Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota z. januarja m? jL— Štev. 1. Leto XI. (XVW.) MARIBORSKI Cena 1 Din \ vN VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase 6prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 ff JUTRA —Saiua PARIZ, 2. januarja. »Temps« prinaša uvodnik t> bolgarsko jugoslovenskem zbližanju dokazujoč, da predstavlja prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo znaten korak naprej v pravcu pupuščanja napetosti v vzhodni Evropi. Bolgarsko jugoslovenski razgovori so teni važnejši, ker bi uspeh teh pogajanj utegnil nuditi balkanskemu sporazumu še močnejšo osnovo, kakor je sedanja. Jugoslovensko bolgarski spor bi po mnenju lista mogel biti uvod v mnogo splošnejši sporazum, tako da bi nazadnje mogla Bol 'garija pristopiti k balkanskemu sporazumu. List prinaša historiat odnošajev med Beogradom in Sofijo ter opozarja, da se jc na obeh straneh uvidela brezuspeš-uost borbe, radi česar se je pričelo delo za zbližanje obeh narodov. Besedilo pogodbe sicer še ni znano, menda pa je Jugoslavija vsekakor vodila račune s tem, da je pakt v popolnem skladu s pogodbami. ki že vežejo Jugoslavijo z državami Male antante, Balkanskega sporazuma in Francije. RIM, 2. januarja. Prve vesti o projektiranemu jugoslovensko bolgarskem paktu so prispele iz Bukarešte. »Popolo d’ ltalia« povdarja, da je bil prvi korak za jugoslovensko bolgarsko zbližanje storjen pred tremi leti. Obisk bolgarskega suverena v Beogradu in oliisk pokojnega kralja Aleksandra v Sofiji sta Imela svoje koristne rezultate, ker so bili tedaj med Bolgarijo in Jugoslavijo vpostavljeni dobri in prijateljski odnošaji. Po smrti kralja Aleksandra se* akcija ni tako hitro raz v 'Jala, da bi jugoslovensko bolgarsko zbli žanje zadobilo konkretne oblike v posebnem prijateljskem paktu, ter da sc na ta način zasigura politično in gospodarsko sodelovanje Bolgarije z državami Bal« k kega sporazuma in Male antante. — Tedaj pa se je pokazalo, da je odmor v tej diplomatični akciji jugoslovenske vlade bil samo navidezen. »Piccolo« poroča iz Beograda, da se v beograjskih službenih krogih priznava, da niso samo v teku Jugoslovensko bolgarska pogajanja, marveč, da so ta pogajanja že toliko napredovala, da se lahko v najkrajšem času pričakuje sklenitev prijateljskega pak-‘a. Pogajanja so se začela začetkom novembra. ko je dr. Stojadinovič posetil -ilgarijo. V dvorcu Kričinu jc imel dr. jjadinovič dolge razgovore s kraljem ' »risom in predsednikom bolgarske vlade Kjoseivanom. Ob tej priliki so se zastale glavne linije jugoslovensko bolgar s' ega pakta. Ta novi sporazum predstavlja potrditev prijateljstva, kj je nastalo v jugoslovensko bolgarskih odnoša-i'!s ob obisku kralla Borisa v Beogradu decembra 1933 in katero prljate'jstvo je prišlo pozneje do še vidnejšega izraza ob pri!'ki ob?ska kralja Aleksandra v Sofiji v letu 1034. Kakor se doznava, vsebuje . novi jugoslovensko bolgarski pakt obojestranska jamstva dosedanjih meja. Poleg tega pa zajatnčuje obojestransko podporo Jugoslavije jn Bolgarije v političnem ter diplomatskem pogledu, potem pa tudi klavzulo o dobrohotni nevtralnosti v slHčalu konfpkfa ene od obeh pogodbenih dr*av s katerokoli tiebalkausko državo. I určHa je l>i|a prva obveščena o teh pogajanjih in je takoj dala svoj pri-stnucK kar ie stor’Ia tudi CSR. Zatem je Mia obveščen« 0 tem (ud) romunska vlada ki ie tudi na to Dr*stala. Turški zu-nantl m^Mcr Rtifrdi A ras pa je prevzel !,f'logo, da o (em obv*st| Krško vlado Iti ■ ‘npsi »jen pristanek. I Blumov optimizem L PARIZ, 2. januarja. Havas poroča: V svojem novoletnem govoru je predsednik francoske vlade Leon Blum dejal: »To, česar si predvsem želimo, ne samo sebi, ampak Evropi in vsemu svetu, to je mir. Naj bi leto, kj pričenja, bilo leto miru. Naj bi to leto pripomoglo, da pripravimo dolgi niz mirovnih let, ki naj temu letu sledijo. Ob alternativi »vojna ali mir« ni nič tako velika vrednota kakor je m‘r. Toda to največjo željo človeštva je treba privesti v živ ljenje. Kar se mene tiče, živo verujem v mir, in to ne. radi tega, da ne bi morda poznal nevarnosti, ki ogrožajo mir, marveč radi tega, ker zavisi to od naše močne odločnosti, da premagamo te nevarnosti in težave. Verujem, da je mogoče postaviti osnove neke splošne mirovne ureditve, osnovane na načelu pravičnosti, enakosti in solidarnosti držav, k] bodo vsem narodom osigurale normalno živjjenje, fn ki bodo vsem dopuščale koristno delo za napredek držav, kj so sedaj primorane, da mnogo trošijo za svojo vojaško obrambo. To je moja vera in ker govorim v imenu demokracije, se nikdo v Franciji in izven Franceje ne bo čudil, če dodam svojemu globokemu prepričanju še to, da bodo demokratične ustanove največ pripomogle k osiguranju splošnega miru ter da bo zajednea narodov in demokratskih vlad predstavljala tudi vnaprej pogoj miru. Ta želja po miru pa ni mogla preprečiti vlade v prizadevanju, da ne bj bila storila vsega potrebnega, da se v napetosti trenotka ubrani eventualnega napada. Obrambna sila naše vojske !e okrepila vezi, ki družijo Francijo z vsemi miroljubnimi državami.« Zatem je Leon Blum še govoril o napredku Francije, o zboljšanju življenskih pogojev v Franciji, o potrebi ustvaritve novega driavnega in družabnega reda ter o protiakcijah, na katere je francoska vlada pripravljena v zvezi s problemi valutnega izenačenja. Obzaklju čku pa je Leon Blum dejal: »Radi tega apeliram, da sodeluje z nami vsakdo, ki čuti z narodnimi interesi in vsakdo, ki je pripravljen, da izvrši svojo državljansko dolžnost. »Sloga med državljani«, tako je naš največji francoski genij definiral domovino.« KOŠAŠKA POLITIKA. Prejeli smo: »V nekem tukajšnjem listu sem te dni bral na široko pisan članek o popravljenih košaških cestah. Čast in slava bivšemu županu Cerinšku, ki jih je popravil. Sedaj pa čakamo, kedaj nam bodo uredili vodovod s higienično vodo.« Košaški občan, volilec in davkoplačev; -lec. RIM, 2. januarja. Tukajšnji listi poročajo, da bo v kratkem pripotoval v Italijo čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, ki se bo ob tej priliki sestal s Mussolinijem. V zvezi s tem naglašajo listi, da ue bo dr. Hodža ob prh ki projektiranega sestanka s Mussolinijem spro žil samo vprašanj, ki se tičejo učvrstitve italijansko čehoslovaških odnošajev, mar več bo ob tej priliti s posredovanjem Ri- ma skušal doseči zbližanje Prage in Berlina. Italijansko časopisje pozdravlja pisanje čehoslovaških listov, z organom predsednika vlade dr. Hodže »Venko-vom« na čelu, ki zagovarja potrebo, da prizna Čehoslovaška aneksijo Abeslnije in sproži akejo, da bi to čimpreje storile tudi vse države Male antante solidarno s Cehoslovaško. »SLOVENEC« V OPOZICIJI. »Bel. politika« piše: »V opozicijo se je preselil »Slovenec«. V torkovi številki se je razkoračil v članku »Centralizem in siiromaščina« proti nameri, da bi se ustanovil centralni fond za zimsko pomoč, v katerega bi po mnenju ministra Cvetkoviča moral plačati vsak zaposlen državljan letno po en do dvadnevni zaslužek. Slovenija bi morala plačati 16 odstotkov te vsote, to je S milijonov dinarjev, dobila bi pa — kakor je to sedaj običaj. — Zelo lepo, da so gospodje pri »Slovencu« radi tega hudi, toda kaj to pomaga! G. minister Cvetkovič ima gotovo pooblastilo vseh članov vlade, ker bi sicer ne mogel napovedati uvedbe novih ogromnih socialnih davščin na mezde in plače de-lavosv in nameščencev. O tem pa »Slovenec« ničesar ne pove. Pa vendar ne, da ima Peter Rešetar v -Slov. Gospodarju« prav, ko napoveduje za Tri Kralje velike dogodke? Ali se gospodje pri »Slovencu« nazadnje res vadijo sedeti v opozicijskih klopeh?« NOVI TEDNIK. Skupina zagrebških intelektualcev bo pričela z izdajanjem svojega tednika. — ( Uredništvo lista bo prevzel dr. Stjepan | Buč. List se bo urejeval v duhu hrvat-skega nacionalizma. fHesto v IfaUadua Aftika v Španija RIM, 2. januarja. Kakor se dbznava iz dobro poučene strani je pred par dnevi iz Gaete odplul parnik »Lombardia« v zaščiti teme s 3500 italijanskimi prostovoljci v Španijo. Pred odplutjem parnika je bilo čutiti prizadevanje, da se zbudi vtis. da odpluje »Lombardia« v vzhodno Afriko. Sredi pogajanj za nevmešavanja sc ie transport prostovoljcev za nekaj časa ustavil. Medtem so se v raznih manjših laških pristaniščih zbirali nadalnji konti-j genti. Ni pa bilo mogoče doznati. če so odšli še drugi slični transporti v Španijo. Iz druge strani se doznava, da se v vladnih krogih označujejo takšne vesti kot plod zlohne propagande. 2akai ui IhttMttG Madrida, RIM, 2. januarja. »Giornale d’ ltalia« skuša dokazati, da sta sovjetska Rusija in Francija s svojimi akcijami v Španiji pogazili sporazum o ne vmeša vanju. Navedeni list zatrjuje, da so španski niarksi sti pred nekoliko tedni razpolagali samo z omejenim številom topov do 12 cm. Sedaj pa so iznenada dobili SO novih topov raznih kalibrov, ki so vsi ruske proveni-cncije. Topništvu za obrambo Madrida povcljujo francoski častniki. Med letali, ki so jih španski levičarji dobili v zadnjem času, se posebno odlikujejo majhna lovska letala, ki razvijejo izredno veliko brziino, kakor tudi'majhni bombniki, ki so vsi izdelani v sovjetski Rusiji. Razen teh ruskih letal imajo branilci Madrida mnogo britanskih lovskih letal tipa Faira ter francoskih letal tipa Breguet in De-voitine. V zadnjem času so se v borbah uporabljali tudi tanki novega tipa, ki jim poveljuje neki sovjetski general. Isti list prinaša izjavo generala Franca, ki pravi, da niso njegovo čete mogle zavzeti Mad rida radi tega, ker brani špansko prestolnico 100.000 mož, večinoma tujcev, ki so preskrbljeni z vsem potrebnim orožjem s strani onih sil, ki z njimi simpatizirajo. 'Ilaiiiauska žet ja: Itcufistita uaj se sfuutske etata RIM, 2. januarja. Zadržanje italijanske vlade napram španskim dogodkom se je nenadno spremenilo. Pred nekaj dnevi se je zdelo, da je Italija pripravljena na kom promis in da je popustljivejša od Nemčije, to pa radi gotovih ozirov napram Veliki Britaniji. Sedaj pa se kaže, da bo italijanska vlada reagirala na angleško francosko demaršo na isti način kakor nemška vlada. Glede odgovora, ki ga bo italijanska vlada dala ua francosko britanski korak, se doznava, da se bo ta odgo- vor popolnoma skladal ne samo z nemško, ampak tudi s portugalsko vlado. — Doznava se, da je italijanski poslanik v Londonu Grandi predlagal, da se poleg prepoveda odpošiljanja prostovoljcev v Španijo izvedejo tudi drugi kontrolni u-krepi, ki naj gredo za tem, da se začasno konfiscirajo vse zaloge zlata španske državne banke, ki jih je vlada Larga Ca-ballera prenesla ter deponirala pri raznih bankah v Parizu iu Londonu. NOVOLETNA BESEDA NOTRANJEGA MINISTRA. Na Novega leta dan je v radiju spregovoril notranji minister dr. Korošec, ki je med drugim izvajal sledeče: Potem, ko je govoril o občinskih volitvah, ki da so bile svobodne in ki da so se vršile v duhu absolutnega respektiranja zakonov. Je povdarjal, da kriminaliteta v našem narodu ne pada v toliki meri, kakor'bi bilo v intencijah vlade in njenih organov, čemur pa ni kriva policija, kanona dela z vsemi silami za spodbijanje kriminalitete, marveč splošna moralna kriza, ki je zajela naš narod in ki se pojavlja tudi v časopisju, literaturi, filmih, izložbah in v družbi sploh. V borbi proti komunizmu lahko beležimo gotove pozitivne strani, četudi so negativne še precej velike. Žal pa niso prilike v intelektualnem delu našega naroda tako zadovoljive. Notranji minister se temu ne čudi, ker velja v današnji dTužbi kot posebno salonska moda biti levičar in še bolj salonska biti skrajni levičar. Ta komunizem jc zajel že mlade kandidate za intelektualni stan ki tudi mlade intelektualce same. V vzgoji mladine je mnogo zaslepljenosti in mnogo nemarnosti. DaeuUe za sPomenblago-' mmmmmm ookojnega viteškega kralja Aleksandra 1 Zedini-> telja v Mariboru. Pisarna: Mestno DOglavarstvo, Rotov-1 ški trg 1, soba št. 6 a Stran 2. Mariborski »Večernik« Jutra V Mariboru, dne 2. I. 1937. Hah j&edabšce Jelka Igličeva v „Plesu v Savoyu‘* Za Silvestrovo so uprizorili v Narodnem gledališču P. Abrahamovo znano opereto »Ples v Savoyu«, katere premiera je bila v lanski sezoni. Predstava je bila tem zanimivejša, ker se nam je po Madeleini v podajanju P. Udovičeve in Z. G j u n g j e 11 č e v e predstavila v tej vlogi naša nova operetna diva Jelka Igličeva. četudi dejanski začetnica v tej vlogi, je vendarle igravsko in pevsko rešila svojo nalogo tako dobro in vsestransko zadovoljivo, da ji je spričo velikega napredka, ki ga je izkazala v teku par mesecev delovanja na mariborskem odru, mogoče prorokovati prav lep razvoj in sigurno uspevale na operetnih tleh. Zvonkost svojega prijetnega soprana, ki je prišel v vseh teli številnih savoyskih šlagerskih spevih do krepkega izraza (Poročna noč, Izplača se ženski ljubezen, Zvest... itd.), je podčrtavala s spremljajočo polno izraznostjo v igri in plesih. Če je bila ta Madeleirac v podajanju Zl. Gjungjenčeve ob lanskem gostovanju operno poudarjena, tako v stilu igre kako petja, in če je bila Made-leine P. Udoviče ve operetno na široko razmaknjena in ognjevita, potem je Ma-deleinin lik, ki nam ga le prožila na Silvestrovo zvečer J. Igličeva, nekje v hvalevredni sredini. To in ono je pri njeni Madeleini spominjalo na Gjungjenčevo, to in ono morda na Udovičevo. Bilo pa ie nesporno tudi par momentov, ko je Igličeva ubrala morda najboljši način prikazovanja. Ta slednja okolnost jj je kot začetnici v tem večjo čast. Tudi ostali sodelujoči so z našim marljivim dirigentom Herzogom in skrbnim operetnim režiserjem H a r a s t o v i-č e m na čelu so s svojo vidno prizadevnostjo pripomogli k lepemu uspehu silvestrske predstave. -ec. Srnami Hišice ob gozdnih robovih: francoski predlog za rešitev stanovanjskega problema Pod splošnim naslovom »Le proleta-tiat et la propriete« (Proletarijat in lastnina) prinaša vedno zanimivi, svetovno znani časopis »Revue de Pariš«, članek, ki ga je o socialnih problemih napisal Comte de Fels. Temu sestavku se pozna rahel dih Proudhonovega duha — ne duh mladega, radikalnega, ampak starega Proudhona. Razprava v teoriji sicer ni popolnoma neoporečna in bi praktična izvedba tega načrta naletela prav gotovo na težkoče političnega, socialnega in gospodarskega značaja, je pa kljub neki naivnosti vendarle poučna tudi za druge države. Prinaša podroben predlog za rešitev socialnega vprašanja v Franciji, ki naj se izvrši samo z rešitvijo stanovanjskega problema! Izmed obeh obstoječih lastninskih načinov, to je zasebne in skupne (kolektivne) lastnine, naj delavec in na splošno mali človek »ne uživa samo prve ali druge, ampak kar obe naenkrat«. Kolektivno lastnino lahko doseže po preprosti uporabi širokega francoskega zadružnega zakona iz leta 1920, ki mu omogoča praktično, dejansko možnost za pridobitev zemlje. Zasebno lastmno pa si lahko pridobi z obdavčenjem velike imovi-ne v prid vsem državljanom. Pisatelj navaja potem podrobno sestavine velikanske francoske narodne imovine, ki je podržavljena. Te imovine ne predstav-j Ijajo samo obdelana in neobdelana posestva, ki gredo v stotine in tisoče, kljub temu pa tvorijo Ie eden, čeprav pre- cejšnji del po vseh pokrajinah razkropljenega bogastva; vendar pa ta posestva še davno niso vse, pa tudi gozdovi, ki j merijo več milijonov hektarov, ne tvorijo večine tega ogromnega bogastva. K temu spadajo še številni zemeljski zakladi irs različni drugi objekti, kakor so na primer: velika alzaška ležišča kalijeve soli pri Mulhousenu z osemnajstimi jaški, nekdanje državne železnice in druga železniška omrežja (v nasprotju z velikimi železniškimi progami, ki so bile ! prej na splošno v zasebni posesti), nato še telefonska omrežja in telefonske naprave, velike ladjedelnice in orožarne, ogromna kolonijalna posest, državna trgovina in številni monopoli, predvsem tobačni monopol, proizvajanje vžigalic, smodnik, izdelovanje sestavljenega (sintetičnega) dušika v Toulouseu, prodaja špirita itd. itd. Sem je treba prišteti še velike žrebčarne in kobilarne, razne delavnice in tovarne, državna kopališča in zdravilišča Vichy, Aix-les-Bain9 in Amč-lie-les-Bairts, regal Qd prirastka morskega dna in še marsikaj dragega. V tej veliki imovini znaša poleg ne-številnih poslopij in zemljišč že samo gozdna posest celih šest milijonov hekta-j rov. Če bi jo razdelili, bi zadostovala tridesetim milijonom delavskih družin, da si postavijo hiše s pripadajočimi vrtovi, če računamo za vsako družino samo dvatisoč kvadratnih metrov stavbišča in k temu spadajočega prostora. Francija pa seveda nima trideset milijonov delav- skih družin, ampak neprimerno manj in sicer kvečjemu dva milijona. Za dodelitev zemljišča po dvatisoč kvadratnih metrov za vsako hišo in družino torej sploh ne bi bilo treba teh državnih gozdov razkosati. Zadostovalo bi, da se na j robu vsakega gozda izloči štiristo do ; šeststo t'soč hektarov za stavbišča in 1 zato, da dobijo revnejši ljudje še košček zemlje, po katerem hrepenijo. Kolikor se | industrijska središča ne nahajajo v bli-! žini državnih gozdov, ne bi bilo pretež-! ko zaokrožiti zemljišča predvsem z zameno za odgovarjajočo zasebno gozdno posest. Poleg tega bi ta pravi način uživanja državnih gozdov koristil tudi v narodnogospodarskem oziru. Naselbine so namreč po tem načrtu namenjene za delavce, ki bi si zgradili svoje hišice večinoma kar sami. Sveže posekan les in drugo gradivo, ki bi ga pridobili pri krčenju gozda, bi uporabili pri gradnji, s čimer bi se v narodnogospodarskem pogledu izognili v prvi vrsti stroškom za prevoz od drugod in prekupovanju (primer: te- zenska »Sibirija«). Delavec bi s tem »dobil hišico v dar«. Pridobil bi si lasten dom, vrt in majhen sadonosnik. dovolj prostora za rejo perutnine, koze ali celo krave. Taka socialna sprememba bi služila seveda tudi državnim interesom politično in gospodarsko z okrepitvijo oziroma vsaj z razbremenitvijo kupne moči. Pomisliti je treba, da je tako naseljevanje na državna zemljišča bilo v vseli časih in v neštevilnih pokrajinah le konservativno sredstvo. Toliko o pridobitvi individualne posesti. V pogledu kolektivne lastnine stremi pisatelj te razprave po vsem videzu precej nad razširjeno načelo stavbenih zadrug. Pred očmi ima namreč neko vrsto državne hipoteke, nanašajoče se na omenjeno velikansko javno gozdno in drugo posest, ali pa misli celo še na nadaljnji »dar v obliki državnega zemljišča« kot prvo pobudo za zadružno gradnjo malih hiš. Skupna zadružna lastnina bi potemtakem tvorila po njegovem mnenju velik narodni sklad. Ob prvi uprizoritvi Ferfan-Justinove otroške tragedie „Slavček“ Po tednih velikega truda, požrtvovalnega dela in priprav je P. R. K. v Murski Soboti uprizoril mladinsko spevoigro »Slavček*:. Avtor M. Ferjan je vzel snov iz rudarskega življenja; vodi nas v po kateri Slovček toliko hrepeni, da bi pomagal bolni materi. Vsi zakladi, ki sl jih nabere pa ne prebude več mrtve mamice. V teh sanjah, ko zaman čaka očeta pred gostilno, Slavček umre. Skupno z mamico odideta v večnost. Glasba, ki jo je priredil prof. U. .1 u-s t i n, je igro zelo poživela, saj je bila zložena za mladino tako, kakor jo more le ona sprejemati in podajati. 2e v prvem dejanju se je skladatelj pokazal mojstra — pesem popotnika je bila nagrajena z burnim aplavzom. Pri rajanju in petju otrok je glasba prav posrečeno vzeta po narodnih motivih. Umiranje Slavčka je simbolično predočila glasba, ki je poglobila tragično sceno, kar je marsikomu privabilo solze. Glasbeni in dramatski višek je bil dosežem v tretjem dejanju. Mal palčki tekajo po ritmu pravljične glasbe in prinašajo težke kepe zlata. Iz zlatih rudokopov sc čuje pesem rudarjev. ki tolčejo s težkimi kladivi po zlati rudi. Nato opravijo marljivi delavci najprej svojo večerno molitev, nakar se prične zabava. Mali metuljčki razvedrijo z ljubkim baletom mrko čelo kralja zlate dežele. Ko pride čas počitku uspava vila Zvezdana trudne rudarčke. S svojo pesmijo je v vseh zapustila najlepši vtis. Dejanje konča z odhodom mamice in Slavčka med nebeške krilatce ob zvokih harmonija in mlad. zbora, ki zapoje pe- sem materinske ljubezni, žrtvovanja in se izlije v mogočni: Hozana na višavah ... Delo, prežeto z otroško udano ljubeznijo in zaupanjem v bodočnost je uprizoril Pomladek R. K. murskosoboške gimnazije in snovne šole s sodelovanjem gimn. pevskega zbora in mladinskega salonskega orkestra. Lepo je uspela prireditev, ki so jo dvakrat ponavljali, namenjena v podporo najsiromašnejšim. Posebej pa je treba še povdariti in pohvaliti trud avtorja M. Ferjana, učitelja osn. šole, in skladatelja U. Justina, prof. glasbe na drž. real. gimnaziji, ki se nista ustrašila napora ter obogatila slovensko mladinsko literaturo z novo igro. Elegantne večerne frizure salon 12 Zanrajžek flnka, Stolna 11. Za Pomožno akcijo so prispevali: po 150 Din: dr. Kraus Herman, Paltauf Marija, dr. Sedaj Herman, uprav. »Vetrinjski dvor«, Vertnik Amalija, Girstmayer F., Laufer Josip, dr. Mayer Alojz. Po 100 Din: Flieger Anton, Glavič Marija, dr. Dolar Anton. Bi rtič Ernest, 'Kravos Ivan, dr. Trstenjak Alojz, prof. Gasparin Filip, dr. Černič Mirko, Klemenčič Vinko, G vaje Ida, Lubanšek Terezija, dr. Bučar Edvard, dr. Fornazarič Slavko, Heinz Viljem, Hergouth Fran, Fasclmian Amalija, dr. Boštjančič Leopold, ph. mr. Minafik Franc, Fibbia Terezija, Hochmiiller Ivan, Rečnik Alojz, Hranilno in posojilno društvo, Kreiner in drug, Potočnik Ferdo Heger Ana in Marija. Živali kot zdravniki Nedavno je angleški poznavalec ptičev Kiver G. Pike izdal zelo obširno razpravo o ptičji medsebojni pomoči in zdravniški umetnosti. Ta lepa in deloma tudi ganljiva dejstva zaslužijo, da izve o njih čim več ljčkli. Kos — reševalec. Nekoč je hotel Pike slikati kosa, ko čepi s svojimi mladiči v gnezdu. Ker so bili mladi kosi že godni in so znali že letati, jih je Pike h gnezdu privezal in je čakal, da bi priletela še stara dva. Kosja mamica je bila kmalu pri gnezdu in je poskušala z vabečim glasom priklicati mladiče s seboj, a mladi kosi i*iso mogli z njo, ker so bili privezani. Tedaj pa je priletel stari kos, spoznal vzrok neprijetnega položaja svojih mladičev in se je takoj lotil reševanja. V par minutah so bile vezi razvozlane in ptičja družina je veselo odletela. Skobec si sam pomaga Iz pasti. Drugikrat je Pike opazoval skobca, ki je zašel v ptičjo zanko. Vrvica se mu je ujedla v nogo in preplašena žival si je % obupnimi osvobodilnimi poskusi svoj položaj le še poslabšala, ker se je zanka vedno tesnejše zadrgavala. Slednjič se je ptič umiril, je napeto premotril usodni vozel in ga začel s spretnimi kretnjami razvezovati. To delo je opravil prej ka- kor katerikoli ptičar, potem pa je zmagoslavno odletel. Med najlepše povodne ptiče spada pisani vedomec, ki pa izumira, ker nima miru pred ptičarji. Ta žival še obnaša v podobnem položaju vedno tako, da doseže uspeh. Ko se je nekoč zaletel naravnost v ptičjo mrežo, je po prvem razburjenju opustil vsak gib, ki bi ga v mrežo še bolj zapletel. Tako mirno in preudarno vedenje mu je pomoglo do zaže-ljene svobode. femti »pravilnemu obnašanju«, ki je prvi pogoj za popravo škode, se pridružuje še pravcata »zdravniška umetnost« pri živalih, za kojo imamo danes že mnogo primerov in dokazov. Slina — zdravilno sredstvo. Vsakemu kmetu in lovcu je prav dobro znano, da uporabljajo sesalci slino kot splošno zdravilno sredstvo. Pes in mačka si ližeta rane in rada ližeta tudi svoje mladiče. Vsi vemo, kako rad obliže pes svojemu gospodarju roko. Nastala je domneva, da vsebuje slina teh živali snovi, ki ubijajo bolezenske klice in ki zdravijo rane. Mačka se »umiva« skoraj vedno po jedi, torej takrat, ko ima največ sline. To »umivanje« bo imelo nemara samo ta smisel, da odstrani iz dlake vse škodljivce, ki bi kmalu povzročili kakšno bolezen, če bi slina ne imela takega raz-kužcvalnega učinka. Najnovejša raziska-vanja so to domnevo potrdila in so do- kazala, da taka razkužila zares obstajajo. Tudi za človeško slino bo najbrže veljalo isto in bodo znanstvena raziskava-nja to stvar prav sigurno razčistila. Pri čebelah, mravljah in muhah lahko opazujemo, da sc rade čistijo. Te živalice si redno ostrgavajo svoje nožiče in krilca, česar sigurno ne delajo samo radi snage. Ptiči _ kirurgi. Ta »zdravilna veda« pa ie pri živalstvu še dosti bolj razvita. Dokazano je, da so na primer ptiči kar celi kirurgi. Čc si zlomi ptič perut ali nogo, kar se večkrat zgodi, bi človek mislil, da je s tem njegova usoda zapečatena. Ako bi to držalo, bi morali pač dan na dan nahajati sestradane ptiče z zlomljenimi perutnicami. Dejstvo pa je, da le redkokdaj najdemo kakšnega takega ptiča. Živali se namreč same smotrno zdravijo in negujejo. Najprej si poiščejo skrit kraj, kjer so varne pred svojimi sovražniki. Tukaj se morajo seveda držati »dijete«, ki jim jo predpisuje radi poškodbe omejeno gibanje. Ujede postanejo na ta način za par tednov drugim pticam nenevarne, saj morajo ostati za ta čas večinoma na istem mestu in se morajo hraniti vegetarijanski. Vsakemu ljubitelju živali je prav dobro znano, da živijo tudi psi in'mačke vegetarijanski, kadar ni s prebavo kaj v redu. Takrat se »pasejo« po travi, kar spada tudi v poglavje o zdravniški umetnosti med živalmi. V posameznih slučajih so ljudje opazovali jastrebe z zlomljenimi perutnicami, ki so se skrili v travi, se skromno hranili in so bili po treh tednih spet zdravi in čili. Da so kosti ozdravele, je storila seveda narava sama, ki ima pa itak pri vsakem zdravljenju najvažnejšo vlogo. Saj tudi zdravnik navadno zlomljeni ud le pravilno namesti, predpiše mir in pusti, da se stvar sama zaceli. Pogostoma se zgodi, da morajo živali svoje bolne tovariše ined tem počivanjem oskrbovati in negovati. Mnogo zanesljivih opazovalcev je ugotovilo, da delajo tako ptiči, pa tudi podlasice, podgane in jazbeci. Teh dokazov je toliko, da o tem dejstvu ne moremo več dvomiti. Ljudje, ki dobro poznajo ptičje življenje, pa so celo dognali, da taki »bolniki« v mnogih slučajih sami pospešijo zdravljenje z ovoji iz ilovice z vlcpljenim pu-hom in perjem. Zlomljenih kosti seveda ne znajo naravnati, radi česar se ne zarastejo pravilno. Kljub teinu pa žival le pridobi spet vsaj delno okretnost in zmož nost za preživljanje, kar je boljše, kakor da bi po poškodbi poginila. Že do zdaj sc je nabralo toliko dokazov za to naravno zdravniško umetnost, da ne moremo o njej dvomiti, pa rtaj smo še tako kritični. Načrtna razlskavanja v tej smeri bodo brez dvoma privedla še do pravih presenečenj in tudi do koristnih razkritij. V M a r i 1) o r u.* dne 2. I. 1937. Mariborski »Večerni k« Jutra Eisraaram Mt-aj ""'SaHSSTSSKT Stean*3. r. rTrT?3233iIP w iTT W^rWr Kako so Mariborčani prešli v 1.1937 Vsi lokali nabito polni. Posebna atrakcija letošnjega silvestrovanja je bil krasno uspeli Silvestrov večer Sokola Matice v vseli prostorih Narodnega doma, ki so bili nabito polni sokolskega in Sokolu naklonjenega občinstva, ki je dajalo navdušeno priznanje izvajalcem obširnega silvestrskega sporeda. Naši vrli mariborski gasilci so silvestrovali v unionskih prostorih. Skoro v vseh večjih lokalih so gostje s posebnim žrebanjem, ki je odločalo o Silvestrovi sreči, imeli možnost, da dobijo v dar dobro pitanega prešička, ec se jim je pač sreča nasmehnila. V gledališču so žrebali kar tri darila, in sicer prešička, gosko in zajca. Prešička je dobil zas. uradnik Kraut, ki je ta dar prepustil igralcem, zajca urar Bizjak, gosko pa loža št. 1. Lastniki mariborskih kavarn so kakor običajno pogostili svoje goste s tradicionalnim silvestrskim punčem, po polnoči pa se je mnogokje zape-nil silvestrski šampanjec. Ni pa bilo tega toliko, kakor v zlati konjunkturi povojnih ■et. Mariborčani so tudi letos, kakor vsako leto, v dobrem silvestrskem razpolo- ženju prešli v novo leto. Silvestrovanje je bilo tudi v Studencih zelo živahno. Sokolsko društvo v silvestrovalo v Sokolskem domu, gasilci v gostilni g. Grmeka, Narodna odbrana pa v gostilni g. Špureja. Poleg teh večjih prireditev pa je imela Še vsaka gostilna svojo prireditev. Vse prireditve so bile dobro biskane in so potekle brez incidentov. Najlepše so imeli Sokoli. »V luči velemesta« je bil naslov prireditvi. Dekoracija, delo akad. slikarja br. Kavčiča, je bila zares velemestna. Program, ki je obsegal 17 točk, je bil zanimiv "in pester. Za komične nastope so skrbeli br. Mlakar. Skilan, Grgiči in Kumperščak. Sijajni pevski jazz-kvartet je moral vsako točko ponoviti. Dobremu vojaku Švejku so se vsi do srca nasmejali. Telovadne in plesne točke so naštudirali br. Župan in Kovačič ter s. Tajzel, ter so bile vse dovršeno podane. Atrakcija za sebe je bil studenški koledar, delo br. Blažiča, ki ga je pojasnjevala studenška kronika v 276 verzih. Obiskovalci niso mogli prehvaliti imenitnega sporeda. V L 1936 "e bilo v Mariboru 28.588 tu|cev Tujski promet v Mariboru v ča^u od 1. januarja 1936 do 31. decembra 1936 nudi sledečo sliko: Jugoslavija 20.597, Avstrija 3.714. Belgija 11, Bolgarija U, Čeho-slovaška 2.037, Anglija 62, Francija 58, Grška 10, Holandska 14. Italija 422, Madžarska 190, Nemčija 999, Nordijske zemlje 46, Švica 95. Poljska 121, Romunija 44. Ostala Evropa 92, Severna in ju- žna Amerika 3.3, Oostali kontinenti 22. — Skupno je bilo torej v Mariboru v preteklem letu 28.588 tujcev. Inozcincev je bilo 7.991. tuzemccv pa 20.597. Ti tujci so prenočevali -11.703 noči. Če vzamemo povprečno nočnino za 30 Din, potem so prinesli samo v nočninah tujci v Maribor 1,251.090 dinarjev. Veliko penezov... V preteklem mesecu je bilo pri tukajšnji glavni carinarnici 6,521.153.75 dinarjev dohodkov, in sicer na uvozu 6,492.180.50, na izvozu pa Din 28.973.25. Depozit 427.875.25 Din. Iz železniške službe. Iz Slov. Bistrice je premeščen na Pesnico prometnik Rihard Blažič, iz Pesnice v Slov. Bistrico pomožni prometnik Janez Šušteršič. — Prometnik Anton Škrobar je premeščen s Pragerskega h koroškemu kolodvoru v Mariboru. Bog daj srečo! Poročali so se te dni: prof. tuk. trg. akademije in znani kulturni delavec dr. Vladimir Kralj in gdč. Hilda Lobe, hčerka indnstrijca ter veleposestnika iz Slovenj, gradca. Unger Ed v., strugar d. ž. in Blažič Ana, šivilja, Nc-krepova ul. št. 6. — Inž. Voršič Josip, elekroinž., Vrbanova ul. 19 in Leskovar Anica, učiteljica. Kamniška c. 9. — Zon-ka Ivan. drž. uradnik, Rab in Zecmayer Marija, zasebnica, Wien XVI., Huber-gasse 3. Dvoršak Ivan, pasarski pomočnik, Mlinska 28 in Rebernik Matilda, zasebnica, Koroška c. 47. — Stanoga Herman, slikarski mojster, Tvorniška 22 16. AKADEMSKI PLES 5. jan. 1937 "Union". Plesni orkester ,,Ronmj“. ul. 28 in Iiodžar Adela, šivilja. Malgajeva ul. 3. ■ Wusser Ferdinand, šol. upravi- telj, Zabrdo 6, Sorica in Reiter Berta, šivilja, Mejna ul. 14. — Vidič Andrej, tov. mehanik, Pobrežje. Gosposvetska 47 in Golja Justina, šivilja, Pobrežje, Vrtna ni. 17. — Sinkovič Ladislav, tov. ključavn., Metelkova ul. 7 in Kramberger Roza. po strežnica istotam. — Knezar Mihael, pre-dilec, Pobrežje, Gubčeva 30 in Svemšek Ana, prediea, Tezno. Prešernova 3. — Šerbci Anton, ključavn. drž. žel.. Tezno, Ptujska c. 66 in Podlipnik Marija, pos. liči, Tezno, Ptujska c. 65. — Gabrian Al., slik. pom.. Zg. Radvanje 10 in Orešnik Frančiška, šivilja, Sp. Radvanje 11. Juršie Otmar, tkalec, Delavska 67 in Gruber Jožefa, tkalka, istotam. — Simonič Ivan, ključavn. drž. žel,, Tožno, Cankarjeva 9 in Kosec Marija, snovalka, Tezno Ptujska c. 52. - Gunžer Adolf, šofer, Vojašniška ul. 10, in Vekjet Zora, Pobrežje, Zrkovška c. 26. — Kolarič Ivan, prcdilec, Pobrežje, Ipavčeva ulica 7, in Marko Štefanija, tkalka, istotam. — Wer nig Franc, mizarski pomočnik, Radvanje-Nova vas, Vrecl Rotova ul. 3, in Krašovec Frančiška, tkalka, istotam. Bilo srečno! Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi v nedeljo 3. I. posebno vožnjo na Pohorje in sicer odhod v nedeljo ob 7. uri zjutraj iz Gl. trga, odhod iz Pohorja od odcepa ob 17. uri. Cena do odcepa Din 20,do Reke Din 12. Prijave do 18. ure v prometni pisarni na Gl. trgu, telefon št. 2275. Istočasno se sprejemajo prijave za povratek. Cena ista. Po mestu in okolici pobira neki invalid, ki ni član udruženja prostovoljne prispevke v imenu udruženja vojnih invalidov z nabiralno polo. Ker za to ni po oblaščen, opozarjamo vsakogar, da blagovoli ncopravičenca prijavili policijski oblasti. Društvo »Jadran«. Udborovu seja se bo vršila v ponedeljek 4. januarja 1937. ob 20. uri v društvenih prostorih. Radi važnega dnevnega reda udeležba za vse odbornike obvezna. Posebna vabila se ne bodo razposlala. Univerzalni umetnik Vilko in popularna ruska šanzouctka Margit v Veliki kavarni. Glasbena Matica. Prihodnja pevska vaja je zaradi akademskega plesu šele v petek. Družabni večer priredi Sokol Mari-boi III (Krčevina-Košaki) v torek, dtte 5. januarja 1937 ob 20. uri v restavra- tovarno Mirim). Ta večer ima namen, da se članstvo med seboj dodobra spozna in razvedri. Vabljeno je vse članstvo in prijatelji Sokolstva. Vstopnine ni, program je pester! Sodeluje priznani »Jazz«. K čim večji udležbi vabi staro in mlado odbor. Jadranaši in Jadranašice! Prva pevska vaja moškega zbora je v ponedelj-ek, ženskega zbora pa v četrtek. Vsi polnoštevilno. Pevovodja. Spomenica Rdečega križa. Društvo Rdečega križa je dalo tiskati »Spomenico društva .Rdečega križa«, v kateri je popisano življenje in delo društva v naši državi od njegove ustanovitve do danes. Knjiga je okusno natisnjena in obsega 30 tiskanih pol s 7 slikami izven besedila na finem papirju ter 159 slikami med besedilom. Cena knjigi je Din 18.— Knjiga se naroča pri Glavnem odboru društva Rdečega križa v Beogradu, Si-rnina ulica 19, ali pri Dravskem banovin skern odboru društva Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2., II. Hkrati naj naročniki nakažejo navedeni znesek Din 18.— ter Din 3.50 za poštnino, Knjiga sc pa lahko pošilja tudi po povzetju ter sc bodo v tem slučaju prišteli k znesku Din 18.— stroški za pošiljanje po povzetju. Iz staro-katoliške cerkve: Na podro- čju mariborskega vikarijata je bilo v minulem letu 1936 rojenih 7 dečkov in 3 deklice, skupaj 10 otrok*. Umrla sta 2 moška 1 odrastel in 1 otrok. Poročilo se te skupaj 23 parov, od teh 4 pari iz sosednih župnij. Hote! Osterberger Ptuj sporoča, da bodo ceaj. obiskovalcem poleg vseh jugo-slovenskih listov na razpolago tudi avstrijski, nemški in italijanski listi. Od f i. januarja do 5. februarja t. 1. bo konskripcijski urad mestnega poglavarstva v Mariboru v smislu določil § 5 zakona o volilnih imenikih popravljal stalne volilne imenike mestne občine mariborske. V tem času se bodo v kon-skripcijskem uradu sprejemale stranke ob dciavnikih le od 10. do 12. ure predpoldne. 960 aretacij je izvršila mariborska po licija v letu 1936. Število dokazuje, da te kriminaliteta v Mariboru precej velika. ZDRAVNIK: kašljbe! BOfcNIK : Ne raorem gospod doktor, ravnokar sem pojedel BONBON 6349 PROIZVOD .UNION", ZAGREB. Kino Union. Danes glasbena veseloigra »Alotria«. Adolf Wohlbruck, Renat-te Miiller, Jeny Jugo in Heinz Riihman. Memim amacna—i«g3Eiara«a»Mi^Mgai REPERTOAR: Sobota. 2. januarja ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 3. decembra ob 15. uri: »Zorka«. Zadnjič. Globoko znižane, cene. Ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Sprememba nedeljskega repertoarja! Radi nenadne obolelosti gdč. Igličeve se mora nedeljski repertoar spremeniti, da uprizore popoldne ob 15. uri zadnjič v sezoni češko uspelo veseloigro »Zorka« po globoko znižanih cena. Zvečer ob 20. uri bo zadnja uprizoritev Cankarjeve večno aktualne farse »Pohujšanje v dolb šentflorjanski«. Veljajo globoko znižat, cene. Prihodnjo soboto je premiera Žigonoma drame »Kadar se utrga oblak«. To iz redno močno delo, ki slika propast bogate hiše trškega mogotca Kalana, spada mer' najuspelejša dramska dela novejše slovenske književnosti in je pisano zelo v-činkovito. Delo pripravlja glavrri režiser J. Kovič. Zahedba: Kalan — P. Kovič, ni gova žena — Kraljeva, Lojze, njegov si —- Nakrst, žagar Andrej — Gorinšci njegova hči Lenka — RasbeTgerjeva, t govec Izda — Košič, poštar Pavlič -Košuta. ■■ 11 11II HI 'IIII HUMIIII« III■!mui i v iMsfak kmdifadm RIM. 2. januarja. Papeževo zdravstveno stanje se je zelo poslabšalo. Zdravniki so izgubili vsako upanje, da bi okreval. Zastrupljenje kivi v levi nogi prehaja na ostal« dele trupla. V itajbljšem slučaju bi mogel papež živeti do konca januarja. V vatikanskih krogih so na vse pripravljeni mi se vršijo primerne priprave. Kardinali so dobili vabilo, da se podajo v Rim na in Planinc Albina, zasebnica, Dravska 13. Motoli Heribert, drogist, Koroščeva 6 in Roj Frančiška, nameščenka, Koroška c. 47. — Lepenik Friderik, trg. pomočnik, Koroška c. 17 in Jerman Frančiška, tkalka. Smetanova'48. Tuš Ivan, polic, stražnik, Koroška c. 43 in Di Motite Neža. kuharica, Tettenbachova ul. 2. — Roš Simon, zasebni uslužbenec in Kun čič, zas. uradnica, Mlinska ul. 34. Novosel Nikolaj, narednik-vodnik kr. mornarice »Dubrovnik« in Vodopivec Angela, zasebnica, Meljska c. 34. — Hanžič Jakob, krojač in Tomažič Marija, tkalka, Aleksandrova e. 33. — Tršar Stanislav, ključavnični1 ju Allmajer Hildegarda, šivilja, Mlinska ul. is. Planinc Leopold, sx>-dar, pomoč, in in Kokol Marija, tov. delavka, Trdinova ul. 18. Cigan Jožef, sin posestnika in Bodanae Veronika, pos. hči iz lišine, Kos Friderik, skladiščnik, Pristan 2 in Vagriu Marija, šivilja. Marmon-tova ul. 6. Mihurko Janez, tkal. pom., Tezno. Gregorčičeva ul. 12 in Točaj Antonija, prediea, istotam. — Nerat Ivan, šlihtovni pom., Tezno, Koroščeva ul. 6 in Poznič Ivana, sukarlca. istotam. - Zenz Leopold, tov. strojni mizar. Delavska ul. 37 in Lank Terezija, prediea, istotam, Mlinarič Karl, livar drž. žel* Koseskega ciji ge. Ramšakove (prej Voller, pred konklave. V dobro poučenih krogih ■. prikrivajo, da se v zvezi z izvolitvijo n vega pogiavarja katoliške cerkve nap vedujejo velike težave. Italijanski kard nali imajo* sicer v konklavu večino, nir sj pa med seboj edini. P tv a skupina, 1 je naklonjena fašizmu, forsira pripadnik iz svojih vrst, dočim se druga skupina /r vzema za strogo nevtralnost Vatikana. Francoski parlament in senat podaljšala staro leto za 24 u PARIZ, 2. januarja. V parlamentarnem življenju Franclje se je moralo staro leto podaljšati za polnih 24 ur, ker je hotela vlada še v letu 1936 spraviti pod streho proračun in zakon o davčni reformi, da bi isti stopili v veljavo že s 1. januarjem 1937. Ob priliki zasedanja zbornice in senata na Silvestrovo so se nekoliko minut pred polnočjo ure ustavile, da se na ta način simbolično nakaže nadaljevanje 3‘. decembra. Seja se je pa tako zavlekla, d se je morala ponoči prekiniti in v pete zjutraj nadaljevati. Nekaj minut pred po-nočjo se je na Novega leta dan spre;« finančni zakon z državnim proračunom i' davčnim zakonom. Zatem so se zope spravili v tek zaustavljene ure. lagM fc dakimeid nemške vajne napovedi L 19H PARIZ, 2, januarja. Pri pregledu arhiva zunanjega ministrstva v zvezi s špiouažno afero ministrialne uradnice Linderjeve se je ugotovilo, da je izsjn tudi dokument, ki vsebuje vojno napoved Nemčije Franciji leta 191-1. PRAGA, 2. januarja. Po informacijah iz dobro poučenih krogov bo tudi čeho-slovaška vlada v najkrajšem času priznala italijanski) aneksijo Abesinije in bo v Addis Abebi uredila konzulat. Med Prago, Beogradom in Bukarešto se vr- šijo pogajanja, ki zasledujejo cilj, da sledita Čehoslovaški tudi Jugoslavija in Romunija ter da priznata izvršeno dejstvo v vzhodni Afriki. Doznava se, da nameravajo države Male antante skupno vzeti na znanje aneksijo Abesinije. Mlado življenje — žrtev preyeč razgibanega silvestrovanja V Veli Polani so obhajali v neki tamkajšnji gostilni Silvestrovo. Med gosti je bil tudi 28 letni posestniški sin Jožef Gjer keš. Ves večer je potekel v -najlepšem redu, proti jutru pa so se fantje pričeli prerekati ter so se naposled zabliskali noži in je obležal v mlaki krvi s prerezano žilo odvodnico posestniški sin Jožef Gjer-keš. Takoj so poklicali zdravnika: toda vsa prizadevanja, da bi mu rešili življenje, so bila zaman in je Gjerkeš nekaj časa zatem izdihnil. Na mestu dogodka so takoj prispeli tudi orožniki, ki so aretirali krivce ter jih zaprli. Včeraj popoldne je bila 'obdukcija trupla pokojnega Jožefa Gjerkeša, ki je dognala, da je pokojni u- mtl na posledicah izkrvavitve. * Z zlomljeno nogo so odpremili mariu. reševalci izpred kavarne »Astoria^v bol nišnico g. Rosenielda Antona iz Ptuja. Ko je hotel spraviti svoje vozilo v pogon — ga je avto stisnil k drugemu vozilu, ki je istotako stalo pred kavarno in mu zdrobilo nogo v kolenu Hranilnica izvršuje m« v denarno stroko spadajoče posle Sočno in kulantno nasproti pošte, pr Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge in knjliice na takoii račun po nafugodat/Sam obrcslovanju Izdaja konzorcij -Jutra v -Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KORUN. 7.a inseratnl del odgovarja SLAV|KO REJA. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d’., Stran A. Mariborski »V e č e r 11 i k« Jutri V Mariboru, dne 2. I. 1937. 'm"* 11 . tusMske $tedite iHuiske Motite Žrtve svete španske inkvizicije v številkah »Del. politika« poroča v svoji novoletni številki: »Zgodovina Španije je pisana s krvjo in potrjena s hekatoinbaini nedolžnih človeških žrtev, ki jih je zahteval brezobzirni boj mogočnikov za oblast in posest. Kako neusmiljen pa je bil ljudski protivnik, nas uče strahote svete španske inkvizicije, ki je pod krinko vere in pobijanja krivoverstva zapirala, mučila, morila in sežigala na grmadah nedolžjie ljudi, da je potem cerkev lahko zaplenila .'zemljo iti imetje pridnih poljedelcev in meščanov. Pasti je moralo na tisoče žrtev, predno je iz koščkov zemlje, drug poleg drugega, nastala ogromna cerkvena in plemiška posest. To pa se je zgodilo, kakor nam povedo suhe številke, ki jih navaja zgodovinar Cuendas v svoji l. 1920 v Parizu izišli knjigi »Zgodovina inkvizicije« tako-le: (Prve številke kažejo: Živih na grmadah sežganih; druge številke: naslikanih ali v rakvah sežganih; tretje številke: Obsojenih na galejo ali ječo): L. 1481. — 1-19«. pod prvim generalnim inkvizitorjem ' omažem Torquemado 10.220, 6.840, 97.371; L. 1498.—1508. pod drugim inkvizitor;.m Dezo 2.592, 892, 32.952; L. 1508. 1517. pod tretjim inkviz. Cismerosem 3.564. 2232, 48.059; L. 1517.—1521. pod četrtim inkviz. kasnejšim papežem Adrianom Moremeijem 1.620, 560, 21.835; L. 1523.—1545. pod petim inkviz. Alfonzom Mamrkiuezom 2.250, 1.125, 11.250; L. 1545.—1546. pod šestim generalnim inkviz. Tabero 840, 420, 6.520; Lv1546.-¥ 1550. pod sedmim inkvizitorjem Loxiso 1.320» 660, 6.580; L. 1550.-1597. pod vlado kralja Filipa II. 3.990. 1.845, 1.850; L. 1597.—1621. pod vlado kralja Filipa III. 1.840, 692. 10.716; L. 1621.—1665. pod vlado kralja Filipa IV. 2.852, 1.428, 14.080; L. 1665.—1700. pod vlado kralja Karola 1L 1.630, 540, 6.812: L. 1700.—1746. pod vlado kralja Filipa V. 1.600, 760, 10.000; L. 1746.—1759. pod vlado kralja Ferdinanda VI. 15, 8, 190; L. 1759.—1788. pod vlado kralja Karola III. 9, —, 60; L. 1788. —1808. pod vlado kralja Karola IV. —, 5