VEVČE, 25. MAJA 1964 ŠT. 5 — LETO III. GLASILO DELOVNI H^KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA V E V C E - M E D V O D E IN KOLIČEVO Volili bomo nov delavski svet VEVČE, MAJA. — Na svojem 25. zasedanju dne 5. maja je delavski sve( podjetja Tovarne celuloze in papirja Vevče-Med-vode razpisal volitve v delavski •svet podjetja in delavska sveta poslovnih enot. Volitve so predvidene v torek 9. junija 1964 za vse omenjene organe, skupno pa ho izvoljenih 116 kandidatov, kot to določa statut podjetja oziroma statuta poslovnih enot. Zvezna skupščina je 7. aprila t. 1. sprejela temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ki je bil objavljen že naslednjega dne v Uradnem listu SFRJ, s tem da je začel veljati v osmih dneh. Tako smo dokončno prejeli zaželene predpise, kako naj volimo organe upravljanja v delovnih organizacijah, vključno z določbami o imenovanju direktorjev v podjetju. Omenjeni zakon, ki je začel veljati osmi dan po objavi, to je 16. aprila, je določil med drugim, da morajo biti prve volitve (to je v letošnjem letu) v organe upravljanja v gospodarskih organizacijah opravljene v dveli mesecih po njegovi uveljavitvi, kar pomeni: najpozneje do 16. junija tega leta. Isti zakon kot tudi naš statut Pa določa, da se polovica članov delavskega sveta voli za dobo dveh let, polovica pa za dobo enega leta. Delavski svet se je v skladu s tem odločil, da vsaka volilna enota (v podjetju jih je 14, zato da pride vsaka ekonomska enota do izraza) voli polovico svojih kandidatov za dobo dveh let, polovico pa za dobo enega leta. Po enem letu torej preneha drugi polovici mandat se znova razpišejo volitve. Tokrat pa bodo kandidati teh že voljeni za dobo dveh let. Tako hodo praktično vsako leto volitve v delavski svet, v katerih se bo izmenjala polovica članov, ker pa nihče ne more biti dvakrat zaporedno izvoljen v delavski svet, pomeni, da se bo vsako leto delavski svet pomladil s 30 novimi člani. Hkrati z razpisom volitev je delavski svet podjetja imenoval za vsako poslovno enoto posebej tričlansko volilno komisijo (po Prejšnjih predpisih petčlansko), ki bosta izvedli skupno z volilnimi odbori volitve celotnega Podjetja. Za sestavo volilnih imenikov pa bosta poskrbeli prav tako na delavskem svetu imenovani komisiji za vsako poslovno enoto posebej. Že uvodoma je bilo poudarjeno, da bomo tokrat izvolili 116 kandidatov v delavske svete, to Je 60 članov delavskega sveta Podjetja, 35 članov delavskega sveta poslovne enote Vevče in 21 elanov delavskega sveta poslovne enote Medvode. Skratka rečeno: v nekaj dneh bomo izbirali 'n rešetali, da bi v te organe iz-brali najboljše. K temu je opozoriti na dejstvo, ki ga je ugotavljal delavski svet podjetja na svojem zadnjem zasedanju, da so nekateri dosedanji člani dokaj malo aktivni. Malokdaj ali nikoli se menda v dosednji praksi de-(Nadaljevanje na 2. strani) Gospodarstvu 340 milijard KOLIČEVO, MAJA — V »Eko- rezultatov, temveč je bilo z zvi- nomski politiki« je bil v številki Čanjem davčnih in carinskih sto- 630—631 objavljen članek pod penj, kakor tudi z obveznim vpi- gornjim naslovom. V članku pi- som posojila za zvezo, gospodar- sec ugotavlja, da je splošno pre- stvo spet v istem položaju kot pričanje, da sredstva, s katerimi prej. Ker se položaj gospodar- razpolaga gospodarstvo, niso za- stva ni spremenil, je predloženo, dostna, v nekaterih primerih pa da se ukine prispevek iz dohodka ne zadoščajo niti za enostavno in pa prispevek družbenim inve- reprodukcijo. Na podlagi tega sticijskim skladom. Rezultat teh prepričanja zaključuje, da se dveh ukinitev oziroma sprememb mora udeležba gospodarstva v naj bi zagotovil večjo udeležbo razdelitvi neto produkta pove- gospodarstva v neto produktu, čati. V tej zvezi pisec ugotavlja, Na kratko poglejmo delitev da so že storjeni določeni ko- neto produkta med gospodarski-raki kot na primer: ukinjen je mi organizacijami in družbeno bil rudniški prispevek, prispevek skupnostjo v industriji v letih od izrednih dohodkov itd. ven- 1962 in 1963. dar s tem niso dosegli zaželenih Delitev neto produkta v °/o skupaj za družb. za sk up n ost podjetje Industrija SFRJ . . . . 100,0 60,5 395 Leto 1962 Industrija papirja . . 100,0 70,9 29,1 Količevo . . 100,0 74,1 25,9 Leto Industrija SFRJ . . . . 100,0 60,0 40,0 1963 Industrija papirja . . 100,0 69,7 30.3 Količevo . . 100,0 70,1 29,9 Delitvena razmerja nam kažejo, da je industrija papirja visoko akumulativna panoga naše industrije in da poleg znatnih sredstev, ki jih ustvarja za osebne dohodke in lastne sklade, daje tudi velika sredstva družbeni skupnosti. Medtem ko je leta 1963 celotna jugoslovanska industrija od doseženega neto produkta dala družbeni skupnosti 60 “/o, je v industriji papirja ta odstotek za isto leto 69,7. Več so dale le tri panoge industrije in to: tobačna industrija, industrija nafte in pa gumarska industrija, za osemnajst panog industrije pa je bila ta delitev precej ugodna. Naše podjetje je v letu 1963 doseglo 2808 milijonov neto produkta, od katerega je odpadlo zaradi visokih stopenj davka na promet proizvodov, na družbeno skupnost 1968 milijonov, podjetju pa je ostalo za osebne dohodke in sklade 840 milijonov dinarjev. Od skupnega neto produkta je torej za naše podjetje v letu 1963 odpadlo na družbeno skupnost 70,1 °/o, na sredstva podjetja pa 29,9 %>. Že pri razporeditvi sredstev podjetja po zaključnem računu za leto 1963 smo kljub ugodnim rezultatom ugotavljali, da imamo znatne potrebe po objektih družbenega standarda, da bodo potrebna v obstoječi tovarni precejšnja sredstva za manjše rekonstrukcije, mehanizacijo, avtomatizacijo in podobno in končno ugotovili, da nam vsa razpoložljiva sredstva skladov z amortizacijo vred ne zadoščajo, da bi pokrili vse predvidene investicijske izdatke v obstoječi tovarni. Znano je, da v našem podjetju pripravljamo investicijski elaborat za novi kartonski stroj s kapaciteto 24.000 ton letno, novo lesobrusilnico s kapaciteto 15.000 ton letno, rekonstrukcijo kalorične centrale, trafo postaje, transportnega omrežja in drugega, kar nam vse skupaj da približno 10 milijard dinarjev investicijskih sredstev. Pri obstoječih merilih delitve neto produkta med družbeno skupnostjo in gospodarskimi organizacijami in ob stalnem (in ne majhnem) porastu nabavnih cen naših surovin in materialov ter ob zabetoniranih prodajnih cenah naših izdelkov, lahko z vso resnostjo postavimo vprašanje »Od kod sredstva?« Odgovor na to vprašanje je možen le v najetju dolgoročnih kreditov, ki bi nas v kasnejših letih obremenjevali z visokimi anuitetami ali pa v spremembi delitvenih razmerij neto produkta. No in ker že obstoji predlog, da se ukine prispevek iz dohodka in pa prispevek družbenim (Nadaljevanje ira 2. strani) Ali delamo ves predpisani delovni čas? KOLIČEVO, MAJA - S prehodom na 42-urni tednik ugotaoljamo d podjetju iz meseca d mesec porast produktivnosti. O rezultatih poslovanja, ki SO' bili po posameznih mesecih boljši ali slabši, smo razpravljali na raznih sestankih in brali sestavke v našem časopisu. Z doseženimi dosedanjimi rezultati še ne moremo biti zadovoljni, temveč moramo stremeti izia tem, da produktivnost še povečamo'. Naloga posameznika in celega kolektiva je v tem, da nenehno odkrivamo skrite rezerve in v zvezi s tem še povečamo' uspehe podjetja. Zavedati se moramo, da je od podečane produktivnosti odvisen uspeh podjetja, analogno temu pa se bodo povečali tudi osebni dohodki zaposlenih, dvignil se bo življenjski standard našega delavca, po- drugi strani pa bomo prispevali k blaginji družbe kot celote. Smo morda že razpravljali o vseh skritih rezervah v zvezi z zboljšanjem produktivnosti v podjetju? Naj navedem samo en primer iz našega podjetja. Pred časom je delavski svet sprejel pravilnik o delovnem redu, v katerem je med drugim določeno' trajanje posameznih izmen. S prehodom na 42-urni tednik se je čas pričetka, predvsem po koncu izmen, nekoliko spremenil. V tem pravilniku pogrešam bistvena določila. Tu bi moralo bili točno napisano za posamezne oddelke razen začetka oz. konca izmene tudi kdaj se stroji ustavijo, kdaj se prične s čiščenjem delovnega mesta in kdaj se gredo delavci umivati po končanem delu. Vprašamo se, ali res delamo na delovni mestih efektivno ves delovni čas, in ali je predpisani čas za malico res edini počitek? Smo kdaj pomislili, za koliko bi lahko dvignili produktivnost. Priznajmo, da glede boljšega izkoriščanja delovnega dne res nismo veliko storili. Tu ne gre za povišanje produktivnost, temveč tudi za disciplino. Prej ali slej bomo morali načeti tudi to. Ozrimo se okoli sebe: vidimo pogosto sliko' — precej nediscipline in nepopolno izkoriščali je strojev, razen strojev o oddelkih, ki delajo- neprekinjeno. Disciplino o podjetju ne predstavlja samo to. da delavec nima upravičenega izostanka z dela, temveč poleg drugega tudi, da dela do predpisanega časa na delovnem mestu, da predčasno ne zapušča delovnega mesta in že 5 minut ali celo prej določeno' število delavcev iz posameznih oddelkov za raznimi vogali, vrati in v mopedarnici s prižganimi mopedi nestrpno čakajo konec izmene. Da bo tudi glede tega red, bo delavski svet podjetja v kratkem času dopolnil določila o pravilniku o delovnem redu. Naša naloga je, da izpolnjujemo' določila samoupravnih organov in disciplinirano delamo do predpisanega časa na svojih delovnih mestih, v nasprotnem primeru se bo štelo za kršitev delovne discipline. -k Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1964 Vevče-Medvode Plan Doseženo •/o »/o Papir..............................100 112,9 Celuloza v obratu Medvode .... 100 101,4 Piinotan...........................100 102,4 Lesovina........................... 100 97,8 Beljena celuloiza v obratu Vevče . . 100 38,6 Rezultat proizvodnje papirja je bil tudi v mesecu aprilu več kot zadovoljiv in to še posebno, ker je precej proizvodnje izpadlo zaradi remonta I. in ITI. papirnega istroja. K uspehu so pripomogli predvsem ugoden proizvodni program, nizki zastoji in niizeik izmet, kakor tudi izboljšani pogoji zaradi skrajšanega delovnega časa. Večja proizvodnja pa ima za posledico večje osebne prejemke, ki pa so zopet nadaljnja spodbuda za bolj produikliivnoi delo. Izboljšala se je tudi proizvodnja lesovine, čeprav se giblje še nekoliko pod planiranim obsegom. Razlog za povišanje pro-izvodnje lahko iščemo predvsem v zelo nizkih zastojih v tem mesecu. •Zelo nizka pa je proizvodnja beljene celuloze na Vevčah, ki pa jo izdelujemo le po potrebi in po višini razpoložljivih surovin. Proizvodnja celuloze in pinotana v obratu Medvode se giblje nekoliko nad planirano višino, do česar je pripomogla IH. a celuloza, ki jo izdelujemo iz odpadnih snovi, kakor tudi skrajšan postopek pri kuham ju celuloze. Proizvodnja v mesecu aprilu Papirnica Količevo Papirni stroj I . Papirni stroj II . Kartonski stroj I Kartonski stroj II Lepenkovi stroji Skupaj . . . . Plan Izvršitev mesečna letna . 10« 103,99 35,66 . 100 109,57 57,35 . 100 105,11 34,37 . 100 94,46 33,20 . 100 109,00 55,17 . 100 99,59 34,08 Plan proizvodnje za april je bil skoraj 100 °/o izpolnjen. Vsi stroji, razen KS II, so svoj operativni mesečni plan presegli, manjša proizvodnja na KS II pa je povzročila, da skupni plan v mesecu aprilu ni bil 100 °/o izpolnjen. Vzrok za nižjo proizvodnjo je bilo forsiranje proizvodnje za izvoz. V primerjavi 4-mesečne proizvodnje z letnim planom ugotavljamo isto kakor pri mesečnem izpolnjevanju vendar z razliko, da je 1/3 letnega plana izpolnjena. Gospodarstvu 340 milijard (Nadaljevanje s 1. strani) investicijskim skladom in se na ta način dajo gospodarskim organizacijam večja sredstva za njihovo razširjeno reprodukcijo, poglejmo, kaj to dvoje pomeni. S sprostitvijo sredstev v korist gospodarskih organizacij bi odpadlo na industrijo SFRJ od doseženega neto produkta 52,7 0/o (v letu 1963 je odpadlo 40 °/q) na industrijo papirja pa 43,8 °/o (v Delitev neto produkta v °/o . . Delitev neto produkta v 000 din Prispevek iz doliodka............ Prispevek od izrednega doliodka Prispevek družb, invest. skladom Nova delitev v 000 din . . . Nova delitev v °/o............ Iz gornjega izračuna vidimo, da bi podjetju, če bi bili sprejeti predlogi glede oprostitve prispevka iz doliodka in prispevka družbenim investicijskim skladom, ostalo 43,4 %> neto produkta nasproti 29,9 %, kolikor nam je ostalo v letu 1963. S tem, da bi bila podjetja oproščena gornjih prispevkov, bi našemu podjetju ostal celoten prispevek iz dohodka v znesku 181,231.000 din, prispevek od izrednega dohodka v znesku 99,020.000 din in pa prispevek družbenim investicijskim skladom v znesku 98,117.000 din. Na ta način bi se sredstva podjetja po zaključnem računu za leto 1963 povečala od lanskih 840,624.000 din na 1.218,992.000 din. Praksa nam dokazuje, da bi se spričo nenehnega naraščanja nabavnih cen sredstva podjetja sicer občutno zmanjšala, vendar bi obravnavane spremembe povzročile, da bi lahko pariralf naraščanje cen, obenem pa nam bi še ostala znatna sredstva za sklade. Če se zopet povrnemo na lanskoletne rezultate oziroma čisti dohodek in na predvidene spremembe, ki nam dajo 378,368.000 din novih sredstev za podjetje, potem bi s sredstvi skladov iz letu 1963 le 50,3 %>). To pomeni, da bi pri neizpremenjenih cenah in neizpremenjenih drugih pogojih gospodarjenja ostalo industriji približno 204 milijarde več sredstev. Za naše podjetje bi bila raču-nica, na podlagi doseženih rezultatov in pogojev, ki so veljali v lanskem letu, delitev za leto 1963 naslednja: Delitev neto produkta za družb, skupnost za podjetje skupaj 70,1 29,9 100,0 1,967.611 840.624 2,808.235 — 181.231 + 181.231 — — 99.020 + 99.020 — — 98.117 + 98.117 — 1,589.243 1,218.992 2,808,235 56,6 43,4 100,0 lanskoletne delitve, ki znašajo 224,362.000 din in letno amortizacijo v znesku 165,759.000 din razpolagali letno s 768,489.000 din. To pa nam bi v precejšnji meri izboljšalo položaj tako glede družbenega standarda kot novega investiranja. Na ta način bi imeli solidno osnovo za postavitev in za odplačilo novih — projektiranih kapacitet. -di DVAJSET IZVODOV »ZBORNIKA« VEVČE, MAJA —Družbeno politične organizacije občine Moste-Polje bodo izdale »Zbornik ob 20. obletnici osvoboditve«. V tem zborniku, bo opisana aktivnost naprednih sil o naši občini pred vojno, v glavnem pa udejstvovanje v narodnoosvobodilnem boju med vojno. Čeprav je bilo o tem že precej pisanega, bo v tej publikaciji vse zbrano na enem mestu, kar je izredna zanimivost za vse prebivalce našega območja. Po sklepu upravnega odbora podjetja je bilo potrjeno prednaročilo za 20 izvodov Zbornika, ki bo na razpolago članom kolektiva, ki se bodo zanj zanimali, čim bo Zbornik izšel. Gospodarski uspeh - osebni dohodki VEVČE, MAJA — Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 5. 5. 1964 Obravnaval proizvodne rezultate poslovanja za prvo tromesečje letošnjega leta in ugotovil, da so ti rezultati zelo ugodni, zlasti glede na dejstvo, da je bil s 1. februarjem v celoti uveden sikrajšan delovni čas. Vse te rezultate podrobno obravnava članek, ki je objavljen v tej številki »Našega dela«. Na poidlagi vseh ugotovitev uspešnega poslovanja je delavski svet sklenil, da se povečajo osebni dohodki po enoti proizvoda za 9,4 %>. To povečanje naj se izrazi v cenikih, ikjer se povečajo za omenjeni procent vrednosti ljudskih ur. To povečanje ošabnih dohodkov je poleg ugodnih rezultatov poslovanja v primeri s preteklim letom narekovala tudi vedno 'večja zahteva po boljši kvaliteti izdelkov, ki na podlagi določenega programa zahtevajo več potrebnega dela. Končno pa DS utemeljuje povečanje nominalnih osebnih dohodkov tudi zaradi povečanja življenjskih stroškov, ki so v znatni meri znižalli dosedanje redne prejemke. Osnovna vrednost točke, ki je znašala pri 208 urah na mesec 0,96 din, pri skrajšanem delovnem času 182 ur na mesec pa 1,09 din, znaša po povečanju 1,20 din. Delavski svet je pri tem tudi sprejel sklep, da si tista ekonomska enota, ki ne bi dosegla iz objektivnih razlogov vrednost točke 1,20 din, lahko do te višine izposodi iz rezervnega sklada osebnih dohodkov. O vračilu tega posojila pa sklepata obratna delavska sveta po poslovnih eno-tah. Poleg navedenega povečanja OD je DS potrdil tudi predlog komisije za delitev čistega in osebnega dohodka v nekaterih spremembah in dopolnitvah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Za ekonomsko enoto »brusilni-ca in čistilnica« je bila do sedaj izračunana vrednost v ceniku za eno tono lesovine na podlagi dnevne proizvodnje 14 ton. Ugotovilo pa se je, da ekonomska enota te proizvodnje, zaradi finejšega prebiranja (boljše kvalitete) ne more doseči. Na podlagi dosežene proizvodnje se je dnevna količina znižala na 12,5 ton, temu ustrezno pa se je popravila tudi vrednost v ceniku za tono lesovine. Ekonomska enota »ročna dodelava« je pri prehodu na sikrajšan delovni čas, da ne bi povečala števila zaposlenih, postavila poigoj za ustrezen program, ki naj hi se izražal predvsem v kvaliteti, to je zmanjšanju izmeta. Pnimer v dveh mesecih skrajšanega delovnega časa pa kaže, da ta pogoj, čeprav iz objektivnih razlogov, ni bil izpolnjen. To dokazuje zlasti opravljeno število potrebnih nadur. Da ne bi potrebno večje število delovnih ur zniževalo osnovno vrednost točke, se ekonomski enoti popravi vrednost ljudske ure za 5 °/o. Ekonomska enota »strojna dodelava« je pri prehodu na skrajšan delovni čas uvedla turnus dveh izmen po 9 ur s tremi oziroma štirimi prostimi dnevi, brez vsakega povečanja števila zaposlenih. Obstoječe število zaposlenih pa komaj zadošča za redno obratovanje v omenjenemu turnusu, tako da ekonomska enota nima za primere odsotnosti zaposlenih zaradi bolezni, predvsem pa zaradi izkoriščanja letnega dopusta nikakega nadomestila. Da ne bi potrebne nadure ali povečano število zaposlenih zmanjševale osebnega dohodka ekonomski enoti, se cenik popravi za potrebno nadomestilo, kar znaša 7 %>. Ekonomski enoti III. papirni stroj se popravi zaradi neugodnega programa nasproti ostalim papirnim s trojem vrednost ljudske ure za 2 din. V računovodstvu se uvede delovno mesto »mehanograf« z osnovno vrednostjo 190 točk na uro. Glede na strojno knjiženje na novem knjižnem stroju »ASCOTA« je uvedba delovnega mesta utemeljena. Ker je podjetje v mesecu februarju prodalo vprežne konje, se ukine delovno mesto »voznik« in poseben dodatek na nego konj na tem delovnem mestu. Uvede se poseben dodatek za gasilce, ki bodo imeli v obratih v obeh poslovnih enotah protipožarne vaje. Dodatek za vsako vajo znaša 500 din. Dosedanji predpis o nadurnem delu je določal, da se delavcu prizna za nadurno delo na dneve tedenskega počitka 75 % dodatka. ‘Z uvedbo slkrajšunoga delovnega časa pa je zaradi različnih turnusov, predvsem v proizvodnih oddelkih nemogoče določiti dan tedenskega počitka, ker je ta združen z ostalim prostim časom po turnusu. Iz tega razloga je nastal problem, kdaj se še lahko prizna delavcem v teh oddelkih 75% dodatek za nadurno delo. Da bi bili delavci v proizvodnih enotah, kadan opravljajo nadurno delo na koledarske nedelje izenačeni glede osebnega dohodka iz ostalimi delavci v teh enotah, ko so na svojem rednem turnusu, vendar prejmejo posebni dodatek, ki se obračunava za delo na koledarsko nedeljo in znaša 75%, se tudi tistim delav- Voliii bomo nov delavski svet (Nadaljevanje s 1. strani) lavskih svetov v podjetju ni dogajalo. da bi zasedanje odpadlo, ker delavski svet ni bil sklepčen. V zadnji mandatni dobi se je to večkrat zgodilo, pa čeprav je bilo vsem članom na ta ali oni način omogočeno, da se zasedanj udeležijo. Vzrokov za taka zadržanja na tem mestu ne bomo raziskovali. Ta pripomba naj nam služi pri izbiri novih kandidatov. Kandidirajmo tiste člane naše delovne skupnosti, ki jim samoupravljanje, to je gospodarjenje s podjetjem ni fraza, ampak s podjetjem in skupnostjo najgloblje živijo in čutijo. Izbirajmo ljudi, ki pojmujejo vlogo delavskih svetov in upravnih odborov, kot svetal ideal delavcev — borcev v vseh časih, da sami odločajo o usodi svojega dela, ki pojmujejo samoupravljanje kot nujno dejstvo, brez katerega ni več socialističnega gospodarstva in napredka. Novi zakon nam predpisuje nov način kandidiranja, tako da predlagajo kandidate zbori delovnih ljudi in določeno število volivcev. V nekaj dneh bodo sklicani ti zbori. /,ato že zdaj diskutirajmo, da bomo na zborih ali tudi v drugi obliki predlagali take kandidate, ki bodo v polni meri izpolnjevali svoje obveznosti kot člani organov upravljanja in ki bodo vredni našega zaupanja. Volimo naše najboljše! J. P- KONČALI SO VEČERNO OSEMLETKO VEVČE, MAJA — Tudi letos je večje število delavcev na priporočilo in ob sodelovanju IC obiskovalo večerno šolo na osemletki v Polju. Prvo stopnjo, tj. peti in šesti razred je z uspehom končalo 9 članov kolektiva, drugo (stopnjo pa 12. Učenje in obiskovanje šole je zahtevalo žrtvovanje večine prostega časa, zato je bilo zadoščenje ob končnem uspehu še večje. Vsem, ki so 'dosegli ta uspeh iskreno čestitamo, obenem pa prosimo, da priznanje o uspehu, tisti ki tega še niste storili, prinesete v JC. da bomo lahko podatke vnesli v personalno kartoteko. cem za nadurno 'delo na koledarske nedelje prizna 75 % dodatka. Za nadurno delo na vse druge delovne dneve pa se prizna dodatek v višini 50%. Z uvedbo 'Skrajšanega delovnega časa se je pojavilo vprašanje, kako naj se zaradi različnih turnusov prizna nadomestilo osebnega dohodka na dela prosite dneve (državne praznike). Prav zaradi različnih turnusov niso vsi delavci na te dneve v enakem položaju. Nekateri imajo na dneve državnih praznikov svoje proste dneve, drugi morajo na te dneve delati, pri tem izgubijo 7 ali 8 ali celo 9 ur, v kakršnem turnusu pač delajo. Delavski svet je na vse to potrdil predlog upravnega odbora, da se prizna vsem delavcem brez razlike na dan državnega praznika, nadomestilo osebnega dohodka za 7 ur, ne glede na različne itur-nuse, ker se je postavil na stališče 7-ur.nega delavnika. Za oddelek vzdrževanja je delavski svet potrdil predlog, da se med L in II. grupo ter 111. in IV. grupo uvede še ena grupa, ker je s tem olajšana razvrstitev delavcev po njihovi različni strokovni usposobljenosti in prizadevanju pri delu. S- K- VEVfE- /nesec boo 5oo 4-oo 5oo Zoo loo ioo Uoo 5oo fcoo maso c fr pi N s 6ooo 2*00 26m IAoo 22oo 22oa 24oo Zfcoo 5coa mesec «~>q Uoo 11*0 looo looo Uoo IJoo 1*jo 'tčt') /T)QS9C vjoo 5oo 4-oo 5qq Zoo Soo Aoo 5oo bo- H&O 1*0 14« tlo loo loo 14o Ifco 5(0 -taq POLEMIKA ■ KRITIKA ■ PREDLOGI ■ VPRAŠANJA POLEMIKA ■ KRITIKA ■ PREDLOGI ■ VPRAŠANJA POLEMIKA ■ KRITIKA ■ PREDLOGI ■ VPRAŠANJA Kaj je s III. papirnim strojem VEVČE, MAJA. — Ekonomski uspeli III. papirnega stroja je bil že nekaj mesecev nazaj najnižji ali vsaj med najnižjimi od vseh proizvodnih ekonomskih enot. Seveda so bili s tem v zvezi tudi osebni dohodki te ekonomske enote nizki, čeprav so se morda ljudje v tej EE tudi trudili, da bi pri svojem delu dosegli primerne rezultate. Zanima nas situacija na tem stroju. Morda je krivda na strojni opremi, morda stroj sam ni tako urejen, ali je kriva slaba organizacija EE, ali program. Ko gledamo, kako drugi stroji napredujejo, bi bilo umestno vprašanje, če ta stroj — mislimo na ljudi ob njem — ne delajo tako kot drugi. Ali bi bilo treba strokovne pomoči posadi, čeprav vemo, da je v primerjavi z drugimi stroji poprečni staž posade tu najvišji. Ali je vzrok neuspeha objektiven ali subjektiven? Da bi bila stvar osvetljena, smo naprosili nekatere strokovne sodelavce za njihovo mnenje: Aleksander Martelanc — pom. komercialnega direktorja: Na to vprašanje gledam in odgovarjam s stališča prodaje, oz. sestave proizvodnega programa za ta stroj. III. papirni stroj je delal v treh mesecih: februar, marec dn april kot sledi: Februar delovni dnevi 29 dni proizvodnja za izvoz 18 dni domača proizvodnja 11 dni Bruto produkcija za izvoz v tem mesecu ni presegla 25 ton bruto dnevno. Marec delovni dnevi 29 dni proizvodnja za izvoz 17 dna domača proizvodnja 12 dni Bruto produkcija za izvoz v tem mesecu je enkrat dosegla 24 ton bruto. April deliovni dnevi 27 dni proizvodnja za izvoz 22 dni domača proizvodnja 5 dni Maksimalna produkcija za izvoz je v tem mesecu enkrat dosegla 26 ton bruto. Značilno je pri tem, da so se ta dan proizvajali kuler papirji v teži 70 g. V dneh. ko se je na tem stroju proizvajal papir za domače tržišče, znaša dnevna bruto produkcija 28 do 50 ton bruito. Na III. papirnem stroju se proizvajajo za izvoz v glavnem kuler papirji nizkih gramabur: 46, 50, 55'gfm2. Že s a/m a nizka gramska teža zavira večjo produkcijo. Kuler paipirji pa se izdelujejo navadno v 15 različnih barvah iti niansah. Tudi to povzroča izpad produkcije na stroju pri prehodih iz ene barve v drugo. Ne glede na to, da se uismerja-nio v težnjo in miselnost, naj ne Bi bilo razlike v kvaliteti med domačimi papirji in papirji za izvoz, da mora torej obstajati edinstveni kriterij za vse papirje: prvovrstna kvaliteta, vendar Posvečamo ekspontu posebno Pozornost. Ta se odraža razen v tehnološkem postopku tudi v večjem izmetu, dodelavah in po-'Jabno. Poleg tega pa tudi naro-cda z ozirom na količine in for-ntate posamezni ih komisij niso taka, da bi bilo mogoče najra- cionalnejše izkoristiti proizvodne možnosti tega stroja. Mislim, da teh dejstev ni mogoče spregledati pri presoji doseženih dnevnih bruto produkcij tega stroja. Bilo bi zelo zanimivo ugotoviti rezultate proizvodnje tega stroja tedaj, ko bi se na tem stroju izdelovali pretežno' taki papirji, ki stroju najbolj odgovarjajo, npr. srednjefind papirji optimalnih gramskih tež, brezlesni tiskovni in še posebej papir za umetni tisk. Ponavljam, vprašanje sem obravnaval z vidika, 'kako vpliva postavljeni delavni program, se pravi, količine, vrsta papirja, gramska teža in zahteve, ki se postavljajo za papir, na višino produkcije stroja, ne da bi se spuščal v druga tehnološka in organizacijska vprašanja same proizvodnje na tem stroju. Drnovšek Viktor — šef proizvodnje: Že nekaj mesecev nazaj je imel III. papirni stroj proizvodni program, za katerega bi dejal, da je ravno nasproten tistemu, o katerem smo razpravljali pri prehodu na skrajšani delovni čais. Namesto večjih proizvodnih nalogov eksperimentiramo tu z 'najrazličnejšimi vrstami in barvami papirja. Kljub večkratnemu dogovoru o minimalnih količinah, katere vzamemo v proizvodnjo, da bi le-te bile do neke mere rentabilne, delamo ravno obratno. Poleg tega je že sam papirni stroj nujno potreben večjega popravila, kar je bilo predvideno za prejšnji mesec. Razna popravila smo odlagali za čas omenjenega remonta. Stanje papirnega stroja pa se je z dneva v dan poslabševalo. Pri doseženem proizvodnem uspehu je z ozirom na količino papirja tudi odločilno, koliko ljudi je bilo zaposlenih pri izdelavi le-tega. Ne torej samo, da je polna posada, ampak mora biti ta tudi zaposlena, je pač razlika, če proizvede stroj dnevno 20 ali pa 50 ton papirja. Nilso redki primeri, ko se izmet, oziroma napake v papirju odkrijejo šele pri prebiranju v papirni dvorani, medtem ko papir že dan ali več teče na stroju. Sicer pa to ni čudno, le da se papirni trak ne utrga, da bi ga ne bilo treba ponovno napenjati, — za izmet v papirju se bo pobrigala papirna dvorana in ga izmetala ven. Tako je gledanje posameznikov, ki prinesejo s seboj na delo razne časopise, kriminalke in podobno, ter si s tem krajšajo čas. Njihovi zgledi pa močno vlečejo .. . Teh »objektivnih« težav je še več. Razen male častne izjeme je posada v tej ekonomski enoti najbolj inediisoiplinirana in za kritiko najmanj dojemljiva. Poizkušali isnio že večkrat to stanje urediti, toda doslej je še vsakdo, ki sc je tega lotil, dvignil roke! Franc Rajar — šef org. analit. oddelka 1. Bruto proizvodnja je bila raizen v inesecu januarju nižja od dosežene poprečne bruto proizvodnje v letu 1965. 2. Nedokončana proizvodnja iz meseca v mesec narašča v primerjavi ,z nedokončano zalogo 31. 12. 1963. Na to bistveno vplivajo ekspertni barvani kulerji. 3. V zvezi z nedokončano proizvodnjo pada tudi neto proizvodnja brez ovoja, ki je osnova za izračun enote proizvoda. 4. število ljudskih ur, izračunanih iz dosežene neto proizvodnje brez ovojnine, prav tako pada, vendar počasneje kot neto tonaža, kar je posledica zahtevnejšega asortimenta. 5. Število točkai/iir je v primerjavi s poprečjem 1963 znatno večje. 6. Prav tako raste iz meseca v mesec število opravljetnih nadur — v aprilu zaradi remonta. 7. Pogonske ure, tj. obratovalne ure brez zastojev se gibljejo v višini leta 1963; razen v aprilu, bo je bilo zaradi remonta teh ur manj. 8. Edini pozitivni pokazovalec je izmet, ki je znatno nižji kot v letu 1963. Porastel pa je strojni izimat, ki pa ni evidentiran. 9. Na osebne dohodke pa so vsekakor vplivali odbitki zaradi slabe 'kvalitete, tj. prekomernega izmeta in odstopanja od gramske teže. Ivan Bogovič — izmenski vodja Vzroke za nizko proizvodnjo in s tem nizlko vrednost točke moramo iskati v objektivnih in subjektivnih faktorjih, ki vplivajo na tako stanje. Med objektivne vzroke moramo vsekakor šteti neprikladen asortiment papirjev. Naj-cešče delajo težave kulerji, gramske teže 48 g/m2. Ti papirji so v večini neklejeni, različnih barv in nians. Taki papirji zahtevajo brezhibno strojno opremo, dobro vzdrževan stroj in izurjeno, discipliniramo ter strokovno podkovano posado. Na poškodovanem situ, kar na tem stroju ni redek primer, se takšni papirji ne dajo kvalitetno izdelovati. Tudi klobučevine je treba pogosteje menjavati. Strugala na stiskalnicah morajo dobro tesniti. L pomočnik mora biti dobro izurjen za napeljevanje papirnega traku na tambur. Papir izdelujeimo v različnih niansah, kar ima za posedico pogoste menjave snovi, tako da je prehode barv treba strgati. V prvem zvitku je težko ujeti pravilen 'barvni ton, zaradi česar moramo te zvitke rezati ločeno, kar zopet poveča izmet. ‘Zaradi močnih barvnih tonov se po daljšem obratovanju obarvajo tudi sušilne klobučevine, ki potom na svetlejših papirjih puščajo odtise. Poleg tega so ti papirji v večini neklejeni, kar tudi do neke mere vpliva na pogostejše trganje na papirnem stroju. Zgoraj omenjene težave bi si upal zagovarjati, če ne bi bilo tu tudi precej 'subjektivnih vzrokov, takih, ki dajo vedeti, da tudi druge stvari niso v redu. Spomnimo se leto dni nazaj, ko sta bili tudi po dve klobučevini na dan uničeni (klobučevina zatekla ali pošlkodovana pri menjavi). Paznika sta bila takrat še dva in sta si delala družbo ali pa se menjavala pri spanju. Ne trdim, da včasih nista potrebna dva, ampak če sta nedisciplinirana, potem naredita več škode kot koristi. V tem obdobju je zateklo ali bilo poškodovanih tudi precej sušilnih klobučevin. Zgodi se, da pride do poškodbe,' vendar zakaj to vedno pri slabem delavcu. Takrat so bili še primeri (v tem niso zaostajali tudi drugi stroji), ko si je osebje že ob 23. uri ali prej postiljalo z izmetom in se pripravljalo na sladko spanje. Tega je danes vedno manj. Osebje drugih strojev je prej kot pri ITI. PiS uvidelo, da rodi takšno delo slabe sadove. Na III. PS so še primeri, ko predpostavljeni in drugi 'smatrajo, da bo delo najbolje potekalo pod naslednjimi pogoji: 1. Nekateri ljudje pri stroju so še vedno mišljenja, da se dela denar takrat kadar ljudje sedijo' ali celo .spijo (npr. na pručki pri III. PS, oddaljeni čim-dlje od delovnega mesta). 2. Da spada čitanje X romanov in časopisov med nujna opravila v 42-umem tedniku. 3. Da je potrebno stroj in naprave nadzirati samo takrat, kadar se na stroju papir trga. Kot da ni trganje pogosto posledica napak, ki so trajjnejšega in ne trenutnega značaja. 4. Da je delovno mesto strojevodje za papirnim sitrojem. 5. Da je familiarnost v taksnem okolju nujen pojav. Nekateri še danes ne ločijo odnosa do ljudi in familiarnosti. Kaj si le misli podrejeni, če mu strojevodja potem, ko ga je za neko stvar upravičeno okregal in je bil podrejeni užaljen, zabrusi: »Drugi so mene za..., jaz bom pa druge!« Komentar ;ni potreben. 6. Da ni nikogar v tovarni, ki bi se dalo z njim no .strokovni plati kaj pogovoriti. Trdim, da je disciplina eden od osnovnih pogojev za dobro delo. Nič ne pomaga visoka strokovna aposobnoist, če ni discipline. Le oboje rodi strokovnjake. Strojevodja bi moral biti vzgled na vsakem mestu. Dokler ni, ne more zahtevati discipline od drugih. Pri izbiri ljudi za 'napredovanje gledamo v prvi vrsti na — Da, prav imaš! To je snov za naše glasilo. — Hvala za nasvet! O tem bom takoj napisal članek za »Naše delo«. discipliniranost, drugo je lahko pridobiti. Disciplini ranemu ne bo zateklo sito ali klobučevina. Disciplinirani I. pomočnik ne bo prezrl napake v papirju ali dopustil, da ,se mu zvitek slabo navija. Disciplinirani sušilec se bo po morebitni napaki (presušen papir, moker rob) skušal poboljšati, ne pa ugovarjati, kot znajo to nekateri. Strojevodja se bo iskušal ip o go v o riti o problemih s predpostavljenimi. Dva več vesta kot en sam. Že več sit je bilo na III. PS poškodovanih (dva pred kratkim). Na takšnih sitih je izdelava kulerjev nemogoča. Stroj mora seveda zaradi tega teči počasneje. Produkcija je daleč od postavljenega normativa. Bili so primeri, ko' je bila produkcija kljub izdelavi kulerjev, sorazmerno visoka. Stroj je tekel s hitrostjo 148 mi/,min. Ko sem ob neki priliki rekel strojevodji, da je hitrost 138 m/min. premajhna, me je zavrnil, češ: saj je dovolj. Razumljivo je, da so primeri, ko sitroj zaradi slabe strojne opreme ne more hitreje teči, kadar pa tu ni ovire, ne bi smel biti noben strojevodja miren, dokler ne bi spravil stroj na najvišjo možno hitrost. Pripomniti moram, da je delo z vsemi posadami na vseh drugih strojih lažje, kot s posadami na lil. PS. Pri tem zlasti izstopajo nekatere posade oziroma nekateri , delavci. Užitek je sodelovati s 'strojevodjem, ki ima na vsakem koraku željo po čim večji in kvalitetnejši proizvodnji, obenem pa, da ostro obsoja vsako nepravilnost podrejenih! 'Na žalost so še primeri, ko nekateri ljudje v tovarni predpostavljene enostavno ignorirajo. Včasih je treba potrpeti. Z dobro voljo je mogoče marsikaj doseči. Slabo delo, zlasti ipa nedisciplina, se pa sama maščujeta. Stare lesene kadi bodo le še spomin, ohranjen na fotografiji Kratke novice iz poslovne MEDVODE, MAJA — Z novo kadjo db kubariji za kuhailno kislino nismo pridobili samo boljšo kislino, pač pa se je izpre-menil tudi izunanji izgled južne ■strani naše tovarne. Stare lesene kadi so podrte. Tega so predvsem veseli tesarji, ki so moirali stalno mašiti luknje in tesniti prepea-el les, ki ni mogel več držati. Poleg teli so se oddahnili tudi ključavničarji, ki so morali stalno nadomeščati Obroče, kajti kislina, ki je pronicala skozi les, je razžrla vse. Koliko oblek je bilo uničenih pri tem delu! Smrad pa je bil velika nadlega ne samo za tiste, ki so morali tu POLEMIKA ■ KRITIKA ■ PREDLOGI ■ VPRAŠANJA POLEMI (Nadaljevanje s 3. strani) Ing. Božo Iglič — proizvodno-tehnični direktor: Papirni stroj III je tisti papirni stroj, ki je dejansko od vseh papirnih strojev že nekaj mesecev nazaj najbolj obremenjen z ekspertnimi papirji in to papirji nizkih gramskih tež. Skoraj vsi navedeni papirji, ki jih izdelujemo na tem papirnem stroju imajo gramsko težo 50 g/m2 oz. 48 g/m2, prej pa je bila gramska teža celo nižja in je znašala 48/46 g/:m2. Nizka gramska teža ter z njo povezana nizka proizvodnja na eni strani, na drugi strani pa često razdrobljene komisije, veliki barvni prehodi in intenzivno obarvani papirji, so vzroki, ki vplivajo dodatno v .smislu povečanja izmeta ter zniževanju neto proizvodnje. To bi bili nekako glavni objektivni razlogi poleg cele vrste subjektivnih. Smatram, da odnosi znotraj ekonomske enote in pojmi okoli tega kdo, komu in zakaj je odgovoren, niso popolnoma razčiščeni. Izgleda, da še vedno prevladuje mnenje: papirna dvorana je zato tu, da odstrani iz papirja izmet in to ne glede na to, koliko je tega in kako je nastal. Iz takšnega pojmovanja izvira jasno nepazljliivost pri delu, prekomerno trganje papirja in neodstranjevanje napak, ki povzročajo izmet, skratka slabo delo, ki se odraža negativno v uspehu ekonomske enote. Za boljši delovni uspeh neke ekipe je predvsem potrebno skladno in uglašeno medsebojno delo>, določena delovna disciplina in red — vse to pa mislim, da ravno v ekonomski enoti PS III. ni na zavidljivi višini. Ing. Franc Vide — šef vzdrževanja S tehnične strani je na HI. PS najslabši del stroja grupa voz-lolovilcev, /ki je precej izrabljena. V /splošnem pa ima III. PS za IV. PS najboljše tehnične pogoje. Verjetno na rezultate te enote bolj vpliva asortiment oziroma program proizvodnje papirjev, kar pa z gotovostjo ne morem trditi, ker mi niso podrobno poznane cene papirjev oziroma ceniki te enote. Stane Meljo — strojevodja — vodja ekonomske enote III. PS O stanju v ekonomski enoti na III. papirnem stroju sem že govoril ma proizvodnih in drugih sestankih. Pogovarjal sem se o tem z merodajnimi in nemero-dajnimi sodelavci, tako da na tem mestu nimam kaj več povedati, zato odgovor odklanjam. Pod vtisom izrednih delovnih uspehov zlasti I. in IV. PS je bilo v tovarni mnogo govora o slabšem napredovanju III. PS, kar se je pripisovalo tej enoti kot neuspeh. Izmenoma so pri teh razpravah prevladovala mišljenja o »subjektivnih« pa spet »objektivnih« vzrokih, ki so prispevala k stvari več žolča kot konstruktivnih sklepov, zlasti ker se je razpravljalo in širilo že daleč izven kroga neposredno prizadetih in odgovornih delavcev. Kot vedno je vzrokov več in se prepletajo. To je razvidno tudi iz odgovorov najbolj poklicnih strokovnih delavcev. Prepričani smo, da bodo njihova mnenja prispevala k hitri rešitvi težav v tej ekonomski enoti in da bomo v prihodnje lahko poročali kaj bolj razveseljivega. Statut je sprejet KOLIČEVO, MAJA — Delavski svet Papirnice Količevo je na svojem 21. zasedanju sprejel statut podjetja. O posameznih fazah nastajanja testa temeljnega samoupravnega predpisa smo v našem listu že poročali, danes pa bomo skušali opisati nekatera načela in značilnosti, ki jih vse-buje. Glede na vprašanja, ki jih je moral statut rešiti, se vsebina deli na posamezna poglavja. Načelo, da naj bo statut čimbolj pregleden in dostopen vsakemu našemu delavcu, je sililo sestavljavce, da so posamezna poglavja razdelili na podpoglavja. Zgradba statuta je naslednja: I. Uvodne in splošne določbe a) splošni podatki o podjetju b) cilji podjetja c) odnos podjetja do družbeno političnih skupnosti č) odnos podjetja do družbenopolitičnih organizacij in društev v podjetju d) obveščanje članov kolektiva in poslovna tajna II. Delovna razmerja a) izobraževanja delavcev pod-jetja b) higiensko tehnično varstvo pri delu c> socialno delo in družbeni standard III. Organizacija podjetja Splošno o organizaciji a) tehnični sektor b) komercialni sektor c) finančno-računovodski sektor č) splošni sektor d) kadrovsko-socialni sektor e) plansko-analitski sektor IV. Upravljanje v podjetju Splošno a) delavski svet b) upravni odbor c) direktor podjetja č) strokovni kolegij d) komisije e) samoupravni akti f) zbor delavcev ekonomske enote g) svet ekonomske enote h) vodja ekonomske enote V. Načela in osnove ekonomskega poslovanja VI. Končne določbe Med pomembnejšimi določbami prvega poglavja je prav gotovo določba, vsebovana v 16. členu, ki pravi, da imajo člani kolektiva pravico in da morajo biti obveščeni o vseh poslovnih dogodkih, ki so pomembni za podjetje, o delu in sklepih samoupravnih organov, o osnutkih samoupravnih predpisov, ter o materialnem in finančnem stanju podjetja. Vemo, da je obveščanje pogoj za kvalitetno samoupravljanje; zato ni treba posebej poudarjati pomembnosti te določbe. V poglavju o delovnih razmerjih so obravnavane samo najosnovnejše določbe iz delovnih razmerij, obenem pa je nakazano, katera vprašanja bo podrobno uredil pravilnik o delovnih razmerjih. Pomembna novost je uvedba ocenjevanja določene enote »Celulozo.« M,edvode delati, temveč za vso bližnjo okolico. Danes vse te nadloge ni več, nova kad je betonska .z mode/rno izolacijo, ki jo 'kislina ne razjeda, tako /da upamo na nemoteno delovanje vsaj nekaj let. Posada izžemalnega S/troja bo v kiratkem prišla do novih sodobno urejenih garderob in higienskih prostorov ter do potrebnega .skladišča za rezervno klobučevino, sita itd. Hkrati bo urejena tudi jama za lovljenje _od-padmih celuloznih vlaken, ki še kar v precejšnji količini uhajajo v So/ro. Do sedaj smo v posebni jami lovili to odpadno celulozo, potem pa jo je bilo potrebno nakladati na samokolnice in vozili v kuha-rijo. To zelo nerodno delo bo s postavitvijo črpalke v novo preurejeni jami popolnoma odpadlo, ker bo snov črpana direktno nazaj na iz/žemalni istroj. Pri tem bo tudi precej prihranka. Ta že prečiščena vlakna, ki so uhajala iz izžemalnega stroja, po ponovni sartaciji in beljenju niso bila več uporabna, sedaj pa gredo direktno nazaj na izžemal-ni istroj, tako kot so odtekla. To je ena glavnih prednosti nove naprave. S povečanjem obrata in izgraditvijo nove priprave kisline ter belilnice se je povečalo tudi število ključavničarjev. Stara delavnica je postala pretesna in za večja dela neuporabna, zato •smo ise že pred dobrim letom lotili izgradnje oziroma preureditve prejšnjega skladišča odpadle celuloze v /ročno delavnico. Ta dela pa se kar ne morejo premakniti z m/rtve točke. Obstala so in že več mesecev delo stoji. Ko bo to končano, se bo stara delavnica uporabila le še kot strojna delavnica. Ključavničarji bodo imeli vsak svojo delovno mizo in ne bo več nepotrebnega drenjanja, ko imata po dva ali še trije eno delovno mizo. Le škoda, da ne bo dvigala in da bo treba vse težje strojne dele ročno prenašati in dvigati. Breko kanala na Sori je bilo prej nič manj kot 7 mostov na dolžini 150 m. Sedaj so pričeli graditi novi betonski most, ki pa bo nadomestil tri prejšnje. Breko tega mosta bodo speljani tudi vsi cevovodi za kuharijo, parni in kabelski vodi. Tudi izgled se bo izboljšal. Odpadla pa bodo tudi vzdrževalna dela, ki jih ni bilo malo, saj je les takoj preperel, ker je stalno brizgala odpadna lužina in uničila vise, tudi železne nosilce. Upamo, da bo vsaj nekaj let mir. R. B. PROSLAVA 1. MAJA — PRAZNIKA DELA V PE CELULOZA MEDVODE MEDVODE, MAJA — Tudi letos je kolektio praznoval 1. maj — praznik dela z majhno proslavo, ki je bila dne j0. IV. 1964. Na proslavi je spregovoril predsednik ODS tov. Dominik Brdnik, ki je v svojem govoru poudarit, da praznovanje 1. maja soupada z današnjim prizadevanjem delovnega ljudstva socialistične Jugoslavije, da bi v vseh kolektivih uvedli 42-urni tednik. 1. maj pa nas spominja na dogodke pred 78 leti, ko so delavci ZDA morali z demonstracijami zalv-tevati 8-umi delavnik. V nadaljevanju govora je predsednik ODS poudaril borbo narodov Jugoslavije za mir in aktivno koeksistenco, prizadevanje delovnega ljudstva za dvig standarda, poglobitve socialističnih odnosov, obenem pa podčrtal uspehe kolektiva tako pri proizvodnji kot uvajanju 42-urnega tednika. V kulturnem programu je sodelovala Glasbena šola iz Medvod pod vodstvom tov. Rudija Bardorferja ter Osnovna šola iz Topola pod vodstvom upravitelja tov. Vladimira Koširja. Lep in bogat spored pevskih, recvtacijskih in glasbenih točk je navdušil vse prisotne, katerim sj? je za sodelovanje ob koncu proslave zahvalil direktor PE Lado Jelen ter želel vsem prisotnim kakor tudi celotnemu kolektivu prijetne prvomajske praznike. -ko kategorije delavcev. Če organ oceni delo delavca kot neuspešno in če delavec svojega odnosa do dela ne popravi, se ga lahko premesti, a na tako delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni kvalifikaciji. V primeru, da takega delovnega mesta v podjetju ni, se mu odpove delovno razmerje. Nedvomno bodo na ta način določila omogočila, da pridejo na posamezna delovna mesta sposobni delovni ljudje, da pa so nesposobni oziroma tisti, ki jih uspeh pri delu ne zanima, prestavljeni na drugo, nižje delovno mesto. Bri analiziranju dela samoupravnih organov se je pokazalo, da mnogi člani našega kolektiva niso dorasli samoupravljanju in niso zmožni samostojno odločati. Bo 35. členu statuta imajo člani kolektiva dolžnost, da skrbijo za svoje strokovno, družbeno-politično in splošno izpopolnjevanje tako, da si omogočijo aktivno sodelovanje v organih upravljanja ter uspešno delo na svojem delovnem mestu. Pravica do izobraževanja ni torej samo pravica, ampak tudi dolžnost. V poglavju o organizaciji podjetja je statut uredil samo temelje organizacije podjetja, vse podrobnosti in odnose med posameznimi organizacijskimi enotami pa je prepustil pravilniku o organizaciji podjetja. V statutu so podrobno obdelane oblike neposrednega upravljanja (referendum, anketa, dajanje predlogov) in organi upravljanja ter njihove pristojnosti. Najpomembnejša novost je decentralizacija delavskega sveta na svete ekonomskih enot (odločanje o sklenitvi delovnega razmerja itd.). V statutu je tudi nakazana možnost prenosa še drugih pravic delavskega sveta na svete ekonomskih enot. Ti bodo dobili več pristojnosti, ko bodo ekonomske enole tehnološko, organizacijsko in ekonomsko bolj samostojne in popolne. V 5. poglavju so določena načela in osnove ekonomskega poslovanja ter obenem tudi načela in merila, ki jih bosta morala vsebovati pravilnik o delitvi ČD in pravilnik o delitvi OD. Osebni dohodek vsakega delavca mora biti odvisen od zahtevnosti delovnega mesta, od pogojev na delovnem mestu, od uspeha na delovnem mestu ter od uspeha podjetja kot celote. To so najosnovnejši faktorji, od katerih naj bo odvisen osebni dohodek. Praksa pa kaže, da se že sedaj (mesec dni po sprejemu statuta) odstopa od smeri, ki jo je statut začrtal. Pri sestavljanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se vse bolj uveljavljajo predlogi. naj bo osebni dohodek odvisen tudi od let zaposlitve. Nedvomno imajo leta zaposlitve (praksa) velik vpliv na kvaliteto dela, toda to samo na določenih delovnih mestih, predvsem na visoko strokovnih. Na drugih delovnih mestih (transport, sortiranje itd.) pa leta zaposlitve nimajo nobenega ali pa imajo minimalen vpliv na delo. Uvedba osebnega dohodka na leta zaposlitve bi imela za posledico, da bi dva delavca, ki opravljata isto delo na istem delovnem mestu in opravita enako delo, prejela različen osebni dohodek samo zato, ker je eden 10 let več v podjetju. Kje je to socialistično načelo delitve po delu, ki ga je uzakonil statut? V končnih določbah nalaga statut organom in službam v podjetju, da morajo v enem letu po sprejemu statuta sprejeti vse samoupravne predpise, ki so našteti v statutu: pravilnik o organizaciji podjetja, pravilnik o kadrovanju in napredovanju itd. ter da uskladijo sedanje predpise s statutom. Čeprav smo statut že sprejeli, nas čaka še veliko dela, da uresničimo njegovo vsebino. To pa ni samo delo samoupravnih organov, ampak tudi vsakega člana naše delovne skupnosti. S. Spremembe pravilnika o štipendiranju v papirnici Količevo KOLIČEVO, APRILA - Problem štipendiranja je v zadnjem času vse bolj aktualen. Po eni strani so štipendije že nekaj let zaostajale in niso rasle vzporedno z naraščanjem življenjskih stroškov, po drugi strani pa se je število študentov s štipendijami zmanjševalo. Podjetja ne samo da višino štipendij niso zvišala, ampak so celo ukinjalli že tako nizfke štipendije, oziiroima niso dodeljevala novih štipendij, ko so stari štipendisti končali šolanje. Tako se je veliko število študentov in dijakov znašlo pred vprašanje, kako končati začeto šolanje oziroma kako začeti in končati šolanje. v . Podobno stanje glede na štipendije in štipendiste je tudi v našem podjetju. Zato je kadrovska služba pripravila in predložila organom samoupravljanja naslednji predlog spremembe pravilnika o štipendijaih iz leta lahko zviša štipendijo do največ 3000 din tistim štipendistom, ki so posebno isocialno ogroženi. Novi 18. iSLen, 'bi se v celoti spremenil in bi se glasil: »Direktor podjetja je pooblaščen, da upoštevajoč socialno stanje štipendista in stroške študija, štipendijo dobljeno po 16. členu tega pravilnika lahko zviša ali zniža največ do »O0/«. Odločitev direktorja o zvišanju ali znižanju štipendije velja, ko jo potrdi upravni odbor podjetja«. Ta člen pooblašča direktorja, da v skladu s socialnim stanjem štipendista dotoči višjo ali nižjo štipendijo. To pa zato, ker vsi štipendisti ne študirajo pod enakimi pogoji in nimajo vsi enake materialne možnosti. Npr. drugačne stroške ima štipendist, ki stanuje v internatu in mu je štipendija edini vir dohodkov, kot tisti, ki stanuje doma pri star- ših, ki morda še dobro zaslužijo. Direktoir je dolžan, predno se odloči o zvišanju ali znižanju štipenidije, proučiti vsak posamezni primer, Jasno je, da bi o številu odobrenih štipendij tudi v bodoče odločal UO v skladu s potrebami po strokovnih kadrih. Če se pa odloči nekoga štipendirati, potem mu mora dati tako štipendijo, ki mu bo krila vsaj osnovne življenjske potrebe in omogočila normalino študiranje. Samo pod tem pogojem lahko zahtevamo, da štipendist v redu in pravočasno opravlja izpite in izvršuje druge obveznosti do šole in podjetja. Upamo, da bodo člani DS razumeli nujnost predloženih sprememb ter da jih bodo z morebitnimi dopolnilnimi predlogi sprejeli. Novi kondicionirni stroj 1961. , , , .. Po členu 15 pravilnika dotoči osnovo za štipendijo vsako leto DS podjetja. Ta osnova velja za I. letnik tehniške srednje sole za zadosten uspeh, ki se za vsak naslednji letnik poveča za 100/o. Ravno itako se poveča za lOVoza vsako višjo stopnjo šolie.^ Člen 16 pa ureja nagrade za učnijii-speh. Te so določene tako, da štipendist poleg osnovne mesečne štipendije dobi ob koncu šolskega leta za dober uspeh 6000 din, za prav dober t'2.()(K) dim in za odličnega 18.000 din. Zadnjo osnovo je DS določil leta 1961 in to v višini 8000 d m. Naslednja leta je to osnovo samo potrjeval. Takrat je ta osnova bila v redu, toda od takrat do danes so se življenjski stroški tako zvišali, da so štipendije pre-n i zllv g . Članom DS so gotovo znana prizadevanja političnih in drugih forumov za u.rGiditev problema štipendiranja. Zlasti je^v lej akciji pomembno priporočilo glavnega odbora SZDL Slovenije organom samoupravljanja, da naj višino štipendij uskladijo z o-snovnimi življenjskimi potrebami- Upravni odbor podjetja je vso problematiko obravnaval na svoji XII. redni seji dne 27. 2. 1961 in je predlagal delavskemu svetu naslednje spremembe: Dotoči naj se nova osnova za štipendijo in to od sedanjih 8000 na 12.000 din. Ostalo se ureja na dosedanji način. Ravno tako se povišajo nagrade za nični uspeh tako, da ibi ob koncu šolskega leta štipendist dobil za dober uspeh 12.000, za prav dober 24.000 in za odličen uspeli 36.000 din. Če to nagrado delimo ■po mesecih, ugotovimo, da bi na skupno število mesečnih štipendij, poleg povišanja za letnik in stopnjo šole, imel precejšen vpliv tudi učni uspeh, kar je popolnoma v skladu z načeli nagrajevanja po delu. Kdor bo imel večji uspeh v šoli, 'bo imel tudi višjo štipendijo. Nagrade za učni Uspeh veljajo za v.se šole in razrede enako. Da bi lažje razumeli vse spremembe, prilagamo tabeli, ki prikazujeta izračunane štipendije po dosedanjih osnovah in pa izračunano po novih osnovah. Ravno tako predlagamo spremembo 18. člena pravilnika, ki je do sedaj pooblaščal UO, da DROBNE NOVICE VEVČE, MAJA -- Upravni odbor je na svoji 27. redni seji ugotovil, da investicijsko vzdrževanje ne leče po predvidenem planu. Osnovna sredstva na ta način niiso vzdrževana kot bi morala biti. Talko stanje gre vsekakor v škodo proizvodnje. S tem v zvezi je nujno, da se stvar spravi v pravilen itek in pospeši vsaj ona popravila, ki so za nemoteno Obratovanje neobhodno potrebna. Iz pregleda istrdškov izvoženih papirjev v mesecu marcu letošnjega leta v primerjavi z domačo 'Prodajo je razvidno, da smo pri 1000 tonah izvoženega papirja dosegli v poprečju 5—8 milijonov manj dohodka, kot bi ga dosegli če bi ta papir prodali na domačem trgu. Prav 'točne primerjave ni mogoče podati, z ozirom na ■to, ker je v ta papir vloženega tudi več dela, kot se ga evidentira. Vendar pa je izvoz za podjetje nujen in pozitiven. Prav zaradi izvoza lahko pričakujemo kvaliteten uvoz strojne opreme in odobritve naših predvidenih 'imvestioij. Ker pa je procedura v zvozi s plačili iz inozemstva preko banke zelo dolga, nam kljub temu primanjkuje deviz in bomo morali prositi komunalno banlko za •okvirni tromesečni kredit za uvoz nekaterih surovin in reprodukcijskega materiala. Upravni odbor je v zvezi z novimi investicijami v obratu Medvode določil, da se investicijska vsota 8 milijard zrviša na 18 milijard, 95 milijonov dinarjev. To povečanje je bilo potrebno zaradi podražitve materiala in uslug ter zaradi povečanja kapacitet celuloze in papirja. Na to povišanje je vplival tudi bodoči prehod na magnefitski postopek izdelovanja celuloze. Premazni stroj VEVČE, APRILA — Vložen je končni aneks za premazni stroj. Čakamo še odobritev pri Jugo-slovenski investicijski banki, kar je Investicijska vsota povečana skoro »a 1 milijardo din, kar je v zvezi s podražitvijo strojne opreme in višje produkcijske sposobnosti stroja. Kondiciornirni stroj - nova VEVČE, APRILA — Pri izdelavi .ofsetnih papirjev in pri zahtevi po predpisani vlažnosti, to je za izdelavo kondietoniranih ofsetnih papirjev, uporabljamo dodatno opremo — kondietoninni stroj. O ofsetnem papirju smo v našem listu že pisali in vemo, da po izdelavi vsebuje precej statične elektrike, ki dela težave tiskarjem. Z dodatnim izenačevanjem vlage pa bo to odpadlo. Kondicionirni stroj bo postavljen v naši tovarni v novi stavbi nad kanalom turbine. Dela gredo že h koncu in upajmo, da bo začel obratovati v nekaj tednih. Dobavila ga je angleška firma Hall & Kay — limited. Stroj bo predvidoma (lahko predelal 35 .ton 5Od'o05O g/m2 papirja v 24 urah. Stroj je borinzan-talen. Papir gre trikrat 'skozi kondicionirne komore, v katerih pride v stik z vlažnim zrakom. Dokončno vlažnost dobimo z regulacijo delovne Ibrzine. Temperatura in vlažnost zraka Sta kontrolirana avtomatično. Stroj ima dve ločeni kondicionirni komori. Vsi deli stroja, ki prihaja v dotik z -vlažnim zrakom, imajo površinsko zaščito ali pa so izdelani iz 'korozijsko odpornega materiala. Glavnemu pogonu stroja služita dva elektromotorja, s katerima reguliramo hitrost papirnega traku in 'kompenziTaimo raztezek papirja. Kondicionirne komore so zaprte, :z izjemo vstopnih in iztop-nih odprtin za papir. V njih je sistem cevovodov, ki so opremljeni s .šobami. Te šobe po potrebi nastavljamo za dovajanje zraka z visoko hitrostjo. V komori je vgrajen še sistem kanalov za odvajanje zraka k ventilatorju. Ventilatorski in vlažilni sistem zraka sta nameščena za komorami. Vlažilni sistem je opremljen s šobami za nizkotlačno paro. Hkrati s strojem sta dobavljena hygrotester in termostat, ki bosta služila za avtomatično kontrolo vlage in temperature. Oba instrumenta delujeta pnevmatično in to. tako, da odpirate oz. zapirata parni ventil, kakor pač zahteva temperatura >alli vlažnost. Stroj je konstruiran za visoko vlažnost pri temperaturi 25—40° Celzija, kar je odvisno od gra-mature papirja. V (krožnem postopku porabi kondicionirni stroj 900 m3 zraka v minuti. Stroj ima nadalje odvijaflni in navijalni aparat. Navijalni aparat poganja elektromotor, ki je grajen tako, da mu z rastočim premerom zvitka pade število vrtljajev in raste vrtilni moment. Vlek papirja ostane zato pri rastočem premeru zvitka konstanten. Gd-vijalni aparat ima prigrajemo pnevmatsko kolutno zavoro. Glavni pogon je sestavljen iz dveh dinamičnih sklopk, ki omogočajo delovne (bližine od minimalne do maksimalne delovne hitrosti. Predmontažo in montažo stroja opravlja podjetje EM Maribor. Ko to pišemo, pričakujemo monitorja firme Hall & Kay, ki bo z monterji EM dokončno montiral stroj, uredili regulacijo in pogon ter dal nekaj strokovnih napotkov vodstvenemu kadru in pridobitev ljudem, iki bodo pri tej napravi delali. S to pridobitvijo bo vsekakor dosežen dvojni uspeh. Z naše strani bomo ob stalni skrbi za zvišanje (kvalitete naših izdelkov Uspeli ofset papir pogojiti zahtevam kupcev, z druge strani pa bodo mnogo olajšani napori tiskarjev pri ofset tisku. S tem bo ta investicija, čeprav razmeroma draga, vračala naše vlaganje v obliki kvalitetnih izdelkov, sicer še ne popolnoma, dokler ne bodo urejene klimatske naprave v ročni dodelavi .papirja in seveda tudi v tiskarnah. Ing. M. U. OBVESTILO Danes smo v listu priložili prospekt in naročilnico za zbirko »Sto romanov«. Izpolnjene naročilnice lahko oddaste tudi tovarišu Stanetu Robidi, obrat Vevče. Absolventi oddelka za odrasle IPŠ v PE Medvode. Ker smo jih zadnjič predstavili v besedi, objavljamo danes še skupno fotografijo OBRAČUN ŠTIPENDIJ PO DOSEDANJIH OSNOVAH Šola zadostno I. letnik dobro prav dobro odlično zadostno II. dobro letnik prav dobro odlično zadostno III. dobro letnik prav dobro odlično zadostno IV. dobro letnik prav dobro odlično Strokovna srednja šola 8.000 8.500 9.000 9.500 8.800 9.300 9.800 10.300 9.600 10.100 10.600 lil 400 10.400 10.900 11.400 11.900 Strokovna nižja šola 7.200 7,700 8.(200 8.700 7.700 8200 8.700 9.200 8.600 9400 9.600 10400 9.400 9.900 40.400 10.900 Strokovna višja šola 8.800 9.500 9.800 10.300 9.700 10.200 10.700 11.200 10.600 1.1400 11.400 1(2.100 11.400 M.900 12.400 12.900 Strokovna visoka šola 9.600 10400 10.600 11.100 10.600 11.100 11.600 12.100 1,1.500 12.000 12.500 13.000 12.500 13.000 13.500 14.000 Šola zadostno I. letnik dobro prav dobro OBRAČUN ŠTIPENDIJ PO II. letnik odlično zadostno dobro prav dobro i NOVIH OSNOVAH III. letnik odlično zadostno dobro prav dobro odlično zadostno IV. dobro letnik prav dobro odlično Strokovna srednja šola 12.000 13.000 14.000 15.000 13200 14200 15.200 16200 14.400 15.400 16.400 17.400 15.600 16.600 17.600 18.600 Strokovna nižja šola 10.800 11.800 12.800 13.800 12.000 13.000 14.000 15.000 13.200 14200 15200 16,200 14.400 15.400 16.400 17.400 Strokovna višja šola 13200 14.200 15200 16.200 14.400 15.400 16.400 17.400 15.600 16,600 17.600 18.600 16,800 17.800 18.800 19.800 Strokovna visoka šola 14.400 15.400 16.400 17.400 15,600 16.600 17.600 18.600 16.800 17.800 18.800 19.800 18.000 19.000 20.000 21.000 Izvor surovin za proizvodnjo papirja SAJE, SAJE ... VEVČE, APRILA — V časih, ko -so za proizvodnjo papirjev uporabljali izključno tekstilna in živalska vlakna, je bila poraba električne energije za mletje zelo velika. Iz teh dolgih vlaken so izdelovali vse vrste papirjev, torej tudi itiste, ki zahtevajo predvsem kratko vlaknato strukturo. Z iznajdbo postopka za pridobivanje celuloze iz smreke, smo dobili vlakna, ki so neprimerno krajša (dolžina 3—3,5 mm) in boljša za mletje. Daljša vlakna za večino papirjev ne pridejo v poštev. Vlakna celuloze iz smreke so dovolj dolga, da lahko izdelujemo iz njih papirje, ki bodo imeli dobre mehanične lastnosti kot npr. protokolski, ovojni, pe-lure itd. V večini primerov pa so za izdelavo papirjev zaželena dolga in kratka vlakna (brezlesni pisalni, brezlesni tiskovni, umetni tiskovni, brezlesni. za ofset in druge vrste papirjev). Za nekatere papirje pa samo kratka vlakna (bankpp.st, ciklostil itd.). Odločilno vlogo pri izdelavi papirjev ima tudi razvlak-njenost —- finoča vlaken. Merimo jo v stopinjah Schopeir-Riegler ("SR). Če so potrebna za različne papirje različno dolga in bolj ali manj razvlakmjena vlakna, potem moramo voditi mletje tako, da bo snov ustrezala izdelavi določenega paipirja. Dolga vlakna smreke so dragocena. Če jih hočemo skrajšati, porabimo določen čas in energijo. Danes, ko uporabljamo za proizvodnjo brezlesnih papirjev poleg smreke še celulozo listavcev (topolo in bukev) ter celulozo slame, se je stanje znatno izboljšalo. Vnos in mletje kombiniramo tako, da dosežemo že pri normalnem mletju v bolandcu zaželene lastnosti papirjev (lep pregled, mehki ali trdi_ papir, lepo lego, manj ali bolj transparentne papirje, bolj ali manj voluminozne in dobre mehanične lastnosti.) Če je mletje, tisto, ki v .največji meri vpliva na kvaliteto papirjev, potem je priprava snovi eden od najvažnejših faktorjev,. ki vplivajo na izdelavo papirjev. PRIPRAVA SNOVI Moderne priprave snovi, to je takšne, kot jo imamo pri 4. PS, so omogočile boljši in cenejši način mletja. Prednost podobnih naprav je tudi v tem, da omogočajo ločeno mletje različnih vršit vlaknin. Dobre strani takšnega mletja bomo bolje razumeli, če pogledamo, kako se posamezne vrste vlaknin pri mletju obnašajo. Mletje bukove celuloze je precej podobno mletju celuloze iz topole, zato bomo obravnavali samo mletje vlaken topole in smreke. Poizkus ločenega mletja smreke in topole pri 4. PS. Celuloza iz smreke — Kanada Celuloza iz topole — Sremska Mitroviča Čas mletja 40 min. Število rafiinerjev 5 Obtežba 95 A Gostota snovi 3,8% Pretok snovi ca. 1000 l/min Razmerje med toploto in smreko 50:50 Začetna stopnja mletja smreke 17° SR Začetna stopnja mletja topole 19° SR Namen poizkusnega mletja je bil predvsem v tem, da se praktično ugotovi, kako se posamezne surovine pri mletju obnašajo. MLETJE »SMREKE« Iz diagrama je razvidno, da stopnja mletja zelo počasi narašča in doseže po štiridesetih minutah 32° SR. Če bi mleli dalje, bi prišli do neke vrednosti, ko' bi se stopnja mletja ile malo dvignila, mehanične lastnosti pa bi se poslabšale. Za papirje, ki jih izdelujemo pri nas, tako visoke stopnje mletja ne pridejo v poštev in ni bojazni, da bi smreko preveč zmleli. Topola je bila dodana brez predhodnega mletja. Poprečna stopnja mletja je znašala 2(7°SR. Rezultat takšnega mletja je 'bil lep pregled, lepa lega in mehak papir. MLETJE »TOPOLE« Se precej razlikuje od mletja smreke. Začetna stopnja mletja je višja — 19° SR. V začetku krivulja strmo raste, po petindvajsetih minutah dosežemo stopnjo mletja 32° SR, potem pa se praktično ne dvigne več in je nadaljnje mletje brez koristi, mehanične lastnosti so v upadanju lin tudi odvodnjavanje in sušenje takšne snovi je vedno težje. Smreka je bila dodana topoli brez predhodnega mletja in je znašala poprečna stopnja mletja 25° SR. Pregled papirja je ‘bil slabši, 'druge lastnosti (lega in zvočnost) pa so ostale iste kot v prejšnjem primeru. Boljša je prva kombinacija (mleta smreka + nemleta topola), pri kateri dobimo lep pregled papirja (papir je lepo zalit), izguba vlaken je manjša in tudi odvodnjavanje na stroju je bolj-ŠG. Pri brezlesnih pisalnih papirjih so zaželena dolga vlakna, ki bodo povezovala in kratka, ki bodo površino papirja lepo zapolnila. Če uporabimo za takšno virsto papirjev samo celulozo smreke, ki ima dolga vlakna, je itreba le-ta razvlakniti dn skrajšati do takšne mere, da dobimo na stroju zadovoljiv pregled papirja. V tem primeru se bo znatno povečal čas mletja, poraba električne energije za mletje bo porastla in prekomerno se bo zvišala stopnja mletja. Takšna snov daje sicer papirje z zelo dobrimi mehaničnimi lastnostmi, vendar so ti papirji trdi —.zvočni in tudi lega ni 'Zadovoljiva. Odvodnjavanje in sušenje na stroju je slabše tar proizvodnja nizka. Od določenih vrst papirjev želim® čim večjo zvočnost. _ Za takšne papirje meljemo tudi listavce, vendar do takšne mere, da sle bo stopnja mletja dvignila, vlakna pa se me bodo ^dosti skrajšala. To dosežemo z ločenim mletjem listavcev (kratek čas mletja 20 min, velik pretok snovi in čim večja gostota). Za tanjše papirje (pelure) mora biti 'dolžina in finoča vlaken cim večja. Dobro prepletanje vlaken naredi papirno plast močnejšo in izdelava na stroju poteka brez trganja. K .tanjšim papirjem ne dajemo polnil, zato je nujen dodatek vlaken (15—25%), kli bodo pore med vlakni čimbolj izapol-nila. Y ta namen uporabljamo izmet ali blago mleta vlakna listavcev. Pretok in gostota snovi pri mletju smreke naj bosta čim večja, ker bomo edino v .tem primeru dobili dolga mastna vlakna. Večji dodatek izmeta naredi snov mastno in papir ima lep pregled. Druge lastnosti: odvodnjavanje, sušenje, in lega pipir-ja pa se poslabšajo. Z dodatkom slabo mlete topole (nizka stopnja mletja) k smreki, ki mora limeti sorazmerno visoko stopnjo mletja, dobimo srednjo vrednost,.ki naj ne bo višja od 45° SR. S kombinacijio vlaknin smo dobili torej neko srednjo vrednost, pri kateri bo izdelava na stroju v redu, pregled in lega papirja zadovoljiva ter produkcija visoka. MLETJE SNOVI ZA BANKPOST PAPIRJE Z VODNIM ZNAKOM Če hočemo izdelovati papirje, ki bodo imeli lep pregled, jasen vodni znak in čim večjo 'zvočnost, mora biti snov pripravljena tako, da bodo vlakna mastna in kratka. Prvotno smo uporabljali za to virsto papirjev izključno vlakna smreke. Z zelo gostim vnosom in daljšim mletjem smo dobili kratka vlakna z zel® vi- soko stopnjo mletja 55—60° SR. Odvodnjavanje in sušenje na stroju je bilo otežkočeno, vodni znak lep, produkcija nizka in lega papirja zadovoljiva šele po močnem presušen ju papirnega traku. Če so pri takšnem papirju zaželena kratka vlakna, potem je nesmisel krajšati dolga vlakna smreke, temveč je potrebno dodati snovi določen procent krajših vlaken listavcev (26—30%). Bafnkpost papir pa mora biti trd, česar ne moremo doseči z vlakni listavcev, ki delajo sorazmerno mehke papirje. Zvok in trdoto papirja dosežemo z dodatkom 10—17 % celuloze in slame. ^Ta ima fina, kratka vlakna z začetno stopnjo mletja 25° SR. V snovi imamo torej 40—42% kraitkih vlaken listavcev in slame, ostalo pa so vlakna smreke. Zaradi zastarelih naprav (holamdcev) moramo vsa.ta vlakna mleti skupaj, torej tista, ki rabijo za mletje zelo kratek čas in tista, za katera je potreben daljši čas mletja. Ne glede na to, se čas mletja znatno skrajša, stopnja mletja ostane .sorazmerno nizka (35— 40°SR), odvodnjavanje in sušenje na stroju pa poteka znatno hitreje. Vodni znak ni nič slabši kot pri zelo mastni mleti snovi, lega papirja pa izelo lepa. Nekoliko slabši je pregled. Rili vsem tem je važno dejstvo, da smo zaradi pravilne izbire surovin, pri isti ali nekoliko slabši kvaliteti, povečali produkcijo za ca. 30—35 %. Zmanjšala se je tudi specifična poraba električnega toka tza mletje. Poraba električnega toka bi bila pri ločenem mletju daljših in krajših vlaken znatno nižja. Močneje bi mleli samo dolga groba vlakna, kratka fina vlakna pa samo razpustili oz. blago mleli in dodali smreki. Če gre za povečanje proizvodnje, zmanjšanje porabe električnega toka, v nekaterih primerih celo za boljšo kvaliteto papirjev in s tem za večji finančni uspeh, potem bomo izboru vlaken in načinu mletja posvečali vso pozornost. Ivan Bogovič Nastopi vevških mladincev VEVČE, MAJA — V tednu mladosti se bodo naši športniki udeležili športnih srečanj z mladinskimi aktivi z raznimi tekmovanji, ki jih prireja občinski komite iZMS in občinski odbor za telesno kulturo. Nastopili bomo v streljanju, namiznem tenisu in odbojki. V mesecu maju bo naš aktiv organizacijsko izvedel občinsko štafeto, ki bo potekala od Janč do Polja. Udeležili smo ise tudi »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane«. O vsem omenjenem pa bomo poročali v prihodnji številki »Našega dela«. o sit KOLIČEVO, APRILA. Da ne bo pomote, naslov ni slovniški zvalnik za znanega slovenskega publicista Frančka Sajeta, temveč naj nakaže resen problem, ki je že toliko aktualen, da je ukrepanje nujno potrebno. Vedno bolj pogosto dežujejo na Količevo pritožbe nad velikimi količinami saj, ki občasno zasujejo tovarniško dvorišče, strehe, osnovne surovine v odprtih skladiščih in na prostem ter seveda tudi glave službujočih v tovarni. Stanovalci v neposredni okolici tovarne ne morejo več imeti odprtih oken, kolikor je to potrebno zaradi normalne prezračitve, gospodinje, ki sušijo perilo, so vedno v .strahu, da se ne bi prikradle na perilo črne pike, katere bo v obliki saj izbruhal dimnik. Na papirnih odpadkih, celulozi, lesovini in kaolinn, ki so uskladiščeni na prostem oziroma v fazi transporta, se usedajo saje, ki padajo iz zraka.^ Močeva.1-ci pri strojih saj ne izločajo in tako strojevodje z gotovostjo lahko pričakujejo manj kvaliteten papir, ki prispe iz stroja. Pri veliki koncentraciji isaj v zraku in pri »ugodnem« vetru, so parkirani avtomobili pred tovarno dobesedno pokriti z oblogo saj. Sestava saj ‘so predvsem drobni delci letečega pepela in črnih saj, ki so v bistvu čisti ogljik. Vir letečega pepela in saj je parni kotel, v katerem zgoreva premog. Da premog bolje gori, pihamo skozi žerjavico zrak z ventilatorji. S tem se poveča ‘br-zina dimnih plinov, k čemer še prispeva 55 m visok dimnik. Vlek je tako močan, da mirno potegne kapo z glave vsakemu, ki stoji ob odprtem dimnem kanalu. Tehnično rečeno, mora biti zgorevanje premoga čimbolj popolno, s čim manjšo količino saj in letečega pepela. To je dosegljivo pri vseh sestavljenih kotlih, ki nimajo prašne kurjave. Predpogoj je premog, ki mora biti praktično .tiste vrste in generacije, za katerega je parni kotel konstruiran. Z drugimi besedami, v parnem kotlu ne moremo kuriti vsakega premoga. Slabši premog da manjše količine pare, za boljše vrste premoga pa konkretno naši kotli niso dimenzionirani. Z boljšimi premogi pokvarimo tudi rešetke. Eden od naših kotlov je izdelan za zasavski zdrob, drugi kotel pa za velenjski grahovec oz. Orehovec. S temi premogi pa kurimo le delno, 'ker jih ni mogoče dobiti. Izhod iz nastale situacije je nakup 'slabših premogov. Pomagamo si s kočevskim, ki pa ima spet svoje posebnosti. Rudniki nekako dobavljajo letne količine, ki so dokumentirane v pogodbah. Tudi Rudnik Kočevje nam je v prvih treh mesecih dobavil le Vs Orehovca in 2/s zdroba in prahu, čeprav so bile pogodbene količine ravno obratne. Rudnik Velenje je pri grahovcu izpustil fazo separacije, tako da nam sedaj dobavlja premog pomešan iz zdrobom in prahom. Tudi pogodbe z nami nočejo skle- C izmeta 6,90 = 79, ton 527 = = 79 To smo dosegli predvsem z večjo pazljivostjo pri delu in z iz/popolnitvijo sistema delitve dohodka, ki je odvisen od prekomernega izmeta posameznih komisij. 3. Povečanje poprečne širine papirnega traku na papirnih strojih za ca. 1 °/o. 4. Povečanje poprečnih hitrosti papirnih strojev. To kaže na večjo strokovno usposobljenost, kajti kljub vedno večji proizvodnji ,za izvoz hitrost raste. 5. Nekoliko smotrnejši proizvodni program in to s stališča izkoriščanja papirnih strojev. V L tromesečju (1963 j c bilo na vseh PS 285 menjav vnosa in barv. V I. tromesečju 1964 je bilo na vseh PS 232 menjav vnosa in Celotni dohodek............. Porabljena sredstva . . . . Neto produkt................ Dohodek..................... Čisti dohodek z izr. prispevki . Osebni dohodki ............. Ostanek CD.................. barv ali za 19 °/o manj. Tudi zastoji zaradi »Nove izdelave« so se znižali. Toda kljub izboljšanju imamo ravno v proizvodnem programu še največ potencialnih možnosti za ekonomično proizvodnjo. 6. Padec števila nadur v 1. 1963 je bilo 0 tromesečno 35.540 nadur, v L tromesečju 1964 pa 23.810. Padec iza 67°/o'. Ta padec bi bil še višje, če bi ne bilo epedimije gripe. 7. Padec števila opravljenih ur za 10 %>. Vse spadaj navedeno se zrcali v finančnem rezultatu za 1. tromesečje 1964. Struktura delitve dohodka je naslednja: 1963 I. trim. 1964 V* Dinamika 1963 = 100 100 100 92 60 58 88 40 42 98 18 21 110 15 100 18 100 MO 11 74 13 712 104 4 26 5 28 126 Struktura L tromesečja 1964 kaže, da se je zboljšala, .saj se je zvišal delež neto produkta, dohodka, osebnega dohodka in biru-to skladov. Družbenoekonomska produktivnost: Za ta izračun je potrebno korigirati neto produkt za izpadlo vrednost prometnega davka zaradi izvoza tako v 1. 1963 kot v L tromesečju 1964 Noto produkt 1. 1963 = 3.294,8 + 242,6 Korigirani NP 1963 3.537,4 (izpad obeh prometnih davkov zaradi izvoza 262,6 X 0,924 koef. pl. real.) NP I. tromesečje 1964 = 807,8 + 47,5 Korigiran NP 4964 855,3 (izpad obeh prom. davkov zaradi izv. 71,0 X 0,67 koef. pl. real.) NP 1965 štev. opr. in pil. ur 5.557,4 3.008,056 1176 — 100 NP 1964 855,3 štev. opr. in pl. ur 685,154 1248 — 106 ! Ta dinamika pa nas ne zadovoljuje. Premajhen porast je posledica nizke plačane realizacije ali z drugimi besedami, visokega salda dolžnikov. Koeficient plačane realizacije je bil pri zaključnem računu 1. 1963 0,924, za L tramesečje 1964 pa le za 0,67. Interesantno pa je gibanje fakturirane realizacije papirja V 1. 1963 7,582.528 : 4 = 1,895.632 = 100 V L tromes. 1964 2,098.810= 111 Ekonomičnost izražam«' .s tem da ugotovimo, koliko celotnega dohodka odpade na 1 milijon poslovnih stroškov brez prometnega davka. V tem primeru pa moramo celotni dohodek korigirati za izpadli prometni davek, prav tako kot smo to napravili pri korekciji neto produkta. Celotni dohodek 1963 = 8.2t44,0 + 242,6 Korigirani celotni dohodek 1963 = 8.486,6 Celotni dohodek L tromes. 1964 = 1.901,9 __________________________________+ 47,5 Korig. cel. doh. v L tromes. 1964 = 1.949,4 Celoten dohodek (korigiran) . . Stroški poslovanja (brez prom. davka)........................ Na 1 milijon stroškov je celotnega dohodka................ 1963 1964 8.486,6 1.949,4 ' 5.360,0 1.182,2 1,58 1,65 index 104 Rentabilnost ugotovimo s lem, koliko dohodka odpade na 1 milijon celotnega doli od k a Dohodek .................... Celotni dohodek............. Na 1 milijon celotnega dohodka odpade dohodka .............. 1963 1964 1.488,3 408,9 8.244,0 1j942i,5 0,18 0,21 index 117 Stopnja akumulacije NP (korig.) — celotni oseb. doh. poprečno vložena sredstva 3.537 — 965,5 1963 = --------3----- = 0,44 : 4 = 0,11 — 100 5.783,8 I. tromes. 1964 855,5 — 249,4 5.744,1 0,11 — 100 Stopnja akumulacije ni porast-la zato, ker je koeficient plačane realizacije mnogo nižji od tistega ob zaključnem računu 1963. Rezultati so: 1. Povečan obseg proizvodnje. 2. Povečan osebni dohodek na zaposlenega. 3. Stopnja akumulacije ostala neizpremenjena. 4. Povišanjeiproizvodnostidela. Nezadovoljivo pa je stanje z neto produktom. Masa neto produkta ni zadovoljiva zato, ker je plačana realizacija prenizka. Če bomo sposobni urediti tudi to vprašanje in hikrali opisano dinamiko, potem smo zadostili vsem. kriterijem, ki so bili postavljeni ob prehodil na skrajšani delovni čas. F. R. Zaključili smo letošnjo sezono tečajev in seminarjev KOLIČEVO, MAJA - V sezoni 1963/64 so bile organizirane naslednje oblike izobraževanja v našem podjetju: 1. Tečaj za voznike Diesel lokomotive, krefcnike, premikače in zavirače 2. Tečaj za ročne dodelovalke papirja in kartona 3. Solo za dopolnilno izobraževanje odraslih 4. Seminar za vodilni kader 5. Seminar za novosiprejete delavce Razen teh sta bila v podjetju še dva tečaja. Enega je organiziral odbor strojnikov in kurjačev iz Domžal, ki so ga obiskovali tudi trije člani našega kolektiva, drugega pa je organiziral odbor Ljudske tehnike za voznike amaterje A in B kategorije. Ta tečaj je obiskovalo 36 članov kolektiva. Sedaj, ko je sezona zaključena, lahko ocenimo rezultate izobraževanja in povzamemo zaključke iz (dosedanjega dela. Glede seminarjev in tečajev je bila sezona dokaj uspešna. Če pa pogledamo število ljudi, ki so posamezni tečaj končali, ne bi mogli biti zadovoljni. Zakaj? Najbolj uspešen je (bil tečaj za voznike Diesel lokomotive. Ta tečaj je začelo in končalo 5 ljudi s (poprečno oceno 4,2. To je izelo lep uspeh, zlasti še če upoštevamo, da so opravljali izpite za dva poklica, za voznike in premikače. Takemu uspehu so pripomogli predvsem tečajniki sami, ki so vsak dan redno hodili na predavanja (po končanem rednem delu) in pa predavatelja, zlasti pa šef železniške postaje Jarše tov. Vončina. Kot rezultat prizadevnosti tečajnikov in predavateljev je bilo solidno znanje, ki so ga tečajniki pokazali pri izpitu pred strokovno komisijo ŽTP Ljubljana, tako pri teoretičnem kot pri praktičnem delu izpita. O tam tečaju se torej lahko samo pohvalno izrazimo. Vsi tečajniki breiz Izjeme so bili prizadevni in so solidno obvladali dokaj obširno učno snov. Najboljši med njimi pa je bil tov. Ivan Mežnar. Ko ocenjujemo delo tega tečaja, ne smemo prezreti 'pomoč, ki jo je tečajnikom mudil pri praktični vožnji tov. Mirko Petrič in pa šef voznega parka tov. Tomaž Trampuš. Obema tovarišema iskrena hvala za pomoč. Drugi tečaj je bil organiziran za ročne dodelavke papirja in kartona. V ta tečaj ise je vpisalo 14 delavk, uspešno pa ga je končalo 10, v tem ko so 3 odstopile, ena pa ni naredila izpita. Predavanja za ta tečaj so bila vsak drugi teden in sicer trikrat po 5 ur, skupno 15 ur tedensko. Že v samem začetku so pri tem tečaju nastale težave. Tovarišice, ki so bile določene za tečaj, so se prav nerade udeležile, zlasti nekatere med njimi so imele vse mogoče izgovore, samo da bi jih oprostili obveznosti do tečaja. Največ so .spraševale, zakaj ne hodijo v tečaj vse liste, ki nimajo izpitov, temveč samo nekatere. Pri določanju za tečaj smo morali upoštevati, da proces dela v dodelavi ni dopuščal, da bi vse delavke, ki nimajo izpita, poslali v tečaj. Zato smo izbrali take, ki bi ga po našem mišljenju najlažje obiskovale. To ne pomeni, da so druge bile oproščene obveznosti, da naredijo izpite, ampak jim je samo la obveznost preložena na naslednje leto. V prihodnjem letu bodo morale tudi te Obiskovati tečaj in narediti izpit, ne glede na zadržke, ki jih imajo. Milič (iKonec ip r ihod n j i č) Stran 8 I \ Ob otvoritvi počitniškega naselja Izola Novi odborniki v sindikalni podružnici Vevče VEVČE, MAJ. Že v zadnji številki »Našega dela« smo pisali o pripravah za volitve novega sindikalnega vodstva v podjetju. Te priprave kakor tudi volitve so bile opravljene po pododborih. Morda smo svoje zaupanje namenili dobrim in delovnim aktivistom. To upanje nam opravičuje že to, da smo letos na vsakem pododboru kandidirali precej večje število, kot išiteje pododbor in .zato je bila tudi izbira precej večja, odločitev pa težja. Za vsak pododbor smo 'izvolili; 7 članov: L pododbor —- proizvodnja: Adolf Žibert — predsednik, Jože Tomšič — tajnik, Anton Zupančič, Stane (Zajc, Janez^ Kamišek, Jože Lesar, Franc Brinšek. II. pododbor — delavnice: Drago Mihelič — predsednik, Stane Škrj-anc — tajnik, Ignac Zajc, Božo Lorbek, Anton Perko, Milan Jager, Ivo Šteblaj. III. 'pododbor — ročna in strojna dodelava papirja: Ciril Potočnik — predsednik, Cenka Lambergar — tajnik, Vera Gašperšič, Tonca Trtnik, Angelca Mrhar, Franc Miklavž, Slavko Skubic. IV. pododbor — drugi oddelki: Rudi Smrekar — predsednik, Andreja Rupnik — tajnik, Ada Babnik, Franc Rajar, Jože Polanec, Hilda Bokavšek. Vsi ti pod odbori tvorijo plenum sindikalne podružnice obrata Vevče. Na prvem sestanku plenuma so izvolili tudi izvršni odbor sindikalne podružnice, ki ga sestavljajo: Ivo Avbelj — predsednik Ignac Zajc — tajnik Ada Babnik — blagajnik Adolf Žibert J oze i omsrc Drago Mihelič Stane Škrjanc Ciril Potočnik Cenka Lambergar Rudi Smrekar Andreja Rupnik Nadzorni odbor: Franc Rajar Milan jager Tončka Trtnik Izvršni odbor je že imel svojo prvo sejo, na kateri je razpravljal o aktualni obliki dela sindikata, kot so: volitve DS, življenjski istamdard članov kolektiva rter športne igre papirničarjev. Na seji iso bili člani mnenja, da bo delo .sindikata uspešno samo, če bodo resno poprijeli za delo sindikalni pododbori, seveda v sodelovanju celotnega kolektiva. Z vso resnostjo moramo pripraviti volitve DS, da bomo izvolili v samoupravne organe ljudi, ki bodo .s svojo aktivnostjo vplivali na dobro gospodarjenje naše delovne organizacije. Sindikalna podružnica ne more dopustiti, da bi bili izvoljeni v ta najvažnejši organ podjetja in poslovne enote ljudje, ki delavsko samoupravljanje ne jemljejo dovolj resno, ki se ne zanimajo za življenje in delovanje 'kolektiva, ali take, ki se celo 'sej DS ne udeležujejo, kot se je tudi dogajalo v pretekli mandatni dobi. Na seji smo se tudi pomenili o smernicab, ki jih je nakazal kongres sindikatov. Smatramo, da so nam ite smernice obveza v prizadevanju za dvig produktiv-nosti in standarda nas vseh. Kritizirali pa smo tudi priprave za izvedbo športnih iger papirničarjev. Vsako leto, seveda prepozno, smo .si obljubili, da delo športnikov ne sme trajati samo štirinajst dni pred igrami in na igrah, potem pa smo za vse leto opravili. Na ta način ne dosežemo namena športa, udejstvovanja zaradi rekreacije delovnega človeka skozi celo leto. Letos naj bi is pripravami za igre pričeli aktivno vsaj dva meseca prej. Zato smo takoj na prvi seji izvolili odbor ter vodje pasamez-nih ekip. Računamo na maksimalno udeležbo mladine. Mnogo dela je pred nami, vendar bomo to delo zmagali z resno pomočjo pododborov in celotnega kolektiva. To smo dolžni pred kolektivom in družbo, ki nam zaupa. Vevčani pred startom na letošnjem »Pohodu po poteh partizanske Ljubljane« V Vevčah ustanovlien Radio-klub VEVČE, APRILA — Dne ilO. 3. 19.64 je bil ustanovni občni zbor Radi o-klinih a Papirnice Vevče, katerega so se poleg iniciativnega odbora in zainteresiranih članov udeležili še: sekretar republiške zveze radio-amater-jev Slovenije tova.riš Oto Hode-ček, predstavnik Ljudske tehnike občine Moste-Polje tovariš Matko ter predsednik MO papirnice Vevče tovairiš Jože Marolt. Na ustanovnem občnem zboru radio-kkrba .smo dobili smernice dela te nove organizacije. Tov. Oto Hodeček je na kratko opisal izigodovino razvoja radioamaterstva v Sloveniji in govoril o nekaterih pdgojib, ki so_ nujni za uspešno delovanje radio-klu-ba. Dejal je, da je .radiotehnika v svojem bistvu precej fajinstve-na, zato je predvsem v začetku potrebno precej truda in vztrajnosti, če hočemo doseči želeni cilj. Dal nam je lepa navodila, ki nam bodo koristila pri izvajanju programa radio-kiuba. Na kraju pa nam je zaželeti uspeha pri uresničevanju naših zamisli. Tudi predstavnik Ljudske tehnike občine Moste-Polje, tovariš Matko je pozdravil našo zamisel in dejal: »V začetku boste naleteli na težave, katere boste morali vztrajno premagovati, iker morate vedeti, da je vsak začetek težak. Odbor občinske ljudske tehnike vam bo skušal pomagati, kolikor bo v njegovi mo- Nova elektrodelavnica v poslovni enoti celuloza Medvode MEDVODE, MAJA — Z razvojem tovarne je nastala .potreba po preureditvi delavnic za vzdrževanje. Pred nekaj meseci so bila opravljena obnovitvena dela v mizarski delavnici ter je bil napravljen nov oddelek mehanične delavnice. Elektrodelavnica pa je bila po opremi in prostoru preskromna. Tega niso občutili le električarji sami, temveč celoten obrat, saj je bila pomanjkljiva oprema često vzrok, da popravila v proizvod-nih obratih niso bila opravljena dovolj akspeditivno. Večletno željo električarjev so izpolnile delavnice oddelka za vzdrževanje: stara elektrodelavnica j.e preurejena in večja. Dela seveda niso potekala povsem povezano, ker so delavnice izvrševale praurejevalna dela le takrat, kadar ni bilo bolj potrebnega dela v proizvodmih obratih. V delavnici je "osem delovnih mest za električarje in dve do štiri mesta za montažo motorjev in naprav (menjava delov, čiščenje in mazanje) z odgovarjajočo dvigalno napravo. V delavnici so predvidene tudi štiri omarice za shrambo orodja dežurnih električarjev. Nova pridobitev je priročno skladišče in poseben prostor za elektromehaniko in vodju delavnice. Za vsako delovno mesto je predvideno dovolj prostora -za .shrambo orodja in priprav. Končno so elelkitričarji dobili tudi ga rde robo z umivalnico. Elektrodelavnica je torej predvidena za 12 do 14 delovnih mest (poleg dežurnih električarjev). C e bo uspela dobiti še potrebno opremo, lahko pričakujemo, da bo kos tudi še nadaljnjemu razvoju tovarne. Delavnica je v pritličju že stare zgradbe in je zato preureditev zahitevalU zlaistli veliko zidarskega dela in nekajkratno' spremembo osnutka za razporeditev. Delavnice so se kljub že zadostni obremenjenosti potrudile, da so do T maja toliko napravile, da je že viden izgled nove alelktro-delavnice in da v njej elelkitričarji nemoteno delajo. V zadovoljstvo so električarji pogosti K vse tovariše, ki so sodelovali pri preurejevalnih delih delavnice, s prigrizkom. Vsi so bili zadovoljni s pomembnim zaključkom dela — ravno za praznik 1. maja. G. J. či«. Predlagali nam je, da naj zaprosimo za pomoč našo sindikalno organizacijo. Vojni obvezniki (vezisti) pa naj čimprej poglobijo svoje znanje in kolikor bo mogoče čimprej začno, z vzpostavljanjem radijskih zvez. Po končanem razgovoru .smo izvolili upravni in nadzorni odbor radio-kiuba, ter se dogovorili o nadaljnjem delu, ki nas čaka, če hočemo doseči, kair organizacija zahteva. Želja, da na Vevčah ustanovimo tak ‘klub, se ni rodila čez noč. Že nekaj let so si mladinci prizadevali, da bi se spoprijeli z znanjem v elektrotehniki, vendar do tega ni prišlo. Dobro vemo, da se mora v današnjem času človek vedmručiti in izpopolnjevati, če hoče vsaj delno slediti ogromnemu razvoju tehnike. Novi dosežki tehnike se v čedalje večjem obsegu pojavljajo pri našem vsakdanjem delu, bodisi na delovnem mestu ali doma kot pripomočki v gospodinjstvu ali pa kot sredstva za razvedrilo. Ljudje si nabavljajo razne tehnične aparate, za katere večina ne ve, kako delujejo. Znano jim je samo to, da radijski ali televizijski sprejemnik priključi na omrežje, na kar jim igra, oziroma kaže slike. Da, to je vse kar vedo. Ni jim pa znano, kaj je skrito v tem aparatu, kaj je tista nevidna sila, ki pripiravi aparat do tega, da mu igra ali kaže sliko. Kaj je vzrok, da se glas radijskega napovedovalca nevidno iz daljave prikrade v njihovo stanovanje, v njihov radio aparat aili televizor. Marsikdo o tem sploh noče razmišljati in si zatrjuje: »Za te stvairi so drugi, glavno je, da jaz slišim oziroma vidim program, drugo pa me ne .zanima.« To je verjetno posledica tega, ker človek ni imel priložnosti, da bi se s temi stvarmi seznanjal ali pa, da bi mu jih kdo razložil. Koliko manj bi bilo raznih nesreč in okvar na aparatih, če hi vsakdo vedel, kako se ta ali oni aparat pravilno vključi, da se zaradi nepravilnega ravnanja ne pokvari ali se ne zgodi kaka druga nesreča. To nas je vodilo, da smo začeli premišljati, kje najti priložnost in kraj, kjer bi se človek vse to naučil. O tem pa je razpravljal iniciativni odbor radio-kiuba in prišel .do sklepa, naj bi na Vevčah v najkrajšem času ustanovili tak klub, ki naj ibi vsem, ki si želijo znanja iz .elektro- in radiotehnibe posredoval tehnično znanje. Dobro vemo, da je vsak začetek težak, a trdna volja in želja vsakega, da se nekaj novega nauči, lahko premaga še tako težke ovire. Upamo pa, da bomo našli razumevanje pri drugih organizacijah, da nam s kakršnokoli pomočjo pomagajo uresničiti naš cilj, za kar pa se jim že v naprej zahvaljujemo. V radio klubu naj bi se člani seznanjali s. skrivnostmi elektro- in radiotehnike in tudi z drugimi koristnimi stvarmi. Človek se na svojem delovnem mestu srečuje z vsakovrstnimi instrumenti. Delovanje in vloga teh mu pa mogoče ni znana. Vidi odklon kazalca na instrumentu, vzrok zaradi katerega se je kazalec premaknil, pa mu ni znan. Slišali smo že o raznih radioamaterskih akcijah. Ob lanski katastrofi v Skopju so radioamaterji bili prvi, ki .so iz uničenega mesta vzpostavili zvezo z drugimi kraji, od koder je pričela prihajati pomoč prizadetim prebivalcem mesta. To ni edini primer, vendar že ita zgovorno pove, kaj vse lahko zmore organizacija radioamaterjev. Vsakemu članu primopredajne sekcije, ki si z učenjem pridobi potrebno (znanje lin s tem tudi ustrezne pogoje, bo omogočeno, da se povezuje z radioamaterji drugih držav in narodnosti, pa čeprav ne razume njihovega jezika. Tu mu pomoga Morsejeva abeceda in .radioamaterske kratice. Lepše je že, če si človek samo zamisli, da sedi v klubu za oddajnikom, njegov glas pa se v obliki radijskih valov širi skozi zračna prostranstva v druge dežele, iščoč novih kolegov. Tako se porajajo nova znanstva, katera so sedaj v dolbi atomskega razvoja tako izelo potrebna 'in koristna. Jože Žibert PLANINI Pripravili so tudi kurjavo KOLIČEVO. MAJA — Četrtega maja letos je bilo ikončano sindikalno moštveno prvenstvo v šaTiu v domžalski oibčku. Za to tradicionalno tekmovanje, ki je bilo letos že petič, se je najprej prijavilo 10 ekip iz vseli močnejših sindikalnih podružnic občine Domžale. Na začetku tekmovanja ipa se je pojavilo vsega skupaj le 5 ekip in to: Vata Vir, Združena kemična industrija Domžale, Strokovni izobraževalni center, Melodija Mengeš in Papirnica Količevo. Verjetno so se druge ekipe ustrašile našega moštva, ki že leta in leta zmaguje na vseh podobnih sindikalnih tekmovanjih v občini. Vsekakor pa je to vse graje vredno. V prvem kolu se je naše moštvo srečalo z ekipo Vate in jo premagalo s 5:1. Za našo ekipo so zmagali Vide Vavpetič, Stane Laznik, Ljubo Milič, Lado Koncilja in Karel Dimc. Ivo Sonc pa je bil nujno zadržan in mi uspel pravočasno priti na tekmovanje, zato je bila ena točka izgubljena. Strokovni izobraževalni center pa je presenetil letos zelo močno ekipo Melodije in igral neodločeno 5:3. Drugo kolo je prineslo našemu moštvu zopet visoko zmago nad Strokovnim izoibr. centrom s 5,5: : 0,5. Tokrat je nastopilo kompletno. Zmagali so Vavpetič, Sonc, Laznik, Milic, Skok, remiziral pa je Dime. Združena kemična industrija pa je z majvišjim rezultatom 6:0 odpravila moštvo Vate. V III. kolu sta se srečali najmočnejši ekipi turnirja Melodija in Papirnica. Ta dvoboj je odločal o prvaku letošnjega prvenstva. Naši šahisti so se resno zagrizli v partije in nepričakovano visoko premagali nasprotnike z rezultatom 5:1. Na prvi deski je Vavpetič kot orni iz energično igro hitro prešel v silovit napad na nasprotnikovega kralja. Žandar se je trdovratno upiral, vendar zaman. Pred neubranljivim matom se je vdal. Sonc in Zupančič sta odigraila zelo razburljivo igro, v kateri je v začetku imel Sonc precejšnjo prednost, ki pa jo je iz neprevidno potezo dame izpustil iz rok, tako da je izkušani Zupančič takoj izkoristil priložnost in v nadaljevanju izsilil remi. Laznik jc Jagodica že kmalu nadigral in v lepi kombinatorni igri zmagovito zaključil ipartijo. Milic in Ves sta, čeprav oba izkušena igralca, v svoji partiji napravila mnogo nerazumljivih napak. Na koncu se je sreča nasmehnila Miliču. Skok je z dosledno igro počasi, toda sigurno spravljal nasprotnika v čedalje težjo pozicijo, tako da mu na koncu mi preostalo drugega kot da čestita Skoku k zmagi. Dimc je igral zelo oprezno. Nasprotniku ni dovolil vdora v svoj tabor, sam pa tudi ni našel te možnosti, zato je /bil logičen zaključek partije ■— rami. V tem kolu je Združena kemična industrija precej visoko s 5:1 premagala strokovno izobraževalni center. Četrto in peto kolo sta bili odigrani le še za ostala mesta na tabeli, kajti prvo mesto je bilo že oddano naši ekipi. V četrtem kolu je Melodija premagala Združeno kemično industrijo s 4:2, Strokovni izobraževalni center pa je dobil bvo-boj brez borbe 6:0, ker se igralci Vate niso poiavili. Naše moštvo je bilo v tem kolu prosto. V petem kolu je naša ekipa zopet bila boljša od svojih nasprotnikov iz Združene kemične industrije. Končni .rezultat pa je bil 5:1. Za našo ekipo so bili uspešni Sonc, Milic, Koncilja in Skok, remizirala pa sta Vavpetič iu Dimc. Melodija pa je brez igre dobila dvoboj z Vato s 6:0. Končni vrstni red ekip je naslednji: 1. Papirnica Količevo 20,5 točk, 2.—3. Melodija in Združena kamiona industrija 14 točk, 4. Strokovni izobraževalni center 10,5 točke in Vata i točko. Bili smo na izletu, s seboj pa smo vzeli delovno orodje KOLIČEVO, MAJA — V soboto 18. 4. 1964 smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali na izlet oziroma delovno alkcijo na Veliko planino. Med vožnjo smo opazili, da delavci intenzivno širijo cesto dz Stranj do Kopišč, kjer je spodnja postaja novozgrajene vellkoplaninske nihalne žičnice. Nova cesta gre delno po stari trasi, na nekaterih odsekih pa cesto na novo gradijo. Rekonstruirana cesta bo široka najmanj 6 metrov. Na Kopiščih smo si ogledali spodnjo postajo žičnice. Poskusno že obratujeta obe gondoli. Vsaka sprejme po 30 ljudi in na dan prepeljeta lahko do 3000 turistov. Na prostoru, ki je predviden za parkiranje avtomobilov, leže (kupi železa in na naše vprašanje so nam delavci od Metalne Maribor odgovorili, da so to nosilci za sedežnico, ki bo speljana od Šimnovca na Zeleni rob. Po ogledu spodnje postaje smo se vsi prvič peljali is to žičnico in po petih minutah vožnje prispeli na /gornjo postajo, ki je kot orlovsko gnezdo postavljena na Šimnovcu. Razdalja od spodnje do zgornje postaje znaša 1643 m. Poleg postaje je že .skoraj dograjen hotel v planinskem, slogu. Tu, na vrhu Šimnovca, je bilo že praktično konec našega izleta. Prejšnji dan so s tovorno žičnico odpeljali s Kopišč 500 kg raznega materiala. Tovorna žičnica iz Šimnovca do Zelenega robu je bila pokvarjena, ter smo morali material naložiti na rame in ga po blagem pobočju odnesti do naše koče. Med potjo smo morali večkrat počivati in smo ugotovili, da so jame za sedežnico že skoraj skopane. Od Šimnovca do (Zelenega robu bo sedežnica dolga Iil03 m in bo lahko prepeljala 400 turistov na uro. Sedežnica bo predvidoma končana do 27. julija 1964. Potem smo si bežno ogledali turistično-rekre-acijiski center na Jamah. V kamniškem in ljubljanskem naselju je izgrajenih okrog 50 koč, ki lahko sprejmejo pod streho 3000 turistov. Po ogledu naselja oziroma koče smo kmalu pričeli z delom. V soboto in nedeljo dopoldne smo naredili teraso na vzhodni strani koče, v katero smo vgradili preko 6 kubičnih metrov kamenja, prepleskali s firnežem zunanje stene koče in jo tako zaščitili pred vremenskimi ne-prildkami. Prepleskali in polakirali smo skupno ležišče, oblil strop hodnika, drvarnico in položili polivinil v predsobo. Za obiskovalce koče smo napravili drva, da ne bodo v zadregi, ko bodo pripravljali hrano. Pri urejanju zunanjosti in notranjosti koče iso marljivo pomagali vsi udeleženci, za kar jim gre posebno priznanje. V nedeljo ob 12. uri smo končali z delam in se napotili na Malo planino. Ogledali smo si dom PDS Domžale, ki je zelo Okusno opremljen im prostoren. Iz Male planine smo šli preko Gojiške planine, mimo Podkraj-nilka v Črno, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal domov. -n Po končani akciji malo oddiha SIMULTANKA NA VEVČAH VEVČE, MAJA — V počastitev praznika dela 1. maja je šahovski klub ipriredil simultanko, na kateri je igral z nami mojstrski kandidat Ankerst, član prve ekipe ljubljanskega »Novinarja«. Simultanko smo igrali 37. 4. tl. v prostorih restavracije Vevče, Po tri in pol urni igri je mojstrski kandidat Ankerst zlomil odpor vseh naših igralcev in postavil končni rezultat tl :0. Videli smo, da je organizacija našega kluba še vedno nezadostna, saj se je udeležilo simultanke samo 11 članov, gledalcev pa skoraj ni bilo. Ena glavnih ovir pri napredku je pomanjkanje primernega prostora, kjer maj bi se šahisti srečevali pri stalnih treningih. Kot je izjavil tov. Am-kerst, bi bila maša ekipa lahko veliko bolj sposobna, vidi pa se, da nimamo stalnih vaj, ki so nujne za napredek pri tej igri. Največji odpor so mojstrskemu kandidatu nudili: Mešič, Bohorč in Fejzoviski. Če bo ta trojica še napredovala, potem imamo na letošnjih športnih igrah papirni-čairjev možnost, da se uvrstimo vsaj za eno mesto višje. Seveda pa je nujno, da se tudi drugi šahisti pridno pripravljajo na to tradicionalno tekmovanje. M. J. Naša ekipa se je torej dobro odrezala in zasluženo osvojila pokal, ki ga je podelil Občinski sindikalni svet Domžale. PLAVANJE SiliuiiEkr 'j- rT-- Mladi plavalci ŠK »Slavija« so se udeležili prvič, odkar klub obstaja, meddruštvenega mitinga mladincev in pionirjev 19. 4. v Kranju, kjer so po kratkotrajnem 3-mesečnem treningu v ljubljanskem zimskem kopališču pokazali svoje sposobnosti. V konkurenci znanih plavalnih klubov Ljubljana, Ilirija, Tri-glav-Kranj itd. so dosegli nekaj prav lepih rezultatov. iNa 50 m crawl pionirji, se je plasiral Uroš Žižmond na šesto mesto in s tem prišel v širši izbor republiške pionirske reprezentance. Prav tako dobro so se plasirale Zdenka Cerar na 50 m prsno in Miloš Švare na 100 m cranvl za mladince. Tudi drugi niso veliko zaostajali. Naši plavalci so pokazali, da so zelo nadarjeni, manjka jim le treninga, s katerim so šele začeli. Is albuma fotoamaterja Med nebom in zemljo —- na Veliko planino (Foto: Milan Korošec) Kako poteka občinsko sindikalno prvenstvo KOLIČEVO, M A Ji A — Da bi poživili športno življenje med delovnimi organizacijami, je občinski, sindikalni svet Domžale organiziral prvenstvo v viseli športnih panogah, katere so po posameznih delovnih kolektivih gojili doslej bolj množično. Na sam razpis se je prijavilo veliko število udeležencev in prav sedaj smo sredi odločilnih srečanj. Poglejmo sedaj, kako se držijo ekipe, ki zastopajo naš delovni kolektiv. Med šahovskimi ekipami je papirnica po predvidevanjih popolnoma zasluženo osvojila prvo mesto, saj je dosegla 20,5 točke, pred ekipo Melodije s 14 itd. Naša ekipa je nastopila v svoji najmočnejši postavi z Vavpetičem, Laznikom, Soncem, Miličem, Konciljem, Dimcem ter Skokom. 'Torej vse priznanje našim šahi-stom, ki so nam že prinesli prvi pokal. Prav tako je že zaključeno tekmovanje kegljaških ekip, ki je bilo najštevilnejše, saj je nastopilo 15 ekip. Prva tri mesta je tudi tukaj osvojila papirnica in tako dokazala, da ji primata ^v tem športu še dolgo ne bo nihče odvzel. Zanimivo pa je to, da je prvo mesto zasedla druga ekipa v postavi Lukman, Pančur in Voličini. Naša prva ekipa pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom, čeprav zanjo nastopajo trenutno naši najboljši kegljači: Vavpetič, Sonc in Majhenič. Zmagovalci so podrli 1786 kegljev, drugoplasirani pa 17.15. Najboljši rezultat med posamezniki ima Lukman, ki je podrl 620 kegljev. Torej prijetno presenečenje med kegljači, ki so nam prinesli pokal ter še drugo in tretje mesto. Druga .tekmovanja pa še trajajo. Poglejmo dosedanje rezultate. (Naši nogometaši so se v prvem kolu srečali s Sončnico in zmagali z 1:0. Rezultat je re- alen. Favorizirana ekipa papirnice, v kateri je igral tudi nekdanji igralec Olimpije Vavpotič, je igrala zelo slabo zaradi več ali manj slabih priprav in pomanjkanja kondicije. Pred našimi nogometaši so vsekakor še zelo naporna srečanja in to z boljšimi ekipami, kot pa je bila Sončnica in jasno je, da se bodo' morali naši igralci precej bolj potruditi, če bodo hoteli izvleči kolikor toliko soliden rezultat. V streljanju je naša ekipa trenutno na tretjem mestu, za Jaršami in Induplati. Tu je opaziti precejšnjo nestalnost v formi,.saj je razlika med prvim in zadnjim tudi do 60 krogov. Več treniranja in tudi rezultat ne bo izostal. Odbojkarji so trenutno drugi po tem, ko so po zelo slabi igri enih in drugih premagali ekipo Združene kemične s 3:1. Tu je opaziti precejšnje težave z igralci, ki jih je težko dobiti na tekmo. V namiznem tenisu je odigrano precej srečanj in je trenutno v vodstvu ekipa Farmisa, ki je v zadnjem kolu, po zelo lepi in borbeni igri premagala papirnico /s 5:4. To je bilo vsekakor najlepše srečanje, kar smo jih videli, saj so za ekipo Farmisa nastopali tudi znani slovenski igralci, ki imajo svoje mesto med prvo desetorico. Naša ekipa v postavi Vavpetič, Skok in Stražar je že vodila s 4 : 2, v nadaljevanju pa ni bila kos izredno razigranim nasprotnikom. Po višem tem lahko ugotovimo, da smo najboljše rezultate dosegli prav tam, kjer že vseskozi igralci redno in načrtno vadijo. To naj bo vodilo tudi drugjm, ki mislijo, da bodo dobri rezultati prišli sami od sebe, brez vsakršnih treningov in priprav; kar smo že zamudili v prvih kolih ne bomo mogli več popraviti, lahko pa dosežemo več v naslednjih in si tako izboljšamo svoj plasma. Do zaključka, ki bo 10. junija, nas loči še precej dni in še imamo čas. Sam zaključek pa bo v Jaršah na posebni akademiji, kjer bodo nastopili najboljši slovenski športniki, ki nam bodo prav gotovo povedali marsikaj zanimivega, kar nam bo koristilo v nadaljnjem delu. er Litostrojska mladina si je ogledala naš obrat KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE POROČILO O NESREČAH Ali smo s snago zadovoljni? KOLIČEVO, MAJA. Za vzdrževanje higiene in reda pogreSamo v starih tovarnah garderobne prostore. Stranišča in umivailni-ce so bili pri starih gradnjah ipredvideni in so ponekod ustrezni, druge pa so preuredili in sodobno opremili. Garderob v starih tovarnah mi bilo, zato so imeli delavci obešene obleke kar na delovnih mestih. S tem so bili povečini zadovoljni, ker so imeli ■po ikončani iziinenii vse pri roki. Pri dem delavec ni pomislil na škodo, ki je nastajčfla na obleki zaradi praženja in drugih vplivov. V zvezi z napredkom so se garderobne omarice pojavljale v nekaterih podjetjih prej, v drugih ipa kasneje. Postavljali so jih v razne kote v bližino delavnih mest, da niso bile v napoto. Kmalu po namestitvi garderobnih omaric pa je bilo nekaterim »težko« obešati obleko v omaro, ker je bolj priročno, da je obleka kar na delovnem mestu. Vse kar je novo, menijo nekateri, da ni dobro. Sčasoma se na red privadijo tudi tisti delavci, pri katerih je potrebno prepričevanje, če pa ni drugače možno, pa se mora uporabiti beseda »morajo«. Vsaka nova stavba ima določen prostor za garderobo, kjer se delavci preoblečejo v delovne obleke in odhajajo na delovna mesta. To je najidealnejša rešitev, kajti obleka, v kateri je prišel delavec na delo, nima stika z delovnim mestom. Delavci se dobro počutijo in so zadovoljni, ker imajo garderobni prostor v neposredni bližini delovnega mesta. Drugače pa je tam, kjer so garderobni prostori oddaljeni od delovnega mosta, to je v starih Obratih podjetja. Garderobe običajno ni moč graditi v neposredni bližini, ker to prostor ne dovoljuje. Že sama sprememba rodi odpor, oddaljenost pa jo še poglobi. Tudi v tem primeru moramo nekatere delavce prepričevati in jim dokazovati, zakaj je to 'potrebno, da to narekujejo higienaki razlogi itd. Drugi problem je snaga. Po izkušnjah, ki smo jih pridobili v iotih, ni mogoče vzdrževati snage brez sodelovanja souporabi)ikov. Snažilke enkrat dnevno počistijo vse sanitarne prostore in garderobe. Jasno je, da morajo uporabniki sami paziti na čistočo, sicer je nesnaga na dnevnem redu. V nobeni industriji verjetno ni tako težko vzdrževati čistočo kot ravno v papirni. Se iz časov, ko lastniki niso oskrbovali delavcev z brisačami, se je ohranila grda navada, da se delavci po umivanju ali kopanju brišejo s papirjem, kar nam povzroča veliko neprijetnosti. Odtočni kanali se mašijo, po tleh ležijo odpadki papirja, prostor je bolj podoben hlevu, kot umivalnici ali kopalnici. iZato je delavski svet sklenil, da vsak zaposleni delavec prejme po dve brisači, tako da ima eno v pranju, drugo v uporabi. Vsako nadaljnje leto pa prejme po eno brisačo. Delavci v kalorični centrali in reparaturnih delavnicah pa dobe vsako leto po dve brisači. Na podlagi tega je bil sprejet sklep, da se.^r bodoče ne ' sme več uporabljati papir za brisanje po umivanju ali kopanju. Vse je uzakonjeno s pravilniki; -toda na žalost je precej delavcev talko brezvestnih, da so brisače odnesli domov, po končanem umivanju pa se brišejo s papirjem in ga vržejo na tla, tja, ker se trenutno nahajajo. Pri tem si gotovo mislijo, da za snago odgovarjajo snažilke. Ni res tako. Za red in čistočo v podjetju smo odgovorni vsi zaposleni. 'Še marsikaj bi lahko obravnavali pod to temo. Če bo potrebno, bomo obravnavali posameznike ali posamezne oddelke. Želim, da bi napisani članek našel pri delavcih, ki vse premalo pazijo na red in čistočo v podjetju, pravo mesto. HEK VEVČE, MAJA — Obisk naše mladine so litosferojčani vrnili 2l3. aprila. S tovarniškim avtobusom so se pripeljali pred upravno zgradbo, kjer so jih pričakovali člani tovarniškega komiteja. Po krajšem razgovoru smo liiostroj-čane, razdeljene v dve skupini, odpeljali v obrat. Kot običajno smo se najprej ustavili v ibrusilnici lesa, kjer jim je vodič v kratkem razložil zgodovinski razvoj strojne izdelave papirja v Vevčah. Nato so si ogledali proizvodni proces v hrusilnici, pripravi snovi, papirnih strojih in strojni dodelavi. Dolgo -smo se zadržali pri IV. papirnem stroju, ki jih je najbolj zanimal, predvsem so hoteli vedeti, koliko papirja izdela stroj v eni izmeni, kakšne vmste papirja izdeluje, kolikšna je hitrost itd. Zanimiv se jim je zdel oddelek Janezija, zaradi svojevrstnega pogona papirnega stroja, ki je ob svoji zastarelosti menda še edinstven primer daleč naokoli. Po ogledu obrata smo se s športniki Litostroja pomerili v šahu in streljanjo. Po zanimivi igri se je šahovski dvoboj končal z rezultatom 3 : 1 v našo korist. Za našo ekipo so igrali Mešič, Ži-bert, Uršič in iejzovski. Strelski ekipi sta šteli po 4 člane. Streljali smo z zračno puško. Strelska ekipa Litostroja je dosegla il62 krogov (v postavi Ta-ler, Lindič, Horvat in Reb rek). Naši strelci pa so dosegli 239 krogov v postavi Muranovič, Sa-mardič, Kapic, Končar. Upajmo, da bodo doseženi uspehi našim športnikom večja spodbuda za nadaljnje še resnejše treninge. Da se jim oddolžimo za gostoljubje ob priliki našega obiska pri njih, smo jih povabili na skromno okrepčilo. V pogovoru z njimi smo odgovarjali na razna vprašanja s področja dela ZMS, proizvodnje, nadaljnjega razvo- ja podjetja in obrata, vrednosti dosedanjega planiranega izvoza papirja, o problemih zaradi pomanjkanja papirja za domači trg itd. Ob slovesu so nam poklonili več brošur »Skozi tovarno« in knjigo »Korespondenca tov. Kardelja in Kidriča«. Kot smo se dogovorili, se bo mladina obeh podjetij še srečala v pomladanskih mesecih v nekaterih športnih panogah, kar bo nedvomno tudi vplivalo na zbližanje obeh kolektivov. J. M. * SKRB ZA ZDRAVJE DELOVNIH LJUDI JE VAŽNA NALOGA KADROVSKE SLUŽBE VEVČE, MAJA — Ob stalnem spremljanju zdravstvenega stanja članov kolektiva je komisija za HTV in komlisija za žene, invalide in mladino, ob sodelovanju in priporočilu obratne ambulante, izbrala 23 delavcev, ki naj bi šli na preventivno zdravljenje v zanje primerne kraje. Po mnenju zdravnika so prizadeti delavci potrebni okrepljenja bodisi zaradi prestane bolezni ali pa delne oslabelosti pri izvrševanju dolžnosti na delovnem mestu. Upravni odbor podjetja je predlog odobril. Po tem predlogu bodo zavarovanci prebili tri tedne v krajih ob morju ali pa v krajih z višinskim zrakom. Za to dobo bodo izkoristili 1 teden rednega letnega dopusta, dva tedna pa jim ho podjetje nudilo izreden plačan dopust, kar je v skladu s pravilnikom o dopustih. Šestnajst od teh delavcev je že na okrevanju in to dva v dolini Soče, štirinajst pa v Strunjanu. Upajmo, da jim bo okrevanje koristilo in da bo ob povratku njihovo počutje med nami spet odlično. Prišli so v mesecu aprilu 1964: Martina Vrbančič, knjigovodja Jože Zavrl, nanosilec Slavko Jelovčan, nanosilec Marjan Škrjanc, razna pom. dela Janez Moškrič, pom. kolodroba Arif Dervič, pom. kolodroba Nazif Mašinovič, pom. kolodroba Anton Kromar, nakladalec papirja Rudolf Heine, strojnik HC Fužine Alojz Strnad, razna pom. dela Janez Grojzdek, kurjač Ibrahim Osmanagič, nanosilec Stefan Vegi, nanosilec Joža Anžur, pom. kuharice Franc Novak, nanosilec Vladimir Džurič, nainosilec Hilda Holužan, razna pom. dela Viktorija Božič, razna pom. dela Marinka Švare, razna pom. dela Miroslav Vučenovič, nanosilec Jovan Pisanovski, nanosilec Čedo Vidovič, nanosilec Viljem Lipušček, nainosilec Milan Ceglar, nanosilec Franc Pleško, nanosilec Ljubenko Antič, nanosilec Savo Manevski, nanosilec Fejzo Fejzoja, kurjač Odšli v mesecu aprilu 1964: Huse Kapič, na lastno željo Viktor Znoj, odšel na lastno željo Arif Derviš, odšel v poskusni dobi Nazif Mašinovič, odšel v poskusni dobi Vladimir Džurič, odšel v poskusni dobi Franc Urankar, neopravičeno izostal 7 dni Ignac Hribar, neopravičeno izostal 7 dni Rudolf Vodnik, upokojen Poročili so se: Stefan Žižek z Marto Škafar Rodili so se: Ivanu Bogoviču, siin Ivan Muradifu Kapiču, dvojčka, sin Ka-sim in Sead Jožetu Segina in Frančiški, sin Angelci Avsec, hči Marta Izpiti: Ignac Lampe, opravil izpit za kvalificiranega ključavničarja Čestitamo! IZ OBRATA MEDVODE V aprilu so se zaposlili: Mico Stojanovič, razkladalec surovin Meho Dautovič, parni sušilec V aprilu so odšli: Dedo Derviševič, razkladalec surovin, samovoljno, Djulaga Djaferovič, razkladalec surovin, samovoljno Ivan Ponikvar, mlinar pinotana, upokojen Meho Dautovič, parni sušilec, v poizkusni dobi Iz papirnice Količevo V mesecu aprilu so se zaposlili: Justi Rode, tajnica direktorja Petronije Savič, razkladalec surovin Martin Erazem, delavec na holand-cih Ludvik Špan, delavec v KC Alojz Razboršek, delavec na ho-landcih Janez Zabret, čistilec kovinske delavnice V mesecu aprilu so odšli: Jože Lipovšek, traktorist Slavko Gabrovec, pazilec sita Franc Šnajder, delavec v KC Risto Atanasov, razkladalec surovin Polde Stražar, vratar Janez Cerar, 'razkladalec surovin Janez Jere, pomočnik prečnega rezilca in prevajalca KS II Andrej Kogoj, pomočnik mlinarja za zgornjo plast KS II Radovan Bačič, razkladalec surovin Rojstva: Ivani Zavbi se je rodil sin Stanislav. Milanu Misleju se je rodila hčerka Darja. Mirki Zupančič se je rodila hčerka Ruša. Veri Frbežar se je rodila hčerka Irena. Alojzu Drčarju se je rodila hčerka Sonja. Mariji Gregorc se je rodila hčerka Marija. Čestitamo! KOLIČEVO, MAJA — V tem mesecu je bil za naše podjetje usoden stari pregovor, ki pravi, da nesreča nikdar ne počiva. V aprilu so se pripetile naslednje nesreče: TOMAŽ ŠTEMPIHAR, vnašalec v razpuščevalnike, je 4. IV. delal v popoldanski izmeni. V času njegove zaposlitve so se pokvarile strojne napi ave. Na popravilih je delal dežurni ključavničar, kateremu je pomagal tudi omenjeni delavec. Ko je odšel ključavničar v delavnico, je Tomaž sam odvijal vijake, da bi bila okvara hitreje odpravljena. Pri delu mu je palec desne roke stisnilo med dva železa in ga zmečkalo. V bolniškem staležu je bil 23 dni. JANEZ PAVLIC, pazilec sita, se je ponesrečil na poti z dela. Kot vzrok nesreče je navedel slabo in nasuto cesto. Nesreča se je zgodila v Obr-šah, na cesti IV. reda. Ponesrečenca je spodneslo in je padel tako nesrečno, da si je nalomil levo roko v zapestju. Imenovani bi moral upoštevati stanje ceste, po kateri se dnevno vozi na delo in z dela. Andrej CERAR, obratni el ek tri-čar, se je ponesrečil pri raztovarjanju transformatorja. Tovornjak, ki je pripeljal transformator, 'ni mogel zapeljati pod napravljeni oder, ker je bil transformator previsok. Zarnd« tega je njegov sodelavec odstranil vezavni križ odra. Ko je tovornir,k zapeljal na mesto za raztovarjanje, sta Andrej Cerar in njegov sodelavec pozabila pritrditi nazaj vezavni križ odra, zaradi česar je bil le-ta močno oslabljen. Pri dviganju transformatorja oder ni vzdržal in se je podrl. Pri tem je neki predmet udaril Andreja po glavd. K sreči je bila poškodba lažja, kar se je izkazalo kasneje. Tudi na transformatorju ni bilo večje škode, ker je padel z višine na mehka tla. Tudi v tem primeru ugotovimo, da so bili zanemarjeni varnostni ukrepi in da je sreča samo v tem, da ni prišlo do težje nesreče. ANTON RESNIK, pomočnik pri papirnem stroju I je na dan repara-tur imel^ nalogo, da pregleda in namaže ležaje pri stroju in napravah, ki spadajo k stroju. Pri tem delu se je povzpel na mešalnike in mazal ležaje na transmisiji. Ker je bil eden od ležajev izven območja dosega, je stopil na transmisijo in se po njej približal ležaju. Njegov sodelavec Ivan Ravnikar je z drugimi delal pri stroju na popravilih in pri tem ugotovil, da se mora stroj zaradi del nekoliko premakniti naprej. Istočasno z opozorilom je pritisnil na gumb, kar je bilo za Antona Resnika usodno. Padel je približno 4 m globoko in si pri tem zlomil desno roko ter dobil še nekaj drugih poškodb. Tudi tu je prišlo do nesreče zaradi neupoštevanja HTV predpisov. Stroj bi moral staviti v pogon šele potem, ko bi se prepričal, da ne preti nevarnost sodelavcem. Anton Resnik bi moral mazati ležaj z lestve, ne pa plezati po transmisiji. Torej je bila varnostna disciplina kršena dvakrat. Analiza letošnjih nesreč za prvo četrtletje nam pove, da je bilo skupno 17 nesreč pri delu. To je vsekakor rekordna številka. Vzroki nesreč so bili naslednji: — zaradi brezbrižnosti in nepravilnega načina dela 4 nesreče, — zaradi neprevidnosti in nepazljivosti 4 nesreče, — zaradi neupoštevanja navodil in HTV predpisov 4 nesreče, — zaradi opustitve varnostnih ukrepov 1 nesreča, — zaradi objektivnih in nepredvidenih razlogov 4 nesreče. Že iz te preproste analize takoj ugotovimo, kako in zakaj nastajajo nesreče. Varnostni prekrški se vrstijo, predstojniki jih ne prijavljajo, kolektiv jih plačuje. Le 4 nesreče v letošnjem letu so bile res nesreče, vse druge pa so nastafe zaradi površnosti in nepazljivosti pri delu. Vse to nam narekuje, da bomo morali poostriti disciplinske ukrepe, ki jih sedaj ne izpolnjujemo. —hek _IIA$EDEL0_ Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Majda Fras, Milan Korošec, Ljubo Milič. Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Upokojeni so bili MEDVODE, MAJA. — Letos so bili upokojeni dolgoletni člani med v oš k ega kolektiva tovariši Janez Ropret, Anton Oblak in Ivan Srišen. Želimo jim še veliko let v zdravju in zadovoljstvu. ANTON OBLAK IVAN SRŠEN JANEZ ROPRET KOLIČEVO, MAJA — Že v letošnji tretji številki smo poročali, da je odšel v pokoj tovariš Vinko Zabret. Danes objavljamo še en posnetek: v imenu najbližjih sodelavcev mu je izročil šopek rož tov. Rudi