PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- Uri TRST, sreda, 8. avgusta 1945 - Lelo I. štev. 74 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Za uresničevanje islamski! sklepov sestanek voditeljev velesil *bkz Britanije, Sovjetske zveze * Mmienih, držav Amerike po po-'*** Nemčije je končam, Marne n konferenoe je bil, da ee *>nagi («, popolnem zlomu, nem-imperializma zagotovi tra-*» pravičen mir, ki bo obvaro-** bodoča pokolenja pred strah o-vojne. »vet je z nestrpnostjo zašle-T*®! delo konferenoe in pričako-jeneya izida. Z zaupanjem so * konferenci svobodoljubni na-dočim so protiljudski upali, da na konferenci JU bo prišlo do sporazuma. Kakor ^ * * Sasu vojne prizadevali, da '‘♦tvorili med zavezniki nezavu *n osredotočili vse svoje na-* v to, da bi prišlo med njimi JJ* medsebojnih vojaških ak-*bfravtako so hoteli pokazati to ~?*f*renco kot polno nasprotujo-hi jih ni mogoče pre- Iti je tik pred konfe-*• močno dvigala glavo, je dobila dva močna udarca; odločitvijo angleškega na-JJJ**Pr< volitvah, e katero je od-delovanje vseh temnih sil J?utrdil zasipanje in med narodi pod vodstvom **°vjetako-ameriške zveze. to, * uspešnim in plodonosntm za-^ kom konferenoe v Potsdamu, ^ . *° zmagala napredne sile, se .. * večji meri poglobilo prija- **t sodelovanje med veliki- ki, kar predstavlja zago-^JJ** pravičnega miru med na- _50V«reno3 nalaga svetu zuna-lla^ fbthistrov petih velesil doli-^ ' še napravijo načrt za mirov-^°lk>dbe z dr&apami, ki so zgu-t. j. z Italijo, Romu-^CHtrijo, Madžarsko in Fio-rodo^ predložijo Združenim na-predlagajo ureditev ožeto z* vprašanj, ki so nastala . tfuoku vojne v Bvrapi. sklep konference jo ls-vseh ostankov fasi-režima v Nemčiji. Uničena hiti fašistična stranka z vse-t^^trnznicami in odbran jena sto-možnost kakršnegakoli mili-fašistične delavnosti to ■j^jsnlde. Prav tako se morajo J**4 'riti fo&aUcni zakoni. i^^eni sklepi Potsdamske kon- ^ »e nam zdijo prav pose b- K *5? JWT*’11 v tem delu Evrope, v *n Trstu. Fašizem, ki je štradi popuščanja, zavlače-**šHfce in nedoslednega so-W,Ja*tst»o ponovno v senci za-\ bi °U kazati svoje strupeno zebe, . Wl0rol Mti ne samo format-rived tudi dejansko odstra-lnjj^ Nemčiji so odstranjeni vsi bv/*1* zakoni. Toda v Trstu in ** „°^tt Pod zavezniško zasedbo it^bi fašistični zakoni iz leta C, >kli*bt>orimo o uničenju fašizma » njegovo delavnostjo *» t»*J?®®‘ bi »e je skrival doslej pod btinkami, ob ugodnih po-javno nastopil z svojim JSSld9iom- Si j '*°ija epodružnioz fašizma **hi0 * Prav posebOn pomen. Niso ,tkgh^*^°družnioe» p Nemčiji, te ** »oj**1*0** opašimo tudi drugod k^ni0-*^0*4 Tr0t do Vottkamo, ^ *® "^Movarja Francov re- Nk kovska 'Pravda* ne oz-' prq'*ttiban'tki politike zaman, kS ti^ ^ *• nadalje izpodko-% ^ ngled, ki je že itak tako n * hu?dX P^F^tljtbega razmsr-2% 2U*ri«vskimi mogotci. Naj-0m(fna te zgodovinske . lu* *" Pr^buje od zavez-š Šmn *° * evojo prisotnostjo, o^'ne>„ 0 V ,81*. U”leM’ *» ljudstvo v V*® h« ? eno *» Ma 1918. V* #«»;, V9<, tdvajati z laini- Po te! treba ie rdfimcti, da K ^*ud<>tvu^'yn*a‘ ** bodo ter*. C bg,r najosnoitnejše pravioe. tržaško in primorsko ♦Cjtbaip n° ljudstvo neprestano ’n£w Po,,!!0 dane» zgodovinski imjrln'abe konference; u-S vT1*1 ** hjfi-ovih spo-***ltev fašističnih za- Na ta način je na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju prvi kongres Narodne fronte Jugoslavije e-noglasno spreleje 32 temeljnih programskih načel Narodne fronte Jugoslavije, od katerih danes prinašamo prvih 14: 1. Državna celota in neodvisnost Jugoslavije Kot veren tolmač skupnih interesov ta najglobljih občutkov naših narodov postavlja Narodna fronta na prvo mesto mod svojimi temeljnimi! načeli ohranitev državne celote in neodvisnosti demokratične federativne Jugoslavija Boj za popolno združitev vseh naših narodov, tudi onih, ki so bili do sedaj razdeljeni in pod oblastjo tujih imperialistov izpostavljeni brezobzirnemu narodnemu zatiranju, j« delo vseh narodov Jugoslavija S. Bratstvo in enotnost naših narodov Bratstvo in enotnost narodov Ju-slavij« je svetinja, proti kateri »e nihče ne »me pregrešiti, pridobitev, ki jo mora varovati in braniti vsak rodoljub, prav posebno pa še pristaš Narodne fronta. Obsega vse naše enakopravne narode brez ozira na pleme in vero, brez ozira na to, ali žirve kot ceHne ali kot man jšine v mejah demokratične federativne Jugoslavije. Narodna fronta e bo borila proti vsakemu poskusu, da bi se oživel katerikoli šovinizem, hegemonistična ali separatistična težn ja, da bi se podpihovala narodna, verska ali plemenska Baranja. S. Popolnoma enakopravnost narodov v demokratični federativni Jugoslaviji Narodna fronta je prepričana, da bi bila enotnost in bratstvo naših narodov nemogoča brez njihovo popoln« ta resnične enakopravnosti, ki se izraža v federativni ureditvi državne skupnosti narodov Jugoslavije, ki je bila določena na drugem zasedanju AVNOJ-a. Zato s» bo Narodna fronta tudi nadalje vztrajno to dosledno borila za o-hranitev ta nadaljnji razvoj narodov Jugoslavije kot temelja novega državnega reda. 4. Južnoslovansko bratstvo in balkanska solidarnost Narodna fronta Jugoslavije smatra za svojo dolžnost, da varuje to vedno bolj krepi bratstvo in enotnost južnih Slovanov, toda tudi, de goji to nadalje razvija prijateljstvo ta solidarnost med balkanskimi narod*. To bo obenem velik doprinos k miru n« Balkanu in temelj svobodne to srečnejše bodočnosti južnoBlovanekih to vseh balkanskih narodovi 5. Bratska zveza, sodelovanje in vzajemna pomoč z ZSSR Narodna fronta js prepričana, da bomo mogli svojo neodvisnost in vse ostale pridobitve našega narodno osvobodilnega boja najbolje ohraniti to da se bomo najbolj gotovo izognili novi nevarnosti imperialističnih osvojitev, dokler bomo bratsko povezani z veliko Sovjetsko zvezo to dokler se bomo naslanjali na njeno resnično prijateljstvo to nesebično pomoč, 6. Slovanska solidarnost In so- delovanje Narodna fronta bo delala za bratsko in čim tesnejše sodelovanje * vsemi slovanskimi narodi, da bi ne ta način zagotovili svojo neodvisnost in svcflodml notranji razvoj ta uetvarin neaavzemljlv branik prot* novim osvajalnim vojnam ta da bi dali svoj de* pri zgraditvi svetovne kulture. 7. Prijateljstvo z ddjubnimi vsemi svobo-neirodi Narodna fronta Jugoslavije bo delala, da se stalno poglablja prijateljska povezanost naših narodov s vsem* svobodoljubnimi narodi, v prvi vrsti z našimi zavezniki iz te vojne: Anglijo, Združenimi ameriškimi državam* to Francijo, da bi se zagotovi* mir, uniči*« fašistične ta protidemokratične klice ta uresničilo medsebojno gospodarsko ta kulturno sodelovanje. 8. Mir med narodi Narodna fronta se bojuje za o-krepifcev miru med narod*, zato bo podpirala vsako solato vanje Jugoslavije v organizaciji Združenih na. rodov ta pri. vseh mednarodnih akcijah to organizacijah za mir. Podpirala bo vsak ukrep ki bo stremel za okrepitvijo naše jugoslovanske vojsk« kot čtaitelja mir« na svetu. 9. Boj proti fašizmu in reakciji Narodna fronta se zavzema za popolno uničenje estamkov fašizma ln njegovih reakcionarnih tovorov v naši deželi to po celem svetu, za neusmiljeno kaznovanje vseh fašističnih vojnih zločincev, za krepko sodelovanje svobodoljubnih si* selega človeštva pri tej veBiki nalogi. Od njene izvršitve odvisi bodočnost človeštva, kulture ta napredka. 10. Ljudska oblast Navdana fronta stoji krepko Jn neomajno pri Obrambi demokratične ljudske Oblast*, temeljne pridobitve narodno osvobodilnega boja, največjega ploda zmage temeijr.ih ljudskih množic, ker ve, da Je tok-šna Oblast močno orožje ljudstva pri njegovem boju za lepšo bodoč, nost, za erečo to blaginjo delovnih množic, 11. Republikanska o/blika vladavine Narodna fronta smatra da se ne da združiti Ohranitev bratstva to enotnosti naših narodov, federativna ureditev države ta resnična demokracija v Jugoslaviji z monarhistično obliko vladavine, to »e bo zato bojevala da bo pri svobodnih volitvah v ustavotvomo skupščino dal narod svoj glas za republikansko obliko Vladavine, ker ja to edi- nil glas, ki odgovarja interesom vseh naših narodov. 12. Demokratične pravioe ljudstva Narodna fronta smatra, da Je v novi demokratični federativni Jugo. kLairiji treba zagotoviti ljudstvu majpopotoejše demokratske pravica: Svobodo vesti ta vere, svobodo zborovanj to dogovarjanj, svobodo združevanja, svobodo tiska. Vse volitve s« morajo vršiti z neposredno, tajno to enako pravico glasovanja. Sovražnikom dermokracitiS, ld so se umazal* s sodelovanjem z okupatorjem, Je treba odvzeti demokratične pravice. 13. Sila in materijahia sredstva demokracije Narodna fronte, smotra, da Je za okrepitev to nadaljnjo izgraditev demokratičnega roda treba, ne samo razvijati demokratične oblik«, temveč tudi bo, da matorijolna sredstva oblasti š« naprej ostanejo v rokah delavnih slojev. To je prav za prav bistvo demokratičnega preobrata, k* je izšel ta ljudske vstaje. 14. Narodna fronta in ljndaka oblast v demokratični federativni Jugoslaviji Narodna fronte »metra, da more v današnjih časih nova demokratična federativna Jugoslavija izgraditi samo pod političnim vodstvom naprednih demokratfcrefti »Sl, zastopanih v protifašističnih pričetku boja z okupatorjem sklenita. sporazum s četniki. Obtožuje vsakega člana takozvanega osrednjega odbora, potem drugo skupino obtožencev, ki so vršili zločinstva, požige, preganjanja, itd., nato prehaja na takozvano beograjsko skupino, ki je vršila vohunske akcije. Tržavnd tožilec zaključuje z besedami: Tovariši sodniki, v imenu vseh naših narodov V smislu čl. 13, 14 in 15 v zvezi s členom 16 uredbe vojnega sodišča, zahtevam, da sodišče, Višje vojno sodi-&6e, kaznuje on« obtožence, ki so kot »luge okupatorja vršili zločinstva, dokazana na tej razpravi, one obtožence, ki so kot sluge o-kupatorja navajali na zločine in pomagali pri izvrševanju zločinov, za sovražnikove vohune to strahovale«, ki sede na zatožni klopi, zahtevam najstroijo kazen, smrtno kazen. Zahtevam, da ostale obtožene«, ki »o pomagali okupatorjevim slugam, ki so pomagali teroristom in vohunom, sodišče kaznuje strogo to pravično po zakonu, vsakega tako, kot je zaslužil. Novo orožje in japonski odpor Velika rušilna moč nove atomske bombe Y duhu potsdamskih sklepov Britanski zasedb, predel, 7. - Maršal Montgomery Je sinoči preko radia naslovil na prebivalstvo britanskega zasedbenega predela proglas v duhu potdamskih sklepov. Proglas ponavlja načela političnih pogodb Nemčije v začetni dobi nadzorstva, ki so jih določili v potdamskih dogovorih. Proglas naznanja nemškemu narodu, da če se bo držal načel, bo vsakemu dana svoboda, da si uredi svoj način življenja, toda opominja, da bo prihodnja zima zelo trda. Enak proglas je naslovil general Eisanhower na prebivalstvo ameriškega zasedbenega predela. New Tork, 7. VZN. — Vse novice o velikih napadih na Japonsko, s kateri mi skusajo dim prej streti japonski odpor, niso nič v primeri a a£nsacianalnim poročilom o uporabi smrtonosnega orožja, kakršnega dosedaj še »vet ni poznal. Učinek atomskih bomb je tak, da se skoraj ne more verjeti, da bi se Japonska še nadalje upirata predaji. Posadke, ki so se vrnile po zadnjih velikih napadih, so poročate, da so ogromni požari uničili industrijska središča Maebashi, Nteht-nomija, Mikage, Imabari ta Sage, ki so raztresena po štirih glavnih otokih japonskega oeeml ja. Generalni poročnik Nathan T. Tvvintog, ki je prevzel poveljstvo nad dvajseto letalsko skupino, ki Je sestavljena is -letečih velefrd-njav, je pojasnil v ponedeJJskt izjavi, da Je naloga letalske edinlce, kt je pod njegovim poveljstvom, uničiti brez nadaljnjega drugo za Upi Spancev v Franci]! Pariz 7. Reuter. — Val optimizma je objel španske begunske kroge v Franciji. Po sedmih do devetih letih izgnanstva jih več »to organizacijah, v političnih strankah j tl^t z zaupanjem pričakuje, da »e ta skupinah, ki sestavljajo fronto, j jjodo mogli kmalu vrniti v Španijo. ob najaktivnejši ljudskih množic. udeležbi samih Makedonski narod stoji kot en mož ob Jugoslovanskih narodih Beograd, 7, Tanjug. — Podpredsednik AVNOJ-a to predsednik Makedonske Narodne fronte Je na kongresu ENOF Jugoslavije v svojem pozdravu med drugim dejal: M«d domovi neko vojno Je bil nas narod v prvih vrstah proti okupa- j tbrju ta njegovim domačim slugam to se boril za osvoboditev Makedonije in ostalih federalnih enot Jugoslavije. Po drugem zasedanju AVNOJ-a in potem po prvem zasedanju ASNOM-a se je makedonski narod kot en som mož vrgel v boj »kupno z drugimi narodi Jugosla- vije proti okupatorju in njegovimi pomagačem za svojo svobodo in za svobodo vse Jugoslavije. V času tega boja je bila ustvarjena Osvobodilna fronta Makedonije. V času vojne »o odbori fronte preskrbo-| vali borce 7. orožjem to z vsem drugim, kar je bilo potrebno. Po oevo- taka politika, ki je bite. rezultat zločinskega sporazuma za izmenjavo prebivalstva med grško ta bolgarsko vlado, pregnala več kot 26 tisoč Makedoncev In Slovanov iz Egejsk* Makedonije. Danes nadaljujejo » to politiko, samo v še povečanem obsegu ta z namenom, da se preostali del Makedoncev v teh bodltvi Jugoslavije je postala fronta še večja in pomembnejša. Naša krajih popolnoma uniči, fronte j« podvzela vrsto akedj za ! aahtevam0i da 3e ^^mejo od-pomoč vojski Fronte je, priredila ] ukt.epd, da bi za I tudi enotno akcijo za pomoč kmetovalcem pri setvi in žetvi. Organizirala je popravilo mostov, železniških postaj, porušenih vasi, itd. J Zločinsko delo v Grčiji se mora končati V nadaljevanju svojega govora se je dotaknil minister Dimitar Vlaha preganjanja Makedoncev in Slovanov v Grčiji. Tovariš minister je dejal: «V zadnjem času Je fronte priredita široko akcijo za pomoč prizadetim bratom to sestram, ki so »bežali iz Egejske Makedonije. Tem žrtvam grških monarho-fae let o v Zervasa in drugih Js nudil nos na- rod v obilni meri svojo podporo to sprejel v bratski objem z odprtimi rokami v»e begunce. Več kot 20.000 Makedoncev Je zbežalo pred zločinskimi rokam* iz Egejske Makedonije, enako število se Je rešilo v gor* ta gozdove. V imenu makedonskega naroda najodločneje protestiram proti taki teroristični politiki grške vlade, ki ima namen uničiti ves narod. Pred 20 leti je vselej preprečil* ta končali to zločinsko delovanj« grške vlade. Pri tem ne smemo pozabiti, da Je ravno te del makedonskega življa sodeloval najaktivneje v vstaji lete 1603. m da je sedaj v domovinski vojni 16.000 Makedoncev-borcev sodelovalo skupno s grškim narodom v boju prot* okupatorju ta njegovim domačim izdajalcem. Mi pozdravljamo pobudo za ustanovitev enoto« narodno osvobodilne fronte Jugoslavije. Zato J« potrebna skupna organizacija ta vod-trebna »kupna organizacija to vodstvo, kar bo pripomoglo, da uspešno zaključimo boj za uničenje ostankov fašizma, za razbitje reakcije, kor bo utrdilo našo narodno oblast ta pomagalo k čimprejšnji obnovi noše države. Volilna zmaga laburistične stranke v Britaniji je dala to vzpodbudo upanju španskih republikancev. Pričakujejo, da bo bivši ministrski predsednik Negrin v kratkem prišel ta Meksika v Francijo, da bi se pripravil na odločilen razvoj v Španiji. Španska komunistična partija Je prenesla svoj glavni stan iz Pariza v Toulouse, «na pot* v Madrid*, kakor se je izrazil eden njenih vodi teij«v. Zveza Spancev bivajočih v Franciji, ki obsega veliko število beguncev na restrankarski osnovi, je imela danes posebno Zborovanje, da bi razpravljata o načrtih za bližnjo bodočnost v prepričanju, da Francov režim ne bo več traja do konca leta. V Franciji kakor tudi v begunskih krogih prevladuje mnenje, da po potsdamskih odločitvah Francova usoda odvisi v glavnem od tega, kaj bo storila britanska vlada. Vil,AWWAV.WA%WV V.V^,AWWiW.VVWiiWAW»WlWAW>,«VAlAW> Proces proti izdajalcem v Beogradu Javni tožilec je v zaključnem govoru nazorno prikazal sramotno delo obtožencev Beograd, 7. Tanjug. — N* sobotni razpravi pred Višjim vojnim sodiščem je govoril javni tožilec Sr- l Javni tožile« navaja dokaze o za- konov in postavitev vojnih zločincev pred sodišča. Tukajšnje ljudstvo upa in pričakuje, da se bodo ti sklepi reiiU * pospešenim tempom, To upanje prazno, kajti potsdamski sklepi so fašizmu popolnoma UrpodnesU tla Pod nogami. Zato ni brez pomena ugotovitev londonskega Hsta «ZX»*iy tVorkerjaz; zUpanja potolčenih nemških nacistov in reakcionarjev vseh narodov so popolnoma ani-oenaa bije, podpolkovnik Miloš Minic, delovanju Draže Mihojlovlča z Med drugim je dejal: | Ntmci ln Italijani, o skupni akciji »Tovariši sodniki! Pred vami sto- četnikov, Nemcev ta Nedičevcev, ji 26 obtožencev, članov izdajalske 4» b* uničili partizanske sile, o od-organizacije Draže Mihailoviča.! hodu Drai« Mihajlovlča v Črno go-pred vam* ze je \ času javne raz-1 «>. W»r podpirajo ta plačujejo nj«-prave kot v filmu razvijata zgo- £°ve četnike Italijan*, dovina nadčloveškega in krvavega i ^eta 1#*3- ih 1644. je postalo so-boja naših narodov proti fOsistič- delovanJ« Mihajlovlča z o- nim zabavljalccm in razsvetila pod-1 kupatorji še trdnejše m v tem ča-lo. Izdajalsko vlogo Draže Mithaj- j “ loviča ta vse njegove organizacij«, j Ta organizacija, na čelu z Dražo činski značaj organizacije Draže Mihajlovlča. Zločini so bili tako strešni ln številni, da je morata Človeka zapustiti pamet ob spoznanju, do kakšne mere je v zločine zabredla organizacija Draže Mihaj-loviča, do kakšne mere se je iero-Ta javna razprava Je pokazala, j dlla ta se lotila od svojega tastne- MlhaJlovičem, je med v»o 4 letno narodno osvobodilno vojno neprenehoma stela ob strani nemškega okupatorja. da so s« v izdajalskem fašističnem ■vetu našli poleg nemškega fašističnega okupatorja Draža' MihaJ> lovič, Nodič ta Ljotlč, dalj« skoraj vat častniki bivša Jugoslovanske vojske, ki niso sodelovali v narodno osvobodilnem gibanju, večina ga naroda. 1945, leta je s pomočjo nemškega okupatorja postala zveza Draža - Nedič - LjoUč - Nemci še trdnejša. Ko so se skupno znašli v strašnem položaju, ko »o znosil pred neizbežnim propadom, so začeli iz- jugoalovansk« emigracije v lno- vojati zločinske načrte Gesto pa. zematvu, d«l vodstva Mvših politič-! Na podlagi dokaznega materiala nih strank, ki j« pristopil k temu navaja javni tožilec sestavljanje gibanju ln mu nudil polno pomoč strahovalnih tolp v Nemčiji, kamor ln podporo pri njegovem izdajal- jih pošilja Draža, da bi nato v naši sksm delovanju. [državi organtairale vohunsko — di- verzantsko — strahovatao delovanj«. Nemoem pošilja poročita o spopadih med bolgarskimi ta sovjetskimi četami ta z vsem* sredstvi poizkuša, da bi prišlo do vojne med Anglijo in Ameriko na oni strani in ZSSR na drugi strani. Gašparovič j« izjavil, da js dobil navodila, naj hodi v angleški uniformi, naj nosi znak«, naj vrši diverzantsko delovanje ta organizira vohunstvo. Iz Beograda pošiljajo lainji-va poročila, Gašparovič pošilja poročita gestapovcu Mandelu. Ako po vseh ugotovitvah proučimo delo vseh 25 obtožencev in njihovo odgovornost za krivdo, potem postan« oči vidno, koko težki »o zločini, ki »o jih Izvršili ta ki so ugotovljeni, ln kako velika Je njihova odgovornost. Izdajstvo nad lastnim narodom Tožilec poudarja, da so s svojim delovanjem vršili izdajstvo nad svojim narodom, ker »o preslepili številne naš« ljudi in del svetovne javnosti ta omogočili, da j« gibanje Draže Mihajlovlča naletelo na podporo v inozemstvu, pri nekaterih fašističnih, profašističnih ta r«-akedomamih elementih. Potem navaja javni tožilec breo-uspešns poizkuse narodno osvobodita« vojsk« maršala Tita, da bi v Življenje pod strahotnimi pogoji Berlin, 7. Taes. — 6 Avgusta j« berlinski list »Deutsche Volkazei-tung* prinesel uvodni članek pod naslovom: Dejstva o glavnih zločincih. . Članek ugotavlja, da je Himmler organiziral posebna koncentracijska taborišča v poljski vos* Mono-vič, ki so dobavljata delavce za tovarne »I. G. Farbemtaduetrie*. U-jetndkl so živel* pod strahotnimi pogoj*. List piše: Nemški preddevalci ta starejši delavci so se z redkimi izjemam* izkazali kot kruti krvniki. HitlerJevoi so v to taborišče pripenjali ljudi različnih narodnosti. Leta 1844 j« bilo v tem taborišču in v sosednjih taboriščih 46.000 ujetnikov. drugim vsa vojaška središča, ki omogočajo Japonski nadaljevanje vojne. Predsednik Truman je podal v Wa»h*ngtonu izjavo, v kateri je prvikrat omenil atomsko bombo, katere rušilna moč je 2000 krat večja od ruSllne moči 11 tonske britanske bombe. V svojem senzacionalnem poročilu o uporab* to tethnlčni dovr-šenoeti atomske bomb« je Truman Izjavil, da bodo sledili letalskemu napadu na Japonsko siloviti napadi sil na kopnem ta na morju kakršnih svat še n* videl. Japonska je že soma občutita ^posebnost ta silovitost, s katero se napadalci bojujejo. Wa*hlngton, 7. VZN. — Ameriški vojni minister j« včeraj javil, da Je ozemlje, na katero j« padla prva atomska bombo, pokrit neprodUran oblak prahu ln dima, ki Je onemogočil proučiti nastalo škodo. ^^vv%vvw.%wwwvyvwwwwwwwvww|ywvib IZ SOVJETSKE ZVEZE Izredni uspehi sovjetskega konstrukterja Moskva, 7. Tass. — Im« »Jak* je znano ne samo sovjetskemu ljudstvu, ampak mnogim inozem-cem. To Je skrajšano im» lovskih letal, ki jih Je ustvaril odlični sovjetski konstruktor, junak socialističnega deta, generalni poročnik strojne letalske službe Aleksander Jakovljev. Izkazalo se Je, da Nemci niso mogli uspeti prot* Jakov-ljevim lovskim letalom z nobenim svojim letalom- Ruski letalci na »Jakih* so uničil* na tisoč« fašističnih bombnikov to lovcev. Junak Sovjetske zveze, kapetan Sjnatjev Je izrazil svoje in svojih tovarišev mnenje z besedami: »Jake ljubimo predvsem zaradi njihove velike hitrosti, majhne teže, preprostosti nadziranja ta zato, ker Je z n/mi lahko ravnati.« Med vojno »o mnogi sloviti sovjetski piloti-lovci letali na Jakovljevih letalih. Pilote Jakov Aleksej Aleljuhtn, ki J* bil dvakrat počaščen z naslovom junaka Sovjetske zveze, ta Peter Pokriiev ste sestrelita več ducatov fašističnih letal. Francoski letalci polka Normandie so se u-spešno borili na sovjetako-nemšTO fronti v Jakovljevih letalih. Sovjetsko ljudstvo je že pred vojno poznalo Aleksandra Jakovi jeva kot konstrukterja odličnih športnih letal. Lete 1837. Je Imelo sovjetsko letalstvo 20 raznih modelov leta*, ki jih je ustvaril Jakovljev. Ta mož, ki še nima 40 let, je namestnik ljudskega komisarja za letalsko industrijo, glavni konstrukte:' ene najboljsil sovjetskih letalskih tvonnic, doktor tehničnih ved to dopisni član Akademije znanosti ZSSR. Trikrat je bil odlikovan s Stalinovo nagrado za izredne u-spehe v konstruiranju novih tipov bojnih leta*. Lete 1927. jta Jakovljev, ki je bil italijanski velaposlanlk na Poljskam London, 7. Reuter. — Imenovanje Evgenia Reale sa italijanskega veleposlanika prt poljski vladi je bita poluradno potrjena, potem ko j« prišlo iz Varšave sporočilo, da se s to postavitvijo soglaša. Reale Je bil vodilni komunist v južni Italiji v trenutku, ko se j« izvršilo pivo zavezniško izkrcanj«. Kasneje je bil eden glavnih To-gtiattijevih pomočnikov. Star je 41 let to p« neapeljski doktor medicine ter Je prestal 7 let v Mussolinl-jvih Ječah, fri pa kot politični jetnik v vlchyjski Franciji. Kot podtajnik sa zunanje zadeve v prejšnji to sedanji vladi uživa ugled. Amnestija na Poljskem Varšava, 7. Tass. — V zvezi z odločbo 8. »»sedanja Poljskega narodnega sveta Je »preje* ministrski svet zakon o amnestiji, da počasti obletnico, odkar »e je sestavi* Poljski odbor narodne osvoboditve, in sestavo vlade narodne edinosti. Amnestija se nanaša na zločince in na popmagač« zJočincev glede dejanj, ki so Jih isvršlll pred 22. Julijem 1646. ta k* spadajo pred vojaška in javna sodišča, kakor predpisuj« zakon o obrambi države, tor tudi na on«, k* so prekrsti* določeno finančne predpise. Po zakonu n« spadajo pod amnestijo določene vrste zločincev, katerih delavnost je teta posebno škodljiva sa državo. takrat še neznan mehanik na vsi- bališču letalske akademije 2ukov. skega, konstruira* lahko letalo, k* j« brez prestanka poletelo od Moskve do Črnega morja. V tistem času je bil to rekord za daljavo in trajanje poleta. Nekaj lot kasneje je Aleksander Jakovljev postal Inženir. Najprej s« Je lotiH konstruiranja šoteldh ta prvih sovjetskih športnih letal. Vsak pilot-lovec j« napravil mnogo ducatov poletov v Jakovljevom vež ha ln cm lovskem letalu. Junak Sovjetska zveze Valentina Grlzedubova ta drugi sovjetski letalci so postavili v njegovih letalih mnogo svetovnih rekordov v hitrosti te trajanju poleta. Sovjetska dežela pozna JaJrov-ljeya tudi kot konstrukterja šted-ljlvlh to udobnih potniških letal. Zdaj deta Jakovljev na novih tipih modemih lete*. Vzpostavitev diplomatskih odnosajev mod SZ mRumunijo London. 7. VZN. — Rod* jeka oddaja iz Bukarešte Je sinoči Javila, da Je Sovjetska zveza obvestita, romunsko vlado o vzpoatevltv* diplomatskih zveš med Sovjetsko zvezo ta Rumunijo, Rumunaki min Istrski predsednik Groza je bil po nekem sovjetskem funkcionarju obveščen, da »e j« sovjetska vlada odločita vzpostaviti diplomatske zveze z romunsko vlado z ozirom na to, ker Je pristala na vojno proti Nemčiji 23. avguste preteklega lete ta s tem ispotaila svoje obveze. Reuter nadaljuje, da neko prejšnje obavestllo finske radijske oddajne postaje naznanja, da bo sovjetska zveza vzpostavila diplomatske zveze tudi s Finsko. Kongres Antifašistične s , ■ __ • i kriča Slovenije je prebivalstvu obeh Jr OStOJ na V GIDI tako hudo prizadetih krajev že v Komaj so potihnili topovi in ko- znatni meri priskočil na pomoč, maj so bili pogašeni požari naših j Q|j{jAR domov že je narod svoboden in ---------------------- prost okovov pristopil k obnovi. I Dne 3. t. m. 90 sklicale odbornice Tudii Postojna je zivjhala rokave. Iz dveh vzrokov: morala pe po- nega ljudstva. To je danes naj®0^ nejše orožje enotnosti d«k**f ljudstva. Mi ne bomo pozabili, da je P1^ stavnik tržaške katoliške deme®*' cije na kongresu v Rimu sledeče: « Krščanska demokridi* »Julijske krajine* (Primorje! ^ prevzela iniciativo za ustanov**' baflj* italijanskega sind kalnega g> naslanjajoč se na OGIL (Coni**' raziono generale i talkina del 1*”’’ ro).» Obdolžili so naše Enotne dikate, da se naslanjajo na P0^ ko komunistične stranke, kar 5* ni res. Zdaj izjavlja predeteV** krščanske demokracije javnO) • Sindacato Giuliano ni nič drnS*^ kot njihova ustanova, s kateri lažnjivega obrekovanja v škodo E- j radi ščitili politične interese. ^ notnih sindikatov delavcev in na- i ščanske in verjetno še kake ^ P ve; Ho te Li tif ik tel l°l kasneje. j in pri tem svojem delu uživa pod V okraju so tudi tri apnenice, in poro svoje oblasti in svoje vojske, hladno vreme in burjo bo nujno po- ! Oboje je ta kora koc gotovo in 15. VWWWW.WfWV V.VV.V vwiwvwyww.wvus trsbno da se merodajni krogi z vso I 19‘ «siwta t. 1. bomo imeli pr - 1 , ... t . raKo. ! liko nrisestvovati resnostjo lotijo vprašanja o doba »Primorski dnevnik” v Kanalu prepovedan vi premoga, če ne, bodo Tržačani, predvsem pa otroci, trpeli mraz. 31. tja v dopoldanskih urah je nile so vse pisarniške potrebščine, prišit zavezniška vojaška policija na stačž Okrajnega izvršnega odbora 1 Kanal in zahtevala izpraznitev prostorov v hotelu pri «Križniku*, kjer so nastanjeni okrajni aktivisti. Ko je predsednik Izvršnega odbora zahteval pojasnila, so mu odgovorili, da ne dajajo pojasnil in da se bodo morali izseliti vsi stanovalci do večera, sicer jih bodo vrgli skozi okna. Na zahtevo po pisalni stroj, vsa osebna last posa- Opozorlo Opozarjamo na današnjo uro v radiu, ko bo Tržaška dramska gku-«Vdovo «Postojnskim dnevom*, združenimi s slovesno otvoritvijo Postojnske jame. V ja- | AF2 sejo, na kateri so izvolile za svojo novo sekretarko iz svoje srede najboljšo tovarišico, vdovo Černe Olgo. V novo izvoljeno sekretarko imajo popolno zaupanje. Mladina in pionirji so priskočili na pom oč vaščinom, ki 30 pričeli ob- navljati pamšene in požgane do- mešč-encev. Nikdar nismo zanikali, da Enotni sindikat ni izvor slovenskih delovnih množic. Poudarjali smo vedno, da je podlaga in temeljno načelo delovanja našega sindikata v tem, da z vsemi močmi podpira italijansko-slovensko bratstvo, ki ni samo slučajno, ampak sloni na zgodovinskih temeljih dveh narodnosti v Primorju. Ne smemo pozabiti, da je ravno Sindacato Gduliano dobrodošel tržaškim reakcionarnim elementom ter se je vedno skliceval in se še sklicuje na italljanstvo Trsi a in na pristni italijanski izvor njihovega sindikata. Ni čuda, da je ta sindikat dobil o-poro ravno pri tistih elementih in stranke. move. V »pmtojem Lukovcu so za- skupinah, ki so bHi nekdaj ireden- meznikov z oblekami in perilom ; pina vprizorila Golarjevo vred. Ostal je samo en moški suk-; Roš! in ko*, komedijo v treh deja-njič, popolnoma prazen. Tudi pre-; njih. Oddaja se vrsi danes od 20.30-dali iz omar in miznic so bili od- 22 ure. neseni. Ljudje v Kanalu nikakor ne morejo razumeti tega postopanja zavezniške vojaške policije. Dopisnik: Litfco P. S. Kakor smo izvedeli so po- drugih odgovarjajočih stanovanjih^®^ ^p^aTejanS to n^Tufe ! g'Cd“ Pr3%r niml do ramen s slovensko krvjo., Bl ko prinesle borcem odreda j# na Krasu 300 kg sadja tora*‘ po dva litra vina ta en hleb čega kruha. te1 Poleg tega so napovedale ^ dnevno tekmovanje v vasi že pod geslom: »Vse za o^° nico*. Da ima vojaška ba®*V Gorici vedno sveže sadje z» ^ f ce in Invalide, j« bo prediv9®91 sluga skrbnih briških dekl®4-^ k Po vsem tem je naravno, y ljudstvo, zlasti mladina, n* „ 1 kem koraku zaničuje skfh®*'* dezerterja, ki zaradi tega več obstanka v Brdih. Evo primer zadnjih dn*: polže so prepeljali starega na, domačina, ki je padel ®\g|l renjakem. Mladinke celega -» so spletle vence in poslal« krvnikom. Takrat se Je Mesesnelu posrečilo, da je poslal iz temnice listič. «Komaj slutim, da je zunaj pomlad*, je napisal. Zunaj je bila topla, zgodnja pomlad, na vrtu poleg Ječe je cvetelo sadno drevje, jablame, hruške, marelice, budilo zelenje se je, čez Golovec je dahnilo, spodaj v temnici pa je ždel sam, bolan in zapuščen, velik človek. Kaj »i je mislil, odtrgan od vseh tedne in tedne? Kako je prenašal, kar »e Je godilo z njim? Prepričan sem, da je tiho upal, kako se bliža rešitev, vstajenje. Prvi teden sem bil ponovno za- ^ sdtMtn. Naj povem, kar sem zamol- j ce’ v no stvarjo onih pobojev, ki jih je hotela reakcija zatajiti s tem, da je zasledovala ta uničevala vse, kH so o njih kaj vedeli ali celo govorili. Vojni dogodki so se viharno razvijali, v zaporih smo čutili, da gre h koncu. P*P je vzllc vsemu skušala vzd -žatt videz, da Je vsemogočna, vendar »e j« povsod pokazal njen strah. Okrog zaporov so gradili bunkerje, ves marec in april, da oelo v začetku maja so organizirali transporte ujetih ujetnikov na vse strani, v Nemčijo, na Koroško, Gorenjsko, v Kabnioo, Zl«bl- Za nas tiskovni sklad ■o darovali Vh® Sveto na Krasiu lir 1950; Tov. Petrinja Franjo, Cirni Kal 100; Služkinje i® Treta 120; N. O. O. prosveto, šolska mladina 1397; Pahor Hinko, Selo 100; Zerjančfč Rudolf 200; Muško-vlč Marijo 300; Ivančič Dušan, čast-ptk jugosleveneke trg. mornarice na ladji »Timok* dolarjev 60; brata Laidlka to Milka Gerbec ta Du-bovelj 1000 Wr. lai! KONEC: -A greb svoj« delegacij«. Skrival se ponudili, da bi nesli f Toda one »o Jfh smatrale vredne to niso tega dopuat1'1* f okraj pa je dostojanstveno . < nosno v svoji žalosti spre® jr domačo zemljo borca, ki j* je življenje aa avobodo. ^ Takšna je danes samoza',eS^ stva v naših Brdih. £ t Za svobodo ta doto P jj*y vat svoje mlado ^ tar domovine naš nad vse sta, svak (gl nečalk ^ ALBERT KR Al J -LP Ginjeni se toplo »hvaljui^fri varlšem ta tovarišicam ka, Izvršnemu odboru ® %)>■ pevcem, darovalcem cvetja jr ni množici, ki oo pokojnega li na hladni gn-ob. Slivno, 8. 8. 1945. ■cdtfd Žalujoča družlm/g. MALI OG^ NATAKAR, fevežban, Poizvedbe J5NRICO MIKBIAC iz Trsta, roj. 1 J918, bil pri 1. artilerijski diviziji 9 korpusa, zadnje veeti z dne 25. 1