* V vlorek 24. januarja. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na ilom za \ sv> leto 3 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 l*o po* H : t* vse leto 10 g. —k „ pol leta 5 „ — n , četrt „ 2 „ 00 „ Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto b« plačajo : d kr. §t bo tiaka Ikrat, o ,, 2krat, 4 m u Škrat. \ e< " i i ■ 111 - ■ 11 k i • so plačujejo po prostoru. Za vsak tisek ju plačati kolek (»tempelj) za «0 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Ne enkrat Mrli i in JiigoMlovaiiMki program. Znani Srb dr. M i 1 e t i ć v „Zastavi" v dolgem članku odgovarja „Slovenskomu Narodu" na članka, ktera smo pod napisom „Srbi in slovanski jugw I. in II. v štev. 14G. in 147 lanskega leta priobčili. Dolini smo svojim bralcem in stvari sami ta Milotičev odgovor obširneje na znanje vzeti, dolžni tem bolj, ker Miletić b svojega stališču marsikaj pojasni in trdi, da smo mu krivico storili, da ga nismo prav tuneli, da celo, da smo njegove besedo zavijali in napačno tolmačili. Ker je M—ev članek preuadolgo raztegnon , ker ob enem i hrvatskemu „Zatočniku" odgovarja, ter ker citira iz našega lista, ne bodemo prevajali vsega, temuČ najznamenitejše reči, ki popravljajo in oporekajo. Miletić pravi, da ne stoji na specifičnem srbskem stališči. Ko bi bilo, ločil bi osodo Srbov v trojni kraljevini od Hrvatov. Tudi pravi, da nima pred očmi „krone velikega Dušana", ker s tem bi so povrnili na zgodovino mejusobnoga razdora, kteri bi nam nekrščeno in „krščeuo" Turke (poslednje v monarhiji) na vrat spravil. Miletić ni — pravi — Hrvate zval, naj puste Slovence osodi, niti Slovencem svotoval, naj gl avo zarijojo v pesek kakor ptica noj. Nego /misel Milotioovega člnuka (kakor ga v tem odgovoru tolmači) je ta, da naj Slovenci mislijo na svojo bodočnost, naj gledajo, da ho v ono grupo zedinijo, ter tako svoj „prvi program" ostvare , in med tem zavest svojega naroda bude, ne samo za sedanje redne, nego i za bodočo izredno okolnosti. Kakor vidite , kakor sodimo, je vse to i zmisel programa ljubljanskega. Kaj jo torej M i let i t' oponiral ! On misli, da „v monarhiji" ni mogoče tako ze-dinjenje, in če bi mogočo bilo, ne bilo bi to za „vae južne Slovane" koristno. Za drugačno, no habsburško edinstvo vseh Jugoslovanov pa i Slovencov, pravi Miletić, da ima kot Srb navdušenja, krvi in novcev — a za drugo nima nič. Kjo jo tu puščanji', žrtvovanje Slovencev ? — vpraša. Pod „zapadni mi" Slovani ti i hotel ometi Slovence, nego Poljake. Kader „katastrofa" dojile, pravi, da se bodo Hrvati in Srbi za Slovence pet ognili , za zdaj v redovnih časi pa naj so pltnnjfl Hrvatov in Srhov ne zaplete s slovenskim. Ako Prosija roko po Sloveniji stegne, more jo i vzeti, ako ob onem z Rusijo no pride v raspor j ako do tega sukoba pride, ne bo stalo samo južno nego tudi severno Slovnnstvo ,.na braniku" za Slovenijo in jadransko morje, k t e r 0 je vsem Slovanom enako potrebno, Na opombo ,,Slov. Naroda", da nko BO najbližnji brat na vse (Slovane) izgovarja, bode se drugi ravno tako in nobenega no bodo - - odgovarja M. v Zastavi" • „Ako bode to v Slovenstvu, potem si mi Srbi in Hrvati sami no bomo mogli pomagati, potem tudi Ru-.i, izolirani, no bodo mogli „veliki" Nemčiji nasproti ohraniti svojo velikosti, nikar pa vsoj Evropi nasproti, ktera se lahko zloži, da Slovane zatre. To ob krajšem Miletić. V stvar samo nočemo segati. Prepuščamo našim čitateljem, da si v tem sami konečno sodbo store. Opomniti hočemo le to, du jo po tem razjasnili! stvar precej drugačna, nego je bila razvidna iz prvega njegovega Članka. Razlika med Milotićem in ljubljanskim programom je skoro — le navidezna, kar se bitstva tiče. Tol nas veseli. Razlika med nami in njim je , kakor tudi sam pravi, v načinu. Mi smo morda idealisti. Mi hočemo, da se v Avstriji Jugoslovani zedinimo. Mi mislimo, — noipo; boljšljivi idealisti — da nam Avstrija io moro psa-' vična biti, da v tej pravičnosti moro še dolgo živeti. • On pa jo pesimist. Mogočo, da je njegova prava, da nam Avstrija toga odinstva nikdar no bode privolila. To skoro verjomo, da tega smo skoro preverjeni sami. V tem pak smo različnih misli od Milctiča, da bi škodljivo bilo za vse Jugoslovane, ako so v Avstriji zedinijo. S tem bi se Slovenci, Dalmatinci, Istrani, Primorci in celo Hrvati u krepili. To mi vomo, ker vidimo od blizu, ker izkušamo kako je sedaj , kako jo bilo do sedaj, ko so nas Nemci in Italijani traktirali po rsceptu : ,.divido et inipora" — kar prakticirajo še dan denes. Da ai jo pa to samo hipotetično, da si mi tega resno upati nismo mogli (če prav je morda v Ljubljani kdo upal) — je ipak ljubljanski program veliko važnosti in mi smo šo sedaj to vere, da ni koristno bilo, da je Miletić protivno pisal in tako neko nesložnost med srbsko in ostalo jugoslovansko mladino podpihal. Zmisel jugoslovanskega sestanka je merjena bolj v bodočnost nego v sedanjost. Ideja se je tu na novo pred svetom oglasila. To je bilo potrebno. Kajti ne samo, da smo se v posameznih bojih , ktero moramo rojevati mi Sloveaci /a so, Hrvati za-se , Srbi zji-se itd. — še mnogo premalo na drug drugega ozirali,*) da smo preveč pozabljali zadnji cilj, ki nam mora pogum dajati, — tudi zunanjemu svetu, zlasti onemu, ki nam žuga nemški most do Adrije delati čez naš naroden život — tudi njim jo bilo povedati, kam so hočemo obrniti , kako hočemo po pravu Bamodoločbo narodov ravnati se, ako pruska pikelbavba stegno požrešno roko po nas na prvo , da segno potom daljo globljo v jug. — našem mišljenji To je — po »koga programa. ideja Jugoslovan- U o p i s i. Is Ljubljane, 30. jan. |lzv. dop.| Zvest svoji obljubi podajam tu kratek popis »besede", ki so jo napravili tukajšni bogoslovci v srmonišči It), jan. Zbralo so je bilo v primerno vred jeni. zalo okinčani obed niči obilo izbranega poslušalstva med temi slovenski rodoljubi dr. Bleivveis, dr. Gosta, dr. Razlag, dr. Zupaneo, dr, Poklukar, prost dr. Pogačar, več korarjev in bogo-sIoVBkih profesorjev, grof NVurmbrand, profesorja Vavru, Marn, g. (Jrasolli , Ravnikar, več vunanjih duhovnikov itd. itd. Svečanost se je pričela s predgovorom, v kto-rem jo g. govornik omenil s kratkimi pa tehtninu' besedami Vodnikovo zaslugo na jezikoslovnom, zgodovinskem in pesniškem polji. Poudarja njegovo neustraše-nost pred zaprekami, s kterimi so je imel vojskoTati v svojem rodoljubnem delovanji. Ni 6c dni motiti ne po bojnem kriku, ne po sovraštvu; ne po zavisti, ne po hudobiji. Govornik konča navdušeno klicaje, naj bi jih mnogo obsenčil Vodnikov duh, vžgal jim plamtečo 1 ju- *) V tem ne moramo zlaiti pri Srbih potožiti. Mi Slovenci •ledimo dogodjsjs In napredek na jugu. Iti Srbi V Mnogo srbske omladine je, izobraženo, ki so jej našo razmero nterra inoognita." To naj bode buljue. Pis. bav do domovine, podal vztrajnost in stalnost v bojiv za narodni občni blagor. Živahni pravoklici so zngro-meli končavšomu govorniku. Na to je zapel mnogobrojni zbor „Venec Vodnikovih pesni", kterim je zložil g. Forster prav mično napove, ki 8y0 izvabili poslušalcem radostno ploskanje. # "V- Za*4p/pesnijo jo Bledi 1 slavnostni govor. Toma jifu jo "rnKVodnik — časnikar. V prav logični izpeljavi jo razvijal g. govornik misel, naj bi ga posnemali kle-riki kot čuvaji resnice v toj zadovi, zlasti v sedanjem, resnici in kntoliški cerkvi toliko nasprotnem času. Jo-maje si v izgled nasprotuiko, naj bi rabili pridno, vsaki dan /datne, času primerne mitraljeze, t. j. črnilo, poro, tisk in papir. Dremanje katoliškega sveta množi in jači nasprotstvo. Časništvo jo dandenes prva moč; naj so ga poslužujejo branitelji resnico v ta namen. Podpira naj so duševno in gmotno. Saj ni težko zagovarjati resnico, pa tudi težav in žrtev so ni vstrašiti. Ljubozcn do sv. cerkvo, častna naloga klerikov in zavest, da moro le resnica osrečiti človeški rod, to trojno premaga vso. Kdor se hočo vspešno staviti v bran nasprotniku, mora boja udeležiti so dejansko, Cerkvi no izda nič, ako so zagovarjajo njene pravice lo doma v sobi, ako ostane jeza nad lažnjivim časništvom le med štirimi stenami. Geslo klerikom naj bodo torej boj, in sicer dejanski boj ! Vuemljiv vtis na poslušalce je glasno odmeval, bog daj sad ! Po govoru je zapei zbor v občno zadovoljnost mojstrsko zloženo globoko sogajočo pesen: „Što čutiš" od D. Jenkoto. Napev jo zvesti izraz srčno togo o nesrečnem Kosovem polji, in maščevalno prisego krepkega Srbina. Potem jo prišla na vrsto vesela igra: „Dijak prosijali", ki jo jo spisal nalašč za ta večer neki bogoslovec. Gradivo jej jo obrazec iz dijaškega življenja. Ker ni izročena javnosti, spregovorim o njej lo to, da sicer ni dovršena, ima pa vendar lastnosti dobrih komičnih igro-kazov, n. p. enotno dejanje, obilo originnlno-komičnega duba v čisto naravni, t. j. značaju zadržaja prikladni besedi. Vsaka beseda iz dijakovih ust jo bila elektrika na smešnično mišico poslušalcev. Neprenohljivo glasoči se vtis jo pričal, da jo dosegel nadepolni pisatelj popolnoma svoj namen. Po igri sta igrala na glasoviru dva bogoslovca ouverturo „Lo Solitoire." Nježni glasovi, ki sta jih kaj sprotno izvabijevala vbranim strunam, preselili so duha v rajsko višine ter zibalo vdano srco v dobrodejnem rabločut ji. Došlih telegramov je bilo branih šost; poslnli so jih goriški, mariborski, celovški, zagrebški bogoslovci in dva duhovnika. Gromoviti „živeli" jo donel pri vsakem ; vez jako potrebno dejansko vzajemnosti mod bogoslovci se je gotovo nekoliko bolj oživela, vsaj v nadi. Svečanost so jo končala s pesmijo : „Domovina", ki jako poveličuje svojega očeta, prvega slovenskega skladatelja, D. Jenkota. V polni radosti smo zapustili sobano s prisrčno željo, da bi kmalo doživoli zopot kaj tacega. — r. — Iz Ljubljane 21. jan. [Izv. dop.j Kraljestvo za količkaj dobrega župana I kričijo nemčurji že nekoliko dni, pa ni ga, ni. Dan za dnevom so množo kandidatje, kakor jeseni gobo po gozdu, in najčudnejšo kombinacijo prihajajo na svitlo. Dr. Schaffer naj bo, pravi ta, če jo tudi šo mlad pa je odločon Nemec ali prav za prav Prus. Vrh tega je izmed kapitala in je doktor, pomislite, resničen doktor, kar šo bolj za njega 8812 govori. Ne, ne, kriei nasproti zbor uradnikov, na noben načio, ta je premlad, če že Laschnna nočete, naj bo pa profesor Phratr župan, ima sicer le bilo z enim nadstropjem, pa hišo ima, zraven pa je c. k. profesor in ustavoveren, da je že „negravžno", kakor pač veter vleče. Pa tudi Pirkera polože ad nctn, njemu ni upati, kajti enkrat jo bil žo Slovenec in kaj so ve, kaj se še zgodi ž njim. Morebiti bi pa dr. Kaltonegger-a volili, pravi tretji, pa ta žalibože noče biti. In tako gre naprej Kdor bi bil za rabo, ne vzame, in kdor bi vzel, ni za rabo in tako naprej in naposled no bo kazalo druzega iupana tekajoči ustavoverni druhnli, kakor da Diogenu, ki so vsako leto prikaže na ,Corso", uaročo, da jim župana poskrbi. Morebiti so posreči. — Sicer pa ustavoverni mestni zbor za korist občine preklete slabo skrbi, kar kale naslednji dogodjaj; IVeil nekoliko dnevi se je travnik v Kravji dolini, kj«r so živinski sejmi že mnogo let. na javni dražbi prodal in kupil ga je reki meščan iz Šentpeterskpga predmestja za 1200 gobi. Do sedaj je imela mestna občina ljubljanska travnik v najemu za 00 gbl. na leto, novi lastnik bo gotovo še enkrat toliko zahteval in mestni zbor bo prisiljen mu toliko plačati ali pa živinski so-inenj kam drugam preložiti, kar kupčiji gotovo ne bo na korist. Prnsamo. ali res nima mestna občina, ktero vodijo liberalni nemčurj', 1200 gld. v blagajnici, da Bi tak prostor, važen tudi za razprostiranje mesta, no prisvoji V Učinili sto res izvrsten „SChWabenstUckela I Da, ndros.« pisati ministrom, nasprotovati deželnemu šolskemu svetu, ustavoverns burke uganjati i; t. d. za vse take reči imate čas. za korist mestne občine pa ne. Vam gre le ali ga lastno zabavo ali pa ?a lastni žep. Tedaj volilci pozor ! Še letn in dan bodo ti gospodje uživali svojo glorijo , potem pa ne več, če imate lo resno voljo! — Ravnateljstvo Rudolfove železnice še vedno prezira kranjske Slovence. Tudi pred kratkim objavljena oznanila, da pojde vsako sredo in saboto poseben vlak iz Radoljoe v Ljubljane na tržne dnove, bo bila le nemška, ukora* no so namenjena le slovenskemu kmetu Tako postopanje ravnateljstva je, da se poslužimo prav rahlih besed , gotovo nepraktično in čea potrebo arogantno, V Sevnici 16 januarja, [Izv. dop.] Včeraj smo imeli v tukajšni čitalnici letni /.bor. Udeiožilo so ga je ubilo število drustvenikov. Po ogovoru ravnatelje* vem je blagajnik predlagal račun preteklega leta. i/ njegovega poročila smo zvedeli, da je čitalnica, ki jp bila zagazila v dolgove , zdaj no le brez vseh do'gov, ampak tla itna že tudi nekaj gotovega premoženja v blagajnici. Tajnik je razen društvenih opravil priobčeval, da je društvu pristopilo nekaj Sevuiških občanov, ki nadvladani od dozdanjega nemčurskega župana so še le zdaj pa minulem njegovem kraljevstvu očitno stopili na narodno stran. Po volitvi novega odbora se je razgovarjulo prav živahno o mnogih predlogih. Določilo se jo marsikaj, kar bode pospeševalo društveni namen. Po dogovorjo-nih predlogih je bila trojna tombola . potem napitnico po slovanskem običaji. Vso hvalo in slavo izrekamo ravnatelju gospodu Lenčoku. ki društvo zvesto vodi na poti narodnega napredka. Živel mnogaja letu! — Značaj našega društva je popolnoma slavenski in hoče ostati smiraj slavenski, če tudi jo moral in znabiti bode še moral prestati mnogo britkih zaprek. Narodna zavest je tako zbnjena , da nikogar več ne motijo nom-čursko pletke. Tistim Sovniskim trem nemčurjem, ki so lansko leto razglašali, da sevniški čitalnici že klenka, in pa veleslavneinu Brežkomu politikarju, ki jot«) MTagespo8tia poročal, pa mi danes rečemo : Pojdite vi rakom žvižgat s svojo oemčartko lulmarijo. Novoizvoljeni odbor čitalnice je določil za letoinji predpust sledeče veselico : 22. dan januarja: beseda in ples; 12. februarja: pio-*. Ob 7ih zvečer je začetek obeh veselic, h kojima se vsi društveniki uljudno vabijo." Laiki trg, 17. ianurja. [Izv. dop.] Tukajšno čitalnično društvo je včerajsni večer v svoji dvorani na čast g. dekanu k njegovemu godu, kot gmotnemu podporniku narodovega napredka, kteri se, ako ravno je že v vi liki starosti, kakor Spartanski mladenič za narodne pravico boruje , sijajno veselico, kakor lani, oauovalo Igrali so: „Zakonska sol." Pred igro je gospodičina V. Ž.-vn v lepem in krepkem govoru v imenu Luških deklet gosp. ljuljencu svojo želje izrekla; ravno tako po končani igri gosp. D R. v imenu čitalnice. R-^či moremo, da bi našim igralcem in igralkam no bilo se bati , na vsaki oder stopiti. Dotične zdatne moči daje nam med drugimi posebu Fl.-ova ro-doviiia, posebena glediščina moč je pa gosp Ivan K., kajti on ni samo v komičnih, ampak v vsakovrstnih nalogah zelo sposoben. Ako ravno moreni) vsem diletantom za zadnjo igro zasluženo hvalo očitno izrekati, moramo še poseboo omeniti, da je s t r i j c D. L. svojo komično nalogo prav izvrstno izpeljal. Po igri so nas naši izurjeni pevci in pevke a svojim harmoničnim petjem razveseljevali; potem je bila tombola na čitalnično korist in po tomboli veseli ples , kteri je blizo do belega dneva trajal. Denea pa na godovni dan se je pri daleč daleč zarad gostolnbja slovečomu go>p dekana Ant. Žužatu več kakor trideset duhovnih in posvetnih gostov pri obedu zbralo ; občna radost m slovenski jezik sta pri mizi vladala ; napitnini je za napitnico sledila ; po-sobuo je bila ena na zdravj s njih v/ivi/no>ti vladiko Strossmaer-ja s velikim veseljem in nepopisl jivo navdnš-nostjo sprojeta. A Is Gorice 12. januarja, [Izv. dop.]*) Gotovo sto žo zvedeli, da so je tukajštm c. kr. učiteljsko izo-braževališče prestrojilo. Mladeniči, ki hočejo Vanj usto-piti , morali so dognati ali nižo gimnazijo ali realko. Obiskovanje uči lisca traja štiri leta. Predava se Slovencem v slovenskem, Italijanom v italijanskem jeziku. Vodja je : g. Peter Rajakovič. glavni učiteji pa : gosp. Franjo Vodopivec, Franjo Moc, Janko Trojanšek in Franjo Buda). Naj mi bode dopuščeno, da spregovorim o zmožnostih in sposobnosti teh gospodov. V razpisu vodjine službe sta bila izražena pogoja, da mora prosilec biti skušen za srednje šolo ter v go-voru to pismu smožen slovenskega in italijanskega jezika. A g. Rajakovič ni v nobenem predmetu skušen ter se je, rojen Ljubljančan, izneveril svojemu narodu, tako sicer, da v slovenskem jeziku ni stavčeka zapisati ne ume, govoriti pa le toliko zna, kolikor goriške sad-joprodajalke , vulgo „rivendicole," In tak vodja bode svojim odgojencem razlagal poduk o izgoji v slovenskem jeziku in to za materini jezik žareče imeti učeči so slovenski mladeži. Ali so bodemo potom čudili, ako zadobi slovenska slovesnost po tej poti strašnih jezikoslovekih pošasti a la Marko Pohlin, ki je, kakor obče znano, nemško besedo „Ursacho" prevodil: „a-reč" ; ali bodemo z glavo majali, ako bodo pripravništvena mladež v nemar puščala važni predmet o odgojevanji r I Vivoa plango. — G. Vodopivec. dovršivši drugo nižo realko ustopil je v učiteljsko izobruževališče. Bil je potem nekaj lot ljudski učitelj, šel v Beč ter položil skušnjo kot učitelj niže realke. V zadnjem Ca SO je bil uoitelj nižo realke na R"ki. Ali bode ta gospad zadostoval dani mu nalogi, razsodi naj čitatelj iz tega, da je ta gospod nedavno svojim učencem rekel, da nimajo mu zameriti, ako no govori gladki slovenski jezik , češ da se mu je odvadil na Hervat«' tem takem razume to imenovanje? Krkliire mir, Graf Oerindur Politični razgled. Ministarska kriza je postala prava pred« pustnica ; vsak dan na dan spravlja novo abotnosti. Debato v delegaciji so dokazale, da med ustavoverno stranko in med Beustom ni nobeno prave sloge, in da bi ustavoverna stranka v ministerstvo poklicana si vedno v laseh ležala z Beustom, kterega sreča nikdar ne zapusti in čegar stanje je zdaj bolj zagotovljeno kakor kdaj. Zadnjo dni so imenovali znanega VVaserja, ki bi bil imel stopiti v ministerstvo, za njim predsednika državnega zbora Ilopfen-n ; obojo se noče obistiniti. Zdaj se z neko trdovratnostjo imenuje nekdanji minister Schmer-ling, ki bi imel sestaviti novo ministerstvo. Mnogo sreče ! pravi .Pol." k tej kombinaciji. Za nas je vse to ugibanje samo z enega razloga zanimljivo : ustavoverna stranka nima mož, ki bi bili za vlado sposobni in ki bi se k vladanju poklicani med seboj do smrti ne klali. Iz tega pa še nikakor no sledi, da bi ce ne poklicali ustavoverneži na kormilo. V Avstriji jo pač vse mogoče 1 Kako dolgo ? to bode odločevala — avstrijska historična sreča! Londonski konferenciji žugajo novo paril Avstrijo, kakor so Avstrija pod Beustovim vodstvom tako rada da slepariti; naprej bo za nos vodil Turčijo, Italijo in druge, in se bode za zdaj kratkovidne/om \ post Hmejal, kader pa so zopet čuti močnega dovolj no bodo so obotavljal vsacemu posebej pokazati svoje krvave kremplje.' Stari Vilbelm si jo torej zdaj postavil krono n o m š k o g a cesarstva na plesnjivo svojo glavo, kakor jo bil pred leti sam na božji altar posegel po pruski kraljevski kroni. Manifest novega cesarja je če tudi zavito vendar jasno dovolj razkril namene prihodnjega nemškega carstva. Naj jasneje to kažo stavek, v kterem pravi: „Nom pa in našim naslednikom na nemškem carskem prestolu naj Bog dodeli, da ostanemo vedno množitelji države". Muožitelji tlržave! Nemčija še nima svojih „narodnih" mej in Viljem ter njegovi nasledniki hote skrbeti, da jih dohode. Ako Vilbelm dostavlja, da države ,noče množiti z vojnimi pridobitki, ampak da jo hoče množiti z darovi in dobrotami miru, na polji narodnega blagostanja, svobode in nravnosti, to druzega ni nego — kraljevsko-cesarsko hinnvstvo. Vilhelmova železna pest leži nad Francozko, požiga in uničuje eno največih mest, samo zato da bi nemško carstvo pomnožil z dvema vojnima pridobitkoma, z El-zasijo in Lotringijo. Ako Vilbelm hočo množiti svoje novo carstvo z darovi miru, zakaj po izgledu svojega velikega prednika svojo državljane v boj tira kakor on kriče nad bolnimi in vspehanimi vojaki : „Kaj hočete do sodnjega dno živeti ?" zakaj ne posluša pruskega ljudstva, ki pravi, da mu bodo zmage na Francoskem podrezale gospodarsko življenje, zakaj no posluša prebivalstva, ktero preklinja sedanjo vojsko, kakor smo to čuli z ust slovenskega rojaka, ki je no Francoskem ujet po Nemškem popotoval in slišal glasove splošne nevolje. „Množitelj države!" osodepolen klic za Av atrijo, ki bi si lahko na prstih preračunila, da pohlep nost 1 lisn. 11 kova ne bode še nasitjena z Lotringijo in Elzasijo. Ali bodo pač na Dunaji vedili ceniti ta naslov : .množitelj države" ? Ne verujemo, kajti na Dunaji hite z vsemi štirimi v Bismnrkovo naročje, kakor da bi utegnili kaj zamuditi. Dasitudi pruskim poročilom z bojišča ni mnogo verovati, ker so so tolikokrat popolnoma uničeni Francozi zopet prikazali in Prusom delali ne 1© veliko zadrego ampak celo zmagonosno postopali proti nemškim armadam, jo vendar zdaj videti, kakor da bi sieča Francoze hotela popolnem zapuščati. Skušali so is Pariza prodreti, a niso bili kos nasprotnim četam ; najprvo so zgubili toliko ljudi , da so 48 ur pomirja prosili, ka bi mogli mrtvo pokopati ; pomirjo se jim ni dovolilo in Francozi so so morali umakniti v mesto , v ktoro bo od dno do dne huje strelja in o ktorom so poroča, da so no moro dolgo več držati ; ljudstvo samo jo neki zgubilo zaupanje v dosedanjo vojskovodje. Na soveru jo bila Faidherbova vojska tepena pri St. Quen-tinu, in jo zgubila skoraj polovico svojih ljudi. Kar jih jo ostalo, se jo pomaknilo v trdnjavo, kjer so bodo skušali braniti. Premagani Chanzv jo menda zdaj varen pred preganjanjem princa Fricdrich Karlna , ki mu menda v Bretagno no bodo sledil in sploh ostal le bolj defenziven, dokler se no uda pariško mesto. O G a r i b a 1 d i j o v i h čotah se poroča, da so jako nezadovčljno in da vedno tožijo, ter da v narodnem in vojaškem oziru občudujejo svojo sedanjo nasprotnike. Bourbaki jo zastonj skušal trdnjavo Belfort oprostiti, in odkar so jo moral umakniti prod VVcrdorjom, zgubili so Francozi zadnjo pozicijo, ki so jih imeli sunaj Belforta, tako da so bodo streljenjo na to trdnjavo zdaj z vso odločnostjo nadaljevalo. Od vseh francoskih čet se je šo nekaj ohranilo , a zgubilo so svoj pomen — tako da ,.Indep. hlg." že žalostno kliče: „V vsej Franciji jo ni armade, ki hi mogla Pariz osvoboditi. Bombardiranje so bode neomotjeno nadaljevalo, dokler ro uda Pariz." In važnost vseh francoskih armad jo pač bila v tem, ka so dajalo upanje, da Pariz OSVobođe* in so združijo z obležono pariško armado. Kaznu stvari. * („N ovi pravni k,") hrvatski list za pravo — in driavoslovjo, kterega g. dr. Milan Makanec izdaja v vojnom Sisi u, jo pod geslom „Bloboda jo pravo" prinesel mnogo tohtnega in zanimivega berila, ktoro ao razvida h sledečega sadržaja: „Barun Leviu Rauch.— O zabrani. Posebitim obzirom na zahtjeve prometa i trgovino spisalo dr. Kopač. — Potreba uvedenja javnih bilježoičtvah u vojnoj krajini od Ig. B . .. ša. — Kada nego začeli so vsi kakor obsedeni pekleuščeki kričati : Hinau-i mit ihm! Hinaus mit ihm 1 Najbolj so mora Bismark tej dandanes kakor za-coprani drhali nemških profesorjev in idealistov smijati, ako vidi, kako ravno tibti možje okolo njegovih načel plešejo , kakor Izraelci okolo zlatega teleta, zavoljo kterih bi ga bili 18C4. in 1865. leta najrajšo v žlici vode v topili. — Jaz sam sem imel nje^a dni velik rešpekt prod nemškimi profesorji in Bismark so mi je grozno pristudU , ka se jo ob priliki, ko bi bilo kmalu do dvojbojba | rišlo med njim in profesorjem Virchovom, tako drastično zanič-1 j i v o o nomških profesorjih izrazi'. Rekel jo neki takrat Varsinaki grof: Nemški profesor je amfihiju, ktera je sestavijona iz 1 dela globoke učenosti in iz 2 delov šo globokejšega servibzmn, je žival, ktera na videz za samo kulturo dela, ali v istini vedno napredek Člove-čanstva zavira! — Dandanes Še le zspo] adem in vem coniti to salomonsko sodbo prihodnjega vojvode Lo-renožkega. Kaj pa mi Slovani k vsemu temu pruskemu po-čenjanju pravimo? Skoraj da se tako držimo, kakor bi nas strašno malo brigalo, „vrenn dort v/uit in Frank« reich dic Viilkor auf einander scblagen1' ! In koga ima to sedanje postonanjo Nemcuv proti Alsasiji i" Loični bolj brigati, nego nas Slovane, posebno pa nas Slovence in Cehe ? — Nam s toni nemškim gaženjem in teptanjem načel 19. stolotja naj veča nevarnost preti Naj predrznejša nemška učona in neučena fantazija si ni upala pred to vojsko niti v sanjali misliti, da bodo še kterikrat Alzasijo in Loreu anektirali ; nam pa že 5. loto vnanji. še boli pa domači Prusi po časnikih in celo v dež. zborih (glej Kromerja v kranjskom zboru) žugajo, da nas bodo Prusi necega dne pri lepi priliki kar „mir nichts. dir niohts" noter doli do Adrije pod „Pickelhaubo" vtaknili. Iz sedanjega obnašanja Nemcev proti francoskim renskim provinoijam so lahko vidi, da to pretenje ni več šala in da je resnega preudarka vredno. Čehi so so po svojih poslancih v pismu na Beusta o tem pitanji odločno izjavili. Čast in slava jim zarad tega I Nam Slovencem bi pa svetoval, da bi v vseh naših političnih društvih, pozneje pa na taborih 0 tem prevažnom pitanji govorili in resolucije sklenili. Priporočal bi jaz po priliki takole resolucijo : glede na to, da je to najgršo pravo posilovanja (Faustrecht) srednjega veka: si tujo deželo z orožjem pridobiti in ljudstva iu narode i/ročno zoper njihovo voljo kakor črede ovac ali govedino prisvojili, — glede na to, da so Francozi in Italijani 1859., 18(10., 18G1., 1866. in 1870. leta pred izvršenjem vsake aneksije dotično ljudstvo po občnem glasovanji (suffrage univerael) za odločno izjavo svojega mnenja vprašali in tabo v duhu civilizacije 19. veka postopali, glede" na to, da je 1*59. in 1860. leta vso nemško časnikarstvo od Kbnigsauo do Grat/.a in od Kchla do Gumbinena strašno psovalo in obaojevalo anektiranje j Savoje in Nico kakor nemoralno prisvajanje s silo, akoravno so Savojardi in Nizardi po narodnosti Francozi, kteri so se z ogromno večiuo po občnem glasovanji za pristop k Francoski izjavili, glede na to, da so skoraj vsi učitelji mednarodnega prava, posebno pa nemški izjavili, da ima v do-našnjem veku to postopanje (s suffrage o m universolom) nadomestiti surovo pravo posilovanja, in da jo tako rekoč žc znanost popolnoma obsodila surovo prisvajanje dežel, kakor divjo barbarstvo, neprimerno duhu 19. veka, in glede na to, da jo tako posilovalno postopanje pri anektiranji dežel, kakor ga neki Nemci zdaj z Alzasijo in Loreno namerjajo, veliko bolj pogubno in nevarno za javno moralo in za obstanek vseh manjših držav in narodov, nego gradenjo rusovskih ladij na črnem morji, sklene denes zbrana skupčina političnega društva ali tabora : 1. ) da bi bilo anektiran jo Alzasijo in Loreno od strani Nemcev, samo na suho pravo silnejšega orožja se opirajočih, barbarstvo v posmeh kulturi 19. veka in pravi nazadek človečanstva iu 2. ) da Slovani, posebno pa Slovenci tako postopanje no lo obžalujejo, nego kakor nemoralno, surovo in nevarno za obstanek vsakega v oro/ji slabšega naroda obsojujejo. — može kupac kučo udkazati stan? Napisao dr. A. Roje. _ Nije smetanje posjeda, ako tko poseče vočku, glede koje mu pristoji pravo suužetka. Priobčio dr. M. B-č. _ Mjestni sudovi nemogu kao „fori coutractus- postupati. — Književno vieati. — Listak." Naj hi naši pravniki pridno segali po strokovnjaškem lista sosednjega našega naroda hrvatskega ! * (Protest proti nemškemu u radova nj u.) V Ljubljani so podpisuje v narodnih krogih sledeča vloga na c. k. poštno vodstvo v Trstu : „Slavno poštno vodstvo v Trstu! Gotovo je slavnemu vodstvu znan § 19. osnovu, postav in da so njegove tirjatve izpolnila vsa poštna vodstva po cislajtanskib deželah rnzun Vas. Zatorej se tudi Vi, kot c. k. urad ravnajte strogo po postavah in ne žalite naroda z Vašo neod-pustljivo malomarnostjo. Točno tirjamo od Vas vpeljavo slovenskih recepisov, denar ni h nakaznic in dopisnih listkov, v obče, popolno ravnopravnost na vseh poštah Vam podredjenih, in to tem več, ker si. vodstvo zaradi peščico primorskih in istarskih Lahov izdaja le laške liste. Tirjatev naša je opravičena, saj prebivajo skoraj lo Slovani v deželah slavn. ravn. podredjenih. Pričakujemo naglega odloka našo tirjatve. V Ljubljani, dne 14. jan. 1871." Vloga že zdaj šteje mnogo podpisov. Slišimo, da se protestu pridružijo vse občine na Kranjskem in Primorskem. Do zdaj so ga že podpisale planinska, metliška in cerkniška občina. * (Ljubljanski trgovinski zbornici — eno m a 1 o s t.) Zoan rodoljub nam piše : „Slov. Narod" je bil enkrat dobro opomnil, koliko škode našemu narodnemu časopisju in zdravi politični omiki miših ljudi nam dela judovsko-švindel-ski list „Gemein-dezeitung", ki nekje na Dunaji izlazi, in ga nihče ne bero kakor Kranjci po deželi. Zdaj pa beremo v .posnetku iz zapisnika sejo trgovsko-obrtniške zbornice dne 10. t. m." v „Novičinem" Oglasniku št. 3, da še to naše diuštvo, v kterem vendar pošteno narodni možje sede, podpira ta Bšvindelski' list s tem, da njegovemu judovskemu vredništvu pošilja „imena večih obrtnikov in trgovcev. — E možje narodni, tudi v malostih je treba previdnosti in premisleka in pam»ti. Take reči vrzite v papirni koš. P. (H o g) je Prusom že k toliko zmagam pomagal, da se zdaj že iz njega norca delajo. Pred Belfortom namreč bomb ne mečejo na trdnjavo, ampak — na cerkev, pa ne vsaki dan, ampak samo ob nedeljah in 6icer samo tisti čas, ko vedo, da so ljudje zbrani pri službi božji. Posebno dobro merijo tudi na bolnico, akoravno vihra bela zastava visoko nad njo, in pobili so že več bolnikov in enega zdravnika. Enake novico se slišijo tudi iz Pariza. To so pijonirji civilizacije in Človekoljubja! P. (Sad plod unosne zveze) Bavarske s Prusijo se v Monakovera že kaže. V bavarskem državnem zboru je namreč te dni na dnevnem redu debata o pogojih, pod kterimi ima Bavarska stopiti v zedi-njeno Nemčijo, t. j. pod prusko pikclhavbo. Za strah precej glasni opoziciji v zboru in na galeriji razpostavila je vlada vojake, ki pred vrati, po zbornici in na galeriji stoje — mit aufgeprlanztem Bajonete! To je še ultrapru8ki stari „Preši" preveč, in v onem zadnjih listov ae zlo repenči. Lo tako naprej! O wai geschrieen! * (Iz Kamnika) se nam piše 21. t. m.: „Naaa čitalnica napravi v nedeljo dne 29. t. m. veliko besedo, v spomin „Vodniku" z govorom, petjem,deklamacijo in glediščino igro „Raztresenca". Neudje plačajo 30 kr. ustopnine. Odbor. Klasovi izmed občinstva. (Za zadržaj in obliko tega predela ne prejemamo nobene odgovornosti.) Na Vranskem, 19. januarja. Že od leta 1867 som slovenski učitelji na Štajerskem nimamo toliko potrebnega šematizma, in vsled tega smo bo med seboj že skorej celo potujčili, tako da eden za druzega že kaj malo vemo. Le po naključbi po 3. — 4. potu se sem ter tje kaj malega zve. Mislim, da ni napak, ako izrekam nasvet, uaj bi se vendar lotil kak učitelj n. pr. v Mariboru, da bi nam sestavil za mariborski okraj t. j. za slovenski Štajar učiteljski šenintizom, če tudi v celo mali obliki, kakor ga n. p. Kranjci imajo. Ce ga tam zmorejo, ga bomo tudi Šta-jarci! — Pri nas na Vranskem se nujno potrebuje p omagal ni učitelj. Plačo dobi za ta čas na mesec 10 fr.; malih dohodkov pride po 6—8 fr. zraven, hrnno dobiva brezplačno, t. j. plača se brana zanj v oštariji in ima stanovanje prosto. — Ker po novi postavi uči telji cerkovnikovo službo več opravljati ne smejo, za Dravoj in Muroj pa to dosedaj sploh v navadi bilo je, inje bil na vsaki fari skorej podučitelj opravitelj te službe, če ravno je bila mnogokrat le po ena učilnica: tako je misliti, da jo v tistih krajih zdaj marsikteri pod učitelj nepotreben. — Ako bi bil kteri taki učitelj, naj se blagovoli oglasiti nemudoma za našo službo. Tudi iiiii ni treba pohištva s seboj jemati. Piše se naj privatno do kraj nega šolskega odbora (Ortiscbulratb) vranskega. -- Prosim da blagovolijo rodoljubni čitatelji tega lista gg. podučiteljom svojega kraja ovi poziv oznaniti. J. D. Budna. Srečkanje na čkaujiee z VloUlo me boza r>t k» aprila. Srečka velja 9 gold. v bankovcih, 12 srečk 20 gold. Dobo se pri J. H. Heller v Bern-u (Švica.) Oznanilo. G. Ljudevita Treota, dozdanjega uradnika banke „Slavijo" smo od službe in Blužnino suspendirali, ter preklicujemo s tam njegovo pooblaščenje sklepati za nas pridobitve in poberati denar. Glavni zastop vzajemno zavarovalno praško banke „Slavija" v Ljubljani. Černy Vino v prostovoljni dražbi na prodaj. V Ponedeljek 30. januarja ob 10. uri dopoldne in ako potreba tudi v vtorek 31. januarja se bode okolo 90 do 100 štartinjakov lastnopridolanega vina letnikov 1867, 1868 in 1869 v partijah od 5 do 50 vedrov v mojih kletih v S m u rji poleg Jelš (E r 1 a c h s t e i u) na Š t i r s k e m , (2) vendar brez posode prodajalo tistemu, ki hode največ zanj ponudil. K tej dražbi kupce uljudno vabim. Igrano »Skaza. Razprodala suknenoga, platnenega in druzega ma-iiiifakturnega blaga v prodaj al niči Henrika Skodlar-ja na velikem trgu v Ljubljani. L. Zelzer v Ljubljani pred mostom £f. *45 ima v svoji štaciiiii zalogo umetniških izdelkov od C. Giani-a iz Dunaja, kteri so bili pri vseh dosedanjih razstavah tako tudi leta 1870 v Rimu, Kassel-nu in C-rade u odlikovani s prvim darilom za umetno tkane in vezene (slik;«ne) izdelke. ---sesa-=?.--WS=r V svoji zalogi ima zmirom obilo mnogovrstnih masnih oblek, kakor: kazule, pluvijale, dalmat.ke, velume, ciborne plojšče, autipodiumo, burse, baldahine, stole, podkladke (polštre) za altarje, mrtvaške prte, kakor tudi raznovrstno zalogo brokatov in blaga za cerkveno obleko, izdelano v čistem in nečistem zlatu in v svili. Zaloga damasta za zastave (bandera) vsake širjave in različne baze, vrh tega platneno cerkveno perilo s pravimi platnenimi, ali pa tudi s pa-volnatimi mrežami, ki se dajo prati. Veleceatiti duhovščini ae priporoča Na dalje pasico (porte), premi (franže), kropin, cote in mreže iz čistega in nečistega zlata ali tudi iz svil«. Križev pot, razne velikosti, izdelan po gosp. Fuhrich-u prav umetno na platno z oljnatimi barvami. Poleg tega se tukaj dobe cerkvene posode, orodje iu obilo priprave, ki so prišteva cerkvenim rečem. Vsi omenjeni predmeti se prodajajo po fa briški coni. Prejemajo se tudi stikarije za montiranje in so prav pazljivo izvršujejo. z najodličnejem spoštovanjem L. Zelzer. itd>telj in vrednik Anton Tomilt. Lnatniki Dr. Jot* Vounjak In drugI. Tiskar: fr'dimrd JfinsctiUz. HS