primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČ!N
!HRSKA BtSTRtCA, !ZOLA, KOPER, P!RAN,
!N SEŽANA
Št. 8
Koper, 19. marca 1991
Občina Ilirska Bistrica
-	ODLOK o občinskem davku od piaci! za storitve
-	ODLOK o davkih občanov
Občina Sežana
Krajevna skupnost Lokev
-	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za krajevno skupnost Lokev
Krajevna skupnost Zazid
-	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za potrebe krajevne skupnosti Zazid
OBČtNA !L!RSKA BtSTRtCA
Na pod!agi 2. č!ena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83 - 4/91), 6. č!ena Dogovora o usk!ajevanju davčne politike v !etu 1991 in 193. člena Statuta občine
11.	Bistrica je Skupščina občine ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. marca 1991 sprejela
ODLOK
O OBČINSKEM DAVKU OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	člen
Na območju občine 11. Bistrica se uvaja občinski davek od plači! za storitve (v nadaljevanju: občinski davek od storitev). Uveden davek je prihodek občine 11. Bistrica.
'	2. člen
Občinski prometni davek se plačuje od plačil za proizvodne in obrtne storitve, ki jih družbeno pravne osebe in zasebniki opravljajo občanom.
3.	člen
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej prikazan.
4.	člen
Stopnja davka od plačil za storitve znaša 10 %.
Davek se ne plačuje od naslednjih storitev: krojačev, šivilj, čevljarjev, kemičnega čiščenja in barvanja oblek ter perila, popravila kmečkih strojev in orodij, popravila očal, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, popravila dvokoles, pranja in likanja oblek, mletja žitaric, plakatiranja, čuvanja premoženja, fotografiranje, urarstvo, nega telesa in obraza, čiščenje preprog, fotokopiranje, soboslikarstvo.
5.	člen
Občani ali zasebniki, ki na območju občine 11. Bistrica opravljajo zidarsko-fasaderske, tesarske in krovske storitve so dolžni najmanj 3 dni pred pričetkom del, priglasiti pri Upravi za družbene prihodke 11. Bistrica pričetek id vrednost storitev.
6.	člen
Občinski davek se plačuje tudi od vrednosti prodanih vstopnic na zabavnih prireditvah po stopnji 10 %, razen tistih, ki imajo kulturni značaj.
Kot kulturne prireditve se štejejo:
a)	gledališke predstave poklicnih in amaterskih gledališč oz. skupin,
b)	vsi koncerti, razen koncerti zabavne in plesne glasbe,
c)	razstave,
d)	kinoprireditve,
e)	akademije,
f)	vse športne prireditve,
g)	maturantske in akademske letne prireditve.
Davka po tej stopnji ne plača tudi:
-	prireditelj zabave od dela vstopnic kot davčne osnove, ki jo nameni za pomoč prizadetim pri večjih elementarnih in drugih nezgod na organiziran način, za gradnjo ali vzdrževanje zdravstvenih, šolskih, vzgojnovarstvenih, kulturnih in športnih objektov, za humanitarne namene v korist rdečega križa in za vzdrževanje obstoječih in gradnjo lovih infrastrukturnih naprav in objektov v krajevni skupnosti.
V kolikor namerava prireditelj odstopiti sredstva za namene po tej točki, je dolžan:
-	ob dvigu vstopnic dostaviti sklep svojega pristojnega organa o nameravanem odstopu sredstev in
-ob obračunu priložiti potrdilo o nakazilu teh sredstev za namensko uporabo iz prejšnjega odstavka.
-	delovne organizacije, ki jim je prirejanje zabavnih prireditev njihova osnovna dejavnost ali sestavni del redne dejavnosti.
7.	člen
Davčni zavezanec je prireditelj zabavne prireditve in je dolžan napraviti obračun prodanih vstopnic v 5 dneh po prireditvi in plačati ustrezen znesek davka. Vstopnice za prireditev, ki so zavezane za prometni davek izda uprava za družbene prihodke.
8.	člen
Odmera kazni za kršitev 4., 5. in 6. člena tega Odloka se določa po 62., 63., 65. in 66. členu Zakona o začasnih ukrepih o davku 6d prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91).
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plači! za storitve (Uradne objave, št. 6/86 do 19/90).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1991.
Štev.: 012-2/91-7/1	Predsednik
11.	Bistrica, 8. marca 1991	STANE PROSEN, dipl. vet., l.r.
Na podlagi 45. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90), 158., 163. in 184. člena Zakona o davkih občanov in Zakona o spremembah zakona o davkih občanov (Uradni list RS, šl. 48/90) ter na podlagi 193. člena statuta skupščine občine 11. Bistrica je Skupščina občine 11. Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. marca 1991 sprejela
ODLOK O DAVKIH OBČANOV
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V občini 11. Bistrica se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani plačujejo občini davke po določbah Zakona o spremembah zakona o davkih občanov (kasneje Zakon o davkih občanov) ter po določbah tega odloka.
2.	člen
Z davki se delno zadovoljujejo splošne in skupne potrebe občine, ki jih je ta dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih.
Vsak občan je za zadovoljevanje teh potreb dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
II.	VRSTE DAVKOV
3.	člen
Občani plačujejo po tem Odloku:
1.	Davek na dediščine in darila;
2.	Davek od premoženja;
3.	Davek na dobitke od iger na srečo.
34
URADNE OBJAVE
19. marca 1991 - Št. 8
H! DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA
4.	č)en
Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan, ki podeduje a!i dobi v dar premoženje in tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
5.	č!en
Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega a!i v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti po odbitku do!gov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
6.	č!en
Stopnja davka na dediščine in dari!a so:
		Sorodstveno	Sorodstveno	
		razmerje, ki	razmerje, ki	
		ustreza dru-	ustreza	
		gemu dednemu	tretjemu	
Od vrednosti	dinarjev	redu (starši,	dednemu	vsi
		bratje, sestre	redu (dedi,	dni-
nad	do	in njihovi	babice)	8'
		potomci		
	133.360,00	5	8	11
133.360,00	600.120,00	6	9	13
600.120,00	1.066.880,00	7	10	15
1.066.880,00	1.533.640,00	8	11	17
1.533.640,00	2.000.400,00	9	12	19
2.000.400,00	2.467.160,00	10	13	21
2.467.160,00	2.933.920,00	1!	14	23
2.933.920,00	3.400.680,00	12	15	25
3.400.680,00	3.867.440,00	13	16	27
3.867.440		14	17	30
7.	č!en
Davka na dediščine in dari!a ne p!ača:
!. dedič a!i obdarjenec prvega dednega reda (sin, hčer, zakonec, zet, snaha),
2.	dedič kateregakoh dednega reda, ki podeduje stanovanje, če nima drugega stanovanja in je ob smrti zapustnika žive! z njim v skupnem gospodinjstvu,
3.	dedič a!i obdarjenec, ki se po do!očbah zakona o kmetijskih zemijiščih šteje za kmeta če podeduje a!i dobi v dar kmetijsko a!i gozdno zem!jišče in če kmet podeduje a!i dobi v dar ce!o kmetijo.
!V DAVEK OD PREMOŽENJA
8.	č!en
Davek od premoženja p!ačujejo občani, ki posedujejo:
!. stavbe, de!e stavb, stanovanja in garaže (v nada!jnjem besediiu: stavbe),
2.	prostore za počitek oziroma rekreacijo,
3.	p!ovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.
9.	č!en
Osnova za davek od premoženja po !. in 2. točki 8. č!ena je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotav!ja po pravi!niku o merihh in načinu ugotav!janja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni !ist SRS, št. 25-1347/8!).
Osnova za davek od premoženja stavb in stanovanj se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 nr stanovanjske površine ugotov!jene na način iz prejšnjega odstavka.
!0. č!en
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi č!ani sta!no prebivati v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v !etu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.
11. člen
Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost v naslednji višini:
Če znaša	davčna osnova	do	din 70.000,00	% 0,10
nad	70.000,00	do	175.000,00	0,20
nad	175.000,00	do	437.500,Of)	0,30
nad	437.500,00	do	875.000,00	0,45
nad	875.000,00	do	1.531.250,00	0,65
nad	' 1.531.250,00	do	2.000.000,00	0,85
nad	2.000.000,00			1,00
12.	člen
Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov namenjenih za počitek ali oddih plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah.
Če znaša davčna osnova		do	din 70.000,00	% 0,20
nad	70.000,00	do	437.500,00	0,50
nad	437.500,00	do	1.195.000,00	0,80
nad nad	1.195.000.	00 2.000.	000.00	do	2.000.000,00	1,10 1,50
13.	člen
Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, ki jih uporabljajo za opravljanje dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovnega prostora po naslednjih stopnjah:
Če znaša	davčna osnova	do	din 70.000,00	% 0,15
nad	70.000,00	do	175.000,00	0,35
nad	175.000,00	do	437.500,00	0,55
nad	437.500,00	do	875.000,00	0,75
nad nad	875.000,00 1.500.000,00	do	1.500.000,00	1,00 1,25
Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz lestvice tega člena poveča za 100 %.
14.
Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik poslovnega objekta, plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžine plovnega objekta in sicer:
-	nad 8 do 9 metrov dolžine 1.300,00 din,
-	za vsak nadaljni meter dolžine še po 500,00 din.*
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za 5 %. Davka iz premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let.
Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte se letno valorizira z letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v R Sloveniji v preteklem letu.
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko bo ta odlok stopi! v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta.
Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
15.	člen
Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:
1.	od kmetijskih gospodarskih poslopij,
2.	od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninske in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva.
16.	člen
Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh.
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
17.	člen
Davčne osnove in višine davčnih stopenj iz členov 6. 11. 12, 13, tega Odloka se revalorizirajo v odvisnosti od valorizacije vrednosti stavb, stanovanj, prostorov za počitek in poslovnih prostorov in se usklajujejo z Dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1991.
19. marca 1991 - Št. 8
URADNE OBJAVE
35
V. DAVEK NA DOB!TKE OD !GER NA SREČO
18.	(len
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 %.
19.	člen
Davek na dohodke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega vrednosti 2.(X)0,00 din.
20.	člen
Davek na dobitke se obračunava in odtegne ob izplačilu dobitka. Davek na dobitke obračunava in odteguje prireditelj igre.
V! OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKOV
21.	člen
Zavezanec davka na dediščine in darila mora plačati davek v tridesetih dneh od vročitve odločbe o odmeri davka.
Zavezanci davka od premoženja plačujejo odmerjeni davek v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v petinštiridesetih dneh po zapadlosti. Če je odmerjen davek od premoženja manjši od 3(X),(X) din se plača v dveh enakih polletnih obrokih.
Davek na dobitke od iger na srečo se obračuna in plača po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dobitka.
22.	člen
Od zavezanca, ki zapadlega davka ni plačal v predpisanem roku, se davek prisilno izterja po postopku iz Zakona o davkih občanov.
VH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Z dnem uveljavitve tega Odloka o davkih občanov preneha veljati Odlok o davkih občanov (Uradne objave, št. 8/88,39/88,41/89,19/90).
24.	člen
Ta Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1991.
Štev.: 012-1/91-7/1	Predsednik
11. Bistrica, 8. marca 1991	STANE PROSEN, dipl. vet, l.r.
OBČtNA SEŽANA
Krajevna skupnost Lokev
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur l. SRS št. 35/85 in 48/86) in na osnovi pobude sprejete na Zboru krajanov v KS Lokev dne 18. 2. 1991, je Svet KS Lokev na svoji seji dne 11. marca 1991 sprejel
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA KRAJEVNO SKUPNOST LOKEV
1.
Za Krajevno skupnost Lokev, ki zajema vasi Lokev in Prelože pri Lokvi, se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za:
-	izgradnjo mrliških vežic pri pokopališču v Lokvi,
-	sofinansiranje del pri izgradnji komunalnih objektov v KS (javna razsvetljava, asfaltiranje, smetišče idr ),
-	vzdrževanje objektov Krajevne skupnosti.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za Krajevno skupnost Lokev.
3.
Referendum bo v Lokvi v prostorih Kulturnega doma 7. aprila 1991 od 7. do 19. ure.
4.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST LOKEV
Referendum dne 7. aprila 1991 o uvedbi samoprispevka v denarju za Krajevno skupnost Lokev. Samoprispevek se uvede za dobo štirih let od 1991 do 1995.
Zavezanci za samoprispevek so delovni ljudje in občant, ki imajo stalno prebivališče v Krajevni skupnosti Lokev in ga plačujejo od:
-	osebnih dohodkov in nadomestil, ki presegajo najnižji znesek osebnega dohodka, ki zagotavlja socialno in materialno varnost delavcev, določenega z zakonom, zmanjšanih za davek in prispevek iz osebnega dohodka, po stopnji 1 %,
-	od pokojnin, ki presegajo znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo po stopnji 1 %,
-	občani, ki so zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva od katastrskega dohodka 1,5 %,
-	občani, ki so zavezanci davka od dohodkov iz dejavnosti po stopnji 1 %. Osnova za obračun je brutto zavarovalna osnova od katere plačujejo zavezanci prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje.
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
GLASUJEM
ZA	PROT!
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če sc strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROTI, pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
5.
Referendum vodi volilni odbor, ki vodi postopek volitev. Volilni odbor ima naslednje naloge:
-	izvrši tehnične priprave za referendum,
-	določi glasovalno mesto,
-	ugotavlja i%id referenduma in sestavi zaključno poročilo o izidu referenduma in ga objavi.
6.
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti, če se bo večina vseh vpisanih glasovalcev z območja, ki je določeno v 1. točki tega sklepa, izjavila zanj na referendumu. Sredstva, zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabljala za namene, določene v L točki tega sklepa.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Lokev, 11. marca 1991	Predsednik sveta KS
VLADIMIR MLJAČ, l.r.
Krajevna skupnost Zazid
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 in 48/86), je Svet krajevne skupnosti Zazid na svoji seji dne 5. marca 1991 sprejel
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA POTREBE KRAJEVNE SKUPNOSTI ZAZID
L
Za krajevno skupnost Zazid se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za razvojne potrebe Krajenve skupnosti Zazid.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za krajevno skupnost Zazid.
3.
Referendum bo v Zazidu, 28. aprila 1991 od 7. do 19. ure na posebej določenem mestu.
4.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
19. marca 1991 - Št. 8
URADNE CHIAVE
36
KRAJEVNA SKUPNOST ZAZID GLASOVNICA
Referendum dne 28. aprila 1991 o uvedbi samoprispevka v denarju za potrebe KS Zazid.	.
Samoprispevek se uvede za dobo štirih tet od 1. maja 91 do 1. maja 95.
Zavezanci za samoprispevek so detovni tjudje in občani, ki imajo statno prebivatišče v Zazidu in ga ptačujejo od:
-	osebnih dohodkov in nadomestit, ki presegajo najniiji znesek osebnega dohodka, ki zagotavlja sociatno in materiatno varnost detavcev dotočenega z zakonom, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka po stopnji 2 %,
-	od pokojnin, ki presegajo znesek najniije pokojnine za potno pokojninsko dobo po stopnji 2 %,
-	občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz dejavnosti po stopnji 2 %. Osnova za obračun je btto zavarovatna osnova, od katere ptačujejo zavezanci prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje.
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz sociatno varstvenih pomoči, od priznavatnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invatidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
GLASUJEM:
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka; besedo PROTI pa obkroži, Če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
5.
Referendum vodi volilni odbor, ki vodi postopek volitev.
Volilni odbor ima naslednje naloge:
-	izvrši tehnične priprave za referendum,
-	določi glasovalno mesto in
-	ugotavlja izid referenduma in sestavi zaključno poročilo o izidu referenduma in ga objavi.
6.
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti, če se bo večina vseh vpisanih glasovalcev z območja, ki je določeno v, L točki tega sklepa, izjavila zanj na referendumu.
Sredstva zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabljala za namene, določene v L točki tega sklepa.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Zazid, 5. marca 1991	Predsednik
sveta Krajevne skupnosti VILJEM MARSETIC, I r