬
stni dan. V predsedniški palači so mu
izrekli člani vlade, tajništva CGT,
obeh vej Peronistične stranke tople
čestitke, častniški zbor mu je pa pri¬
redil prijateljsko večerjo.

General Peron je pred dnevi spre¬
jel prodajalce industrijskih izdelkov
I.A.M.E., t. j. traktorjev Pampa, mo¬
tornih koles Puma ter avtomobilov
znamke Institex ter Justicialista. Iz¬
javil jim je, da bo vse te industrijske
izdelke I.A.M.E. mogoče prodajati še
bolj poceni, če se bo proizvodnja še
bolj racionalizirala.

Japonska vlada je podelila predsed¬
niku generalu Peronu visoko odliko¬
vanje. V Buenos Aires ga je prinesel
japonski zunanji minister Dr. Katsuo
Oyazaki.

V Buenos Airesu so zaključili prvi
kongres za potovanje in turizem. Na
njem je bilo sprejetih več predlogov,
ki bodo predloženi vladam prizadetih
držav. Tako so med drugim predla¬
gali naj bi se za pospeševanje turiz¬
ma med Argentino in Čilom odpravil
potni list.

V Buenos Aires so v, ponedeljek od¬
prli razstavo moderne cerkvene umet¬
nosti. Razstava je v prostorih Gath
in Chaves.

Minister za narodno zdravje dr.
Raul Bevacqua je odpotoval na med-
ameriško zdravstveno konferenco v
Santiago de Chile.

Te dni je zapustila buenosaireško
pristanišče severnoameriška tovorna
ladja ladijske družbe Moore McCor-
mack Lines ter je odplula proti Čilu.
V zalivu Penas, v katerem sodijo,
da se je nedavno potopila z vso po¬
sadko argentinska tovorna ladja San
Martin, bo kapitan omenjene ame¬
riške ladje spustil v morje štiri veli¬
ke vence.

Zunanji minister dr. Remorino je
povabil diplomatske predstavnike a-
meriških držav v Argentini na izlet
v cordobske planine. Ameriški diplo¬
matski predstavniki so s svojimi so¬
progami potovali v Cordobo s poseb¬
nim vlakom. Na izletu so bili gostje
zunanjega ministra in vlade cordob¬
ske province.

Prešnji teden je večino področja re¬
publike pokril polarni mraz. Tempe¬
ratura je zelo padla. Tako je bila pri
spomeniku Kristusa Rešenika v An-
dah — 8, Puente del Inča — 3, Valle
Hermoso — 9, Malargue — 2. V tem
kraju so imeli še močne snežne vi¬
harje. Sneg je dosegel višino 10 cm,
v Sosneado pa 16 cm.

Dr. Erminda Benitez de Lambrus-
chin.i je bila imenovana za dekana fa¬
kultete za filozofijo, znanost in umet¬
nost na univerzi Litoral v Rosario.
Je to prva ženska v Argentini, ki je
bila dosedaj imenovana za tak polo¬
žaj.

EVROPSKE KP — ČLANOV MANJ,
USPEHOV VEČ

Komunizem izgublja na članstvu toda
pridobiva na uspehih v svobodni Evro¬
pi. Odločni evropski državniki, težki mi¬
lijoni ameriških dolarjev, in skalnata o-
pozicija Cerkve so onemogočili komuniz¬
mu po vojni prodirati med ljudske ma¬
se izven železne zavese. Toda komuni¬
stični glasovi so zrušili ratifikacijo EDC
v francoskem parlamentu. Komunisti so
organizirali in izvedli nedavno 24 urno
stavko v Amsterdamskem pristanišču.
Komunisti so glasovali s protikomuni¬
stičnimi delavskimi organizacijami v
Angliji proti ponovni oborožitvi .Nem¬
čije. Komunisti v Italiji 'kot ena največ¬
jih kom. strank izven železne zavese na¬
penjajo vse sile, da bi zrušili demokrat¬
sko vlado z demagoškimi sredstvi zara¬
di javnega škandala v zvezi z umorom
Vilme Montesi.

V deželah, kakor sta n.-pr. Anglija in
Nizozemska, kjer so komunisti soraz¬
merno maloštevilni, komunisti navadno
z velikim hrupom in truščem skušajo
dohiteti in se postaviti na čelo že izpe¬
ljani ideji, da bi jih smatrali kot začet¬
nike in pobornike tiste ideje, toda se
jim navadno ne posreči. V Franciji in
Italiji, kjer sta komunistični stranki iz¬
redno močni, je njihova sila potencira¬
no nevarna politiki zapadnih držav.

V svobodni Evropi je sedaj ok. 3 mi¬
lijone članov KP. Dva milijona od teh
jih je v Italiji, 400.000 v Franciji. Osta¬
li so močno raztreseni ter jih je največ
na Finskem in na Islandu. V Avstriji in
v Zah. Nemčiji so skoro nemočni. Ko¬
munistična stranka je prepovedana v
Španiji, Grčiji, Turčiji in na Portugal¬
skem. Irska pa sploh nima komunistič¬
ne stranke.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Buenos Aires, 14. X. 1954

Ihmce tz

V Rogaški Slatini je bila nedavno IV.
letna skupščina Zveze odvetniških zbor¬
nic Jugoslavije. Kot gostje so bili med
drugim navzoči sekretar Izvršnega sve¬
ta Slovenije Boris Kocjančič, državni se¬
kretar za pravoslodno upravo Slovenije
dr. Teodor Tominšek, predsednik repu¬
bliške arbitraže Jernej Stante, državni
pravobranilec Teodor Koriš, predsednik
Vrhovnega sodišča Slovenije dr. Pran
Hočevar, predsednik Društva “Pravnik”
iz Trsta in drugi.

V pozdravni brzojavki Titu so zboro¬
valci naglašali, “da želi jugoslovanska
advokatura z vsemi svojimi silami dati
največji delež k nadaljnjemu utrjevanju
socialistične družbene ureditve in popol¬
ne zakonitosti v naši državi.”

Odvetnik Prvislav Vasiljevič iz Beo¬
grada je v referatu “o vlogi odvetnikov
v današnji družbeni ureditvi” ugotavljal,
da se na današnji stopnji družbenega
razvoja v Titovini postavljata dve nalogi
in to “odrediti, z novim zakonom o od¬
vetništvu njegovo mesto in vlogo in po¬
vesti znotraj odvetništva odločen boj
proti težnjam in pojavom, ki poizkušajo
zapeljevati odvetništvo v boj proti druž¬
benemu razvoju.” Govornik je tu nagla-
šal, da je “zlasti od odvetnikov samih in
njihovega obvladovanja reakcionarnih
pojmovanj v lastnih vrstah torej odvisno
kdaj bo postalo odvetništvo napredna
družbena funkcija, ki bo svobodno in
brez vseh omejitev, opravljala svoje de¬
lo.”

Spremembo zakona o odvetništvu iz
leta 1946 po njegovem zatrjevanju nare¬
kuje “potreba, da bi se. vskladilo odvet¬
ništvo z vsemi spremembami, ki so se
izvršile v zadnjih 8 letih. Gre torej za
•spremembo zakona s stališča družbenih
in političnih potreb, ne pa poklicnih in¬
teresov.”

Glede odvetniške morale pa je nagla¬
sa!, da je v titovini “danes nemoralno
vse, kar ni družbi dovoljeno. V naši
družbi pa je nedovoljeno vse, kar je u-
smerjeno proti zgraditvi socializma in
proti interesu družbene skupnosti.”

K referatu Vasiljeviča je imel korefe-
rat dr. Vladimir' Grossmann, predsednik
Slovenske odvetniške zbornice. V debato
je poseglo več odvenikov, ki so vsi ugo¬
tavljali, da se je “pretežna večina odvet¬
nikov ŽQ vživela v našo družbeno stvar¬
nost, da pa je treba posameznike, ki še
■stoje na nasprotnih pozicijah izločiti iz
vrst odvetnikov.”

Violinist Rok Klopčič iz Ljubljane je
dobil nagrado za solistično igro na vio¬
lini na letošnjem mednarodnem folklor¬
nem festivalu v Langolenu v Angliji.

V Ljubljani je umrl upokojeni veteri¬
nar Jože Judnič.

Na julijskem zasedanju zveznega
parlamenta sta bila med drugim spreje :
"ta 2 pravosodna zakona in sicer zakon o
rednih in zakon o gospodarskih sodiščih.
Obširno poročilo o obeh zakonih je po¬
dal šef kom. tajne policije UDBA Alek¬
sander Rankovič.

Ivan Potrč je v založbi Slovenskega
knjižnega zavoda izdal nov roman “Na
kmetih”.

Za ta mesec je napovedana v Beogra¬
du razprava “o sodobni književni pro¬
blematiki”. Sestanek, na katerem bodo
o književni problematiki razpravljali, je
nekak razširjeni plenum književnikov.
Referate in koreferate nameravajo po
tem izdati v posebni knjigi. Komunisti
žele, da bi to bil potem “priročnik” in
podlaga za širšo razpravo na kongresu
Zveze književnikov, ki bo prihodnje le¬
to.

V komunistični diktaturi v Jugoslavi¬
ji sme izhajati samo' komunistično časo¬
pisje, ki je tudi bogato subvencionirano.
Po podatkih zveznega zavoda za stati¬
stiko so imeli komunistični listi v Jugo¬
slaviji v letv 1953 naslednjo naklado:
Beograjska “Borba” dnevno povprečno

230.000, “Politika” 200.000, zagrebški
“Vjestnik” 76.000, ljubljanski “Slovenski
Poročevalec” 61.000, mariborski “Večer”

30.000, novosadski madžarski list “Ma-
gyar Szo” 18.000, “Ljubljanski Dnevnik”

17.000, V vsem komunisti v Jugoslaviji

izdajajo 18 dnevnikov v okrog 800.000
izvodih. Razen dnevnikov so komunisti
lani doma izdajali še 440 drugih perio¬
dičnih listov in časopisov v skupni nakla¬
di 3,520.000. Komunistične založbe pa so
skupno izdale leta 1953 4465 raznih

knjig in brošur v skupni nakladi
21,450.000 izvodov. Povprečna naklada
posamezne knjige je bila 4.800 izvodov.

Šest podjetjih na Štajerskem se je od¬
ločilo, da bo. del svojih sredstev prene¬
slo v poseben sklad, iz katerega bodo
zgradili dve osemnadstropni stanovanj¬
ski stavbi, v kateri bo 64 stanovanj.
Zgraditev obeh stavb bo stala 2 milijona
dinarjev.

Primorski kulturni delavci so si usta¬
novili lastno glasilo “Bori”, ki bo izha¬
jalo kot zbornik za književnost in kultu¬
ro.

S šolskim letom 1954/55 je Svet za
prosveto in kulturo odobril nove pred¬
metnike za osnovne šole, gimnazije in
ekonomsko srednjo šolo. Po teh pred¬
metnikih so tedenske učne ure znižali za
osnovne šole in nižje gimnazije na 30
ur tedensko, za višje gimnazije na 30 do
"31 ur, za 8. razred klasične gimnazije
pa na 33 ur na teden.

Poročali smo že, da je bil predsednik
turške vlade Bajar na obisku v Jugosla¬

viji. Bil je tudi v Sloveniji. Ko se je vo¬
zil s Titom skozi Ljubljano, so bile Ma-
sarykova, Dunajska, Gosposvetska cesta
ter ulice v šiški okrašene s slovenskimi,
državnimi in turškimi zastavami. Po iz¬
rečnem ukazu komunistov v teh ulicah
ni smelo biti nikjer komunistične zasta¬
ve s srpom in kladivom, da ne bi vzne¬
mirjale predsednika turške vlade, ki je
odločno usmerjen proti komunizmu. Po
drugih ulicah v Ljubljani so komunisti
svoje zastave lahko izobesili.

Komunisti doma so znova povečali pri¬
tisk na svoje nasprotnike. Prej so nekaj
časa dopustili, da so ljudje lahko malo
pokritizirali po gostilnah, zdaj pa povsod
budno pazijo na vsak glas proti režimu.
Tako so nedavno v Ljubljani zaprli za 6
dni zdravnika dr. Bajžlja zštradi izjave,
češ, da frak Titu nič ni dobro stal, ko
je bil s predsednikom turške vlade v
Ljubljani ter da bo Jugoslavija vstopila
tudi v Nato.

V Ljubljani je železniški ravnatelj biv.
kretničar. Pri ogledu kurilnice je šika¬
niral železničarja, ki so ga napodili z že¬
leznimi drogovi.

Komunistično “vzorno” gospodarstvo
na Pšati se ni obneslo. Pravijo, da zna¬
ne poplave Pšate v 100 letih ne bi napra¬
vile toliko škode, kot je je bilo samo v

Osmi občni zbor Društva Slovencev v Buenos Airesu

Letošnji občni zbor Društva Sloven¬
cev v Buenos Airesu je bil v nedeljo
10. oktobra t. 1. dopoldne v dvorani pri
farni cerkvi sv. Julije. Istotam je bil v
nedeljo 3. oktobra tudi članski sestanek
kot priprava na občni zbor.

Osmi občni zbor je začel in nato vo¬
dil predsednik DS g. ing. Albin Moze¬
tič. Pozdravil je vse navzoče člane in
članice. Iskren pozdrav je naslovil tudi
na vse rojake, ki so tekom tega leta
prišli iz Slovenije v Argentino ter jim
želel srečo in zadovoljstvo v novi domo-

enem letu. Vse to so dosegli komunistič¬
ni “strokovnjaki”.

Komunistična megalomanija se odraža
tudi v. sklepu partijskih gospodarstveni¬
kov, ki so proti nasvetom pravih stro¬
kovnjakov ustanovili veliko prašičerejo
na Kočevskem, pri Radomljah pa veliko
gosjo farmo. Obe podjetji sta končali z
milijonskimi izgubami. Strokovnjaki so
pravilno opozarjali: Neumno je iz Ba¬
nata uvažati koruzo in v Kočevju rediti
prašiče ter pridelovati mast, ko pa to ce¬
neje napravijo v Banatu.

Slovenci v Argentini

Buenos Aires

PREDAVANJE G. DINKA
BERTONCLJA

Za nedeljo zvečer 10. t. m. je bilo na¬
povedano predavanje g. Dinka Bertonc¬
lja o argent. ekspediciji na Dhaulagiri.
Ker je bila dvorana pri Deklevi zasede¬
na, je bilo predavanje v salonu naspro¬
ti Deklevi. Povabilu SPD v Bs. Airesu se
je odzvalo zelo lepo število rojakov'.
Iskrene čestitke in pozdrave v imenu
SPD je g. Bertonclju izrekel predsednik
SPD g. Robert Petriček, nakar je g. Ber¬
toncelj v nadenournem govoru prikazal
lepoto Dhaulagirija, vse napore in nevar¬
nosti, katerim so bili izpostavljeni člani
argent. ekspedicije. Izvajanja g. Dinka
Bertonclja so navzoči nagradili z živah¬
nim odobravanjem z željo, da bi ga
planinska sreča spremljala še naprej.

Prihodnje predavanje državnopravne-
ga tečaja bo v nedeljo 17. oktobra ob pol
deveti uri dopoldne na Victor Martinez
50. Predaval bo g. Marijan Marolt o po¬
menu kulture za slovensko državno za¬
vest v tujini. Možje in fantje vljudno
vabljeni.

V četrtek 7. t. m. je prispela čez Ham¬
burg in po 42 dnevni vožnji s finsko
ladjo v Buenos Aires gospa Ema, mama
našega slikarja Volovška. G. Volovšku,
ki prav te dni pripravlja svojo razstavo,
čestitamo k svidenju z materjo, gospej
Volovškovi pa izrekamo iskreno dobro¬
došlico!

V soboto 9. oktobra t. 1. je prispela z
letalom iz Kanade k svojim otrokom v
San Justo na področju Velikega Buenos
Airesa ga Alojzija Urbančič, roj. Potre-
bin. Iz domovine jo je poklicala v Kana¬
do njena sestra, odkoder je sedaj prihi¬
tela k svojim otrokom, želimo ji srečno
in zadovoljno bivanje v Argentini.

III. filozofski večer Slovenske kultur¬
ne akcije se je vršil v četrtek 7. t. m.
V nadenournem predavanju je univ. prof.
dr. Ignacij Lenček obdelal snov “Narod¬
nost in njen etos.” Pismeni koreferat je
poslal g. dr. Milan Komar, koreferiral
je še g. Božo Fink. Sledila je debata,
za zaključek so vrteli Grdinov film o ki¬
parju Goršetu in njegovi letošnji cleve¬
landski razstavi.

Izid

ZBORNIKA - KOLEDARJA SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1955

1 90  izreden kulturni dogodek med slovenskimi izseljenci.  Bo pu
tudi posebnost v vsem izseljenskem tisku.

Prednaročilu iM predplačila sprejemajo zastopniki samo do
28. novembra 1954.

vini. Povabil jih je naj se pridružijo slo¬
venski skupnosti v Argentini, ki se tu
uveljavlja v Društvu Slovencev.

Po splošnem poročilu o društvenem
delovanju je povdaril tudi to, da so se
Slovenci v tej poslovni dobi meseca fe¬
bruarja 1.1. predstavili v radiu s sloven¬
sko uro argentinskemu narodu. Z bese¬
do in slovensko pesmijo, ki jo je izva¬
jal Slovenski pevski zbor Gallus, so do¬
stojno proslavili slovensko ime.

Navzoči člani DS so z živahnim odo¬
bravanjem sklenili, da občni zbor pošlje
pozdravni brzojavki predsedniku repu¬
blike generalu Juanu D. Peronu in bue-
nosaireškemu nadškofu kardinalu Co-
pellu.

Po govoru predsednika DS ing. Moze¬
tiča so odborniki DS podali svoja poro¬
čila. Iz njih je razvidno, da ima DS se¬
daj 1178 članov. V minuli poslovni dobi
je bilo sprejetih 9 novih članov, umrli
so pa člani: Stanko Černič, Ignacij Je¬
riha, Anton Juršič, Albin Koritnik, Fran¬
ce Kremžar, Olga Kukoviča, Franc Ku¬
koviča in Frančiška Pleško. S pomočjo
Mednarodne katoliške organizacije za
emigracijo je prišlo od let. januarja do
sredine septembra v Argentino 23 dru¬
žin, t. j. 24 žena, 66 otrok, 2 očeta in 2
materi, član tega odbora je tudi direk¬
tor slov. dušnih pastirjev v' Argentini
g. Anton Orehar. Občni zbor je odobril
poročila društvenega odbora.

Pri volitvah je bil znova izvoljen za
predsednika DS g. ing. Albin Mozetič. V
upravni odbor pa naslednji gg.;

Cof Emil, Cvetko Boleslav, češarek
Nande, Erjavec Lojze, Fajdiga Pavle,
Grohar Ignacij, Horvat Avgust, Ka-
strevc Izidor, dr. Kovačič Miro, Kralj Ja¬
nez, Krošelj Andrej, Loboda Marjan,
Maček Janez, Magister Albin st., Mar-
kež Valentin, Mizerit Martin, Pernišek
Franc, Pipan Alfonz, dr. Savelli Julij,
Smersu Rudolf, Stare Miloš, Zupan Her¬
man in žitnik Rudolf.

V nadzorni odbor: gg. dr. Eiletz Leo¬
pold, dr. Jelenc Celestin in Masič Pavle.
Za predsednika razsodišča je bil izvoljen
g. dr. Logar France.

Po izvolitvi novega odbora se je pred¬
sednik g. ing. Mozetič zahvalil za izka¬
zano zaupanje, nakar je bilo sprejetih
več predlogov. Tako med drugim predlog
o povišanju posmrtninskega prispevka
od 2 na 3 pesose, ter predlog o koordi¬
naciji kulturnega dela. Odbor DS bo tu¬
di študiral možnost ustanovitve delovne
zadruge za tiste rojake, ki zaradi sta¬
rosti ali pa zaradi neznanja španskega
jezika ne morejo dobiti zaposlitve v pod¬
jetjih.

Z velikim navdušenjem in odobrava¬
njem je bil končno sprejet tudi predlog
predsednika DS g. ing. Mozetiča, da obč¬
ni zbor pošlje pozdravni pismi predsed¬
niku Narodneg-a odbora za Slovenijo g.
dr. Mihi Kreku in škofu g. dr. .Gregori¬
ju Rožmanu.

S pozivom za še bolj povezano delo
v društvu Slovencev za slovensko skup¬
nost v Argentini je g. ing. Albin Mozetič
zaključil občni zbor.

VINKO MIRT

Iz nepoznane Brazilije

400 LETNICA MESTA SAO PAULA

To leto praznuje mesto Sao Paulo v I
Braziliji, največji industrijski center
Južne Amerike 400 letnico svoje ustano¬
vitve. Že skozi celo leto se vršijo velike
proslave, najrazličnejša mednarodna
zborovanja, pomembne kulturne prosla¬
ve razstave, koncerti; vse v spomin te
štiristoletnice.

Brazilija danes ni več poznana po sve¬
tu samo po svoji izvrstni kavi, temveč
kot pomembna in važna sila latinske
Amerike, ki se uspešno uveljavlja na
mednarodnem gospodarskem in politič¬
nem polju. Slovenci imamo prav malo
napisanega o tej največji državi Južne
Amerike, ki je skoro tako obsežna kot
vsa Evropa, pa šteje le nekaj nad 52 mi¬
lijonov ljudi. Ni čudno, če imajo nekate¬
ri prav bujne in grozne predstave o Bra¬
ziliji. Zato, mislim, da je zelo primerno
napisati nekaj stvarnega o tej zelo ne¬
poznani državi. Predvsem nekaj o Sao
Paulo, kjer se nahaja tudi skoro večina
vseh Slovenčev naseljenih v Braziliji.

* *

❖

Glavno mesto Brazilije je sicer Rio
de Janeiro, “cidade maravilhosa” “čarob¬
no mesto” kot ga zaljubljeno imenujejo
njegovi prebivalci, vendar gospodarsko
središče, ki daje moč in napredek Brazi¬
liji, je in ostane Sao Paulo. Pisati o Bra¬

ziliji' je začeti pri S. Paulu. Naslednje
vrstice nam to potrdijo. V kratkih in
zgodovinskih orisih je zgodovina mesta
S. Paula in njegove ustanovitve nasled¬
nja:

Po nekaj desetletjih, odkar so prvi
Portugalci stopili na braziljska tla, ta¬
krat po njih imenovana “Terra de San¬
ta Cruz” — Dežela sv. Križa, so zače¬
li vdolž obale Atlantskega oceana usta¬
navljati naselja, katera so jim kasneje
odlično služila pri prodiranju v nepo¬
znano in skrivnostno zaledje. Niti sluti¬
li niso, kakšno ogromno ozemlje so pri¬
ključili svojemu portugalskemu imperi¬
ju". Leta 1523 so na god. sv. Vinčenija,
22. januarja ustanovili naselje Sao Vi-
cente. Danes je to lepo in bogato leto¬
viško mesto, ki se drži tik mesta San-
tos-a, svetovne izvozne luke za izvoz
kave. (Santos kava!) Od tu so portugal¬
ski kolonizatorji, sledeč odkritim indi¬
janskim stezam, prodrli na visoko gor¬
sko planoto, današnje Serra do Mar, ki
se nekaj čez deset km od morja odmak¬
njena, strmo dviga nad primorjem. To
gorovje, odnosno za njo planota se raz-
steza več stotin km vzdolž obale Atlant¬
skega oceana. Za vrhovi tega pogorja se
začenja prava notrajnost ogromne deže¬
le.

Tam, kjer so nekoliko prenehale ne¬
prehodne goščave, je Joao Ramalho,
prvi znani Portugalec, ki se je naselil
med Indijanci, ustanovil naselbino, prvo
na tej planoti.

Kmalu za njim so prišli iz Sao Vicen-
ta prvi misijonarji iz Družbe Jezusove in
začeli z misijonskim delom med Indijan¬
ci. Poznana sta predvsem patra Jose de
Anchieta in Manuel da Nobrega. Ta dva
veljata za prava ustanovitelja Sao Pau¬
la. Postavila sta blizu indijanske nasel¬
bine imenovane piratininga preprosto
zavesti; če, od koder sta stopila v stik z
Indijanci rodu Guayanazes. Kraj je bil
še nekoliko, višji kot okolica in je imel
od dveh strani dve mali rečici. Na trgu,
kjer stoji danes mogočen spomenik usta¬
noviteljem S. Pavela, je pater Anchieta
postavil prvo kapelico. Bila je iz blata in
s travo pokrita. Tu je dne 25. januarja
1554 bila brana prva sv. maša ob nav¬
zočnosti nekaj belcev in mnogih Indijan¬
cev različnih imen in rodov. Ker je bil
tisti dan ravno god sv. Pavla, so kraj
imenovali “Sao Paulo de Piratininga,
kasneje samo okrajšano Sao Paulo. Ta
dan velja za ustanovni dan San Paula,
“mesta, ki raste najhitreje na svetu”, kot
ponosno izjavljajo Braziljanci.

Pater Anchieta in sobratje so začeli
in uspešno delovali med domačini. Uči¬
li so jih vere, jih zdravili, spoznavali
njih običaje in se naučili njih jezika.

— Tako je p. Jose de Anchieta spisal
slovnico indijanskega jezika rodu TUPI

— ko je nekaj sto let kasneje v Sev.

Ameriki, naš veliki misijonar, škof Ba¬
raga izdal knjige v jeziku tamkajšnjih
Indijancev. Naselje se je začelo večati
in čeprav so prebivalci novoustanovlje¬
nega selišča morali doživeti ljubosumne
napade prvega naselja Santo Andre-a, so
se slednji pridružili tudi S,ao Paulov
Čim pa je bila naselbina številneje na¬
seljena, so že začeli prodirati v nepozna¬
no in skrivnostno notrajnost. Ljudi, ki
niso poznali strahu niti pred neskončnim
morjem, so izzivale nepregledne go.očave
in temni pragozdovi polni skrivnosti in
še več nevarnosti. Začeli so se drzni po¬
hodi “bandeirantov”. Besedo “bandeiran-
te” je v slovenščino težko dobesedno
prestaviti. Pride beseda od portugalske
bandeira — zastava. Človek, ki se je na¬
hajal prostovoljno, ali obvezno pod za¬
stavo neke določene osebe odnosno kra¬
ja, je bil “bandeirante”. Tako kot so v
srednjem veku in kasneje v času 30 let¬
ne vojne vitezi, knezi in vladarji po ce
li Evropi nabirali in organizirali najem¬
nike v svoje vojske, ljudi, ki niso.imeli
včasih nič drugega skupnega kakor za¬
stavo ali grb osebe, kateremu so pač
služili. Vendar “bandeirantes” so bili
samo tukaj in začeli pisati zgodovino
mnogo opisane in opevane dobe bandei¬
rantov. Bili so to neustrašni ljudje, vča¬
sih tudi kruti, ki so pod vodstvom ali z
pomočjo domačina prodirali v notraj¬
nost pragozdov, iskali dragocenih kam¬
nov in zlata, ustanavljali nova naselja
in tudi lovili sužnje — Indijance.

Še ni poteklo deset let od ustanovitve

Sao Paula, ko so se bližnji rodovi Indi¬
jancev ogorčeni nad lovci sužnjev zdru¬
žili in napadli naselbino Sao Paula. Pod
vodstvom zvestih in pokristjanjenih Indi¬
jancev in njihovih poglavarjev Tibirica
in Caiubi so le-ti napad odbili. Pri po¬
novnih napadih pa sta pomirjevalno
vplivala s svojim posredovanjem oba
patra. Kip indijanskega poglavarja Ti- *'
biriča pa stoji v kripti letos posvečene
katedrale Sv. Paula, postavljen v spo¬
min kot branilcu vere...

Sao Paulo - so obdali nato z močnim
obzidjem in ga utrdili z strašnimi stolpi.
Naselje se je začelo vedno bolj razširjati
tudi izven obzidja po v^eh naštetih hrib-
icih in gričih z vedno novimi rocadami.
Beseda je tipično braziljska in pomeni
prvo delo, trebljenje pragozda, ki se
opravi, da se zemlja more začeti obdelo¬
vati.

Poročajo, da je tisti čas S. Paulo štel
140 družin, belcev, Indijancev in narav¬
no mesticov.. Mestici so potomci prvih
in drugih.

Okoli 1. 1590 so našli prvič, ob vznožju
hriba Jarugua, zlato. Hrib leži približ¬
no 12 km od S. Paula in ima značilno
obliko ■ z dvema vrhovoma. Slovenskih
fantov je to priljubljena izletna točka.
Ljubljančani pravijo, da je gora zelo po
obliki in vi.ini podobna šmarni gori z
Grmado pri Ljubljani. t

Podžgani od prvih uspehov in željni
novih dogodivščin, so bandeirantje na¬
daljevali s svojimi pohodi v notra-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 14. X. 1954

SLOVENCI PO

SVETU

KOROŠKA

OBVESTILA

Kanada

ČLANI SK-AS-A NA UMETNIŠKI
RAZSTAVI

“Volja, razum in čustvo, so trije e-
lementi, potrebni za umetnino”. To do¬
gnanje je položil pred svoje poslušalce
akademski kipar F. Gorše na umetniški
razstavi v ‘Galeriji Eglinton’ v sredo
zvečer 29. septembra. Ta večer je orga¬
niziral SKAS v Torontu ogled umetni¬
ških del, ki so sad volje, razuma in ču¬
stev dveh slovenskih umetnikov v tujini.

Na razstav! so bili navzoči poleg čla¬
nov SKAS-a še nekateri starešine in vi-
sokošolci, prijatelji organizacije. Vsega
okrog 20 oseb. Ogled umetniških del sta
vodila oba razstavljalca kipar Franc
Gorše in slikar Božo Kramolc.

Daši razstavljata, kipar svojo plastiko
in slikar grafiko, je razstava enotna;
ničesar ji ne manjka in nobeno delo ni
. odveč. Kramolčeva grafika daje umirje-
valni učinek Gortetovi plastiki.

Tudi umetniško nevešče oko ob raz¬
lagi razstavljalca takoj opazi osrednjo
idejo, ki je umetnika vodila pri izbiri
del. Po Goršetovi razlagi je ta osrednja
ideja narodr.o-religiozna, ki naj afirmi-
mira Slovence v širokem svetu. Narod¬
no misel predstavlja “Slovenija”, kip
izrazite Slovenke, ki zre v daljo, čaka
in prisluškuje utripom življenja njenih
razkropljenih otrok. Tudi Kramolc ima
med svojimi deli izredno lepo sliko obraz
Slovenke, ki to narodna idejo predsta-
lja. Religioznost pa je v Goršetovih de¬
lih, ki so namenjena za slovensko cer¬
kev v Torontu. Pa tudi v Kramolčevi sli¬
ki Kristusa s trnjem kronanega.

G. Gorše je vodil poslušalce od kipa
do kipa, razlagal misel, ki je delo rodi¬
la in je sedaj v mrtvi snovi oblikovana.
Prikazal je tudi zgolj tehnični postopek,
ki je potreben za dovršitev umetnine.

G. Kramolc je s primerjavo svojih
razstavljenih del z onimi iz prve dobe
svojega slikarskega udejstvovanja, o-
svetlil pot razvoja, ki jo je naredil. Ker
on razstavlja monotipe in linoreze •—
prikaz dela petih let v Kanadi —, je bi¬
lo treba publiko poučiti, kaj je eno in
kaj drugo, kakšen je tehničen posto¬
pek pri izdelavi linorezov in monotipov.

Obiskovalci razstave so bili z ogledom
nad vse zadovoljni. Umetnika sta jih
za dve uri iztrgala naglici velemesta in
hrupu strojev ter jih vodila po slovenski
poljani čiste umetnosti. Bil je večer
izrednih estetskih užitkov. ,

Vse Slovence v Kanadi obveščamo,

da je prevzel zastopstvo Svobodne Slo
venije za Kanado

Mr. Janez Muhič
92 Granby Street
TORONTO 2, ONT.

Pri zastopniku g. Muhiču morete na¬
ročiti in plačati tednik Svobodna Slo¬
venija ter'vse publikacije, ki izidejo v
Založbi Svobodne Slovenije.

Opozarjamo na pesniško zbirko Mariji,
ki je izšla za Marijino Sveto leto in vse¬
buje izredno lepe pesmi Jeremije Kali¬
na, posvečene Mariji. Cena izvodu je en
dolar 40.

Pri zastopniku g. Muhiču lahko tudi
naročite Zbornik-Koledar Svobodne Slo¬
venije za leto 1955, ki je v tisku. Bo to
izredno bogata knjiga po vsebini in o-
gledalo življenja in dela slovenskih iz¬
seljencev.

Krščeni so bili: Ana-Emilija Urban¬
čič, hčerka Franca in Marije Rustja;
Viktor-Franc Repovž, sinček Franca in
Terezije, roj. Hrovat; Helena-Ana Šprin-
ger, hčerka Leopolda in Ivanke, roj. Sta¬
rin; Magdalena-Ljudmila Muhič, hčer¬
kica Antona in Marije, roj. PerovŠek;
Marija-Getruda Royman, hčerkica Jane¬
za in Marije, roj. Petrič; Sonja-Marija
Štih, hčerkica dr. Antona in Marije, roj.
Musar; Ana-Marija Knavs, hčerkica
Alojzija in Marije, roj. Šircelj; Franc
Bajt, sinček Matije in Marijane, roj.
Buh; Tomaž-Valentin Lavriša, sinček
Valentina in Marije? roj. Zdešar. Sreč¬
nim staršem iskreno čestitamo. •

Poročili so se: Anton Jereb iz Lučin
nad Škofjo Loko in Katica Nemec iz
Štrigove; Albert Jurečič iz Cerkelj ob
Krki in Majda Bavdek iz Cerknice; Sta¬
nislav Tomazin iz Kočevja (Podnart-
Kropa) in Marija Levstek od Sv. Gre¬
gorija pri Velikih Laščah. Vsem novo-
poročencem želimo mnogo sreče in bož¬
jega blagoslova!

Večja skupina Slovencev iz Montreala
se je dne 15. avgusta udeležila zaključ¬
nega Marijanskega kongresnega dneva v
Cap de la Madeleine.

USA

Vse naročnike Svobodne Slovenije pro¬
simo, da takoj poravnajo naročnino za
leto 1954. Za pošiljanje z avionsko po¬
što stane 8 dolarjev, 6 dolarjev pa pla¬
čajo tisti, ki list prejemajo z navadna
pošto. Naročnino sprejema.

Liga of C.S.A.

238 E. 19th Str.

NEW YORK 3, N. Y.

NAROČITE IN PLAČAJTE •

ZBORNIK-KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1955

v prednaročilu za 43.— pesov.

Prednaročila in predplačila sprejemajo:

1.

2 .

3.

4.

5.

6 .

7.

8 .
9.

10 .

Pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Bs. Aires

Časa Boyu, Olazabal 2338, Buenos Aires

Santeria y Papeleria ''Santa lulia". Victor Martinez 39

G. Ivan Lužovec, slovensko zemljišče v Lanusu

Fotoatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350. Ramos Mejia

Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5271, Villa Martelli

G. Pavle Homan, Temple 2147,, J. D. Peron (ex Munro)

G. Miro Kovač, Almeyra 530, San Martin

Brivnica in parfumerija ”Los Alpes”, g. Žnidar, Calle Drys-

dale 5614, Carapachay

G. Andrej Kroš"elj, Pueyredon 744, Ciudadela


(Nadaljevanje s 3. strani)
njost. Ta potovanja so trajala tudi po
več let in nekateri so prehodili ves kon¬
tinent, dokler se niso morali zopet usta¬
vili na obali pri morju — Tihega Ocea¬
na. Drugi so prodirali proti severu, pri¬
šli do reke Amaconke in nato po njenem
toku v Atlantski ocean. Vendar ti poho¬
di niso bili zabavna ali turistična poto¬
vanja današnjih časov. Človek tiste do¬
be je moral biti krepak in žilav, sposo¬
ben premagati največje napore, neu¬
strašen proti vsem nevarnostim (kače,
divje zveri, neznosen mrčes, slaba klima,
pomanjkanje vode; stupena rastlina).
Pri teh pohodih so se izkazali zlasti
mestici. Bili so nenavadno odporni proti
boleznim, močni in bojeviti, združevali
so dobre in slabe lastnosti obeh ras.
Leta in leta so živeli in se bili z divji¬
mi indijanskimi rodovi, zato so večkrat
postali kruti in neizprosni napram sebi
in sovražnikom. Puščajoč bolnika in
ranjene na poteh, so prodirali naprej in
šele ko so dosegli, kar naj bi jim pri¬
neslo oblast ali slavo, denar ali moč,
so se vrnili v “domovino”. Vpliv in moč
bandeirantov se je večala, njihova oblast
je segala do današnje Bolivije in do da¬
našnje Argentine.

Vendar ti neprestani pohodi so zelo
slabili in skoro izpraznili Sao Paulo.
Edina dobra lastnost pa je bila v tem,

da so mnogi ostajali v notrajnosti in
začeli ustanavljati nova selišča.

Leta 1711 so bandeirantje odkrili bo¬
gata leži: ča zlata v današnji zvezni
državi Minas Gerais. Zlato pa je hotel
imeti za se le portugalski dvor, zato
so začeli z najstrožjo kontrolo na vsem
ozemlju, kjer se je nahajala zlata ru¬
da. Bandeirantes, ki so se smatrali za
pravega gospodarja novoodkritih zlatih
polj, so začeli z neusmiljeno borbo z por¬
tugalskimi kraljevimi odposlanci, imeno¬
vanimi — emboabas. Ime je indijanske¬
ga izvora in pomeni ptiča z operjenimi
nogami, v prenesenem smislu pa je po¬
menilo tujce, ki so bili tedaj vsi v
škornjh ali usnjenih ovijačah. Za po¬
sest ležišč zlate rude je prišle do neusmi¬
ljenih borb in obračunavanj. Do danes
so še ohranjena krajevna imena, ki spo¬
minjajo na tisto dobo. N. pr, Rio das
Mortes Reka Smrti, Capao da Traicao.
Gozdič izdajstva. V tem gaju so bili po-
bešeni vsi bandeirantje ki so se predali
kljub temu, da so sprejeli svečano za¬
gotovilo, da bodo postali vsi prosti in
enakopravni, ako položijo oržje.

Leta 1711 je z odlokom portugalskega
kralja Janeza IV. postal kraj Sao Paulo
mesto. Paulistanci (prebivalci mesta S.
Paulo) so se umaknili od odkritih ležišč
in so nadaljevali raziskavati zapad.

(Nadaljevanje sledi)

Na univerzi v Innsbrucku je promo¬
viral za doktorja medicine Jotko Rutar
iz žitare vasi.

Na letošnjem celovškem velesejmu
so razstavili tudi Jugoslovani. Med raz¬
stavljenimi predmeti so bili naslednji:
drž. družba Koper — vino je razstavila
več vrst vina, od trpko-sladkega istrske¬
ga do izbrane štajerske kapljice. Tudi
pristno slivovko so točili obiskovalcem.
Podjetje “Dom” iz Ljubljane je pokaza¬
lo fino kleklane čipke na prtičih, albu¬
me s platnicami, izrezljanimi iz lesa,
domače čevlje, umetniško izdelane ša-
tulje, šahovske deske v obliki krožnika,
izrezljano volovsko vprego ter '“ribni¬
ški pukeljc”. Poieg tega so bili raz¬
stavljeni še pleteni stolčki in leseni zlož¬
ljivi, usnjeni predmeti — denarnice, tor¬
bice, mape, dalje gorenjski cekarji iz sla¬
me. Videti pa je tudi bilo konzervirane
ribe, konzervirana čreva, suho sadje v
ličnih prozornih vrečicah, suhe gobe,
gozdne sadeže in najrazličnejše zdravil¬
ne rastline. Zastopana je bila dalje na
razstavi tovarna dušika, prav tako pa
telefonski aparati, priprave za mer¬
jenje, nadomestni deli za radio pre¬
jemnike in v Kranju izdelani radioapa-
rati. Razstavili so tudi šentviški mizarji,
manjkalo pa končno tudi ni — tobaka
vseh vrst in vseh vonjav.

Tajništvo Narodnega sveta Koroških
Slovencev je sklenilo podvzeti vse po¬
trebne ukrepe, da bo tednik Kronika
mogel spet redno izhajati na osmih stra¬
neh.

V Celovcu so na Starem trgu odkrili
obnovljeni spomenik ustanovitelja ce¬
lovškega mesta vojvode Bernarda Špon-
hajma.

V družini predsednika Narodnega sve¬
ta Koroških Slovencev prof. dr. Joška
Tischlerja so pred nedavnim imeli kar
dve slovesnosti: srebrno poroko dr. Ti-

Kot silno pomemben dogodek v ar¬
gentinskem gospodarstvu je potrebno o-
meniti nedavno objavo o zgraditvi avto¬
mobilske tovarne na področju Rosaria,
ki jo bo skupno z IAME postavil Kaiser.
Kot znano, bodo IAME prispevale 80
mil. pesov, Kaiser 140 mil. pesov (ca. 10
mil. dolarjev) in ostali kapital 180 mil.
pesov mislijo podpisniki dogovora zbrati
med zasebniki, zelo verjetno preko tu¬
kajšnje borze. Kaiserjevih 140 milijonov
bo zastopanih v obliki celotnega tovar¬
niškega kompleksa, ki ga misli Kaiser
prestaviti iz USA v Argentino. Tehnič¬
no vodstvo podjetja bo v severnoameri-

i«

kanskih rokah. Pri zgradnji celotnega
kompleksa bo sodelovala tudi argentin¬
ska industrija, kajti Kaisdr misli vsaj
polovico del, združenih s pripravami za
dokončen pogon celotne tovarne, odda¬
ti tukajšnjim industrialcem. Ti naj bi
tudi kasneje, ko bo tovarna že stekla,
prevzeli gotov del sodelovanja z izde¬
lavo nekaterih sestavnih avtomobilskih
delov, ki bi jih Kaiser sploh ne izdelo¬
val. Tako bo tudi precejšen del domače
industrije prešel na delovni sistem ame¬
riških tovarn ter tako pomagal dvigati
domačo produkcijo.

Računajo, da bo letni promet tovar¬
ne, ko enkrat steče, znašal okrog 3 mi¬
lijarde pesov. Ce uspoštevamo, da na¬
merava tovarna dobavljati okrog 40.000

PRODAM

po zelo' ugodni ceni
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK
skupaj z blazino.

Blanco Encalada 4692 — Capital

SLOVENSKO

PLANINSKO

DRUŠTVO

vabi na

X. DRUŽABNO PRIREDITEV

V SOBOTO 30. OKTOBRA

ob 20. uri

•

DVORANA DEKLEVA
Jorge Newbery 3568

Or. Jože Er men e

Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazumu.

schlerja ter poroko njegovega sina
Janka, doktorja prava, z Marico Rojšek,
ki sta si obljubila zakonsko zvestobo
pri Gospej Sveti.

V teku avgusta je prhlo v obmejno
področje štajerske in Koroške 220 be¬
guncev iz Jugoslavije.

Naš tednik-Kronika je v imenu vseh
koroških rojakov čestitala Dinku Ber¬
tonclju ob njegovem povratku v Buenos
Aires, želeč mu, da bi mogel slovensko
ime ponesti še na druge vrhove.

Znani dunajski časopis “Die Furche”
je objavil v celoti izčrpen in stvaren
članek dr. Boruta Žerjava o “Južni Ko¬
roški v slovenskem vidiku”. Kot uvod v
članek je napisala besede: “Iz Stras-
sburga smo prejeli spodnji prispevek.
Njegovo odlično zadržanje in umerjen
jezik bi zaslužila resnega razgovora. Tu
načeta vprašanja so nam dobro znana.
Njihov kočljiv značaj ne sme zapeljati
V mnenje, da bi to vprašanje — (rav¬
nanje s slov. manjšino na Koroškem, op.
ured.) — ne obstojalo in da bi prizade¬
vanje za njegovo vsebino ne bilo vredno
plemenitega truda. Našo objavo je razu¬
meti kot prispevek dobre volje”.

Vse Šimihelčane je silno razveselila
novica iz Buenos Airesa, da je njihov
prejšnji kaplan Jože Guštin bil imeno¬
van za osebnega kaplana kardinala Co-
pella. Vsi Šmihelčani mu zato preko
Našega tednika čestitajo.

V Svečah je letošnje poletje daroval
novo sv. ma o Franc Potočnik, ki pripa¬
da redu "duhovnikov Srca Jezusovega.
Bogoslovne študije je opravil na Dunaju-
in v Freiburgu ob Renu.

V 84 leti starosti je umrl v Maloščah
pri svojem sinu župniku Korenov oče g.
Janez Milonik, katerega so pripeljali na
njegov dom v Zahomcu ter ga na Bistri¬
škem pokopališču položili k zadnjemu
počitku.

avtomobilov letno, potem lahko cenimo
vsak povprečen voz na 75.000 pesov,
kar bi nekako odgovarjalo današnjim
cenam uvoženih avtomobilov brez vsa¬
kih taks in podobnega, odn. delno pre¬
segalo nekatere cenejše vrste.

Z zgraditvijo te tovarne bo predvsem
pomagano .ureditvi prometnih sredstev
in zadostitvi vedno večjih potreb po do¬
brih in trpežnih vozilih, bo pa tudi otež-
koceno uvažanje ostalih avtomobilov iz 1
katerega koli konca sveta.

Po mnenju sev.-amer. gospodarskih
krogov^ postavitev te tovarne ne bo v
• nobeni obliki prizadela amer. uvoza
avtomobilov v Argentino, kajti Argen¬
tina je že lani kupila v USA avtomobi¬
lov, tovornih avtomobilov in nadomest¬
nih delov ter podobnega samo za
6.100.000 dolarjev, leta 1952 pa za 9,3
mil, dolarjev.

Kaiser sam pa, ki je zadnje čase imel
težave s prodajo svojih avtomobilov v
USA, misli poleg tovarne v Rosario
zgraditi podobno tovarno tudi v Bra¬
ziliji, dalje aluminijski kombinat v Ve¬
nezueli ter težko industrijo v Kolum¬
biji.

Da ne bi ostali avto-kralji zamudili
priložnosti,! je Ford ponudil čilskemu
konzulu v San Franciscu zgraditev avto-
feovarne v Čilu ob sodelovanju čilskih
strokovnjakov in kapitala. Ford bi na¬
pravil samo načrte, vodil kontrolo pro¬
dukcije ter poskrbel za. potrebno stro¬
kovno podporo.

Nekatere druge novice bi bile: Bra¬
zilija je dobila 160 mil. dolarjev posoji¬
la od Amerike. Od teh jih je 80 morala
takoj vrniti v svrho kritja posojila, ki
bo zapadlo 22. oktobra.

Evropski svet v Strasbourgu se je
odločil ustanoviti osrednjo . pisarno za
vodstvo trgovine med Vzhodom in Za¬
hodom. Potreba po takšni pisarni se je
pokazala, ko so satelitske dežele skup¬
no s sovjeti začele enotno nastopati v
svojem trgovanju ter dosegle precejšnje
ugodnosti. Da se tudi na Zahodu doseže

Vsi, ki so dopolnili 12. leto starosti,,
in bi letos zasebno želeli delati izpit čez
šesti razred (sexto grado), naj se pri¬
javijo v pisarni Društva Slovencev, Vic¬
tor Martinez 50. Tam dobe vse nadalj-
ne informacije.

Slovensko Planinsko Društvo — Bue¬
nos Aires vabi članstvo na svoj redni
letni občni zbor, ki se bo vršil v pe¬
tek 26. novembra 1954. ob 19.30 h v
dvorani Dekleva — Jorge Newbery
8568.

Odbor SPD.

Slovenska Kulturna akcija priredi v
četrtek 21. t. m. ob pol osmih v ramoški
dvorani svoj XXIII. kulturni večer pod
naslovom Primorska govori- Večer bo
posvečen Ivanu Preglju in Srečku Koso¬
velu ob 50 letnici njegovega rojstva.
Govorita Ruda Jurčec in Tine Debeljak
ml., prebrano bo pismo dr. Tineta De¬
beljaka o Srečku; na sporedu so še reci¬
tacije in bogat izbor skioptičnih slik iz
Pregljevega življenja.

nekaj podobnega predvsem pa da se od¬
pravi nepotrebna konkurenca, naj po¬
skrbi osrednja pisarna.

Švica in Belgija sta podpisali dogovor,
v smislu katerega bo Belgija dobavila
Švici 10 ton urana, katerega slednja po¬
trebuje v svrho postavitve atomskega
reaktorja v strogo študijske namene za
industrijo. •

V Damasku so se zbrali predstavniki
arabskih držav, da se dogovore o bojko¬
tu Izraela, predvsem pa vseh tistih trg.
družb, ki trgujejo tako z Izraelom ka¬
kor z arabskimi državami. Te družbe
bodo postavljene pred odločitev: ali bo¬
do trgovale samo z Arabci ali pa samo z
Izraelom. Nekatere družbe, tako n. pr.
Eastman Kodak so že ukinile svoja za¬
stopstva v Izraelu.

Pakistan in Standard Vacuum Oil
Company sta podpisala pogodbo, po ka¬
teri bo Standard smela izvesti razisko¬
vanje 20.000 kv. milj. (skoraj dvakrat¬
na velikost Slovenije) pakistanskega
ozemlja, iščoč, ako to vsebuje petrolej.

Sovjeti so skupno z Romuni objavili',
da prepuščajo romunski državi vse inte¬
rese ZSSR. pri tistih 'trgovsko-mešanih
družbah, ki so bile ustanovljene takoj
po vojni. Pri tem so zlasti pomembne
vse družbe, osnovane na interesih skup¬
nega črpanja petroleja na' področju o-
krog Ploestija.

Prvič po letu 1948 sta Jugoslavija in
ZSSR obnovili trgovske stike. Zastop¬
stvi obeh držav sta podpisali dogovor
o zamenjavi, strateško nevažnih pred¬
metov. Jugoslavija sama pa bo od tega
meseca dalje pričela prejemati redno
mesečno odn. polletno pomoč od USA
ter nekaterih svetovnih bank kot neke
vrste nagrado za klonitev v tržaškem
vprašanju. Ostalih obveznosti,ki jih jug.
kon^. voditelji' pri teh posojilih prevze¬
majo nase in s tem na ozemlje in pre¬
bivalstvo, nad katerim gospodujejo, se¬
daj sploh ne objavijo. Znana pa bodo še¬
le v kasnejših letih, ko bodo državne
bilance izkazovale leto ža letom vra¬
čanje posojil ter dobave rezličnega ma¬
teriala kot odplačilo obresti.

Južnokorejci so podlegli USA pritisku
in razvrednotili svoj hvan. Tudi drugo
USA zahtevo, da morajo nabaviti goto¬
vo količino industrijskih predmetov na
Japonskem, so Jožnokorejci izpolnili.
Vse zaradi ohranitve- preljubega za¬
vezništva in zaščite.

Marsihdo še ne ve...

.. .da so pred dnevi v Londonu
prvič prikazovali televizijo v treh
dimenzijah. Novi tridimenzionalni
televizijski aparati pa še niso na¬
prodaj, ker so baje še polni raznih
pomanjkljivosti.

.. .da je komunistični list L’Hu-
manite padel od 601.000 bralcev
na 173.000, socialistični Le Popu-
laire pa od 278.000 na 27.000.

"ČASA  II O Y  @J 99 ' «- urarisa hi zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

URE vodilnih švicarskih znamk;

BUDILKE zelo trpežne in zanesljive;

DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno
vrednost in spomin;

NAKIT moderne izdelave in oblike.

Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih
potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

Tmprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

6

t

*