23&l£f!K53: * Prvi Strokovni list za hmeljarstvo *
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naroinina Din 20’—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2-— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 196
Leto Vlil
Celje, dne 13. avgusta 1937
Štev. 16
K obiranju
Sedaj je čas, hmeljarji, da si še zajamčite čim boljšo ceno! Nobenega dvoma namreč ni, da bo cena lem boljša, čim boljše bo blago in da se bodo cene gibale splošno lem višje, čim boljša bo večina blaga. Vsak zase torej, pa tudi vsi za enega in eden za vse. Zalo pa pazile, hmeljarji!
Skrbite, da hmelj vprav zadnji čas ne bo trpel na barvi! Jutranje megle so nevarne, zalo škropile po potrebi ponovno v kobule, toda le z bakrenim apnom, da se ne bo preveč poznalo. Pazile ludi na rdečega pajka, ki se pojavlja v nekaterih nasadih. Sicer je zaenkrat le na ostarelih listih, kjer ne povzroča dosti škode, toda na preži je treba biti. V primeru, da se bo rdeči pajek širil višje, je treba takoj škropiti z 2% ž v e p l e n o - a p -n e n o brozgo ali l % p o l y b a r i t - om v močnih curkih, da škropivo prebije pajčevino. Zaščitno proti temu škodljivcu ne moremo škropiti.
Obirajte lepo, čisto in pravilno! Po največ dve kobuli se smeta držati skupaj in peclji ne smejo biti daljši kot za slab prst debeline. Nobenih vejic, listov, lističev ali drugih primesi ne sme biti v obranem hmelju. Zahtevajte brezpogojno od obiralcev pravilno, lepo in čisto obiranje ter najboljše obiralce nagradite, toda le tiste, ki najlepše obirajo, ne pa onih, ki največ naberejo.
Prebirajte že pri obiranju, pa potem pred, med in po sušenju! Le enakomerne, jajčaste in čvrsto
Škropilnice najboljše Holderjeve, olje in mast za motorke, Solvay-sodo za burgundsko brozgo, bakreno apno „Sfinks" in kazein dobavlja svojim članom najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu.
Pravilno sušenje
je mogoče le s stalno kontrolo toplote v sušilnici. Z navadnim toplomerom pa gre to težko. Natančno in enostavno kontrolira toploto stalno le termosignat, ki ga imajo na Češkem že skoro v vsaki sušilnici in katerega nudi' tudi Vani • HMELJARSKA ZADRUGA, r. z. z o. z., v Žalcu
zbite ter obenem gladko zelene kobule spadajo skupaj, prevelike, premajhne in lisaste pa je treba odbrali posebej. Enotno blago ima kupec najrajši in ga tudi najbolje plača.
Sušile pravilno. Ne nasipajte hmelja na lese nikdar več kot za dlan na debelo in pazite, da toplomer vspodnji lesi ne pokaže nikdar več kot 45° in ne manj kot 35° C! Hmelj je treba posušiti, ne pa prežgati. Pri previsoki toploti sušen hmelj je slab za pivovarske svrhe in se to cesto pozna že na zunaj, ker trpi na barvi. Zato pa sušimo pri pravilni toploti in s prepihom, da se nam hmelj ne prežge ali spari, temveč pravilno posuši in trajno obdrži zlaio-zeleno barvo.
Pazite tudi pozneje na hmelj, ko je že posušen, da bo čim bolje spravljen, da se ne bo drobil ali trpel na barvil Hmelj hoče vsak dan videti svojega gospodarja, tudi še potem, ko je že posušen na kupu. Najbolje se drži hmelj v vrečah in je zato zelo priporočljivo, da ga vsak, če le zmore, pobaše, čim je zrel za basanje.
Na delo torej, hmeljarji! Oberimo, preberimo in posušimo naš pridelek čim najbolj skrbno, da bomo postavili na trg res čim boljše blago ter čim lažje in bolje prodali!
Tabor hmeljarjev
Preteklo nedeljo se je vršil ob pol 9. uri dopoldne v Žalcu običajni vsakoletni hmeljarski tabor, ki sta ga priredili letos skupno Hmeljarska zadruga in Hmeljarsko društvo. Uvodoma je načelnik Hmeljarske zadruge g. Mihelčič pozdravil srezkega načelnika, predsednika Kmetijske zbornice, člana banskega sveta za celjski okraj, ban. hmelj, nadzornika, zastopnike tiska in vse hmeljarje, v imenu Hmeljarskega društva pa jih je pozdravil predsednik g. Jelovšek. Srezki načelnik dr. Zobec je pozdravil zborovalce v imenu načelnika kmet. oddelka kraljevske banske uprave inž. Podgornika, ki je bil zadržan ter pri tem poudarit, da se zaveda izredne gospodarske važnosti hmeljarstva in da bo zato vedno rad podpiral težnje hmeljarjev, zavedajoč se, da je tu radi ljudstva in ne narobe; njegove kratke in jedrnate besede so sprejeli zborovalci z burnim odobravanjem. Predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik je obljubil hmeljarjem, da bo tudi v zbornici vedno zastopal njihove koristi in načelnik zadruge g. Mihelčič je pri tej priliki ob živahnem odobravanju ugotovil, da je velika pridobitev za hmeljarstvo, da je prvi predsednik kmetijske zbornice vprav hmeljar.
. Tajnik Hmeljarskega društva g. Prislan je prečita! nato ob splošni pozornosti zadnje poročilo Srednjeevropskega hmeljarskega biroja o stanju nasadov v posameznih okoliših. Mezda obiralcem se je soglasno določila slično kakor lani na 2 din od mernika brez hrane, s hrano pa 1,50 din. Prav tako je bilo obče mnenje, da bo splošno obiranje pričelo s 16. avgustom, nekateri pa bodo morali pričeti obirati tudi že nekaj prej ali pozneje, ker je stanje nasadov različno.
O ¡zgledih na letošnje vnovčenje hmelja je obširno poročal banovinski hmeljski nadzornik g. inž. Dolinar. Eden najvažnejših činiteljev za višino in gibanje cen je vsekakor razmerje med svetovnim pridelkom in potrebo hmelja. Ker poročila o stanju nasadov iz inozemstva niso vedno zanesljiva, si je po želji hmeljarjev in nalogu banske uprave sam ogledal prav zadnji čas nasade v ČSR in Nemčiji ter skušal tudi iz drugih držav dobili čim zanesljivejša tozadevna poročila. Po sedanjem stanju nasadov sodeč bo pridelek žlahtnega hmelja skoro povsod letos manjši 'kot (lani, pač pa bo pridelek grobega hmelja obilnejši, ker bo dala v tem letu razmeroma več Amerika, ki
je imela lani izredno pičlo letino. Vkljub temu pa bo skupni svetovni pridelek letos za kakih 20.000 stotov manjši kakor lani in za okroglo 15.000 stotov manjši kakor svetovna potreba. Sicer bo glede množine in kakovosti pridelka še vreme naslednjih par tednov odločilno, vendar na bistveno izboljšanje skoro ni mogoče računati, prej na poslabšanje. Pri takem položaju sicer z izredno visokimi cenami ni računati, toda prav tako se ni bati abnormalno nizkih cen in težkega vnovčenja. Naloga hmeljarjev je, da še zadnji čas zaščitijo dobro barvo pridelka s škropljenjem proti pero-nospori, vendar le z bakrenim apnom, ker ba-kreno-apnena brozga pušča preveč vidne sledove na kobulah. Potem je treba hmelj lepo obrati, skrbno prebrati, posušiti in spraviti do oddaje. Z vnovčenjem pa je treba previdnosti, prodajati počasi, v partijah, kdor ima večji pridelek, ne ponujati in siliti s prodajo, temveč odločno zahtevati za vsako blago primerno ceno. »Slovenski hmeljar« bo izšel v sezoni po potrebi tudi večkrat, da bodo hmeljarji o gibanju cen vedno čim bolje poučeni. Za izčrpna, zanimiva in vseskozi poučna izvajanja je žel g. nadzornik obilo priznanja.
H koncu se je še izrazilo željo, naj se uzance v toliko spremene, da se bodo vreče stehtale, preden se napolnijo; pri tari 2 kg za vrečo so namreč hmeljarji preveč oškodovani.
Glede prispevka 1 din od vreče za znamko-vanje se je sklenilo, naj ta prispevek trpi kupec, seveda pa mora vsak hmeljar pri prodaji izrečno zahtevati, da se to vpiše v pogodbo.
Vse zlorabe in izkoriščanja pri vnovčenju hmelja se bo skušalo že v kali zatreti. Zato pa naj hmeljarji vse nepravilnosti v kupčiji, kakor širjenje razburljivih vesti, ponarejanje vzorcev, neprevze-manje že kupljenega blaga itd. vedno takoj prijavijo v pisarni Banovinske hmeljske komisije v Žalcu, da se v naši hmeljski kupčiji končno napravi red.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik, načelnik zadruge g. Mihelčič, zaključil letos res uspeli tabor, želeč vsem hmeljarjem čim lepše blago in čim boljše cene. Tisočglava udeležba, saj je bila dvorana premajhna in mnogi, žal, niso mogli več blizu, je jasno pokazala, da naš hmeljar zna ceniti nesebično in požrtvovalno delo v prospeh našega hmeljarstva. Pokazala pa je tudi, da obsoja sebično hujskanje nekaterih, ki stoje ob strani in brezuspešno skušajo sejati razdor med hmeljarje, ki so končno prišli do prepričanja, da je le v slogi moč in v delu uspeh.
Razno
Kredit za obiranje. Pripeti se, da hmeljar po končanem obiranju nima gotovine za izplačilo obiralcev, pa mora kar na hitro prodati nekaj hmelja, da more odpraviti obiralce. Ta okolnost pa zelo neugodno vpliva na gibanje cen, ker kupci le preradi izkoristijo stisko hmeljarja v svoj prid. Zato je Hmeljarska zadruga izposlovala potrebni kredit za obiranje hmelja. Za obiranje potrebna kratkoročna posojila bodo nudili hmeljarjem pod ugodnimi pogoji denarni zavodi v Celju, in sicer Celjska mestna hranilnica, podružnica Hranilnice Dravske banovine in Ljudska posojilnica. Hmeljarji naj se v slučaju potrebe obrnejo naravnost na navedene denarne zavode.
Objave za polovično vožnjo obiralcev hmelja se že dobe, in sicer v zadružni poslovalnici v Žalcu 90, v Celju, Cankarjeva 4 (uredništvo »Slovenskega hmeljarja^) pa tudi pri poverjenikih zadruge v posameznih občinah. Vsak hmeljar dobi potrebno število objav brezplačno. Hmeljarji naj naroče obiralcem, da si pri dopotovanju kuipijo obenem v vozno karto tudi železniško legitimacijo K 13, ki naj jo obenem z vozno karto pri izstopu iz vlaka ne oddajo, temveč shranijo, da se bodo z objavo Hmeljarske zadruge potem brezplačno vrnili. Ponovno se namreč dogaja, da obiralec ni kupil izkaznice K 13 ali pa je oddal karto pri izstopu ter mu potem pri najboljši volji ni mogoče izposlovati brezplačnega povratka.
Izvoz in uvoz hmelja v Nemčiji. Lani so izvozili iz Nemčije 40.449 stotov hmelja v vrednosti 10,000.000 RM, dočim predlani le 31.030 stotov v vrednosti 11,000.000 RM, lani torej 9419 stotov ali nad 23% več. Največ so izvozili lani v razne ameriške države, namreč 15.172 stotov (37,5%) v Severno Ameriko 9774, Srednjo 1820 in južno 6763 stotov, v azijske države 6445 in v afriške 335 stotov. Uvozilo pa se je lani le 27.228 stotov, dočim predlani 28.523, in sicer se je uvozilo lani največ iz ČSR, namreč 14.289 stotov, potem iz Jugoslavije 6213, Belgije 2564, Francije 2534 in Poljske 1532 stotov.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Pri razmeroma ugodnem vremenu, četudi je bilo vlage več kot dovolj, se je stanje nasadov nadalje izboljšalo in obeta v vsakem oziru prvovrstni pridelek. Semtertje je deloma že, splošno pa bo pričelo obiranje 16. avgusta. Vkljub znatnemu izboljšanju nasadov pa letošnji pridelek glede množine ne bo dosegel lanskega, ki je znašal 20.000 stotov, pač pa se obeta glede kakovosti in tudi v barvi letos še boljše blago.
Vojvodina: Pri pretežno suhem in vročem vremenu se stanje nasadov ni izboljšalo. Nasadi v višjih in bolj odprtih legah obetajo srednjo letino, nasadi v nižjih in bolj zaprtih legah pa precej slabše. Splošno se računa, da pridelek glede množine najbrže ne bo dosegel lanskega, kakovost pa je še odvisna od vremena, če in kako bodo kobule dozorele. Z obiranjem se bo že pričelo.
Češkoslovaška: Stanje nasadov se ni izboljšalo, pač pa zaradi trajne suše deloma še poslabšalo. Razvoj rastline je zelo neenakomeren in se dosti cveta najbrže ne bo več razvilo v kobule. V zgodaj obrezanih nasadih je deloma že začelo obiranje, splošno pa bo pričelo prihodnji teden. Medtem pa povzročajo še precej škode tudi uši, semtertje se pojavlja v manjšem obsegu rdeči pajek, pa tudi sledove peronospore je najti v mnogih nasadih. — Težišče je docela mirno in za lanski hmelj ni več zanimanja. Cene so še popustile in lanski žateški pridelek notira deloma le bolj nominalno 12—21 din za kg.
Nemčija: Stanje nasadov se vkljub semtertje izdatnejši vlagi ni dosti popravilo in je slejkoprej zelo neenakomerno, prav tako kakor tudi razvoj rastline. Marsikje bo težko določiti pravi čas obiranja, ker je cvet zelo neenakomerno prešel v kobule. Ponekod tudi uši povzročajo že znatno škodo v cvetu. Vsekakor se računa, da bo pridelek glede množine precej zaostajal za lanskim, glede kakovosti pa bo še zadnji čas odločilo vreme, četudi bo deloma že prihodnji teden pričelo obiranje. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa, cene pa so le bolj nominalne in nespremenjene.
Francija: Stanje nasadov obeta le bolj slabo normalno letino. Rastlina je ostala namreč vitica, četudi je cvet precej obilen. V ostalem pa je rastlina zdrava in obeta prvovrsten pridelek. — Tržišče je mirno in brez prometa.
Poljska: Stanje nasadov se ni izboljšalo ter rastlina nadalje trpi pomanjkanje vlage in je zelo neenakomerno razvita. Ponekod tudi listne uši povzročajo vedno več škode. Splošno se računa, da bo letošnji pridelek za kakih 20% manjši kakor lanski.
Belgija: Pri še precej ugodnem vremenu se rastlina dobro razvija, četudi povzročajo uši vedno večjo škodo in se v mnogih nasadih ponovno pojavlja pero-nospora. — Tržišče je mirno in lanski Poperinghe notira 10 do Tl din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa 15 din za kg.
Anglija: Stanje nasadov je v splošnem dobro, četudi je rastlina ponekod ostala bolj vitka in slaba. Cvet že prehaja v kobule in bo verjetno pričelo obiranje prej kakor navadno. Rastlina je zdrava, ker se je končno posrečilo ustaviti naval uši in se tudi vsak pojav peronospore v kali zatre. Ceniti letošnji pridelek sicer še ni mogoče, vendar bo verjetno nekaj manjši kakor lani, dočim bo kakovost prvovrstna, če bo ostalo vreme še nadalje ugodno.
Amerika: Pri prav ugodnem vremenu se je stanje nasadov nadalje izboljšalo in obeta v vsakem oziru prav dober pridelek. Konsurn piva se je v času od 1. 7. 1936 do 30. 6. 1937 dvignil v primeri z istim časom prejšnjega leta za nad 13 %. — Tržišče je mirno, cene popuščajo in domači pridelek notira lanski 23—27 din, predlanski 15—20 din in starejši 8—14 din, že zacari-njen inozemski pa lanski 47—52 din in predlanski 34 do 43 din za kg.
Poravnajte naročnino!
Za razvedrilo
Prava ocena.
Gostilničar (gostu): »No, gospbd, kaj pravite o tej goveji pečenki?«
Gost: »Da je premajhna za svojo starost.«
Zgodaj začenja.
»Fant, ali veš, kaj postanejo ljudje, ki se že v otroških letih lažejo?« *
»Trgovski potniki, oče!«
Zakaj ne avtomobila?
Letos sem kupi! ženi za god biserno ovratnico.
Zaboga, če si imel že toliko denarja, zakaj ji nisi kupil avtomobila?
Kaj pa misliš, kje naj kupim ponarejen avtomobil?
Zbiratelj znamk.
Oče : »Ali je bil kdo pri nas?«
Janezek: »Da, očka, bil je neki gospod, ki je nalepil na vse pohištvo lepe znamke. Jaz sem jih lakot odlepil in zamenjal z Jakcem za angleške.
Škropite hmelj v kobule z bakrenim apnom, da si zajamčite gladko zeleno barvo, ne da bi se poznalo sledove škropljenja!
Sprejema hranilne vloge in ji Jr o brestuje najbolje Denar je prin je j naložen
Žopolnoma varno.
a hranilne vloge j a m č i poleg rezerv in liiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim j) r e mo ž e n j e m
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu'
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«.
Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.


¡Hranilnica Dravske banovine
| Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor
Pupilarno uaren zauad. Obrestouanje najugodnejše.
i	«OKRaKi ...................
| Za vloge in obresti jamči Dravska banovina
1
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.

Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
(v lastni palači pri kolodvoru!
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, ■ nemudna izplačljivost strogo zajamčena.