165 ijanski zunanji ister hvali hrabrost loč Slovanov ni, Italija. — Dnevnik Tele-°> glasilo italijanskega zu-_ega ministra, grofa Ciana, 1 pred prevelikim zaupa-i v nemški napad na Rusijo 'vali hrabrost, opremo in izjest ruske armade, 'elo Nemci priznajo, da je I odpor nekaj izrednega," plegrafo. "Branitelji Sta- linije so se umaknili samo ►ki tehnični nadmoči, toda > temu imajo nemške divi-težko delo pri prodii-anju. In°go ljudi je pričakovalo, i bo zrušil boljševiški režim ar dnevih boja in sedaj so e razočarani radi ruske vo- * zmožnosti. Ljudje se pujejo, kako je mogoče, da ►1 j še viki tako dobro branijo, | bl1 pa sovjetski režim ta-?ovražen pri ruskem narodu, j&o se hoče razumeti ruski »> se mora vzeti v poštev jpnost slovanskih narodov, sposobnosti so predvsem ve-itelesna moč in pa izredna 'avljenost prenašati trplje- je vzrok, da se ruska ar-|bori tako dobro in zato je F vreči Nemčija tako veli-M proti Rusiji." jonska je poklicala irezervo k orožju po, 16. jun. — Kabinet irskega predsednika prin- ^•ninaro Konoye, ki je pri-£ Japonsko v naročje osi-/e danes podal ostavko. Po-fi zatrjujejo, da je kabinet Miral zato, da se bo sestavil Močnejši, ki bo zmožen vo-}eželo v tej krizi, diplomatskih krogih so >Ja> da se je ta kabinet uma-jPto, ker je napravil zvezo »čem in z Rusijo, novemu Jetu bi se pa teh pogodb ne Jjreba držati. Nov kabinet lahko še ožje z osiščem, >® se bo popolnoma odtrgal Jega in se pridružil Zed. dr- * i« Angliji. (dnja poročila iz Japonske £Jo, da je vlada ukazala po- II vso rezervo pod orožje, f priPravljena za vse slučaje, p "Svečane pojedine "Jugoslovanski kurir'" iz Chicaga poroča, da je priredil jugoslovanski kralj Peter II. v Londonu svečano pojedino v kraljevem poslaništvu za angleške mogotce. — Mi jugoslovanski kraljevi družini ne zavidamo pojedin, toda v tem času, bi sodili, so zelo malo na mestu, ko narod v domovini strada in trpi glad 90,000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Nemčiji in Italiji. Taka "svečana" pojedina stane par tisočakov in za ta denar bi se že' precej olajšalo gorje bedni domovini. Mi pa tukaj apeliramo na narod, "da je vsak najmanjši dar dobrodošel." Zed. države se ne bodo ozirale na kake mirovne overture od Hitlerja Washington. — Predsednik Roosevelt se je izjavil, da bodo ostale Zed. države hladne napram mirovnim ponudbam, ki se jih vsak čas pričakuje od strani Htilerja. Ako bi se v tem času sprejelo mirovne ponudbe, bi se svet izročili na milost in nemilost nemškemu fanatiku; tako se je pred par dnevi izrazil new-yorški župan La Guardia. Roosevelt je povedal pri časnikarski konferenci, da venomer prihajajo ljudje v Washington z nasveti. za premirje. Zdi se, da so gotovi ljudje v Evropi vcepili to idejo nekaterim Amerikan-cem v glavo. Teh Amerikancev se poslužujejo v Evropi z namenom, da začno tukaj propagando za mir, ki bi prišel zdaj Hitlerju, ko je v precej hudi zagati, zelo prav. Tudi pomožni državni tajnik Welles je zatrdil, da je dobil poročila o nazijskem mirovnem gibanju. Toda ni povedal, iz katerih virov je to dobil. Odkar je začel Hitler vojno proti Rusiji, pričakujeta tako Amerika kot Anglija, da bo začel Hitler nagovarjati k premirju, pri čemer bo rabil za podlago zatrdilo, da hoče vsa Evropa pomagati Nemčiji v boju proti komunizmu. Tako Anglija kot Zed. države ne bodo sklepale s Hitlerjem nobenega premirja, zagotavljajo tukaj in tam državniki. -o- TEH BI BILO PA RES ŠKODA Nemci dosegli Smolensk Rusi trdijo, da so Nemci še 230 milj od Moskve, a Nemci pravijo, da so samo še 110 milj. Nemška poročila trdijo, da se Rusi pri Leningradu umičejo, Rusi trdijo, da se vsa fronta dobro drži. Te štiri ameriške bolničarke so srečno dospele v London. Grede v Anglijo je bil njih parnik torpediran in šest ameriških bolničark še vedno pogrešajo. Te štiri je pci našla na morju v malem čolnu neka angleška ladja. Congres bo morda določil višino najemnine Washington* — Predsednik loosevelt je povedal, da bo naprosil kongres, naj sprejme postavo, ki bi določala višino najemnine in to zlasti v območjih obrambene industrije. Roosevelt pravi, da se je najemnina silno zvišala in da so delavci zelo prizadeti s tem. Mestna zbornica dela važne spremembe pri prometnih postavah Cleveland, O. — Postavodaj-ni odsek mestne zbornice je odobril več dodatkov k mestni prometni postavi, ki se tiče predvsem avtomobilistov. Tako je sprejel ordinanco, da se odpravi obračanje z desne strani, kadar hoče voznik na levo. Po drugih mestih je vpeljano, da sme voznik kar s srede ceate kreniti na levo. Dalje je odsek sprejel predlog, da morajo avtomobili, ki vozijo pogreb, ustaviti pri vsaki rdeči luči, ne glede na to, če se s tem pogrebni sprevod preseka. Tukaj je bilo mnogo ugovorov, toda policija je rekla, da za prestop ne bo napovedala aretacije, razen pri nezgodah in da bo skušala dati pogrebom policijsko spremstvo. Dalje bo prepovedano vsaki osebi v mestnih mejah prositi' avtne voznike, da bi jim dali prosto vožnjo. Nadalje se je odločilo, da se ponoči ne bo smelo parkati avtov na cestah med deseto zvečer in šesto zjutraj, razen zdravniki, ki so klicani na nujen slučaj. In kdor bo parkal avto ponoči na cesti, bo moral imeti pri avtu luč. Nekatere ceste bodo izjema in tam bo policija postavila napise, da se sme parkati. Toda vse te dodatke mora v celoti sprejeti še mestna zbornica, predno bodo zapisani v postavo. Važna seja nocoj Članice društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ so prošene, da se nocoj udeleže seje v stari šoli. Po seji bo nekoliko zabave. Javno knjižnico na St. Clair Ave. in 55. cesti bodo preselili na Superior Ave. Javna knjižica na 55. cesti in St. Clair Ave., ki je bila toliko let v naši slovenski naselbini, bo preseljena v nove prostore na 6401 Superior Avd, zraven Norwood Rd. Selite^ se bo izvršila okrog 5. avgusta. Naši rojaki bodo (o|ranili gotovo lepe spomine jil to javno knjižnico, zlasti orli 'tisoči, ki so tli sem pohajali v šolo za državljanstvo. Tudi mnogo drugih aktivnosti je bilo vedno tukaj dovolj, da se je ta kulturna ustanova uprav priljubila Slovencem in so jo smatrali že kar za nekako slovensko ustanovo. Pa tudi v novih prostorih bo skušalo vodstvo knjižice dati narodu, našemu in drugemu, vso postrežbo, ki se je pač more dati pod danimi razmerami in v kolikor pridejo v poštev razne narodnostne grupe v tej okolici, ki so: Slovenci, Hrvati, Litvinci, Slovaki, Švedi, stari Nemci, tu rojeni Amerikanci in še mnogi drugi. Kje bo imel Citizens Bureau zdaj pouke o ameriškem državljanstvu, nam še ni znano. Direktor Mr. Green se je izjavil, da bi na vsak način rad imel tečaje še nadalje v slovenski naselbini. ,(1 tem borno.....že pravočasno poročali. Mizarji, barvarji in drugi delavci že pridno delajo in pripravljajo nove prostore. Vodstvo knjižnice sporoča, da si zdaj čez poletje lahko vsak izposodi knjige za en mesec in vzame lahko kolikor knjig hoče. Kdor si zdaj izposodi knjige še v starih prostorih na 55. cesti, jih bo vrnil v nove prostore na Superior Ave. Novi prostori bodo nosili ime "Norwood Branch," dočim so se imenovali dosedanji prostori "St. Clair Branch." naprej in tako se je sunek proti Kievu izjalovil. Ruska zračna sila je še vedno zelo aktivna, razbija kraje po Rumuniji in zlasti pazi na to, da Nemci ne morejo čez reke, ki so glavna ruska obramba. Zavezniki z Rusi, toda ne s komunizmom London. — Premier Churchill je povedal v poslanski zbornici, da je Anglija z novo pogodbo z Rusijo postala zaveznica iste in ruski narod je postal zaveznik Anglije. Toda v isti sapi je pa Churchill pristavil, da to ne pomeni "zveze s komunizmom." Na počitnice Mr. in Mrs. John Frankovič s clevelandskega hriba ista se podala na obisk v New York. John pravi, da bi si še enkrat rad ogledal tisto "dolgo vas," ki jo je prvič zagledal ob prihodu v Ameriko. NA ZLET V LEMONT, ILLINOIS Poroka V soboto ob enajstih se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na 200. St. in Chardon Rd. Miss Edith E. Puncoh iz 1239 E. 175 St., in Mr. Frank R. Smutko iz 13102 Lorenc Ave. Prijatelji so vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu. Obisk tete štorklje Pri družini Andrej Oblak, se je prvič 'ustavila teta štorklja in jim prinesla krepkega sinčka. Tako je postal dobro poznani rojak Valentin Oblak iz 7918 Rosewood Ave. prvič stari očka ičtestitamo vsem skupaj. Kdor se želi pridružiti zletu članic Slovenske ženske zveze k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois, v soboto 19. julija, naj to stori takoj, ker so vsi sedeži rezervirani in je še nekaj sedežev za oddati. Vozni listki za tja in nazaj so samo $8.75 za osebo v Greyhound avtobusu, ki so najbolj moderni in udobno opremljeni. Iz Clevelanda gre bus ob osmih zjutraj in pride v Lemont okrog šestih zvečer. Mrs. Albina Novak poroča, da bodo imele čč. sestre pripravljeno prenočišče kakor tudi večerjlb za vse izletnike iz Clevelanda. V soboto večer bo kaj prijetno na prelepem gričku, kjer se bo gotovo razlegala slovenska pesem Italijani imajo zelo veliko upanje Včeraj dopoldne ob 10:48 smo vjeli na radiu na kratke valove slovensko poročilo iz Londona. Poročevalec je povedal o načrtu, o katerem se Italijani baha-jo za bodoče. Pravijjo, Ida bo Nemčija zasedla Anglijo v 1941, Azijo 1942 in Ameriko 1943 Kaj bodo pa okupirali Italijani o tem ne povedo nič. --o- kot je navada, kadar pride skupaj družba naših rojakov in rojakinj. V nedeljo se pa vrši drugi letni Zvezin dan pod pokroviteljstvom podružnic Slovenske ženske zveze. Program za ta dan je prav mično izbran. Proti domu bo bus odpeljal ob sedmih v nedeljo večer in se vrnil v Cleveland okrog petih zjutraj v ponedeljek. To bo dva dni lepa zabava kakor tudi krasen užitek za vse izletnike. K izletu se lahko pridružijo tudi moški. Kdor se zanima naj takoj pokliče Albino Novak ali gre k njej na dom po listek ali pa se zglasi pri drugih postajah kot so bile poroča-ne v tem listu pred par dnevi. Leskovčevi so imeli vizite Zadnjo nedeljo se je bila zbrala pri Leskovčevih na Hubbard Rd., Madison, O., zelo lepa in velika družba. Obiskali so jih: Robert Sternen in soproga, Anton Remec in soproga, Gaš per Leskovic in soproga, Jakob Gersken in soproga, Mrs. Al Spiecer, William Leskovic in soproga, Mrs. J. Ausec, Mrs. F. Zakrajš&k, Tonie Zakrajšek, vsi iz Clevelanda. Dalje so bili Mr in Mrs. John Šajn iz Jamestown Pa. Vsi so bili prijazno sprejeti. Spopadi med delavci Pri tovarni Paterson-Leitch Co. na 900 E. 69. St. je prišlo včeraj do pretepa med delavci ki spadajo k CIO in A. F. of L Unionisti od A. F. of L. trdijo: da so unionisti od CIO vrgli od dela štiri njih člane, nakar se je vnel pretep, pri katerem je bilo kakih 20 delavcev ranjenih, dva precej težko. Tovarno so potem zaprli. Berlin, 17. jul. — Nemško poročilo s fronte zatrjuje, da so nemške čete prodrle na osrednji fronti tako daleč na rusko ozemlje, da so samo še 110 milj od Moskve. Dalje zatrjuje nemško poročilo, da nemška zračna armada tako pritiska na rusko, da se ta ne bori več pod skupnim poveljstvom. Nemški bombniki zlasti napadajo železniške proge, ki vodijo v Leningrad, proti kateremu nemške kolone naglo prodirajo. * Stockholm, švedska, 16. jul. — Tu sem so prišla poročila, da so močne nemške edinice danes prodrle 60 milj v bližino Leningrada. Včeraj so Nemci zasedli Novgorod, ki je 100 milj južno od Leningrada in da so zavzeli tudi Tallin, glavno mesto Estonije. London, 16. jul. — Ruski poslanik Ivan Majski se je izjavil, da se bo ruska armada v slučaju, če pade zahodna fronta, umaknila za Ural v azijske ste- Moskva, 17. jul. — Nemške mehanizirane kolone so dosegle okraj Smolensk, 90 milj vzhodno od Vitebska in 230 milj od Moskve, trdi rusko poročilo. To je prvič, da Rusi priznajo boje pri Smolensku, ki je važno železniško križišče. Ako bodo Nemci zavzeli Smolensk, bo to resna nevarnost za glavno mesto Moskvo. To tudi pomeni, da so Nemci v zadnjih dneh napredovali za 50 milj. Rusko vrhovno poročilo pravi, da so ob reki Dnjeper popolnoma uničili en nemški motoriziran bataljon. V tem sektorju so Rusi vrgli Nemce 50 milj nazaj. Tukaj se vrše neprestano hudi boji. Rusko poročilo tudi zatrjuje, da rdeča armada še vedno drži Pskov, ki leži 150 milj južno od Leningrada. Na južni fronti v Ukrajini Rusi še vedno z uspehom zadržujejo Nemce, ki bi radi prodrli do Kieva. Tukaj je bila nemška mehanizirana kolona prodrla že blizu Kieva, toda Rusi so zabra-nili nemški pehoti, da m mogla pe in od tam napadala Nemce. Rusija je zadnja leta zgradila mnogo industrije v teh krajih samo za ta slučaj, da se bo lahko tukaj vzdržala armada, če bo prisiljena umakniti se na zahodni fronti. Nemci so odšli kislih obrazov iz Amerike New York. — Ko so se pripeljali nemški konzularni uradnici z letali iz San Francisca, da se odpeljejo domov, so doživeli zadnjem trenutku svojega bivanja na ameriških tleh še eno zelo neljubo presenečenje. Ob istem času je namreč pristal na newyorškem zrakoplovnem pri stanišču ogromen štirimotorni aombnik, na katerem je bilo zapisano z velikimi črkami: "Zgrajen od Consolidated Aircraft Corp. za Veliko Britanijo." -o- Napolnjene bolnišnice Clevelandske bolnišnice so taco napolnjene, da mora včasih aolnik čakati več dni, predno dobi sobo. Veliko bolnikov pa privede tqdi mnogo obiskovalcev in bolnišnice nameravajo to zmanjšati, ker jih številni obiski ovirajo pri postrežbi bolnikom. Zlasti jutranji in dopoldanski obiski bodo zelo skrajšani. Zbiranje aluminija Kakor druga mesta bo tudi Cleveland zbiral star aluminij za vlado. Mestna administracija je razdelila vse mesto v 21 okrajev, ki se bodo organizirali in pobirali aluminij od hiše do hiše. najprej bodo obiskali vse hiše in vprašali, če imajo kako staro aluminijevo posodo. V sojboto 26. julija bodo pa s truki to pobirali in sicer po vsem mestu hkrati. Torej kdor ima kaj, je naprošen, da to pripravi. Zadušnica V soboto ob 7:15 se bo darovala v cerkvi Marije Vnebovze-te na Holmes Ave. sv. maša za pokojnim Frank Mullecem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Ta teden je zadnji za večerne koncerte v mestni dvorani Večerni koncerti v mestnem avditoriju, ki so se ljudem tako zelo priljubili, bodo samo še ta teden, v petek in soboto, 18. in 19. julija. V petek bosta nastopila prvič v Clevelandu dva mlada, toda odlična pianista, Whit-temore in Lowe. Orkester, pod vodstvom dr. Ringwalla bo igral najpopularnejše skladbe. V soboto bo pa solistinja Eunice Podiš, ki je že večkrat odnesla prvo nagrado v klavirskem kontestu. Vstopnina na te koncerte je samo 25c, 50c in pri mizah pa $1.00, brez davka. Koncerti pričenjajo ob 8:15 zvečer. Vstopnice se lahko kupijo vnaprej pri Taylor ju na 630 Euclid Ave. -o- Na obisku Zadnji teden je bil Anton Ule-pič iz Rosewood Ave. zelo vesel. Kako ne, če ga je pa obiskal brat iz Kansas City, Kans., s katerim se nista videla 31 let. Bilo je pač veselo snidenje. Osma obletnica V petek ob 6:30 se bo darovala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Joseph Bencin v spomin 8. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. V bolnišnico Mrs. Mary Brule, 16301 Huntmere Ave., se je podala v Glenville bolnišnico v svrho operacije. Obiski so dovoljeni. -o- Butte, Mont. — Pred kratkim je tu umrla Neža Malenšek, stara 52 let in rojena v Zapudju pri Dragatušu v Beli Krajini. ameriškaWd©m©vina , AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^ SLOVENIAN MORNING j : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME ' DAILY NEWSPAPER " CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, JULY 17, 1941 _ _LETO XLIV. - VOL. XLIV. >Q8evelt napoveduje ^drio večje davke ashington. — Predsednik \jVeit je opomnil ameriški ' naj bo pripravljen na ° VeČje davke, dokler bo lJa v°jna nevarnost. Za en-tte namerava vlada vprašati fc kot $3,500,000,000 novih 1 -07' toda drugo leto in na- ! [ 0 Pa prišla zahteva po no- . L^jih davkih. I^ž JE BIL il PRAVIC Pj«n, N. J.—Elvin Schae- : la i ua l0Čitev zakona- Tr" J bil čisto brez pravic v i nitiSmel žvižgati> ni smel ti v trobento ni smel )lila lno; kar mu je žena ti n bil° to> da je smel 1 »ad ljr Še takrat ga je Zlr*la z zadnjega sede- d?n£affna Petnice Mr Efrbežnik, hčer- 75 E i* J°hn Erbežnik • za i St,» je prišla do-ifie J?1 tedne ^ počitnice, i LP,0h^av Lenox Hill Hos-[ School of Nursing v New Kkjer se bo izučila za poll ***** želimo ji po ra drila med ^ ^kami ln Prijateljicami "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St- Clair Avenue Published dally except Sundays end Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year CF. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. *>83 No. 165 Thur., July 17, 1941 Ali bodo boljševiki plačali za umor ruske carske obitelji? ii. Uporniki so poverili nadzorstvo nad carjevo družino generalu Kornilovu, ki je bil poveljnik petrograjskega okraja. Ta je hitel v carsko selo, kjer ga je sprejela carica. Ko je začel general brati ukaz o aretaciji carjeve družine, ga je prekinila rekoč: "Ni vam treba nadaljevati s čitanjem." Potem je naprosila Kornilova, naj pusti služinčad v palači, zlasti pa naj bi dovolil mornarju Derevenku, naj ostane pri carjeviču Alel^siju, kateremu je bil ta posebno vdan. Na 16. aprila je dospel iz Švice boljševik Lenin z malo skupino revolucionarjev. Dospeli so preko Nemčije v zapečatenem železniškem vozu, katerega je dalo na razpolago nemško armadno poveljstvo. Carjeva družina je živela v carskem selu zaprto življenje. Sicer so se smeli po palači svobodno gibati, toda straže jim niso izkazovale nobene časti. Ko je car ogovoril nekega vojaka, ni ta vzel niti cigarete ij. ust med razgovorom. Carski družini je bilo prepovedano'občevati pismeno s zunanjim svetom, niti niso smeli sprejeti nikogar v posetih, ali da bi šli dlje kot po vrtu okrog palače. i V prestolici se je pa začela Kerenskijeva vlada bati za življenje carjeve družine, ker so nekateri revolucionarji zahtevali njih smrt. Bali so se, da bi car pobegnil v inozemstvo in tam osnoval protirevolucijo. Od druge strani so pa angleški in nemški poslanci pritiskali na rusko vlado, naj izpusti carja in njegovo družino. Končno je vlada 14. avgusta odločila, da se carjevo družino preseli v Tobolsk, Sibirija. Tobolsk leži 2,000 milj od Petrograda. Carjeva rodbina je potovala pod stražo na dveh vlakih in dospela v Tobolsk 19. avgusta. Nastanili so jih v governerjevi hiši in živeli so še precej svobodno. Celo v cerkev so smeli brez straže. Toda carica je malokdaj zapustila sobo. Rekla je, da ima slabotno srce. Dekleta so igrala klavir, pela in vprizarjala razne igre. Toda tudi tega so se naveličale in ker ni bilo drugega opravka, so po cele ure slonele pri oknu na mimoidoče in jih zavidale, ker so smeli iti, kamor so hoteli. Carjeva dekleta so bila raznih tipov in značajev. Najstarejša, Olga, je bila stara 22 let, visoka in fino naobraže-na. Predvsem je ljubila knjige in glasbo. Bila je do vsakega zelo prijazna in vljudna, da so ljudje rekli o njej, da je tip pristnega ruskega dekleta. Tatjana je bila stara 20 let, bolj temnih las, zelo samostojne narave in je bila najbolj vesela, kadar je kaj pospravljala po sobah. Navadno je njena beseda obveljala v družini. Marija je bila stara 18 let, svetlih las, s krasnimi plavi-mi očmi. Zelo rada je imela otroke in po cele ure je lahko klepetala s preprostimi ljudmi. Ljudje so jo klicali enostavno z Maška. Rada je govorila s stražami in jih spraševala o njih domu, o njih družinah itd. Anastazija je bila stara 16 let, jako krepke rasti, ki je imela izreden dar oponašanja. Starše, brata in sestre je zabavala s tem, da je oponašala govorico svojih mučiteljev. Družina je živela pod vtisom, da bo končno zopet osvobojena, ali pa kvečjem izgnana kam v inozemstvo. Vedela je, da so mogočni prijatelji v Angliji in Nemčiji na delu za njih svobodo. To upanje so jim dajale tudi vesti, da se ljudstvo v Rusiji upira boljševikom in da se pripravlja protire-volucija. Pripoveduje se, da so boljševiški voditelji želeli, da bi carjeva družina pobegnila, brez njih vrednosti seveda. Bali so se zameriti Angliji in Nemčiji, če bi carja in družino pomorili. Najbolj so se pa boljševiki bali cesarja Viljema,'ki jih je pravkar prisilil v Brest, Litovsku k poniževalnem premirju. Takrat bi bili Nemci z lahkoto zasedli Petrograd, če bi bili hoteli. Toda premoč so dobili vročekrvni revolucionarji, ki so zahtevali, da se z carjevo družino ostrejše postopa. Zato je prišlo v začetku 1918 iz Moskve povelje, da dobi vsak član carjeve družine na mesec le po 600 rubljev. Posledica je bila, da je morala carjeva družina odsloviti veičinoma vso služinčad, kar je bilo za to končno le osebna sreča. Na 22. aprila 1918 je dospel iz Moskve nov komisar, Vasilij Jakovlev, ki je prinesel s seboj ukaz, da se carjevo obitelj premesti v Ekaterinburg. Med vožnjo je dal komisar carja, carjeviča in princezo Marijo na poseben vlak, ki naj bi vozil proti Omsku, od tam bi se pa te tri natihoma spravilo v Anglijo preko Finske in Švedske. Nekateri trdijo, da je Jakovlev to napravil na tajni ukaz iz Moskve, drugi pa trdijo, da je bil v službi Nemčije, ki mu je naročila, naj odvede iz dežele carjevo družino, ali vsaj del iste. Toda nakana se ni posrečila. Eno postajo pred Om-skom so boljševiki ustavili vlak, ki je vozil carja, carjeviča in hčer Marijo in so odpeljali vse tri v Ekaterinburg. Komisar Jakovlev je zbežal nazaj v Moskvo in se odpovedal službi kot varuh carjeve družine. To je bil pa tudi začetek konca za carja in njegovo obitelj. Carjeva družina je dospela v Ekaterinburg 23. maja. Nastanili so jih v hiši bogatega meščana I pati jeva. Iz te hiše ni več prišel noben član carjeve družine živ. — Nadaljevanje sledi jutri. BESEDA IZ NARODA Pojasnilo V četrtek dne, 10. julija je bil priobčen v "Ameriški-Domovini" uredniški članek pod naslovom "To ne diši po slogi." V tem uredniškem članku je bil priobčen sledeči stavek: "V torek smo slučajno čitali v ameriških časopisih izjavo demokratskega vodje 23. varde, ki je rekel: 'Mi bomo podpirali kandidate, ne glede na to. kaj bo storilo vodstvo stranke v mestu.' " Te besede niso bile nikdar priobčene v clevelandskih dnevnikih. če se je to izrazilo ali priobčilo pomotoma ali namenoma v listu "Ameriška Domovina," jaz ne vem, toda moja želja je, da pojasnim vsem demokratom v 23. vardi, kakor tudi ostalim či-tateljem tega lista, da moj izraz, kateri je bil priobčen v "Cleveland Plain Dealer" je bil kot sledi : "Mi smo lojalni člani Miller, j eve organizacije, toda sodnik Lausche je naš domač rojak in mi bomo zanj, ne glede, kaj se bo zgodilo." In potem moj izraz, kot je bil priobčen v "Cleveland Press" je bil sledeč: "Mi smo lojalni sledilci Ray T. Millerja, toda mi se počutimo, da ne moremo drugače kot da odglasuje-mo našo podporo v prid sodnika Lauscheta, ker je to njegova domača varda. Naša podpora bo ostala ne glede kaj bo napravila mestna organizacija." Te izraze se .je dalo "Cleveland Plain Dealer ju" in "Cleveland Presu" na željo in z avtoriteto precinktnih odbornikov 23. varde, za katere sem jaz služil kot govornik. Nikdar ni bil namen izrazov kaliti mir in harmonijo demokratske stranke, ali da bi se ponovno začelo hoditi po stari poti gongwerizma, kot se ,je mogoče razumelo iz uredniškega članka. Akcija precinktnih odbornikov se je zavzela in izdala te izraze, ker je bilo mnenje, da se podpira najbolj zmožnega, najbolj poštenega, najbolj koraj-žnega in najbolj gotovo edinega kandidata, ki ga ima demokratska stranka, da bo lahko odnesel zmago in nad vsem tem je sodnik Frank J. Lausche naš sosed in naš prijatelj, v katerega verujemo in imamo vanj tudi zaupanje. Torej ponavljam in sedaj osebno: "Mi bomo za sodnika Lauscheta za župana, ne glede, kaj bo storila mestna demokrat, ska organizacija." John H. Gornik, mL, demokratski vodja 23. varde. No, saj je prav tako, samo kakor je že omenjeno, Slovenska lovska zveza lastuje samo eno zastavo in katero ima sedaj v rokah barbertonski klub. Ne vem, ali jo bodo barbertonski fantje pri volji izročiti jo ali ne in če bi jo izročili, komu jo bodo? Zmagovalcu seveda. Kdo oziroma kateri klub bo zmagovalec, se še ne more povedati, če se bodo vsi fantje tako držali, kakor se pri vajah, potem je res težko reči, kdo bo zmagovalec. Bo pa to tekma v resnici nekaj zanimivega gledati, ko se bodo fantje udarili za zastavo. Prav prijazno ste vabljeni vsi člani lovskih klubov in prijatelji našega športa, da pridete n^ naše strelišče v Rittman, Ohio, 20. julija popoldne. Vabljeni ste vsi naši znanci in prijatelji od blizu in daleč, da nas obiščete na našem strelišču. Bodite prepričani ,da vam ne bo žal, ker bo v resnici pripravljeno vsega in tekma bo res zanimiva. Z lovskim pozdravom, Jos. Lekšan. Le zvoni "Zvon". Lovci pozor! Barberton, O. — Ponovno vam hočem še nekaj sporočiti glede strelske tekme, katera se vrši v nedeljo, 20. julija, na strelišču barbertonskega lovskega kluba v Rittman, Ohio. Skoro gotovo je, da odkar obstoja Slovenska lovska zveza, da še ni bilo takega zanimanja za strelsko tekmo in sigurnosti na zmago pri vseh klubih, kakor je ravno sedaj. Znano vam je, da se klubi bore za zvezino zastavo namreč tisti klub, ki zmaga v dveh tekmah, je za tisto leto zmagovalec in izroči se mu v varstvo zvezina zastava, na katero potem klub vpiše svoje ime in pa letnico, za katero leto je bil zmagovalec. Zastavo sedaj lastuje barbertonski lovski klub že zadnjih pet let, kdo jo bo lastoval v bodoče, se še ne ve. Znano mi je, da se je predsednik Euclid Rifle kluba že stokrat zagvišal, da mora zastava letos priti v roke njih kluba in ravno tako pa sem slišal, pa od strani, da se newbur-ški fantje tudi pripravljajo na sprejetje zastave in da so si že omislili napis kakršnega bodo deli na zastavo. Pevci zbora "Zvon" so se namenili, da ponovno letos prirede tako zvani vrtni koncert in sicer na prijaznih prostorih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. v nedeljo, 20. julija, ob štirih popoldne pod vodstvom pevovodje g. Ivan Zorma-na. Zvon je redno vsako leto prirejal vrtne koncerte na prostorih našega rojaka Anton Goriška v Randallu. Ker pa ti prostori niso bili več na razpolago za enake prireditve pri Mr. Gorišku in tudi drugih tako pripravnih prostorov ni bilo dobiti, vsaj pri naših ljudeh ne, zato smo bili enake prireditve na prostem opustili. Zdaj pa, ko so sj naši rojaki na zapadni strani mesta nabavi-'i svoje lastne prostore, kateri so za vrtne koncerte in podobne prireditve^; zelo pripravni, smo se pevci zbora "Zvon" ponovno namenili prirediti vrtni koncert našim rojakom v razvedrilo in zabavo. Koncert je brez vsake vstopnine. Saj se gotovo spominjate časov iz stare domovine, ko so tam prirejali enake koncerte zunaj na prostem v senci košatega drevja in pri pogrnjenih mizah, na katerih se je penilo hladno pivo. Ravno tako pa se boste zadovoljne počutili vi dragi rojaki, ko boste poslušali lepo petje pevcev zbora "Zvon." Seveda to pa le, če se boste tega koncerta resnično udeležili. Poleg petja pa vam bo še vsega drugega na razpolago. Tudi za plesaželjne bo preskrbljeno, kajti igral bo Kordanov orkester. Zatorej apeliram na vse cenjene rojake, da si nedeljo, 20. julija, rezervirate za "Zvo-novce" in pridete od blizu in daleč, ker sem prepričan, da se boste imenitno zabavali pri "Zvonarjih." Na veselo svidenje, S. Paulin. -o-- Med staro in novo Rusijo Rusija je bila vedno velika j uganka za zahodni svet. Danes I bi lahko kdo porekel, da za ta-j ko uganko ni več razloga, ker j Sovjetsko zvezo vodi samo en : mož — to je en diktator Stalin, : ki ga morajo vsi v Rusiji priznavati za edinega, ki ima vse v svojih rokah. Toda okoli njega se je zbrala prava komunistična aristokracija, ki sicer slepo priznava vse diktator j eve I sklepe, vendar pa samo na svoj način uvaja nov način dela, to, je utira pot novemu zakonu. Ta ! aristokracija bi se lahko neko-j liko primerjala z bivšimi bojar- j ji v bivši carski Rusiji, dasi so vsi ti novi voditelji izredno zagrizeni komunisti in bi kot taki lahko bili proti preživelim oblikam življenja. Toda vse to je zelo enostavno za prebivalce Rusije in ti morajo danes ugotavljati še vse polno stvari, ki so za zapadnjake prave nedoslednosti. Tako so se Rusi naslonili na preteklost in danes črpajo iz nje vse, kar se jim zdi potrebno. V Moskvi in v Leningradu predvajajo filme, ki so v skladu z novimi potezami sovjetske taktike. Tako vrtijo filme o Petru Velikem, ki je dobil v sovjetski propagandni vzdevek "proletarski car Peter I. "Prav tako predvajajo filme o bivših carskih maršalih Suvarovu in Kutuzovu ter o cvetovih bivše buržujske literature — o Puškinu in Tolstoju. Na druge pojave dnevnega življenja so se ljudje lažje navadili, ker jih vsak dan od blizu opazujejo. Tako so častniki člani "višjega" plemstva, sta-hanovec pa spada med nižje plemiče. Ti člani novega plemstva se že skušajo med seboj, kdo bo najlažje in najprimerneje uvedel nov način življenja. Višji "plemiči," to je častniki, uradniki zunanjega ministrstva in visoki strankini funkcionarji imajo velika razsežna stanovanja v sredini mesta in palače, nižji člani novega "plemstva" pa se morajo zadovoljiti tudi z vilami v predmestjih. Navadni boljševiki hodijo še naprej v ponošenih in obrabljenih oblekah okoli po mestih, višji člani boljševiške družbe pa se skušajo oblačiti čim bolj na način zapadne Evrope. V vojski imajo stare čine. Najilažje so uvedli maršalski Čin, pozneje pa so rdečo vojsko razdelili na vse čine, ki so običajni v vseh ostalih vojskah. Priznati pa je treba, da so se novi boljševiški odličniki lepo uživeli v nove položaje. Rusi so vedno znali zakrivati svoj izvor in so se s čini in položaji tako hitro navadili na nove oblike življenja, da jim nikdo ne bi mogel več pripisati čisto navadnega nizkega izvora. Velike izpremembe so se izvršile tudi v šolstvu. Uveden je zopet plačan način pouka, brezplačen pouk, ki je bil vsem proletarcem odprt, je odpravljen. V šolah zopet poučujejo klasične stare jezike in jezike zapadnih evropskih narodov. Največje izpremembe pa so nastale v diplomaciji. Ves stari diplomatski zbor je mora! izginiti in vrhovni sovjetski državni tožilec Višinski, ki je •moral voditi razprave proti največ diplomatom, je sedaj glavni pom(očnjk zunanjega ministra Molotova in torej vodja vse sovjetske diplomacije. Za sodobni režim velja torej v Rusiji danes prav isto, kar je veljalo za bivši carski režim, ko je car vzkliknil: "V Rusiji ni nikdo velik razen tisti, s katerim jaz govorim in dokler jaz z njim govorim." -o- Indija ima že 400 milijonov ljudi Kljub neprestanim vojnam, ki zahtevajo med ljudstvom vedno več žrtev, ni mogoče trditi, da se število celotnega prebivalstva na zemlji manjša, kajti ljudi se na svetu še vedno rodi več, kakor pa jih umre. Seveda razmerje med "zibelko in grobom," če se na kratko tako izrazimo, ni povsod na zemlji enako. Zlasti velike razlike se pokažejo, če primerjamo v tem oziru "kulturno" Evropo in južno ter vzhodno Azijo, kjer ži-v4 po številu ljudi močni narodi. V Evropi število prebivalstva neprimerno počasneje raste, kakor pa n. pr. v Indiji ali pa na Kitajskem in Japonskem. Upoštevati pa je na drugi strani treba tudi dejstvo, da po nekaterih krajih Dalnega vzhoda ljudi dozdaj sploh še ni bilo nikdar mogoče točno prešteti, vsaj tako točno ne, kot v Evropi, pač pa je ljudsko štetje tam le bolj "ocenjevanje," kakor pa pravo štetje. V zvezi s tem navajajo zdaj ( Drug. ....................—v/icv^-vi Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard,L 1 Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške' ff 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Cenjeni člani Slovenske moške zveze l _ i' Z veseljem poročam, da je pretekla kampanja SloV«§ ške zveze v Ameriki prinesla v našo sredino pet novih P'1 in pomnožila članstvo za preko 200 novih članov. Iz te^ vidno, da zveza prav lepo napreduje tako v članstvu nanci. i Finančno poročilo za prvih šest mesecev boste lalfj na seji svoje podružnice. Upam, da ko boste slišali tof da bo vsak član še bolj skrbel in s ša bolj živahno agitacij zadeval, da bo poročilo za prihodnjih šest mesecev še bo|' Ker je kampanja sedaj zaključena, si bo mogoče slil, da sedaj lahko preneha za nekaj časa z agitacijo i""1 organizacijo, ampak to ni prav. če hočemo napredovati5' dolžnost, da neprenehoma govorimo in delujemo za svoj^ zacijo. Vsak novopristopli član bo pokazal v glavnem ste na delu in da vam je naša zveza resnično pri srcu. ' Dalje vam naznanjam, da se vrši konvencija v $ ki je visela ob ladij-Zn- I" koj mi je na-Pleskal bi naj bil il bok m pri tem delu bi visel med morjem in i»otmzTrl v grlu- 'Host 1,6 začelo za me-ie C1? življenje, tako živ- enju- ga še nikdar v v okusil- Jadrali lo bla2 IndiJ°- Izkrca" « smel , m Vkrcali drug0' n sme SUh°' z nikomer o mnol e,°VOnti' čeprav Je ali srn llUdi nakr0V" Od-Bosto- ^o pot h v MarseiUe Ameriko- ^Pak povejte, Ifobi g0-- to mir- |e* bi me bili sicer ubili." "Kaj še! Na morju ste bili sicer na milost in nemilost izročeni kapitanu, v vsakem pristanišču pa bi bili lahko našli priliko, da bi se rešili." "Če pa nisem smel na suho!" "Saj pridejo na krov pristaniški uradniki. Tiste bi bili naprosili za pomoč!" "Si nisem upal, ker sem pobegnil z doma. Bal sem se, da bi me kje spet ne poslali domov." "Kako pa ste se rešili iz rok siroveža?" "V New Yorku je bilo. Kapitan se je zameril dvema mornarjema, pametnejša sta bila ko jaz. Ušla sta ponoči v čolnu in vzela mene s seboj. Beg je uspel, kot svoboden človek sem končno stopil na ameriška tla. Po dolgih letih se mi je želje uresničila!" "Pa kako —! Svoboden človek — pa brez cvenka v žepu, tujec v tuji deželi!" "Seveda je bilo tako —! Pa na to nisem mislil. Naj prvo sem bežal iz pristanišča, kar so me noge nesle, da bi me kapitanovi ljudje ne dobili spet v pest. Celo noč sem brodil po mestu. Drugi dan je bila nedelja. Našel sem novo, napol dogotovljeno stavbo, zlezel v skrit kotiček in legel spat. Kajti spanja sem bil bolj potreben ko vsega drugega. Ko sem se prebudil, se je mračilo. Ves dan sem spal. Gladen sem bil, pa hujši ko glad je bil strah pred kapitanom, — ostal sem v svojem skrivališču. Pa tudi radi tega, ker sem upal, da bom pri stavbi dobil delo." "Pametna misel! Prav ste storili! Le delo vas je moglo rešiti!" "To sem tudi sam uvidel. V strogi šoli življenja sem bil in mnogo sem se naučil. Čakal sem do drugega jutra. Delavci so prišli, zidarji in tesarji. Nagovoril sem enega in drugega, pa nobeden me ni razumel, ni bilo Nemca med njimi. Nazadnje sem le našel enega, iz Vzhodne Prusije je bil, iz okolice Konigsberga. Tudi on je mislil, da leži v Ameriki denar kar na cesti, črez noč bi bil rad • obogatel, — pa je moral opeko nositi. Potegnil se je za mene, prosil in dosegel, da so tudi mene vzeli za pomožnega delavca. Trdo sem delal, skromno in štedljivo sem živel, pa do zime sem si prihranil sto dolarjev. In z njimi sem šel v Filadelfi-jo, tam sem se mislil lotiti črev-ljarstva." "Pa ste dejali, da se niste ničesar naučili —." "Po naših pojmih seveda ne. Toda zvedel sem v Ameriki, kaj je delitev dela. Vstopil sem v tovarno, ki je obratovala z deljenim delom. Vsak delavec je neprestano, dan za dnem, opravljal vedno le eno in isto delo. Za to ni treba, da bi bil človek izučen črevljar. Ves leto sem šival kapice na črevlje, tri sto dolarjev sem si prislužil in šel z njimi v Chicago, kjer sem spet vstopil v tovarno za črevlje. , Pa dolgo nisem ostal. Učil bi se bil rad, pri deljenem delu pa se človek ničesar ne nauči. Našel sem Irca, ki je tudi imel nekaj prihranjenega denarja. Bolje je poznal deželo ko jaz, predlagal mi je, da bi šel z njim za pedlarja — krošnjar-ja — na zapad, s takim poslom da se mnogo zasluži. Pridružil sem se mu. Šla sva črez Mississippi, zložila najin denar, nakupila blaga in potovala ob Missouri ju navzgor. V dveh mesecih sva vse razprodala in najina glavnica se je podvojila. Še štirikrat sva potovala in potem je moj družabnik izginil z mojim denarjem vred." (Dalje prihodnjič) Srce pa je belo To je bilo tiste čase, ko so se v Parizu odločili za "čvrst način" in so zavezniške čete zasedle Porenje, da bi Nemci bolj trezno razmišljali o plačilu vojne škode. Pri 2. bataljonu senegalskih strelcev v Aachenu je sergent-major (višji podčastnik) Fay-el skrbno govoril podrejenim: "Otroci moji! Danes imate prvič prosto popoldne. Ko se boste razšli, ne pozabite, da smo v sovražni deželi. Nemško prebivalstvo bo opazovalo vaše vedenje, vsak vaš korak. Lepo se vedite! Ne popivajte! Ne izzivajte! Da ne bo kakšnih diplomatskih zapletljajev ali celo vojne! Francija se vojne ne boji, a sovraži jo, ker prekinjajo vojne napredek in civilizacijo. Majhni vzroki imajo včasih velike posledice. Zakaj je Napoleon izgubil bitko pri Waterloo? Nekateri mislijo, da zato, ker je bilo jedro Wellingtono-we armade sestavljeno iz zločincev, ki so jih na hitro pobrali iz angleških kaznilnic in ki so se vrgli na Francoze z obupnim pogumom. C'est faux. (Napačno!) Drugi zopet trdijo, da zato, ker se je vlekel pred angleškimi vrstami dolg širok in precej globok jarek, ki ni bil zaznamovan na sicer tako točnih Napoleonovih zemljevidih. Francoska konjenica je navalila na nasprotnika, da bi izsilila predor, pa so konji popadali v jarke is jezdece so sprejeli škotski bajoneti. Tudi to ni bilo odločilno! Napoleon je izgubil bitko pri Waterloo, ker se general Grouchy, ki je bil velik sladkosne-dež, ni mogel ločiti od sklede svežih jagod, ki so mu jih prinesli, ko je v neki belgijski vasici čakal z rezervnimi četami, da poseže v metež. Samo nekaj minut je zamudil, pa se je Blucher združil z Angleži. In tako je bila skleda svežih jagod vzrok, da -je zašla garda kot zadnji ostanek Napoleono- ve armade v mišnico brez izhoda in da je njen poveljnik Cambronne, na sovražnikov poziv, naj se vda, zavpil: Merde La garde meurt, mais elle ne se rend pas. (D—k! Garda umrje, a se ne poda!) Dragi strelci in afriški rojaki ! Z zgledom iz zgodovine sem vam pojasnil, da je "malenkost" beseda, ki bi jo bilo treba črtati iz vseh vojaških slovarjev. Izogibajte se najmanjših ne pravilnosti! Upoštevajte tudi, da nas, senegalskih strelcev, prav nič ne ljubijo, ker mi črnci nimamo svetlih las in modrih oči! Razhod in dobro zabavo!" Strelec Paul Soleil je odšel v mesto. Krivico bi mu delali, če bi trdili, da mu je Aachen vdihnil premišljevanje o Karlu Velikem in o zgodovinskem pomenu tega mesta za nemški narod. Še kar mu je v mladih letih misijonar-učitelj pravil o zgodovini Senegala in Francije, je bil že zdavnaj pozabil. Gledal je lepe stavbe, nove avtomobile, elegantno meščanstvo, bogate izložbe in zamr-mral: "Ah! Les salauds! (Gr-dobe!) Pravijo, da nam ne morejo plačati reparacij!" Zavil je v neko krčmico, naročil kos reushe jegulje in četrt mozelskega vina. Ni slabo, je dejal, a tako dobro se mi pa ne godi kakor onemu tovarišu od 1. bataljona, ki je bil v Aachenu tri mesece in mu je ljubica, kuharica v odličnem hotelu, nosila ob nedeljah tako neizrečeno dobre močnate jedi, česar lastnik restavracije najbrž ni opazil in ne dovolil, ali ljubezen je kakor ciganski otrok, ki ne pozna postav. Okrepčan je zapustil gostilno, premeril prometno ulico in sklenil: Prerivanja in dirinda-ja imam v vojašnici dovolj. Malo grem v okolico pogledat. Kmalu je bil na državni cesti, ki vodi iz Aachena v Duren. Že koraka skozi malo vas. Hud pes se zakadi vanj. Soleil ni ljubil psov. Sovražil je tiste male igračkaste psičke "les chiens microbes" — ker noben Senegalec tako dobro ne je in tako udobno ne živi kakor ti pasji razvajenci. Velikih psov pa ni mogel trpeti, ker se zaganjajo v ljudi, tudi če jim nihče nič noče. Kako prikupna in modra žival je mačka! Kakor zatopljena v skrivnostno razmišljanje; ne briga se za ves svet. Soleil se je nalahko otepal psa in nadaljeval svojo pot. Na hišnih oknih je tu in tam uzrl obraz ki je zopet izginil; tu in tam so se hitro zaprla vrata. Ljudem tega ni zameril. Saj pravlijo še v Franciji: Kadar je tujska legija skozi vas matere varno zapirajo dekleta in kokoši. Kako da se ne oi Nemci zaklepali če gre za-morsko-francoska pošast skozi vas! Le naprej. Z vražjo brzino drvijo mimo njega izletniški avtomobili in motorji. Na teh gladkih nemških cestah za pešca tudi na deželi ni pravega miru. Po stezi proti gozdu poj dem, se je odločil Soleil. Na robu gozda se je vlegel v senco. £malu bo sicer večer, malo počitka si pa še lahko privošči pred povratkom v vojašnico. Čudno je človeško življenje, je pomislil. Nikdar ni slutil, da bo hodil po teh krajih. Še