Glas zaveznikov
Let«m.št.496 Informacijski <dn@onik A. L S.	cnasur
TRST, petek 31. januarja 1947
UREDNISTVOi Vi« 8. Pallioc S • Telefon št. 93S54 In 730«
OGLASI: Cena za milimeter višine i širina ena kolona), trgovski U 16, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: O. P. L, Trst, uL ailv. Pellico št 4, teL 940-j.
Cena posamezna številke L. S (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo.
FIGL IIM GRUBER
POJASNILA STALIŠČE AVSTRIJE
GOVOR KANCELARJA FIOLA
Avstrijski kanoetar Leopold Figi je označil mednarodni pomen popolne obnove avstrijske neodvisnosti in moč demokratskih tradicij avstrijskega ljudstva.
Figi je rekel, da predsednik avstrijske vlade ob tej priložnosti prvič po osvoboditvi govori na mednarodni konferenci o političnem ln gospodarskem, položaju Avstrije. Zato se Je ▼ imenu avstrijskega ljudstva zahvalil Štirim velesilam, da so »fi »od prvega dne velike osvobodilne vojne borili tudi za svobodo. neodvisnoe.1. in suverenost avstrijskega. ljudstva,.*
Omenil J« gospodarske to politične težave Avstrije ta njen propad po prvi svetovni vojni, nato Je opisal, kako Je Nemčija, s premišljenim vojaškim nastopom zasedla državo.
Nato Je omenil desetine tlaočev Avstrijcev, ki so trpeli mnogo let v ječah ta stotine tistih, ki so z življenjem plačali svoj odpor proti Hitlerjevemu fašizmu. Iz tega Je Figi naredil zaključek, da «ima Avstrija moralno pravico, da ravnajo z njo kot z državo, ki Jo je Hitler zasužnjil ln Je bila zdaj osvobojena*.
Figi Je nadaljeval: «Te dni Avstrija slavi 40. obletnico uvedbe splošne, svobodne in tajne volivne pravice. To kaže, kako globoke korenine ima demokracija v značaju našega ljudstva.*
F:gi je nato Izjavil, da avstrijska uprava nadaljuje z odstranjevanjem nacistov. Parlament bo 5. februarja Izglasoval zakon o denaclflkaoijl, katerega načrt Je provizorično že odobril zavezniški nadzorstveni svet Avstrijski kancelar Je nato slovesno ponovil izjavo z dne 27. aprila 1945. s katero so oklicali ločitev Avstrije od Nemčija ter izjavili, ds je «Anschluss» neveljaven.
Figi je nato govoril o tem, kaj pričakuje Avstrija od mirovne pogodbe. začel je z obnovitvijo neodvisne Avstrije v mejah iz leta 1937, to so jih določili zavezniki v Gan-genmainski pogodbi to ki j^ je nato avstrijsko ljudstvo svobodno sprejela v zvezi s tem Je Figi pre. čital nekaj točk, ki jih vsebuje spomenica avstrijske vlade.
Leopold Figi je bil edini člen avstrijske delegacije, ki je govoril bred namestniki Spremljali so ga bodkancclar dr. Adolf Schaerf, zu-banji minister Karl Gruber, prcd-'vnikt vseh avstrijskih strank, Z-stopnika pokrajinske koro-vlad^ avstrljoki predstavnik v
Jugoslovanska spomenica o koroškem predsedniku
LONDON, 31. Januarja — Avstrijski zunanji minister dr. Karal Gruber, ki Je govoril po avstrijskem kanoeiarju na zasedanju namestnikov zunanjih ministrov, Je naglasil sledeče točke avstrijske spomenice: 1) da uvod k avstrijski mirovni pogodbi priznava Avstriji položaj osvobojene države ter omenja avstrijsko pomoč zaveznikom v dobi po nemški predaji; 2) da priznajo veljavnost plebiscita, ki je bil 1920 na Koroikem, pri katerem so prebivalci optlrali za avstrijsko državljanstvo.
Ko Je komentiral jugoslovansko trditev, da je 120 tisoč od 130 tisoč prebivalcev spornega ozemlja Slovencev je Gruber izjavil, da je po Štetju leta 1934 samo 26 tisoč Slovencev. Dodal je, da sta bil Avstrija ln Nemčija med obema svetovnima vojnama edini dreavl, katerima niso stavili nobenih zahtev glede vprašanja amnjšn.
8) Da bi priznali dejstvo, da ni nobene etnižke osnove ra Jugoslovanske zahteve glede Štajerske ta da niso nikoli sprejeli oikakžne pritožbe e strani Hrvatov na Gradiščanskem.
Namestniki zunanjih ministrov so dovolili, da odstrani avstrijska vlada besedilo dodatkov in da to nadomestijo z novim besedilom pri nadaljevanju zaslišanja Avstrije, ki je bilo danes dopoldne.
General Mark Clark, vodja ameriške delegacije, ki je bil predsednik, je predložil, potem ko so Fl-glov govor prevedli na ruščino in v francoščino, da bi zaslišanje avstrijske delegacije preložili na danes, tako da bi namestniki imeli potreben čas za kratko razpravljanje.
DODATNA JUGOSLOVANSKA SPOMENICA ZARADI FIESCHA Jugoslavija se Je odločila, da polije namestnikom posebno spomenico, ki se bavi z gospodom Pie-srhom, predsednikom koroške deželne vlade. Jugoslovanske spomenica obtožuje g. Pleeoha, da je prevzel maja meseca 1945 oblast iz ruk nacistov, potem ko se Je z njimi pogajal «*. podlagi tedanjih nacističnih zakonov.
Jugoslovani so zaradi tega mnenja, da g. Piesch ne sme nastopiti na konferenol zastopnikov zunanjih ministrov velesil, ki so se borile skupaj z ostalimi zavezniki za zrušitev nacizma, tlačitelja Urokih ljudskih množi«.
Londonu dr. He-.nrich Schmidt ter voditelj avstrijske poročevalske službe dr. Netanlk.
SPOR ZARADI ALBANIJE
V torek popoldne se je pojavilo na konferenci namestnikov zunanjih ministrov za mirovno pogodbo z Nemčtjo oetro nesoglasje zaradi sovjetskega predloga, da ge vključi Albanija med države, ki bodo povabljene, da se udeležijo b'odoče mirovne konference za Nemčijo.
Britanski delegat gir \Villiam Str ang in ameriški delegat Robert Murphy, sta se uprla predlogu, medtem ko je Francoz Couve de Murville izjavil, da Je naklonjen albanski zahtevi in predložil, naj pošljejo vprašanje v odločitev zunanjim ministrom, ko se bodo meseca marca sestali v Moskvi.
GRŠKE ZAHTEVE
Grške zahteve so sledeče: 1) Da bi Grčiji priznali enako vojno odškodnino kot Jugoslaviji; 2) da bi bilo v odškodnini priznano blago to-koče proizvodnje, zlesti premog; 3) da bi dovolili zaposlitev nemškega tehničnega osebja v Grčiji; 4) da bi bila v vojno odškodnino vključeno nemSka imovina v Italiji ta Avstriji ter v Argentini ln Turčiji, ki sta vstopili v vojno, ne da bi utrpeli stvarno škodo; 5) naj zahtevajo od Nemčije, da zajamči Grčiji za 20 let udeležbo pri uvozni trgovini m podlagi povprečnine, ki so jo doseg« v letih 1935/39, zlasti kar zadeva tobak, ki ga Je Nemčija pred vojno uvažala m leto 22.000 ton od celotnega grškega izvoza, ki Je znašal 44.300 ton.
NORVEŠKA SPOMENICA
Norveška spomenica, ki so Jo predložili posebnim im mestnikom , odločno izraža, bojazen, da bi mogla Nemčija, ko bo prepuščena popolnoma asma sebi, postati znova modna vojaška sila. Spomenica pravi:
«V Urokih slojih nemškega naroda že vedno prevladujejo nacionalistična izročita, ki so posebno prikladna za morebitno razširjenje zamisli maščevanja.*
Spomenica nadaljuje: «Po našem mnenju bo potrebno nadzorovati vsaj za omejeno dobo izvostne oblike nemškega gospodarskega in političnega življenja. To bi morali sto riti po sklenitvi miru. dokler ne bo zagotovljeno plačilo nemške vojne odškodnine m dokler ne bodo spre. menjene politične Ideje nemškega naroda in odgovornih nemških ob-
lasti, tako da ne bodo več predstavljale nevarnosti za mir in varnost.*
ITALIJANSKE ZAHTEVE
Italijanska vlada. Je zahtevala, da b; jo namcstn.kl zaslišali glede vprašanja mirovne pogodbe z Nemčija
V kolikor so danes izvedeli na Italijanskem veleposlaništvu v Londonu, Je italijansko stališče to, da je Italija aktivno prispevala k vojni proti Nemč.ji od oktobra 1943 pa do konca vojn« 1945.
TRETJA FRANCOSKA NOTA
Zunanji minister Bidault je obvestil vlado, da je Francija pripravila tretjo noto, ki vsebuje francosko stališče k Internacionalizaciji glavne industrije poruskih rudni-kov. Bidault je izjavil, da bodo krrnlu objavili ter Jo ozročili vladam treh velesil.
ANA PAUKER vodja komunistične partije » Romuniji
GRŠKA GRAJA
ITALIJANSKEGA TISKA
Atene. 31. januarja
Neki italijanskih časnik Je objavil članek, ki Je napadal Grdijo zaradi Izgona Italijanov. Glede tega je državni podtajnik za tisk dal sledečo izjavo: «Zelo neljubo dejstvo je, da nekateri ostanki faš.zma namerno sejejo neslogo med Greijo in novo Italijo prav v času, ko se obe strani trudita, da bi vzpostavili prijateljske od no? a je med obema državama na temelju skupnih interesov.
Število izgnanih Italijanov — o kater.h rimski «G.ornale dTtsJia*, ki vzdržuje stan, čeprav prenovlje. ni duh, piše številne netočnosti — Je samo 167. Vsi tl Italijan: 6o se med zasedbo jasno pokazali sovražne grški držav;. Njihovo nadaljnje bivanje v Grčiji bi bilo Izz.vanje čustev grškega Javnega mnenja.
«To je priznalo tudi italijam.ko zastopstvo v Atenah. Prizadevanje tega zatsopstva, da bi pozabili preteklost in bbnovili prijateljske od-nošaje, ov.ra čudno zadržanj* določenega italijanskega tiska.*
jugoslovanska nota
in poročilo Caserte o smrti Vicka Glumčira
CASERTA, 31. januarja. — Po vesteh agencije tTanjug» je jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu izročilo britanskemu zunanjemu ministrstvu jugoslovansko noto glede smrti člana jugoslovanskega zastopstva u Italiji Vicka Glumčiča. Nota pravi: Vlada FLR Jugosla-
vije zaradi preprečenja nadaljnjih zločinov in zaradi kaznovanja krivcev zahteva takojšnjo Izvedbo sledečih ukrepov:
1)	Ustanovitev melone komisije, ki bo izvedla podrobno preiskavo glede umora Vleka Glumčiča
2)	Takojšnjo aretacijo vseh oseb, ki so sodelovale pri napadu na jugoslovanske uradnike ter njihov izgon v Jugoslavijo.
3)	Kaznovanje britanskih vojaških funkcionarjev v zvezi s tem zločinom.
4)	Postavitev vseh članov jugoslo-
KEOSNOVANE GOVORKE
O GROENLANDU
Washlngton, 31. januarja
Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva Je izjavil, da ni bilo med Združenimi državami m Dansko nobenih pogajanj glede odstopu Groninnda Združenim državam, kot pravijo vesti, ki prihajajo iz Kodanja.
Dodal Je, da Je bivfei zunanji minister Byrnes govoril v New Yor-ku z danskim zunanjim ministrom v splošnem o številnih vprašanjih, ki se nanašajo na odnožaje med o-betna državama in da sta morda omenila tudi vprašanje Gronlan-da.
Poročevalec je izjavil, da Je pogodba med Združenimi državami in Dansko, ki sta Jo sklenili aprila 1941 in ki daje Združenim državam pravico postaviti na otoku pomorska vojaška oporišča v zameno za ameriško zaščito Grčnlanda proti vsakemu napadu, Ae v veljavi.
ARETACIJA FAS1STA
Rim, 31. januarja Glede preiskav o razpečevalcu papirnatih bomb z znanimi fašističnimi letaki, je agencija Ansa izvedela, da Je ena Izmed oseb, ki *o Jih preteklo noč aretirali, bivši podpredsenlk fašistične zbornice ln novinar Ezio Marja Gray. Vse kaže, da pripada imenovani neofašističnim celicam, ki izvršujejo po Italiji terorist čna dejanja. Vid ti je tudi, da je vpisan v tajno fašistično socialno gibanje.
RUMEN SNEG V BEOGRADU
Beograd, 31. januarja Jugoslavanski meteorološki urad je sporočil, da je v nedeljo zapadel v Beogradu rumen sneg. Izvedenci pravijo, da je povzročil ta pojav zelo droben peščen prah iz severne Afrike. Zadnjič je zapadel v tem dolu Evrope rumen sneg leta 1931.
Pritožba |iiqoslaiije
pred Varnostnim svetom
LAKE SUCCESS, 31. januarja. — Grlki veleposlanik Vas-silij Dendramis je poslal Združenim narodom pismo, v katerem označuje kot napačno prikazovanje jugoslovanske pritožbe proti Grčiji, čeč da je Grčija odklonila izdajo potnih listov jugoslovanskim zveznim častnikom in njihovemu osebju, ki naj bi se udeleHU preiskave balkanske preiskovalne komisije, katero je imenoval Varnostni svet.
Grlki veleposlanik pravi v svojem pismu, da so Jugoslovani zahtevali potne liste en dan poprej, preden so obvestili griko vlado o Imenovanju jugoslovanskih predstavnikov »a preiskovalno komisijo; jugoslovanska delegacija pa je ila aa mejo, ne da bi počakala na izdajo potmh listov in ne da bi se posvetovala z grjkim pasianiltvom
Grilci veleposlanik pravi nadalje, da je grška vlada brzojavila navodila grškim obmejnim oblastem in jim naročila, na) nudijo jugoslovanski delegaciji vse ugodnosti za vstop v Grčijo. Grfka vlada priča, kuje ket protiuslugo podobno vljudnost s strani jugoslovanske vlade, ko bo grška delegacija pri preiskovalni komisiji želela stopiti na jugoslovansko ozemlje.
Grlki veleposlanik pravi tudi u svojem- pismu, da je Grčija dovolilo potne liste 21 Jugoslovanom, med katerimi je tudi en zvezni častnik in S novinarjev. Kakor je določeno, bo preiskovalna komisija, hi bo preiskovale prekrlitve vzdolt severne grlke meje. imela svoj prvi sestanek v torek v Atenah.
Svetovni zakon
o človeških pravicah
LAKE SUCCESS, 31. januarja — Na glavnem sedežu Združenih narodov so se bavill z ameriškimi predlogi, da bi dmpre) sestavili osnutek mednarodnega zakona o pravicahi ta osnutek na) bi potom predložili letošnjemu zasedanju glavna skupščine Združenih narodov,
predložile
Združene države so nekatere vrste pravic, katere naj bi vseboval mednarodni zakon o pravicah. Ena Izmed teh vrat to osebne pravice, kakor n. pr. svoboda govora, svoboda obvešCevanja, svoboda vere In lastninska pravioa. Druga vrsta teh pravic so pravice, Ki Jih posameznik lahko uveljavlja v določenem postopku, kakor n. pr. pravice oseb, katere obtožujejo zločinov. Tretja vrsta teh pravic so socialna pravice, vštavii pravico do zaposlitve in socialnega zavarovanja, kakor tudi pravioa posameznika, da uživa vsaj določeno najmanjšo količno gospodarske, socialna in kulturna blaginje. Četrta skupina so politične pravice, kakor na pr. pravioa posameznika do državljanstva In pravioa državljanov, da sodelujejo pri vladanju.
Združene države so tudi predložile štiri možne načine za dejansko Izvedbo tega mednarodnega zakonika o pravicah.
1. Glavna skupščina Združenih narodov lahko priporoči deklaracijo o človečanskih pravicah in osnovnih svoboščinah kot določbo, katero naj Izpolnijo driave-članice.
'J Glavha skupščina lahko priporoči, da bodo te pravice vključene v ustavo in zakonodajo držav-čla-nic ter naj bodo te pravice obvezno pravilo za upravne to sodne oblasti poedinih držav, ki naj jih izvajajo.
3.	Uporaba te deklaracije se lahko zajamči z mednarodnimi pogodbami, katere bi sestavili potem, ko bi že odobrili začetno deklaracijo;
te mednarodne pogodbe naj bi vsebovale določbe, da morajo države-podpisnice poročati o Izvajanju pogodbe In o stališču, katero zavzema pravosodje In praksa te države do pravic, glede katerih te Je država v mednarodni pogodbi zavezala,
4.	Možno Je tudi, da bi države-podpismee pooblastile komisijo za človečanske pravice, da jim ona priporoči ukrepe za izvedbo posamezne pogodbe ali več pogodb.
LETALSKA NESREČA
Nova Mehika, 31. januarja Leteča trdnjava B 29 je strmoglavila kmalu za tem, ko se je dvignila iz letališča v Kirtlandu, ker se je nenadoma vnela.
ZAPOSLITEV BALTIŠKIH BEGUNK
Lcndon, 31. januarja Estonske in litvanske žene, ki so pr epele v Edinburg, kjer jih bodo namestili v mestnih bolnišnicah kot služknje, so ob pri. hodu sprejeli zastopniki brltaneke-ga ministrstva za dela. Ko so šine « pomočjo tolmača govorile, so rekle, da so se takoj, ko so prvč prišle v Veliko Britanijo kot begunke, čutile, da so v prijateljskem okolju.
21-letna Benta Meje-.-a, ki Jo spremlja njena mati, ja rekla: »Hvaležni smo škotskemu narodu ter bomo naredili vse ta njega.* Žene bodo delale v treh mestnih bolnišnicah.
ZAKAJ SI ZSSR ŽELI
TESNEJŠIH STIKOV Z ANGLIJO
Haag, 31. januarja Nizozemski katoliški list «De T jd» piše o vzrokih, zakaj si Sovjeti želijo »tesnejše odnošaje z Ve-liko Britanijo* in pravi med drugim, da si jih želijo zato, ker JO Moskva spoznala, da Nemčija kot celota ne bo postala komunist čna. Moskva je tudi spoznala, da bi bila «dobrodošla angleška pomoč pri preprečevanju, da se v Nemčiji ne bi ponovno dvignil narodni socia ližem*.
Drugi vzrok za željo po angleškem prijateljstvu je po mnenju omenjenega lista ta, da bi »novo zavezništvo med Sovjetsko zvezo, Francijo in Veliko Britanijo nare-d'lo konec zahodnoevropskemu bloku, za katerega se Sovjeti bojijo, da bi utegnil biti naperjen proti njim*.
NEM8KE REPARACIJE
Canbera, 31. januarja Avstralski ministrski predsednik Joseph B- Chifley Je naznanil, da je prišlo v Avstralijo blago, predvsem poljedelski stroji, ki so J'h poslali na račun nemških vojnih reparacij.
5.000 BEGUNCEV
IZ PULJA BO PRISPELO V ANCONO
Ancona, 31. januarja
V	Ancono bo pr.spelo pribi fno 5000 beguncev iz Ful.a. Prišli bedo z ladjami «Mcnte Cucco* m »Mes-S:na». Pr.hod, ki so ga naznanili za 30. tega mesec«,' so zaradi slabega vremena oclloži.i na prve dni februar jO.
V	Anconi so organizirali odbor, ki bo skrbel la sprejem beguncev ter za njihovo pcaioč. Ob drug; pri. liki bodo preskrbeli za prevoz pohištva na motornih lad,ah.
V	Anconi bodo begunce nimest:-11 v vojašnicah V.llarcel in Palom-bna Nuova.
Anrenska občina je objavila razglas, s katerim pozdravlja prve begunce, ki jih bodo sprejeli v Italijo,
ARGENTINSKI VELEPOSLANIK V SOVJETSKO ZVEZO Buenos Aires, 31, januarja Argentinsko zunanje mtnjtrstvo je objav lo, da bo argentkiski veleposlanik za aovj-tsko zvezo Fede-rico Canto-ni 2. marca odpotoval z ladjo «Cabo de Hornes* v Sovjetsko zvezo. Ostali del argentinskega veleposlaništva bo odpotoval v Sovjetsko zvezo že 15. februarja z ladjo «Andr<a Gritti*.
vanskih kvizbinikih vojaških formacij — Nedičevci, četniki Draže Mihailoviča, Ljotičevci, ustaši, belogardisti — v taborišča za vojne ujetmke pod vojaško stražo, in sicer ločeno častnike od moštva.
5) Odškodnina družini umorjenega.
«Jugoslovanska vlada deli ogorčenje svojega ljudstva tako nad povzročitelji »ločina, ki so vojni »Icčinct, kakor nad britanskimi vojaškimi funkcionarji, ki so dopustiti, da so pred njihevimi očmi u-morl.lt funkoijonnrja zavezniške države.*
V te) zvezi je glavni stan zavezniških sil v Caserli izdal sledeče poročilo:
«Dne 24. januarja zjutraj ste dva
zastopnika jugoslovanske misije za repatriacijo Vipko Glumčič in Josip Engel prišla v topniško vojašnico, dn bi se razgobarjala s četniki. Zaradi grozečega tndrianja četnikov je britanski pcslevodeči častnik zastopnikoma odločno svetoval, na) odideta in se ne vrneta. Po tem obvestilu sta zastopnika odšla, a se kljub opozorilu 25. januarja zjutraj vrnila. Ob njuni vrnitvi v topniško vojašnico so jima britanski funkcionarji ponovno pojasnili, dn je zanju v četnlškem taborišču ne-varno. Deset minut po prihodu zastopnikov so četniki obkolili pisarne. Kmalu nato so demonstranti vdrli v p.samo, odvlekli ven zastavili red. Ranjena jugoslovanska stopnlka ter ju močno pretepli.
«Britanski funkcijonarjl so vzpo-sastopnika so prepeljali v neapeljsko bolnišnico.
zOiredili so podrobno preiskavo o ‘incidentu. Preiskovalna komisija raziskuje okoliščine incidenta.»
MRAZ V EVROPI
NA ISLANDU PA POGANJAJO SPOMLADANSKE CVETICE Pariz, 31. januarja
Pariške občinske oblasti nameravajo zaradi velikega mraza zapreti polovico mestnih šol, da prihranijo premog. V južni Franciji so ves letalski promet v Marseille usmerili preko Nice, ker je letališče v Marseille zaradi stalnega padanja snega neuporabno.
Po vsej Franciji je rečni promet ustavljen zaradi snega in V francoskih Alpah je temperatura pada na 300 p<xi n.Mo.
Hamburkk. radio Je sporočil, d* Je od 15. Januarja umrlo v Berlinu zaradi mraza 55 ljudi, več kot 20 tisoč drugih pa Je moralo iskat: zdravniške pomoči zaradi i »postavljanja mrazu.
Radio Je dodal, da zamrznjene vodne poti ovirajo prevo« premoga lz sovjetskega področja. Ves upravni sistem je v nevarnosti, da bo v februarju popolnoma zastal.
Predvčerajšnjim je bil v Parizu najbolj mrzli dan te zime m mnog. Parižani, katerih zaloge premoga so bile izčrpane, so prebili noč na postajah podzemske železnice.
Nizozemski preti velika premogovna kr:za, ker Je led ustavil prevoz na kanalih.
V Hamburgu je mnogo oseb umrlo zaradi mraza in stotine oseb Je v bolnišnicah zaradi ozeblin.
Na islandskem pa je krasno toplo vreme ter poganjajo prve spomladanske cvetlice.
10 SMRTNIH OBSODB NA DANSKEM
Koianj, 31. januarja Predvčerajšnjim s? je zaključil na Danskem drugi veliki proces proti skupini vojnih zločincev v službi Nemcev. Bilo je obsojenih na smrt 10 oseb, med njimi eno dekle. Dva obtoženca sta bila obsojena na dosmrtno ječo ter deset na zapor od dvajset h do osmih let V obtcžnlci je popisanih 168 zloč nov, ki so jih zagrešili v korist Nemcev, ne vštevšl ubojev in trpinčenj aretiranih danskih državljanov ter sabotažnih dejanj.
KOVA VLADA NA GRŠKEM
Atene, 31. januarja Nova grška koalicijska vlada, ki jo sestavlja sedem strank pod vodstvom populista Demetria Maximo» sa, Je izdala proglas, po keterem hoče zasledovati polit.ko «cnakega prijateljstva z zavezniki in sosednjimi dišavami. Včeraj pa je Ma-ximos izpolnil svojo vlado, ki ima 15 ministrov, z nadednjimi imenovanji: Thcmistocles Tsatsos, letal-ski minister; Jean Boumias, prometni min.ster; Jean Glavanls, m:, nister za obnovo; Panayotis Kant-žias, minister za preskrbo; Atharus Papathanasl, prijel'8'*' minister; Phil ppos Manuilidis. minister za socialno skrbstvo: Michael Kotsa-nos, minister za higiceno; Nikolas Avraam, minister za trgovinsko mornarico.
EGIPTSKI PRERAČUN
Kairo, 31. Januarja Egiiptska vlada Ja odobrila In predložila parlamentu preračun zs leto 1947-48, ki predvideva izdatke za 95 milijonov in dohodke za 89 milijonov egiptovskih, funtov,
Waehingtan, 31, januarja
Senator Vandenberg je ugotovil, da (tamerisko ljudstvo enotno podr pira odločno poročilo o Poljski*, to ga je v torek izdalo zunanja ministrstva. To je povedal pred včerajšnjim v senatnem govoru, ko je pozval 6enat k »odkritim m takojšnjim posvetom* med Združenimi državami, Sovjetsko zvezo ta Veliko Britanijo.
Republikanski predsednik odbora za zunanje zadeve, odločni pr sta* zunanje politike, ki Jo zagovarjata obe ameriški stranki, je opozoril na ponovno svarilo Združenih držav glede poljskih volitev z dne 19. januarja, kateremu se Je pridružila tudi Velika Br. tani Ja, medtem ko ga Je Sovjetska zveza odklonila. Vandenberg J« dejal: »v kolikor so prezirali v Varšavi in Moskvi na-Sa svarila glede poljskih volitev, smo zaradi tega prisiljeni storiti resne ukrepe *
Zatrdil Je: «Mi vsi, kakor tudi Poljska, smo trdno prepričani, da se mora zadeva poljskih volitev rešiti na miren način, kajti samo po sebi se razume, da niti misliti ni m kašno drugo rešitev. Ne vidim pa, kako bi mogli misliti, da bi se omejili zgolj na protest, ki mu ne bi sledila dejanja, ko pa gre za osnovne kršitve resnič-
Vandenberg o Poljski
„Stavbe trajnega miru ne moremo zgraditi na pesku,,
USA izstopile Iz
komisije na Kitajskem
WASHINGTON, 31. januarja- — Amcrilko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so se Združene države odločile izstopiti iz tričlanske komisije na Kitajskem, ki je imela nalogo posredovati in napraviti konec civilni vojni na Kitajskem. Do pred kratkim je bil sedanji zunanji minister general C. Marshall predsednik komisije, v kateri ata bila tudi generalisim ('angkajfek sa kitajsko nacionalno vlado in general Couenlai, zastopnik kitajskih komunistov.
—Ob objavi poročila je funkcionar
zunanjega ministrstva izjavil: tVla-
n:h temeljev Atlantske listine in listine Združenih narodov. Odgovor more hit; vsekakor bolj prepričljiv.*
Vandenberg je nato pohvalil zunanje ministrstvo za »njegovo odkrito izjavo, ki omenja dogodke tako, kakršni so», ta je rekel: »Mislim, da bo moralo zunanje ministrstvo povedati še kaj več o tej stvari kdaj pozneje in zelo rad vidim, da bo vzelo pobudo za to.»
Vandenberg je nato omenil u-radna poroč.la jaltske ln potsdamske konference ln poročila, ki sta Jih podala narodu in kongresu predsednika Roosevelt in Truman. Naglasil Je, da so se tri vlade sporazumele o čimprejšnji Izvedbi svobodnih volitev brez vsakega pritiska na Poljskem.
Vandenberg Je rektl: «Po mojem mnenju bi težko mislili, da bi primerno dobili vojno, ki se Je pričele zaradi poljske svobode, dokler je poljska svoboda le nalo vet kakor burka In vollvni teror,
ki Izziva In bije v obraz vsakemu osnovnemu pojmovanju avtonomije, samoodločbe In demokracije, In ki jemlje veljavo najslo-vesnejtim obveznostim, ki so Jih prevzele Velika Britanija, Združena države In Sovjetska zveza.*
«Videti Je, da Je te ugotovitve zdaj uradno potrdilo poročilo, ki ga je izdalo ministrstvo. Jaz nisem spregovoril, dokler ni spregovorilo zunanje ministrstvo.
«Mi se ne b; vmešavali v notranje zadeve drugih držav, glede njihovih čisto domačih stvari, toda to vprašanje presega meje čisto domačih zadev, ker Je popolnoma, jasno, da gre pri tem za svetost mednarodnih pogodb, ki so edini vir, iz katerega črpa začasna poljska vlada svojo oblast.
»Ugotoviti moramo popolno resničnost obtožb zunanjega ministrstva, nato pa moramo pogledati tem stvarnostim v obraz.*
Vandenberg je nadaljeval: »Priznam, da so težave pri na-
daljnjem poteku našega protesta, ki ne more kaznovati poljskega ljudstva samega, ki je nedolžno, brez pomoči ln tragična žrtev Iste zlonamernosti kakor ml z našim protestom Naš poziv velja začasni . poljski vladi in njenimi pokroviteljem, zjaati pa novi poljsko vladi wi bo sledila sedanji začasni vladi v senci tako zvan.h »volitev*.
«Dvtgamo obtožbo zaradi krSit-ve slovesnih mednarodnih sporazumov. Zaenkrat še ne bom rekel. kakšni koraki bi bili primerni za učinovltost našega protesta, razen da se podpisnice poljskih jamstev, Velika Britanija Amerika ln Sovjetska zveza, odkrito in takoj posvetujejo in točno ugotovijo, kako je prav ca prav s to zadevo.
»To Je tudi del težkega, mučnega in nujnega razvoja, s katerim mimo živeči narodi — ln tukaj raj M uporabim izraz »mimožive-či narodi* namesto običajne fra-»e »miroljubni* narodi — stremijo po novi nedotakljivosti ta po novem zaupanju v svetoat mednarodnih pogodb, na katerih bomo skušali graditi 6tavbo trajnega miru s pravico svobodnih ljudi v svobodnem svetu. Te stavbe pa ne moremo zgraditi na pesku.*
da Združenih držav je sklenila prekiniti zveze s tričlansko komisijo, ki je bila ustanovljena v Cungkin-gu z namenom, da ustavi sovražnosti na Kitajskem in katere predsednik je bil general Marshall Vlada Združenih držav je prav tako sklenila, da prekine odnošaje z Izvršnim uradom, ki ga je tričlanska komisija ustanovila v Pekingu z namenom, da bi nadzorovale na tem področju izvedbo sporazuma za pre-nehanje s sovražnostmi ter demobilizacijo In reorganizacijo oboroženih čet na Kitajskem. Ameriško osebje pri tem uradu bodo iimprej odpoklicali.^
Obvestilo je posledica izčrpne izjave, ki jo je podal general Marshall dne 7. januarja, v katerem je dejal, da je največja ovira miru na Kitajskem «popolno In t koro moreče ozračje uničenja», ki vlada med kitajskimi komunisti in rtadno stranko Kuomintanga. O iv strani sfa za to odgovorni.
General Marshall )e dejal, da se komunisti ne premišljajo posluže. vati se najdrastičnejših mer za dosego svojih namenov, kot na primer razdejanja prometnih sredstev, z namenom, da uničijo kitajsko gospodarstvo ter privedejo do položaja, ki W jim olajšal padec vlade, ne glede na neposrednjo trpljenje kilajtkegg ljudstva,*
DE GASPERI
O TOGLIATTIJU
Rim, 31. januarja Ko so časnikarji vprašali De Ga-sperija o poteku razgovorov vodstva slranke, Je izjavil, da «so med drugim govorili tudi o Togllattijevem članku, ki Je včeraj zjutraj izšel v komunističnem Vstu «UnftŠ» ln ki je povzročil veliko nejevoljo v de-mokrščmskih krogih*.
Ko so ga vprašali, naj pojasni, v kakšnem smislu tolmačijo Togliat-tijeve izjave o namigavanjih v omenjenem članku, Je de Ga speri rekel: »Nedvomno Je, da je članek tak, da ga moremo tolmač.U v tem smislu, kot da bi meni neka tuja sila naročala, naj Tzzovem vladno krizo Res je, da Je Togliatti, s katerim sem davi o to j at vari govor J, deloma omilil smisel svojih prejšnjih trditev. Kljub temu pa ostane dejstvo, da pri vsem tem ostaja neki dvom, ki utegne biti zelo napadalnega značaja- To so soglasno naglasili moji prijatelji na današnjem sestanku.*
Predsednik je dodal: »Nedoumljivo J«, kako Je mogoče domnevata, da bi kdor koii pritiskal glede na-Se notranje politike. Jaz takega pritiska ne bi mogel dopustiti.*
De Gaiperi je zaključil z besedami: »Kako je mogoče sodelovati z ljudmi, ki tako mislijo?*
BURMANSKI SPORAZUM
Waahington, 30. januarja Zunanje ministrstvo j« izjavilo, da je zadovoljno z zaključkom razgovorov med burmanskimi ln britanskimi politiki. Prišlo Je do sporazuma, po katerem bo postala Burma popolnem* avtonomna. Zunanje mlr.istrstvo*Je dodalo, da Združene države pričakujejo, da bodo vzpostavile diplomatske odno-šajo z novonastalo neodvisno burmansko državo.
8PANSKA BEGUNSKA VLADA
Pariz, 31. januarja Voditelj Španske socialistične stranke v begunstvu Indalecio Prie-to je napovedal razširitev begunske vlade po smern cah priporočil, ki so jih sprejeli ZN, zaradi odstopa Gi-ralove vlade v Parizu. Prleto je izjavil, da pariška kriza pomeni, da je najmočnejše špansko delavsko društvo odpovedalo Giralu svojo podporo, da b. se čimbolj približali formuli, ki Jo podpirajo zahodne sile, med njimi še prav posebej Anglija.
MRAZ NA PORTUGALSKEM
Lizbona, 31. januarja Iz Portugalske prihajajo poročila, da divjajo tam snežni viharji In nalivi, ki so povzročili občutno škodo in oelo človeške žrtve. Snežilo j« tudi v okoliei L zborve ln celo na otoku Madejri.
BEVIN 0 POLJSKI
London, 31. januarja Pr.čakujejo, da bo Bevta prihodnji teden v parlamentu podal izjavo v pojasnilo stališča Velike Britanije do izvedbe poljskih volitev, čeprav bodo debato o zunanjih sa-devah, v katero bi morala spadati tudi ta izjava, odgodili, ker so konservativni opozicionalci izjavili, da ne bodo zahtevali nujnosti za zunanje politično debato, da se bo mogel Bevln nekoliko oddahniti m se pripraviti za moskovsko konferen-oo, ki bo marca meseca. Predvidevajo, da bodisi v dehiti o Pu-Irstinl, im kor tudi v deba: i o Nemčiji. ki bo v sredo, ne bodo obravnavali notranjepolitičnih vprašanj.
| IZ SLOVENIJE
V članku pod naslovom «CuvsJ-mo ljudsko imovino« piše' »Ljudska pravica* o nerednostih. ki so se pojavile pri upravljnju ljudske tmo-vine, ki so Jo upravljali brezvestni ljudje in se pri tem osebno okoriščali. Eden izmed najznačilnejših primerov slabega upravljanja ljudskega imetja Je uprava narodne imovine v Mariboru, pri kateri je okrožni inšpektorat kontrolne komisije v Mariboru ugotovil pogreš-np organizacijo, splošni nered v upravi, slabo upravljanje in nepravilno dodeljevanje ter ocenjevanje premičnin ter neredno delo celotne uprave, kakor tudi posameznikov. Komisija se Je prepričala o splošnem sodelovanju med vsemi nameščenci, vštevši vodilne, pri okoriščanju z ljudsko imovino. Iz spisov, ki Jih Je kontrolna komisija predložila javnemu tožilstvu v Mariboru, je razvidno, da Je skladiščnik Slavko Žitnik neupravičeno prodajal predmete narodne imovine po sramotno nizkih cenah; CemezelJ Sonja Je bila o nerednostih najbolj poučena, pa ni ničesar storila za izboljšanje ter se je nasprotno okoriščala z nabavljanjem luksuznih predmetov zase; bivši načelnik Jože Sluhec Je namerno naredil slab osnutek uprave in je soodgovoren za nerenosti podrejenih; Ferdo Pavletič, ki ga Je mestni, ljudski odbor postavil za načelnika da bi v upravi/ljudske imovine napravil red, svoje naloge ni izvršil, ampak se Je celo sam okoriščal z nakupovanjem narodne 'imovine ter podpiral okoriščanje ostalih nameščencev. List nadalje navaja več primerov nerednosti In pravi, da to ni oemaljen primer nepravilnega poslovanja ljudi, ki so z zločinskim odnosom do ljudske imovine povzročil državi milijonsko škodo. Kontrolna komisija je ugotovila nepravilnosti pri upravljanju narodne imovine v Domžalah, Konjicah, Slovenski Bistrici in še katerih drugih krajih.
Prad okrožnim sodiščem v Ljubljani Je bila razprava proti Jan-kotu Tolmincu, Francu Gnezdi, Vinku Urbasu, Antonu Hladu, Francu in Janezu Petriču, Frančiški Korošec, Francu Sčapu,- Francu Kodeli, Karlu Južniču, Jožefi in Frančiški Gnezda ter Mariji Urbas, ki so bili obloženi, da so ,od julija do oktobra 1946 sporazumno razpečavali ponarejene tišočdmarske bankovce. Vsi obtoženci so valili glavno krivdo na odsotnega Tolminca. Sodišče Je izreklo naslednjo sodbo:	pobegli Tolminec 20 let
odvzema prostosti s prisilnim delom, zaplemba celotnega premoženja in plačilo povprečnine; Franc Gnezda 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom; Anton Hlad in
Franc Petrič po 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Hlad razen tega še na plačilo 20.000 din denarne kazni in povprečnine; Janez Petrič 5 let odvženia prostosti s prisilnim delom; Vinko Urbas 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, 20.000 dm denarne kazni in povprečnino; Franc Kodela 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom, 50.000 din denarne kazni in povprečnino; Franc Sčap 1 leto eavzema prostosti s prisilnim delom; Karel Južnič 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom in Urbas Marija 2 meseca odvzema prostosti s prisilnim delom. Vsi obtoženci so bili obsojeni še na izgubo političnih pravic od enega do pet let in na plačilo stroškov kazenskega postopanja Oproščene so b:le Franč.ška Korošec, Jožefa in Frančiškt Gnezda.
Umrli so:	Jelka Kraigher, dr.
Marko Koršič, zdravnik, Radoslav Tomažič, vsi v Ljubljani; Jerica Rauerheim v Hrastniku; Mici Sadar v Kostanjevici; Igor Varl na Jesenicah; Anton Dornik, trgovski potnik v Celju; Joško Lah v Mali vasi; Marija Pipan, rojena Šubic, vdova šol. upravitelja v Gorenji vas:; Lovro Klemdienst, šolski u-pravitelj v Sodražici.
Čuvanje naravnih spomenikov
Mogočni porast industrija, razvoj železnio in zvišanje .levila motornih vozil Ja ustvarilo v majhni držali, kot Ja Anglija, resno nevarnost za lepoto narave in za obstoj naravnih spomenikov. Ze pred 50 leti Je zaradi tega osnoval človek, ki mu Je bila ohranitev naravne lepote domovine močno pri srcu, tako Imenovani Bri-tiah National Trust (Britansko narodno skrbništvo), da bi preskrbel za Javno ustanovo, kateri bi ljudje lahko zapuščali lipovino, ki Ima narodno vrednost in katera bi zaradi tega morala biti očuvana v korist skupnosti. Brltlsh National Trust dobiva dohodke Iz darov, volil in članarina članov, ki Jih Je zdaj čez 8 tisoč. Eno izmed načel ustanove Je, da orno zemljo, ki Jo Ima stalno obdeluje; zakupnina predstavlja nadaljnji dohodek ustanove. Gornja slika kaže Langdale Pikes z angleškega ((Jezerskega področja*, katerega lepota Je navdahnila tako imenovane ((jezerske pesnike*, med katerimi Je najbolj znamenit Wllllam Langdale. V bližini Langdalea Ima National Trust nad 400 ha zemlje.
Spremembe
prekinitev
elektrike
Občinska podjetja v Gorici poročajo;
Od 31. t.m. bo namesto sedanjih prekinitev električnega toka, ki Jih Jo uvedla Zavezniška vojaška uprava, namreč v ponedeljek, sredo in petek zjutraj in popoldne, ukinjena dobava elektrike vsak dan od 13. do 1S. ure v naslednjem okolišu: kor-zo Verdi, ulica Garibaldi, ulioa Mazzini, trg Cavour, ulica Raštel, trg Vittoria, ulica Carducoi, ulica Orzoni, ulica Caprln, ulioa Monte-santo, ulioa S. Gabriele, ulioa For-miea, ulica Čampi, ulica Santa CMara, ulioa Oberdan, ulica S. Giovannl, ulica Crispl, ulica Mo-rtlll, ulica Cadorna, ulica Rafut In ulica Favetti.
Prekinitve toka zvečer In ob nedeljah v navedenem okolišu, kakor tudi prekinitve v drugih okoliših, ostanejo nespremenjene.
deklico
pustila
TRŽAŠKA KRONIKA
KULTURA
KNJIGA O VOJNI NA TIHEM MORJU
Dopisniki, ki so bili pri bojnih edinicah mornarice, bodo Izdali prihodnji mesec v New Yorku knjigo pod naslovom; tSemper Fidelis», mornarji Združenih driav v vojni na Tihem morju 1942-1945. Knjiga opisuje razne vojne podvige ter so jo pisali pod ognjem na obalah ali v džungli.	,
Prihodnji teden bo izšla v Združenih državah knjiga, ki jo je spisal Hildegarde Swift. z naslovom: •Sijaj severne zvezde». zgodovinski opis ameriškega črnca.
DESETLETNICA SMRTI PISATELJICE DELEDDE
LetoSnje pomlad bodo na Sardiniji posebne slovesnosti ob desetletnici smrti slavne pisateljice Grozit Deledde. Njeno truplo bodo iz poko-paliita v Rimu prenesli na Sardinijo in ga pokopali v kraju Nvoro. Njeno rojstno hišo, ki so jo le proglasili za narodni spomenik, bodo odkupili in spremenili v trajni mu. »«i del pisateljice Deledde.
OBSODBA ZA TATVINO REMBRANDTOVE SLIKE
Sodliče v Koelnu je obsodilo na IS mesecev zapora Rudolfa Bar-thelemgja, ker je Ukradel Rembrandtovo sliko iz mestnega muzeja. Barthelemg je zanikal obtblbo Izjavljajoč, da je vzel sliko le'zato, da le dokazal, kako lahko je kaj ukrasti iz muzeji.
VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODIŠČE
Zaninello obsojen na 21 let
SodisSe ni moglo sprejeti izjav razbremenilnih prič in je obtoženca spoznalo za krivega umora
Višje sodišče Zavezniške vojaške uprave je obsodilo 19 letnega poljedelskega delavca Giuliana Zaninella, iz Turjaka na 21 let zapora, ker je 24. oktobra lanskega leta umoril odvetni-ka Giuseppa Ventrella iz Turjaka. Po • italijanskem zakonu označujejo tak zlačin kot »umor z obtežilno okoliščino zlorabe gostoljubnosti.*
Kot olajševalno okoliščino za zločin je sodišče sprejelo prošnjo branilca za milejšo kazen glede na mladost Zaninella, na njegovo prejšnje dobro vedenje in dejstvo, da je nekaznovan in da je bil žrtev razmer. Pri razsodbi sodišča so olajševalne okoliščine izravnale obtežilne in najnižje kazni niso zvišali.
Predsednik višjega zavezniškega sodišča major F. S. S. Bayliss se Je zahvalil predsedniku sodišča Vit toriu Santomasu, pravnemu svetniku sodnega dvora; za njegovo dragoceno sodelovanje ih; je pred razglasitvijo sodb« podal pregled dokazov;, kt so jih navedli med raz pravo.
Na kratko je »pisal položaj v Julijski krajini, ki Je nastal preteklo leto zlasti v Turjaku, ko so spori med zemljiškimi lastniki In polovičarji dosegli višek. Javni tožilec Je dokazal, da je bil Zaninei-lo pri tem aktivno udeležen. Major Bajdiss je nadalje rekel, da Je temeljil dokaz javnega tožilca na ugotovitvi istovetnosti obtoženca po gospej Ventrellovi in Emi Tbdon.
Branilec se je opiral na alibi, po katerem obtoženec na večer zločina m zapustil’ svojega doma. Ta alibi so podprli vs; člani njegove družine. Predsednik je zaključil takole:
»Sodišče J« vzelo v pretres vse Izjave obtoženca in njegovih prič iei Je mnenja, da jih ne more sprejeti. Sod;šče je prepričano, da nista imeli gospa Ventrello . in njena služkinja nobenega dvorno pri ugotovitvi istovetnosti morilca, ko no ju soočili z obtožencem. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega, da je r.a večer 24. oktobra 1946 umoril odvetnika Ventrella.*
Odvetnik Turola Je pros’l za milo sodbo in Je rekel, da je Zaninello izvršil zločin v razburjenosti žara dj političnega spora, kčr Je mislil, da Je odvetnik Ventrella zagovarjal neupravičene zahteve.
Sevdalinke
NA TRŽAŠKEM RADIU
V sredo zvečer je radio Trst 11 oddajal kratek spored srbskih nar rodnih pesmi. Nastopila je- pevka gospa Olga Almozlinr na-harmoniki pa jo spremljal gospod Aleksander Petoševič. Spored je obsegal ne. slednje pesmi: nPolnoč je tako tir haz rSojčice devojčicez, «Oj Duna-ve, Dunavez in <iSrdo mo jez. Predvajanje sevdalink je bilo na. lepi višini- ter je bilo za tržaške poslušalce:'ki si žele ponovitve takih sporedov, prijetna novost.
NAJDBE OROŽJA LN NABOJEV
Agenti civilne policije so predvčerajšnjim v bližin; skladišča 6 v pristanišču V. Emanuela našli 46 nabojev za angleško ■ puško.
Včeraj dopoldne so delavci v ulici Baiamontl, ki so Um delal, za podjetje Favsura našli nemško brzostrelko ■ in 80 nabojev kalibra 13. Čistilci min so omenjeno orožje in razstrelivo takoj odstranili.
'V nekem Jarku prt sv. Ivanu so našli vrečo z lahko nemško strojnico znamke Sbhaptz. Strojnica je bila v uporabnem stanju. Poleg je bil tudi en okvir. Poklicali so oi-vilno policijo, ki je odstranila orožje.
Civilna policija Je' obvestila čistilce min, da so v nekem železniškem vozu pred skladiščem 72 našli določeno količino razstreliva. In sicer 6 bcfrto znamke Sipe, 7 dimnih bomb, 24 min za minometalec ter 27 zabojev s strelnimi trakovi in strelivom za strojnice. Domnevajo, da so strelivo zapustili zavezniški Vojak L	,
TATVINA JEEPOV IZPRED HOTELA CITTA’
Civilna policija sporoča, da so 29. t m. med 20.35. in 21.40. uro ukradi; dva jeepa, ki sta stala pred hotelom della C’tta. Jeepa sta imela St. 20562789 odnosno 20671489. Policija Je uvedla preiskavo.
ATENTAT V ROMANSU
V Romahsu ob Soči Je včeraj ob 0 30 uri ' eksplodirala eksplozivna naprava, ki so Jo neznane; postavili pri vratih stanovanja Rudolfa Mi-nena. Ni bilo mogoče izslediti sto. rilcev tega atentata, ki ni povzročil nobene škode.
Avto je včeraj popoldne povozil 46 letno Dante GioOondo, stanujočo v ullei Leopardi 1, ko je prekoračila ulico Mazzini.
Ukaz it. 284 (217 B)
Nadurno delo
za državne nameščence
Zavezniška vojaška uprava je izdala naslednji ukaz št. 284 (217 B).
Skupna izplačljiva vsota za nadurno delo v enem mesecu ne bo smela presegati za poedinega uradnika vsote, ki odgovarja 60 urnemu delu. Za nižje osebje ta vsota ne bo smela presegati zneska, k: odgovarja 75 urnemu delu. Te najvišje dovoljene vsote bo treba upoštevati tudi pri vseh plačilih za izredno akordno delo.
Za posebne primere službenih potreb in za kratke dobe bo Zavezniška vojaška uprava na predlog finančne uprave mogla dovoliti izredno delo preko teh omejitev, v izrednih primerih in na predlog finančne uprav* bo mogla Zavezniška vojaška uprava dovoliti za osebje nad VII, stopnjo, ki služi v Smislu določil odstavka I„ člar.a 1, izplačilo Izredne doklade v skupnem mesečnem znesku, ki pa ne bo smel presegati vsote, ki odgovarja 60 urnemu delu, računano, kot je predvideno v prejšnjih členih.
v kakršni koli službi državne u-prave ne bodo' smele' nadure za izredno delo, ki bi ga mogli izvršiti nameščenci1 pod VI. stopnjo ali podrejeni, presegati za V6ak mesec ali daljšo dobo polovico skupnega števila ur, ki bi jih mogli doseči zadevni nameščenci, če bi izvršili 60 uf izrednega dela na mesec in podrejeno osebje, če bi izvršilo izredno delo, ki ’ odgovarja 75 uram na mesec.
V izrednih primerih za upravičene službene potrebe in na predlog finančne uprave bo Z. V. U. lahko dovolila zvišanje nadurnega dela nad omejitvami, ki jih vsebuje prejšnji člen.
Splošni ukaz št. 71 CESTA ST. 57 ODPRTA ZA TOVORNI PROMET MED POROCJEMA A IN B
Informacijski urad Zavezniške vojaške uprave je objavi ukaz Št 71 (45 C) na podlagi katerega so cesto št. 57 priključili k cestam, po katerih Je dovoljen tovorni promet med delom Julijske krajine, ki ga upravlja Zavezniška vojaška uprava in področjem, ki ga upravlja jugoslovanska vlada.
Ta ukaz je stopil v veljavo dne 28. januarja 1947.
PREHRANA
IZREDNO POROTNO SODlSCE
Razprava proti devetim agentom policije v ulici Bellosguardo
Mad obtoženci je Gueli, kateremu je bilo poverjeno čuvanje Mussolinija na Gran Sassu
Danes ob 9. uri se je pred izrednim porotn.m sodiščem začela razprava proti najhujštm agentom iz ulice Bellosguardo. Med obtoženci, ki jih je 9, je glavni nadzornik Javne varnosti Giuseppe Gueli, ki se mora zagovarjati, ker je 12. sep-tembra 1943 kot poveljnik straže za zaščito ujetega Benita Mussolinija na Gran Sassu d’Ital;a omogočil ujetniku pobeg s sodelovanjem
IZOSTANEK RAZDELJEVANJA MAŠČOB
Poročevalski urad Julijske krajine javlja, da Je razdeljevanje maščob za mesec Januar izostalo, ker ni prispela pošiljka maščob. Istočasno sporočajo da bodo potrošniki dobili celoten obrok maščob tudi za nazaj, takoj ko bo pošiljka prispela.
Izpred kasacijskega sodišča
Zavrnitev priziva
BIVŠEGA TAJNIKA SPANGARA
Apelacijsko sodišče je kot kasa-cijsko sodišče zavrnilo prizive, ki so' jih '.vložili bivši sftvaidrist.1: Gio-vanni Spangaro, Federico Ror-ito, Antonio Menegello, Giovannl Valle in Italb G a libi' Apelicijsko sodišče je izjavilo, da nista dopustna priziva, ki sta jih vložila Tiberio Forti in Artasserse Melani. Gaston-Ja Sabidusslja je sodišče oprostilo z odločitvijo, da ni zagrešil kaznivega dejanja. Isto sodišče je zaradi pomanjkanja utemeljitve m sklicujoč se na olajševalne okolnosti delno razveljavilo sodbo nad Marijem Storinijem glede umora Giuseppa Mingplija. Delno je tudi razveljavilo sodbo, nad Rocccm timpanelli-jem, ker njegovo dejanje ne spada pod kazniva dejanja.
Zgoraj orenjene skvadriste je izredno porotno sodišče , v Trstu obsodilo dne 17. Janija 1946. Bivši zvezni tajnik Spangaro je bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev, Stb-rini na dosmrtno ječo, Forti na 19 let, Malanl na 11 let in 5 mesecev, Romito na 10 let, ostali na manjše zaporne kazni.
vojakov nemških SS oddelkov. B tem dejanjem je obtoženi Gueli pripomogel k ohranitvi fašističnega režima. Med obtoženci Je nadalje višji narednik javne varnosti Si-gnorelli Antonmo.
Ostali obtoženci so:	Umberto
Perrone, komisar javne varnosti; Nicola Cotecchia, podkomisar javne varnost;; Domenico Miano, podkomisar Javne varnosti; Gherardo Brugnerotto, agent javne varnosti; Ud no Pavan, agent Javne varnosti; Alberto Maddalena, pod kom.; ar javne varnosti; Giuseppe Mopdaf-ferri, agent, Javne .varnosti. Predsednik sodišča Je dr. Roatti, javni tožilec pa odvetnik Okrefcich. i
Vsi obtoženci se morajo zagovarjati,, kir-sh po :6i’.s*p«$mbru .1943 rail-rili strah med prebivalstvom pokrajine in ker so v, Trstu od 15. Junija 1942 pa d« konai meseca aprila 1943 kot elani inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajno slabo ravnali z zaporniki, ki so bili podrejeni njihovim oblastem in ker so s^ posluževali nasilstva . proti ženskam.
Gueli, Perrone, Cotecchia in-Mia-np se skrivajo. Signorelli Je zaprt v Rimp; Maddalena n Mondaffer-ri sta svobodna. Za zadnja dVa ki sta bila že zaprta, je Javni, tožilec zaradi nezadostnih dokazov zahteval izpust. Sodišče je bilo drugega mnenja ter je spiske znova predložno Javnemu. tožilcu, da bi tudi Maddaleno in Mondalferrija sodili na razpravi. Edina navzoča obtoženca sta Brugnerotto n Pavan.
Okoli 50 obtežilmh prič bo pridalo proti obtožencem, med tem ko je razbremenilnih prič trideset.
Detomor
Nečloveška mati Je živo zavezala v vrečo ter Jo na r.irazu
Nedolžna igra dveh dedkov, ki sta se drsala po zamrznjenem Kor-nu v bližini ulice Boschetto, je včeraj privedla do odkritja strašnega zločina. Med igro sta dečka na ledu naSla svinčnik in skromen prstan. Nadaljevala sta z iskanjem in kmalu odkrila v neki vdolbini skrito napihnjeno platneno vrečo, ki je bila zavezana vrvico. Radovedna dečka sta vrečo odvezala in v Djej zagledala okrvavljeno glavo novorojenčka. O najdbi »ta takoj obvestila policijo, ki je trupelce prepeljala v mrtvašnico.
Obdukcija trupla je pokazala, da je bila deklica rojena živa po normalni dc-bi nosečnosti in da je iz-dihn'la. zaradi mraza. Domnevajo, da je komaj rejeno deklico mati živo zavezala v vrečo in jo prejšnjo noč zanesla k potoku, kajti kravo sledove na truplu je pripisati krvavenju pri porodu. Policija je uvedla preiskavo, da bi od kr la nečloveško mater.
SEJA KOMISIJE ZA NADZORSTVO NAD CENAMI
V	sredo popoldne se je sestala komisija za nadzorstvo nad cenami, kateri predseduje predsednik goriške pokrajine. Seje so se udeležili predstavniki združenj, ki so zastopana v komisiji,, razen zastopnikov »Enotnih sindikatov*. Na seji so razpravljali o sporazumu z videmskim Sepralom, ki bo Gorici vsak teden dobavljal po 30 stotov mesa. Nadalje so razpravljali o težavah razdeljevanja drv, ki se je zaradi poškodovane žične železnice nekoliko zakesnilo, ter o razširjanju razdeljevanja dobav ustanove UNKRA na področje A
PRIJAVA SODIŠČU ZARADI 2250 CIGAR
V	bližini Marjana so policijski agenti ustavili nekega Giovannija Maeetro iz Villanove in pri njem našli 2250 cigar navadne vrste. Pri zaslišanju je Maestra dejal, da je cigare nakupil v Trstu, kav eo tu di dokazale polic'jeke poizvedbe. Maestro so izpustili, vendar so ga zaradi prekupčevanja z raciqnira-nlmi Izdelki prijavili sodišču.
Razen njega je policija prijavila sodišču tudi Zea Fonda, lastnika tobačne prodajalne 16 v ulici Giulia 39 in. Giuseppir.o Degrassl, prodajalko v tobačni prodajalni 321 v ulici Bel Pogg.o 23, ker sta po zvišanih cenah in brez nakaznic prodajala raolpnlran* monopolske izdelke.
Razprava zaradi poskusa ugrabitve učitelja
Dne 29. oktobra preteklega leta ob 3.30. uri popoldne so štirje neznanci vdrli v šolo v Ves’njevku v Brdih in odvedli tamkajšnjega učitelja Antona, Kostnapfia iz Gorice, ki ga je namestila Zavezniška vojaška uprava. Kostnapfel se je upiral, toda neznanci so ga kljub temu odpeljali v vas Breg ter ga spotoma pretepli.
Ko je prebivalstvo Vis'njevka zvedelo za dogodek, je začelo sledi-ugrabitelje, kt so se čutili ogrožene in so zato zapustil; ujetnika ter lzgin.li vsak na svojo stran. Tako se Je po zaslugi prebivalstva Kostnapfel rešil in se brez nadaljnjih incidentov vrnil v svoje stanovanje. Na podlagi izpoved prebivalcev je policija aret.rala Franca in Josipa Grebenjaka iz Krasnega pri Kojskem ter Ivana Erzetiča iz Višnjevka, katere je osumila, da so bili v zvezi z dogodkom.
Včeraj so vsi trije obtoženci prišli pred višje zavezniško sodčsče, kateremu je predsedoval podpolkovnik J. L. Keefe, pod trojno obtožbo, in sicer zaradi ugrabitve c-sebe, zaradi oviranja Kostnapfia pri izvrševanju njegovih dolžnosti in zaradi vmešavanja v redno šolsko delovanje. Vsi trije obtoženci so izjavili da niso krivi.
Po zaslišanju nekaterih prič Je sodišče oprostilo Josipa Grebenjaka in Ivana Erzetiča kot popolnoma nedolžna. Kar pa se tiče Franca Grebenjaka, je ta zanikal sodelovanje pri ugrabitvi in trdil, da je bil ob času dogodka doma. Dve priči, ki Jih Je navedla obramba, sta to izjavo potrdili. Nato Je sodišče prekinilo razpravo in je odločitev preložilo na današnji dan.
V PIJANOSTI JE PADEL IN ZMRZNIL
Včeraj popoldne so v Temenici našli na cesti, ki pelje v Suto, truplo, v katerem so spoznal: 54 letnega Avgust.na Čaka, stanujočega v Suti' pri Komnu.' Prve preiskave so pokazale, da se je Cak oddajil od hiše v noči na 27. t. m. v precej vinjenem stanju. Med potjo mu je postalo slabo. Padel je na zemljo m ker je bil nezmožen, da bi se dvignil, je nato zmrznil.
C
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 ko
Petek, 31. januarja
17.15 simfonična glasba; 18 glasba iz lat.nske Amerike; 18.30 ritmični orkester pod vodstvom Lelia Luttazzija; 19 angleška lekcija; 19.30 glasbena zgodovina; 20 ital. vesti; 20.15 pestra glasba; 20.35 orkester Cetra pod vodstvom Beppa Mojette; 21 simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Manuela Ro-centhala, s sodelovanjem dueta Go-rini-Lorenzi; 23 zadnje ital. vesti; 23.15 nočno zabavišče; 24 zaključek.
RADIO TRST II
376.3 m - 1086 ko
NEVARNO GRETJE
V nevarnem stanju so včeraj pripeljali v bolnišnico 25 letnega Egista Maltsana iz Vilesse, ki se je zastrupil z ogljikovim monoksidom. Da bi se ogrel, si je v spalnici zakuril, pečloo, kar bi ga kmalu stalo življenje.
Porotno sodišče
Oprostitev zaradi Domanjkania dokazov
porotno sodišče je včeraj zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo Franceaca Schiroja. Obtožili so ga, da Je 30 septo/utora 1946 skupno s Pietrom 'valčevičem oropaj Antonia Pada ter mu vzel listnico z 8000 lirami.
Schiro se je zagovarjal, da je Fa-do oropal Valčevlč sam in da on pri tem sploh ni bil navzoč. Dve razbremenilni priči sta potrdil' njegove izjave. Pade ni bilo na razpravi.
ARETACIJA ŠTUDENTA ZARADI SLEPARIJE
PoVcija je aretirala vseučiliščnika Luiglja Polenghlja, roječega leta 1926 na Reki, sta nujočega v Trstu, v ul(ci Fontanone št, 14. Omenjeni je skupno z dvema drugima svojima tovarišema dne 29. januarja osleparil za 77.000 jugoslovanskih Ur Otona Prešla, stanujočega v ulici Cecilia de . Rittmeyer 14. Polenghi je pripravil Prešla do tega, da mu izroči denar pod obljubo, da mu bo preskrbel v zameno italijanske lire. Ker pa Preši ni dobil denarja, je podal ovadbo na polic jo, ki se ji Je posrečilo še istega dne aretirati Polenghlja
--^r
AL E X AK DE R ARNO
59.
WANG -HO
— Ni nič kaj več govoriti o tej stvari — je dejal Nuber ln malomarno zmignil z rameni. — Zdaj je vse jasno in fu več možno, da bi nas mogla kakšna posebna novica ali podrobnost vznemiriti.
— Mislite? — se je rahlo nasmehnil Muratow.
35. POGLAVJE
Komaj je naslednjega jutra Nu-b«r stopil na cesto, Ze Je začuden obstal. Raznašalec časopisov Je kričal na ves glas:
»Presenetljiv dvig Isheimovlh delnic! Ob otvoritvi 16, po eni uri ž* 58».
Nuber se je sunkovito obrnil, stopil skoži vrata svoje hiše in stekel po stopnicah. Vstopil j« v delovno sobo in vzel iz piaalne mize zavojček Isheimovih delnic.
— Te preklete delnice me bodo upropastile! — Je Jezno godel. — Zdaj jih grem prodat, za vsako ceno! (čas je, da se Jih rešim!
Nekaj minut pozneje je izstopil
iz tašč ja. Približal s« je velikemu vhodu borznega poslopja. Vsepovsod masa ljudi. Agenti z beležnico in svinčnikom v rokah so p.sal’ številke za številkam:	povsod je
bilo videti sijoče oči in razvnete, radovedne obraze.
t- Glejte ga, zdaj gre! — Je zavpil neki gospod in vsi ‘so se obrnili v c-značeno smer.
Elegantni *Crysler» /se je ustavil poleg pločnika. Izstopil je bogat gospod v kožuhu. Nuber Je na široko odprl oči: pred seboj Je zagledal tovarnarja Isheima, ki je dobrodušno odkimaval na pozdrave občinstva.
Nuber se je prerinil do njega.
— Oprostite ml, če vas nadlegujem! — mu je dejal. — Ne morem a!č od presenečenja: ste dobili od ravnatelja Jetmišnice dovoljenje za izhod?
— Ne gre za dovoljenje — j« odvrnil tovarnar adjo&b očL — Spuščen s;m!	»	, —
— Spuščeni? Proti kavciji?
— Kakšni kavciji? Spuščen zaradi dokazane nedolžnosti!
— Toda oprostite: in vse one stvari, ki se jih našel v vašem stanovanju? Pa vendar ne bosti trdili, da jih Je tam skril ne vem kdo...
Isheim se je nasmehnil.
— Ne, nisem Jih Jaz tam skril! Z vašega stališča imate seveda prav... Zdaj pa vas prosim, da mi oprostite;.. Meram se podvzati, če hočem, še pravočasno nakupiti kaj svojih delnic.
— Saj za to vam ni treba tja notri! — je vljudno dejal Nuber.
— Saj vam Jih lahko nekaj prodam kar jaz. Prosim, Izvolite! — Z elegantno kretnjo je Izvlekel iz 2 pa zavoj in ga ponudil Isheimu.
Tovarnar se Je zrresnil.
— Spravite vendar v žep to zadevo, gospod nadzornik! — Je dejal dobrodušno. — Ne zaslužite tega zaradi nevšečnosti, ki ste mi jih prizadejali, toda končno je bila to vaša dolžnost Pazite torej, kaj vam pravim: jaz sem nedolžen 31u-ratow J». to dokazal. Delnice se zaradi tega stalno dvigajo ln te-le, ki jih imate, predstavljajo lepo premoženje. Ce jih prodate danes, naredite res veliko neumnost, ker bo--du .juUL -KUj, -130- J'J.a svidenje. ln dobro se imejte!
Nuber je gledal za odhajajočim tovarnarjem in se zavedel šele, ko je videl neke gospode, ki so se začeli zanimati za njegove delnice. Vtaknil jih je znova v žep in šel naravnost k Muratowu.
Medtem ko je pozvonil, je zaslišal vesel Ninin smeh.
— Muratoiv, kakšen človek ste vendar? — Je vzkliknil, komaj jie vetopiL
— Včeraj sem vam zaupal vse tajnosti mojega obstoja, v; pa mi niste povedali prav nič; kar skrivate za hrbtom! Kaj pravite vi, gospodična Holm? Se vam zdi to lepo?
— Pred vsem izvolite sesti! ,— je radostnb zaklicala deklica. — Vabim vas na zajtrk: kakao s keksi. Najljubša Muratowova jed.
Muratovv je vstal ln smehljaje podal roko tovarišu.
— Zakaj pa ne bi smel jaz enkrat nečesa skrivati. Vi niste o svoji zadevi spregovoril) mesece, leta! Pustite meni vsaj 24 ur.
Naj bo! — Je dobre volje odvrnil Nuber in napravil velik požirek ka-kaa. Nina se je nasmehnila. — Ksj je, pripovedujte! — je nadaljeval Nuber. — Je Isheim res nrdolfen?
— Da, je! — je, petrd 1 Muratcw. — Uspelo mi je to po kratkem pri-
zadevanju dokazati. Vse vrednostne predmete, ki ste jih našli v Ishei-movi hiši, so tovarnarju brez njegove vednosti podtaknili.
— Ah, to je preveč!
— In vendar je prav tako, kot sem vam povedal. »Neizprosn * so ga imeli za svojega skrivača.
— Tudi jaz.
— Toda on to' ni bil! Povsem slučajno je nekoč kupil klobuk, kakršne so nosili skrivači »Neizprosnih*, da so se med seboj spoznavali. Pozneje, ko je Isheimi klobuk že nehal nosit, so ga tatovi poznali že skoraj osebno, tako d", so mu izročali razne predmete tudi če ni imel klobuka. Dovolj Je, če se spomnite orgrlice grofice janček.
— Čeprav je vaša zgodba zelo čudna, ne dvomim v njeno verodostojnost! — je zamišljeno pripomnil Nuber. — Toda kako vam je uspelo zbrati vse te dokaze?
— Prav enostavno: dal sem nekaj dni nositi enemu izmed naših agentov omenjeni klobuk ln vsak dan se je vrnil s kakšno dragocenostjo.
— A11 ml hočete povedati še to. zakaj Isheim ni izročil predmetov
policiji?
— Ce bi prišla taka stvar v vaše
ali moje roke, veste, kaj bi storili! Id ker se ljudje, ki nimajo nikoli opraviti s policijo, nas precej boje, s; lahko predstavljate, da je Isheim predmete rajši zadržal sam. Sprva celo mislil, da gre za kakšno neumnost, potem pa, ko se je zadeva ponavljala, ga je popadel strah. Bal se je, da ga ne bi odkrili in obsodili, da ni oddal že prvih dobljenih predmetov. Zato pa si je zgradili skrivališče Pod oknom in ravno me je Hotel vprašati za svet, ko ste vi naredili preiskavo.
— Hvala! — je dejal Nuber vstal. — Tudi najboljši policist ee lahko zmoti. — Obrnil se ja k Nin. in nadaljeval:
— In zdaj, gosopodična Nma, dovolite mi, da vam izročim nekaj, do česar imate polno pravico. Tu so delnice, ki sem Jih svoj čaj kupil z denarjem, ki sern ga našel \ žepu vašega bivšega zaročenca. Ce jih boste predali jutri, boste dobili zanje lepo premoženje. Vesel sem, da lahko vsaj nekoliko popravim krivdo svojega »prednika* -.vsaj denarno vprašanje. Z moralnega stališča se pač ne da ničesar storiti: krivda ostane... In še enkrat: vse najboljše ln bodite srečni!
(Nadaljevanje prihednijč)
TRŽIČ
OBOROŽENI ROP PRI BELEM DNEVU
Predvčerajšnjim so trije » *a' mokresi oboroženi <n zakrinkani moški sred; dneva i2rvršili rop v Foljanu. Policija poroča, da so omenjeni' zlikovci ob 13.30. uri vdr i v hišo ŠL 4 v ulici Cornat, ki Je lšst Giacoma Visintina, kjer so pr silili člane družine, da so popolnoma tiho ostali v kuhinji, roparji pa eo šli v drugo nadstropje, kj*r so se spalnici polastili 150 tisoč lir, ki j,h je Visintin pred nedavnim iz-kupil, ko je prodal večjo količino v!na. V teku Je preiskava.
bombe v stanovanje
policija sporoča, da so 28. januarja neznane oseb® odvrgle dve rečni bombi-vrste Sipe v stanovanje Bernardina Tognona, stanujočega v ulici Teodorlco št. 1. škoda je malenkostna.
Petek, 3<. januarja
.17,55 Beethoven:	uvertura Eg-
moal, ‘ Sona ta ob luninem sv tu, prenos iž Vidma; 18 južnoameriška glasba, prenos iz Vidma; 18.30 pri-rodopisno. pred.:	Živalski govor;
18.45 klavirske Skladbe: 19^ radijska povest:	Milčinski:	»Ptički brez
gnezda*;'19.15 zbor Svetega Ivana, dirigira Franc Venturini; 19.45 napoved časa, vesti v slov.; 20 lahka glasba; 20.30 komorna glasba, prenos iz Ljubljane; 21 simfonični koncert, pod vodstvom dirig. Ma-r.uela Rosenthala s sodelovantem klavirskega dueta Gorini-Lorenzi. prenos Iz Italije; 22.15 filmske novosti; 22.30 glasba iz filmov; 23 napoved časa. vesti v ital.; 23.15 vesti v slov., čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.1
Sobota, 1. Januarja
6.54 jutranji pozdrav; 6.55 koledar; 7 vesti v slovenščini; 7.15 vesti v Italijanščini; 7.30 zaključek;
11.30	dopoldanski koncert; 12 radijska univerza: Rudarstvo Slovenije; 12.15 ritmična glasba (prenos iz Vidma); 12.30 napoved časa, vesti v slovenščini; 12.45 vesti v italijanščini; 13 reproducirana glasba; 13.15 koroške pesmi poje sekstet «Brnca»; 14 zdravniško predavanje; Vpliv vremena na telo; 14.10 čitanje sporeda, zaključek.
17.30 orkester Lavalle (prenos iz Vidma); 18 prireditve v tem tednu (predavanje); 18.15 Dvorakovi slovanski plesi; 18 45 predavanje prof. Kosovela: Kulturne aktualnosti; 19 ljudska glasbena ura; 19.30 narodne pesmi na harmon-.k; Izvaja Vuga Nevenka; 19.45 napoved časa. vesti v Slovenščini; 20 glasba po željah; 20.45 tedenski politični pregled; 21 Franjo Molnar; «Vrag». slušna igra v treh dejanjih, izvajajo člani radijske igralske družne;
22.30	lahka glasba; 23 napoved časa, .vesti v italijanščini; 23.15 vest’ v slovenščini, čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Citajte
„Qlas zaveznikov"
Glavni urednik: PRIMOŽ B. B R O NIK Izdaja A. L »■
BRACO
dodjl k meni
G U ID O
Naslov: U.P-I-. S- Fellico 4, Trst
V samozaložbi oKoroške kronike«, ki J®ufi«“^n?ntanska ob’ veščevalna služba v Avstriji, sta izšli dva publikaciji.
7Z&
(CENA 25 LIK)
lleto 1947/
IR)
Mladi Korotan
(CBNA 10 LIR)
«V uKoledariuz bo našel vsak dovolj branja, ^svetov ir za uspešno delo. v «Mladcm Korotanuz pa je zbrano
navo-veliko
vsem mladim srcem prinesla
«Glasa zavez-
kratkih in lepih zgodbic, ki bodo obilo lepote materine besede	. -
Obe P^^^^a^^rl.Tn Kotondutr v Trstu v ulici GlX’59, M trgu pestalozzh v pokriti tržnici. . drevoredu R San-
I ’• tSk SJgrS	o “X
Or’l.uXi ul Fremo. Sv. Soboti, uL Reti, pokriti trtnich drevoredu Sarzio in na pkednju.