Stenografiert zapisnik
dvanajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
Sfenopaphifiei* Jkiiif
ter jtöölfteu (§i$mtg
tres krntuirdjcn iimhtnges
]u fattmd)
«Ine lO. januarja 1888.
am 10. farmer 1888.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, Luka Robič, dr. Makso Samec, prevzvišenost baron Josip Schwegel.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika XI. deželno - zborske seje dne o. januarja 1888.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 67. Poročilo deželnega odbora o zgradbi delarnič-nega poslopja za prisilno delarnico in o drugih naredbah glede razširjenja tega zavoda, katere so se deloma že ukrenile, deloma pa jih bode treba Se ukreniti.
4.	Priloga 68. Poročilo finančnega odseka o 5% doneskih siro-tinskega zaklada k upravnim troskom.
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o preiskavah in delih, zvršenih v namen osuševanja Račenske doline in njenih sosednih dolin (k prilogi 62.).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o cesti skozi Kopačnico (k prilogi 64.).
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mestne občine Ljubljanske, da bi se na zaklad prisilne delalnice prevzel znesek 800 gld., katerega je občina plačala usmiljenim sestram za dovoljenje porabe nekaterih prostorov v hiralnici v namen bolnišnice za silo za kolera-bolne.
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Logaškega za podporo k zgradbi ceste od Dolenjega Logatca na Rovte in za odpis dolga 1000 gld.
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora v Škofji Loki, da bi se vsaj deloma odpisalo deželno posojilo 4000 gld.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Antona Dolenca, da bi se blaznični troski za Mateja Dolenca iz Rakuleka, okraja Postojnskega, prevzeli na deželni zaklad.
Obseg: Glej dnevni red.
Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro.
gVmoefenbe: SBorfitjenber: Scmbesfjaitptmantt Ghtftao ©raf i£fyurn*58alfaffina. — Vertreter ber f. f. Regierung: 2anbe»präfibent Sittbreaš greüjerr bon SBinfler. — ©ämmtfidje SJiitglieber mit SluSnaljme bon: giirftfnjdjof 2)r. 3aM> SKifjia, 2uca§ 9tobic, ®r. SJfaj Samec, (Sjcetleuj Sojef SBaroit ©di weg el.
SagcSorbnutta:
1.	Sefung bel ißrotoioHel ber XI. Sanbtaglfi^ung Dom 5. Qänner 1888.
2.	3Rittf)eiIungen bel Sanbtaglpräftbiuml.
3.	^Beilage 67'. SBeridji bel Sanbelaulfdjuffel über ben aufjufuljren* ben Šau eine! SBeriftättengcbaubel für bal 3roanglarbeitll)au3 unb über fonftige bejügtidj ber (¡Erweiterung biefer Slnftalt tljeitl getroffene, tijeill nod) ju treffenbe iSorie^rungen.
4.	Beilage 68. 33erid)t bel ginanjaulfdjuffel betreffenb ben 5% SSei* trag bel SBaifenfttftunglfonbel ju ben SSerroaltunglfoften.
5.	9Mnbfid|er 58erid|t bel ginanjaulfdjuffel über bie gorfdjungen unb Slrbeiten jum gwede ber ©ntwäfferung bel 3tačna«3d)aiel unb ber an balfelbe anfdftiefjenben Später (jur SBeilage 62).
6.	SMnbltdjer Söericfjt bel ginanjaulfdpifjel betreffenb bie fopačnica* ftrafje (jur Seilage 64).
7.	SMnblicfier $8erid)t bel giuanjaulfdiuffel über bie Petition ber ©tabtgemeinbe Saibad) um Uebernafjme bel Bon if)r an bie barm* ijerjigen ©cfjweftern Wegen ©eftattung ber 23enügung einiger Socalitäten bel ©iec^eniiaufel all ©foleranotfiipital bejahten Se* tragel Bon 800 ft. auf ben gwanglarbeitltiaulfonb.
8.	5Öiünbiid)er 93eric£)t bel ginanjaulfdjuffel über bie Petition bel SSejirilflragenaulf^uffel Bon Sottfd) nm ©uboention befjufl Stul* bauel ber Untertoitfdj»©ereutfjer ©trafje unb unt 2Ibfd)reibung einel ®ariei>en3 pr. 1000 fl.
9.	SKünblidjer SSeridR bel gtnanjaulfdjuffel über bie ^Petition bel SBejirflftrafjenaulfdjuffel Bon Sifc^oflad um tnenigflenl tfjetlmetfe ?Ibfd)reibung bel Sanbelbarlefjenl per 4000 fl.
10.	©tünblidier Serifi bel ginanjaulfdjuffel über bie «Petition bel SInton Soienc um ttebernaipne ber grrenfjaulberpfleglfoften für SRattpul ®olenc Bon SRafulif, Söejirf Slbellberg, auf ben San« belfonb.
Snftalt: ©ielje Xagclorbnung.
Scgittn ber Strung 10 Jfljt 30 lilinutcn.
30
176
XII.	seja dne 10. januarja 1888. -Deželni glavar:
Potrjujem, da je slavni zbor sklepčen in otvar-jam sejo. Prosim gospoda tajnika, naj prebere zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika XI. deželno-zborske seje
5.	januarja 1888.
1.	Sefung bež ^rotofollež ber XI. £anbtagžfi$mtg bom 5. $ämter 1888.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik XI. seje v slovenskem jeziku. — ©ecretär ißfeifer liest ba» ißrotofoll ber XI. ©ijsung in jiooenijcfjer ©pradje.)
Želi kdo gospodov k zapisniku besede? (Nihče se ne oglasi. — ŠEiemanb melbet ficf).)
Zapisnik je torej potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2.	SJlitfljeUuitgen bež Slaiibtagžpraftbiuuiž.
Deželni glavar:
Izročam sledeče peticije:
Gospod poslanec Pfeifer izroča prošnjo cestnega odbora novomeškega in županov novomeškega političnega okraja, da se odpravi tlaka in sprejmejo ceste Rudolfovo-Bela cerkev, Rudolfovo-Toplice, Žužemperk-Rudolfovo med deželne ceste.
(Se izroča upravnemu odseku. — SSirb bent 33er= maitimgšau3(d)u(je jugettiefen.)
Slbgeorbneter §err 55r. iDiauet ixberreidjt bie Petition ber ©runbbeftljer tion Slatino, SSejirf ©urffelb, um £>er= ftefCungStieranlaffung ber buri) bie ©enteiitbe Slatino fiiip renben S3ejirföjtra^e, BejiefiungStüeije um eine ©ubtiention.
(Se izroča finančnemu odseku. — SSirb bent ^inanj= anSfc^uffe jugemiejen.)
Jaz izročam prošnjo začasnega odbora «Sirarske zadruge na Bledu» za podporo v svrho pokritja nekaj ustanovnih troškov.
(Se izroča finančnemu odseku. —- SBirb bem £$finanj= aužfdjufje jugemiejen.)
3.	Priloga 67. Poročilo deželnega odbora o zgradbi delarnicnega poslopja za prisilno delavnico in o drugih naredbah glede razširjenja tega zavoda, katere so se deloma že ukrenile, deloma pa jih bode treba še ukreniti.
3.	Beilage 67. $erid)t bež Sanbežaužfdjufjež über beti aiifjnfüljrettbcn Sau einež SSerfftiittengeMubež für baž gtoaugžarbettžljauž linb über fonftige ijejügltd) ber ©rtoeiterung btefer Sluftalt tljetlž getroffene, tljeilž nod) ju treffeube Sorfei)rungen.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bem Qnnanj* au§fdbujje jugemiejen.)
- XII. Siljung am 10. Jianner 1888.
4. Priloga 68. Poročilo finančnega odseka o 5°/0 doneskih sirotinskega zaklada k upravnim troškom.
4.	Seilage 68. Seri d) t bež ptanjaužfdpiffcž betref-fenb ben 5 °/0 Scitrag bež SBaijeufrtftiingžfonbcž ju ben Scrumltungžioften.
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Poročilo finančnega odseka o 5% doneskih sirotinskega zaklada k upravnim troškom, je sicer šele danes zjutraj ravno pred sejo prišlo gospodom v roke, ali mislim, da so ga gospodje, kateri se za reč zanimajo, prebrali in zato bi prosil dovoljenja, da mi ga ne bi trebalo prečitati, ampak bi čital le nasvete, katere priporoča finančni odsek.
Deželni glavar:
Ako ni ugovora, smatram, da je slavni zbor s tem zadovoljen. (Ni ugovora. — @3 ttiirb fetn 2Biber= fprutf) erfjoben.)
Poročevalec Klun:
Finančni odsek predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	) Poročilo deželnega odbora glede 5°/0 upravnih doneskov sirotinskega zaklada se jemlje na znanje.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da naj prej ko more od slavne vlade dobi formalno pritrditev k pobiranju 5°/0 upravnih doneskov tudi pri sirotinskem zakladu.
3.	) Glede dosedaj pri tem zakladu zaračunjenih upravnih troškov se pa deželnemu odboru naroča, da naj varuje pravno stališče in v ta namen stori vse potrebne korake.
(Obvelja brez debate v drugem in tretjem branji. — SStrb oljite SDebatte in jmeiter unb britter Sefung am genommen.)
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o preiskavah in delih, zvršenih v namen osuševanja račenske doline in njenih sosednih dolin
(k prilogi 62.).
5.	SJtuubUcber Seridjt bež gtnanjaužftbuffež iiber bie gorfdjungen mtb iirbetten juitt gttiecfe ber ©uttoafferung bež 9tačna=$I)alež itnb ber an baž= fcIBc anfrfjliefjeubeu Sljalcr (jur Seilage 62).
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! V prilogi 62. podaja nam deželni odbor enega najlepših uspehov, ki ga je dežela dosegla v minulem letu za zboljševanje naših zemljišč, oziroma za osuševanje in odvajanje škodljivih voda. Prečastiti gospodje spominjali se boste še britkih tožeb,
katere smo culi v tej slavni zbornici o Škodi, katero je prizadevala povodenj v radenski dolini, in o prošnjah, naj pridemo na pomoč.
V	teku tega leta se je s primeroma malimi troski dosegel tako velikanski uspeh, da more biti zadovoljna dežela in v prvej vrsti oni prizadeti, ki so dosedaj redkokedaj imeli priliko spraviti svoje pridelke brez velikega poškodovanja.
V	poročilu št. 62 je na drobno navedeno, kaj se je zgodilo in s kakšnim uspehom, izrekoma na strani 4. poročila nahajajo se našteta dela, ki so se letos vršila:
1.	) Podzemeljska in vodno-tehnična preiskovanja in opazovanja končana so skoraj popolnoma;
2.	) v dolini Racina najdle so se tri nepoznane jame, namreč Vršnica, Peščenica in Predjama, v skupni dolžini 1200 m, in s temi najdel in napravil pristopen se je podzemeljski tok Šice kot glavni recipijent doline Racina v zgor navedeni dolžini;
3.	) jama v Peklu, v katero se steka čezmerna množina vode potoka Dobrovka se je odprla, razširila, iztrebila in zavarovala proti zamašenji v dolgosti 200 m;
4.	) z votlino pod točko 2 navedeno naredila se je zveza z dolino, kolikor je bilo mogoče, na ta način, da se je prodrl rov;
5.	) požiralniki v «daljnih logih», v «Zatočni jami», «Predjami» in strugi potoka Sice so se razširili in iztrebili;
6.	) pregledalo in zmerilo se je Luško dolino, potem Vranšico in 15 navpičnih natornih jam;
7.	) preiskala se je krška jama in našel se je nepoznani vodni pritok;
8.	) pri «Velikem jezeru» v Vršnici naredil se je 11 m dolg rov v ta namen, da se je odpravil sifon.
Kot uspehi so dalje tu kratko navedeni izreki prizadetih posestnikov, kateri pravijo, da je za polovico že sedaj boljše in da povodenj letos skorej nič več škode ni napravila.
Finančni odsek je pretresoval to poročilo, vzel ga je z veseljem na znanje in glede predlogov deželnega odbora ne stavi stvarnih sprememb.
Vender pa je mislil, da so razmere glede osuševanja m odpeljevanja takih voda, kakor se nahajajo na ozemlji Krasa, neka posebnost., katera je prvič znanstvene zanimivosti, za katero se zanima naravoslovje, oziroma zemljepisje in pri katerem se mora drugače računiti, kakor pri odpeljavah drugih škodljivih voda. V finančnem odseku izrekla se je nada, da bode pri teh razmerah in pri splošnem zanimanji vsega izobraženega sveta za podzemeljske jame našega Krasa mogoče, v državnem zboru doseči nekaj izredne pomoči za odpeljavanje teh vodil, in zalo se je ob enem predlog deželnega odbora, kateri meri na to, naj bi se letos naprosila vlada za podporo 2000 gld., spremenil tako, da se država sicer naprosi, da da podpore 3000 gld., — ker skupno svoto 5000 gld. je prera-čunil strokovnjak, ki je delo vodil, inženir Hrasky, kot potrebščino prihodnjega leta — ampak poglavitno, kar se je v odseku dodalo, je to, naj bi se poprosila vlada in državni zbor, da se spremeni državni zakon 30. junija 1884 št. 116 drž. zak. tako, da bi se iz iz-boljševalnega zaklada za odpeljavanje takih voda, ki
spadajo na ozemlje Krasa, z podzemeljskimi jamami, smelo dati državne podpore do 80% vse potrebščine in da bi se za pripravljalna dela, kakoršna so pri takih delih mnogokrat vzredno velika, do tiste dobe, ko je mogoče napraviti proračun in načrt, smela vsa potrebščina pokriti iz izboljševalnega zaklada.
Glede podpore iz deželnega zaklada držal se je finančni odsek onega, kar je lani sklenil v tej zadevi slavni deželni zbor, da se namreč svote, katere se v ta namen dovole enako kakor pri drugih enakih delih, dajajo kot predplačilo, tako, da se stavijo v končni proračun med svoto potrebščine. Svoto podpore 2000 gld. se ni zdelo potrebno spremeniti zato, ker je tako še načelu, katero je sprejel finančni odsek, nekoliko v nasprotji. Odsek pa je mislil, da ni segati nižje, da se ne bi z lepim uspehom začeto delo zadrževalo.
Predlogom, katere hočem končno prečit ati pri začetku specijalne razprave, dodal je tudi finančni odsek nasvet, naj se prekoračenje za 1. 1887. iz deželnega zaklada predplačiloma dovoljenega kredita 1000 gld. v svoti 114 gld. 50 kr. odobri in končno tudi predlaga, da se onim osebam, oziroma one osebe, katerim gre največ zaslug, da so ta dela s primeroma malimi troski imela tako lep uspeh, izreče priznanje dežele.
S tem priporočam, da preidemo v nadrobno razpravo predlogov, in bi le željo izrazil, naj gospod deželni glavar naprosi gospoda inženirja Hräskega, da nam zanimivo to delovanje nekoliko pojasni, da bodo vsi gospodje imeli priliko, nadrobno poučiti se o tej zadevi.
Deželni glavar:
Predstavljam gospoda deželnega inženirja Hräskega. — Sdj fteHe bem fpljett genije ben §errn SanbeSingenieur ftraSfp bor.
f anbesingenieur ijräsluj:
£ol)er Sanbtag! @S fjanbelt fid) um bie IRegulirung jtoeter Sadje, ber @ica unb SDobrobfa, alfo im §lllge= meinen unb bom tedptifdien ©tonbjmnlte um eine einfache grage, bie burdj ©erabelegung ber 93acf)täufe ober buref) einen Verbau leiefjt gelöst toerben fann. Sn biefem galle jeboef), mo bie beiben Säd)e in if)rer eigenen @of)le ber= fdjminben unb auf unbefanuten unterirbifefjen SSegen bem ebenfalls nid)t feftgeftellten Secipienten peilen, Jjat man eS mit einer principiellen ffrage bon weitgeljenber Sragmeite p tl)un, baS ift, mit ber Diegulirung ber ®ar ftwafferläuf e unb @ntmäfferung ber ®arft= ®olinen. SDa ber S'arft faft bie §älfte beS ganjen SanbeS &'rain einnimmt unb bie ppbraulifdjen Ser* fjältniffe in allen ben japlreidjen Sleffeltfjäiern analog finb unb beSfjalb aucl) eine unb biefelbe Söfung erfpfdjen, erlaube iä) mir, bebor id) auf ben fpeciellen galt gelange, bie i>t)brograppie beS SČarftgebilbeS im Slllgemeinen p erläutern.
$u biefern .gmede ift eS nöttjig, bis an bie Speone ber ©ntfteljung ber ©ebirge prüdpgreifen, toeldje burdj ©djrumipfung ber (Srbrinbe, bie als früher auSge!ül)tt, il)re größere SluSbeljnung bem pfammenfclirumpfenben ©rbierne anpaffen mufSte unb bie iiberfdpffige SKaffe in bie fpije trieb, — fo entftanben in grober Structur Serge unb
30*
Spüler, Bet betten man §aupt= unb üftebenahfen, §aupt* unb S?e6entf)äter mahmehmen fann. Beim ftarftgcbitbe jebocO )cf)eint bie ShrumpfungSfraft nteijr concentrifh ober rabiat ¿unt Srbtnnern getoirlt ¿u haben, jo bafS bie über* fc^ülfige StRaffe btafenförmig gehoben mürbe unb anfiatt ber Sfjäter bebecfte §ohträume entftanben, bei benen allenfalls eine fecunbär auSgebitbete §auptahfenrihtung oon @0. nah 9i2B. ¿n erfennen ift.
(Govornik razjasnjuje svoje predavanje po grafičnih razložbah na tabli. — iJtebner erläutert ben Bortrag burcfj graptjifctie Sarftellungen an ber Safet.)
Sie Seifen ber ipohträume mürben tiont ÜRieberjd)iag3* majfer, rnetheS namentlich in ber ©isperiobe mit großer medjanijcfier unb hemifher ©ematt einmirfte, burdjbrungen, bis fie an Stabilität jo oiet oertoren hatten, bafs juccejfioe Sinftitrje erfolgten, bie §oi)itaume an ben Sag legten unb bie gegenmärtig befteljenben Sotinen bitbeten.
(Govornik razlaga predavanje na razpostavljenih načrtih. •— Bebner erläutert ben Bortrag an ben aus* gefteHten ißtänen.)
Sie einzelnen §of)träume mürben fo tange mit SBaffer gefüllt, bis fetbeS an bie Sectenmibertager reifte; unter biefern Srutfe gefhat) eS, bafs in fjotge intenfioer ©rofion bie einjetnen Ipöhtungen unter einanber oerbunben morben finb, bis ertbitd) bas SBaffer einen ¿u Sage fliefjenben Becipienten Bad; ober ffittfs erreichte, bie §ot)träume ent* teerte unb fo nidf)t nur bem oon oben einbringenben Sage* maffer freien Baum, fonbern and) feiner ¿erftörenben @e= matt beliebigen Spielraum gemährte. Surct) bie SluSfhwem* mungSfraft beS SagetoafferS mürben bie Secfenmibertager gelodert, aufgelöst unb öerurfachten ben ©inftu^ ber Bahn-*' gembtbe entmeber auf einen Sdjtag ober attmätgticf). Sie Sedenbrüche oerfhütteten bie ehemalige @rottenfo£)te, — eS teuchtet moht ein, bafs an ben SrennungSftädjen, refpectioe @inbruh§linien üerfdjiebene Brühe unb Spalten entftanben finb, meldje heutjutage biejenigen Stetten angeben, mo man am efjeften in bie Ueberrefte ber et)ema* tigen großen ^ohträume einbringen fann, bie fid) an ben Bänbern ber Sotinen erhalten ^aben; eS finb bies bie fobenannten Umtaufgrotten. Sie Schürfungen an fot* chen Stetten fönuen nicht refuttattoS bteiben.
Sie eingeftürgte Sede btieb bann ber ©inmirfung ber Bieberfdjtöge oon oben auSgefe|t; baS SBaffer mufste fidh mit ©ematt bie SBege bahnen, um ¿mifdjen ei^etnen Srüm* mern bis an ben ehemaligen SBaffertauf ¿u gelangen; eS fe|te attmühiidj ben mitgeführten Schlamm ab unb ebnete bie Sotine mit urbarer .‘pumuserbe. @S ift ebenfalls ftar, bafS nur bort, mo ber SBaffertauf bis an bie Setjne ge* taugte unb in ihren Spotten oerfhminbet, ein richtiger StngriffSpnnft für SthürfungSarbeiten oortjanben ift, metche ¿ur Stuffhtiefjung ber UmtaufSgrotten führen rnüffen; ber meitere unterirbifdtje SBaffermeg oertangt bagegen ein anbereS unb neues Stubium.
3mifci)en einjetnen öoi)Irätmten finb — mie bereits ermähnt — SBaffermege entftanben, metdje je naih bem ©rofionSoermögen unb bem hpbroftatifdjen Srude bimen* fionirt morben finb, biefetben erfdjeinen an ben Berglehnen unb ©infattetungen burch ©inftürje, Slbgrünbe ober tridjter* artige Sotinen nnb Baturjdjädpe gefennjeidptet, unb na* menttich biejenigen Stbgrünbe ober Baturjhadpe, auS benen ber Siebet ^erüorfteigt unb metche etjemaiS oor l^unbert
ober ¿meifjunbert fahren ats gefürdjtete 23etterföc£jer befannt unb confecrirt maren, bieten ¿mar feinen bequemen unb gefaftrlofen, jebod) fixeren SBeg ¿um Slbftiege unb ¿ur Stuffhtiefiung ber mittleren Partien ber unterirbifchen SBaffer* taufe. Seiber mürbe öor ac£>t§ig ober fptnbert fahren oon ber intelligenteren <35eiftti(i)feit bie firdjtihe (Zeremonie ber ©rotteneinmei£)ung betjufs Befämpfung beS SlbergtaubenS eingefteUt, bie Shtünbe mürben gröfjtentheits »erlegt unb fhiiefjtih oergeffen, obmolji biefetben oon nicht unbebeuten* ber SBidjtigfeit für bieSbe¿ügíiche gorfdjungett mären.
Stach biefen allgemeinen Betrachtungen übergehe idj an ben fpecietten ©egenftanb ber heutigen ©rtäuterung.
Sie Sobroüfa oerfiegt btofj in ihrer eigenen Sohle im Solomitgebilbe, beStjatb ift fie a priori ber gorjdptngä* arbeit auSgefchtojfen; — anberS öer^ätt eS fidh utit ber Sica, bie entfpringt einem Reifen mächtiger SBaffer* fihmatt unb üertiert fiep in einer ©rotte, in ber Zatocna jama. Schon ber Ürfprung ber Sica trägt ben auS* gefprochenen ©harafter hon ®arftmäffern unb bitbet bie gortfe|ung beS unterirbifchen SaitfeS ber BaSica, metche um 140 m höher bei ißonifoe, narijbem fie 27 ÜDtühten unb Sägen getrieben, oerfchminbet. Setbft berühmte ©eo* logen hüben ben gufammenhang @{ca unj> j,er jftaSica beftritten, meit jene ¿eitmeife auStrodnet, mährenb bie teuere immer SSaffer führt; — ba jebodj _ am llrfprunge ber Sica Sägefpäne abgelagert merben unb in ber höher liegeitben Umgebung feine anberen Sägen, als bie am 3taSica*Baihe öjmfontnten, mufs unbebingt ein Sljeii beS SBafferS ats Sica ¿um Borfcheine fommen, ber anbere Slfeil bemegt fi<h an birecten unterirbifdjen SSegen bem ®urf*Urfprunge ¿u, metiher ebenfalls nie oerfiegt; untermegS mirb in ber ent* bedten Sanbgrotte aus einem Spphon ein ga^ ähnlicher Sanb aufgemirbett, mie berfelbe am Sica*Urfprunge ¿u finben ift, unb eS bietet beSfjatb ber Spphou ber Sanb* grotte einen StnhgttSpunft ¿ur Sluff«htie^ung beS birecten BertaufeS ber BaSica.
Ser getfenfehmunb ber Sica gefdjieht burdj einen tpth* reihten Sridjter, ber jeboih tro| ber antjaitenben üorjährigen Sürre burih SSSaffer abgefchtoffen btieb (in einer miffen* fchaftiidjen ^eifirhrift er¿ähIt ein Sngenieur, bafs er biefen Schtunb beftiegen unb grofje ,'pohiräume gefunben hätte?) unb fo bie Berantaffung gab, an anberer Steile, unb ¿mar an ber (SinbruchStinie mü Schürfungen, ¿it beginnen. Ser Unfang gefdjaf) mit ber BrSnica*@rotte, einer fteinen, gängtiih eingefchtoffenen ^öhtung, bie in f^otge beS üernef)mbaren 9ftaufd)enS bereits im grühjatjre 1887 antäf§ticE) einer tota* ten Ueberfchmemmung beS Bacna*ShateS in ©egenmart beS ^errnSanbtagSabgeorbneten Sr. ißapeg unb beS BegirfShaupt* manneS §errn 2Ra£)fot ats ein mahrfdjeiniidjer UuSgangSpunft für bie QmrfchungSarbeiten be¿eichnet mürbe. Sin ber Stelle, mo baS Baujdjen am meiften hörbar mar, mürben SJtinen an* gelegt unb nach ¿meitägiger Slrbeit eine fteine Deffnunq burchgefprengt, an metiher ein mächtiger, oon Snnen nah Stufen fjattenber Suft^ug unb ein ©etöfe oom überftür¿enben SBaffer beuttih oernehntbar mar. Stad) meiterer ¿meitägiger Slrbeit h<d man bie Deffnung bereits fo ermeitert, bafs ber Stbftieg in ben erfetjnten .‘pohlranm ftattfinben fonnte, unb ¿mar ¿uerft tothreht, bann über einen Scfjuttfegei bis an baS mie ein ©ebirgSftufS batjinfaufenbe fhlctmmige SSaffer. Sie ftromabmärtige Berfotgung beS SBafferS fonnte am Banbe beS Shuttfegets ungefähr an 100 Shuitte oor*
genommen »erben, »etter pinberte es bas SBaffer felfift, tuelcpeS bie ganje ©rottenbreite einnahm unb nur einzelne f^elSblöde herauSragen lief]; eS mürben beSpalb Seitern, Bretter unb 33öde gepolt unb ein Steg gewimmert. 9?acp einer ungefähr 150 m Sänge bie] er militanten Arbeit laut ntan auf eine größere STiefe unb angeftautes SBaffer üon 50 m Sänge, meicpeS mittels eines ftapueS überfept mürbe, man lanbete am $ud non Schutt unb Sepmfegeln, melcfje fiel) balb an ber linien, halb an ber redeten ©rottenmanb bapinjogen. ®ie ©rotte nahm je meiter befto größere ®imenfionen an, bie Sepntfegel maren eisglatt, unb eS mufsten Stufen eingepauen tnerben, um bas SluSgleiten ins SSaffer p »erpinbern. ®ie SSemältigung, refpectitie notdürftige ©angbarmadpng biefer an 500 m langen ißartie benötigte tioße ¿»ei ®age, bis man mieber an ein geftauteS SBaffer — ben fogenannten «@ro|en See» — traf; bie Sefapnmg beSfelben ergab, bafs er an 60 m lang unb 40 m breit ift unb ben Scplufs ber ©rotte bilbet. ®aS SSaffer im «©rofjen @ee» di feinen oberflät^lidjen SlbflufS, fonbern in ber Sofjle; aufjer* bem ift eS bei einem gemiffen üftinimalftanbe — menn bie ©rotte auStrocfnet — ftabil, opne bie geriitgfte töemegung ¿it geigen. ©S ift ein 33e»eiS piefür, bafS man eS pier mit einem Spppon iu tpun dh 3U Mien Siücfen man gelangen mufS, um benfelben bemältigen ¿u fönnen.
©ine genaue llnterfucpung ber §öplenmanbungen am «©rofjen See» ergab, bafs feitmärtS circa 5 m ober bem SBafferfpiegel dne ^ortfedng ber «pople ftattfinbet, melc^e ben ©parafter eines fdjtnalen fliiftigen ©angeS mit feparf auSgeraafebener, balb fteigenber balb faßenber Sofjle trägt, 250 m lang ift unb ebenfaßS einen fgpdnard9ett St&fcEjlufS erleibet, an bem jebodj SIblagerungen üon rein auSgetoafcpe* nent, mie non unten peroorgemirbeltem Sanbe barauf £)in= beuten, bafs in ber ffiäpe biefeS StjppouS ber unterirbifepe birecte Sauf ber fRaSica fiel» befinben mufS.
23epufS funterfaprung beS 93rSnica=SppponS tourbe ein Stoßen angelegt unb auf 15 m Sänge üorgetrieben; pieburep famen neue §opiräume ¿um SSorfc^eine, melcpe auf eine ooit unten hinauf mirfenbe ©rofion pinbeuteten; ber iRücfen beS SppponS blieb jeboep noep unerreiept. Um rafdper ¿u bemfelben ¿it gelangen, di man W Qlt bie Unterfucpungen tion unten hinauf, baS ift burep bie Ober* gurfer ©rotte ftromaufmärtS unb in ber üöfittelpartie tion oben Ijinimter burdj SSefaprung tion Diaturfcpäcpten oerlegt. 3m erften gaße ift ein fed erfreuliches Üiefuftat ¿u »er* ¿eidjnen, baS ift bie Uebermiubung beS Stbfcf»luf#= SppponS invber ©itrfer ©rotte — meicpeS äpttlidj mie in ber SSrSnica ben SSorbrang hemmte — unb bie 3luf* fcijlie^ung ber ftromaufmärtigen gortfepung beS unter* irbifdjen SaufeS ber ©urf, melcper jebodj nur tpeilmeife »erfolgt »erben fonnte, ba unterbeffen bie Slrbeiten in fyolge meiner SSaffenübung eingefteßt mürben.
®en oorliegenben geiepnungen fann entnommen »erben, »elcper SBagpalfigfeit unb SebenSgefapr eS »erlangt fjatte, betior man oben bei ber ®ede über einem 7 bis 8 m tiefen SSaffer unb unter ben bamofleSfcpmertartig f)ercxb^ängeix= ben ^elSblöden eine genügenbe @inftieg=Deffnung burd)* fprengte. Sille bie Angaben, melcpe fiep tion SSaltiaforS feiten bis an unfere Sage über bie SluSbepnung ber ©ur= fer ©rotte erhalten Ijabert, rebuciren fich bebeutenb, benn hinter bem Spppon ift öor mir fid)er noch ddiemanb ge* mefen, unb bis ¿u biefer Stelle beträgt bie ©rottenlänge fautn
ben feepsten ®peil dr Sänge ber 33rSnica=©rotte. ®ie f^urept ber Obergurfer Snfaffen, bafs burdh einen befferen SBaffer* abflufs im 9tama*®pale baS Obergurfer ®pal überfepmemmt »erben mirb, ift ¿unt gropett ®l)eiie unbegrünbet, benn eS liegt ein mächtiger, faft 200 m langer Scputtfegel ¿mifepen bem unterirbifepen Sßafferlaufe unb bem ©urfurjprunge, unb burdh biefen Sdjuttfegel mufS fich bas SBaffer aß* mählich burdjarbeiten, unb faßs baS SSaffer im ©urfer Spppon um 3 m fteigt, ift eS beim SluSfluffe blofi um 1 ra geftiegen, unb im gaße, bafs man in ben brei lehren bei Öbergurf ©runbfchleufen einfcpaítet, ift jebe lieber* fchmemmungSgefahr auSgefdjtoffen. Sludp bei ber Unter* fudjung ber Ücaturfdjädjte mürben »iele feljr mistige 21n* haltspunfte für eine gortfefumg ber gorfdjitngen im grii* |eren SJiahftabe behufs Sluffchjiehung ber unterirbif^en Sommunication gmifcf>en ber ®ršnica unb ber ©urfer £>öi)ie gemonnen. 3n ber Seutfdjer Sohle mürbe ein Ülbftieg bur<h eine faum 40 cm f»d unb 60 m lange, bis an ein größeres SBafferbecfen reic^enbe Spalte nicht opne SebenS* gefad gemagt. ®er SBafferfpiegel in biefem Seden bilbet ebenfaßS einen Spphon, ber um 20 m tiefer liegt als ber* jenige oon Sršnica; menn jeboch eine grofje Ueberfdjmem* mung im 3tacna=®die ftattfinbet, fteigt baS SBaffer burdj biefe Spalte, bann burdj bie äußere ©rotte gu ®age (19 m Sluftrieb) unb »irbelt fugelrunb gefdh Offene Stein* epen unb Ölme heraus. @S ift biefelbe Spalte, burd) »eiche bie bekannten Saltiafor'fchen ©nten pm Sorfcpein gefommen fein foßteu. ®ie Diitieau* unb 3iuSflufSoerhältniffe laffen barauf fchliefsen, bafs tion ba eine ©ommunication bis jum 3tüden beS SrSnica * ShpljonS ftattfinben fann. ferner mürben anbere 15 91aturfd)ächte befahren, oon benen nament* lieh eine ®ropffteingrotte, «nad dnam» genannt, als ein günftiger SlngriffSpunft für »eitere Arbeiten anju* fehen ift.
SSährenb biefer Arbeiten mürben an ber Sica ober* unb unterirbifcd ißegel* unb Sßaffermengen*Seobadjtungen »»•genommen, meidje ergaben, bafs ber Slbflufs in ber ©rotte bebeutenb rafdjer ift, als ber 3ufTuf§, beSßalb mar man bemüht, biejenige Steße 51t finben, mo bie Sehne ¿mi* fdjen bem ®haie unb ber ©rotte am fdhmächften ift, um burdj biefelbe einen SerbinbitngSftoßen burdjptreiben. 311S enblich nach anfjaltenber ®ürre fein Söaffer mehr in bie ©rotte gelangte unb nur dntei: dm Sdhuttfegei am ©in* ftiege ein temporäres giaufdjen tierneprnbar blieb, gieng man baran, benfelben abpräumen unb baS pinbernbe fflia* teriale ¿ur Seite hinter eine p biefem 3»ede aufgeführte Stü|mauer aufjutpürmen. ®iefe müheooße 31rbeit fjat ein lopnenbeS Síefultat gepabt, unb ¿mar mürbe eine pod)* intereffante fj-ortjepung dr ©rotte entbedt, meldpe in tiiel* faepen SBinbungen bis an bie unmittelbare 9Mpe ber ölt» peren Sepne füprte unb meprere lotpre^te Spalten enthielt, in benen baS Siiebermaffer oerfdjmanb. ®aS Dlioeßemeut ergab jebo^, bafs in biefen Spalten baS SBaffer in einer gemiffen ®iefe — in einem 9'iioeau mit bem Stjppon beS «©ropen Sees» — ftepen bleibt unb bespalb nur auf bie Slrt mie bei communicirenbeu ©efäfjen einen unbebeutenben SlbflufS finbet. 21n ber ermünfepten Steße ber ©rotten* manb mürbe mit bem ©urepbruepe tion beiben Seiten be* gönnen unb felber trop ber ungünftigen Witterung — im Oftober — fo meit »oßenbet, bafs für ben Slbflufs ber §odj= mäffer aus bem ®pale eine birecte SJerbinbung mit ber
©rotte ijergejMit unb prootfortjd) auSgejimmert tourbe; bte= fefbe functiontrte nachher über alles (Smarten, tote aucf) bie nebenbei aufgefc£)ioffene unb burch ©itter gegen 23er= ftopfung geidjüüte «iß e f e i = © r o 11 e», unb namentlich biefen beiben Arbeiten ift es jujufcf)reiben, bafs bie oor= jäitrigen §erbftf)ochtoäffer, ohne überjcfjtoemmt ju haben, abgelaufen finb. Aßenfaßs ntufS conftatirt toerben, bafs baS SnunbationSgebiet ber ®obroöfa tro|bem nie! gelitten hat; bie Urfadje liegt jebocf) barin, bafs für biefefbe nod) gar nib^tS geleiftet tourbe unb i|r §od)toaffer einen ®errain» rüden bei Sagraj übertoinbet unb beStjalb ftromauftoärts überfbhtoemmen muf§, bebor eS in baS eigene fftacna=Si)al unb ju ben Säugern gelangt. ®ie Stb^ilfe in biefer 9tic^= tung toirb auf feine tet^nifcOen <3cf)toierigfeiten ftofjen, toenn nur einmal bie gtofdiungSarbeiten jurn ertoünfchten Erfolge gefangen; bann toirb bie ®obroöfa in einem offenen S3eete bis jum SSerbinbungSftoßen geleitet unb auch bie Speimäffer ber öftlid^en Sehne mit einem UmffufScanaf berbunben ttnb abgejapft toerben; ffitbuxd) unb burd) focafe Sachregufi» rungen — ©erabefegung ber Sica, ©obroofa, jßoijanSica, ©taribreg, — ferner burch Schaffung bon 33etoäfferung§» anfagen toirb eS mit juoerficfitiidjer Sicherheit möglich fein, ein an 2000 5od) hnltenbeS ©efänbe nicht nur bor Heber» fchtoemmungen ju fdjühen, fonbern and) ben sBobenertrag unb bie Wohlhabenheit mehrerer ©emeinbett in h°hem ©rabe ju fteigern unb ben ijiefür gewährten Auftoanb reich» lieh ju fructificiren.
$um Sdhfuffe erlaube ich mir noch ken früher bor» gebrauten Antrag beS fJinarrgauSfdOuffeg, bejief)ung§weife beS §errn Abgeorbneten ®r. ißofiufar bom tedfjnifchen Staub» punfte ju erläutern.
3)aS ÜJiefiorationSgefeh tourbe für foidje SBafferfäufe erfaffen, toefcfie unmittelbar regufirt toerben fönnen unb am ganzen Saufe ga^ireic£)e Sntereffenten §a = ben. ®iefeS ©efei? tourbe jeboch für ©ebirgSbäcfje aus bem ©runbe mobificirt, weif in ben höheren Siegionen nur feiten Sntereffenten borfommen unb bie Unteren, refpectibe bie Siegenfdjaften im ®haIe ben großen Auftoanb nicht mehr aufbringen fönnen. S3ei ber fRegufirung bon ©ebirgSbädjen fann man mit ffeinen baulichen Einlagen ober mit billigen foreftafen SKittefn biefeS feiften, bagegen bei S'arfttoäffern, too man früher ben unbefannten unterirbifdjen SBafferfanf ju entbeden hat, um benfefben: erftenS unterirbifd) unb jweitenS: jit ©age reguliren mufS, biefe Slüttel unberedjen» bar finb. Angenommen, bafs jur AuffdjfiefjungSarbeit ein 50 m langer Stoßen nöthig Wäre, berfangt berfefbe einen fo großen Auftoanb, bafs hiefür ein 1000 m langer ©ebirgS» bad) beruhigt toerben fönnte. Aufserbent epiftiren an ben unterirbijd)en SBafferfäufen gar feine Sntereffenten, unb biejenigen im ©tjaie ^crOert o|nebieS im Vergleiche ju fon» fügen SKefiorationSunternehmern ein nicht unbebeutenbeS puS an Arbeit unb Auslagen, bafs ift bie Ableitung bon Speitoäffern ju tragen. Sdjiiefßid) ift noch ju erwähnen, bafs jtoar unter günftigen Verf)äitniffen unb bei ffarer Auffaffung_ beS VaufeiterS auch ^en Äarftauf» forftungen erfreuliche Vefuftate erlieft toerben fönnen, tro|» bem eS babei nicht auSgefchfoffen ift, bafs auch beim beften SSißen bief ©elb unb fjeit oergebtich jur Antoenbung ge» bracht toerben fann. Sn biefem gälte jeboch — tRacna betreffenb — erlaube ich mir meiner feften Ueberjeugung bahin AuSbrud ju geben, bafs bei ber batbigen gortfe|ung
ber Arbeiten baS ertoünfdjte Enbrefuftat nicht tange aus» bleiben toirb.
Snbem ich weinen ergebenen ©anf hiefür auSfpreche, bafs eS mir bergönnt tourbe, in biefem hohen fpaufe einen ber größten SBetjepunfte ber frainifchen Vobenmetioration näher ju erläutern, gebe ich mich t>er Hoffnung hin, bafs meine bieSbejügtichen ©ienfte auch ferner unb für ben ganjen frainifchen ®arft in Anfprudj genommen toerben.
(Splošna, živahna pohvala. — Aßgemeiner, lebhafter SSeifaß.)
f anbeöhauptmann:
2Bir banfen bem iperrn SanbeSingenieur tpraSfp für feinen höchft intereffanten Vortrag über biefen ©egenftanb itnb toünfhen jugfeid), bafs auch feine weiteren gorfdjungen jum SBohte beS SanbeS bon Erfolg begleitet feien.
äBünfdjt jemanb ber tgerren jum bortiegenben ©egen» ftanbe in ber ©eneratbebatte ju fprechen? (Nihče se ne oglasi. — Siiemanb metbet fid).)
©a bieS nicht ber gaß ift, übergehen toir jur Special» bebatte.
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Po zelo zanimivem pojasnilu, katerega je dal gospod vodja osuševalnih del o raeenski dolini, mi ne preostaje daljnega utemeljevanja, posebno glede prvega predloga ne, katerega je iz tehničnega stališča tako temeljilo podperl, da se nadejam zaradi tega že gotovega uspeha. Usojam se torej prečitati predloge finančnega odseka.
(Bere — tieSt:)
Slavni deželni zbor naj sklene :
1.	) Deželnemu odboru se naroča obrniti se s soglasnima prošnjama do c. kr. vlade in do državnega zbora v ta namen, da naj
oj se zakon o državnem izboljševalnem zakladu z dne 30. junija 1. 1884., št. 116, spremeni tako, da se sme za odpeljavanje in zagradbo škodljivih voda na ozemlji Krasa s podzemeljskimi votlinami dajati iz tega zaklada državne podpore do 80 % vse potrebščine, razun tega pa, da sme troske za taka pripravljalna dela vse prevzeti ta zaklad, ter da naj se v ta namen stavlja v letni proračun tega zaklada primerna svota,
b) da c. kr. vlada za nadaljevanje osuševalnih del v račenski dolini za 1. 1888. privoli podporo 3000 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
2.	) Iz deželnega zaklada privoli se v ravno ta namen predplačiloma za 1. 1888. 2000 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
3.	) Prekoračenje za 1. 1887. v ta namen dovoljenega predplačilnega kredita 1000 gld. za 114 gld. 50 kr. se posledobno odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
Končno je tudi še stavljen 4. predlog v katerem se je oziralo le na one osebe, katere so bile pri tem zboljševalnem delu v prvi vrsti udeležene. Omeniti pa mi je vender tukaj tudi prizadevanja deželnega odbora samega, kateri je iz lastnega nagiba poprosil c. kr. vlado
za podporo v namen teh del, katere so se zvršile, in je dosegel podporo 1000 gld. Naravno je, da se nam je pri tej priložnosti tudi hvaležno spominjati slavne vlade, katera je spoznala na pravem mestu potrebno podporo in jo je tudi dala.
Omeniti mi je dalje znanstvenega kluba na Dunaji, ki se je posebno pečal s preiskavanjem naših notranjskih votlin, in pri tem omeniti moram posebno gospoda intendanta dvornega muzeja, dvornega svetovalca Hauer-ja, viteza in posestnika gospoda Franca Krausa; končno za ta, kakor tudi za druge dele našega Krasa zasluženega gozdarskega asistenta gospoda Puticka. Izrečno pa je omeniti uspešnega prizadevanja okr. glavarja za ljubljansko okolico, gospoda Mahkota, in vodje osuševalnih del, gospoda deželnega inženirja H raškega, in posebno na te dve osebi, ako-ravno se vsem gospodom izreka zahvala, omeja se predlog, katerega mi je čast staviti v imenu finančnega odseka. Finančni odsek torej nasvetuje:
4.) Vsem, ki so pospeševali ta osuševalna dela, izrekoma c. kr. okr. glavarju Mahkotu in inženirju Hraskemu, izreka se priznanje.
(Obvelja. — Stngenonttnen.)
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o cesti skozi Kopačnico (k prilogi 64.).
6.	3Kiutbiid)er Scridjt be$ gmaitjaušidjufies Bctrcffcnb btc t oj) ačntca=S trafic (pr Seilage 64).
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Ako smo ravnokar sklepali o poročilu, katero nam kaže nadepoln uspeh, imam pa poročati tukaj v imenu finančnega odseka o drugem poročilu, o zgradbi ceste čez Kopačnico, pri katerej nimam tako veselega uspeha naznaniti, kakor ravno prej.
Korist dežele in države je sicer, ako se dovrši cesta po velikih zaprekah, vender pa so tu zapreke nastale tako velike in se je potrosilo iz deželnega zaklada zdatno več svot, kakor se je pri proračunu mislilo, tako, da se uspehi, kateri so zmiraj prijetno izreči, kader se nova proga za promet iz dežele vun dokonča, vender-le zagrenjeni, z dodatki, kateri imajo neprijetno stran.
Lanskega leta že smo se pečali s poročilom o izdelovanji ceste skozi Kopačnico, in takrat se je pokazalo, da podjetnik, ki je imel delo zvršiti, ni mogel sam zadostovati poslu, katerega je prevzel, in da je c. kr. inženir moral prevzeti vodstvo zgradbe te ceste. Takrat se je sklenilo sledeče:
1.) Izplačanje sledečih zneskov za gradnjo kopač-niške ceste predplačiloma iz deželnega zaklada, in sicer :
a)	na račun podjetnika Frana Bevka izplačanih 1073 gld. 12 kr., kateri znesek je izterjati od njegove kavcije, in
b)	nepokritega zneska 1112 gld. 10 kr., ki se bode povrnil iz obljubljene državne podpore, se odobruje.
Obširno poročilo deželnega odbora navaja, kar se je med tem glede ceste zgodilo. Ona popravljalna dela, katera so se po lanskem poročilu pokazala kot neob-hodno potrebna, da se nova cestna proga ne pokvari in da ne postane nerabljiva, so se zvršila. Ko je bilo to gotovo, se je v soglasji z c. kr. erarom vršila kolav-dacija o zgradbi. Pri tem se je pokazalo, da je po onih popravah, ki so se vršile, večinoma dognano delo, katero je imel podjetnik Bevk zvršiti, da pa je razun tega treba še marsikaj zvršiti, da se cesta ohrani.
Ker je nastalo vprašanje, kako postopati s podjetnikom in pa posebno vprašanje, ali je ona cena, za katero je Bevk prevzel zdelovanje ceste, bila taka, da bi mu bilo mogoče pri tem shajati, stavilo se je državnemu in deželnemu inženirju, ki sta imela zvršiti delo kolavdacije, vprašanje o primernosti cene, za katero je Bevk delo prevzel. Strokovnjaka sta izrekla, da je pač znižanje cene, za katero je Bevk zdelovanje ceste prevzel, preobilo bilo, da bi pa bil mogel shajati, ako bi bil on vzel delo samo za 5% nižje memo proračuna in da bi bil potem mogel imeti še nekaj zaslužka. Pričelo se je vsled tega pogajanje med erarom in deželnim odborom, in ker tako in tako ni bilo mogoče od podjetnika dobiti pokritja presežka, se je odločil deželni odbor, staviti predloge, po katerih se zde-lanje te ceste enkrat za vselej konča.
Pokazalo se je, da bi potem, ko bi Bevk odpustil le 5°/0 proračunjenih troskov za zgradbo te ceste, bilo moči zvršiti delo in bi mu še šla svota 776 gld. 33 kr. Deželni odbor je temu pritrdil za to, ker vsako raču-nenje ne reši za deželni zaklad nikakoršne svote in Bevku samemu ne bi bilo posebno pomagano, pritrdil je torej temu, naj od presežka one svote spada na vsakega interesenta polovica, polovica na državo, druga polovica na deželo.
Po tem računu je torej deželni odbor v poročilu, priloga 64., predlagal, naj se iz deželnega zaklada Bevku plača proračunjena polovica onega presežka, katerega sta strokovnjaka izrekla za primerno plačo za to zgradbo, torej 388 gld. 16 '/a kr. proti temu, da bode drugo polovico država prevzela na svoje plačilo.
Enako poroča deželni odbor pri tej priliki, da je za vzdrževanje ceste, ker je svet, posebno po srpen-tinah, ki so se izpeljale z novo progo, zelo studenč-nast, treba tam še napraviti obzidanih žlebov, kateri odpeljavajo vodo ob časih deževja in tako varjejo zgradbo daljnih nasipov. V ta namen bode treba še svote 700 gld. in predlaga torej, da se ta svota v dokončanje teh del predplačiloma še dovoli.
Glede vzdrževanja kopačniške ceste je deželni odbor dosedaj skrbel, da sta se namestila dva cestarja, katera sta, kakor poroča, z veliko marljivostjo pazila in popravljala, kar je bilo treba popraviti in se je tako cesta ohranila v primerno dobrem stanji. Kar zadeva daljno vzdrževanje, priporoča deželni odbor, naj za 1. 1888. ostane še v oskrbovanji dežele, da se pa vlada naprosi, da s polovico troskov pripomore k vzdrževanju te ceste. Dokončna rešitev o uvrstitvi te ceste, katera služi v prvi vrsti državnim interesom ali pa recimo, večjim deželnim interesom, ker nam posreduje edino le zvezo med našo deželo in sosedno pri-
morsko deželo, glede tega se je izreklo v finančnem odseku, da je uvrstitev te ceste pridržana posvetovanju onega zakona, o katerem pričakujemo, da ga dobimo v posvetovanje in rešitev še v tem zasedanji, v katerem bode izrečeno, koliko in katere ceste se uvrste med deželne ceste, kaj naj spada med okrajne ceste
i.	t. d.
Finančni odsek je po svojej večini pritrdil predlogom deželnega odbora in jih priporoča sprejeti nespremenjene. Glase se:
1.) Podjetniku Francu Bevku dovoli se polovica povračila v znesku 776 gld. 33 kr., katerega je komisija, ki je zvršila kolavdacijo, še predlagala za ne-proračunjena, od imenovanega podjetnika zvršena dela, in sicer v odpadlem znesku 388 gld. 16*/# kr.
1.	) ®em Bauunternehmer granj Beol wirb bie £>älfte ber bon ber EoiiaitbirungS*@ommiffion Beantragten Mehr» oergütung für bte non ihm bewirften arbeiten per 776 ft. 33 fr. im entfaiienbeu Betrage üon 388 fl. 16 ‘/s fr- £>e= williget.
2.	) Deželni odbor se pooblasti, da ukrene, kar se mu zdi potrebno za utrjevanje ceste, oziroma, da da zvršiti potrebne stavbe in da plača dotične troske do 700 gld. iz deželnega zaklada.
2.	) SDer SaitbeSauSfdptfS wirb ermächtiget bie ¿um gwede ber (Sonfolibirung ber Straffe notljwenbigen Bor* feljrungen ju treffen, BejiehungSWeife bie erforberlidjen Ob* jecte auSfül»en ju laffen unb bie htefitr entfaHenben Soften Bi§ ¿um Betrage per 700 ff. auS beut SanbeSfonbe §tj Beftreiten.
3.	) Kopačniška cesta ostane, dokler se kaj dru-zega ne ukrene, v oskrbi deželnega odbora; vzdrževalne troske 1. 1888. plačati je predplačiloma iz deželnega zaklada. Zaradi primernih doneskov za vzdrževanje ceste in za napravo potrebnih stavb pa se naroča deželnemu odboru, da se dogovori s c. kr. deželno vlado in z okrajnim cestnim odborom škofjeloškim, tako da c. kr. erar donaša vsaj 50 % vsakoletne potrebščine.
3.) S)ie &'opaaüca»©traf)e BfeiBt bis auf weiteres in ber 0Bforge beS SanbeSauSfdjuffeS, unb fiub bie ©onfer* oirungSfoften berfelBert im Safjre 1888 auS bem SanbeS* fonbe oorfdjufsweife ju Beftreiten. SBegen angemeffener Beiträge ju benfelben unb jur ioerfteilung ber noch er* forberlicfjen Objecte fjat ^er SanbeSauSfdjufS mit ber
1.	f. SaubeSregierung unb bem BejirlSftrafjenauSfctiufie in Bifdjoflad inž ©inoernehnten ju fefjeu, fo bafS baS f. f. Sferar »enigftenS 50 % J« bem jährlichen (Srforberniffe beiträgt.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — dcientanb ntelbet ficE>.)
Preidemo torej v specijalno debato.
Poročevalec dr. Poklukar:
(Bere predloga 1 in 2, ki obveljata brez debate. — £ie§t bie Einträge 1 unb 2, weldje ohne ^Debatte an* genommen »erben.)
(Bere predlog 3. — SieSt ben Eintrag 3.)
^bgcorbnctcr pcfd)mann:
Sch Bitte ums SSSort! Sd) »ürbe mir erlauben, Be* jügfich biefeS StntrageS bem hohen Sanbtage einige ®r= »ägungen anheimjuftellen.
Sn erfter Sinie ift in ber betreffenben Borlage auf einen Umftaub oergeffen »orbett, nämlich barauf, bafS bie Sopacnica * ¡Straffe einen drfap für bie ©awobentljaler Bejirföftraffe jit Bifben hat, meid)’ festere nun nad) ber SfuSführung ber $opacnica=©trafje für ben Berief» mit bem Benachbarten Xofmein, bejieljungSweife mit Sirchheim ganj überffüffig gemorben ift. Schon urfprüngfid), als man an ben Bau biefer festeren gieng, bachte man, bafS feinerjeit bem BejirtSftraf}enauSfd)uffe eine (Erleichterung in ber (Erhaltung feines StrafjenWefenS baburd) gefdjaffen »erbe, baf§ er fünftighin nicht mehr für bie ©awobentfjal* ftrajje ju forgett haben werbe. 9iun ift über ba§ jufünftige SoS biefer lepteren in bem Berichte nidjtS enthaften, unb ich merbe	bieSfaHS ertauben, einen Antrag ju
fteffen.
SBaS nun ben ¿»eiten s)3unft anbefangt, bafS bie ®o» pacnica*©traf5e üorläufig »enigftenS für baS nächfte Saht* in bie Obforge beS SanbeS fallen foff, fo glaube ich, bafS hier ein gefährliches fßräcebenS gefdjaffen Wirb (Veselost na levi — Weiterleit linfS), inbem biefe ©traf» gfeichfam jd)on afS SanbeSftraffe in spe erffärt wirb, obwohl biefefbe oermöge ihres Berlef»eS eine fo grojfe Bebeutung nicht hat unb i|re SSidjtigleit eigentlich in ftrategifdjer §infic£jt Be» grünbet ift, abgefehen baoon, bafS fie eine oief fürjere Ber* Binbuttg ber Drtfc£)aft &lrd)f)eim mit Bifc^offacE bleibt, afS bie anbere ©trape burcfr baS ©awobenthaf. (ES ift nad) bem heute gefällten Befdjiuffe bem BejirfSftraffenausjchuffe eine grofje (Erleid)terung baburd) gewährt worben, bafS 700 ff. für bie nachträglichen arbeiten auf ber topacnica*©traffe oorn hohen Sanbtage Bewilliget Würben, allein ben BejirfS* ftraffenauSfdjufS auch noch ^er Obforge für bie neuangefegte ©trafje ju entbinben, hatte ich für eine ju grofje greige* Bigfeit.
SSeiterS ift ju Berücffichtigen, bafS bie Bereifungen ber ©trafje burch Beamte beS SanbeSauSfdjuffeS Bejügfich ber Beauffichtigung, ber Snftanbhaftung ber «Straffe, ber @d)otterbejd)affung u. f. ». üiefe Soften iu ^ufpruch net)» men werben, auffetbem wirb eine für bie arbeiten ju cpaufe nothwenbige arbeitsfraft bem SanbeSauSfchuffe ent» jogen, wät»enb hingegen bieS affeS ganj bequem burch bie Mitgfieber beS BejirtS*@trafjenauSfd)uffeS üon Bifchoffad gegeben lann. ©offten außergewöhnliche Umftänbe ein» treten, weiche für bie (Erhaltung biefer «Straffe einen ,gu* fdjufs aus SanbeSmittefn erheifd)en würben, fo gibt uns ja hiefür ber § 5 ber Snftruction für bie @ewäl)rung oon ©uboentionen auS bem SanbeSfonbe einen %thaltspmtft; eS heißt bort nämlich (bere —- liest): «Sie Bewilligung oon Beiträgen jur (Erhaltung oon BejirfSftraßen, welche eine befonbere Sßichtigleit für ben Beriet» haben», — eine befonbere SSichtigfeit für ben Beriet», t»er alfo oom ftrate* gifcfjen ©tanbpuulte aus — «hat nur bann ju gefdqelqert, Wenn bie gewöhnlichen Sfaturalarbeiten ber für jene Straffe concurrenjpftid)tigen (Sfemeinben üorfd)riftSmäßig geleiftet Würben; eS bürfeu jebod) berlei (ErI)attungSbeiträge auS bem SanbeSfonbe baS auSmafj ber (Entlohnung ber notlp wenbigen (Einräumer nicht überfd)reiten».
'®a& aifo wäre ber SOia^ftab, nacf weldjem ber San* beSauSfcfufS bei anfälligen Bewilligungen oon Beiträgen für bie ©rfaltung ber ®opacnica*©trafe oorzugefen gatte. ®iefe Beiträge fötten baS SluSmaf ber ©ntlofnung ber notbwenbigen ©inräumer nicft p überfteigen. SafS lebocf bie ülbjacenten oon jeber ©trafenerfaltung ganz fretgefprodjen würben, bamit, meine §erren, lann id) midj unmöglich ein* oerfianben eritären. Berüdficftigen Sie ben an Sifcfofiad angremenben Sbrianer ©trafenbezirf, _ welcher in lewer ©teuerfraft bem 93ejirfe SifdjoflacE weit nacffteft, fofat biefer SBegirl ebenfalls mit bebeutenben Soften, aüerbingS auch mit Unterftüfung beS SanbeS, unb wenn id) nidjt irre, mittels eines Beitrages auS Staatsmitteln, befonberS oon ©eite beS SRontanärarS, eine fefr wichtige ©träfe ge* baut, welcfje bie Berbinbung swifc^en Sbria unb Seltnem f erfteilt, aber biefer Bezirf erhält nun biefe Strafe felbft. Sdj fege alfo nic£»t ein, warum ber SBifdEjoftacEer iöejtri bieSfailS günftiger gefeilt werben foß, atS es mit bem Be* «rfe 3bria ber galt war. ©ege id) aber in bie Borjafre mrüd, fo weif id£) wirflid) nicft, ob ber Bezirf Bifdpfiad irgenbweldfe bebeutenbe ©trafenbauten auSgefüfrt gat, wäfrenb gingegen oor bem Safre 1860, beiläufig im Safte 1858 ober 1859, ber Bezirf Sbria bie @ala*@trafe, welche oon Soitfcf über ©obooic fü^rt, mit immenfen Soften, mit einem Slufwanbe oon über 100.000 fl., aus eigenen Mitteln fergeftellt gat, wo fogar bie Gewogner beS ©airacfer SfafeS pr ©oncurreitz beigezogen Werben mufsten. Sille biefe Büd* fegten fprecfen bafür, bafS bie ®opacnica=@trafe, je eijer befto beffer, ber Dbforge beS Bezirf3*®trafenauSfdjuffe8 oon Bifcfof ad p überlaffen fei, unb icg würbe mir bager erlauben, golgenbeS p beantragen:
«S>er goge Sanbtag wolle befcfliefen:
S)ie gopacnica*@trafe wirb als BezirfSfrafe erflärt unter Sluflaffung ber ©awobentfafiStrafe als BezirfSfrafe unb erftere ber Dbforge beS BezirfS= ©trafenauSicfuffeS Bifdpflad übertragen unter ©ewäfrung einer oom SanbeS* auSfcfuffe nacf § 5 ber Snfruction für ©ewäfrung oon ©übüentionen oom 6. ©epmber 1872 uäger p beftmmen*
ben Quote».	' c. .
Sdj empfefle bem gol)en £aufe bie Slnnafme biejeS
Eintrages.
§ anbeofaupttnann:
Scg bitte bie Herren, weldje ben Antrag unterftüfen, fid) p ergeben.
(Se podpira. — Söirb unterfügt.)
fanbespräfiöent ¿Freiherr t». Winkler:
£ofeS §auS! Ser §err Borrebner fpridjt ficg ent* fcfieben gegen ben «ßunft 3 beS Antrages beS geefrten 21u§= fcfuffeS auS, iitbem er in biefem Slntrage ein gefäfrlicfeS SßräcebenS bezüglich beffen erblidt, wie überhaupt in beriet 2lngeiegenfeiten fcitenS beS SanbeS oorgegangen werben foll, unb ftellt feinerfeitS ben Slntrag, bafS bie neuauSgefüfrte ©trage burcg baS $opacnica*Sfal fofort als BezirfSfrafe erflärt Werbe. SöaS bie Sategorifirung biefer ©trage an* belangt, fo gäbe id) fdjon wieberfolt in biefem gogen §aufe ben SBunfcf auSgefprocfen, bafS bie ®opacnica*@trafe allen* falls in bie BezirfSftrafen4iategorie eingereigt werbe, unb
eS ift fcfon in frügeren ©effionen barauf gingewiefen wor* ben, bafS nitgt nur biefe ©trage, fonbern aucg anbere p lategorifiren unb eoentuell einige berfelben p SanbeS* firnien p ergeben feien. Sn ber legten Sifung beS gtnanp auSfdjuffeS ift bemerlt worben, bafS bie Slbftdf beftefe, aucg bie in Siebe ftegenbe topacnica*@trafe als SanbeS* ftrage erflären p taffen, unb jwar Wegen ifrer Sßtcfttg* feit amg in ftrategifdOer Beziehung, wobei barauf ftn* gewiefen Würbe, bafS nitgt blog baS Sanb, fonbern aucg ber Staat pr BeitragSleiftung gerangepgen werben tonnte. 0b biefe SCngelegenfeit im gegenwärtigen ©tabium bereits fprucfreif ift, bafS man nämlich bie $opacnica*@traf e fofort als BezirfSfrafe p erflären in ber Sage wäre, baS ift mir nid)t flar, unb i<g mötgte bezweifeln, bafS übergaupt bem goljen §aufe fo oiele S)aten oorliegen ober oorgelegt Werben fönnten, bafS geute fc£)on über ben ^-^^9, öerrn Slbgeorbneten Sefcfmann jur Slbftimmung gefajrttten werben fönnte. ©ein Slntrag wäre öielleicfjt ptreffenber gewefen, wenn ber §err Slbgeorbnete erflärt gätte, bafS er bereit fei, benfelben jum ©egenftanbe einer ©pectalberatgung im SluSfcguffe ju mad)en; aüein gente mit einem folcgen Slntrage üor baS goge §auS p treten, ftgeint mir etwas p üoreilig, obwol)! icg ben Sßunfcg gege, baf» berfe.be früger ober fpäter pm Sefcgiuffe ergeben würbe. SBie bie ®inge iefet Men, gaben wir eS mit einer ©tra|e p ttan, oon weltger man nitgt weifj, waS für etne ©trajje fie eigentlitb fei, ob eine ©emeinbe*, Sejirfs*, SanbeS* ober gar ärarifcge ©trafee. Sisger wiffen wir nur, bafS bie Irbeiten biefer Strafe burcp bie ©oncurrenj beS Strafen* ararS, beS SanbeS unb beS 93ezirfS=@trafenauSfcguffeS oon 23iftgoflad auSgefüfrt würben. Sie ift jeft nageju eine oollenbete ©träfe, unb eS fanbelt fiep nun barum, bafS fie niefit in Verfall geratfe, unb wenn wir feilte megt m ber Sage finb, p erflären, in welcfe tategone fie faüe, baS beißt, Weltge ^actoren jur ©rgaltung berfelben betju* tragen gaben, fo bleibt faum etwas anbereS übrig, als bem Slntrage beS oerefrien SluSftguffeS ppftimmen; fonft toutben wir uns ber ©efafr auSfefen, bafS bie mit grofen toften fiergeftellte ©träfe bem SSerfaüe entgegengeben fonnte. Sa* mit bieS nitgt gefefefe, ftgeint mir ber 21uSfc|nfSantrag ganz am 351afe, bafS nämlitg bie ©rgaltung ber ftopacmca-©träfe in bie Dbforge beS SanbeS p übernefmen fei, unb zwar in ber SSeife, bafS bie Äoften oorfcgufsweife oom Sanbe zu befreiten unb fpäter oielletdjt tgeilwetfe oon ber «Regierung ober oom 93egirf§=©trafenauSf^uffe ju über* nefmen wären. Scf bin feixte feibftoerftänbtidj meft m ber Sage, zu erflären, ob unb inwieweit baS ©trafenarar pr ©rfaltung biefer ©träfe für bie naeffte ßufunft beip* tragen geneigt fein wirb. ®S finb btSfer oon ©eite beS ©trafenärarS für biefelbe grofe Dpfer gebraeft worben, unb e§ tnirb t)on weiteren SSer^anbiungen abgangen, ixt* wieweit ber Staat and) in gufunft p einer Beitrags* leiftung wirb ferangejogen werben fbnnen. ©o _ aber bleibt, wie bie ©aefe Mt, faum etwas anbereS übrig, als ben Antrag beS oerefrten Stusfd)uffeS ansunefmen unb bie ffrage offen p raffen, in welcfe Kategorie bie Strafe burcf baS ®opacnica*Sgal einjureifen fei. @S wirb uns, Wie oon ©eite beS foefoeregrten iperrn SanbeSfauptmanneS oer* fiebert würbe, nod) biefer Sage ber ©ntwurf etneS neuen ©trafengefefeeS unb eines ©trafenfategorifirungSgefefeS oor* gelegt werben, unb eS unterliegt wofl feinem Bweifel, baj»
bte fragliche «Strafte in bent legieren ©efe|e irgenb einen fßlai finben »erbe, wobei id), wie gejagt, nid)t! einjuwen» ben i^ätte, wenn biefe Straffe in bie Kategorie ber Sejirf!» [tragen eingereipt würbe.
Sie! wollte id) junt ©egenftanbe bemerien, unb id) will nur nod) fiinjufügen, baf! auf ben tiorliegenben gall ber § 5 be! <Straffengefe|e! (Poslanec Deschmann: — SIbgeorbneter Sefdfmann: «ber gnftraction!»), alfo ber gn» ftraction — e! ift gleidjgiltig — feine SInWenbung finbet. Senn wenn man eine Strafe fategorifiren will, bann ift e! nid)t reicht möglich einen ißaragrapf) ju citiren, wonadj überhaupt Beiträge für biefelbe nur in einem beftimmten ÜDIaffe ju leiften finb. £ner fjaben wir eben einen 9lit!» naljmlfall, unb biefer mufl als foldjer in» Sluge gefaxt, eg müffen Sftittel angeWenbet werben, bamit bie Straffe injwifdjen nid)t tierfalie.
Poslanec Detela:
Jaz le obžalujem, da gospod poslanec Deschmann ta svoj predlog ni stavil na tistem mestu, kjer je bil staviti, t. j. v deželnem odboru. Poročilo deželnega odbora in nasveti so bili gospodu Deschmannu znani, on se je strinjal s temi nasveti in je le to želel, naj se svota 700 gld. za zgradbe postavi v nasvet, in tej njegovi želji se je ustreglo. On ni omenil niti besedice o tem, naj se uvrsti ta cesta med okrajne ceste, ne o tem, da bi se razvrstila cesta čez Zavoden iz vrste okrajnih cest. Če je § 5. instrukcije za cestne odbore znan gospodu Deschmannu, mislim, da bi mu moral biti znan tudi § 19. cestne postave, kateri jasno govori, da se sme ceste uvrstiti med okrajne ceste le potom deželnega zakona, ko so se zaslišali dotični interesenti in dotične oblasti. Kako si misli gospod Deschmann, da bomo mi danes kopačniško cesto na vrat, na nos uvrstili med okrajne ceste? Ali so se že zaslišali interesenti, na katere se sklicuje § 19? Ako je bila to resna želja gospoda Deschmanna, naj bi bil stavil dotični predlog v deželnem odboru, in ko bi bil tam za to dobil večino, bi bil predložil deželni odbor načrt dotične postave. Tako pa vidimo, da se ta njegov predlog niti resnim smatrati ne more, kajti on sam mora sprevideti, da ni mogoče, da bi danes sklepali: Kopač-niška cesta se uvrsti med okrajne ceste in cesta iz Zavodna se razvrsti. Poprej se morajo slišati dotične oblasti in interesenti.
Prepričan sem, da, ko bi bil kdo drug stavil enak predlog, bi bil gospod Deschmann prvi, ki bi ugovarjal: to ne gre, to je zoper postavo. Torej ne vem, kako v pomen ima predlog, kateri ne more biti sprejet.
V drugej vrsti pa moram omeniti še nekaj o načrtu nove cestne postave. Čemu bi bilo treba danes sklepati o katerigorizovanji kopačniške ceste, ako naj v prihodnji seji pride nov načrt cestne postave in nove kategorizacije cest. Tega ne urnem.
Iz vsega utemeljevanja pa je razvideti, kako je gospod Deschmann loškemu okraju posebno prijazen, on le pravi: koliko je okraj Idrija za ceste žrtvoval: «obwohl ber fteuerfräftige SSejirl Sad nidjt! get^an pat, Sbrta aber fo Dtel.» Ali niste pregledali izkaza o davkih v letnem poročilu? Iz tega se vidi, da plača okraj
idrijski na leto 82.702 gld. 47 kr., loški okraj pa 41.009 gld. 20 kr. neposrednjega davka. (Poslanec Deschmann — Slbgeorbneter Sefdjmamt: «Slerar!») Vprašam torej, kateri okraj je «fteuerfräftiger?» Tisti, ki polovico inenj, ali tisti, ki polovico več plačuje? Gospod Deschmann kliče «Aerar». Zato je ravno okraj idrijski «fteuerfrdftig», ker monlanerar polovico davkov plačuje; zato je pa v idrijskem okraji tudi lahko ceste delati s pomočjo montanerara. V Idriji ni nobene cestne tlake, že veliko let so nje prosti, in priklad imajo navadno 12 %, letos celo le 4 °/0. Loški okraj ima navadno 15 % priklad za ceste, zraven tega pa še tlako, t. j. posestniki posipavajo cesto. To je velik razloček in krivično je, ako se trdi: Loški okraj je prost bremen, v Idriji pa se jim tako strašansko hudo godi.
To sem le omenil, akoravno mislim, da se predlog gospoda Deschmanna ne bi bil sprejel, če jaz tudi besedice ne bi bil črhnil. Govoril sem le, da konsta-tujem, kako se gospod Deschmann pri vsakej priliki zoper loški okraj izjavlja.
;Abgcor&neter Pefdjnuutn:
gdj ijabe wirflidj ba! ©lüd, fo oft el fid) uw «Straffen» facfjen Ijanbelt unb tel) bal SBort ergreife, bom §errtt San» be!au!fd)uf!beifiper Setela in einer eben nidjt fefjr cotte» gialen SBeife (Veselost na levi — Weiterleit lini!) über meine ißflicpten all Sanbelaulfdjuflbeifiper belehrt ju Wer» ben. @1 Wirb fidj nod) tjeute ober ein anberelmal bie ©elegenpeit ergeben, wo id) meinem Werra Kollegen feine ülbftimmnngen im Sanbelaulfdjuffe ebenfall! ju ©emütlje führen fönnte (Veselost na levi — Weiterleit lini!), Weldje fpäter null unb nichtig finb, unb wo im goljen WauH’ ganj aubere Ülbftimmungen erfolgten, all bie! im Sanbelau!» fdfuffe ber gall war. gd) glaube balfer, baf! e! ein fefjr gefährliches gelb ift, auf weidfel fidj Werr Slbgeorbneter Setela begeben l)at, unb id) werbe nicht öerfaumen, ifjrn ba! 31t geeigneter ¿eit ju ©emütlje ju führen. (Veselost na levi. — Wäierfeit linll.) Slllein id) glaube, f)ier im Sanbtage bin idj Sanbtaglabgeorbneter (Odobravanje na desni — ¿nftimmung rechts) unb all foldjer oerpflidjtet, feberjeit meiner Slnfdjauung Slulbrud jn geben, ob biefelbe feit jener Qzit, wo ein galt im Sanbesaulfcfjuffe jur Sprache gelommen war, fid) geänbert pat ober nicht. ©! ift im Sanbelaulfdjuffe über ben öorliegenben ©egenftanb eine eingepenbe Seratpung nicht gepflogen worben; allein id) habe im ginanjaulfcpuffe ben Ümftanb betont, baf! bie «Sawobentpal=Strafje im öeridjte ganj oergeffen worben ift, unb baf! bie $oparaica»Straffe, wenn e! fid) um beren pfünfüge (Srpaltung panbelt, nidjt all aulgeriffene! ©lieb ju bepanbeln ift, fonbern pgleidj mit ber Sawobentlfai» Strafe; baper ich, Mien ift ber oereprte Werr Sanbe!» präfibent 3euge, ben Slntrag (teilte, bie SawobentpaLStrafje anfjugeben unb bie Sopacnica»Straffe al! SSejirflftrafje 31t erllären. gd) glaube, e! hätte feine Sföüpe oerurfacpt, einen bielbepglicpen Antrag p formuliren unb im hohen Waufe einpbringen. 2Sa! wir üom 93ep:f!=0trafjenau!fcpuffe S8i» fdhoffadl p erwarten haben, ba! wiffen wir im ooraul. Sie gntereffenten werben fagen: «Santit wollen wir nichts p tljun paben, inbem 83ifcpoflacf fid) immer biefer Strafe
gegeniiBer ttegati» toerijalten Ijat». Sdj feije nidjt ein, ttatum tneiit Stntrag nicijt ein fjeredjtigter ift, unb erjucEje nut baš fjofje §au§, bemfelben eine ttofjirorilenbe Unterftu&ung ent= gegeitjubringen, inbem mir fottft ttntfiid) ©efaf)r. laufen, bafž ein ijkajubij gefdjaffen rtmrbe bejuglidj bet (Midntng folc£)er Strašen al§ Sanbešftrafjen, tneidje gar feine SBic£)= tigleit fiir ben SBeriefjr fjaben, jonbern Moji in ftrategifdjer Šejieljung oon Sebeutmtg finb. tnare bies eine 9In= gelegenfjeit beg Sanbesausjdjufjeg, fidj mit ber 3Kifitar= beijorbe ing Sinoernefjmen ju je|en, bamit biefeg, menit meitere Sojten [idj IjerauSfteEen joEten, eine Unterjtii|ung gettmfjre.
Poslanec Detela:
Jaz bi le na to odgovoril, ker mi je gospod Desch-mann pomanjkanje kolegijalitete očital. Reči moram, da je to pomanjkanje le na njegovej strani; ker bi bilo prvo, ako misli staviti tak predlog, da to meni kot referentu za cestne zadeve r deželnem odboru pove, kader je čas, stvar razpravljati in rešiti. Res, da je stvar že v finančnem odseku omenil, ampak to je bilo predvčeraj popoldne, torej ravno tako prepozno, kakor danes tu v slavnem zboru; kajti ako gre za uvrstenje ceste, treba obravnave z interesentom in z oblastvom in pa načrta postave, ki se ne naredi brevi manu ne v finančnem odseku, ne tukaj v slavnem zboru.
Poročevalec dr. Poklukar:
Pri tej razpravi se človek spominja Preširnovih besed, ki pravi: «Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo ...» Prav tako se mi zdi, da je sedanja pravda za kopačniško cesto. Nihče jo ne mara in za to toliko prepirov. Mi jo ponujamo c. kr. eraru, la je ne mara, okrajni cestni odbor je ne mara, kaj ostaja, kakor oskrbovati jo, ker je vender v interesu dežele, da se cestne proge in prometne zveze, kadar so že z velikimi troski napravljene, saj ohranijo.
Gospod Deschmann je rekel, da bi bil to nevaren precedens. Se ve, da je; ampak ni prvi precedens, katerega imamo, saj imamo že nekaj takih najdenčkov, katere mora preskrbeti dežela. Poglejmo na dolenjsko stran, tudi tam stane vzdrževanje kakor tudi naprava cest mnogo novcev.
Dvomiti torej ne morem ne en trenutek, za kateri predlog bi glasoval. Rad bi sicer imel, da bi se našli drugi, kateri bi skrbeli za cesto, ampak ker sta mi na izbiro samo predlog gospoda poslanca Deschmanna in predlog deželnega odbora, se moram odločiti za zadnjega.
Kar je gospod Deschmann omenil nasproti odboru škofjeloškemu in kar je navajal na korist cestnemu odboru idrijskemu, to zna morebiti deloma res biti. Ugovarjalo se mu je že deloma glede idrijskega cestnega odbora, ker je tam lahko sklepati in polovico troskov narekati eraru, kar nas ne boli. Ampak tudi, ko bi vse resnično bilo, kar je gospod Deschmann govoril, bi le sledilo, da imamo dolžnost, tudi idrijski okrajni cestni odbor podpirati, ako pride v tak položaj, v kakoršnem je škofjeloški. Nihče ne taji, da za škofjeloški cestni okraj ta cesta nima skoro nobe-
nega pomena, to priznava tudi gospod Deschmann. Ako se torej on brani, da bi dežela za to leto še prevzela oskrbovanje, in ako za to govori, naj bi se cesta precej uvrstila, mislim, da prehitro ravna. Saj znamo, da bomo o kategorizaciji cest menda še letos imeli priliko govoriti. Takrat bomo mogli mirnim duhom preudarjati vse razmere, naj bode potem cesta na Notranjskem, Dolenjskem ali Gorenjskem. Popolnoma mirno bomo pretehtavali, kaj naj spada v vrsto deželnih cest, kaj naj ostane okrajna cesta, kaj naj bode občinska cesta. Zatorej predlagam, naj se danes ne pritrjuje predlogu gospoda Deschmanna, ampak od-sekovemu predlogu.
Deželni glavar:
Nasproti predlogu finančnega odseka št. 3. stavil je gospod poslanec Deschmann drug nasvet, o katerem bomo najpred glasovali.
Prosim gospode, ki so za predlog gospoda poslanca Deschmanna, naj blagovole se vzdigniti.
(Se odkloni. — 2Bitb abgelefjnt.)
Predlog je ostal v manjšini.
Preidemo torej k glasovanju o predlogu finančnega odseka št. 3. Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blagovole vstati.
(Obvelja. — Sfngcnommen.)
Poročevalec dr. Poklukar:
Ker obsega predlog finančnega odseka tri točke in bi se moglo smatrati potrebno, da se ta sklep odobri tudi v tretjem branji, predlagam, naj se to precej vrši, in nasvetujem, da se ravno v drugem branji sprejetim predlogom pritrdi tudi v tretjem branji.
(Obvelja. — 9Ingenontmen.)
7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mestne občine Ljubljanske, da bi se na zaklad prisilne delalnice prevzel znesek 800 gld., katerega je občina plačala usmiljenim sestram za dovoljenje porabe nekaterih prostorov v hiralnici v namen bolnišnice za silo za kolera-bolne.
7. 2Jiiuti>lid)er Seridjt bež giwnt§aužjc|uiiež liber bic	ber Stabtgenteinbe £atbad) unt tteber=
ttaf)inc bež bon tijr att bie barniljersige« ©d)ttiefierit tocgen ®eftattmig ber $enu$utig einiger Socalb tfite« bež 0ted)cnIjflttfež alž (S^olera^otijfpitai bc* ¿aljlten Setragež bon 800 fl. auf ben Btoattgž* arbeitžljaužfotib.
$erid)terE«tte* £udutmmt:
(prijet Sanbtag! ®er ©egenftanb, iiber tteldjen idj Ijeute Seridjt ju erftatten bie Sljre f)abe, fjat jdjon einmal, unb jttiar in ber @i|ung t>om 4. Sanner 1887, bie geefjrten
31*
Herren befdjäftiget unb auch gu ausführlichen ©ebatten ¡Ber* anlaffung gegeben, meSbalb ich glaube, mich nur bar auf befdjränfen gu bürfen, ben @ang ber SSerijanblung in biefer Singelegenijeit furg gu recapituliren. Slls int Sabre 1886 bie Si)oiera=@efaf)r nabe mar, bat bie ©tabtgemeinbe Sai* badf mit ber Kongregation ber ©djmeftern ber djriftlidjen Siebe einen Vertrag abgefdjloffen, bemgufolge im SofefS* ©pitale gur Slufnabme etmaiger ©i>oterairanier ein Raffen* ber ¡Raum referbirt merben muffte, ©er ¡Bertrag mar in ber SSeife abgefaf§t, bafS bie ©tabtgemeinbe Saibach, menn ber betreffenbe Staunt iticfjt benüigt merben füllte, ben barm» bergigen ©djroeftern 200 fl. Kntfdjäbigung gu gablen hätte, für ben gabt aber, bafS auch nur ein (£b°ierairanier barin untergebracbt merben mürbe, füllte eS ¡Pflidjt ber ©tabt* gemeinbe fein, eine Kntfdjäbigung üon 1000 fl., alfo 800 fl. mehr, gu befahlen. S^atfädEjlicfi finb im £)tefigert gmangS* arbeit§baufe einige ©träflinge an ber CStjolera erfranft, unb bie gmangSarbeitSbauS^ßermaltung bat ficb, menn ich nicht irre, ungefähr im Dftober beS Sal)re§ 1886 an bie ©tabt* gemeinbe mit bet Slnfrage gemenbet, ob biefelbe bereit märe, bie erfranften .Qmänglinge in biefem ©pitale gu unterbeut» gen. ©ie ©tabtgemeinbe bat fidj bamit einoerftanben er* Märt, unb es mürben — menn ich nicht irre — 5 franfe 3mänglinge in bas ©pital aufgenommen, meldje and) barin geftorben finb. ©iefe Uebertragung ber djoleralranlen Ümänglinge au§ bent ¿JmangSarbeitsbaufe in bas ©pital im @ied)enbaufe bat in ber ©tabtbeüölferung eine grofje Slufregung beroorgerufen, ttnb anbererfeitS beforgte bie ©tabt» gemeinbe auch, bafS, mentt in ber ©tabt Saibach felbft bie Kbolera fiel) oerbreiten mürbe, es oiedeidjt an Staunt für anbere Kbolerafranfe gebrechen iöunte unb unterfagte bie meitere Slufnabme bon gmänglingen im ©iecbenbaitfe. Sn» folge beffen fab fidf ber SanbeSauSfdjufS gegmungen, gur Unterbringung franler $mänglinge an bie Krridjtung einer eigenen Kbolera»9fiotbbarade gu fcbreiten. «Später bat fiel) bie ©tabtgemeinbe mit ber ¡Rechnung über 1004 fl. 62 fr. an ben SanbeSauSfdbufS gemeubet, in melcher ber ¡Betrag bon 800 fl. eingeftellt mar, melden fie auS bem (Srunbe an bie Kongregation ber barmbergigen ©bbmeftern mehr begabt batte, meil in bem ©pitale mirflicb d)olerafranfe grnäng* linge ausgenommen mürben, ©er SanbeSattSfdjitfS ift auf baS_9Infinnen ber ©tabtgemeinbe nic£)t eingegangen, fonbern liquibirte nur 264 fl. 62 fr. für bie 5 .gmänglinge, melcfje im ©pitale Slufnaljme gefunben batten, lehnte jebod) bie Qaiy-lung ber 800 fl. ab, nadjbetn oon ber ¡BorauSfefjung aus* gegangen mürbe, bafS bie ©tabtgemeinbe in jebem gade üerpflicbtet mar, ein geeignetes Socale bergufteiiett unb für bie Slufnabme bon Kbolerafrattfen bereit gu halten unb bie SluSgabe bon 800 fl. baber nicht bem Sanbe aufgubürben fei. ©er hohe Sanbtag bat fidj in ber ©ifsung bom 4. Sän* ner 1887 biefer 91nfd)amtng beS SanbeSauSfcbuffeS an» gefcbloffen unb beffen ¡Borgang gutgeijeifgen.
©ie ©tabtgemeinbe Saibacb mar aber noch immer nicht beruhigt, trat mit einer meiteren ¡Borftedung an ben SanbeSauSfdbufS heran unb berlangte neuerbingS bie Gablung bon 800 fl. ©er SanbeSauSfdbufS t^eilte barauf ber ©tabt* gemeinbe ben ¡Befcblufs beS hoben SanbtageS mit, bemgufolge er nicht ermächtiget fei, bie gorberung gu liquibiren. ©arauf* hin hat bie ©tabtgemeinbe eine neue Petition eingebracht unb gemünfdjt, ber SanbeSauSfdmfS möchte biefe Singeiegen» beit nochmals bem fmben Sanbtage bortragen. ©er ginang»
attSfchufS bat biefe ¡Petition ber ©tabtgemeinbe ertoogen unb gefunben, bafS baS ¡Begehren bom ¡RecbtSftanbpunfte auS nicht gerechtfertigt erfcheine, bafS jebocf) ¡BidigfeitSgrünbe bafür fpreeben, bafS menigftenS ein ©heil biefer SluSlagen bom Sanbe gu übernehmen märe, ba es factum ift, bafS feine anberen Krfranfungen an ber Kbolera borgefommen finb, als bei ben gmänglingen,	baber, menn feine
fold)en erfranft mären, bie ©tabtgemeinbe bie 800 fl. nicht gu gablen gehabt hätte. SlnS ¡BidigfeitSgrünben alfo bat ber QmtangauSfdjufS fich gu folgenbem Einträge geeinigt:
«©er hohe Sanbtag mode befcbliefjen:
©er SanbeSauSfdbufS mirb ermächtiget, unter SBabrung beS ¡RechtSftanbpunfteS ber ©tabtgemeinbe Saibach auS ¡BidigfeitSrüdfichten einen KntfchäbigungSbetrag bon meiteren 400 ff. für bie Unterbringung unb ¡Berpflegung ber im Sabre 1886 an ber Kbolera erfranften gmänglinge aus bem gmangSarbeitSbauSfonbe unter ber ¡Bebingmtg gu leiften, bafS bie ©tabtgemeinbe Saibach auf ade meiteren Slnfpritdje bieSfaHS bergicf)tet. >
Sm ¡Ramen beS girtangausfdjuffeS empfehle ich liefen Slntrag ber Slnnaljme beS hoben §aufeS.
^bgeorimeter Pefd)mann:
Sdj bitte umS SBort! Kben biefer ffad, über melden jefct ber hohe Sanbtag fdjlüfftg merben fod, ift ein neuer* lidjer ¡BemeiS bafür, melchen ©chmierigfeiten ein ¡Referent im SanbeSauSfdbuffe auSgefept ift, falls er gemiffe Slnträge gu fteden unb für biefelben auch eingutreten bat. StlS bie ©tabtgemeinbe Saibach guerft mit biefem Slnfinnen an ben SanbeSauSfdbufS beranfam, bafS ihr ber ¡Betrag üon 800 fl. für bie gehabten SluSlagen beS Kbolera*3fotbfpitaleS, melchen fie an bie barmbergigen ©cbmeftern flüffig machen mufste, auSbegahtt merben möge, habe ich im SanbeSauSfcbuffe mit ¡Rüdficbt auf baS üöllig unbegrünbete ¡Bedungen ben Sin» trag auf Slbmeifung geftedt unb auch bie guftimmung beS SanbeSauSfcbuffeS erhalten, ©emgufolge ift im ¡Borjabre ber betreffenbe ¡Bericht an ben hoben Sanbtag ausgearbeitet morben, unb ber b°be Sanbtag bat im ¡Borjabre biefen ¡Befcblufs beS SanbeSauSfcbuffeS gur genebmigenben fiennt» nis genommen, ©eit bem oorigen Sabre finb in biefer Slngelegenheit gar feine anberen ¡8erf)ältniffe eingetreten. KS hat gma.r ber §err ¡Berichterftatter ermähnt, bafS fich ¡BidigfeitSrüdfichten geltenb machen laffen, aber ich farm barin nicht mit ihm übereinftimmen. Söitrbe eS fich um ¡BidigfeitSgrünbe hanbeln, jo märe auch ich benfelben nicht ungugänglid), ich bin gemijs ber erfte, ber foldje gu mür» bigen meifj. SIdein, maS ift benn bei ber ©tabtgemeinbe eingetreten? ©iefelbe mürbe, mie auS bem ¡RecbenfchaftS* berichte beS SanbeSauSfcbuffeS gu erfeben ift, neuerbingS üom SanbeSauSfcbuffe erfudjt, für ben galt, als bie Kbolera ober fonft eine Kpibemie im gmangSarbeitSbaufe unb in ben SanbeSmobltbätigfeitSanftalten auSbrechen fodte, bie Krfranften in ii>r Kbolera*9iotbipital aufgunebmen. ©arauf* bin erflärte biefelbe, fie merbe es mobl begüglich ber üom biefigen ©pitale abgegebenen Uranien tbun, feineSmegS jebodi begüglich ber gmänglinge, inbem fie meinte, bafS Seute folgen ©chlageS nid|t mit anberen redjtfcbaffenen Sranfen im Kbolera*iRotbfpitale untergebracht merben fönnen. Heber biefe Steuerung ber ©tabtgemeinbe bat fefjon ber üerehrte §err ¡Referent Sudmann gelegentlich ber Krlebigung
beS fRec^euf<ä)aftgBericOteS baS Sßort ergriffen unb gegen eine folc$e Stnfdjauung Verwahrung eingelegt. Sh fomme nur auS bem @runbe betrauf ¿urücf, unt ju conftattren, bafs uns oon ©eite ber ©tabtgemeinbe ein (Sntgegenfominen nicht erwiefen ttmrbe, mol)! aber baS 91nfinnen_ an uns geftellt wirb, bie 800 fl. flüffig ju ma^en. ülllein, wenn baS Sffiort «noblesse oblige» ant ij$ta|e gewefen Wäre, fo war eS bei ber ©tabtgemeinbe bezüglich ber ¿ufünftigen Aufnahme oon ßwänglingen inS (Sholerafpital, wo eS ftd^ boeb um äRenfhen fjanbelt, eine anbere Antwort gu geben.
3m ginanjauSfhuffe war wieber id) ber ©njtge, ber bie ehemalige ?ßofition beS 2anbeSauSfhuffeS oertfjetbtgte. 3* erflärte mich mit alter (Sntfdjiebenljeit bagegen. _ @S waren eben bie Herren 2anbeSauSfhufsbeifit3er biejenigen, weihe eine nachträgliche Zahlung beantragt ijaben. (Ve-selost na levi in klici: — Weiterleit tinfS unb Stufe. «Cujte! Cujte!») 3h mufS jebod) gefielen, bafs id) bem ßerrn Ibgeorbneten ®etela, ber 400 fl. beantragte, nadp bem früher fefjon oon anberer ©eite ein Eintrag auf ^atjtung non 500 fl. geftellt würbe, beSf)alb feinen Vorwurf mache. 3* bin feft überzeugt, er l)at es in ber guten Meinung unb in ber guten Stbfidjt getljan, biefe unliebfame Sin* gelegettfjeit einmal bei ©eite ju jdjaffett, weshalb id) iljm aitd) feinen Vorwurf machen will. SlKein id) finbe eS and) erflärlidö, bafs mehrere ber Werren 2anbe§au§jd)uf§beift|er m biefer Stbftimmung burd) eine anbere Rüdfidfi fidj leiten liefen, nämlich bie, bafs fegt eine (Monte ber ßwänglinge im ftäbtifdjen ©holera*Rothfpitale untergebrad)t ift, wo id) offen geftefien mufS, bafs uns bie ©tabtgemeinbe aus einer großen Verlegenheit geholfen f)at. Slber bafür hat bie Stabt* gemeinbe aut| ein bene, fie vermietet ii)re fonft leer* ftebenben 2ocalitäten um einen guten SRietginS, benn fie bat uns biefelben tiermietet, nad)bem iijre Verljanbiungen mit bem 9Rilitär*2lerar abgebrochen worben finb. GS ift bie§ alfo ein gegenseitiges @e)d)äft, wo man jagen fann, bafs ber 2anbeSauSfhujS unb baS 2anb eine willfommene llnterfunft für ihre .Qwänglinge gefunben haben, anberer* feit! aber auc!) bie ©tabtgemeinbe ein GsrträgniS fjat tion ihren 2ocalitäten, bie fonft leer fteljeu müßten. SlHein feit bem lebten Vefhluffe bes ginangauSfhuffeS ift eine totale Slenberung in biefem Sertjältniffe eingetreten. 2Bie ben Werren befannt ift, madjt es bie 931atternfranf£)eit, wellte ft* in unferer ©tabt eben je|t rafd) tierbreitet, nottjwenbig, bafs ba§ ei)Dlera=9ioti)fpitai jur Slufnaljme etwaiger Blattern* franfer bereit gehalten werbe, unb e§ tritt nun jene Ve* ftimmung unferer Vereinbarung mit ber ©tabtgemeinbe in äöirffamfeit, wornad) wir »erpfliditet finb, fofort baS Rotfj= foital räumen gu laffen. Run, baS ift je|t ein Umftanb, mo ber große Vortf)eil, welcher auS ber SDiStocirung einer 3wängling§colonie im ©pitale bem 2anbe erwadjfen ift, in grage geftellt ift, unb wir uns in Verlegenheit befinben, wo bie bebeutenbe Slnjal)! ber Qwänglinge untergebradjt werben fall. ©erabe mit Rüdfid)t auf biefen Umftanb aber würbe tion ber Majorität beS ginangauSfhuffeS bod) ber tiorlte* genbe VefhlufS gefafst, mit welkem id) mid) nidjt euttier* ftanben erflären fann unb ber einer Gorrectur ober emeS QufaheS bringenb bebarf. ©efetjt ben galt nämlid), bafs im QwangSarbeitSfjaufe, waS ja leiht möglich ift, bie Vlattern=®pibemie auSbrid)t, wo folten_ wir mit nuferen Traufen l)in ? ®ie ©tabtgemeinbe oerweigert uns bie Stuf* nähme ber an ber Gpibemie erfranften Qwänglinge, unb
e§ ift bie (Mutualität nic^t auSgefhloffen, bafs wir in bie Rotfjwenbigfeit oerfe|t würben, ein neues Rot^fpital ju bauen, obwohl unS bie alte Parade im oorigen 3a^re f^on 1000 fl. gefoftet fjat. 3u biefer im SSotjafjre erbauten Sa* rade werben je^t einige arbeitenbe ßwänglinge unterbracht, weil wir feine anbereit Räume mefjr für biefelben hoben, alfo wirb eS abfolut notI)wenbig fein, wenn heuer wieber flattern ober eine anbere ©pibemie auftreten, bafs wieber mit ber ©tabtgemeinbe wegen Uebernahme ber Traufen in ihr ©pital Serhanblungen gepflogen werben. Sch würbe baper mir erlauben, ju biefem Sintrage nod) folgenben Sufahantrag ju fteKen:	,	_ „
«unb im gälte auSbrechenber (Spibemie bie linge unter ben nämlichen Sebingungen in ihr Spibemie* fpital aufnimmt, wie bieS ben 2anbeSWohlthütigfeitSanftalten jugeftanben worben ift.»	,	.
®aS wäre meiner SReinung nach bie weitere Sebin* gung, woburd) gerabe bie grflärung ber ©tabtgemeinbe, welche auf ©eite 111 beS Red)enfd)aft§berid)teS erfidjtlid) ift, ihre ©anirung finbet.
faubeehauptmann:
3h bitte biejenigen .öerrett, weihe ben ßufapantrag be§ §errn Slbgeorbneten ®efhmann nnterftüpen, fih ju erheben. (Se podpira. — SBirb unterftüht.)
Poslanec ces. svet. Murnik:
Slavni zbor! V resnici se mi še sanjalo ni, da bi pri tej priliki moral nekoliko besedi spregovoriti. Ali ker se je že čudna razmera v deželno zbornico spravila, da si gospodje deželni odborniki očitajo, ali vsaj pravijo drug drugemu: ti si tako glasoval, ti tako, spravilo me je do tega, da moram nekoliko spregovoriti in popraviti to, kar je gospod predgovornik o sklepih deželnega odbora o tej stvari govoril.
Že lanskega leta, ko se je ta stvar obravnavala v finančnem odseku, nisem pritrdil razlogom, katere je večina finančnega odseka sprejela. Slavni zbor je lanskega leta sklenil to, kar nam je častiti gospod poročevalec danes naznanil in pozneje je stvar zopet prišla v deželnem odboru v obravnavo. Kaj pa more deželni odbornik pri takej priliki narediti? Ali bode rekel: «meni nič mar, kar je slavni zbor sklenil,» ne, on se mora upogniti in reč zvršiti v smislu sklepov ; deželnega zbora. To je bilo za mene merodajno in sem to še celo na dotični akt zapisal. Nisem se torej ' nikoli zlagal z razlogi večine in sem bil za to, da se '	mestni občini ta svota dovoli, udal sem se pa sklepu
1	slavnega zbora.
>	Prosim, da se to na znanje vzame in s tem po-
| pravijo trditve gospoda predgovornika.
s	^bgcarbncter pcfhu»«««*
l	Sh bitte ju einer factifdjen Berichtigung bas SBort! I 3h h^e bitrdjauS nidjt gejagt, bafs im 2anbesausfhufje e über bie Slbweifung jenes SlnfudjenS ber ©tabtgemeinbe t	um glüffigmahung ber 800 fl. ein einftimmiger BefhlufS
* gefafst worben fei, fonbern ih h“be nur gejagt, eS war ö ber BefhlufS baS 2anbeSauSfhuiieS, unb ih erfläre, bafs
$err 2anbe§aužfdjufš6etft$er äRurnif tmrflidj jeber fjcit ben Stanbpunlt eingenommen tjat, baf§ ber ©tabtgemeinbe bie Betreffenbe .gafrfung ju reiften fei, bafž aber ¿err ütfurntf für ben feinerjeitigen ©efci)iuf§ bež Sanbešauž» fcfjuffež gemefen märe, baž f)abe idj burdjauž ntcfjt gefagt.
Poslanec Grasselli:
Slavni zbor! Gospod poslanec Deschmann sicer ni ugovarjal predlogu, katerega priporoča gospod poročevalec finančnega odseka, nego zdelo se mu je le potrebno dodati mu še nek pristavek. Ne bi torej imel povoda poprijeti besedo, ako ne bi bil prisiljen nekoliko popravljati nekatere trditve gospoda predgovornika.
Gospod Deschmann je odklonitev sprejema prisil jencev v bolnico za silo tolmačil tako, da je izvirala iz pomanjkanja humanilete od strani mestne občine ljubljanske. Temu moram odločno ugovarjati. Sicer ne bom prikrival svojega osebnega mnenja, da se hu-manileta v obče baš v zavodih, kakor je prisilna delar-nica, ali v zavodih, kakor so ječe, dandanes morebiti pač pretirava, ali oziri humanitete nikakor niso motili mestne občine pri tem sklepanji, ker mestna občina nikakor ne odreka prisiljencu pravice, da ga je «tudi nekako smatrati za človeka», kakor je gospod Deschmann rekel. Uzrok, gospoda moja, uzrok je bil le ta, kakor sem že v tej zbornici, če se ne motim, povdarjal večkrat, da je vender nekoliko pomislekov in po mojem prepričanji upravičenih pomislekov, da se taki ljudje, kakor so prisiljenci — in kdor te vrste ljudi pozna in ve, iz kakšnih elementov se rekrutujejo, bode temu pritrdil, — da ni lahko mogoče, take ljudi spravljati brez vseh ozirov v iste prostore z drugimi bolniki, da je treba skrbeti za posebno varstvo in da tega varstva ni mogla prevzeti mestna občina.
Gospod poročevalec je že povdarjal, da je bil finančni odsek tega mnenja, da s pravnega stališča ni odobravati odklonitve mestne občine, ker s pravnega stališča ni utemeljena. Mi pač te pravde tukaj ne bomo dognali, mislim pa, da je vsaj istotako opravičeno stališče mestne občine, kakor je dozdevno opravičeno stališče deželnega odbora in prejšnje stališče visoke te zbornice.
Faktum je, da c. kr. kaznilnica ni bila tega mnenja, da je mestna občina dolžna sprejemati bolnike iz kaznilnice, nego da je le vprašala, ali jih more in hoče sprejeti. Faktum je, da je istotako vojaštvo bilo tega mnenja in le vprašalo, ali jih moremo sprejeti, ker bi sicer preskrbelo samo potrebne prostore, in v popolnoma enakih okolnostih je po mojih nazorih tudi prisilna delarnica, ki ne more poštevati se, da bi spadala k mestnej občini, ker so njeni neprostovoljni prebivalci izvzeti od vpljiva mestne gospodske.
Torej nikakor ne zaradi tega, ker bi mestna občina ne smatrala prisiljence za ljudi, ampak z ozirom na druge bolnike, ki bi imeli priti v to bčlnico, in z ozirom na občo nevoljo, ki se je oglasila v Ljubljani, ko so Stanovniki ^ ljubljanski zvedeli, kakšni ljudje se nahajajo v tej bölniei in kakšne druščine je pričakovati bolnikom, ako bi kateri prihajali iz Ljubljane, je
mestna občina morala ustaviti nadalje sprejemanje, pa tudi zaradi tega, ker so bili prostori v hiralnici pač skromni, da ne rečem pičli.
Najmenj umestno pa je, očitati mestni občini, da se pri tej priliki ni obnašala «nobel» in da bi bila noblesa zahtevala, naj bi ona te troske prevzela. Po nazorih gospoda Deschmanna obstoji menda noblesa v tem, da mestna občina plačuje troške za druge ljudi. Potem je meni popolnoma umevno, kako je to, da je gospod poslanec Deschmann tudi glasoval za zakon, s katerim se je mestna občina ljubljanska privzela glede šolskih priklad za normalno-šolski zaklad, ker vsled te postave je naložena mestni občini ljubljanski tolika noblesa, da mora plačevati tudi za šole po kmetih. V tem oziru moram reči, da je gospod Deschmann res s tem svojim postopanjem dokazal konsekvenco, na katero se mu potrebno zdi pri vsaki priliki toliko uvažanja pokladati.
Kar se pa tiče druge stvari, katero je gospod poslanec Deschmann še navajal, zlasti, da bode treba izpraznili novo bolnico za silo, katero je mesto sezidalo in sedaj prepustilo prisiljencem, lahko potolažim gospoda poslanca Deschmanna, da na srečo ne bode prišlo do tega, da torej gospod referent v deželnem odboru zaradi teh stvari ne bode imel nobenih sitnosti.^ ker med tem časom, ko je bila zadnja seja finančnega odseka, se je zopet nekaj spremenilo, posrečilo se je namreč mestni občini, dobiti drug prostor za slučaj, ko bi epidemija v Ljubljani napredovala tako, da deželna bdlnica ne bi mogia več sprejemati kozavih. Sicer pa ne morem umeti, v kakšni zvezi je napredovanje kozave bolezni z vprašanjem o odškodnini za vlanske kolerozne bolnike, in mislim, da, ko mestna občina ne bi hotela sprejemati sedaj kozavih prisiljencev, deželni odbor ne bi prišel v zadrego, ker ima še vedno tisto barako, katero je pred prisilno delavnico zgradil lanskega leta, oziroma predvlanskim zaiadi kolere, in tista baraka bi se bila lahko spraznila, tako, da prisilna delarnica ne bi bila prišla v ni-kakoršno zadrego.
Čeravno pristavek, katerega priporoča gospod poslanec Deschmann, ni posebno nevaren, vender mislim, da ni nikakor umesten, ali da je vsaj popolnoma nepotreben, ker mestna občina gotovo ne bode brez uzroka niti po nepotrebnem odvračala bolnikov iz svoje bdlnice za silo. Če je deželni zastop «entgegen» fcmtntenb» nasproti mestni občini — in mestna občina hvaležno pozdravlja vsak tak «©ntgegenfommen» — bodi visoki zbor preverjen, da niti mestna občina ne bode zaostajala v takih slučajih za visokim deželnim zborom ali odborom, ako bode treba deželi pomagati iz kake zadrege.
Iz vseh navedenih razlogov se mi dostavek gospoda Deschmanna k predlogu finančnega odseka zdi popolnoma nepotreben, in zatorej se osmeljam pričakovati, da ga bode odklonil visoki deželni zbor. Moja dolžnost bi bila sicer morda, segati dalje, nego sega finančnega odseka predlog, in priporočati, da bi slavni zbor blagovolil povrniti mestu vse troške; ali z ozirom na malo upanje, katero bi tak predlog imel za to, da prodere, se ne predrznem tratiti časa visokega dežel-
nega zbora in prosim, da deželni zbor sprejme predlog finančnega odseka, a to brez dostavka g. Deschmanna.
^brjeorimeter 0aron ^pfaltrern:
$cp bitte um§ SBort! SBenn man foicpe Debatten pört, jo motate man beinahe glauben, baf» bte Slngeiegenpeit beg ©anitätgbienfteg in train bom jRecptgftanbpunfte gar nidjt geregelt ift, ober als ob bie ©auitätggefepe blofj big an bie ©renjen be§ ißomöriumg ber ©tabt Saibadj reifen, innerhalb betreiben aber niept gelten mürben, unb bocfj enthält bag ©efep bie Veftimmung, bafs bie Uebermacpung beg ©anitätgbienfteg in ben ©emeinben ©acpe ber potittjdjeu Sanbegbepörbe ift unb bafg biefe uerpfticptet ift, einjufepreiten, menn eine ©emeinbe ipren ißflicpten niept gerecht mirb. SBie Ijat eg fiel; nun jur Beit ber ©poleragefapr mit ber ©tabtgemeinbe Saibac^ üerpalten? @g mar in ber ©tabt Saibacp eigentlich) für bie ©polera nidjtg oorgeforgt, fonbern eg mürbe fiep bei ben ©cpmeftern ber cpriftlicpen Siebe gemiffermafjen ein ißiatf gefefjaffert precario modo unb aucp unter feljr conlanten Vebinguttgen, nämlidj um eine 93agatelle, menn bie betreffenben jftäumiiepfeiten niept notp® menbig merben mürben, fonft um etmag mepr. Sa, frage idj, egiftirt unfere Bwatt9§ar^e^§an^a^ innerpalb ober aufjerpafb beg jßomöriuntg uon Saibad)? Sd) glaube erftereg, unb menn bieg fiep fo üerpält, bann finb bie Bwänglinge ebenfo Vemopner oon Saibad) alg jeber anbere, unb menn bie ©tabt Saibad) im ^gemeinen naep bem _@efefee mie iebe anbere ©emeinbe bie Verpftidjtung £)at, für ben ff ad alfo, bafg für biefe ©efepe Saibad) niept eine Siidjtgiltig® feitginfel bitbet, fo mufg fie ebenfo für bie SBemoptter beg Bmanggarbeitgpaufeg ©orge tragen, mie für jeben anberen Bürger ber ©tabt Saibad). (Veselost na levi. —■ Weiterleit linfg.) äöenn eg ©runbfap ber ©tabtgemeinbe Saibad ift, bafg Seute oon biefem ©cplage, mie bie B^dtigiinge finb, nic£)t in iprem ©pitale unterjubringen finb, fo glaube idj, bafg anbere Seide, metdje, mie mein Wert Stavbar jut Sinfen fiep auggebrüdt pat, fjumanitat im Werken tragen, anberer ÜKeinung finb. (Odobravanje na desni. — S3et® fall reeptg.) 21lfo idj fage, mie !am bemt bamalg bag Sanb baju, eine eigene ©pitaig®9iotpbaracfe um 1000 fl. ju bauen, begmegen, meil ber ÜJtagiftrat bie Siufnapme oon epoiera® Ironien Bmänglingen in fein ©pital oermeigert fjat? ©nt® meber ift ber DJtagiftrat nad) bem ©efepe oerpflidpet, für berlei tränte Stnftalten ju treffen, ober ift er eg nidjt. Sd) glaube, ja, unb menn ja, fo bat er oom Sanbe nidjtg ju begepren. Sticptsbeftoroeniger t)at ber Sanbegaugfcpitfg 200 unb fo oiel ©ulben liquibirt. @g merben t)eute mieber 800 fl. oerlangt, unb fo fommen bie paar t£t)oterairanfen, menn mir biefen ülnforberungen geredet merben, auf netto 2000 fl. ju fiepen. 200 fl. finb bejaplt morben, 800 fl. merben peute oerlangt, unb 1000 fl. paben dir fpr bie ÜBaracfe auggegeben, melcpe mir bauen mufgten, meil ber ÜDiagiftrat feiner ©cpulbigfeit nidjt nadjgelommen ift. ®ag finb Boftänbe, oon benen gejagt merben mufg, bafg fie ein gereepteg Staunen unb ben größten llnmiden erregen müffen, unb menn bie pope Sanbegregierung in train eg für an® gemeffen eraeptet, ju folcpen Betäuben jn fepmeigen, fo ift bieg eine ©acpe, über melcpe icp niept genug ftaunen fann. S)ag ift meine Slnficpt über biefen Quillt unb ber ©ninb, marum icp gegen ben Eintrag ftimmen merbe.
^bgeorintetcr Jlejcpntamt:
Sdp pabe gegenüber ben Slagfüprungen beg Werrn Vürgermeifterg eine factifcpe Veridjtigung oorjubringen. @r erllärte nämlicp, bafg meine Veforgnig, bafg bag Ototpfpital geräumt merben müffe, niept gereeptfertiget fei. Sdp lann midp biegfadg nur auf bie B1## beg Sßagiftrateg berufen, meldpe an ben Sanbegaugfdjufg gelangt ift, unb morin eg peifjt: «fofort räumen», morauf aucp an bie Vermattung ber Bdanggarbeitganftalt bie entfpreepenbe Sßeifung er® gangen ift.
fanbeopräpiient ¿freiperr t>. Winkler:
Scp bitte umg SBort! Scp pabe nur Sßenigeg bem Werrn Vorrebner Baron Slpfaltrern ju ermibern, melcper feinem ©rftaunen barüber Slugbrucf gegeben pat, bafg bie Sanbegbepörbe ju bem Vorgepen ber ©tabtgemeinbe Sai® badp gefdpmiegen pabe. Sdp lann in biefer Slngelegenpeit nur ermäpnen, bafg bie Sanbegbepörbe bie nötpigen fani® tären Slnorbnungen fomopl an bie Sanbgemeinben alg aucp an bie ©tabtgemeinbe Saibadj erlaffen unb bafg fie, infoferne eg überpaupt in iprer äftaept lag, bag Stötpige oeranlafgt pat, bafg ipre ÜSeifungen aucp befolgt mürben. SSenn eg jn SDifferenjen bejüglicfj ber ft’ranlen beg Btoauggarbeitg® paufeg jmifcpen bem Sanbegaugfdpuffe unb ber ©tabtgemeinbe gelommen ift, fo lann baraug füglicp nidjt ein Verfcpulben ber Sanbegregierung abgeleitet merben. Dcadjbem bie ©tabt® gemeinbe erllärt patte, bafg fie gegenüber ben Slnforbe® rungen ganzer Slnftalten unb namentlicp ber Bdaugg® arbeitsanftalt mit einem SKannjcpaftgftanbe oon über 400 Snbioibuen, menn ba ber Spoleraperb entftepen follte, niept auflommen unb für bie Slufnapme ader iranfenB'oäng® linge niipt ©orge tragen lönne, finb jmifepen bem 3lia® giftrate unb bem Sanbegaugfdpuffe Verpanblungeti gepflogen morben. @g mürbe eine ©nquete unter meinem Vorfipe ab® gepalten, mobei man fiep einigte, bafg jur Slufnapme Iranler Bmänglinge, menn noep meiterg im Bwanggarbeitgpaufe bie g^oiera i)errfd)en foHtef eine 9ioti)bciracfe ju erbauen fei. Sn biefer Vejiepung ift oolleg ©inoernepmen erjielt morben, unb eg pat fiep überpaupt bie Sanbegregierung in ber ganjen ülngelegenpeit gar leinen Vormurf ju maepeu. ®ieg molite idj gegenüber ben ?tusfüprungen beg Werrn Vorrebners bemerlen.
Poslanec Grasselli:
Slavni zbor! Gospod poslanec Deschmann se je čudil, da sem poudarjal prej, da je ravno v poslednjih 24 urah situacija se zopet spremenila. Mestni magistrat je skušal, kar je bilo v njegovi moči, iskal je dolgo po vsem mestu, da bi za bdlnico za silo za kozave dobil primeren prostor. Vsi poskusi so bili zastonj, in prišlo je vsled pritiska od zdravniške strani do tega, da je mestni magistrat v poslednji seji sklenil, ker ni drugače mogoče in če se vender še ne posreči dobiti drug prostor, odpovedati prisilnej delarnici bolnico za silo. Včeraj se je pa posrečilo dobiti drug prostor in zaradi tega ne bode treba izprazniti nove mestne bolnice za silo. (Poslanec Deschmann — Slbgeorbneter SDefdjmann: SSir paben nodj feine Sntimation erpalten!) Gospod Deschmann se čudi, da tega še zvedel ni, a moram reči, da jaz sam to šele poldrugo uro vem,
torej bi bilo čudno, ko bi deželni odbor in gospod referent že bila intimirana o tem.
|3erid)terjtfltter gudtmann:
Sen Kedjtšftanbpunft Betreffs bes SegeljrenS ber Stabt» gemeinbe Saibad) tjat Bereits ber oerefjrte Werr Sarmi Apfaltrern gegenüber bem §errn Sürgermeifter bargelegt. Sd) hätte alfo nur ijinjujufügen, bafs meiner Anfidjt nad), bie Stabtgemeinbe für ben AuSbrud) einer Spibemie nidjt nur oerpflidjtet ift, für ihre tranfen innerhalb beS ißo» möriumS Sorge ju tragen, fonbern bafs eS ifjre iPflidjt ift, Sranfe, üon wo immer fie and) l)er gefommen fein mögen, in ihrem Spitale aufjune^men; benn nad) bem ŠteidfSgefefje oom 5. SJtärj 1862, Artifel V, Abfa| 5, ift bie ©efunbljeitspolijei bem fetbftftänbigen SSirfungSfreife ber ©emeinben jugewiefen, unb § 13 ber 6t)oIera = Sn= ftructiou fagt bann auSbrüdtid): «Sie ©^otera=Äranfen finb unter bie Obforge ber nädjft erreichbaren ©emeinbe ju fteßen.»
golglid) ift bie ©emeinbe oerpflidjtet, wenn jufäßig ein Surdjreifenber auf bem Sapnljofe erfranft, für ihn Sorge ju tragen unb iljn in baS Spital aufjuneljmen. Sei) glaube freilicO faum, bafs einem foldjen franfen bann eine Kedj» nung über 1000 fl. präfentirt »erben fönnte. (Veselost. — Weiterleit.) Sie Stabtgemeinbe mar mit Küdfidjt auf bie broljenbe ©h°lera9efalr Su e^ner SlaSlage genöt£)igt, »eiche für ben gaß, als fein dränier im Spitale Aufnahme finben füllte, auf 200 ft. bemeffen »ar. SafS nun feine anberen Srfranfungen tiorfamen, als bie ber gwänglinge, bafs bie Stabtgemeinbe alfo nur für bie fünf gwänglinge, weidje in ihrem Spitale Aufnahme gefunben halle11/ eine ßMjraus» läge hatte, baS ift ber ©runb, welcher ben ginanjauSfdjufS beftimmt hat, hier 33ißigfeitSrüdfid)ten »alten ju laffeit. Siefe SitligfeitSgrünbe »ären üießeidjt noch mehr jur @el» tung gefommen unb üießeidjt fc^on in ber Si|ung beS hohen SanbtageS oom 4. Sänner 1887 auSfdjlciggebenb ge» wefen, wenn nidjt ber Umftanb eingetreten wäre, bafs bie Stabtgemeinbe, nadjbem bie fünf djolerafranfen ßwänglinge im ftäbtifdjen Kothfpitale bereits Aufnahme gefunben hatten, plöilich bie Aufnahme weiterer Viranfer oerweigert unb bamit bem Sanbe, weldjeS fid) jum Saue einer eigenen Sarade gezwungen fal), 1000 fl. Soften üerurfacht hätte, üftit Küdfidjt auf biefen Umftanb waren im AuSfdjuffe bie Stimmen getheilt.
2BaS mich betrifft, fo bin ich aus einem ©runbe noch für ben Eintrag, ber im AuSfdjuffe burdj Stimmenmehrheit ¿um Sefdjluffe erhoben würbe. SS fönnte nämlich meiner Slnficf)t nad) bie Sewilligung eines SeitrageS ju ben ge» habten Soften ber Stabtgemeinbe in etwas baju beitragen, bie Spijsen ab^ufdjleifen, welche fid) immer unb immer wieber bei ben Serljanbiungen beS SanbeSauSfchuffeS mit ber Stabtgemeinbe geltenb machen. SereitS ber oereljrte Werr Sorrebner Sejdjmattn hat erwähnt, bafs bie Stabt» gemeinbe fid) wohl jur Uebernahme Spibemie»Srfranfter auS ben SBohlthätigfeitSanftalten bereit erflärt, bafs fie aber aße Einträge bezüglich ber ßwänglinge abgelehnt habe. Sch erlaubte mir fdjon früher einmal, unb ¿war in biefer Seffion beS hohen SanbtageS, ju bewerten, bafs eS oom humanitären Stanbpunfte nicht angehe, ¿wifdjen franfen .gwänglingen unb anberen firanfen einen Unterfdjieb ju madjen. Sie
Stabtgemeinbe ift bereit, im ffaße beS AuSbrudjeS einer ©pibemie, Sträflinge im Spitale aufjuneljmen. Sa, meine Werren, finb benn bie gwänglinge fdjlechter als bie Straf» linge? Kadj bem gegenwärtigen Sagabunbengefehe fönnen in ^loangSarbeitShäufer Seute abgegeben werben, weidje noch nie wegen infamirenber Serbien abgeftraft waren, Währenb bie Sträflinge oft bie fdjwerften Verbrecher finb.
Unb hoch wiß man festere aufneljmen, Währenb bie Stabt» gemeinbe bejüglidj ber gwänglinge glaubt, man fönne Seute oon folchem Sdjlage nicfjt mit recptfchajjenen tranfen unter einem Sache unterbringen. S<h fann mir baS nicht anberS erflären, als bafs biefe SSeigerung feitenS ber Stabt» gemeinbe eine fleine Spitje gegenüber bem SanbeSauSfchuffe, gegenüber bem Sanbe ift. Safjer glaube ich, bafs bie Se» »ißigung ber 400 fl. üießeicht baju beitragen wirb, biefe Spieen für bie .Qufunft etwas abjufdjleifen. SßaS ben 3u» fapantrag beS. oerehrten Werrn Abgeordneten Sefdjntann anbelangt, fo fann ich è»ar im Kamen beS ginanjauS» fcfjuffeS feine Srflärung darüber abgeben, weil ber Antrag im AuSfdjuffe nidjt gefteßt würbe, aßein meiner perfön» lidjen Ueberjeugung nach, Ejalte id) benfelben für ooßfommen praftifdf). Senn was wirb gefdjehen, wenn ber 3ufa| nicht angenommen wirb ? Sie tranfen werben auS bem ¿wangS» arbeitshaufe entfernt werben müffen, man wirb fie alfo in bie SSohltljätigfeitSanftalten, in baS Spital abgeben, unb oon bort wirb bie Stabtgemeinbe oerpflidjtet, biefelben in ihr Spital aufjunehmen. ©S ift alfo bie birecte Ueber» führung ber franfen ßwänglinge aus bem SlrbeitShaufe in baS ftäbtifdje Kothfpital bodj Oiel einfacher, als bie Ueber» führung auf bem Umwege burcE) bie SBohlthätigfeitSanftalten.
Sd) würbe alfo glauben, bafs ber Eintrag beS oerehrten Werrn Sefdjntann ein praftifdjer ift, anbererfeits aber, bafs bei Kidjtannahme beSfelben ber Stabtgemeinbe im gaße einer Spibemie fci)iie§lic^ auch nichts anbereS übrig bliebe, als bie gwänglinge aufjunehmen. Sm Slßgemeinen aber empfehle id) jebenfaßs bie Ülnnaljme beS SluSfchufSantrageS.
fanbcohnuptmann:
3um SluSfdjufSantrage liegt ber ßufahantrag beS Werr« | Kbgeorbneten Sefdimann oor. Sch toerbe junächft ben 5luS» fdjufSantrag, bann ben 3ufa|antrag Sefihmann jur §lb» ftimmung bringen.
Sch bitte biejenigen Werren, »eiche mit bem SluSfdjufS» antrage einüerftanben finb, fich Su erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sch bitte nun bie Werren, welche mit bem antrage beS $am Abgeorbneten Sefihmann einüerftanben finb, fich 3U erheben.
(Se odkloni. — SBirb abgelehnt.)
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno - cestnega odbora logaškega za podporo k zgradbi ceste od Dolenjega Logatca na Rovte in za odpis dolga 1000 gld.
8.	aftiinbtidjer $crid)t bež gtnan§rtu^fd)iiffcg itber bie ^ctiiimt bež S3esirf^ftra#enaužjrf)uifež bon Soitfd) mn Subbcntton beljufž 2iužkuež ber Unterioitjd)i®ereufl)er @tra§c unb um 5tbfcl)rei= bung eiticž Sarleijcitž |)cr 1000 fi.
Poročevalec Detela:
Slavni zbor! V imenu finančnega odseka poročati mi je o prošnji okrajnega cestnega odbora logaškega za podporo k zgradbi ceste od Dolenjega Logatca na Rovte in za odpis dolga 1000 gld.
Cestni odbor poroča v prošnji o izdelovanji te ceste v preteklem letu in navaja, da se je 4004 m ceste zdelalo in v to svrho potrosilo 6200 gld. Razven tega je občina Dolenji Logatec storila pri tem delu 8000 tlak z vozmi in sploh k temu delu mnogo pripomogla. Da bi se to delo v prihodnjem letu zvršilo, je cestni odbor postavil za 1. 1888. v proračun 1800 gld. in povdarja, da bode treba tudi druge pomoči, ker se s tako malo svoto ne more shajati.
Cestni odbor logaški je s cestnimi bremeni res preobložen. Okraj ima 20 do 25 % priklad in ne more trošiti za gradenje te ceste mnogo denarja tem-menj, ker je ta cestna proga bolj lokalnega pomena. Občini Dolenji Logatec in Rovte boste tudi letos s tlako pripomagali tako, da se bode moglo delo vršiti; a treba bode vsakako tudi pomoči deželnega zaklada in zatorej prosi cestni odbor za zdatno podporo, vrh tega pa tudi, da bi se predplačilo 1000 gld. odpisalo, da bi se delavci iz prisilne delalnice tudi tekom tega leta dovolili pri tej zgradbi, in končno prosi, naj bi se deželni odbor pooblastil, da sme okrajnemu cestnemu odboru za slučaj, ako dovoljena podpora ne bi zadostovala, še več podpore dovoliti.
Finančni odsek se je prepričal, da je ta podpora na mestu, posebno glede na to, ker spada na občini Dolenji Logatec in Rovte tukaj prav veliko breme, a o tem se ni mogel prepričati, da bi se iz deželnega zaklada v primeri s tem, kar cestni odbor prinaša, zamoglo toliko dati, kakor se zahteva: namreč zdatna podpora in za slučaj primanjkanja še nova podpora in končno odpis dolga. Zatorej nasvetuje finančni odsek le gotovo podporo za cestno zgradbo, odkloni pa prošnjo glede odpisa dolga 1000 gld., kakor tudi prošnjo, naj bi se deželni odbor pooblastil, ako treba, še več podpore dati, in predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Okrajnemu cestnemu odboru logaškemu se dovoli za zgradbo ceste iz Dolenjega Logatca v Rovte vnovič podpora 2000 gld. iz deželnega zaklada s pogojem, da se s to podporo poravna predplačilo, katero je dobil cestni odbor leta 1887. v znesku 1000 gld. za omenjeno cestno zgradbo.
(Obvelja. — SCttgenommett.)
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-eestnega odbora v Škofji Loki, da bi se vsaj deloma odpisalo deželno posojilo 4000 gld.
9.	ajiitnbltdjer Sertdjt bež gmanjauži^uffež itber bie ^etitiou bež S8e§irfžftra^enaužfd)uifcž bon $t}d)of= Ifld mn tDenigftenž tJjeilttieife Ibfdireikuj bež Saitbežbaricljenž pt. 4000 ji.
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Cestni odbor škofjeloški poslal je slavnemu zboru prošnjo, da bi se mu odpisal dolg deželnemu zakladu v znesku 4000 gld. ali popolnoma ali pa vsaj deloma. Cestni odbor loški je imel namreč veliko stavb in poprav pri cestah od 1. 1885. naprej vsled nalivov in povodenj, ki so bile tam nastale in cesto na mnogih krajih jako poškodovale. Zlasti je moral zidati jako veliko škarp in je za vsa ta dela izdal 5619 gld. 66 kr. Na nekem kraji pri Poljanah je moral tudi cesto razširiti in kupiti posebno zemljišče za to za 636 gld. Letos ga zadene zopet velika žrtva, ker bode treba most, kateri veže mesto in kapucinsko predmestje, razširiti, ker je tako ozek, da se sedaj vozova ne moreta na njem izogniti in se tudi pešci na mostu težko vozovom izogibajo, vsled česar so se tam že večkrat nesreče pripetile. Vsi ti troški znašajo skupaj nad 6000 gld. Da je mogel cestni odbor vse te stavbe zvršiti in troške pokriti, prosil je večkrat predplačil in posojil pri deželnem odboru. Posojila, katera je dobival v raznih obrokih, znašajo sedaj skupaj 4000 gld. Doklad za ceste ima loški okraj že več let sem zmiraj po 15%, umevno je torej, da ne more teh doklad povikšati, da bi zamogel vse te troške, katere je v teh letih imel pokriti in deželnemu zakladu povrniti izposojenih 4000 gld. Zato prosi, naj mu slavni deželni zbor ta dolg, ali ves ali vsaj deloma odpusti.
Finančni odsek je zlasti to uvaževal, da ima ta cestni odbor res s takimi umetnimi stavbami, ker ceste drže večji del ob rekah ali potokih, veliko troskov, in da on do sedaj še nikdar deželnega zbora ali deželnega odbora ni prosil za nobeno podporo.
Zatorej misli finančni odsek, naj se mu sicer dolg ne odpusti, toda naj se mu dovoli podpora za dovršene stavbe v znesku 2000 gld. Na drugi strani pa se more cestnemu odboru naložiti, naj svoj dolg deželnemu zakladu vrne, in sicer 2000 gld. precej, ko sprejme to podporo iz deželnega zaklada, ostalih 2000 gld. pa, v teku 1. 1888. polovico, drugo polovico pa tekom 1. 1889.
Predlog finančnega odseka se torej glasi:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Cestnemu odboru v Škofji Loki se dovoli za dovršena cestna dela in za popravo zidanega mostu med mestom in kapucinskim predmestjem 2000 gld. podpore proti temu, da deželnemu zakladu od dolga 4000 gld. precej vrne 2000 gld., ostalih 2000 gld. pa plača v dveh obrokih, in sicer 1000 gld. tekom 1. 1888., 1000 gld. pa tekom 1. 1889.
^bgcorbneter £>efd)mamt:
Sdj bitte uutS SBort! Si) ertaube mir abermals bie ©lebutb beS tjotjen haufeS auf einige $eit, unb jmar im Sntereffe beS SanbeSfonbeS, iu SCnfprrtcf) ju nefjmen. SKetne 2tnfid)t in berartigen Stngetegenljeiten ift bie, bafs fotcfje ©djutben nur banu rtacfjgelaffen toerben mögen, menn Jtiiri= lidO aufjerorbenttidje @rünbe bafiir fpredjen unb bie 3tn« natjme einer au$erorbenttid)en 9?otf)lage ber Sittftetter gered^ifertiget erfdjeint. Sn ber heutigen @i|ung fjaben mir aber ofjneijin bem IBejirfSftrafjenauSfdjuffe in 93ifd)ofiad baburdj eine grofje ©rteidjterung gemährt, bafs mir befdjtoffen fjaben, bie &opačmca=8trafje, beren ©rtjattung fonft itjm obliegen mürbe, in ber ferneren Obforge beS SanbeS ju betaffen. STiun Ijat alterbingS ber tperr Sericijterftatter angeführt, bafs ber IBejirfSftrafjenauSfdjufS in tSifdjoftad in ben öerftoffenen Satjren für feine Straffen infolge ein» getretener ©tementarereigniffe aufjerorbenttidje Stustagen gehabt tjabe. Sd) tjabe überijört, feit metdjem Satire biefe SfuSgaben batiren, id) bitte ben §errn Seridjterftatter — (Poročevalec Klun: — SSeridjterftatter Ätitn: ©eit 1885.) ©eit bem Satire 1885 alfo, unb tjeute tjaben mir bas Sat)r
1888.	®ie Summe biefer SluSgaben, metdje ber SBejirfS« ftrafjenauSfdjufS ju teiften Ijatte, im betrage oon etmaS über 6000 ft., mirb als etmas ülufjerorbenttidjeS angeführt. 9iun liegt mir aber i)ier gerabe ber StuSmeiS über bie 2luS= gaben ber einjetnen tBejirfSftrafjenauSfcfiüffe oom Satire 1886 jur hanb, unb ba finbe id) in ber Ülitbrif «für ^Reparatur beftetjenber unb §erftettung neuer ftunftobjecte» — benn bie Šunftbauten finb ja fiter befonberS ju beriid« fid^tigen — töifdjoftad mit 645 ft. eingeftettt, mätjrenb t)tn= gegen anbere Stejirfe in biefer ÜBejteljung oiet größere Sei« ftungen aufgemiefen Ijabetr. ©o finb auSgemiefen: ÜSejirf Umgebung Sai6ad) mit 2352 ft., Sittai mit 3044 ft., SRöttting mit 4698 ft., fRaffenfujj mit 1240 ft., Dbertaibad) mit 1389 ft., SiatfdOadO mit 2155 ft., SRabmannSborf mit 7133 ft., ©tein mit 1852 ft., 3)fd)ernembt mit 1503 ft. u. f. m. 9fun, meine Herren, bie SluSgaben beS 33ejirfSftra= jjertauSfdjuffeS Sifdjoftad maren atfo burdjauS nid)t berartig, bafs er fie nid)t mit eigenen SRittetn fjätte bemättigen iönnen. SBenn cs aud) in ©inem Sat)re etmas fdjmieriger gegangen ift, fo fann bieS ja auf mehrere Satire berttjeitt merben, unb urfprüngtid) mar aud) ber 33ejirfSftrafjenauS« fdjufs Sifdjoftacf oon ber ganj richtigen Slnfidjt geleitet, bafs bie betreffenben ^erfteitungen aus feinen eigenen 2Rit= tetn geteiftet merben fönntett, meit er fid) an ben SanbeS« auSjdjufS nid)t um eine ©ubüention, fonbern nur um einen SBorfdjufS gemenbet tjat. ®iefer SBorfdjufS ift itjm gegen tRüdjaljiungen in entfjpredfenben SEerminen bemittigetmorben; unb märe oom SanbeSauSfdjuffe barauf gefefjen morben, bafs bie erfte fRate rechtzeitig gleich mit ©nbe beS SatjreS 1886 eingetrieben morben märe, fo märe bis tjeute gemifS ein bebeutenber Streit biefeS 23orfcf)uffeS erje|t morben. Sd) glaxtbe atfo, bafs mir burdjauS feinen @runb tjaben, bem ŠejirfSftrajjenauSfdjuffe SMfdjoftacf bie gemünzte 9cad)fid)t ju gemäßen.
Stuf einen Umftanb aber möd)te id) benn bod) f)in« meifen. S)er oeret)rte herr Seridjterftatter |at oergeffen, aus bem StuSmeife beS S3ejirtSftragenauSfd)uffeS 23ifd)offacf unS eine ißoft mitjutfjeiten, metdie nadj meiner Stnfid)t ein grelteS Sidjt auf bie HRifsmirtfdjaft beS betreffenben 23ejirfS=
ftra^enauSfchuffeS mirft. @r f)at uns nämtidj nichts oon ben 400 ft. gejagt, metdie bafür auSgemorfen mürben, bafs man für bie ©traffenberttjeilung bei ber Straffe im ©etjadjer SEffaie einen Sngenieur aufgenommen fiat. Renten Sie fid) meine Herren, 400 ft. für eine Strbeit auSjumerfen (Veselost. na levi — tpeiterfeit tinfS), metd)e nadj meiner Sln= ficht bei einigem SSerftänbniS ber ©adje ber Obmann beS ©traffenauSfdiuffeS allein ober mit ©eitjitfe eines einfachen ®iurniften ganj leidet hätte bemerfftettigen fönnen. ©inb benn atfo bie $Berf)ättniffe mirftid) barnadj — frage id), — bafs hier eine fotdje tRadjfidjt feitenS beS SanbeS am ißia|e märe? gmar meif) ich f<d)r molji, bafs mir hier mieber ber SSormurf gemailt merben mirb, bafs id) ein geinb beS 33ifd)ofiader S3ejirfes bin. (Veselost na levi. — heiter» feit tinfS.) Sd) fann jebod) bie herren oerfidjern, id) ijabe ein ebenfo marm füt)tenbeS herj für baS ©tenb ber Säuern, mie irgenb jemanb oon Sfjnen, aber id) bin fein fßofmtari» tätsjäger, fonbern id) trete überall, mo es am fßta|e ift, für alte fpljeren Sntereffen ein. (Veselost na levi. — heiterfeit tinfS.) ©S mirb fort unb fort gebettelt, unb aus 50 ft. fammetn fid) fotoffate Summen an, bie in biefer SBeije meggemorfen merben. ©S ift mirftid) fdjaubererregenb, menn man bie StuSmeife ber SejirfSftrafjenauSfdjüffe jur hattb nimmt unb fietjt, in meiner SBeife bie StuSgaben geftiegen finb gegenüber einer (]eit, mo jene SOiajorität im Sanbtage am Sfuber mar, beren herrfd)aft in einer bettelten @i|ungen als eine fo furchtbar tt)ranni)d)e bejeichnet mürbe. SEamatS ift man bei ben iöejirfSftrajjenauSfdjüffen mit einer 5 % Umlage auSgefommen. ®er fflejirfstjaupt» mann Serbic, metdjer feinerjeit Obmann beS 93ejirfSftrafjen= auSfd)uffeS in löifdjoftad mar, jagte: «SQiit einer 5 % Um» tage tjabe id) me|r ats genug.» ©eitbem ©ie, meine Herren, am IRuber finb, fetjen mir biefe SluStagen fcfjon ju einer fdjaubertjaften hötje tjeranfteigen, unb fjaben mir je|t oietleidjt beffere ©tragen? VeineSmegS — fdjtedjter finb fiel (Ugovor na levi. — SBiberfpru^ tinfS.) Stttein, mie fieht eS aber mit ber äBirtfdjaft ber S3ejirfSftraf)enauSfd)ufS» Obmänner fetbft aus? Sd) mit! bie betreffenben Sfamen nicht nennen, allein eS ift mir ein SBejirf genannt morben, mo ber Obmann bie SBirtfdjaftSgeiber beS ©tragenauS» fdEtuffeS im eigenen Sntereffe eingetjeimSt hat, fo bafs eS bann jahrelang gebauert tjat, bis biefetben mieber jurüd« gejault mürben, ©o, meine Herren, ift eS mit ber SSirt» fchaft ber S3ejirfSftraf3enauS]"d)üffe beftettt, unb mir fotten bereit .fein ju geben, mo immer eS tjeifjt: «®ib mir ober tafS mir bie ©djutben nad)» u. f. m. Söotjin merben mir fommen, menn baS fo fortgeht ? SttteS mirb auf ben SanbeS« fonb übertragen merben, bis enbiid) berfetbe unter ben un« billigen Saften, bie i|m fort unb fort aufgebürbet merben, jufantmenbredjen mufS. (Živahna pohvala na desni. — Sebtjafter Seifatt redjtS).
Poslanec Lavrenčič:
Nisem mogel razumeti gospoda predgovornika Deschmanna, ko je strašansko udrihal po načelnikih cestnih odborov, da tako zlorabijo okrajne cestne bla-gajnice, da denar celo za svoje kupčije in druge svoje domače potrebe porabljajo. Tudi jaz sem načelnik cestnega odbora in vsled tega prosim, naj imena pove, kdo da so tisti, ki so se tako pregrešili; jaz odločno protestiram, da nisem in nočem biti med tistimi.
Poslanec Pakiž:
Slavni zbor! Jako se čudim gospodu predgovorniku Deschmannu, ker je pri vsakej priliki proti temu, da bi se podpore dajale v cestnih zadevah. Jako se čudim zarad tega, ker mislim, da je slavni zbor dolžan podpore dajati posebno takim krajem, kjer imajo tako visoke cestne priklade kakor tukaj in zraven tega še tlako.
Če pa gospod predgovornik omenja, da so taki cestni načelniki, kateri zlorabijo svojo častno mesto, ki porabljajo denar za svoje potrebe, za svoje kupčije, bi mene jako veselilo, ko bi se omenjeni imenovali; kajti načelnikom cestnih odborov — eden je v zbornici in se je že oglasil — mora biti na tem, da se ne vržejo vkup s komur koli. Mene bi torej jako veselilo, da se zbornica ne bi zlorabila, ker mislim, da je treba očitno govoriti. Ako ima kdo kaj pri srci, torej od srca preč, natolcevanje tukaj nima mesta.
Predlog finančnega odseka, naj se da podpora iz deželnega zaklada, pa toplo podpiram. Če bomo podpirali tam, kjer je potreba, storimo le svojo dolžnost., ker bodo ljudje potem tem ložje plačevali doklade za deželni zaklad.
Abgeordneter f)efd}tnann:
Sc| bitte um s SBort! @ž fjaben ntief) jütei sperren aufgeforbert, Dianten tion jßerfönfic|fetten ju nennen, melcfje alž Obmänner bon 33 e^irf s ftrap ena usf cfjitf f e n ifjr 3(mt ntifž» braucfjt fjaben. Sef) fann nur erflären, bafž burefj Slcte bež Sanbežaužfdjuffež jeberjeit conftatirt toerben fann, bajž folcfie $ätte borgefommen ftnb, unb id) bin jeberjeit bereit, biefe SIcten aužfjeben ju laffen. Sd) fann toeiterž nur er= ffären, bafž id) fetnežtoegž meine 3lnmörfe gegen irgenb ein SKitgfieb bež SBejirfžftrafjenaužfdjuffež bon SBiftpacf) nor» gebraut ijabe. 3fber toenn bem Sanbežaužfdjuffe im antt» ficken SBege 23ejd)toetbett über bie fdjfedjte (Mmnmg ber Obmänner mit ben Sejirfžftrafjenfonben jufommen, fo gfanbe id), bafž ež meine jßfüdjt ijt, baoon an geeigneter ©teile ©ebraud) ju machen, unb id) glaubte, babon gerabe f)ier ben ©ebraitcl) mailen jn joden, toeif idj glaube, bafž eine borfidjtige unb finge ©ebaritng mit ben (Seibern, toefdje ben Sejirfžftrajjenaužfdjdffen ju (Sebote ftefjen, ež unnötfjig madjett mürbe, bem Sanbežfonbe joldje Saften auf» jnbürben unb ben Sanbtag mit folgen Petitionen ju über» Ejäufen, mie ež eben je|t ber gad ijt.
Poslanec dr. Poklukar:
Slavna gospoda! Pri prošnji, katera se ravno obravnava, porabil je neposredni gospod predgovornik priliko, očitati sedanji večini deželnega zbora potrat-Ijivost in prepičlo, premalo štedljivost glede cest. Očital je, kako visoke naklade imajo sedaj cestni okraji in kako se slabo gospodari v obče in se je skliceval na pretekli čas, ko je še on s svojimi tovarši imel večino v našem deželnem zboru.
Mislim, da je gospod govornik sam prepričan, da take besede, nakopičene menda še tako lepo, nemajo nič prave podloge. Kaj je dobro gospodarstvo pri cestah? Mislim, da ne obstoji v tem, da so naklade
v posameznih okrajih nizke, mislim, da se prav lahko dobro gospodari tudi pri visokih nakladah, ako se te porabijo v tisti namen, katerega imamo vsi dolžnost pospeševati v deželi naši.
Oglejmo si deželo našo in prepričali se bomo, kako zanemarjenih je veliko okrajev glede cest, izrekoma na Notranjskem. Posebno pa po vsej dolenjski strani pa so ceste v takem stanu, da se mora človek, kateri pride dandanes na tako progo, sramovati, da se je toliko časa gledalo in držalo menda 5 % priklade — s katero se je ponašal gospod Desehmann pred — in nič ni storilo za ceste.
Nočem govoriti o okraji, katerega imamo sedaj v obravnavi, tudi nočem zagovarjati porabe one svote 400 gld. za razdelitev ceste. To je treba obsojati. Ako pa gospod Desehmann omenja, da so v prejšnjih časih imeli le nizke priklade, je to gospodarstvo najslabje. Prva dolžnost je, ljudem omogočiti, da spečajo svoje pridelke, da nimajo dobička od sredstvih prometa, katera napravlja država, le oni okraji, ki imajo srečo, biti ob železnici, ampak da se skrbi za vso deželo. Gospoda, stopite na dolenjsko stran, začnimo pri Litiji, poglejmo si Bogenšperg. Koliko let se že ta zadeva razpravlja, in do danes je strmina tista, kakor takrat, ko se je cesta napravila. Pojdite naprej v mokronoški, novomeški, črnomaljski in kočevski okraj in videli bodete, koliko je še storiti. Ako pridem v položaj, da razsodim, ali naj znašajo naklade za cestne namene 25 ali še več odstotkov, se ne bom obotavljal, če se bode s tem storilo kaj stalnega. Ljudstvu na korist bom brez ovinkov to dovolil in tudi v deželni žep segel, ker je dolžnost dežele pomagati v slučajih kakor je ta, o katerem razpravljamo.
Gospod Desehmann je očital neko svoto, ki res ni utemeljena. Mogoče, da se jo to zgodilo, ampak v tem cestnem odboru je mnogo mož, ki bodo skrbeli, da se napaka, katero je zakrivil en sam, ne bode ponovila. Cestni odbor pa je skazal troškov nad 6000 gld., vrh tega imajo naklade 15 % in za kopač-niško cesto dal je okraj 3500 gld. Ako ima torej tako potrebo, izrednih troškov 6000 gld., se ne ruši nobeno načelo, če cestnemu odboru kaj privolimo, in svota je primerna. Ako se pa porabljajo take prilike, da se udriha le po gospodarstvu večine, se bomo pri drugej priliki zopet videli in primerjali število naklad v prejšni dobi, ko so gospodovali gospodje one stranke in današnje naklade, ter sodili, kje se je boljše gospodovalo.
Poslanec Detela:
Gospod poslanec Desehmann je očital narodni stranki, da je, odkar je ona na krmilu, gospodarstvo pri cestah slabo i. t. d. Trditi se da vse, a dokazati, to je drugo. Ako gospod Desehmann kaj takega trdi, naj vzame v roko izkaze in pove kolike so bile takrat priklade, ko je bila njegova stranka na krmilu in kolike so sedaj. To pa naj pove glede vsakega okraja posebej, med tem ko on le pravi: sedaj gre vse drugo pot.
Imam v rokah izkaz za 1. 1883., ravno ko je nasprotna stranka gospodarstvo izročila, pa so bili še cestni odbori iz njene dobe. Tu se vidi, naj začnem
pri okraji, ki je provzročil to debato, da je Škofja Loka imela 1. 1883. 19% priklad, sedaj jih ima 15%, Brdo je imelo tistokrat 4%, sedaj 3%, Litija 20%, sedaj 10%, Radeče 15%, sedaj 20%, Črnomelj imel je in ima 15%. Nekateri okraji so torej enaki ostali, drugi imajo manjše priklade, nekateri pa tudi višje. Čudno se mi pa zdi, da se to stranki očita, ako se naklade pri cestnih odborih spreminjajo, ker to je razumljivo, da noben cestni odbor z veseljem velikih priklad ne sklepa, ampak to le stori, če je skrajna potreba. Če pa se to tudi zgodi in denar koristno porabi, ima cestni okraj korist, da ima dobre ceste. Torej ni zmirom znamenje slabega gospodarstva, ako se v cestnem okraji število priklad nekoliko zviša.
Glede tega, kar je gospod poslanec Deschmann o loškem okraji govoril, še besede spregovoriti nočem, le glede tistih 400 gld., ki so se izplačali inženirju,^ bi omenil, da je pomola, če se trdi, da se je izplačalo le za to, ker je naredil razdelilni izkaz, koliko ceste pride na vsakega posestnika. Dotični inženir je marveč vso cestno progo od Loke do Sorice iz novega izmeril, razdelilni izkaz napravil in zračunil ne samo, kaj pride na vsakega posestnika, ampak je to tudi vsakemu na cesti izmeril, pustil kolčke zabiti i. t. d. Dotični inženir, ki je to delo zvršil — gospod inženir Wiesnicky — je znan kot jako pošten mož, kateri gotovo ni več računil, kakor mu gre. Dostojnejše bi bilo, pred vprašati, kakšno delo se je zvršilo, nego kričati proti zaradi teh 400 gld., ki so se popolnoma upravičeno izplačali.
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Zarad pozne ure bi se najraje besedi odrekel, ali očitanja nasprotne stranke me silijo spregovoriti par besedi.
Gospod poslanec Deschmann, ki je danes jako slabe volje in obrača svojo nejevoljo ravno nasproti škofjeloškemu okraju, mi je očital, da sem pozabil navesti znesek 480 gld. za razdelitev ceste. Jaz v svojem poročilu nisem ničesar navajal, ker sem mislil to storiti le, ako se natančneji izkaz stroškov zahteva. Moram torej navesti, da so se porabili zneski tako-le (bere — fiest):
1.	) Leta 1885 za škarpo pri
Petrovem Brdu..................... 2050 gld. — kr.
2.	) V jeseni 1. 1886. vsled povodnji v Poljanski dolini:
a) Juriju Bogataju na Trbiji za zidanje škarpe na Fužinah	438	» 50	
b) Janezu Gladku za škarpe pri Žerovski in Zavodenski cesti .	556	» 20	>
c) Janezu Frelihu za zidanje škarp	275	» 50	>
3.) Za razširjenje ceste na Poljanah 		636	» 		»
4.) Za škarpo pri Visokem	87	» 06	>
5.) Zraven Loga za popravo ceste		89	» 		■»
Odnesek . . .	4132 gld. 26		kr.
Prenesek	.	.	.
6.	) Na cesti v Selški dolini
a)	škarpa v Soteski..............
b)	škarpa na Praprotnem in na
Bukovici......................
c)	škarpa	pri	Železnikih	.	.	.
d)	škarpa	pri	Podsorici .	.	.	.
7.	) Za merjenje ceste v Selški
dolini zarad razdelitve inženirju E. Wiežnicky-u in delavcem .	.
vsega skupaj torej.................
4132 gld. 26 kr.
462 » — >
162 * — » 118 » — » 265 » 40 »
480 » — » 5619 gld. 66 kr.
Gospod Deschmann je tudi rekel, da v izkazih letnega poročila na strani 98. najde za umetne stavbe le 645 gld. 18 kr. in da so drugi okraji imeli veliko več troškov za take stavbe. To je gotovo, ali umetne stavbe so menda tukaj le mostovi, škarpe pa ne. V naslednji rubriki izkazana je za popravljanje cest svota 2760 gld. 67 kr. Obe rubriki se morate v poštev jemati, in tako dobimo za 1. 1886. svoto 3405 gld. 85 kr. in ne samo svoto 645 gld. 18 kr., kakor je gospod Deschmann trdil.
Gospod Deschmann je tudi rekel, da mu je Der-bič, ko je bil še okrajni glavar v Loki oziroma v Kranji, pravil, da je shajal s.5%. Verjamem to, ali kaj je bila posledica tega gospodarjenja? Pri njegovih 5 % so ceste tako slabe ostale, da se sedaj vsled majhnega naliva podirajo, da je treba škarpe popravljati i. t. d. To se bode pokazalo pri vsaki cesti, pri kateri se bode skopo gospodarilo, cesta vsled tega gotovo ne bode boljša. To pač ni. dobro gospodarstvo, ker čez nekaj let se pokažejo raznotere pomanjkljivosti, ki prizadevajo še več troškov, kakor če bi se vsaka reč sproti popravljala.
Gospod Deschmann je tudi rekel, da se nekateri okraji vedno do deželnega zbora obračajo in prosijo: «@if> mir, gib mir!» Ta okraj še ni prosil, sam se je čutil dovolj krepkega za zvršitev potrebnih del. Ko pa je bilo zadnje leto treba toliko stavb in si je moral izprositi posojila, je sprevidel, da pri 15% pri-kladah, katerih povišati ne more, ni lahko mogoče vse poravnati; vsled tega prosi pri deželnem zboru podpore za dovršene stavbe.
To naj zadostuje za sedaj in prosim, da naj slavni deželni zbor pritrdi predlogu finančnega odseka.
Deželni glavar:
Preidemo do glasovanja. Prosim gospode, kateri pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Slngenommett.)
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Antona Dolenca, da bi se blaznični troski za Matija Dolenca iz Rakuleka, okraja postojnskega, prevzeli na deželni zaklad.
10.	2Ritoi>Kd)er »cridjt bež graansaužfdjuifes iiber bte ^etition bež s2inton Dolenec ura lleiteruaijine ber tei^aužuerjjflegžfoitcn fiir SJlatljtaž 33o= lenet bon 8tafalit, Sesiri 2tbellberg, auf ben ganbežfottb.
Poročevalec ces. svet. Murnik:
Slavni zbor! Vložila se je prošnja Antona Dolenca, skrbnika nedoraslih otrok Matije Dolenca iz Rakuleka, da bi se blazniški troški za Matija Dolenca prevzeli na deželni zaklad. Prošnja navaja, da je Matija Dolenc posestnik % zemlje, da ima šest nepreskrbljenih otrok, da je njegovo malo premoženje s 1400 gld. zadolženo in bode vsled tega jako težavno plačevati troške, ki bodo narastli v deželni blaznici.
Finančni odsek je bil mnenja, da se take prošnje ne morejo prav za prav končno reševati v slavnem deželnem zboru zato, ker navadno niso zadosti utemeljene in je treba več ali manj preiskav in zarad
tega je mislil, da je za to poklican stalni odbor slavnega deželnega zbora, kateri naj tudi to prošnjo reši, in vsled tega predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja Antona Dolenca, skrbnika nedoraslih otrok Matije Dolenca iz Rakuleka, da bi se bolniški troški za tega izplačali iz deželnega zaklada, se izroča deželnemu odboru v rešitev.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Deželni glavar:
Prihodnjo sejo določujem na petek, 13. dan t. m., ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom. (Glej dnevni red prihodnje seje. — ©iei)e bie 2dge§otbtuutg ber nadjften ©ifcung.)
Občinski odsek ima sejo danes popoldne ob
5.	uri; upravni odsek jutri ob urG finančni odsek 12. t. m. popoldne ob 4. uri.
Sklenem sejo.
Konec seje ob 2. uri 15 minut popoldne. — gdjlufs ber giijung um 2 $i)t 15 pn. niufpmttngs.
— Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.
Založil kranjski deželni odbor.
33
;¡¡¡r:6'í;j( í!¡'¡;í	-i;! 'ft,*:s . íKf$
■' ■ ' ilc- í	. f:::¿
,)Mxy-dy-.	;'í


jV "
. ÿMkiïfrb'Pi}'

'í<>
’
	'■■■:, ■; P ...k-¡..-	
		
		
	.	
		s ,$jà: vv
í'HVi		
		
		
		
		
		
		■fe^èC’





pr
Iv
t
fekV '