YU ISSN 0040-1978
LETO XLI, ŠT. 40
Ptuj, 13. oktobra 1988
CENA 800 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Inovacije za danes in jutri (stran 2)
Mirko Vindiš o olimpiadi (stran 3)
Leto 1918 na Ptuju (stran 4)
Kanadski Ptujčan Franc Vidovič (stran 5)
Živalski vrt v Ptuju (stran 6)
Spravilo pese na naših poljih
v zasebnem kmetijstvu — na
območju Kmetijske zadruge Ptuj
— so pričeli spravilo sladkorne
pese v ponedeljek. Hkrati so
odprli dve prevzemni mesti, na
Turnišču in v Moškanjcih. Drugi
dve prevzemni mesti — v Kidri-
čevem in Trnovski vasi — bodo
odprli takoj, ko bo potrebno. V
Kmetijski zadrugi Lovrenc bodo
pričeli spravilo konec tega ali v
začetku prihodnjega tedna.
Strojev za spravilo pese je do-
volj, so tudi v dobrem stanju in
tako lahko pričakujemo nemote-
no delo; pogoj je seveda le lepo
jesensko vreme. Cena za delo
traktorja in kombajna za spravi-
lo pese na površini enega hektar-
ja je 450 do 500 tisoč dinarjev.
Delno vprašljiva pa je še ved-
no cena letošnjega pridelka slad-
korne pese. V prvi polovici leta
je ceno določala še vlada in ta-
krat je bilo določeno za kilogram
pese 72 dinarjev.
Jugoslovanska industrija slad-
korja je na osnovi obračuna stro-
škov določila nato enotno ceno
sladkorne pese, in sicer 90 din za
kilogram pri petnajstinpolodsto-
tni vsebnosti sladkorja. V Slove-
niji bodo pridelovalci dobili še
premijo 8 dinarjev za kilogram,
tovarna pa bo dodala še razliko
do 104 dinarjev zaradi ohranitve
dogovorjenega razmerja s ceno
pšenice.
Seveda je potrebno ob tem, ko
govorimo o ceni sladkorne pese,
omeniti še regresiranje semena,
brezplačno zaščito proti cerko-
spori in delno kalcifikacijo povr-
šin pred setvijo.
Kot je povedal direktor Tovar-
ne sladkorja Ormož magister
Vinko Štefančič, se v republiški
skupnosti za sladkor Slovenije
zavedajo, da bodo kmetje pride-
lovali peso le, če bodo našli v
tem ekonomski interes. V odboru
za pridelovanje sladkorne pese
so se zato dogovorili, da bodo v
tem in naslednjem mesecu po-
skušali formirati trajne medse-
bojne odnose med pridelovalci
in predelovalci sladkorne pese.
Čeprav bo težko v kratkem času
priti do realne cene sladkorja, pa
mora ta čimprej biti takšna, da
bo pokrila stroške pridelovanja
Najprej so se kombajni po-
javili na poljih kmetijskega
kombinata Ptuj, kjer so pričeli
peso puliti že prejšnji teden.
Ker je vmes poseglo deževje, so
do ponedeljka pospravili pride-
lek le s kakih 30 hektarov. Pr-
ve ugotovitve žal kažejo na bi-
stveno manjši pridelek, pa tudi
vsebnost sladkorja je proti pri-
čakovanju precej nizka.
pese in proizvodnje sladkorja ter
dala osnovo za enostavno in raz-
širjeno reprodukcijo.
O tem, ali daje višja cena slad-
korja kakšno možnost za dopla-
čilo k sedaj določeni ceni slad-
korne pese, nimamo informacij.
JB
OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA
O kandidatih
20. oktobra
v večini krajevnih konferenc
so že imeli temeljne kandidacij-
ske konference in se odločali o
kandidatih za člana Predsedstva
SR Slovenije, predsednika in
podpredsednika zbora združene-
ga dela, za predsednika ptujske
kulturne skupnosti in za pred-
sednika zbora uporabnikov pri
tej skupnosti.
Na občinski kandidacijski
konferenci pa se bodo delegati o
kandidatih odločali prihodnji če-
trtek ob 13. uri v Narodnem do-
mu.
Za funkcijo člana Predsedstva
SRS so predlagani naslednji kan-
didati: Igor Bavčar - svobodni
kulturni delavec, Silvo Gorenc
predsednik poslovodnega od-
bora Tovarne celuloze in papirja
Djuro Salaj v Krškem, Milica
Ozbič — guvernerka Narodne
banke Slovenije, Ivan Pučnik —
kmetovalec in član Upravnega
odbora Slovenske kmečke zveze,
in dr. Ivan Ribnikar — dekan
Ekonomske fakultete v Ljublja-
ni.
Za funkcijo predsednika zbora
združenega dela je predlagan
Anton Pišek — inženir kemije iz
Perutnine, za podpredsednika pa
prav tako inženir kemije Franc
Sagadin iz TGA Kidričevo.
Za predsednika ptujske kultur-
ne skupnosti je kandidat Franc
Milišič, novinar Dela, za pred-
sednika zbora uporabnikov te
skupnosti pa Adolf Mihelač,
strokovni učitelj v ptujskem SŠC.
d. 1.
Mlada reprezentanca
v Ptuju
Jutri, v petek, ob 15. uri in 15
minut se bo na stadionu Drave v
Ptuju začela zanimiva in privla-
čna prijateljska nogometna tek-
ma med domačo Dravo in mlado
reprezentanco Jugoslavije. V
mladi reprezentanci, ki se tako
kot članska pripravlja za tekmo s
Škotsko, so Žitnjak, Ilič, Boban,
Brnovič, Petrič, Stimac, Pavličič,
Jarni, Vujačič, Jankovič, Jokano-
vič, Pavlovič, Šuker, Bokšič, Mi-
lanič, Babunski, Prosinečki in
Mijatovič. Gre za igralce, ki so v
Čilu osvojili naslov svetovnih pr-
vakov. Selektorje Ivan Cabrino-
vič, trenerja pa Ljupko Petrovič
in Rizah Meškovič. Nogometni
klub Drava bo s to tekmo poča-
stil 55-letnico delovanja. 1. k.
Svečano ob dnevu artilerije
Dan artilerijskih enot Jugoslo-
vanske ljudske armade so 7. ok-
tobra proslavili tudi vojaki in
starešine ptujske garnizije, ki so
se tega dne zbrali na dopoldan-
skem svečanem zboru. Udeležili
so se ga tudi predstavniki Lju-
bljanskega armadnega območja
in štajerske regije, pa tudi pred-
stavniki družbenopolitičnih or-
ganizacij ter SO Ormož in Ptuj.
V slavnostnem govoru je Mi-
roslav Stankovič iz LAO uvodo-
ma opisal zgodovinski razvoj ar-
tilerijskih enot kot enega najmo-
čnejših in najučinkovitejših ro-
dov naših oboroženih sil. Opozo-
ril je na vse bolj zapleteno go-
spodarsko in politično situacijo
v Jugoslaviji pa tudi v svetu. Pri
tem je poudaril, da v naši družbi
ni prostora za vse tiste, ki s svojo
dejavnostjo delujejo proti enot-
nosti jugoslovanskih narodov in
narodnosti, ki govorijo o nekak-
šni tretji Jugoslaviji, ki želijo, da
bi se krvava zgodovina ponovi-
la .. . Ne smemo dovoliti, da bi
prišlo do kakršnekoli bratomor-
ne objestnosti, kajti naši narodi
in narodnosti so za mir že preveč
žrtvovali. To, kar smo pridobili z
narodnoosvobodilnim bojem in
ljudsko revolucijo, moramo trd-
no varovati, za kar je odgovoren
vsak.
Čestitkam ob dnevu artilerije
se je pridružil še general Vukašin
Vilotič iz štajerske regije, v ime-
nu občanov Ormoža in Ptuja pa
je vojakom in starešinam čestital
še Janez Belšak, predsednik ob-
činske konference SZDL Ptuj.
Starešine in gostje slovesnosti so
se zatem zbrali na skupnem tova-
riškem srečanju artileristov.
-OM
Ob prazniku artileristov so vojakom, starešinam in civilnim osebam v
JLA izročili pohvale in napredovanja.	(Foto: M. Ozmec)
Podpiramo politiko svojega vodstva
Na pobudo delavcev iz posameznih osnovnih
organizacij je predsedstvo občinskega sveta Zveze
sindikatov občine Ptuj na ponedeljkovi seji (10.
oktobra) ob obravnavi varnostnopolitične ocene v
naši domovini med drujgim sprejelo sklep, da poš-
lje predsedstvu Slovenije in centralnemu komiteju
ZKS posebno poslanico, v kateri izraža vso pod-
poro najširše množice delovnih ljudi in občanov
uradni politiki slovenskih funkcionarjev. Obenem
podpirajo vse njihove dosedanje odločitve ter izja-
ve, odločno obsojajo vse napade na slovensko po-
litiko in državnost, pri čemer poudarjajo, da ne
odstopajo od avnojskih in čebinskih načel. Ob
vsem tem pa pozivajo vse delovne ljudi in občane
k strpnosti in preudarnosti.
Ob obravnavi varnostnopolitične ocene v naši
republiki in občini so člani predsedstva menili, da
je kljub nezadovoljstvu delavcev zaradi vse višjih
življenjskih stroškov in inflacije ter posameznih
prekinitev dela splošna situacija razmeroma stabil-
na, vendar je med ljudmi vse več negotovosti zara-
di drugih političnih dogodkov po domovini.
V nadaljevanju so sprejeli še operativni pro-
gram dela, v katerem so opredelili prednostne na-
loge za vse osnovne organizacije, konference os-
novnih organizacij, občinske odbore sindikata de-
lavcev dejavnosti ter ne nazadnje tudi za občinski
svet ZSS in njegove organe.
Ko so razpravljali o možnostih za razbremeni-
tev gospodarstva in omilitev vse večjega pritiska
na osebni in družbeni standard delavcev, so odlo-
čno podprli vsa konkretna stališča in zahteve re-
publiških sindikatov s tega področja. Pri tem so še
posebej odločno zahtevali ukinitev vseh participa-
cij v zdravstvu, prav tako v šolstvu, kjer je, kot ka-
že, situacija vse težja.
Ker že dalj časa ugotavljajo, da imajo sindikati
precej skupnih ali podobnih nalog kot mladinske
organizacije po delovnih kolektivih in drugod, so
ob koncu sklenili, da predlagajo predsedstvu ob-
činske konference ZSMS, naj se čimprej sestanejo
na skupni seji in si zastavijo skupne naloge.
M. Ozmec
UVODNIK
Mladost je
norost?
Ob pozivu k razumu, ki ga je pred nedavnim v javnosti sporo-
čilo vodstvo jugoslovanske mladine, je predsednik Branko Grega-
novič poudaril tudi to. da je pravzaprav žalostno, da na prve strani
jugoslovanskih časopisov nikoli ne pridejo imena mladih razisko-
valcev ali inovatorjev in da veliko slabše poznamo ljudi, predvsem
mlade, ki so ustvarjalni, kot tiste, ki razpihujejo žerjavico medse-
bojnih podtikanj in laži med političnimi vodstvi v državi, med kate-
rimi pa ni veliko mladih.
Ločevati politike na mlade in stare seveda nikakor ni ume-
stno, najbrž pa velja, da so mlajši veliko bolj neobremenjeni z grehi
preteklosti in najbrž ravno zaradi tega ne bodo kar tako brez teh-
tnih zahtev odstopati s položajev. Biti razumen v današnjih časih
pomeni tudi to, da priznaš, kaj si zakrivil in česa nikakor nisi, da
znaš pravočasno spoznati, kaj zmoreš in kaj so zate prevelike nalo-
ge. In mladinskemu zveznemu vodstvu gre priznati vsaj to, da si ne
nalaga nalog, za katere vnaprej ve, da so neuresničljive zaradi ra-
zličnosti mladih v različnih delih Jugoslavije. Smisel za dojemanje
drugačnosti in dopuščanje dialoga se je pravzprav na očeh javnosti
rojeval v mladinski organizaciji od prvih nastopov slovenskih dele-
gatov, ki .so prišli .svežih idej s kongresa ZSMS v Krškem na zvezni
kongres. Takrat je zares bilo krizno obdobje jugoslovanske mladi-
ne. a izkušnja nekaj let je prinesla tudi nedavni poziv k razumu. Ve-
liko hudih besed je padalo ti dve leti, a brez tega ne bi bilo sedanje
pripravljenosti, da vodstva republiških organizacij mladih skupaj
pozovejo druge, kar pomeni, da se vsaj v osnovnem med seboj razu-
mejo.
Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo sedaj ravno mla-
di, ki delajo v organih zvezne konference mladine, odločilno pre-
maknili tehtnico v korist razumu. Tega vsekakor ne bodo zmogli, če
mladi tam, kjer prihaja do množničnih shodov, ne bodo pozivah k
terhu istemu razumu, za kakršnega se je zavzelo vodstvo. To, da je
od vseh jugoslovanskih političnih vodstev prvo storilo ravno mladin-
sko, pa je svojevrsten šarm v času, ko razum deluje prej kot obsoja-
nja vredno »čustvo«.
Od poziva k razumu je preteklo že nekaj časa, pa tudi zahteve
skrajnežev na mitingih so dobile povsem jasno podobo: ena zasta-
va, en vodja, en jezik . . .
Neprijazno in tvegano je primerjati ideje enega naroda po širi-
tvi svojega vpliva nad drugimi z dogajanji med obema svetovnima
vojnama. A poznavalcu delovanja nacionalističnih parol v krizni si-
tuaciji nekega naroda ne more pobegniti dejstvo, da je edina realna
protiutež takim divjanjem nacionalnih strasti hladen razum in je-
manje parol zares. Kajti če nihče ne vzame teh zahtev resno, se nih-
če ne bori proti njim. Ko pa enkrat za njimi stojijo množice, lahko v
zaletu čustev zatiranega in po »zgodovinski krivici« nevladajočega
naroda obrodijo kaj težke in mučne razmere. In če je kdo, potem je
ravno zvezno mladinsko vodstvo pravilno ugotovilo, da so zadeve
resne in da brez hladnega razuma ne bo šlo.
Treba je poudariti, da je v metodah in vsebini dela med posa-
meznimi mladinskimi organizacijami v republikah in pokrajinah
veliko razlik, da so nekje samostojnejše, nekje pa povsem vprežene
v politiko drugih. Toda dialog je potrebno ohraniti in ga gojiti,
predvsem pa ne pustiti obmetavanj, kot jih doživljajo druga politi-
čna vodstva, v zadnjem času predvsem slovensko in hrvaško.
V teh časih je težko biti optimist, še posebej je težko optimist
mlad človek. Morda pa ravno neobremenjeni in tisti, ki imajo še vse
(nič) pred seboj, sedaj čutijo, da morajo delovati razumno kljub re-
ku: Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most. A kot kaže, so
mostovi porušeni in je veščina skakanja čez potok, kjer mostu ni
več, še posebej dobrodošla. Upajmo . . .	Darja Lukman
Dinamo v
Kidričevem
v počastitev 40-letnice nogo-
metnega kluba Aluminij iz Kidri-
čevega bo v soboto, 15. oktobra,
ob 15. uri gostoval prvoligaš Di-
namo iz Zagreba. Nogometni de-
lavci iz Kidričevega bodo pripra-
vili krajšo slovesnost ob jubileju
kluba, nato pa se bodo v prija-
teljskem srečanju pomerili do-
mači nogometaši, ki so na dobri
poti za vrnitev v višji rang tek-
movanja, ter nogometaši Dina-
^jua^Jjd napovedujejo prihod z
•^jjajfi^^lUmi igralci
2 - DRUŽBA iN GOSPODARSTVO
13. oktober 1988 - TEDNI!?'
Novi člani ZRVS
v peiek, 30. septembra, je bila na magislralu slovesnost: \ član-
stvo Zve/e rezervnih vojaških starešin so sprejeli 19 mladih. To so ti-
sti, ki so se letos vrnili s služenja vojaškega roka, med služenjem pa so
končali šolo za rezervne vojaške starešine. Doslej so v članstvo spreje-
mali v krajevnih organizacijah, tokrat pa so se odločili za občinsko
slovesnost.
Mladi rezervni starešine - še dvajset let niso dopolnili bodo
imeli še veliko dela, veliko vaj, preden bodo v svojih enotah mogli de-
lati tako kot njihovi starejši kolegi: ti pa jim bodo pri začetnem delu
gotovo pomagali in jim svetovali. Petkovo srečanje starešin je bilo pr-
vo v njihovem »rezervističnem« življenju, odslej pa jih bo še veliko.
Jš
Pobude kmečke mladine
1.	Ekonomska cena mleka je 774,75 dinarjev (izračunal jo je
Kmetijski inštitut SR Slovenije), trenutno pa kmet za en liter mleka
dobiva 610 din. Kmet ni »socialna ustanova«, ki bi bil dolžan mleko
prodajati pod ekonomsko ceno. Menimo pa. da mora za dostopnost
tako nujno potrebnega artikla za zdravo prehrano poskrbeti država s
svojo davčno politiko in subvencijami.
Predlagamo, da obdavči žgane alkoholne pijače in iz teh davkov
nudi ustrezno subvencioniranje mleka. Podobnih načino\ pa je goto-
vo še več.
2.	Mlekarne in intervencijski skladi v kmetijstvu naj sproti sledi-
jo naraščanju ekonomskih cen in se jim prilagajajo.
3.	Opažamo, da mlekarna EKK Ptuj nenatančno določa tolščob-
ne enote pri proizvajalcih mleka. Ko država zamrzne cene mlečnih
proizvodov, opazimo, da mlekarna mleko proizvajalcev ocenjuje kot
manj kakovostno. V zvezi s tem sprašujemo, ali gre dejansko za ne-
kvalitetno mleko ali pa zgolj za finančno-ekonomski interes Mlekarne
EKK Ptuj. To spoznanje lahko dokažemo s tem, da se isti vzorci, ki
jih damo Kmetijski zadrugi Ptuj, in vzorci, ki jih damo Mlekarni Ptuj,
bistveno razlikujejo. Predlagamo ustanovitev neodvisnega mlekarske-
ga odbora pri Slovenski kmečki zvezi in njenih podružnicah, ki bo se-
stavljen iz strokovnjakov in bo ugotavljal dejansko kakovost mleka
pri samih proizvajalcih ter se bo pripravljen odzivati na zahteve pro-
izvajalcev in jim strokovno pomagati. Upravni odbor občinske Zveze
slovenske kmečke mladine Ptuj
S sprejema v članstvo Zveze rezervnih vojaških starešin (Posnetek: —
OM.)

Prilagajati se zahte\am tržišča
s cenovno in kvalitetno konku-
renčnimi izdelki je danes bolj
kot kdajkoli poprej temelj za raz-
voj in obstoj; v>e to pa dosegati
na zastareli strojni opremi, ki do-
mala ne ponuja kaj več kot pro-
dajo /noja in materiala. Os\ajati
proizvodnjo, s katero bomo pro-
dajali lastno /nanje, je cilj, ki ga
brez dvoma ne bo lahko doseči.
Kako namreč zbuditi \ vseh nas
spoznanje, da je kreativnost in
želja po napredku gibalo razvo-
ja? Vsaka stvar, pa naj je \ideti
še tako popolna, je namreč lahko
še boljša. To pa je osnovno izho-
dišče za inovativno razmišljanje,
i^repričan sem, da se v slehernem
človeku skrivajo hotenja po od-
krivanju nečesa lepšega in bolj-
šega. Toda ob tem moramo ugo-
toviti, da ne znamo ali nočemo
ustvarjati dovolj zdravih teme-
ljev za tako imenovano množi-
čno inventivno dejavnost. Prej bi
celo lahko rekli, da jo zaviramo z
zastarelo miselnostjo, ki ima za
posledico, da veliko pomembnih
inovacij, ki bi prinašale družbi
gospodarsko korist, ostane v pre-
dalih ali glavah inovatorjev in ni-
koli ne zagleda luči sveta. Ne le
da je s tem nastala gospodarska
škoda, ampak smo pri tistem ino-
vatorju, ki ni dovolj vztrajen in
trmast, za vedno zavrli inovati-
vno razmišljanje in snovanje.
Kje so vzroki za to in o proble-
mih inventivne dejavnosti sem se
pogovarjal z inovatorjem leta v
DO AGIS Danilom Belo.
— Kaj sploh je inovativna de-
javnost?
»Pri vsakem izdelku je zače-
tek, ki pa je brez konca. Ko nare-
dimo nek izdelek, že moramo
razmišljati, kako bi ga lahko iz-
boljšali. Pri nas pa je žal druga-
če. Ko nekaj naredimo, mislimo,
da je s tem delo končano; ali
drugače: mislimo, da nekdo, ki
projektira nek izdelek, ne more
in ne sme podati izboljšave, češ
da je prej projektiral »z napako«
in jo bo pozneje z inovacijo od-
pravil. Zmotno! Tisti, ki tako
razmišlja ali celo dela, ne sodi v
našo družbo. Stvari moramo raz-
vijati, izpopolnjevati. Ko se tega
zavemo, lahko začnemo razume-
vati pojem inovativnosti.«
—	Kaj je potrebno, da lahko
nekdo postane ino\ator?
»Zdravo razmišljanje in želja
po napredku na eni strani in
podpora vodilnih, vodstvenih in
sploh sodelavcev pri oživljanju
idej sta osnovna pogoja za vsa-
kega inovatorja.«
—	Danilo, delate v okolju, ki
ima zelo pester proizvodni pro-
gram, ki dosti časa ni doži>ljaio
bistvenih sprememb. Ali ni morda
to raj za inovativno dejavnost?
»Ugotovitev v celoti drži. Na-
ša DO je resnično zlata jama za
inovacije. Imamo namreč izred-
no raznoliko proizvodnjo.«
— Kaj bi, po vašem mnenju mo-
ralo biti drugače, da bi na področ-
ju mn(»žične inventivne dejavnosti
krenilo na bolje?
»Mislim, da bi vodstvo DO
moralo objaviti različne proble-
me, ki bi jih bilo potrebno od-
praviti (prevelika poraba energi-
je, materiala itd.). S tem bi ljudi
vzpodbudili k razmišljanju. Kas-
neje pa bi morali uspehe teh raz-
pisov tudi javno objaviti. Kot
drugo pa je pomembno, da mo-
rami; resno obravnavati vsak
predlog ali inovacijo, pa naj bo
na videz še tako nepomembna.«
—	Kako se začne vaše snovanje
neke inovacije?
»Ob poznavanju izdelkov se
utrnejo ideje same po sebi. Sam
ob sebi začneš razmišljati, kako
bi lahko enak izdelek izdelovali
hitreje, ceneje in kvalitetneje. Ko
se zadeve lotim, idejo v mislih
premeljem. narišem in nato
spremljam izdelavo izdelka, da
se prepričam, ali sem s svojo za-
mislijo zadel v živo. Zadovoljen
sem šele takrat, ko sem prepri-
čan, da je moja ideja rodila sado-
ve, od katerih lahko pričakujemo
resnično korist.«
—	Z nekaj besedami mi, pro-
sim, opišite inovacijo, ki vam je
prinesla naziv inovatorja v delovni
organizaciji.
»Sam pri sebi inovacije, ki mi
je prinesla naziv inovatorja leta,
ne ocenjujem kot najuspešnejše.
Gre za spremembo postopka, in
sicer z žaganja tečajev na štanca-
nje. Pri tem nastaja velik prihra-
nek pri materialu in času. Hkrati
seiTi pripravil tudi tehnično iz-
boljšavo orodja za tlačno litje za-
vojnic za amortizerje. Zame
osebno je uspešnejša inovacija,
ki sem jo zasnoval in realiziral za
visokotlačne izmenjevalce. Pri
tem gre za novost v Jugoslaviji.«
—	Načrti in želje na področju
inovativne dejavnosti?
»Inovacije so zame hobi, ra-
vno tako kot ribolov. Vedno pač
moram nekaj delati. Imam trdno
voljo in ne odneham, tudi po sto-
kratnih poskusih ne. Prepričan
sem namreč, da bo stoprvič do-
bro. Pri inovatorstvu moraš imeti
trdno voljo, kajti nagrade in po-
hvale so na tem področju žal še
vedno redke. Še vedno je preveč
nezaupanja in zavisti. Zelje? Ja,
čimveč dela in tehnologijo, ki bo
omogočala oživljanje tudi naj-
zahtevnejših idej.«
Inovatorju leta v DO AGIS že-
limo še veliko snovanj in realiza-
cijo vseh zamisli in hotenj, zanj
in za vse nas. Za danes in za naš
skupni lepši jutri.
Maks Menoni
Danilo Bela na delovnem mestu	(Foto: M. IVIenonI)
Prvi izvoz
Do septembra so v delavnicah izdelali že 21500 parov zaščitne in
specialne obutve. Pridobili so nekaj novih kupcev, v glavnem iz de-
lovnih organizacij črne metalurgije in železnice. Letni načrt predvide-
va, da bodo izdelali 28.440 parov čevljev. V devetih mesecih je celotni
prihodek dosegel 525 milijonov, z letnim načrtom pa so planirali 780
milijonov.
V	prvih treh mesecih leta so za firmo Atlantic iz Stuttgarta izdela-
li za 13.800 nemških mark izdelkov. Zaradi vedno višjih cen repro-
dukcijskega materiala, zlasti usnja, se jim trenutno izvoz ne izide, saj
s ceno ne pokrijejo niti njegovih stroškov. V predalih imajo še ponud-
bo za 500 tisoč nemških mark.
V	poletnih mesecih — juliju, avgustu in septembru — so zašili
tudi 3200 parov rokavic. Do konca leta naj bi jih bilo še šest tisoč.
Dobri delovni rezultati so jim omogočili, da so v prejšnjem mesecu
popravili osebne dohodke. V polletju so delavci v povprečju zaslužili
420 tisoč dinarjev.
Letos so kupili tudi že nekaj nove opreme (kombinirani stroj za
obutveno industrijo), čakajo pa še na opremo iz Peka. Za potrebe no-
vih kupcev so izdelali oziroma razvili tri vrste čevljev. Do konca leta
bodo uredili še industrijsko prodajalno, načrtujejo pa tudi ureditev
vzorčne sobe.
V	kratkem naj bi spremenili tudi svoje ime. Ime Čevljarska de-
lavnica več ne predstavlja v celoti njihovega proizvodnega programa,
sprememba imena pa je vezana tudi na izvozno dejavnost.
MG
Praznovanje letošnjega prazni-
ka so pričeli že zelo zgodaj. Prva
prireditev je bila 25. septembra,
ko so pripravili svečani sprejem
za vse krajane, starejše kot 70 let.
Z njimi so se pogovorili, jih po-
gostili ter jim pripravili lep kul-
turni program. Kot je povedal
predsednik sveta krajevne skup-
nosti Tone \'elikonja. že od vsega
začetka praznovanja krajevnega
praznika skrbijo za to. da bi se v
programu pokazali vsi. ki v skup-
nosti »živijo in dihajo«. To je
priložnost za šolo, prosvetno
društvo. TVD Partizan s sekcija-
mi. vrtec. Zavod dr. Marijana
Borštnerja, gasilce, obrtnike,
aktive kmečkih žensk in druge.
Za letos večjih načrtov za raz-
voj krajevne skupnosti niso ime-
li. Nekaj denarja so porabili za
položitev vrhnjih plasti asfalta.
Tako so modernizirali glavno ce-
sto skozi naselje Dornavo in ne-
kaj stranskih.
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Vlado Viher se kol
predsednik odbora za gradnjo te-
lefona še posebej trudi, da bi do
prihodnjega leta uresničili načrt
pošte. Po njem naj bi dobilo tele-
fonski priključek okrog 260 na-
ročnikov iz štirih krajevnih skup-
nosti. Letos smo o tej akciji že
pisali. Napeljava bo potekala v
več fazah. Prva je že realizirana,
druga je vezana na konec tega le-
ta, tretja faza pa naj bi bila kon-
čana v prvi polovici prihodnjega
leta.
V praznovanje krajevnega
praznika je vključena tudi Socia-
listična zveza. Krajevna organi-
zacija po besedah predsednika
Konrada Vertiča dobro dela.
Krajani se pridno odzivajo na
njene akcije. Socialistična zveza
je pomagala oblikovati tudi le-
tošnji program prireditev. Tega
so poslali v sleherno gospodinj-
stvo. Pričakujejo, da bo dvorana
v Mezgovcih, kjer bo v nedeljo.
16. oktobra, ob 14. uri svečana
seja skupščine in vodstev družbe-
nopolitičnih organizacij, polna.
Nekoliko manj so zadovoljni z
delom mladih. Teh je nekaj nad j
sto, v glavnem gre za srednješol- i
ce. Aktivno delajo v številnih '
društvih, manj pa v svoji organi-
zaciji. V pogovoru z njimi naj bi
ugotovili, zakaj so pri svojem de-
lu popustili in kako nameravajo
v bodoče te poživiti. Delo mla-
dinske organizacije je zamrlo z
odhodom zvezne mladinske de-
lovne akcije Slovenske gorice. Ta
je imela sedež v stari dornavski
šoli vrsto let.
mg
Možje, ki se še posebej trudijo za razvoj krajevne skupnosti: Tone Velikonja, Vlado Viher in Konrad Vertič
Cesta skozi Dornavo
(Posnetki: Martin Ozmec.)
Takojšnje aktivnosti za uresničevanje
sindikalnega programa
v osnovnih organizacijah ZSS in v občinskih
sindikalnih organih ptujske občine bodo v teh
dneh resno pričeli uresničevati naloge iz operativ-
nega programa za delo organizacij in organov
Zveze sindikatov, ki ga je sprejelo predsedstvo re-
publiškega sveta slovenskih sindikatov. Program
je bil objavljen v Sindikalnem poročevalcu Delav-
ske enotnosti 23. septembra skupaj z dokumenti za
razbremenitev dohodka in osebnih dohodkov,
ukrepi za ublažitev pritiskov na življenjsko raven
delavcev, predlogom za spremembo intervencij-
skega zakona o osebnih dohodkih ter s predlogom
za najnižji osebni dohodek za najbolj enostavna
dela in naloge 453.000 din. Program in drugi sindi-
kalni dokumenti postavljajo konkretne cilje, deli-
tev dela in odgovornost za uresničitev glavnih na-
log, ki jih je sprejel republiški svet ZSS na junijski
razširjeni seji v dokumentu »Iz krize s sindikatom
delavcev.«
Smo na začetku odgovornega dela za prenovo
sindikatov delavcev dejavnosti in Zveze sindika-
tov, katerega cilj je dosledno in učinkovito uresni-
čevanje sindikalne politike v interesu vseh sindi-
kalno organiziranih delavcev. Program vsebuje
glavna vprašanja, ki jih v teh zaostrenih gospodar-
skih in političnih razmerah postavljajo v ospredje
delavci, navaja rešitve in opredeljuje aktivnosti na
področju gospodarske reforme, položaja delavcev
in zagotavljanja njihove socialne varnosti.
Najodgovornejši sindikalni delavci ptujske ob-
čine so o teh za delavce pomembnih vprašanjih že
razpravljali na zadnjih sejah družbenopolitičnega
zbora in zbora združenega dela skupščine občine
Ptuj, ko so razložili ugotovitve in stališča predsed-
stva občinskega sveta ZSSS Ptuj k oceni uresniče-
vanja družbenoekonomskega razvoja občine v le-
tošnjem letu. Med prvimi so o nalogah iz operativ-
nega programa razpravljali na konferenci ZSS in
ZKS Emone-Kmetijskega kombinata Ptuj; ti so te-
meljito ocenili sedanji materialni in samoupravni
položaj delavcev. Sledile bodo razprave v vseh os-
novnih sindikalnih organizacijah, občinskih odbo-
rih sindikatov delavcev dejavnosti ter v občinskem
svetu in njegovih organih. Skupine sindikalnih de-
lavcev, ki jih bo imenovalo predsedstvo občinske-
ga sveta, bodo obiskale osnovne sindikalne orga-
nizacije. Zastavljene aktivnosti imajo namen uve-
ljaviti samostojno in učinkovito sindikalno organi-
zacijo delavcev, ki ne bo le predlagala, ampak zah-
tevala in soustvarjala politiko, ki bo odraz intere-
sov in potreb delavcev tako gospodarstva kot
družbenih dejavnosti.
FB
'f EDNIK - oktober 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
iVIirko Vindiš za Tednik:
»Nisem ime!
česa izgubitiu
Mirko se je iz Seula vrnil v torek, 4. oktobra, zvečer. Tedenska na-
rava našega časnika in dejstvo, da končujemo redakcijo v torek ob 11.
uri, sta nam preprečila, da bi v prejšnji številki že lahko objavili pogovor
i njim. K pogovoru smo ga namreč povabili že naslednji dan. Upamo, da
bo za marsikaterega bralca pogovor zanimiv, saj Je najboljše ocenjevati
Mirkov rezultat (če ga Je že potrebno) potem, ko slišiš, kaj meni o na-
stopu sam. športnikom namreč vse prevečkrat delamo krivico, ko na pa-
met »ocenjujemo« njihove nastope.
Kako si se počutil ob prihodu
na letališče v Mariboru, ob pogle-
du na svoje prijatelje in znance?
To je seveda lep občutek. Po
več kot treh tednih odsotnosti se
je lepo vrniti nned svoje. Res ču-
den in lep občutek.
V Seulu si bil več kot dvajset
dni. Dobivali smo sicer skromne
vesti o tvojem počutju in trenin-
gih. Kako pa je v resnici bilo vse
te dneve pred nastopom?
Moram priznati, da je bilo teh
dvajset dni precej napornih, pa
tudi dolgočasnih. Moral sem ča-
kati, medtem ko so nekateri pri-
hajali, nastopali in slavili ter že
odhajali domov. Jaz pa sem vse-
skozi še treniral in čakal na zad-
nji dan. Bilo je tudi precej pro-
blemov s treningom. Treniral
sem ves čas na atletskem stadio-
nu, se pravi na krogu 400 m. Tak
trening je za maratonca težaven.
Seul je desetmilijonsko mesto in
je nemogoče tekati po naravi, v
parkih. Teh imajo sicer veliko,
vendar so nabito polni. Korejci
in Japonci so namreč znani po
tem, da se veliko gibljejo, telova-
dijo in sprehajajo po parkih. Ne-
mogoče je torej bilo trenirati
drugje kot na stadionu, ki je bil
odprt samo za atlete. Trening,
hrana, tudi slabši spanec in spre-
memba okolja — precej naporno
je bilo zame.
Nastop smo lahko spremljali v
televizijskem prenosu. Najbrž ni
človeka, ki ti zanj ne bi želel stis-
niti roke. Kako pa nastop sam
ocenjuješ?
Na koncu koncev moram biti
zadovoljen z nastopom in 25.
mestom na olimpijskih igrah.
Pravzaprav sem res odpotoval na
olimpijske igre z željo po višjem
mestu. Večkrat sem dejal, da bi
bil z uvrstitvijo okoli petnajstega
mesta zelo zadovoljen in bi bil to
velik uspeh. Ko pa sem dobil v
roke startno listo, sem bil prese-
nečen, kajti manjkal ni niti eden
izmed boljših maratoncev v sve-
tu. Pravzaprav je bilo tam vse,
kar svet premore v maratonu. S
svojim rezultatom in državnim
rekordom 2 uri in 13 minut sem
bil šele 57. med tistimi na startni
listi.
Na tekmo sem šel z mislijo, da
pravzaprav nimam kaj izgubiti.
Zato sem tudi »prijel« prvo sku-
pino, ki je bila izredno hitra. S
tem pa sem »prcforsiral« prvih
dvajset kilometrov. Zaradi tega
sem petnajsto mesto, ki sem ga
želel in bi ga lahko realno tudi
dosegel, izgubi!. Izgubil sem
moč. Na koncu sem torej bil de-
set mest nižje z nekaj slabšim re-
zultatom, kot je bil tisti z lanske-
ga Seula. Moram pa biti zadovo-
ljen.
Slišati Je bilo, da si imel težave
z vodo in dehidracijo.
Res sem imel malo smole. Na
vsakih pet kilometrov smo imeli
nastavljene svoje napitke. Bilo je
šest miz in na določeni mizi je bil
tudi moj napitek — voda ali ma-
ratonik. Tisti, ki so tekli pred
mano, so mi vzeli napitek, tako
da do 25. km na nobeni mizi ni
bilo več mojega napitka. Bilo pa
je precej toplo, okoli 26 stopinj.
To pa je malo preveč za mara-
ton, tako da je verjetno tudi
vzrok, da sem prišel v cilj tako
utrujen, dehidracija.
Nastopiti na olimpiadi Je dano
redkim. Kako si olimpiado doži-
vel?
Vsekakor je želja vsakega
športnika priti na olimpijske
igre. To je bila tudi moja želja.
Moram priznati, da si nekdaj
sploh nisem mogel predstavljati,
da bi lahko kdaj v življenju dose-
gel rezultate, ki bi me pravzaprav
pripeljali na olimpijske igre.
Zdaj pa so že za menoj. To je res
lep občutek za vsakega športni-
ka. Težko je opisati občutja, ki
jih ima športnik v sebi. Ne vem,
tudi sam nimam besed, s kateri-
mi bi lahko izrazil svoje zado-
voljstvo. S sodelovanjem na
olimpiadi sta poplačana delo in
trud, ki ju vlagaš v šport.
Kakšni pa so bili odnosi med
športniki, tisti »za kulisami«?
Odnosi med športniki so sko-
raj vedno lepi. Olimpijsko nase-
lje je kot ena družina. Skupna je-
dilnica za nekaj tisoč športnikov.
Ni razlikovanja med zmagovalci
in med tistimi, ki so bili na zad-
njih mestih. Vsi čakajo v isti vrsti
na hrano, vsi se prehranjujejo
enako, ni razlike med sobami za
te in za one ... Vsi imajo enake
razmere.
Včasih sem pri sebi mislil, kak-
šni tipi so športniki vrhunskega
razreda. Za Carla Lewisa na pri-
mer sem mislil: Kdo ve, kakšen
frajer mora biti. Ko pa si z njimi,
vidiš, da so prav tako ljudje kot
mi dru^ in da v tem ni neke ra-
zlike. Športniki si med seboj
precej pomagamo, čeprav smo
potem, ko pridemo na športno
prizorišče, največji tekmeci. Tudi
največji prijatelj ti je takrat nas-
protnik. Ce sklenem: ni čutiti
kakšnih velikih razlikovanj in ne-
razumevanj med samimi športni-
ki.
Pa se vrniva k tvojemu nastopu.
Kako ocenjuješ tiste, ki so bili na
olimpijskem maratonu pred te-
boj? Tiste na vrhu, recimo ..,
Vsekakor sem za zmagovalca
Bordina že prej imel občutek, da
je v najožjem izboru. Je evropski
prvak in tretji s svetovnega pr-
venstva. Prav tako sem v krog fa-
voritov štel Saleha iz Džibutija,
lanskoletnega zmagovalca s pre-
dolimpijskega teka. Je pa mara-
ton disciplina, v kateri je pravza-
prav izbor favoritov zelo širok.
Tisti, ki je imel trideseti ali štiri-
deseti čas, bi morda lahko prav
tako posegel v vrh. To je pač tek,
ki traja dve uri in nekaj. Pri ma-
ratonu moraš pravzaprav včasih
tudi tvegati. Ce uspeš, uspeš, če
ne, pa pač ne ... To ni tek na sto
metrov, ko daš v kratkem času
od sebe vse moči. Maraton mo-
raš teči tudi z glavo. Ce pomi-
slim nase, vidim, da nisem naj-
bolj modro tekel. Pravzaprav teh
petdeset ali morda kar vsi, ki so
nastopili, spadajo v sam svetovni
vrh; precej so izkušeni in marsi-
kdaj poberejo zmage na številnih
tekmovanjih.
Ob prenosih z olimpijskih iger
smo lahko slišali tudi vest, da si
že uvrščen med kandidate za olim-
pijski tek na naslednjih igrah, kar
izhaja iz tvojih rezultatov. Kako
pa ti gledaš na to?
Moram povedati, da za to
startno listo ne vem. Že pred sa-
mim odhodom sem dejal, da
bom lahko tekmoval vsaj še na
enih igrah, če bom zdrav in bom
imel uspehe. Dejstvo je, da sem
bil na olimpiadi eden najmlajših
maratoncev, saj so zmagovali
maratonci z 29 leti (Bordin), dru-
gi celo prek trideset let. Veliko
tekmovalcev pa je bilo starih nad
35 let. Najboljša doba maraton-
ca je nekje okoli tridesetega leta.
Če to velja tudi v mojem prime-
ru, bi vrhunski rezultat lahko pri-
čakovali na prihodnji olimpiadi
ali še celo pozneje, na svoji tretji
olimpiadi. Kot sem povedal: vse
je odvisno od zdravja in drugih
stvari, ki te v življenju spremljajo
in so del življenja. Velikokrat me
kdo vpraša, kako dolgo bom
vztrajal. Morda lahko neham že
jutri, morda bom nastopil še de-
set let; težko je reči kaj določe-
nega.
Napovedovati prihodnosti ne
gre; kaj pa te čaka v bližnji pri-
hodnosti?
Najprej bom malo počival, na-
to bom poiskal nekaj manjših
tekmovanj ter tekmovanj v Av-
striji in Italiji. Nameravam sode-
lovati na malih maratonih, tako
da bom malo razbil monotonijo,
ki nastane, ko se pripravljaš iz-
ključno za nastop na velikem
tekmovanju. Potrebuješ lažje te-
ke in tako pridobiš tudi na psi-
hološkem področju. Velika tek-
movanja so psihično naporna.
Še to. Vsi pričakujejo od špor-
tnika največ. Prvo mesto pa je le
eno.
Ko si že omenil psihično obre-
menjenost pred velikimi nastopi:
Ljudje žal veliko ugibajo in med
temi ugibanji Je tudi mnenje, da bi
potreboval na takih nastopih ne-
koga ob sebi — trenerja ali ko-
garkoli, ki bi te bodril v psihi-
čnem smislu. Kako Je s tem? Zate
velja, da si samotar, po drugi stra-
ni pa vsi trdijo, da bi ti bilo lažje,
če bi bil nekdo ob tebi na velikih
tekmovanjih. Bi to zmanjšalo na-
petost pred tekmovanjem?
Pravzaprav nisem imel občut-
ka, da bi bil kakorkoli obreme-
njen. Na začetku, ko sem prispel
v Seul, je morda bilo malo nela-
godja. Potem pa vidiš, da eni
zmagujejo, drugi so poraženi, in
sprejmeš tudi svoj nastop kot
vsak drugi. Nisem pa občutil, da
bi potreboval pomoč s strani in
bi bil zato boljši.
Darja Lukman
Turizem za nove čase
Za široko in odgovorno razpravo so v občinskem komiteju za
družbenoekonomski razvoj in planiranje pri SO Ptuj pripravili toliko
želeno in pričakovano gradivo »Osnutek dolgoročnega razvoja turiz-
ma v občini Ptuj«. V občinskem izvršnem svetu mu dajejo vso podpo-
ro. V delegatsko okolje pa ga pošiljajo z nekaterimi usmeritvami. O
osnutku bodo najprej razpravljali skupščinski zbori in ga dali v dvo-
mesečno javno razpravo, v kateri naj bi sodelovali vsi neposredni in
posredni udeleženci v turistični ponudbi občine. Seveda naj bi svoje
povedali tudi občani, ki že ali še nameravajo sodelovati v oblikovanju
te ponudbe. Pripombe pričakujejo v izvršnem svetu in v komiteju za
družbenoekonomski razvoj in planiranje.
Zanimivo je, da osnutek bodočega turističnega razvoja v mnogo-
čem »posnema« študijo o dolgoročnem razvoju turizma v občini Ptuj.
Ta je letos »dopolnila« 10 let. Vse kaže, da ni bila narejena za v pre-
dale; nekateri so jo sicer že doslej poskušali uresničevati. Nov turisti-
čni dokument sodi med »obveznosti« skupščine občine Ptuj do tujega
sovlagatelja. Kot je znano, je bila v začetku avgusta podpisana po-
godba med skupščino občine in Turistično agencijo Kurent. Ta naj bi
odločno posegla v bodoči turistični razvoj občine predvsem z načrto-
vanimi hoteli: Zlati noj v Prešernovi ulici. Kurent A in Kurent B v
Ptujskih toplicah. Medtem je skupščina občine že pridobila lastnin-
sko pravico nad zgradbo v Prešernovi, v kateri bo hotel Zlati noj. V
njem naj bi bilo 88 postelj. Hotel bo visoke kategorije B. Poleg tega
projekti predvidevajo, da bo v njej še sedež turistične agencije, resta-
vracija, drugi poslovni prostori in v kletnem delu diskoteka.
Lokacijska dokumentacija je bila pripravljena v prejšnjem mese-
cu, gradbena se še pripravlja.
To je samo delček bodočih turističnih projektov. V pretres so
vzeti vsi in za vsakogar se bo poskušalo najti ustrezno mesto. Turisti-
čno naj bi oživeli vsi objekti, ki so nekoč v tem pogledu že dihali. V
bodočem razvoju turizma naj bi bili odločilni ljudje in ne denar, zato
v osnutku manjka načrt pridobivanja denarja za »oživljanje«. Tako je
tudi najboljše, saj je v preteklosti ta mnogokrat že v kali^zadušil zdra-
va prizadevanja. Sedaj naj bi bil v ospredju pogum.
MG
PREPISANO IZ STARIH ŠTEVILK
Kača pred prodajalno
žal ugotavljajo naši potrošniki, da uprava Okrajnega magazina v
Ptuju nima preveč skrbnega pregleda nad »solidno« delitvijo blaga v
svojih prodajalnah. Pred lokali se ustvarjajo dolge »kače«, ki nestrp-
no čakajo na svoj plen — blago. Pa ne samo to: to dolgo kačo sesta-
vljajo manjše kače — ljudje, ki kršijo vse predpise javnega reda. Zgo-
di se, da iz nedolžnega prepira nastane precej zanimivo in živahno
pretepanje, ki pa ni nikoli brez posledic.
»Oh ti ljudje, kako so nesramni in požrešni!« se oglasi neka stara
ženica na »repu« te nesrečne kače.
Zakaj neki vse to?
Ker so se predpisi javnega reda spremenili v predpise javnega
nereda.
Ce vprašaš človeka tik pred vhodom: »Odkod ste, tovariš?« ti
odgovori: »Iz Juršinc.« Vprašaš drugega. »Iz Janža« sledi v odgovor.
Pogledaš po kači navzdol. »Oho, kako zanimivo,« boš tiho dejal pri
svojem srčku. Videl boš ruto za ruto, krilo za krilom — same tovariši-
ce, razen tega pa vse iz podeželja, in sicer večina iz tistih krajev, kjer
so že poslovalnice Okrajnega magazina.
Popolnoma razumljivo in dokaj jasno nam govore taki primeri,
zakaj ne dobi uslužbenec iz Ptuja pripadajoče mu blago na točke.
No, zakaj?
Ker ves kontingent blaga, ki ga dobi prodajalna, zapleni požre-
šna kača — kača kač —, ki ni nikjer zaposlena ali pa vsaj toliko pro-
sta, da stoji več kot dve uri na pločniku in čaka na blago.
Ker raznesejo blago ljudje, ki poleg bonov imajo tudi oblačilne
nakaznice.
No, uprava magazina, kaj praviš na to upravičeno kritiko potroš-
nikov? Ali se ne bi dalo urediti tako, da bi blago dobili tudi tisti, ki ni-
majo časa čakati v vrsti in »plansko zabušavati«.
(Naše delo št. II, Ptuj, 18. novembra 1948.)
Govori se.. .
.. . da so tudi nekateri v Ptuju
zelo zaskrbljeni zaradi močno
ohlajenih mednacionalnih odno-
Menijo, da hi bila potrebna
poštena odjuga (ampak, prosim le-
Po, pisano odločno skupaj).
. . da je semafor, ki meri čas v
športni dvorani Center, zelo čud-
'^ega obnašanja. Velikokrat skoči
^ prihodnost ali ostaja v sedanjosti
se ne premakne. Pa čeprav je
priključen na ustrezne linije. Mo-
Soče pa z linijami le ni vse v redu?
^a srečo posledice prizadenejo sa-
^o športnike. Sicer pa — Egipča-
ni so čas merili s peščenimi urami.
■	da nikjer doslej še ni bilo ja-
vno govorjeno, da ima nek delavec
^ ptujski bolnišnici kar 7 milijonov
^inarjev osebnega dohodka. De-
iQvce ptujske bolnišnice seveda te
Sovorice jezijo, zato so na zboru
združenega dela povedali, da ta
delavec v resnici zasluži le 2 mili-
Jona 700 tisoč dinarjev.
■	da je nek naš novinar v želji
hitri informaciji klical svojega
zaupnika v nedavno stavkajočo
delovno organizacijo. Ves napet je
vprašal: »Kaj imate danes pri
vas?« Prijatelj na drugi strani pa
mu je hladnokrvno odgovoril:
»Mi? Juho z mesom!« In tako je
še ena aktualna informacija o
štrajku splavala po juhi.
SKUPNE SLUŽBE SIS DRUŽBENIH
DEJAVNOSTI OBČINE PTUJ
OBVESTILO
Vse krajane občine Ptuj obveščamo, da občinska zdravstve-
na skupnost Ruj posluje za stranke vsak dan od 7.30 do 12. ure
ter v sredo popoldan od 14. do 16. ure
Hkrati obveščamo, da so se delavci Skupnih služb SIS druž-
benih dejavnosti občine Ruj preselili iz Raičeve ul. 6 v Trstenja-
kovo ul. 11 (nad brezcarinsko prodajalno).
SKUPNE SLUŽBE SIS DRUŽBENIH
DEJAVNOSTI OBČINE PTUJ
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
13. oktober 1988 - TEDNIK
KAKO SMO ŽIVELI LETA 1918 V PTUJU,
JE OPISALA UUBICA ŠUUGOJ
Velik odmev
deklaracijskega gibanja
Na 24. zborovanju slovenskih zgodovinarjev je s svojim refera-
tom kot edina ptujska zgodovinarka sodelovala Ljubica ^uligoj. pro-
fesorica na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zanimalo nas je' kako
smo doživljali to za Slovence tako pomembno leto \ Ptuju, kakšne so
bile takratne razmere.
' Kakšno je bilo leto 19IS v Ptuju?
Ljubica Suligoj: V svojem referatu najprej pojasnjujem obdobje
pred letom 1918, predvsem v prvi svetovni vojni, sežem pa tudi neko-
liko dlje. Ptuj je veljal za upravno, politično in administrativno središ
če nemštva. Ni pa bil gospodarsko močan center. Obstajale ,0 velike
razlike med slovenskim podeželjem in nemškim, nemškutarskim Ptu-
jem. Opisujem odnos do Slovencev, ta ekonomsko izkoriščevalski od-
nos. Slovenci so bili izredno zapostavljeni in iz lega obdobja je zna-
nih veliko izgredov proti Slovencem. Govorim o deklaracijskem giba-
nju, ki je imelo velik odmev na ptujskem območju in je pravzaprav
eno prvih poseganj širših plasti množic v politično življenje, (jovo-
rim o tem. kako se je nemštvo z Ornikom in Karlom Linhartom, ki je
vodil Štajerčevo stranko, upiralo tendenci jugoslovanstva. Moram po-
vedati, da se nemštvo v Ptuju zlepa ni hotelo vdati, daje ves čas imelo
slike z nemškim zamejstvom in je tudi ves čas pričakovalo, da bo ptuj-
sko območje padlo pod plebiscitarno odločitev in bo tako priključeno
nemški Avstriji. Vse to je trajalo do leta 1921, do sprejetja vidovdan-
ske ustave. Nemci ohranjajo na ptujskem območju ekonomske pozici-
je, saj je bilo kar 70 odstotkov delovne sile odvisne od nemškega ka-
pitala.
Kdo so bili nosilci slovenstva, slovenskega prebujenja pri nas?
Ljubica Šuligoj: To so bili (pravimo jim slovenski narodnjaki). Na-
rodni dom s svojo čitalnico, dr. Fran Jurtela (prvi gerent ptujske obči-
ne 1918), dr. Tone Ggosak, dr. Miroslav Ploj, Mohoričeva družina,
učiteljica Valentina Kaukler. V glavnem seje narodno življenje ome-
jevalo predvsem na ozek krog slovenske inteligence. Vedeti tudi mo-
ramo, da slovensko učiteljstvo tukaj ni imelo prostora, bilo je razselje-
no; tu so bile nemške šole, nemška gimnazija, ki je sploh predstavlja-
la steber spodnještajerskega nemštva.
Tako je bilo v mestu; kako pa na podeželju?
Ljubica Šuligoj: Podeželje je bilo gospodarsko izjemno zaostalo.
To je bilo izrazito agrarno območje, veleposestniški odnosi. Naj opo-
zorim na vinogradniško krizo ob prelomu stoletja in na prodor nem-
škega kapitala. Naši ljudje so bili odvisni od nemških delodajalcev z
viničarskimi odnosi in zadolženostjo. To je bila delovna sila, ki jo je
tujec resnično izkoriščal, neprebujena in težko je bilo v takih razme-
rah prebujati narodno zavest. Pa tudi vpliv cerkve je bil izredno mo-
čan. Imamo pa na podeželju bralna društva, ki so izjemno pomembna
za krepitev slovenske besede; ob tem pa nas ne sme motiti ali je bilo
to društvo liberalno ali klerikalno obarvano. Osnovni motiv je bil
ohraniti slovensko besedo, slovenstvo.
Kako pa kot zgodovinarka spremljate današnje dogodke?
Ljubica Šuligoj: Moram priznati, da spremljam današnje dogodke
z grenkobo. Kot zgodovinarka pa menim, da le premalo poznamo
zgodovino, da se premalo poznamo med seboj. Zgodovinska prete-
klost na Slovenskem je bila povsem drugačna, kot je bila v drugih re-
publikah. Vendr pa bi se kljub vsemu ob strpnosti, prevladovanju člo-
veške pameti in ob dobrem poznavanju objektivne zgodovinske stvar-
nosti dalo lepo rešiti marsikaj, kar se zdaj rešuje z nestrpnostjo. In to
obsojam. Ob vseh feh dogodkih vse bolj razmišljam, da je poznavanje
zgodovine vsem nam še hudo, hudo potrebno.
Referat Ljubice Šuligoj o letu 1918 v Ptuju bomo objavili tudi v našem
časopisu.
NaV
V razšla vnem paviljonu Dušana K vedra v Ptuju ho v četrtek. 13.
H), oh 18. uri otvoritev
razstave fotografij Stoja na Kerblerja.
Razstava ho odprta do 13. 11. 1988.
Pokrajinski muzej Ptuj vabi vse, ki želijo voditi po mestu, da se prijavijo
na tečaj za vodnike po mestu, ki bo od 17. 10. do 21. 10. 1988.
Zglasite se 17. 10 ob 15.30 url v prostorih uprave muzeja, Muzejski trg 1.
Zaželeno je znanje dveh tujih jezikov.
U^CASUUCO, Lgljj ^g^g
(referat na XXIV. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ptuju
od 28. do 30. septembra 1988)
Agrarno, urbanizirano območje ptujskega
okraja, na katerem je živelo pred prvo sveto-
vno vojno 86,636 prebivalcev, označuje go-
spodarska in družbena zaostalost.' Ciospo-
darskih centrov, ki bi pritegnili večje število
prebivalstva, tu ni bilo, o čemer govori tudi
naseljenost, ki je znašala brez ptujske mestne
občine 83,3 vštevši njo pa 86,7 prebivalcev na
km'. Okraj je bil na obrobju industrijskega
razvoja, a v Ptuju kot upravno-političnem
središču s 4.631 prebivalci leta 1910 je prevla-
dovala obrtniško-trgovska družbena plast (v
zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v mestu
registriranih kar 70 različnih obrti).- V mestu
je bilo sicer le nekaj manjših, in to nemških
industrijskih obratov (Hutterjeva tovarna
žganih pijač, Pisichova usnjarna, Reinhardo-
va perutninarska tvrdka), ki pa tukajšnjemu
ogromnemu rezervoarju delovne sile niso po-
nujali dela. Delodajalcem je bila torej na vo-
ljo cenena delovna sila, ki je silila s sloven-
skega podeželja, pripravljena na kakršenkoli
zaslužek.
Za tukajšnje podeželje povejmo namreč,
da so ga na prelomu stoletja označevali raz-
drobljena kmečka posest, nizka produktiv-
nost in agrarna prenaseljenost, hkrati pa so
se razmere občutno poslabšale z vinogradni-
ško krizo, ki so jo spremljali pojavi oderu-
štva, socialnega razslojevanja, viničarstva,
skratka naglega spreminjanja lastninskih od-
nosov z vdorom tujega — nemškega kapitala.
Temu, se pravi nemški konkurenci, marsikdo
od slovenskih proizvajalcev ni bil kos. Nem-
ški kapital je tukaj več koga prisiljeval, da se
je uvrščal med nemško govoreče prebivalce
ali da je tudi zavrgel slovensko narodnost.
Tako najdemo v Ptuju pred prvo svetovno
vojno nekaj takih družin, ki so si s pomočjo
Siidmarke (Krajevna skupina tudi v mestu)
okrepili gospodarski položaj in postali stru-
peni sovrašniki slovenstva (npr. Orniggi iz
Slovenskih goric).
Poglavitni razlog nemškutarstva je bil go-
tovo gospodarski, a je svoje dobro opravila
tudi sistematična germanizacija, ki je slonela
na šulferajnskih šolah (postojanko Schul-
vereina je predstavljal Ptuj z nemško osno-
vno šolo in gimnazijo), nadalje na zavestnih
ponemčevalnih akcijah (kmetijski tečaji, sho-
di ...) in seveda na propagandni dejavnosti.
Tej je zvesto služil lokalni »Štajerc«, ki so ga
izdajali ptujski Nemci (NVilhelm Blanke, AIo-
is Kazimir, Josef Ornigg, Leopold Slawitsch)
in so ga od leta 1900 do 1918 tiskali v nakladi
12 do 15000 izvodov. Glasilo, kot steber šta-
jercijanske miselnosti, je sodilo med najo-
strejše protislovenske liste. Skozi gospodar-
ske nauke naj bi neuko kmetsko ljudstvo do-
jemalo pomembnost ohranitve celovitosti
štajerske dežele. »Štajerc«, pisan v sloven-
skem spodnještajerskem narečju, je bil na-
mreč še zlasti namenjen podeželju, kjer je bi-
lo potrebno zasejati zmedo med slovensko
prebivalstvo ter omrtvičiti njegovo narodno-
stno zavest. Sicer pa je ekonomska odvisnost
od nemških delodajalcev samo vzbujala mi-
sel o vzvišenosti nemškega meščana nad slo-
venskim človekom, kar se je drastično poka-
zalo na ptujskem območju. Ptujski župan, re-
negat Josef Ornigg je spremenil mesto v nem-
ški otok, obdan od večinskega slovenskega
življa (leta 1910 se je izvzemši mestno občino
opredelilo za slovenski pogovorni jezik 96 %
prebivalstva). Slovensko okolico je spravil
Ornigg v hlapčevsko podrejenost, kar pome-
ni, da so ptujski meščani — trgovci, obrtniki,
rokodelci, posestniki — skratka vsi, ki so
imeli opravka s kmetijskim okoljem, le boga-
teli na račun te. Se pravi, ptujsko nemštvo, ki
je večinoma zraslo iz domačih tal (v Ptuju se
je 4 5 prebivalcev opredelilo za nemški obče-
valni jezik, a večina teh je bila rojenih na Slo-
venskem),' je z gospodarskim, političnim in
administrativnih pritiskom ohranjalo oblast
nad sicer večinskim, a revnim slovenskim ži-
vljem. V Ptuju, ki je pred prvo svetovno voj-
no veljal za eno od »najmočnejših nemških
trdnjav na Slovenskem Štajerskem«,' seje šo-
pirila nemška uprava, nemški denarni zavod
Sparkasse je vladajočemu nemštvu za-
gotavljal trdne pozicije, nemščina je pravla-
dala kot občevalni je;:ik.
Odklanjanje slovenskega uradništva zaradi
»nemškega značaja« ptujskega mesta, skrb
za stanovanja nemških družin, podpora nem-
škim društvom, poostren nadzor nad sloven-
skimi trgovci in obrtniki, nova šulferajnska
postojanka na Bregu pri Ptuju, materialna
pomoč izključno nemškim dijakom, prepove-
dovanje že najskromnejših slovenskih kultur-
nih prireditev, gonja proti Narodnemu domu
in njegovi čitalnici, na katerima je slonelo na-
rodno življenje v Ptuju, je le nekaj dogajanj,
ki so se pletla v »tako zagrizeni nemški in
nemškutarski trdnjavi«, za kakršnega ga je
imel še pred prevratom leta 1918 tukajšnji
narodnjak dr. Fran Jurtela." Ptuj je doživljal
v Orniggovih časih obdobje raznarodovalne
nestrpnosti, ki se je kazala v šovinističnih iz-
padih, protislovenskih psovkah in fizičnih
obračunih. Septembrski dogodki pred osmi-
mi desetletji, ki so izpričali zagrizenost ptuj-
skega nemštva, so le še poglobili nacionalni
prepad: kljub posledicam, ki jih je vnesla
germanizacija, seje namreč v zapostavljenem
slovenskem človeku vzbujal odpor. »Svoji k
svojim!« je postalo poslej geslo slovenstva v
narodnoobrambnem boju, ki se je pozneje v
Ptuju v dobi hitlerizma docela razplamtel.
Strupen nemškutarski veter je nasploh vel
po ptujskem območju pred prvo svetovno
vojno. Slovenci, docela odrinjeni od javnih
poslov, so ga močno čutili. Surove protislo-
venske izpade Nemcev je doživljal Ptuj ob
pričetku prve svetovne vojne. Očitek »srbo-
filstva« in s tem narodnega izdajstva je letel
na slovenske narodnjake, ki se napadom do-
mače nemškutarije niso mogli izogniti.' Mi-
mo teh dogodkov tudi ni mogel župan Josef
Ornigg, ki je sicer poročal o izgredništvu De-
želnemu namestništvu v Gradec, a je hkrati
tendenciozno pojasnjeval, da ti posamezni
protisrbofilski izpadi niso veljali »drugim
Slovencem«, da pa je sicer po zaslugi »Šta-
jerca« mesto in okolico povsem prevzelo
»vojno navdušenje«. Da bi se zato izognili
morebitnim neredom, je občinska uprava po-
skrbela za zaprtje slovenskih lokalov in Na-
rodnega doma." Ptujski Nemci so se potrudi-
li, da dušijo slovensko miselnost, kjerkoli je
bilo mogoče; v avgustu 1914 je moralo pre-
nehati delati tudi Telovadno društvo »So-
kol«. Toda čeravno je hotel ptujski župan
nadrejenim forumom prikazati nemško na-
ravnanost Ptuja in okolice, pa je po nemško-
slovenskih izgredih le moral spoznavati, da
slovenska narodna zavest živi. Izvore »slo-
venske propagande« je Ornigg iskal v sloven-
ski nacionalni vzgoji, v slovenskih učbenikih,
iz katerih se zrcali nepatriotična in panslavi-
stična miselnost, katere posledice se kažejo v
»mnogih slovenskih ekscesih ... v neizmerni
mržnji,« ki se je v slovenskem prebivalstvu
nakopičila. In takim pojavom se je po mne-
nju ptujskega župana potrebno »energično«
upreti.'
Slovenski prvaki v mestu (dr. Fran Jurtela,
dr. Miroslav Ploj, dr. Tone Gosak . . .) so bi|
zato izpostavljeni nenehnim nemškim napa
dom, ki še tedaj niso jenjali, ko se je ob voja
ških izgubah in gospodarskih stiskah krepili
pri ljudeh protivojno razpoloženje. Tako j,
npr. Mestna občina I*tuj leta 1916 obdolžil;
imenovane pri Deželnem namestništvu i
Gradcu, da so že v predvojnem času sprožil
nasprotje med »nemškim mestom in delom(
slovenskega prebivalstva v okraju. Slovensk
prvaki naj bi bili tudi krivi, da seje med Slo
venci »sprostilo nepričakovano patriotičnc
navdušenje. "' Toda vse prej kot to je bilo ne
zadovoljstvo prebivalstva posledica draginje
splošnega pomanjkanja, skratka ekonomski
krize, ki jo je vojna samo poglobila. Povejmc
tudi, da se je uradni Ptuj med vojno na moi
trudil zvesto služiti monarhiji in je z vojnim
posojili, oddajo kmetijskih pridelkov, rekvi
zicijami duka/oval svojo visoko patriotičnc
zavest."
V začetku leta 1917 se je ptujski okraj ži
znašel v hudi ekonomski stiski. Zdaj, ko s(
ptujski oblastniki ugotovili, da so ljudje »vs(
bolj nemirni«, da je napetost vse večja in d;
ta izhaja iz »starega sovraštva do nemškeg;
mesta Ptuja«, ko je okrajni zastop ptujski pj
sal o »gospodarsko popolnoma izsesanem<
okraju, o zaskrbljujočem položaju v Halo
zah, v delu ormoškega in rogaškega sodnegj
okraja, je bila mestna občina prisiljena prosi
ti Dunaj in Gradec za nekaj živeža in terjat
ustavitev »prenapetega« rekviriranja.''
Se pravi v času, ko so se vse bolj načenjaU
vprašanja o bodočnosti habsburške monarhi
je, se je tudi med »potrpežljivim prebival
stvom« ptujskega okraja okrepilo protivojnc
razpoloženje. Vzpodbudila sta ga težko go
spodarsko stanje na tukajšnjem območju p<
spoznanje ljudi, da se je domače nemštvo š(
vedno neusmiljeno spravljalo nad slovenske
ljudi. V prav socialno-ekonomsko stisko lju
di, njih željo po končanju vojne pa sevedž
osvoboditev od domačega nemštva, ki jih je
nenehno zaničevalo. O tem jasno govore izja
ve o podpori majniški izjavi z območja ptuj
skega okraja, ki jih danes nahajamo v mari
borskem Pokrajinskem arhivu in delno v Ar
hivu Slovenije.
Opombe:
' Specialni krajevni repertorij avstrijskih deže
IV. Štajersko, Dunaj 1918, str. 119-132.
' Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), Obrtni registri
za današnjo občino Ptuj in Ormož od 1890—1945:
Ralf Ceplak, Kje so tradicionalne obrti, katalog Po-
krajinskega muzeja Ptuj (PMP), Ptuj 1984, str. 16.
' Slovenski gospodar 1918/in. (16. 5.), št. 20.
' Ferdo Gestrin —Vasilij Melik, Slovenska zgo-
dovina od konca 18. stol. do 1918, DZS Ljubljan
1966, str. 257; Kakor pod op. 1.	j
' Bogo Teply, Narodnostno življenje pri Lenarti'
v Slovenskih goricah pred prvo svetovno vojno
Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 493.
" ZAP, MO Ptuj, spis št. 314 - Sch za 1 1910. spi
si št. 56 - 13, 182 - 14, 225 - 14, 240 - 14 za 1
1913; Mo Ptuj 1912, št. 302 in 923; fond MD - 38
Kristina Šamperl, Problematika nemčurstva in po
nemčevanja na prelomu stoletja. Skozi viharje \
lepšo prihodnost, Ptuj 1918, str. 21.
' ZAP, MO Ptuj, šk. 238, Varia — Prva svetovna
vojna, št. dok. 51, 1/101 — 1914, l/l 10 — 1914.
' ZAP, MO Ptuj, šk. 238, Varia ..., št. dok
1/786.
' Kakor pod op. 7, št. dopk. 1/225 — 1914.
Kakor pod op. 7, št. dok. 1/6007 — 916 z dne
17. 3. 1916.
" Kakor pod op. 7, c. kr. deželni namestnik Cla
ry 19. 8. 1914 o »množični slovenski agitaciji«; tam.
št. dok. 1/1786 z dne 11.4. 1915; Štajerc 1917 XVI
II, (26. 8.), št. 34.
" Kakor pod op. 7, št. dok. 1/7942 z dne 12. II
1916.	Nadaljevanje prihodnjii
18. nadaljevanje
Na plenumu okrajnega odbora OF v Ptuju 19. septembra je bil
glavni referent Zoran Žagar, sekretar komisije C K KPS za okraj Ptuj.
Govoril je o bitki v drugem letu petletke in o najpomembnejšem do-
godku leta resoluciji informiranja, ki je spodbudila klevetniško
kampanijo proti »naši Partiji in državnemu vodstvu, kar je globoko
prizadelo najosnovnejša čustva narodov nove Jugoslavije«.
Po orisu mednarodnega položaja, tu je krepko ošvrknil tudi reak-
cijo na Zahodu, podrobneje razčlenil neposredne politične naloge v
okraju:
-	organizacijsko utrditi in očistiti razrednih nasprotnikov vaške
odbore OF in druge množične organizacije,
—	izboljšati delo odborov ljudske oblasti in iz njih odstraniti po-
tuhnjene razredne sovražnike,
posvetiti vso skrb utrditvi in razvoju kmetijskih zadrug, ki so
šola socializma na vasi in kovačnica novih kadrov.
Ivan Mavser, sekretar komisije agitprop, je še spregovoril o veli-
kih uspehih, ki jih je doslej dpsegla OF, in o programu dela do konca
leta; zlasti so to volitve v AFŽ in gradnja zadružnih domov. Vse to so
podrobneje razčlenili v sklepih, ki so pomenili program dela
Izvolili so tudi nov 42-članski okrajni odbor OF. V njem je bilo
precej novih imen, kar je sodilo k takratni usmeritvi »o dviganju no-
vih kadrov«. Ta odbor se je sestal 22. septembra in izvolil sekretariat
okrajnega odbora OF, ki so ga sestavljali: Franc Belšak, predsednik.
Zoran Žagar, sekretar, Peter Berfinc, org. sekretar, Ivan Mavser, agit-
prop, Ivan Vauda, gradnja zadružnih domov. Zora Hedžet, AFŽ, Du-
šan Furlan, LMS, brez konkretnejših nalog pa so bili: Janez Petrovič,
Karel Sakelšek, Ernest Hlebec in Janko Vogrinec.
Izvoljeni člani okrajnega odbora, predvsem pa sekretariata, so se
tudi udeleževali masovnih sestankov v Tednu gasilstva od 19. do 26.
septembra po vseh KLO in vaseh, kjer so obstajala gasilska društva.
Vseh masovnih sestankov je bilo 110. Ob tem so bili v večjih vaških
društvih še strokovni gasilski tečaji za nove in mlade člane, za kar so
tudi agitirali v vseh množičnih organizacijah. Prikazanih je bilo tudi
čez 60 gasilskih vaj. V soboto, 25. septembra, je bila v mestnem gleda-
lišču v Ptuju gasilska akademija s kulturnimi in telovadnimi nastopi.
Posebno slovesno pa je bilo v nedeljo, 26. septembra, ko je bil drugi
okrajni gasilski zlet s tekmovanji, vajami in govori od ranega jutra do
poznega popoldneva.
Teden gasilstva je potekal pod geslom: »Čuvanje našega gozdne-
ga bogastva, naših žitnih polj in imetja državne, zadružne in privatne
lastnine je osnovna naloga naših gasilskih društev v novi demokrati-
čni FLRJ«.
Najpomembnejša politična naloga, ki je okrajno vodstvo polno-
zaposlovala, so bile konference v organizacijah KPS, kjer so volili no-
ve sekretarje, člane vodstev in delegate za okrajno partijsko konferen-
co. Vse te konference so bile predvsem v zadnjih dneh septembra.
Naj opišem nekaj pomembnejših. Pri tem velja omeniti, da so se člani
okrajnega partijskega vodstva zgledovali po referatih na V. kongresu
KPJ in svojih »obširnih referatih« razčlenjevali zgodovino KPJ in
opisovali tudi nastanek prvih celic KP v Ptuju, predvojno in medvoj-
no revolucionarno delo komunistov.
Posebno slovesno je bilo 28. septembra v Tovarni glinice in alu-
minija Strnišče, kjer se je v okrašeni kinodvorani zbralo vseh 67 čla-
nov in 23 kandidatov KP iz tovarne. Izvolili so sekretarje grup,
7-članski partijski biro in 14 delegatov za okrajno partijsko konferen-
co. Glavni referat je imel Lojze Briški, član začasnega OK KPS Ptuj.
Sprejeli so tudi plan dela v čast 11. kongresa KPS. Zaradi zanimive
vsebine ga navajam:
—	popravilo ceste od tovarne do križišča cest Ptuj-Prager-
sko, — vsi poljski pridelki naše ekonomije bodo pravočasno pos-
pravljeni in pravilno vpleteni,
—	ves posekan les za upravnim poslopjem bomo spravili v skla-
dišče,
—	preštudirali bomo material V. kongresa KPJ,
—	ponovno bomo postavili odbor OF v tovarni, poživili delo
AFŽ in LMS,
—	ustanovili bomo 5 simpatizerskih grup,
—	znižali neupravičene izostanke za 20 odstotkov,
—	priredili bomo dve kulturni prireditvi in ustanovili pevski
zbor.
»Med referatom, ob sprejemanju kandidatov in tistih izvolitev so
člani in kandidati vzklikali maršalu Tutu, KPJ, Stalinu itd.,« je zapi-
sano v Našem delu št. 8 z dne 7/10-1948.
Mestno gledališče v Ptuju je bilo 29. septembra okrašeno z zasta-
vami, zelenjem in parolami. Tam je bila partijska konferenca za izvo-
litev prvega mestnega komiteja KPS za Ptuj. Začel jo je in bil tudi gla-
vni referent Lovro Grden, organizacijski sekretar začasnega komiteja
Povedal je, da je CK KPS dovolil izvolitev prvega mestnega komiteja
čeprav še ni zadostnega števila članov. V razpravi niso pozabili obso
diti »odkritega frakcionaštva Hasl, Skaza, Koler«. Za sekretarja mest
nega komiteja je bil izvoljen Janko Vogrinec, za njegovo namestnic(
pa Lojzka Stropnik. V programu dela so ob političnih, organizacijski!
in študijskih nalogah zapisali še, da bodo do 30. oktobra 1948 odstra
nili ruševine v mestu in izboljšali preskrbo prebivalstva.
Podobno je bilo tudi na konferenci partijskega biroja OLO Ptuj
kjer je bil govornik Franc Belšak. Za sekretarja je bil ponovno izvo
Ijen Zlatko Kovačič, za člane sekretariata partbiroja pa Franc Dona}
Jože Bratina, Janez Petrovič in Jože Vrbnjak. Izvolili so še 10 delega
tov za okrajno partijsko konferenco in sprejeli predlog programa dela
in ga nato poslali v razpravo in potrditev članstvu po grupah. (Naše
delo št. 8 z dne 7/10-1948)
ZAPISI IZ DNEVNIKA
25. 9. 1948 (sobota)
Proti večeru sem končal delo v pisarni, nazadnje sem napisal š(
12 razglasov za jutri zjutraj (v nedeljo po maši). Bil sem na poti dff
mov, ko me dohiti kamion. Na njem so bili iz OK LMS Dušan, Mari
ca in Majda in nekaj mladincev iz Podlehnika. Kot predsednik aktivi
LMS sem moral takoj z njimi. Za tretjo izmeno brigade, ki bo odpoto
vala na gradnjo Novega Beograda v ponedeljek, so se prijavili trij'
fantje iz našega aktiva, vendar je prišel samo eden. Brigada mora bit'
popolna, zato smo šli iskat ostala dva prijavljenca. Pri Cepovih so
vedali, da je sin ves teden na Dravskem polju, kjer pomaga pospra
vljati pridelke, in se nocoj zagotovo vrne, jutri pa bo sam prišel n®
Ptuj. Jusovi so bili bolj neprijazni. Trdili so, daje njihov danes že o^'
šel v brigado, čeprav ima dovolj dela doma, tam bo pa »pasel leno
bo«. Dušan jim je govoril o »poštenosti in jekleni vzgoji v mladinsk
delovni brigadi«, vendar ni dosti zaleglo.
28. 9. 1948 (torek)
Ponovno na posvetu na okraju. Največ smo poslušali o preskrbi
Odkup krompirja ne gre povsod gladko, premalo je bilo prej kontra^
hiranega. Namesto na odkupno postajo so mnogi kmetje kromp''
spravili v klet. Od tam ga bo težje dobiti, vendar je plan odkupa tre^
doseči. Še težje je pri obveznem odkupu prašičev. Referent je trdil,
se je potrošnja maščob z uvedbo garantirane preskrbe dvigala na dv3
kratno višino prejšnje porabe. Dvomim, da je to točno. Vsi se zanaša
jo na nakaznice, pozabljajo pa na samooskrbo. Dosti je špekulacija
kmetje oddajajo suhe prašiče, v mast mešajo sol, škrob in podobni
Odkupovalci so premalo pozorni. Dobri tečajniki niso vedno dobri
govci. Tudi ta šola nas veliko stane.	Nadaljevanje prihodnl''
^CDNIK - 13. oktober 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Oosterbeek: Goste
lepo sprejemajo
(nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Spominki so skromni, v glav-
nem / vseh vetrov, nizozemskih
je malo. *ie največ sem jih videla
pri znamenitih mlinih v Kinker-
(jijku. Za značilne nizozemske
cokle je potrebno globoko seči v
žep. Se najbolje jih je kupiti v
kakšni kmetijski zadrugi, kjer so
za dobro tretjino cenejši kot v tr-
govinah s spominki.
V bližini Oosterbeeka je mesto
Arnhem, oddaljeno pet kilome-
trov. Ponaša se s tem, da se je v
njem rodila in preživela otroška
leta Audrey Hepburn. V bližini
je tudi velik živalski park. Dne-
vno ga obišče več deset tisoč obi-
skovalcev. Po svoji zasnovi spo-
minja na brionski nacionalni
park, vendar ga brionski prekaša
po lepoti in urejenosti. Za ogled
je treba plačati skoraj dvajset ti-
sočakov. Letos je bilo obiskoval-
cev veliko več, saj so Nizozemci
bolj kot v prejšnjih letih v času
svojih dopustov ostajali doma,
zato pa so toliko bolj oblegali
domača turistična mesta. Tudi
mi smo se vključili v reko turi-
stov, da bi obiskali najznameni-
tejšo nizozemsko obmorsko me-
sto Scheveningen. Znanih obra-
zov s filmskih platen in drugih
okolij sicer nismo videli, na peš-
čenih in lepo urejenih plažah pa
je mrgolelo domačih in tujih tu-
ristov, ki so hoteli ujeti sleherni
sončni žarek. Morje je presneto
mrzlo; le noge in roke smo za
trenutek namočili in minila nas
je volja po kopanju. Morje pa je
tudi sicer zaradi svoje sivine zelo
neprivlačno. Zato pa je toliko
lepše v bližnjem Madurodamu
— nizozemskem pravljičnem me-
stu.
KJI, SO Ml.il. Df-MOKRAIl-
ČNOSir.'
Nizozemci so v svoji demokra-
tičnosti šli zelo daleč. lako ni
zgolj naključje, da se je predsed-
nik l.ubbers ob neki priložnosti
vprašal, ali niso šli morda preda-
leč. »Plima popustljivosti« za-
čela se je v zgodnjih šestdesetih
letih ima danes veliko posle-
dic. Te se najbolj kažejo v prena-
polnjenih zaporih. Potrebe so
takšne, da jih še kar naprej gradi-
jo-
Za Nizozemsko je značilno tu-
di svobodno tržišče mamil. Za
naše razmere je nevzdržno, da bi
lahko dobil marihuano in hašiš
po želji ~ v kavabaru, pri
njih je to že kar navada, četudi ni
legalizirano. Tako miličniki na
ulici ali kje drugje ne bodo areti-
rali narkomana, razen če je storil
ka/nivo dejanje. V Amsterdamu
je središče »težkih« mamil v bli-
žini centralne železniške postaje,
v ulici Zeedijk. Zanj je značilno
tudi to, da ima centre za meta-
don, to je nadomestek za mami-
lo. V centrih metadon s terapijo
želijo mlade odtegniti od mamil.
Nizozemska je strpna do ho-
moseksualcev in lezbijk. Dovo-
ljene so poroke in skupno življe-
nje. Nizozemski protestanti si ze-
lo prizadevajo, da bi uzakonili
pravico do evtanazije, katoliki
pa so proti temu. Medtem ko se
medsebojno besedno spopadajo,
pa nizozemski zdravniki letno
»ubijejo iz milosti« od osem do
deset tisoč neozdravljivo bolnih.
MLADI ŽIVIJO SVOBODNO
Nasploh je za vse zahodne dr-
žave značilno, da se mladi zelo
hitro osamosvojijo. Četudi študi-
rajo, se ob koncu tedna pogosto
zaposlijo v kikšni trgovini ali
drugje, da zaslužijo za šolanje in
druge izdatke. Vse več je mladih
parov, ki se odločijo za skupno
življenje brez poročnega lista.
Značilno je tudi, da obdobje za-
rok traja zelo dolgo. Mladi s sta-,
novanji običajno nimajo težav.
Prvo stanovanje, ki ga dobijo, je
ponavadi v stanovanjskem blo-
ku.
Polnoletnost je vezana na do-
polnjenih osemnajst let starosti.
C e so fantje zdravi, jih z osem-
najstimi pokličejo v vojsko. Če
so v družini trije sinovi, je tretji
vojske oproščen. Začasno so
oproščeni tudi visokošolci, toda
po končanem študiju jih čaka
vpoklic. Navadni vojaki dobijo
mesečno po 700 guldnov. Vzdr-
ževati se morajo sami. Imajo svo-
jo kantino, kjer je hrana veliko
bolj poceni kot zunaj vojašnice.
Prav tako morajo sami skrbeti za
perilo. Na boljšem so oficirji. Ti
imajo posebno kantino in jih po-
strežejo. Vojaški rok traja šest-
najst mesecev. Enkrat na mesec
jim plačajo vožnjo domov, pri
vseh drugih odhodih pa dobijo
polovico stroškov vrnjenih.
Vojakom je težko le prve tri
mesece, ko gredo domov enkrat
tedensko, pozneje pa vsak dan.
Za nočne vaje dobijo dodatek v
denarju in zastonj hrano. Če pa
služijo vojaški rok v inozemstvu
v enotah Nato (Nizozemska je
članica pakta NATO), dobijo še
dodatnih 25 odstotkov mesečnih
prejemkov.
Oficirji nizozemske armade
imajo sklenjen dogovor s sindi-
katom tako kot civilni uslužben-
ci. Za desetmesečno delo se jim
prizna polna delovna doba in
druge pravice, kot na primer do-
pust in podobno. Za konec tedna
gredo nizozemski vojaki ponava-
di domov, vojašnice so prazne.
Če jih vprašaš: Kaj pa, če v teh
dneh pridejo Rusi? — hitro po-
vedo, da so se z njimi dogovorili,
da jih ta konec tedna ne bo.
Po vrnitvi iz vojske dobijo
mladi fantje, če ne dobijo zapo-
slitve, do 700 guldnov mesečne
podpore. Če živijo zunaj svojega
rojstnega kraja, pa dvesto več.
Ko napolnijo 21. leto starosti, se
podpora poveča na 1400 guld-
nov mesečno. Če pa stanuje v ze-
lo dragem stanovanju, dobi še
dodatek od občine.
Šolanje je do šestnajstega leta
brezplačno. Za šolanje v srednjih
šolah je potrebno plačati 1700
guldnov na leto, visoke šole pa
so veliko dražje. Pomoč dobijo
samo revni. Davčna politika je
zelo stroga. Če imaš svojo hišo,
otroci pod nobenim pogojem ne
dobijo štipendije.
Majda Goznik
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nizozemska sodi med največje izvoznike cvetja v svetu. S tem na leto
prisluži več milijonov dolarjev.
Krava — eden od simbolov Nizozemske.
Na urejeno okolje in parke so Nizozemci upravičeno ponosni. Na sliki je
oosterbeeški park.
»Moje prvo srečanje z Ameriko ni bilo rožnato
v poznih sedemdesetih letih
smo se dobivali pred kavarno -
v žargornu: »na ezleku«. Gledali
smop, kako so iz tujine prihajali
prvi zdomci: vsak naslednji je
imel bolj »nobel« avto. Med ti-
stimi, ki ga je vse to zanimalo, je
hil tudi naš sogovornik Franc Vi-
dovič. V njem je vrtalo: Zakaj ne
šel v tujino tudi jaz, če so šii že
drugi? »Vpisal« se je med avan-
furiste: želel je uresničiti sanje o
Ameriki.
Prva postaja v tujini je bila
Nemčija, kjer je ostal enajst me-
secev. Mikalo ga je naprej v
Ameriko, kjer je že dolga leta ži-
vela sestra. Na papirje ni dolgo
čakal.
Prvo srečanje z novo domovi-
'lo? Veliko razočaranje. Iz
^rankfurta je odpotoval šestega
fiiaja leta 1970. Vse je cvetelo.
Pomlad se je razkazovala. Ob
Pnhodu v Montreal pa — sneg
jn megla. Do Winnipega — do
■končne postaje — je bilo potreb-
no potovati še dobre tri ure. Nih-
^^ ga ni pričakoval, svojega pri-
vida ni napovedal. Do sestre se
J® pripeljal s taksijem.
Po dveh dneh je šel delat v to-
^^rno, podobno ptujskemu Agi-
^^ V njej so i/delovali dele /a
avtobuse. Ob prihodu v to tovar-
no so se mu »podrle« sanje o
Ameriki: zastarela oprema in
drugo. Sprejeli so ga kot vsakega
novega delavca. Osebni dohodek
je bil relativno dober. Dolar je
bil takrat vreden 3,5 nemške
marke; na uro jih je zaslužil pet-
najst.
Po treh letih bivanja \ Kanadi
gaje »zgrabilo«, boril seje s svo-
jimi občutki. Odšel je domov,
kjer naj bi sprejel odločitev o
tem. da ostane doma ali pa nada-
ljuje življenje v Kanadi. Razdvo-
jenost je v glavnem povzročilo
pomanjkanje prijateljev \ tujini
oziroma tistega drugega življenja
po delovnem času.
Doma seje v trenutku odločil:
družbe ni bilo več, večina prijate-
ljev se je poročila, postal je neke
vrste tujec. Takšno stanje je po-
spešilo odločitev o tem. da se vr-
ne v NVinnipeg.
Že petnajst let je zvest železni-
ci, kjer je premikač. Za svoje de-
lo prejme na uro štirinajst dolar-
jev, na mesec 2200 dolarjev »ko-
smate<- plače. Čistega mu ostane
1500 dolarjev. Žena je s Filipi-
nov '" dela v barki. V agoslaviji
dvakrat. Zelo je navdušen nad
tukajšnjo pokrajino in ljudmi.
V VVinnipegu je močna koloni-
ja slovenskih izseljencev. Blizu
šesto jih je. Imajo svojo cerkev
in klub. Najbolj veselo je vsako
leto v avgustu, ko se zberejo
manjšine rz cele Amerike; Franc
i. ia 'm.- !:!k' ^b-= ' "
slovensko folkloro v tujini bolj
spoštujejo kot doma.
Z družino živi v svoji hiši. Z
dohodki dobro shajajo. Hrana je
relativno poceni, tudi benzin. Ze
od vsega začetka pa varčujejo.
Za ni,- domo' pl:»ču 1300 dolar-
jev.
' " e : " ' : 'no v Sv-;--
tembrskih dneh — v času festiva-
la. Letos ga je zamudil.
Kako doživlja domači kraj?
Presenečen je, ker se je v krat-
kem spremenilo toliko stvari.
Ugaja mu strogi center mesta,
Prešernova lilica, Ziherlova ploš-
čad.
Kaj bi spremenil? Poskrbel bi
za nočno življenje. Ptuj je mrtev
po enajsti uri zvečer, ničesar ni
več v njem, vsi se zaprejo v svoja
stanovanja in živijo vsak zase.
Tudi nedelje so otožne. V Kana-
di je čisto drugače: trgovine in
lokali so odprti skoraj vso noč.
Lakoto in žejo si lahko potešiš
ob vsakem času. Možnosti za do-
bro preživetje prostih dni je veli-
ko. Franc si je ogledal celo Ka-
nado: od Vancouvra do Niagar-
skih slapov. Kanada jc^^la ti-
sočerih jezer in vsa so urejena. V
ptujski občini pa je samo eno in
še tisto živi »neorganizirano«.
Življenje v Kanadi poteka mir-
no, brez vsakodnevnih stresov,
vendar težave poznajo tudi pri
njih. Franc pove, da so se za tri
odstotno povišanje plač borili
dobrih pet mesecev: izgubil je
več Msoč dolarjev (v času stavke
piačila): vztrajali pa so in tudi
gi	- /oje
delo mora sam kupiti, prav tako
osnovno orodje. Tudi malica je
njegov strošek.
V hrani so med Kanado in Ju-
goslavijo velike razlike. Pri njih
doma jedo jugoslovansko hrano,
le žena si včasih pripravi filipin-
sko. V VVinnipegu je jugoslovan-
ska trgovina, kjer lahko kupiš
praktično vse od hrane do ča-
sopisov. Tako je stik z domovino
kljub veliki oddaljenosti vedno
živ.
Se bo vrnil med domače? Ne.
Če bi bil sam, bi se morda vrnil,
zaradi otroka in žene bo v Kana-
di ostal. Otrok se je tam rodil in
ga ne želi iztrgati iz znanega oko-
lja. Ženo pa vleče na Filipine, za-
to tudi ne prihaja v moževo do-
movino.
Je sina naučil slovensko? Po-
zna le nekaj besed. Če bi letos
prišel na obisk, bi se zagotovo
naučil nekaj novih. Žal je zaradi
šole moral ostati doma.
Franca politika ne zanima;
pravi, da naj se z njo ukvarjajo
tisti, ki so za to plačani. Kako pa
spremlja dogodke v domovini?
Ni pričakoval takšnih časov, kot
so današnji. Zaradi nenehnega
poviševanja cen se prašuje, ka-
ko sploh še lahko dihamo. ^^
Franc Vidovič. (Posnetek: M. Ozmec)
V vrtu
z nastopom jeseni se je narava pričela pospešeno pripravljati na
zimsko mirovanje, po čemer se ravnamo tudi vrtičkarji, ki skrbimo, da
bo naše okolje čimbolj urejeno in tako pripravljeno na zimsko obdob-
je. Med pomembnejša opravila v vrtu v tem času sodijo: spravilo leti-
ne, priprava rastlinja na ozimitev ter sajenje in setev rastlin za nasled-
njo spomladansko sezono.
V	OKRASNEM VRTU velja pravilo, da spomladi cvetoče čebulice,
ki so odporne proti mrazu, posadimo že v jeseni, v času, ko sejemo
pšenico. Čebulice tulipanov, narcis, irisov, hijacint, anemon, muska-
rov, pomladanskega žafrana, lilij, carskih tulipanov, malega in velike-
ga zvončka posadimo v oktobru, da se bodo do zime še vkoreninile.
Zemlja za navedene okrasne cvetoče čebulnice mora biti dobro pri-
pravljena, globoko prerahljana, očiščena plevelov in obogatena z do-
bro preperelim hlevskim gnojem ali kompostom, na kvadratni meter
zemlje pa je dobro dodati še dve do tri pesti nitrofoskala. Čemu je po-
trebna tako dobra priprava zemlje in prehranjenost tal za spomladi
cvetoče čebulnice? Znano je, da je v čebulici, ki jo bomo sadili, cvet
že formiran, potreba po dobri prehranjenosti tal pa nastopi pri rastli-
ni takoj po končanem cvetenju. CJojitelji tovrstnega spomladanskega
cvetja, ki pridelujejo čebulice za trg, že med cvetenjem odstranijo cve-
tove, da ne bi črpali preveč hrane na račun gomolja.
Čebulice rade napadajo razne koreninske bolezni, kot so plesen,
gniloba in trohnoba. Pred temi jih moramo obvarovati, kar dosežemo,
če predvsem upoštevamo kolobar, tako da jih na isto mesto posadimo
šele po treh letih. Sicer pa čebulice pred sajenjem razkužimo z enim
od razpoložljivih razkužil, ki so sicer namenjena za razkuževanje se-
men žit, ali pa jih pomočimo v 0,2-odstotni raztopini antracola BT. Z
istim škropivom pa po sajenju in še enkrat spomladi gredice zalijemo,
da hkrati razkužimo zemljo in preprečimo širitev glivičnih bolezni v
tleh in na čebulice.
Globina sajenja čebulic je odvisna od posamezne vrste in njihove
debeline, pri čemer naj bo vsaj trikratna njihovemu premeru. Okrog
5 cm globoko bodo posajene vse razmeroma drobne čebulice, kot so
mali in veliki zvonček, pomladanski žafran in muskari. Tulipani, nar-
cise in hijacinte, ki imajo debelejše čebulice, pa posadimo 10 do
15 cm globoko. Velik sovražnik čebulic je voluhar. O tem škodljivcu
in njegovem zatiranju je bil govor že v naših prejšnjih prispevkih.
Pred voluharjem so varne le čebulice narcis in carskega tulipana, za
katere velja, da so zaradi neprijetnega vonja uspešne preganjalke vo-
luharja, zato jih je priporočljivo saditi v združbi z drugimi čebulicami.
Za vse druge čebulice velja, da jih bomo sadili, ko smo voluharja za-
gotovo uničili, ali pa čebulice sadimo v mrežo.
Če želimo čebulice saditi kar med travo, bodp prišle bolj do izraza,
če jih posadimo razmetano in ne v vrste. Kar v naravi si poglejmo, ka-
ko se posamezne rastlinske vrste same razporedijo in kako tvorijo ce-
lote rastlinskih združb. Najlepšo kompozicijo posameznih vrst čebu-
lic bomo ustvarili, če vržemo pest čebulic v zrak in jih nato posadimo
na mesto, kamor so padle.
V	SADNEM VRTU pa se pripravimo na škropljenje breskev proti
eni najnevarnejših glivičnih bolezni-kodravosti. O breskovi kodravo-
sti smo v prispevkih za opravila v vrtu že mnogo govorili in vedno je
bilo povedano, da zdravljenja pri tej bolzeni ni, temveč samo pravo-
časna in učinkovita preventiva.
- Ko odpade ena tretjina listja, je pravi čas za pozno jesensko škro-
pljenje. Nekaj listja naj bo še na drevesu, ko škropimo, zato, da se z
lista po njegovem peclju zlije škropivo v pazduho brsta in ga tako te-
meljito zalije in razkuži. Drevo moramo dobro poškropiti in ga tako
rekoč operemo. Škropimo v mirnem, brezvetrnem in suhem vremenu,
ko še ne zmrzuje, z 0,5-odstotnim kupropinom, 0,5-odstotnim bakre-
nim antracolom, 1-odstotnim bakrenim apnom ali podobnim priprav-
kom na osnovi bakra.
Pozno jesensko škropljenje je edina učinkovita zaščita breskev pred
breskovo kodravostjo v prihodnjem letu.
Miran Glušič, ing. agr.
6 -- IZ NAŠIH KRAJEV
13. oktober 1988 - XEDNIK
Ljubljanski baročni trio na ptujskem gradu
v četrtek, 13. oktobra, bo ob
19,30 uri v viteški dvorani ptuj-
skega gradu nastopil Ljubljanski
baročni trio. Izvedel bo program
tako kot na vseh svojih doseda-
njih koncertih, to je z instrumen-
ti, ki so kopije originalnih ali pa
kar originalni baročni. Tako je
čembalo narejen na osnovi meri-
tev flamskega enomanualnega
čembala mojstra Ruckersa iz sre-
dine 17. stoletja, obe kljunasti
flavti, sopranska in altovska, sta
natančni kopiji Reichovega in
Steenbergnovega instrumenta,
violončelo pa je originalni in-
strument, narejen na Tirolskem v
17. stoletju. S tem, da Ljubljan-
ski baročni trio uporabi take in-
strumente, dobi prav tako zvo-
čnost, kot so jo imeli v ušesih
glasbeniki baročnega časa. Skla-
datelji so vedno pisali za dolo-
čen zvok in z uporabo takih in-
strumentov se Ljubljanski baro-
čni trio približa pravilni instru-
mentaciji. Tako kot vsi baročni
instrumenti so tudi tu uglašeni za
pol nižje tona, kar je še posebej
pomembno pri instrumentih s
strunami. Razmerje med nape-
tostjo strun in zmogljivostjo ma
teriala seveda močno vpliva na
barvne nianse. Seveda pravilna
izbira instrumente- za dobro iz-
vedbo baročne glasbe sama po
sebi ne zadošča. V prvi vrsti je
glasba tonska govorica in tu ra-
zlik med posameznimi stili ni.
Glasba je ali pa je ni. Gotovo pa
je res, da Ljubljanski baroini
trio skladbe baročnih mojstrov
lažje izvaja, če upošteva vse stil-
ne posebnosti baročnega časa.
Od improvizacije do artikulacije,
od pravilne lokovne tehnike prek
zahtevnih ritmičnih odstopanj
(še posebno to zahteva francoski
baročni stil) do uporabe pravil-
nih poudarkov v metrumu in fra-
ziranja.
Charles Dieupart je šest suit
napisal prvotno za čembalo solo
in jih kmalu zatem izdal kot zbir-
ko za violino in kljunasto flavto
(kjer vedno predpiše, katera klju-
nasta flavta je zahtevana) z bas-
som continuom. Med današnjimi
muzikologi je prisotna tudi teza,
da je bil Johann Sebastian Bach
nad to glasbo močno očaran in
so mu bile te suite inspiracija za
njegove čembalske Francoske
suite.
Vivaldijev opus XHI je znan
tudi pod imenom II pastor Fido.
To je šest sonat za muzeto, popu-
laren baročni instrument, in bas-
so continuo. Seveda pa Vivaldi
na naslovni strani zbirke dopuš-
ča možnost kateregakoli melodi-
-^nega instrumenta, kar je tudi bi-
la baročna praksa. Tiskane so bi-
le te sonate v Parizu, nekateri
muzikologi pa predpostavljajo,
da niso Vivaldijevega avtorstva,
ampak jih je napisal nek franco-
ski plemič in jih tiskal pod Vival-
dijevim imenom. Vivaldi je bil v
času svojega življenja zelo ugle-
den glasbenik in široko poznan.
Tako so šle te sonate gotovo bo-
lje v prodajo, nekateri stavki pa
močno dišijo po francoskem sti-
lu.
Handlov prvi opus. Opera Pri-
ma, je bil natisnjen mnogo kas-
neje kot napisan. Šele v tridese-
tih letih 18. stol., najprej pri Joh-
nu VValshu v Londonu in še pri
Janette Rogers v Amsterdamu.
Oba sta bila zelo ugledna založ-
nika svojega časa in mnogo glas-
benikov iz vse Evrope je tiskalo
svoje skladbe pri Walshu ali Ro-
gersovi. Sonate pa so verjetno
(tako Lasocki) nastale v letih
1706 do 1710, ko je bil Handel
na študijskem potovanju po Ita-
liji. So simpatične štiristavčne so-
nate da chiesa, predpisane za ra-
zlične instrumente (v naslovu),
glede na notno fakturo pa čisto
natančno določene, za kateri in-
strument je katera. Od dvanaj-
stih iz tega opusa so štiri name-
njene kljunasti flavti.
Bachov Solo je transkripcija
skladbe za prečno flavto solo in
na osnovi široko razširjene baro-
čne prakse, da se lahko dela za
prečno flavto transponirajo za
malo terco navzgor, jo izvajajo s
kljunasto flavto. Original je tako
v a-molu, Solo pa mnogokrat
imenujejo tudi še Sonata ali Par-
tita in je eno najlepših del flavti-
stične literature. Bach ga je napi-
sal v svojem srečnem kothen-
skem obdobju, v istem času kot
solo suite za čelo in nekatera vio-
linska dela.
Veracini je bil znan violinist
svojega časa in je gotovo bil zelo
naklonjen kljunasti flavti. Na-
slov sonat je Sonate za violino
ali kljunasto flavto in basso con-
tinuo.
Louis de Caix d'Hervelois da-
nes ni tako poznan, v 18. stoletju
pa je sodil med ugledne glasbe-
nike. Podobno kot on v drugem
in četrtem stavku je mnogo fran-
coskih baročnih skladateljev ne-
katere stavke poimenovalo z žen-
skimi imeni. To naj bi bili portre-
ti oseb z dvora, celo tako, da
imamo stavke kot »La Royalle«,
kar je ali pa naj bi bil portret pr-
ve dame.
Vljudno vas vabimo na kon-
cert!
Majda Eržen-Novak
Živalski vrt v Ptuju
Verjetno je zelo malo ljudi, ki nimajo nobenega konjička. Vsak
konjiček je po svoje aktraktiven, velikokrat pa tudi koristen. Eden
najbolj priljubljenih pa je prav gotovo ljubiteljsko ukvarjanje z razli-
čnimi živalmi. Ljubitelj teh je tudi Jože POLANiC iz Ptuja, ki si je
uredil pravcati živalski vrt na Bregu ob mostu prek Studenčnice. Za-
gotovo je to edini živalski vrt v Ptuju. V velikih kletkah prevladujejo
pernate živali, ki jih lahko vidimo le pri Jožetu. Občane bo zagotovo
zanimalo, kakšne so velikanske črne kokoši pasme bantam in arpi-
kon. Občudujemo lahko zelo redke srebrne italijanke, bele čopaste
kaporaste in najmanjše kokoši na svetu, ki so z Japonske. Marsikdo
še ni videl lepot srebrnorepega in zlatorepega fazana. Seveda je živali
še veliko več. Lastnik se ponaša z golobi; ima jih prek 120. Zares so
vredno ogleda. Neverjetno, kako so si posamezne pasme različne.
Jože si je živalski vrt uredil popolnoma sam. Seveda se je pri to-
likšnem številu živali bilo potrebno marsičemu odreči. Tudi letovanju
na morju. Nekaj teh živali bo na razstavi, ki bo kmalu v Ptuju.
Lastnik poudarja, da so dobrodošli prav vsi, ki bi si živali radi
ogledali. Na vsako vprašanje vam bo z veseljem odgovoril. Vabljeni
tudi ljubitelji pernatih živali, ki bi radi izmenjali izkušnje.
Stane VICAR
V PTUJU NA HRVATSKEM TRGU 5
Modni salon pletenin
»Petlja«
četudi majhen po velikosti, je velik (bogat) po vsebini. Na lepo
urejenih policah vabijo k nakupu puloverji različnih velikosti, barv in
modelov. Lastnica Irena Hunjet jih je spletla s strojem, nekaj pa ro-
čno.
Pleteninam delajo družbo čipkasti ovratniki, ogrlice, uhani in za-
pestnice iz lesa in keramike ter usnjeni dodatki. Začetna ponudba je v
glavnem Irenina zamisel, v bodoče jo bodo narekovale želje in potre-
be kupcev. Pri tem jim bo lahko vodilo zajeten kup najnovejših revij s
pleteninami.
Lokal je Hunjetova dobila od stanovanjske skupnosti. Taji gaje
v grobem uredila, drugo je njeno delo. Veliko so ji pomagali tudi pri-
jatelji. Pred leti je bila tam slaščičarna, pozneje so ta prostor imeli
sladkorni bolniki.
Da bo šla nekoč med zasebnike, ni pričakovala. Na zavodu za za-
poslovanje je prijavljena že štiri leta. Človek se utrudi in nekaj je tre-
ba delati. Začetek je lep; če bo tako tudi v bodoče, potem težav ne bi
smelo biti.
Petlja bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. V lo-
kalu je tudi telefon; Irena Hunjet se bo oglasila na številko 776-145.
MG
Petlja je resnično privlačna
(Posnetek: M. Ozmec)
Akvareli Bojana Lubaja v domu Franca
Krambergerja v Ptuju
v likovni sekciji ptujske DPD Svoboda se
že dalj časa aktivno uveljavlja slikar Bojan
Lubaj, ki sicer živi v Kidričevem, službeno
pa je kot prosvetni delavec vezan za osnovno
šolo v Gorišnici, kjer je predmetni učitelj za
fiziko in tehnično vzgojo. Trenutno je tudi
predsednik likovne sekcije, ki deluje v Ptuju
že od leta 1972. Člani sekcije se ukvarjajo
pretežno s slikanjem, tako tudi Lubaj, ki je že
vrsto let aktiven kot figuralist, vedno bolj pa
se uveljavlja kot akvarelist, pri čemer prihaja-
jo pretežno do izraza krajinski motivi. Slika v
prostem času, rad pa se udeležuje tudi slikar-
skih kolonij in ex tempor, ki so organizirane
v Ptuju in tudi v njegovi bližnji ter daljni
okolici. Letos je prejel celo drugo nagrado na
ex tempore, ki se gaje udeležil v Rogaški Sla-
tini. Vzporedno seveda razstavlja in se vsaj
enkrat na leto predstavlja tudi samostojno,
redno pa se vključuje v vsa skupinska razsta-
vljanja.
Prvenstveno je Lubaj akvarelist, zato se je
tokrat ponovno odločil za samostojno razsta-
vljanje del v akvarelni tehniki, ki so nastala v
tem letu. Bil je dovolj prizadeven, prav tako
pa seveda tudi discipliniran pri izvajanju
svojega ustvarjalnega programa, saj je nasli-
kal dovolj del, ki so v izboru prišle v poštev
za razstavo. Tudi v Ptuju je sedaj že precej
več možnosti za predstavitev likovnih del,
kot jih je bilo pred leti. Dodatno deluje na-
mreč tudi razstavišče v dvorani Železničar-
skega doma Franca Krambergerja na Ptuju,
kjer ima sedež tudi občinski odbor sindika-
tov. Ta organizacijsko podpira razstavljanje
lokalnih ustvarjalcev in tistih, ki so iz pobra-
tenih občin obdravske regije.
Lubajev ustvarjalni temperament se odra-
ža v vsebini obsežnih formatov, odločno na-
vezan na materialnost figurativnih motivov,
ki jih predstavlja na oljnih slikah. Kot izja-
vlja avtor sam, mu je potreben veliki format
za širšo izpovednost, poudarjeno z močno
barvitostjo, ki izraža obenem dinamiko vide-
nega objekta ali figure. Toda ta njegova sli-
karska ideja se giblje še vedno v okviru ek-
sperimentiranja, ki ga ne zadovoljuje po-
vsem, ker si želi izraziti nekaj drugega, manj
določenega in otipljivega. Zato velja le kot
obdobje, v katerem išče možnost za prodira-
nje v novo oblikovno razsežnost, da bi se lah-
ko odrekel konceptu, ki ga sicer trenutno še
obvezuje na tovrstno izražanje. V bistvu ga
ne privlači več klasična realistična zamisel.
Zdi se mu namreč, da na ta način dosedanja
vsebina in poudarjeni elementi dramatike ne
posredujejo dovolj estetskega in umetniškega
doživljanja motivov.
Druga, temeljno bolj dorečena oblika Lu-
bajevega likovnega uveljavljanja so njegovi
akvareli, ki so miselno podrejeni avtorjevi
idejni širini. Doživljeni so globlje kot slike,
vsebujejo pa izrazito svežost in svobodo in-
terpretacije. Zlasti v krajinskem odnosu, ki
prevladuje, so občutno oddaljeni od fakto-
grafske ilustrativnosti. Omejeni so predvsem
na glavne vsebinske poudarke, pri čemer no-
bena poteza ni odveč ali nepotrebna, obenem
pa je postavljena na svoje pravo mesto. Se-
stavine slikovnih površin niso brez smisla za
kompozicijo, čeprav se nam zdi, da zajema
avtor v procesu slikanja naravo fragmentalno
in motiv ponovno sestavlja, da bi pridobil na
fantazijski izpovednosti. Ob prefinjenem ko-
loritu podzavestno sprošča poetično izpoved-
nost svojih zamisli in se ne oddaljuje od nav-
dušenja nad motivom. To posebno vzdušje,
ki ga uspeva ustvariti Lubaj v svojih zanimi-
vih akvarelnih zapisih, pridobi na posebni
koloristični sugestivnosti. Avtorjeva tovrstna
izraznost je prišla doslej do izraza le v akva-
relu, kjer se videna realnost pred očmi gle-
dalca spreminja v nekonvencionalno barvno
prefinjenost.
Poleg slikanja se Lubaj ukvarja tudi z risa-
njem, kar je sicer osnovna naloga vsakega li-
kovnega ustvarjalca. To v glavnem dopolnju-
je sliko o avtorjevi dejavnosti, ki se v nekem
smislu povezuje tudi z akvareli. Risarsko se
Lubaj posveča predvsem figuri, kjer je osno-
vni problem kompozicija, ki jo je treba pove-
zati z drugimi oblikovnimi elementi. Najtežja
naloga je morda prav usklajevanje perspekti-
ve in funkcioniranje svetlo-temnih efektov, ki
delujejo kontrastno. Ko riše, Lubaj misli na
risarski način in se najbrž tudi zaveda, da
zahteva risarska veščina izredno disciplinira-
nost in upoštevanje organizacije časa za pro-
gramsko prilagajanje. dr. Štefka Cobelj
TEDNIK - oktober 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
GUSBENf VEČER V DVORANI GLASBENE ŠOLE
KAROiA PAHORJA V PTUJU
Darko Brlek se
predstavlja doma
v torek, 17. oktobra, se bo v glasbeni ^oli domačemu občinstvu
predstavil Darko Brglez, klarmetist, ki je svojo nadvse uspcšnn gla:.
beno pot pričel v Ptuju. Po končani -.rcdnji glasbeni šoli v Mariboru
se je vpisal in leti- končal Akademijo /a glasbo v razredu profesorja
Mihaela Gunzka z odlično oceno. Izpopolnjeval seje pri profesorju
Beli Kovacsu iz Budimpešte in profesorju Aloisu Brandhoferju, solo-
klarinetistu berlinske filharmonije. Darko je dobitnik več prvih na-
grad na republiških in zveznih tekmovanjih, sodeloval je na medna-
rodnem srečanju glasbenih akademij v Rovinju ROMUS 87, nastopil
kot solist s simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani.
Februarja je dobil Prešernovo nagrado Univerze F.dvarda Kardelja.
Nastopal je v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem. Danes je zaposlen
kot prvi klarinetist v orkestru Opere in baleta Slovenskega narodnega
gledališča v Ljubljani.
Darko Brglez bo imel dva koncerta, popoldanskega s komentar-
jem za mladino in večernega za druge. Na klavirju ga bo spremljala
Bojana Krstulovič. Slišali pa bomo skladbe Alojza Ajdiča, Paula Hin-
demitha, Clauda Debussya, Johannesa Brahmsa in Gioacchina Rossi-
nija.
Koncert Darka Brleka je eden od dveh (na drugem bo nastopila
Dunja Spruk), ki jih bomo lahko slišali v Ptuju v okviru prireditev, ki
jih organizira Zveza kulturnih organizacij Ptuj; za kaj več ni denarja,
žal. Poleg gledališkega bi si v Ptuju želeli tudi glasbeni abonma, saj
ne samo da imamo v našem mestu tudi glasbeno šolo, ampak je to ti-
sto področje človekovega ustvarjanja, ki je v našem okolju kar neka-
ko zapostavljeno. Zato se torkovega koncerta veselimo, še toliko bolj,
ker se nam predstavlja domačin, ki so mu navdušeno ploskali tudi v
tujini, tudi v okoljih, kjer so »glasbeno« razvajeni.
NaV
Darko Brlek
OBRTNA DELAVNICA ZA KERAMIKO
^ IN LONČARSTVO V OPEKARNI PTUJ
»Žabica« glasna tudi v mestu
Mesec in pol je odprta trgovinica Opekarne Ptuj Žabica na Slo-
venskem trgu, in kot trdijo v delovni organizaciji, so z njenimi začetki
več kot zadovoljni. Pokazalo seje, da je l^uj resnično potreboval tak-
šno prodajalno, kjer lahko kupite dekorativne in uporabne predmete
iz gline in keramike, pa tudi spominkov na temo Ptuja in njegove zgo-
dovine ne manjka, in kot obljubljajo, jih bo kmalu še več. Kupiti je
mogoče serijske in unikatne izdelke, najrazličnejše vaze, cvetlične
lončke, drugo posodo; izbira je pestra, pa vendar menijo, da še vedno
preozka. Tako bodo kmalu za posebne priložnosti pričeli tudi poseb-
no ponudbo, in kadar boste v zadregi kaj darovati ljubljeni osebi, pri-
jateljem, sorodnikom, vas bodo rešili zadrege tudi pri Žabici.
Da bi bila njihova ponudba zares široka in kakovostna, v oJ>;viru
delovne organizacije že dela obrtna delavnica za proizvodn^jo pred-
metov, ki jih je mogoče kupiti v njihovi trgovini. Trgovinica Žabica je
torej uspešno zakorakala po mestnih ulicah in upamo, da ji bo v krat-
kem sledil tako uspešno tudi strešnik žabjak; poskusna proizvodnja
naj bi stekla že prihodnji mesec.
NaV
Stojan Kerbler
Pregledna razstava fotografij
ob umetnikovi petdesetletnici v
Razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra.
Mojster fotografije Stojan
Kerbler letos jeseni praznuje pet-
desetletnico. Mnogo ustvarjalnih
let je še pred njim. Z nestrpnost-
jo pričakujemo, kdaj se nam bo
predstavil z novim ciklusom, ki
se že oblikuje. Pa vendar ob tako
pomembnih življenjskih jubile-
jih, kot je petdesetletnica, navad-
no skupaj z avtorjem radi pogle-
damo nazaj in se zaustavimo ob
važnejših postajah njegovega
ustvarjalnega razvoja. Zato je
Pokrajinski muzej Ptuj v letošnji
razstavni program uvrstil pregled
Kerblerjeve fotografije od prvih
vidnejših uspehov do najnovej-
ših del. Natis obsežnejšega kata-
loga je podprla Tovarna glinice
in aluminija Kidričevo, kjer je
mojster zaposlen kot energetik.
Stojan Kerbler se je začel
ukvarjati s fotografijo že v dija-
ških letih. Takrat je bil član ptuj-
skega Fotokluba. Prvo razstavo
je imel leta 1960 v Ljubljani, kjer
je študiral elektrotehniko. Štu-
dentska leta je sam imenoval
svojo učno dobo, ko se je ukvar-
jal predvsem s formalnimi vpra-
šanji fotografije. Vsekakor je to
čas Kerblerjevega osamosvaja-
nja. Poglabljal se je v dotedanje
dosežke slovenske fotografije (ta
je bila posebno med obema voj-
nama na izredno visokem nivo-
ju), zraven pa je iskal lastne reši-
tve. Iz ljubljanske dobe morda
najbolj izstopa fotografija Skup-
na pomlad (1960), ki je bila tudi
največkrat nagrajena.
Po končanem študiju (1965) se
je Kerbler vrnil na Ptuj in se za-
poslil v Tovarni glinice in alumi-
nija v Kidričevem. Ljubljanska
študentska združenja fotografov
je zamenjal za mariborski Foto-
klub. Mladi mariborski fotografi
so proti koncu šestdesetih let s
skupinskimi nastopi sprožili pra-
vi preobrat v jugoslovanski foto-
grafiji. Dokončno so prekinili s
tradicijo iz slikarstva povzetih li-
kovnih prijemov. Uveljavljali so
neatraktivne teme in se odrekali
izrezom v temnici. Zaradi velikih
temnosivih in globoko črnih po-
vršin, zaradi skoraj obveznega
črnega roba ter zaradi mračne
vsebine upodobljenega se jih je
oprijela oznaka »črnega realiz-
ma« in »črne fotografije«. Tudi
Kerbler se je pridružil ustvarjal-
nemu vzdušju mariborskega klu-
ba ter se udeleževal njihovih sku-
pinskih razstav.
Iz tega obdobja je Kerblerjev
prvi obsežnejši ciklus Portreti s
ptujskih ulic, ki jih je predstavil
na razstavi v ptujskem muzej-
skem paviljonu leta 1971. Foto-
graf se je posvetil okoličanom, ki
posebno ob semanjih dneh pri-
hajajo v mesto po opravkih in
vzbujajo pozornost s svojo dru-
gačnostjo. Z uporabo 135-mm
■ibjektiva je Kerbler njihov,
obraze in postave osamil, jih i -
ločil iz okolja, ki jim je bilo, pri-
šlekom haloških gričev, tako ali
tako tuje. Med portreti s ptujskih
ulic je bil največkrat nagrajen
otroški obraz Sam (1966), s Tes
nobo 1970) pa se je Kerbler naj-
bolj približal izrazu mariborske-
ga kroga.
Nekako naravno je bilo, da je
Kerbler svoje portrelirance poi-
skal še v njihovem domačem
okolju, v Halozah. Ko je začel
zahajati v Haloze, pa se je moj-
ster odločil za širokokotni obje-
ktiv. Haložani so se ob spreme-
njenem zornem kotu spojili z
okoljem, nič več niso tujci, saj so
to njihove Haloze. Širokokotni
objektiv onemogoča vsakršno
idealizacijo, saj se fotograf ves
čas giblje na meji, ko objektiv že
karikira obrazne poteze. V Halo-
zah je Kerbler slikal odrasle in
otroke. Otroški portreti so bili
predstavljeni na posebni razsta-
vi, zato jih včasih zaokrožamo v
samostojen ciklus. Vendar so tu-
di haloški otroci Haložani, ujeti
v svoj svet, v katerem najdejo
vse, kar si domišljija poželi, za
otroško igro in kjer se spoznava-
jo tudi z vso trpkostjo in bremeni
življenja, v katerega odraščajo.
Haložani so Kerblerjev osrednji
in najobsežnejši ciklus. Za ta
poetični zapis o življenju na sko-
raj pozabljenem koščku sloven-
ske zemlje je Stojan Kerbler leta
1979 prejel nagrado Prešernove-
ga sklada.
Že v prvi polovici sedemdese-
tih let pa je začel nastajati nov ci-
klus — Koline. Kerbler je obi-
skal prek 50 kolin v Halozah, na
Ptujskem in Dravskem polju. Na
celuloidni trak je zabeležil prvi
del dogajanja ob kolinjenju.
Spremljal je dela od prvih jutra-
njih ur, ko pripravljajo žival za
zakol, pa do izdelave klobas, ki
se navadno zavleče v pozen ve-
čer. Koline so dokumentarni za-
pis običajev, ki tudi v odročnih
Halozah vse hitreje izgubljajo
značaj arhaičnosti. So pa tudi av-
torjev protest vsem oblikam nasi-
lja. Ni brez pomena, da med pos-
netki ne najdemo niti enega, ki
bi prikazoval veselo pojedino, ki
po opravljenem delu združi dru-
žino in sosede v prijetno razpolo-
ženje. V primerjavi s portreti Ha-
ložanov so Koline prizori, polni
dinamike in velike napetosti,
vendar so kompozicije v svoji
končni shemi monumentalizira-
ne s pomočjo simetrije.
Koline so zadnji zaokroženi
ciklus, s katerim se je Kerbler
predstavil javnosti. Od takrat
(1982) se je v njegovem arhivu
nabrala že velika količina foto-
grafij, ki že dozoreva v novo seri-
jo z naslovom Portreti fotogra-
fov. Z njo se Kerbler loteva po-
vsem novega področja, čeprav bi
lahko za njegovo fotografijo na
splošno rekli, da je v celoti pos-
večena ljudem. Upodabljanje
umetnikov je bilo vedno vablji-
vo. Posebno slikarji so hvaležen
motiv, saj se podrobnosti iz nji-
hovega delovnega okolja kar sa-
me oblikujejo v samostojne kom-
pozicije. Kerbler je slikal foto-
grafe v raznolikih interierih, ki
pogosto nimajo kaj dosti opraviti
z njihovo ustvarjalnostjo. Učinke
psihološke napetosti, značilen iz-
raz na obrazih upodobljencev in-
zanje tipično ozračje je dosegel
izključno s fotografskimi sred-
stvi, tudi zdaj z že dolga leta ob-
veznim širokokotnim objekti-
vom.
Na razstavi v ptujskem pavi-
ljonu se bomo seznanili s prere-
zom Kerblerjeve ustvarjalnosti
od prvih fotografskih uspehov v
študentskih letih prek ciklusov
Portreti s ptujskih ulic, Haložani
in Koline do zadnje serije Portre-
ti fotografov, ki je pravzaprav še-
le napoved nove samostojne
predstavitve. Seveda to še zdaleč
ni vse, kar je Kerbler ustvaril.
Mnogo je še neobjavljenega gra-
diva, mnogo posnetkov, ki jih
lahko štejemo med Kerblerjeva
iskanja ali pa so to celo manjše
serije, ki vsebinsko in formalno
odstopajo od njegove glavne
usmeritve. Brez dvoma bo tudi ta
material doživel kritiško obdela-
vo. Na naši razstavi smo ga mo-
rali pustiti ob strani zaradi želje,
da sežeto predstavimo umetni-
kov razvoj, omejeval pa nas je
tudi prostor. Prav tako lahko le
omenimo, da Stojan Kerbler
proučuje zgodovino slovenske
fotografije. Pripravil je več zgo-
dovinskih razstav (Socialna te-
matika v slovenski fotografiji
med obema vojnama. Likovni
značaj fotografije med NOB,
Fran Krašovec), ki smo si jih
pred leti lahko ogledali tudi v
ptujskem razstavišču. Stojan
Kerbler ima tudi obsežen arhiv s
podatki o slovenskih in jugoslo-
vanskih fotografih ter bogato
knjižnico. K njemu se zatekamo
vsi, ki kdaj pišemo o fotografiji.
Tako je Kerbler sam pripravil
ves tisti del kataloga k razstavi, v
katerem so navedeni podatki iz
njegovega življenja, priznanja in
nagrade ter važnejša bibliografi-
ja. Grafična podoba razstave je
delo muzejskega oblikovalca Ja-
ke Mariniča.
Na razstavi si bo mogoče ogle-
dati tudi dokumentarni film z
naslovom »Haložani, srečanje s
fotografom Stojanom Kerbler-
jem in haloško družino«. Film je
posnel Bogdan Mrovlje leta 1985
kot Dokumentarec meseca za TV
Ljubljana. Otvoritev razstave bo
v četrtek, 13. oktobra, ob 18. uri
v Razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra, Kerblerjeve fotografije
pa bodo na ogled do 13. novem-
bra vsak dan od 9. do 12. in od
16. do 19. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure. Vabljeni!
Marjeta Ciglenečki
Stojan Kerbler: Trgatev, 1973.
Stojan Kerbler: Kolo, 1984.
mm PRIČETEK OBČINSKE MLADINSKE ŠOLE
Za začetek o Kavčičevih spominih
in dnevniiiu
Mladi bodo letošnjo mladinsko občinsko šolo
pričeli v četrtek, 20. oktobra, v Klubu mladih.
Medse so povabili Igorja Bavčarja in Janeza Jan-
šo, publicista in raziskovalca, ki sta pripravila za
objavo spomine in dnevnik Staneta Kavčiča. Ja-
vna tribuna se bo pričela ob 17. uri, Igor Bavčar in
Janez Janša pa bosta poleg prikaza misli in dela
Staneta Kavčiča odgovarjala tudi na vprašanja v
zvezi s procesom v Ljubljani in delom Odbora za
varstvo človekovih pravic.	d.
VRTEC V JERUZALEMU
»Še danes marsikatera mati tako greši nad svojim otrokom. Delo
v goricah je bilo težko, vse je morala opraviti roka, vse s telesno moč-
jo, in ljudje so verjeli, da je v alkoholu čudežna moč tudi za otroke.«
»Hudo je bilo gledati otroka, pri katerem smo že v prvem razre-
du ugotovili, da je na prvi stopnji debilnosti. Pa vendar ga je bilo tre-
ba naučiti abecede in vsaj nekaj števil ... da si je kasneje v življenju
znal sam izračunati dnevni zaslužek, saj so takšne najbolj izkoriščali.
Zato smo tudi med odraslimi ustanavaljali bralne krožke, da ljudje ne
bi pozabili pisati.«
»Na takšne krožke sem hodila ob večerih v Brebrovnik, v Miha-
lovce, na Pavlovski Vrh ... to so bili viničarski zaselki. Ljudje so radi
prišli, seveda pozimi, pa ob nedeljah. Težko je bilo najti primeren
prostor v zaselku, kjer ni bilo šole. Pa smo s kakšne šupe sneli vrata,
da sem imela na kaj pisati črke in številke, čeprav je bil veter in je za-
našal snežinke v šupo.«
»Ali pa smo učitelji pripravili igro in smo šli z njo gostovat v tak
zaselek vse rekvizite smo morali prinesti s seboj. Koliko smeha je
bilo, ko smo nekoč morali celo vrata nositi s seboj! Tistega, ki jih je
nosil na hrbtu, smo ves čas zbadali: Zdaj vidiš, kako je, če te tuja vra-
ta tepejo po petah!... Ljudje pa so nam bili za vsako prireditev neiz-
merno hvaležni.«
Za hip podoživimo prizor, ki seje bil odigral nemara pred deset-
letjem, in je naš smeh kakor odmev takratnega smeha. A že nas vrne v
sedanjost prijeten bariton inženirja z uprave posestva, mladega prak-
tikanta, ki je navadno navzoč na naših sestankih:
»Najhujše je za nami!... Tudi naš viničar bo doživel svoje vsta-
jenje. Ljudem smo pustili ohišnice, zemljo, ki so jo dobili od nekda-
njih lastnikov goric, lahko bodo redili kravo, svinjo, otroci se bodo
navadili na mleko. Pozimi bomo pripravljali les, po viničarijah bomo
začeli polagati lesena tla. Tako bodo tudi laže skrbeli za snago.«
»Otrok, ki se bo v Didu navadil na snago, bo zasovražil nesnago
in jo bo začel preganjati tudi doma . ..«
Vsi pritrjujemo Mimiki, nato pa nam misli znova zdrsijo v prete-
klost, tako globoke sledove je zapustila v našem spominu.
»Nič čudnega, če so prihajali v šolo tako zanemarjeni, slabo ali
pa sploh neumiti, tako težko je bilo priti do vode ... Koče so iz blata
ali lesene, vse imajo tla iz nabite ilovice. V posteljah je slama ali koru-
zno ličkanje. Ljudje so se navadili na mrčes ... Bil je nujno zlo, kot
vse druge nadloge njihovega vsakdanjika.«
Ob tem se je Ivanka sf>omnila:
21. nadaljevanje
»Nikoli ne bom pozabila dne, ko sem deklici v prvem razredu
odprla njeno leseno peresnico in je bila v njej stenica ... Poslušaj, kaj
pa imaš tu notri? sem jo vprašala. Kako prostodušno meje pogledala
in enostavno odgovorila: >Oh, gospa učiteljica, mi mamo doma grobo
totega!<
»To je čudno!« se upravitelju iz Svetinj zaiskrijo oči, »kako prid-
ni in bistri so ti otroci! In ni ga med njimi, ki ne bi bil muzikaličen. Že
pred vojsko smo imeli na šoli pevski zbor in kakšni glasovi so bili v
njem! Kako ti ljudje pojejo!.. . Štruciovi, pa drugi. Koliko zakopanih
talentov je v teh ilovnatih tleh.«
Cilinder na naši petrolejki je potemnel od saj. Sem jaz zap>ela pr-
va ali smo se vsi hkrati spogledali in odprli usta, pa tudi vrata zadim-
Ijenega prostora, da je pesem ponesla glasove v zvezdnato noč. Na
dvorišču smo stopili v krog in nismo nehali peti in se nismo mogli ra-
ziti.
Naša upravnica je morala na bolniški dopust, nove nam še niso
poslali. Ob petih zjutraj s palico v roki, z nahrbnikom na rami merim
s koraki proti mestu. Vračam se ob devetih bosa, z zaprašenimi noga-
mi, potnim obrazom; čutim, kako se mi je po nogi pocedila sokrvica
iz stegna, ki ga nosim v nahrbtniku in mi ga je bil prijazen mesar ka-
kor po navadi dodal za nameček - ker je za naše otroke ...
Že od zadnjega zavoja sem zagledam avtomobil pred našim Do-
mom. V resnici je džip in pred njim stoji moški,.s puško na rami.
Kakšna kontrola iz Maribora ali celo iz Ljubjane, pomislim in
hitreje stopim.
»Kdo pa nas je obislcal?« prijazno vprašam stražarja ob vozilu.
In dobim kratek odgovor:
»To je naša stvar.«
Zavijem v hišo. Čudno, kakšna tišina je v njej. Kdaj so utegnili
oditi na sprehod? .. .
Povzpnem se po stopnicah — nobenega glasu od nikoder. Vzne-
mirim se: Kjer so otroci? Odprem vrata v igralnico. Pri pisalni mizi
stojita dve tovarišici in listata po mojih zvezkih. Ne zmenita se zame.
Nemara nista slišali, da so se odprla vrata .. . Šele ko ju vprašam, kdo
nas je obiskal, me hladno pogledata:
»Vi kar pojdite po svojih opravkih, bo že upravnica prišla.«
Zdaj šele se zavem, da stojim na pragu bosa, zaprašena, z nahrb-
tnikom na hrbtu. In tudi razumem, zakaj me je tovariš pred džipom
tako na kratko odpravil ... V zadrego se predstavim:
»Zdaj sem upravnica jaz.«
Osuplo me pogledata:
»Vi ste upravnica?!
»In tudi vzgojiteljica,« dodani in se opravičim: »Oprostite, prav-
kar prihajam iz Ljutomera. Dolgo pot imam za seboj ... in težko sem
nesla.«
Spogledata se, druga drugi se pomenljivo nasmehneta.
»Pregledali bova vaše knjige,« pravita. »Ta čas lahko greste.«
Potiho zaprem vrata. Ne morem razumeti: kako, da je v hiši tak-
šna tišina? Odprem vrata v kuhinjo" hvalabogu. Lizika je tu! Hlastno
vprašam:
»Lizika, kje so otroci?«
»Tovarišica Mara!« vzklikne olajšano, ko me zagleda. »Kod ho-
dite? Doma je vse narobe . ..«
»Pa še kontrola je!« me spreleti srh po telesu. »Kaj seje zgodilo,
kaj je narobe?«
Lizika je vsa iz sebe. Vidim, da ji prsti trepetajo, ko razvezuje na-
hrbtnik in zasoplo pravi:
»Otroci so se ustrašili avtomobila!... Ne veste, kako je bilo ...
vsi so se razbežali iz vrtca ... Tovarišici Danica in snažilka jih išče-
ta ...«
»Pustite delo! Pridite!,..« vzkliknem. Takšna, kot sem, stečem z
Liziko iz hiše in čez dvorišče, po Babjem klancu navzdol. Čutim sla-
bost v rokah. Komaj izdavim vprašanje:
»Je Bisera z njimi?«
»Seveda!... Tak vik in krik je nastal...«
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA KRATEK ČAS
13. oktober 1988 - TEDNIK
Doher den! Za j nas je tak malo pravzaprav :c zadosti —
dež namoča in hi lehko dr^oč lepo vremen bilo. Jaz sen vam pisa
tolo pismo prejšjo soboto med dežon. Orf^ac ik lak ne hi cajta me-
ja, saj stva hla z Mico naprošena kar na štiri hrotve. Včosik kar
prav pride vsehina tistega pregovora, ki provi: Bog daj deža. ke
hi jaz lehko malo teža . . .
Moštek. letos ga je hilo pravzaprav hoj malo. že v kleli kak
stori medved hrunda. Že vreže, stopi v glavo in pete. Do mani no-
vega hode že provi ded in rokoborec, ki hode marsikoga i' kosteh
in v du.ši omehča. Pa saj vete. kak poje lista pesem: Le po pameti
ga pijmo, da še glavce ne zguhimo. Ce hi šlo samo za glavo, hi še
nekak šlo, je pa, vele, lak, da je človik hrez glave te skoro čista
hin. To pa neje dohro, še posehno ne na cesti i- promeii. Saj tudi
statistični podatki provijo, da Je še posehno na štajersken deli
Slovenije alkohol med glovnitni krivci za jirometne nesreče, ne-
zgode in zablode. Zato naj velja pravilo: Ce voziš, ne pij, če piješ,
ne vozi. Edino še kakšne šajtrge pridejo v poštev za hojšo ravno-
ležje. pa še tistih v alkoholično prestrašenem stanji neJe priporoč-
ljivo po cesti voziti.
Kak vidite, sen vam gnes malo novik o alkoholizmi održa.
Mesec oktoher Je pač vinotok, november pa mesec hoja proti al-
koholizmi. Samo Jaz ne ven. gdo si Je to zmisla, saj Martinov
praznik in horha proti alkoholi najhoj ne greta jkuper.
Še posebno »' lotih resnih cajlih gospodarskih in političnih
odstopov, širajkov. mitingov in drugih naših težov moremo bili
trezni in razumni. Saj vidite in čujeie, kaj v.vf se dogaja po naši
luhi domovini. Če hi bila pri nas lak močna in učinovila horha za
dela, kak Je hujda horha za oblast, te hi mi hitro meli v Jugosla-
viji ohljuhljena deželo.Meni neJe Jasno, kdo hode dela, če hi vsi
radi meli oblast v roki.
Pa srečno! Vaš LUJZEK
TEDNIK - '3. oktober 1988
IZ NAŠIH KRAJEV — 9
ROKOMET
Ormož izgubil v Mariboru
v minulem kolu v vzhodnih drugih republiških ligah je bilo naj-
bolj zanimivo v Mariboru, kjer sta se srečali še neporaženi ekipi mo-
ške lige. Domačini so bili boljši za zadetek.
BRAMK-ORMOŽ 23:22 (12:11)
Vseskozi izenačeno srečanje so domačini dobili z najtesnejšim
izidom, Ormožanom pa zadnji napad s priložnostjo za izenačenje ni
uspel. Tako je na lestvici vodstvo prevzel Branik pred Veliko Nedeljo
in Ormožem, Drava pa je v spodnjem delu lestvice.
Ormož: Geč, Sandor 3, Antolič I, Rajh, Fridrih 1, Djermati, N.
Potočnjak, Grabovac, A. Potočnjak 3, Zabavnik 7, Hedžet 7, Gaberc.
VELIKA NEDEUA-DRAVA 21:18 (12:7)
Domačini so bili tudi tokrat nasprotnik in so v tipični prvenstve-
ni, prej slabi kot dobri tekmi zasluženo premagali oslabljeno ptujsko
ekipo.
Velika Nedelja: A. Lah, Sok 2, Zorli I, B. Lah, Prejac I, Gregorič 2,
Marin, Ranfl I, Rajh 7, Cvetko 1, Mesarec 6, Zoreč.
Drava: Valenko, Baklan, Vajda, Satler 3, Pučko 2, Žuran 4, Ši-
mac 3, Žmavc 4, Osterc, Kelenc 2, Matjašič.
PARTIZAN-DRAVA 13:26(7:13)
Članice Drave so tudi v Žalcu prepričljivo zmagale, saj jim mla-
da domača ekipa ni bila dorasel nasprotnik.
Drava: Farič, Mumlek 8, Šipek 5, Gomilšek 2, Malek 4, Koštro 1,
Jurkovič 2, Podpadec 3, Spari 1.
Mladinci Ormoža so premagali Branik s 36:9 (v Mariboru), Veli-
ka Nedelja in Drava sta igrala 20:20, mladinke Drave pa 13:13 z Bra-
nikom.
PRIHODNJA SREČANJA
Najbolj zanimivo bo v soboto v Ormožu na tradicionalnem član-
skem derbiju med domačini in Veliko Nedeljo. Tekma bo v Mestni
grabi ob 18. uri.
Ptujski članski ekipi pa igrata v dvorani Center v soboto popol-
dan. Ob 17. uri bo začetek tekme članic Drava—Lisca, ob 18.30 pa
članov Drava —Šempeter.	1
Drava—Pekre 4:1 (1:0)
Nogometaši Drave so šele v osmem kolu območne lige na svojem
igrišču zmagali. Znani so bili po tem, da so v gosteh uspešnejši. No,
tokrat so popolnoma zasluženo premagali goste iz Peker, ki razen ve-
liko tekanja kaj nogometno opaznega niso pokazali. Domači so ob
štirih zadetkih zamudili še prav toliko čistih priložnosti (tri Marin,
eno pa Tomi Emeršič). Domačini so povedli v 17. minuti z zadetkom
Tomija Emeršiča. Gostje so izenačili v 57. minuti (Bojkovič), vendar
so domačini z dvema zadetkoma Mirana Emeršičai(67. in 77. minuta)
in Ljubca (87.) dosegli zanesljivo zmago. Največ sta pokazala Vogri-
nec in Miran Emeršič, tekmo pa je pred 100 gledalci dobro vodil
Krajnc iz Gornjega Grada. V naslednjem kolu bo Drava gostovala v
Veržeju.
Drava: Horvat, Potočnik, Lesjak (Hreljič), Hameršak, Ramšek,
Kodrič, Vogrinec, Korošec, T. Emeršič, M. Emeršič, Ljubeč.
Mladinci Drave so v predtekmi z 1:2 izgubili s Pohorjem.
1. k.
Aluminij—Olimpija 2:1 (1:1)
Mladinsko moštvo NK Aluminij iz Kidričevega je v nedeljo, 2.
oktobra, doseglo velik uspeh. Premagali so namreč ekipo ljubljanske
Olimpije, prvaka Slovenije iz prejšnje sezone. Mladinci Aluminija so
povedli že v peti minuti z zadetkom Franca Fridla. Po vodilnem za-
detku so si priigrali še nekaj priložnosti, vendar so bili neuspešni. Za-
to pa so gostje izkoristili napako domače obrambe in rezultat izenači-
li. V drugem delu srečanja je bila igra enakovredna. Igralci obeh mo-
štev so se trudili doseči vodilni zadetek. Uspelo je domačim, in sicer z
zelo lepim zadetkom Jožeta Šmigoca z razdalje 30 metrov. V zadnjih
petnajstih minutah so bili močnejši gostujoči igralci, vendar jim razen
strela v vratnik več ni uspelo. Po šestih kolih slovenske mladinske lige
imajo mladinci Aluminija sedem točk. V naslednjih kolih jih čaka te-
žak razpored, nadejajo pa se vsaj treh točk.
Danilo Klajnšek
Uspešen start ptujskih
košarkarjev
Jesenski
kros
Zveza telesnokulturnih organi-
zacij in atletski klub Ptuj sta or-
ganizirala občinsko prvenstvo v
krosu. Nastopilo je več kot 350
tekmovalcev, najštevilnejša pa je
bila udeležba v pionirskih kate-
gorijah. Rezultati — ml. pionirji
76: 1. Zotlar (T. Žnidariča), 2.
Potočnik (Cirkulane), 3. Debe-
Ijak (Dornava); ml. pionirke 76:
1.	Pleteršek (Kidričevo), 2. Ser-
dinšek, 3. Kovačič (obe T. Žnida-
riča); ml. pionirji 75: 1. Pralija
(F. Osojnika), 2. Majerič (Destr-
nik), 3. Vršič (T. Žnidariča); ml.
pionirke 75: 1. Kovačič (Destr-
nik)^2. Ovčar (Podlehnik), 3. Toš
(T. Žnidariča^; st. pionirji 74: 1.
Colnarič (T. Žnidariča), 2. Sven-
šek (Kidričevo), 3. Berghaus (T.
Žnidariča); st. pionirke 74: 1. Vi-
dovič (T. Žnidariča), 2. Sorčič
(Destrnik), 3. Purg (F. Osojnika);
st. pionirji 73: 1. Prelog, 2. Jeren-
ko (oba kov. enota), 3. Zebec
(OŠ L. Pivka); st. pionirke 73: 1.
Jurkovič (družb, enota), 2. Mari-
nič (SDENMŠ), 3. Petrovič
(družb, enota); ml. mladinci
71/72: 1. Potočnik (kov. enota),
2.	Galun (kmet. enota), 3. Pon-
grac (kov. enota); ml. mladinke
71/72: 1. Vrabl (SDENMŠ), 2.
Jernejšek (kmet. enota), 3. Pola-
nec (družb, enota); st. mladinci
69/70: 1. Drevenšek (kov. eno-
ta), 2. Beguš, 3. Mavčič (oba
družb, enota); st. mlaHinV^
69/70: 1. Slodnjak (SDENMŠ),
2. Doki (družb, enota), 3. Škri-
njar (kmet. enota); člani 68 in
st.: 1. Potočnik, 2. Pernat, 3.
Smolar (vsi AK Ptuj) članice 68
in st.: 1. Robin (Agis).
V ekipni konkurenci je bila tri-
krat uspešna OŠ T. Žnidariča, po
Jvakrat OŠ Destrnik, kmetijska
enota, kovinarska enota in druž-
boslovna enota Srednješolskega
centra F*tuj.
M. Lenartič
V prvi tekmi jesenskega dela
tekmovanja v drugi slovenski ko-
šarkarski ligi — vzhod, tekma je
bila v. soboto v športni dvorani
Center, so ptujski košarkarji vi-
soko porazili ekipo Slovenske
Bistrice z rezultatom 93:45
(41:22).
Vso tekmo so igrali agresivno
v obrambi, dobro so skakali pod
obema košema, iz nasprotnih na-
padov pa so razliko v koših po-
Medobčinska
liga
Žal lahko šele po sedmem kolu pr-
venstva v prvem razredu medobčin-
ske nogometne lige objavimo prve re-
zultate in uvrstitve. Po dogovoru z
vodstvom MNZ Ptuj bomo vnaprej
rezultate dobivali pravočasno, čeprav
bodo neuradni.
Rezultati 7. kola: Markovci—Alu-
minij 1:1, Hajdoše—Slovenja vas 2:2,
Gerečja vas—Pragersko 0:0, Središ-
če—Osankarica 3:2, Hajdina—Stojn-
ci 2:1, Vrstni red: 1. Aluminij 10, 2.
Središče 10, 3. Pragersko 10, 4. Slove-
nja vas 8, 5. Stojnci 8, 6. Skorba 7, 7.
Gerečja vas 7, 8. Boč 6, 9. Markovci
6, 10. Hajdoše 5, 11. Osankarica 4, 12.
Hajdina 3.
Pari 8. kola: Aluminij — Stojnci,
Osankarica—Hajdina, Pragersko—
Središče, Boč—Gerečja vas, Slovenja
vas—Skorba in Markovci —Hajdoše.
Tekme v Kidričevem, Slovenski Bi-
strici in Poljčanah bodo v soboto ob
15. uri, druge pa v nedeljo ob enaki
uri. V sredo, 19. oktobra, bo 3. kolo
pokalnega tekmovanja z naslednjimi
pari: Gorišnica —Stojnci, Prager-
sko—Središče, Osankarica—Gerečja
vas in Drava—Hajdoše.
večevali iz minute v minuto. Ta
je bila na koncu kar 48 košev.
Za domačo ekipo so bili uspe-
šni: Šulič 20, Damiš 15, Robert
Kotnik 13, Marčič 12, Ploj 10,
Cabrijan 8, Vlah 6, Miran Ko-
tnik 6 in Filipič 3. To soboto bo-
do ptujski košarkarji znova igrali
doma. V dvorani Center se bodo
ob 20.30 uri srečali z ekipo iz
Šentjurja. Ta je eden izmed kan-
didatov za osvojitev prvega me-
sta v ligi.
V novi sezoni tekmujejo v dru-
gi slovenski košarkarski ligi —
vzhod: Šentjur, Elektra Šoštanj,
Gornja Radgona, Miklavž, Po-
murje Murska Sobota, Polzela,
Slovenska Bistrica in Ptuj. Cilj
ptujska ekipe v tej tekmovalni se-
zoni je osvojiti eno prvih dveh
mest v ligi in se uvrstiti v končni-
co tekmovanja za uvrstitev v
enotno slovensko košarkarsko li-
MG
Nogometaši
Drave gostovali
v Avstriji
v sredo, 5. oktobra, je člansko
moštvo NK Drava Ptuj odigralo
prijateljsko nogometno tekmo z
nogometno ekipo SV STRASS v
Strassu na avstrijskem Štajer-
skem. Tekma je bila odigrana v
večernih urah pod reflektorji;
nogometaši Drave so tako prvič
igrali tekmo pod reflektorji in
premagali svoje nasprotnike —
gostitelje z 9:2.
Pomembnost tekme ni bila sa-
mo preverjanje sposobnosti
igralcev DRAVE, predvsem je
bila želja obeh klubov navezava
stikov nogometašev z obeh strani
meje ter nadaljnje sodelovanje.
Po končanem nogometnem sre-
čanju so nam gostitelji pripravili
družabno srečanje v svojem
klubskem prostoru. Dogovorje-
no je tudi povratno prijateljsko
srečanje, vendar datum tekme v
Ptuju še ni določen.
Viki Par
Jože Čič, zmagovalec
septembrskega turnirja
Šahisti ŠD MIP Ptuj so po krajšem premoru pričeli svoje aktivnosti. Tako
so v okviru ciklusa hitropoteznih turnirjev za leto 1988 odigrali septembrski tur-
nir. Na njem je med 10 igralci po dvokrožnem sistemu premočno zmagal Jože
CiC s 14,5 točkami, sledijo Bohak 12,5, I. Mihevc 12, Seruga in Podvršnik 10,
Žlender 8, N. Mihevc 7,5 itd. Cič je pet nasprotnikov premagal z 2 .0 in tako do-
kazal, da je eden najmočnejših igralcev v hitropoteznem šahu.
Silva Razlag
BARCELONA - AŽURNA
OBALA
OBRTNO ZDRUŽENJE Ptuj organizira za svoje člane in druge zainte-
resirane s področja obrti (tudi upokojence) jesenski izlei s strokovnimi ogledi
razstav.
Prijave sprejemajo 13.. 14. in 17. oktobra na sedežu združenja v Vošnja-
kovi ulici trinajst. S .seboj prinesite fotografijo in potni list. Oboje potrebujejo
za francosko vizo. To bodo uredili v Zagrebu 18. oktobra.
Cena izleta Je I. KM).()(>(). y ceno so v.iteti stroški prevoza, prenočišče-
zajtrk. vodstvo in organizacija potovanja.
Ceno izleta Je moč poravnali v treh obrokih: prvi obrok Je potrebno pla-
čati ob prijavi in znaša 4(X) tisoč dinarjev, rok za plačilo drugega obroka, ki
zna.ša 350 tisoč. Je 10. II., rok za plačilo tretjega, ki znaša 350 tisoč, pa je 10.
december.
y Barcelono in na Ažurno obalo bomo potovali od 23. do 2H. oktobra le-
tos.
Vindiš prvi v Avstriji
Maratonec Mirko Vindiš je v nedeljo premočno zmagal na četr-
tem mednarodnem teku po ulicah Kapruna, znanega avstrijskega
zimskošportnega središča. Na 6200 metrov dolgi je dosegel tudi novi
rekordni čas 18:15,9. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Avstrijca
Huber in Wagner, četrti pa je bil Koy iz Združenih držav Amerike.
Nastopilo je blizu 200 tekmovalcev.
Mirko Vindiš je s to zmago, ki pa seveda ni bila prva v Avstriji in
prav gotovo tudi ne zadnja, vrnil dolg avstrijskemu predstavništvu
Adidasa za letos spomladi podarjeno športno opremo, potrebno za
uspešne priprave za olimpijski nastop v Seulu.	jqs
10 — ZA RAZVEDRILO
13. oktober 1988 - TEDNIK
TlBNIll - oktober 1988
OGLASI IN OBJAVE — 11

v prejšnjem tednu je občinski i/\ršni s\ct dal
zeleno luč za delegatsko razpravo o dveh odlokih,
v katerih so določeni pogoji za ureditev starega
mestnega jedra in zdravstvenega centra z okolico.
Odloka naj bi sprejeli po hitrem postopku. Ta je
nujen že zaradi čimprejšnjega posega \ mestno je-
dro, v zadregi s časom pa so tudi že v centru, kjer
se pripravljajo na gradnjo porodnišnice, l.nofazni
postopek pa utemeljujejo predlagatelji tudi s tem,
da je javna razprava in razgrnitev obeh dokumen-
tov trajala mesec dni. V tem času so imeli zaintere-
sirani vse možnosti, da pomagajo s svojimi pri-
pombami. Sprejem odloka za mestno jedro je ve-
zan tudi na skorajšnje posamične posege in spre-
jem posameznih načrtov za nekatera mestna ob-
močja. Najbolj je za posege pripravljen tako ime-
novani kare devet med Prešernovo, .ladransko. Vo-
šnjakovo in Aškerčevo ulico.
Martin (;olob, dipl. ing. arhitekt, vodja odseka
za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanj-
ske zadeve v komiteju za urbanizem, gradbene in
komunalne zadeve SO Ptuj, pravi, da z javno raz-
pravo niso najbolj zadovoljni. Pričakovali so večji
odziv mladih, pa tudi občanov samih, saj tem ne
more biti vseeno, kaj bo v bodoče z njihovim me-
stom.
I^o njegovem mnenju je odlok dovolj dobro pri-
pravljen, da ga je moč sprejeti po hitrem postop-
ku, pa tudi dovolj operativen. V njem je med dru-
gim zapisano, da bo za spremljanje in vodenje ce-
lotnega poteka prenove imenovana oziroma usta-
novljena posebna strokovna komisija. Martin Go-
lob meni, da bi bilo boljše, če bi ta komisija imela
širše pristojnosti in bi odgovarjala za celo mesto,
ne samo za jedro. Konec koncev gre za celoto, v
kateri mora vladati sožitje v takšni ali drugačni
obliki.
Zelo pomembna za življenje starega mestnega
jedra je zahteva, da je šestdeset odstotkov vseh
prostorov stanovanjskih. Pritličja in prostori pt)-
sebnih vrednosti v nadstropjih gre za velike
dvorane, prostore s štukaturami in podobnim
se morajo praviloma uporabiti za centralne in po-
slovne dejavnosti. Nova dejavnost sme v nek ob-
jekt le s soglasjem Zavoda za varstvo nara\ne in
kulturne dediščine Maribor.
Do leta 1995 naj bi mesto »zapustili« vsi večji
industrijski in obrtniški obrati, hrupne dejavnosti,
dejavnosti, pri katerih nastajajo večje količine
smradu ali prahu, skladišča ter zbirališča odpad-
nih snovi. Kioski so v področju prenove nezažele-
ni. Že obstoječi se bodo morali kmalu posloviti.
Do leta 1990 pa po že omenjenem odloku moramo
odstraniti vso neustrezno urbano opremo.
Za vso drobno urbano opremo (v to sodijo ce-
stne svetilke, korita za rože in drevesa, klopi, koši
za smeti, cestni znaki in označbe na cestiščih,
označbe turističnih objektov in poti, oglasne in
plakatne table, nadstreški, izložbe, izveski, napisi
in podobno) — ta naj bi bila enotna - bo skupšči-
na občine Ptuj sprejela posebni odlok. Do spreje-
ma odloka se bodo ti postavljali le s soglasjem Za-
voda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ma-
ribor.
F^rostorskoureditvene načrte bomo sprejemali za
posamezna območja, saj gre za zelo drage projek-
te. V tem trenutku pa še tudi niso dokončno opre-
deljeni vsi viri za prenovo.
MG
Oktober — mesec požarne varnosti
Oktober je med drugim tudi
mesec požarne varnosti. Ta je
vsekakor pomembna sestavina
splošne varnosti ljudi in premo-
ženja, obenem pa se v celoti
vključuje tudi v koncept SLO in
DS. Sekretar zveze gasilskih dru-
štev občine Ptuj ing. Štefan Vido-
vič je povedal, da so tudi v ptuj-
ski občini pripravili bogat pro-
gram aktivnosti s področja po-
žarne preventive, ki je v mesecu
varstva pred požari še posebej iz-
razita. Izvajali jo bodo gasilci
vseh 64 gasilskih društev, pri če-
mer pričakujejo tudi tesno sode-
lovanje drugih delovnih ljudi in
občanov.
Tako bodo v oktobru še pove-
čali število preventivnih pregle-
dov v delovnem in bivalnem
okolju. Pri tem bodo dajali pou-
darek pregledom gasilskih apa-
ratov in seznanjanju občanov z
njihovim učinkovitim delova-
njem.
Štab operative Zveze gasilskih
društev predlaga, da naj bi v
vseh gasilskih centrih izvedli ga-
silske taktične vaje, pri čemer naj
bi vsaka od teh prikazovala ne-
katere posebnosti. Poleg tega bo-
do dali velik poudarek tudi izo-
braževanju delovnih ljudi in ob-
čanov oziroma protipožarnemu
osveščanju. Tudi svoje vrste bo-
do kadrovsko okrepili, saj pote-
kajo še naprej tečaji za nižje ga-
silske častnike, častnike in višje
častnike. Po krajevnih skupno-
stih bodo organizirali razna pre-
ventivna predavanja, prikazovali
bodo poučne filme in praktično
gasili z raznimi sredstvi. Izvedli
bodo tudi akcijo Gasilni aparat v
vsako hišo.
V akcije se bodo vključila tudi
pionirska društva mladih gasil-
cev, ki bodo sodelovala v nateča-
ju za literarne, likovne in druge
izdelke učencev na temo »Orga-
nizirana požarna varnost — lep-
ša prihodnost.«
Poleg tega bodo posvečali po- I
zornost tudi ustanavljanju novih ■
gasilskih društev. Tako so pred-
lagali, da ustanovijo društvi v ^
Perutnini in Planiki v Majšper- i
ku. Ob koncu meseca, 28. okto-
bra, bodo pred Mercatorjevo
blagovnico pripravili še tradicio-
nalno razstavo gasilske tehnične
opreme in si jo bodo lahko ogle-
dali vsi delovni ljudje in občani.
-OM
Po asfaltu na Kukavo
Povorka vozil na novi asfaltirani cesti na Kukavi.
Na Kukavi v krajevni skupnosti Juršinci so v nedeljo v okviru
prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku proslavili pomembno de-
lovno zmago. Slovesno so izročili prometnemu poslanstvu skoraj 2,5
kilometra dolg odsek in stranske priključke asfaltirane krajevne ceste
med Mostjem in Kukavo.
Vinko Horvat, predsednik gradbenega odbora, in Franc Slod-
njak, član tega odbora, sfa povedala, da so krajani v svoji režiji opra-
vili domala vsa zemeljska dela, pri asfaltiranju pa jim je pomagalo
Cestno podjetje iz Varaždina, ki jim je pri teh delih pomagalo tudi s
kreditom. Skupna naložba je stala blizu 150 milijonov dinarjev. Glav-
nino denarja so po posebnih pogodbah združili ob cesti živeči krajani
in tisti, ki imajo pri njih počitniške hišice. Posamezne družine so pri-
spevale od 800 tisoč do 2,700.000 dinarjev. Iz rednega in izrednega sa-
moprispevka KS Juršinci so namenili za to pridobitev 15 milijonov
dinarjev, simboličnih 100 tisoč dinarjev pa je prispevala tudi Lovska
družina Juršinci, ki ima na tem območju svoj revir. V zgornjem delu
Kukave je pripravljenih za asfaltiranje še 800 metrov ceste. Vsa ze-
meljska dela so opravljena in bodo ta odsek verjetno asfaltirali spo-
mladi . . .
Zdaj, ko imajo na Kukavi asfaltirano cesto, pitno vodo in pred-
vsem ljudi, ki z ramo ob rami, z delom in denarjem rešujejo svoje pro-
bleme, bi radi napeljali v ta kraj tudi telefonsko omrežje. Upamo in
želimo, da bi jim to tudi uspelo!
Besedilo in posnetka: JOS
Če ne gre drugače,
pa po sodu . . .
Temeljna organizacija Slovenske gorice — Haloze je letos na cesto klopot-
cev postavila nekaj sodov. Ti naj bi obiskovalcem kazali pot do turističnih po-
stojank. Enega teh sodov pa je pred dnevi doletela žalostna usoda: nekdo ga je
krepko obdelal. Ni se zadovoljil samo s tem: premaza! je še nekaj bližnjih tabel.
Po dejanju sodeč mu je kaj malo mar za ptujske občinske turistične načrte in
sploh za razvoj tega predela. Poznavalci poti na Švabovo bodo tako nekaj časa
vozili mimo razdejanega soda, drugi, ki se bodo tam prvič ustavili, pa bodo
morda razmišljali o tem, da tod ne žive samo prijazni ljudje.
V temeljni organizaciji Slovenske gorice - Haloze so zaradi tega dejanja
dobesedno ogorčeni, direktor Jani Gonz pa celo pravi, da v bodoče ne bodo ni-
česar več naredili v prid turizma.	l^jK^
»Udarcev« je bil deležen sod pod gradom Borlom.
(Posnetek: J. Bračič.)
Modna revija pod dežniki
v trgovski organizaciji Emo-
na-Merkur so prvo modno revijo
organizirali že pred dvajsetimi
leti. Redno so jih pripravljali do
leta 1975, nato so prekinili vse
do leta 1980. Od takrat redno or-
ganizirajo dve reviji na leto, prvo
spomladi in drugo jeseni. Revije
so v teh letih pridobile zvesto ob-
činstvo, na njih pa trgovci prika-
zujejo svojo dobro ali slabšo pri-
pravljenost (založenost) na novo
sezono. V zadnjem času so v ved-
no težjem položaju: praktično so
brez lastnih sredstev, najemati
morajo drage kredite, plačevati
obresti za zaloge, pri tem pa kup-
cu ponuditi kar največjo izbiro
blaga.
Za letošnjo jesensko-zimsko
sezono so se — sodeč po prika-
zanih modelih — v Emoni-Mer-
kurju dobro založili. Zato mod-
na delavka iz Maribora Pavlina
Mavrin ni imela težkega dela in
je lahko izbirala med številnimi
modeli blizu trideset jugoslovan-
skih konfekcionarjev. Kljub sla-
bemu vremenu je modna revija
dosegla namen: uspelo jim je
prikazati vseh 150 modelov za je-
sen in zimo, pa tudi gledalcev je
bilo na Trgu mladinskih delov-
nih brigad veliko. Le Prerodovci
so se morali odpovedati igranju.
Zato pa bo toliko bolj veselo v
soboto, 22. oktobra, ko bodo
igrali pred trgovino Tehnika v
Lackovi ulici.
Modeli za letošnjo jesen in zi-
mo so lepi, predvsem pa osvajajo
barve; med njimi je precej vijoli-
čne, rožnate in rdeče. V Emoni-
nih trgovinah imajo za vsakogar
nekaj, svoje modele pa bodo na-
šli vsi: tisti z debelimi denarnica-
mi in drugi z manj debelimi. Da
pa se da kljub krizi dobro obleči,
omogočajo ugodni kreditni po-
goji-
MG
Zlati par iz Kidričevega
Anton in Lucija VFRNIG sta po petdesetih letih skupnega ži-
vljenja v trdni zakonski zvezi v soboto, 8. oktobra, v poročni dvorani
matičnega urada v Ptuju stopila pred matičarja in pooblaščenega de-
legata skupščine občine Ptuj, ki ju je slovesno razglasil za zlatoporo-
čenca. Zlati ženin je bil rojen 26. 1 1. 1913 in je sedaj upokojeni klju-
čavničar, zlata nevesta pa 13. 8. 1920 Oe ena najmlajših zlatih nevest v
občini), delala je doma in gospodinjila. Stanujeta v Kidričevem, Ulica
Borisa Kraigherja 14. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sedaj pa
sta ponosna tudi na šest vnukov.
Zlatoporočencema tudi naše prisrčne čestitke in dobre želje!
Anton in Lucija Vernig med svojimi najdražjimi v poročni dvorani mati-
čnega urada v Ptuju.
(Foto: Langerholc.)
Rodile so:
Marija Rus, Arbajterjeva 1 —
Mihaela; Alenka Pere, Vitan 1
—	Urško; Darinka Butolen, Ul.
5. prek. brigade 11 — dečka;
Ana Žunec, Sodinci 80 — Tade-
ja; Zora Hvaleč, Kraigherjeva 14
—	Monjo; Ana Teskač, Arbajter-
jeva 4 — dečka; Romana Hor-
vat, Drstelja 43 — Denisa.
Poroke:
Bojan Zavec, Panonska 5, in
Melanija Žgalin, Panonska 5;
Anton Medved, Sp. Jablane 33,
in Marija Mohorko, Sp. Jablane
33; Ivan Šrimpf, Celje, Breg 32,
in Terezija Obran, Štrafelova 32;
Ivo Rajh, Draženci 24, in Danica
Svenšek, Zagrebška 49.
Umrli so:
Anton Kajzersberger, Skorba
28, roj. 1911, umrl 1. oktobra
1988; Edvard Kirbiš, Draženci
42, roj. 1930, umrl 1. oktobra
1988; Karel Robinščak, Sp. Haj-
dina 83, roj. 1925, umrl 30. sept.
1988; Anton Krabonja, Maribor,
Grčarjeva 48, roj.' 1902, umrl 2.
oktobra 1988; Jernej Fišer, Do-
klece 6, roj. 1906, umrl 1. okto-
bra 1988; Dragotina Švajgl, Do-
lane 9, roj. 1938, umrla 2. okto-
bra 1988; Marija Pire, Središče
ob Dravi, Kolodvorska 7, roj.
1907, umrla 1. oktobra 1988;
Vincenc Pavlič, Trg svobode 1,
roj. 1907, umrl 4. oktobra 1988;
Kristijan Vugrinčič, Lendava,
Genterovci 22, roj. 1976, umrl 4.
oktobra 1988; Marija Kleneček,
Dom upokojencev Ptuj, roj.
1910, umrla 4. oktobra 1988; Ol-
ga Mencin, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1908, umrla 6. oktobra
1988; Angela Marinič, Kicar 74,
roj. 1932, umrla 5. oktobra 1988;
Ivan Slameršek, Pestike 2, roj.
1925, umrl 30. sept. 1988; Marija
Grah, Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1903, umrla 7. oktobra 1988;
Matija Baši, Slomškova 3, roj.
1923,	umrl 6. oktobra 1988; Mi-
ran Pišek, Kajuhova 1, roj. 1959,
umrl 6. oktobra 1988; Marija
Kristovič, Hauptmaničeva 6, roj.
1924,	umrla 8. oktobra 1988.
UGASNILO TROJE ŽIVLJENJ
V nedeljo, 9. oktobra, ob pol
sedmih zjutraj je prišlo na želez-
niškem prehodu na Zgornji Haj-
dini (križanje s cesto Ptuj —Maj-
šperk) do hude nesreče, zaradi
katere so umrli trije ljudje. Janez
Vinkler iz Slap št. 21 pod Ptujsko
Goro je vozil osebni avto po re-
gionalni cesti proti Zgornji Haj-
dini. Težko je sedaj ugotoviti ra-
zloge, zakaj pred želežniškim
prehodom ni ustavil, čeprav so
utripale rdeče luči in je bil okre-
pljen zvočni signal, ki opozarja,
da prihaja vlak. V zadnjem tre-
nutku je Vinkler sicer opazil vlak
in močno zavrl, vendar se je avto
ustavil šele na tirih. Takoj za tem
je treščil vanj potniški vlak, ki je
vozil iz Ptuja proti Kidričevemu.
Ob silovitem trčenju vlaka v
avto je takoj umrl sopotnik v
osebnem avtomobilu 29-letni Al-
bert Skledar iz Slap 15 c, voznik
42-letni Janez Vinkler je umrl
med prevozom v bolnišnico, dru-
gi sopotnik 36-letni Franc Vin-
kler, tudi doma iz Slap št. 12, pa
je v ptujski bolnišnici umrl za
poškodbami v ponedeljek zju-
traj.
POVOZIL GA JE VLAK
Na železniški progi v Ptuju,
pred železniškim mostom čez re-
ko Dravo, je v četrtek zvečer, 6.
oktobra ob 19. uri, vlak povozil
mlajšega moškega, ki je na kraju
nesreče umrl. Ker pri sebi ni
imel dokumentov, niso mogli ta-
koj ugotoviti, kdo in od kod je.
Šele po poizvedbah so preisko-
valci ugotovili, da je umrli 29-le-
tni Miran Pišek iz Ptuja.
NEVARNO PREHITEVANJE
Prejšnji torek je Jože Obran iz
Lahoncev, KS Ivanjkovci, vozil
po regionalni cesti proti Ljuto-
meru. V bližini Radomerja je ho-
tel prehiteti tovornjak s prikoli-
co. Prav tedaj pa je naproti pri-
peljal drugi tovornjak s prikoli-
co, ki ga je vozil voznik iz ZRN.
Obranov avto je najprej vrglo v
zadnji del zahodnonemškega to-
vornjaka, nato še v tovornjak,
katerega je poskušal prehiteti, od
tam pa v obcestni jarek. Hudo
poškodovanega Obrana so pre-
peljali v bolnišnico.
FF
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon: (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
40.000 dinarjev, za tujino
60.000 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ruj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.