Natisov 15.000. i „5tajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja tJ^kv-širijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom ra visokost pošt-Bine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-■iStvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zasionj, ali rokopise se ne vrača, Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) ja za celo slran K 64, za Vi strani K 32, za V« strani K 16, za >/■ strani K 8, za >/i« strani K 4, za "^ strani K 2, za '/u strani K 1. — Pri ve&> Uratnem oznanila s« cena primerno zniža. Stev. 32. V Ptuju t nedeljo dne 9. avgusta 1908. IX. letnik. V zmislu strnnkinih določb sklicujemo tem potom II. strankarski zbor »Napredne zveze („Štajerčeve stranke") ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. avgusta 1908 popo- ludne v prostorih „Vereinshausa" v Ptuju. OV Dnevni red se žo naznani. Vabila bodejo pravočasno razposlana. Pristop bodejo imeli le poTabljenci. Ako bi ie kateremn naših zaupnikov in somišljenikov vabilo ne dostavilo ali pa ako bi kdo želel se shoda udeležiti, naj nam to naznani. Obenem ■ tem strankarskim zborom se vrši isti dan in. v istem lokala II. letni zbor „Štajerčevega" tiskovnega društva, na katerega so v* bi jeni vsi člani. Na veselo svidenje! V Ptuj n, 1. avgusta 1908. Z naprednim pozdravom ! Strankino vodstvo in odbor Jisk. druživa*. Hofrat Ploj - govorite! Med volitvami ste Vi iu Vaši Črni in beli, blagoslovljeni in irakarski prigauiači vedno kričali: Volite c. kr. dvornega svetnika dr. Miro-slav» Ploja, kajti to je mož, ki ima na Danaju vpliv, kateremu dovoli vlad« v«e, kar zahteva, ki dobi za svoje volilce sleherni pndobitek . . . Mislili smo, da bode pričelo po ptujskem okraju mleko in med teči, ko je-prišla vest, da je hofrat Ploj izvoljen v državni zbor. Ali motili to so kroto, vsi tisti, ki so upali od Plojeve izvolitve boljšo bodočnost. Mi pnbi-jemo za danes le sledeča dejstva: 1. Na Kranjskem ni napravila suša toliko škode kakor pri nas in je ta kronovina tudi mala deželica. Vendar pa so dobili kranjski posestniki v odpomoč 200 tisoč kron. 2. Na Primorskem se istotako ne opazuje tako grozovite posledice suše kakor pri nas. In vendar izjavlja primorski poslanec S t r e k e 1 j, da je pridobil za t&mošnje posestnike 142 tisoč kron podpore. In na spodnjem Štajerskem??? Niči Niti vinar j a kme t j e doslej še niso dobili. Niti enega voza mrve in niti krompirja nismo dobili t Hofrat Ploj, Vi ste državni in deželni poslanec, Vi edino ste odgovorni za vse to, Vi morate pomagati in kaj storiti! Hofrat Ploj, zakaj spite za pečjo, medtem ko poslanci drug h ki ••ovin delajo in pridobivajo svojim volilcem ?! V svojih listih in lističih je hofrat Ploj izjavljal in še izjavlja, da „je storil glede podpore po sufii prizadetim posestnikom že vse9. In koliko smo doslej dobili? Nič!II Na svojih shodih izjavlja dr. Ploj, da je .delal* in da »dela" za ljudstvo. Ali kaj imajo Plojevi volilci od tega dela? Nič M! Na kmetskem zboru v Ptuju je dir. Ploj izjavil, da je že ,v»e storil", da bodejo kmetje dobili podporo. Ali je doslej po preteku celih mučnih tednov svojo obljubo izpolnil ? N e, nikdar ne! Nčjsar doslej ni pridobil za svoje volilcj . . . Politični hinavščini, političnemu j e z u-vitizmu tega poslanca Ploja, ki poslanari menda le v svoj lastni dobiček, se mora iztrgati krinko raz obraza. Zato povemo sledeče, kar se da dokazati pred sodnijo in z dovolj pričami : — V času volilnega boja za državni zbor Brno vedno naglašali, da mora biti poslanec kmetov neodvisen proti vsakomur, v prvi vrsti pa proti vladi. Dr. Miroslav Ploj ni neodvisen na nobeno stran. On je cesarsko kraljevi uradnik, ki mora plesati, kakor mu vlada žvižga. On je poleg tega človek, ki hoče „še več" postati, kar je. Kot mladi človek je postal hofrat in bil je vedno Bprotekcijsko dete" gotovih činiteljev. Postal bi rad minister in zato drži jezik raje za zobmi, nego da bi glasno vpil : štajersko ljudstvo stoji pred lakoto... Hofrat Ploj molčim vlada molči tudi, — Ploj ne zahteva za svoje volilce ničesar in vlada ne da vsled tega ničesar, — Ploj nima nikakoršnega vpliva, ker je uradnik vlade, in vlada se zato smeji in roga revščini ljudstva . . . Na kmetskem zboru v Ptuju je dejal govornik Linhart, da morajo poslanci b r e z-obzirnonastopati i proti vladi, ako bi ta ne hotela ničesar dati. Takrat je vstal poslanec Malik in to obljubil. Ploj pa je sedel za mizo in ni Črhnil besedice. Ploj sa je bal, da bi napovedal vladi boj, ako ne bi dala ničesar, b a l se je za svojo oseb co, bal za svoj prihodnji dobiček, bal za svojo .karijero". Po shodu pa je "FIoj ureuniitn "^miianu -pr&u - -pričami zatrjeval, da ni hotel tega reči, da bi ,Bhoda ne zadrževal". O ti nedolžnost, čista kot lilija v — močvirju 1 Mi ne verujemo tega, pač pa ponavljamo, da se je Ploj bal in da se Še boji vlade in da ravno zaradi tega ne more ničesar doseči za svoje volilce.' Pa še nekaj! Zdi ss nam (in v prihodnji Številki bodemo prinesli za to dokaze), da hofrat Ploj sploh zadržuje podporo. S tem hoče osmešiti kmetski zbor v Ptuju, ki je bil sklican od naprednjakov. Kmetskega shoda v zgornji Radgoni se ta „c. k. panslavist Fric Ploi" sploh ni udeležil. Ploju bi ne bilo prav, da bi kmeti dobili podporo, ker ne paše to v njegove račune... Oj hofrat Ploj, mi poznamo Vaše nakane in Vam bodemo zmešali štreno, pa naj velja kar hoče. Hinavščina v politiki ne bode vladala! Tako stoji tedaj zadeva! Ali okrajni zastop, ki obstoji iz neodvisnih in nevpogljivih naprednjakov, d e 1 u j e n a p r e j. Mi se ne oziramo ne na desno, ne na levo; ali za staje r- Prošnja za dež. Sprejeli smo in objavimo: P. n. uredništvo .Štajerca" v Ptuju. V zmislu § 19 tisk. zak. zahteva podpisani kn. Sk. žapnijski urad, da sprejmete na notico v Vašem listu z dne 19. julija 1908 št. 29 pod zaglavjem „Pro3nja za dež" dobesedno sledeči popravek in ga objavite na istem mestu in z istimi črkami v prihodnji številki Vašega lista : Ni res, da cerkvenemu odboru ni bilo nikoli treba delati težkih cerkvenih računov, kajti g. župnik so bili zadovoljni, če so se cekmeštri samo podpisali na prazen papir, ampak res je, da so se cekmeštri podpisali zmiraj pod popolnoma izvedene carkvene račune. Ni res, da kadar se oznanijo kakšne nepotrebne volitve, vselej reče župnik: volite tega, tega in onega, to so katoliški možje! Kdor je proti meni, ta je proti sveti veri; kdor pa je proti sveti veri on je proti Bogu, tisti pride v pekel! Ampak res je, da podpisani katariuski župnik m nikdar nikomur narekoval, kogt naj voli. Ni res, da sta žopan in c8kmešter prišla prosit, da bi Župnik hitro napravil procesijo, da bi izprosil deža, ampak res je, da po tem poslu župan in cekmešter nista bila nikdar pri župniku. Ni res, da so odvezali dedek cekmešter robec in vsipali na mizo 55 kron župniku, ampak res je da župniku dedek cekmešter tega niso nikdar storili. Ni res da g. župnik k možakarjema govorijo tako-le : .Zelo me veseli, ljuba moja, da se v nesreči spomnite na Boga. Pa jaz mislim, da še ni tako hudo. Tudi ne smemo preveč tirjati od nebeškega očeta. Vidite, na spodnjem Štajerskem, kjer imajo veliko vinogradov, pa potrebujejo snho in vroče vreme, drugače dobijo slabo, kislo vino. Zato mislim, da storimo prav, ako s procesijo še nekaj čaao počakamo. Kadar bodem videl, da je zelo velika potreba, bodem že naznanil molitve za dež. Hvala za denar in lahko noč!" Ampak res je, da nisem nikdar ničesar od tega govoril, niti obema možakarjema niti posameznemu možakarju, ker nisem bil naprošen za procesijo. Ni res, da znamenje, da se bo vreme spremenilo, zapazivsi, je župnik hitro napisal dve pismi in ju po mežnarju poslal sosednjima župnikoma, ampak res je da župnik ni vremena študiral in da po mežnarju ni pošiljal pisem sosednjima župnikoma. Ni res da je šel župnik v šolo in napovedoval iz cele fare zbraoim šolarjem, da bade črez dva dni ob devetih pred-dopoldne procesija za dež k Marijini cerkvi sosednje fare, ampak res je, da župnik v šoli ni napovedal procesije k Marijini cerkvi sosednje* fare, ker tukaj Marijine cerkve v sosednjih farah nimamo. Ni res, da k procesiji je šlo, kar je le moglo od doma, ampak res je da procesije ni bilo. Kn. šk. župnijski urad Sr. Katarina v Lamingu na gornjem Štajerskem, dne 1. Avgusta 1908. Josef Slatinsky župnik. akega kmeta zahtevamo to, kar je kranjski in primorski kmet že davno dobil. In dosegli bodemo tO! Kmetje pa ai zapomnite svojega „ poslanca' dr. H. Ploja, kateremu smo krinko is obraza strgali. Ta mož mora izginiti iz političnega površja, kajti polovičarstvo in sebičnost sta njegovi glavni lastnosti. V b o j proti vsem, ki ljudstvo zatirajo! Politični pregled. Otvoritev štajerske agrarna banke. Piše se nam: Štajerska agrarna banka vp. zadr. z o. z. je pričela s 1. t. m. svoje delo. S tem ae je uresničila stara želja naprednih kmetov in sploh ■rednih stanov. Podjetje je čisto gospodarsko in se drži strogo od vseh strankarsko - političnih stremljenj. Goji vse vrste kredita in sprejema tudi vloge od nečlanov, ki se od dneva vložbe naprej že obrestujejo. Dalež z\ člane znaša 20 K, tako da ae zamorejo najširši sloji prebivalstva na tem podjetju udeležiti. Zdaj je stvar vaeh onih krogov, ki se zanimajo za primerni uspešni razvitek kmetskega in obrtniškega srednjega stanu, da pospešujejo štajersko agrarno banko in ji pripomorejo k dosegi njenega cilja. Štajerska agrarna banka ima svoje pisarne v Gradcu, Sporgasae 11, I. nadstr. kamor se imajo pošiljati vsi dopisi. Rekruti leta 1908 pridejo k prezenčni službi pri vseh vojaških oddelkih in zavodih s 6. oktobrom 1908 pod orožje. EInoletni prostovoljci, rekruti vojne mornarice in c. in k. zavodov za plemstvo konj, ki naj bi se izobrazili za rezervne častnike, so poklicani za 1. oktobra 1908. Nadomestni rezervisti ae pokličejo po določbah vojnih predpisov k 8 tedenski vojaški izobrazbi. Vojaška teritorialna komanda so opravičena, del nadomestnih rezervistov šele v spomladi 1909 k vojaški izobrazbi poklicati. Tudi smejo zadržati podčastnike in šarže, ki bi imeli iti na dopust, za 8 tedensko izobrazbo rezervistov. Tem ae vračuni to službovanje potem za 1. in 3. orožno vajo Dobava usnjenega blaga. Vojno ministerstvo je razpisalo potom oferta 44.841 parov čevelj, _..a<—^<p»gj»-,fl.HO puroT Vilom iu veC jermenov, tornistrov itd. Ta dobava je določena za male obrtnike. Prošnje so vložiti do 7. septembra 1908. Pogoje ae uvidi lahko pri trgovskih zbornicah. Rdeči znaki pri vojakih. Pri vojaških vajah ao bili doslej označeni .sovražniki" z belerai trakovi. Odslej postanejo li znaki beli. Kmetski zbor v zgornji Radgoni. Zg. Radgona, 2. avgusta 1908. Kakor drugje prinesla je tudi v zg. radgonskem okraju letošnja auša ljudstvo v tako bedo, da se je bati lakoto, ako ne bi vlada pomagala. Župan trga Zg. Radgona, g. Joh. Kurbus, ki je dobival dan za dnevom pritožbe o bedi, sklical je vsled tega za danes javni kmetski zbor, na katerega ao bili vabljeni tudi okrajni nastop zg. radgonski, občine cslega okraja in "poslanci gg. V. Malik, dvorni svetnik dr. M. Ploj, RoŠkar in Ivan Kočevar. Shod, ki se je vršil v veliki dvorani hotela .Elefant", je bil mnogobrojno obiskan. Čez 1500 oseb je stalo rama ob rami in vsem se je brala ekrb za svojo eksistenco iz obraza. Župan g. Kurbus je pozdravil zbor in predstavil došlega poslanca g. Malika. Za predsednika zbora ae je izvolilo g. veleposestnika O. Zorzini, za njegovega namestnika g. veleposestnika F. Wratachko in za zapisnikarja g. šolo-vodja deželne viničarske šole A. Pirstinger. Predsednik je otvoril zbor in podelil g. Wratachku besedo. Le-ta je razložil zbranim kmetom pomen in naloge zbora. Naglašal je posebno, da je dolžnost poslancev, da v takem žalostnem času svojim volilcem pomagajo. Obžaloval je, da raz ven posl. Malika ni nobeden povabljenih poslancev prišel. Posl, Roškar je pozdravil pismeno zbor in je pisal, da ima drage opravke (Klici: Je menda na koline povabljen) ter se ne more shoda udeležiti. Deželni poslanec Kočevar zopet je naznanil, da kot deželni posalanec ne more ničesar storiti in pomagati (!). Gospod hofrat Ploj pa ni prišel in tudi pisemca ni poslal, da bi svojo odsotnost opravičil. To ai bodejo volilci pač zapomnili. Istotako ae ni udeležil okrajni zastop zg. radgonski shoda in sploh ni ničesar v tej zadevi storil (Klici kmetov i Zdaj nima nobeden časa, pri volitvah pa vsi!). G. Wratachko je nadalje naglašal, da je posl. Malik vedno zahtevam volilcev ustregel in da jih je dobro zastopal. Zato upa, da bode tudi v tej veliki revščini vse svoje moči zastavil, da bode vlada hitro in krepko ter izdatno pomagala. Posl. Malik, ki je prišel iz Gieshiibla na severnem Češkem, stopil je burno pozdravljen na govorniški oder. V daljšem lepem govoru je izjavil, da bode deloval ne samo kot poslanec revnega prebivalstva v zg. Radgoni, temveč kot zastopnik revežev sploh. Povedal je, da je že stavi! dotične predloge in da je Btoril vse mo-mogoče korake, da zasiguri hitro in izdatno pomoč. Povedalo ae mu je, da je dobila finančna deželna direkcija že nalog, ozirati se na trpečo prebivalstvo pri plačanju davkov. Opozoril je torej one revne kmete, ki letos ne morejo davka plačati (kar je akoraj pri vsakemu), naj grejo takoj k davčni oblasti, ki bode ustavila rubež! Vsakdo se pri tema lahko na posl. Malika sklicuje. Nadalje je poročal g. Malik, da se je revščino ljudstva od raznih strani izrabljalo. V Halozah, kjer je napravila torja veliko škodo, ao uredili Ploj in njegovi petolizci razdelitev podpor tako, da ao njegovi pristaši po 400, 600, 800 K dobili, drugi pa, ki so bili še revnejši, le 5, 6, 8 do 10 K. Zaradi te krivičnoBti v razdelitvi naredil si je Ploj veliko sovražnikov. Ako se gre zato, da ae bližnemu pomaga, potem naj"se ne gleda nato, je-li je dotičnik Nemec, Slove1-nec, Italijan ali karkoli. Malik je izjavil, da ni za denarno podporo, temveč za razdelitev krme in življenskih sredstev. Končno je priporočal' govornik kmetom, naj še malo potrpijo in živino po možnosti z listjem, slamo itd. preredijo. P o m o č mora priti! Predsednik ae je zahvalil posl. Maliku z ia-krenimi besedami za njegovo delo in ga prosil, naj u* delo nadaljuje. G>.JV«ataohko pa je poslovenil govor. s Potem je predlagal župan Kurbus izvolitev odbora za pomoč, ki bi imel stopiti v dotiko z vlado. Izvoljeni so bili gg. O. Zorzini, F. Wratachko, L Bouvier, K. Korath, A. Pirstinger, V. Stein* brenner, S. Erechenjak, L. Schigert, A. Mar« nauer, J. KrempI, J. - Pratscher, J. Baner, A. Kreft, K. Kreft, V Matjašič, A. Keller in J. Kurbns. Tndi posl. Malika se je izvolilo v ta odbor. Potem je aprejel zbor aledečo važno resolucijo: Danes dne 2. avgusta 1908 dop. ob 10. uri v gostilni .Elefant" v Zg. Radgoni zborujoči kmetski shod je aprejel z ozirom na vaied letošnje suše povzročeno bedo bledečo resolucijo in prošnjo na visoko vlado: 1. Vse deželno-knez ne davke naj se odpiše in občinske ter okrajne doklade za dobo enega' leta od strani države povrne. 2. Davčne ekaekucije naj se takoj za 1 leto brezobrestno ustavi. 3. Vlada naj krmo, kakor: mrvo krepimo krmo, krompir itd. boljšim posestni kom po navadni ceni, revnim pa zastonj loko Radgona odda. Na kupnino naj se 1 leto počaka. 4. Vlada naj revnemn prebivalstvu življen-ska sredstva, kakor: krompir, koruzo, Zelje, kruh, žitje, fižol itd. brezplačno odda. 5. Na ta način dobljeno krmo in življenaka sredstva ne sme dotičnik naprej prodati ali podariti. V takem slučaju naj se kupca kakor, prodajalca strogo kaznuje. 6. Vlada naj za vse kmetijske produkte za I gospodarske namene pri vseh železnicah primerno znižanje voznine povzroči. 7. Vlada naj dovoli klanje v sili vsled pomanjkanja krme. 8. Vlada naj takoj tndi za Ogrsko prepoved izvoz krme, krepilne krmeiatelje itd. izda. 9. Vlada naj čimprej« krmo preskrbi, da ne bodejo kmetje prisiljeni, žitiho po najnižjih cenah prodati. 10. Vlada naj v spomladi pewatcikom dobro, breznapačno, zdravo seme in umetni gnoj razdeli. 11. Vlada naj občinam za potrebne javne zgradbe brezobrestna posojila podeli. 12. Vlada naj nredi, da se vrši razdelitev krme in življenskih sredstev po izvoljenemu odboru in pod nadzorstvom politične oblasti. Tudi naj vse tozadevne razglase in naznanila tema odboru v roke predsednika g. d. Zorzini pošilja. 13 Vlada naj posestnikom živine tudi sol razdeli. 14. To rezolncijo ae podeli posl. g. Maliku s prošnjo, da jo visoki vladi in istotako tndi dragim kompetentnim mestom izroči. Podpisali ao rezolncijo izvoljeni odborniki in zastopniki 14 občin. Potem je govorilo še nekaj kmetov in povedalo svoje želje. Tako je končalo to zanimivo zborovanje. Le naprej! Prošnja duhovščini! Znano je, kako grozne posledice ima letošnja suša. Ljudstvo je na robu propada in v popolnem obupanju. Od kje in kaj bi tudi upalo ? Travniki so takšni, kot da bi bili na Krasa. Poznamo nekega posestnika, ki je na 10 oralov fine lucern-detelje pridelal le 2 voza. Živina strada, kmet Btrada, otroci stradajo... In zdaj ae nam poroča že iz raznih krajev, da ae pripravljajo gospodje duhovniki že na zbirco. Zlasti oo. minoritom ae mndi in bi radi bogve kaj vse od vbog h kmetov dobili... Zato se obračamo na gospode duhovnike v imenu kmetov : Imejte letos usmiljenje? Ravnajte ae po vzgledu Kristrivem, ki ni jemal temveč le dejal! Ne zahtevajte od kmetov to, kar sto draga leta zahtevali. ".»aj Vi imate vsak mesec svojo gotovo plačo; "in Če se Vam zdi prav mala, toliko je že, da 'Vam ne bode treba stradati. Imejte usmiljenje in ne silite kmeta v obup. Upamo, da se bodejo vsi pošteni, katoliški duhovni odzvali tej prošnji in da bodejo letos z ozirom na grozno bedo opustili berujo! . .... ' ... Več kmetov. Dopisi. CirkOVCe. V zadnji številki „Slov. Gospodarja* hvalisa dopisnik na vso moč, koliko že ima hranilnica in posojilnica v Cirkovcah denarnega prometa. Ne pove da ga ima le vsled klerikalnega hujskanja. Upliva ae namreč na ljudi, da tisti kateri ao imeli kje drugod denar naložen, ga tam vzdignejo ter tukaj naložijo, a vele- kateri' ao pri drag h posojilnicah dolžni, da tukaj vzamejo posojilo, ter ga tam plačajo; da ai a tem nove stroške nakopljejo, tega v svoji zaslepljenosti ne vidijo; to ae pravi ljudstva pomagati ? Dalje pravi dopianik da bo zraven gosp. župnika v nadzorstvu in načelstvu sami trdni, pošteni in odkritosrčni kmetje; Najbolj trden kmet med vsemi klerikalci je bržčas tisti, za katerega goap. Melhijor zbira čike, ter mu jih z ministrantom pošilja na dom ; tisti ki hodi ob uradnih urah dostikrat bosonog naravnost iz gnojne jame v uradno sobo z velikim čikom v ustih; nič ne de, saj je ja klerikalec. Za danea slamo, dovolj, a pride še več ako ae ne bodete poboljšali. M. Z. Loka pri Žusmu. Blagorodni g. urednik! Kot večletni naročnik liata »Štajerca* Vam pišem par vrstic. Pri nas v Loki pri Žusmo smo imeli dne 26. julija žegnanje Sv. Ane, pri katerem je pel novi pevski zbor, katerega mislimo da bodo naš častiti gospod žnpnik kmalu odstranili. Takoj po svetem opravilu so pokazali svoje pobožno srce s tem da je postal eden pevec pretepač in ena pevka pretepalka, katerih imena danes še zamolčim. Omenim samo da ta pevec in ta mlečna pevka sta tako zjedinjena, da 6e celo pri tepenju pevka temu zaljubljenem pevcu pomaga. Po opravilu reče ta pevec enemu fantu, naj gre ž njim tje za hlev vaške gostilne. Fant nič hudega ne sluteč gre z njim. Tam za hlevom pa mn da pevec pretepač eno zaušnico. Kar nato prileti pevka pretepalka in da temu fantu tudi dve zaušnici. Ker je fant pametno odstopil ae je tepenje za ta čas ponehalo. Ali se to spodobi, da bi taki smrkolini peli pri službi božji, ki potem nemir delajo ? Baje je tudi ta mlečni pevec že svojega očeta a sekiro napadel. Seveda ko bi bili drogi fanti to videli, bi bili jih poilali na bližno Pristavo sfinje past in Študirat note. Iz šmarskega okraja. V Lembergu imajo dre podružnici sladkogorske fare. Farna cerkva je v severnem kota fare in imajo dobre 7s fara-nov črez 4, tudi okoli 5 km daleč k nji. Ti fa-rani bo prosili namestnijo v Gradca, naj bi pri škofi jstvn v Maribora dosegla, da bi kaplan iz Sladkegore vsako nedeljo in praznik hodil v Lemberg maševat. Tudi so nekateri sami podili do škofa v Maribor. Dolgo se je reč vlekla. Sadaj je pa naznanila c. kr. namestnija sklep cerkvene oblasti, v kterem trdi, da ni treba v Lemberga maše vsako nedeljo in praznik, da je dovolj za otroke 1 šolska maša, potem pa, da t hudem vremena iz Mestinja, okolice in pa iz Lemberga lažje ljudje pridejo na Sladkogoro v hrib, kakor pa po ravni cesti t Lemberg. Tako le vaa imajo za norca. Ste na res neumni, da se tako pehate za te reči. če je oblasti prav, da ne grejo ljudje vsako nedeljo k maši, bo dragim tudi... Sladkagora in Lemberg- Dragi Štajerc, dolgo časa ja že, de niste nič dobili is na$e fare in mirnega trga Lemberga. Danes pa Vam moram nekaj novega naznaniti od tistega mogočnega Jurčeta Vipotnika. Ta človek menda nima dragega dela kak da farje po sveta vozi in poštene ljud> napada, kakor se je to zgodilo 26. julija na večer. Takrat je šel svojo kripo nekam tam zunaj Lemberga po kaplana ki se je na noč ramndil. In ker še se ma ni mudilo po kaplana začne tukaj v našem mirnem Lembergu fante napadati in nagovarjati da naj vsi pristopijo k mladeniškema društvo na Sladki gori in potem bodemo vso Štajerčevo stranko zatrli in sploh bomo tako dolgo delali da morejo vsi propasti, čaj Jarček, ne bomo mi propadli bodeš ti propadel a svojimi pristaši, ki so itak bolj na slabem glasu. Obnašanje vaših mladenk in mladeničov od društva popišemo v kratkem tako da bo svet strmel nad Vami. In tude v tvojem gospodarstvu si slab ker vse že skoraj proti bobni kaže. Slišali Brno da si lani rekel da boš cesarju pisal za podporo; ali žali bog da si še revče ne znaš svojega imena podpisati. Jurček mi ti avetujemo posti ti nas pri mira in naše do zdaj pridne in napredne fante in nas može: ako amo mi „Stajercijanci" nasprotniki zakaj !* pa potem hodiš k našim obrtnikom ki te morejo po dve leti na denar čakati; še znaš da imaš pri našem naprednem gostilničarja in kovača lepo svoto zapisano v črnih bukvah ? Ali boš moral spet Korošca pisati po enih par kronic, vsaj imaš veliko prednost pri njem ker že dal celo letovišče za njega naredit na dilah da kadar bode prinesel ti tako podporo da bo imel kje zaspat. Potem še nekaj drugega ime-nitoege ima naš Jarček, znate g. urednik, taki telefon (zvonec) pravi da bo imel v svojo pisalno . sobo napeljan in Korošec r srojo spalno sobo, da kadar bode Jurček kot župan sedel na svojem stoli in mirno čakal kadar bode kdo pozvonil. Ali žalibog da mi je podletelo ker še ni enega glasa dobil ne ker si itak skoraj sami naprednjaki voljeni bili v odbor; še celo župnik mu niso glasa dali ker te poznajo da nisi sposoben za odbor pač pa kot za poslanka. V zadnji volitvi je dobil 4 glase od nas napred-njakov ; čast ti Jarček, za par let boš poslanec. Žihpolje Ljubi .Stajerc", prosimo te še za malo prostora, ker hočemo Še nekaj naznanit, o tnkajšnih razmerah. Večkrat smo že čnli in čitali od prvakov in črnosaknežev, da skrbijo za modrost in izobrazbo in mi nismo te besede razumeli. Ali zdaj se je nam posvetilo in oči odprlo, ker so začeli na Žihpoljah v žnpniščn .teater* špilat in sicer največ s kmečkimi hčerami. Mislim da bo ta prava, ker mislijo s tem dekleta .izobrazit' za kmetska dela (?). Torej vprašam vas, pametne može, ali to ni velika £ neumnost ? ali bi ne bilo pametnejše, če bi se te nedolžne ovčlce učile kuhat in krave molzit ? mislim da bi bilo bolj potrebno za kmeta, kakor pa .teater svete Neže". Včasih so bile dekleta bolj strašljive; niso hodile po noči nikamor in tndi da ni varno, so jim pridigovali črnosnknezi. Ali sedaj ker imajo kakšne vaje ali kaj t fa-rovio, pa šele grejo domov ob ednajstih ali pa še pozneje. To ni nič, gospod Mich!, kajneda? Torej vi mladi kmetje in sosedje, kteri ste za ženite v in hočete imeti -pridne in izobražene neveste, pridite na Zihpolje ponje; mislim da bomo vam dobro postregli s tem, ker vsaki dobi eno dobro izučeno .teater-špilarco". . Voščimo dober tek ! Št. Vid pod Juno. Dobili smo v pondelek dne 27|7. 08. po dolgem pričakovanja (mislili smo, da jih kar nič ne dobimo), v našo farno cerkev orgije. Naš fajmošter Svaton je bil tako navdušen, ko je dobil aviso iz Grabstaja, da je pustil iti po orgije v SinČevas. Domu grede je bil Sratonček tako vinjen, da je cel pot vriska 1. ja še bolj kakor vsak fant. Ne vem kako bi možiček znal vriskati, pa hvala Bogu da mi ga Še ni bilo treba poslušati. Dve katoliški cerkvi? Spisal Peter Rosegger. V tem času verske vzgoje se mora skoraj vsak dan k verskimi vprašanji svoje stališče označiti. Za me je stvar čisto ednostavna, kajti za-me sta tako rekoč dve katoliški cerkvi; — ena, ki mi je neprijetna, in ena, ki jo ljubim. Prvo opazujemo posebno v mestih in jaz hočem odkritosrčno brez pretiranja povedati, kako mislim jaz in neštevilno dragih ljudi o tej cerkvi. Ta cerkev dela, kakor da bi bila posebna posvetna država v državi, ki hoče vladati čez narode, pa vendar odgovorna biti pravi državi ter ki pasti za-se skrbeti državo. Mi vidimo da organizira politična društva, izdaja politične časopise, obdržaje strankarske shode, pre-plovi Ijadstvo s fanatičnimi spisi ter ga hajska po potrebi k nasilstvn. Mi vidimo, kako hoče vse šole voditi, kakor prekolne vsa znanstvena raziskavanja, ki se ne strinjajo z njo. Mi vidimo, kako se vmešava v vse mogoče prepire sveta, pa ne da bi apostolično pomirila, temveč samo da pridobi posvetne dobičke. Mi vidimo, kako se peča s zofiitiko, s katero se da vse zanikati in vse- potrditi. Mi čnjemo, kako se v spo-vednici v družinske-razmere vmešava in vest razbnrja. Mi opazujemo, da se gre njenim pristašem manj za notranjo vero nego za zunanjo. Mi čnjemo njene pridige, v katerih se vedno le sama hvali, vse druge struje psuje in sovraštvo proti dragim širi. Semtertja taji te stvari in se dela za zasledovano, ki hoče le sveto vero braniti. -Prepričan sem tudi, da veliko duhovnikov Tiren ni s tem zadovoljenih. To je nekaj znakov te cerkve, ki mi je v duSi neprijetna. Na drogi strani pa imamo drugo k a t o-1 i š k o c e r k e v, ki jo najdemo večidel na deželi v oddaljenih vaseh. Ta je takšna-le: Ona se ne briga veliko za tok sveta in pasti stvari, ki se tičejo politike in zmešavanja duše lepo v ozadja. Ona podačuje v šolah vero z nagla-šanjem evangelija. Ona obdrži verni občini pobožno in ednostavno božjo službo, daruje sakra-mente, obdrži pohlevno v spomin trpljenja in smrti Jezu Kristusa masno darilo. Ona ne psuje v pridigah, govori manj o duhovnikih nego o Bogu in ljubezni. Strogo, natanko predočuje nravnoatne nauke, pridigajo kes in vdanje v božjo voljo in dviga duše it posvetnega stremljenja. V srce vnemajoči iskrenosti vžiga spoštovanje Marije in olajša trda srca človeška. Tndi ta cerkev prihaja med svet, ali samo da trošta, pomaga. Krasoto in lepoto te cerkve ne morem dosti prehvaliti. Jaz ne morem duhovnike, ki v tem zmisln delujejo, dovolj prehvaliti. To je cerkev mojih predhodnikov, mojih otroških časov in moje mladosti. Noben pametni človek se proti te j cerkvi ne bode boril, medtem ko je prvo označena vsema sveta v pohujšanje". Novice. 0 streljanju z možnarji prinaša ,D. Wacht" sledeči zanimivi članek: Streljanje z možnarji je zopet težko žrtev zahtevalo. Neki kočar, oče petih malih otrok (!), je ponesrečil pri streljanja v Badehmu ; možnar se je prekmalu sprožil in ma razbil roko. V sv. Marjeti pri E roških Toplicah se je pred par tedni ednaki slučaj dogodil. Neki mali posestnik, oče štirih nedoletnih otrok (!) je dobil na isti način težke rane. Ta mož je v celjski bolnici. Koliko takih žalostnih filnčajev pa ostane neznanih. In vendar bi se moral vsak tak slučaj s potrebnim svarilom javnostiVoazna-niti, da se enkrat nesmisel tega surovega/ streljanja izpozna. Ta bedasta šega streljanja ? mož-jj narji je že toliko škode napravila, dale n*S" more ničesar omeniti, kar bi govorilo za to Šego. Žalostno je, da se goji streljanje z možnarji ravno pri cerkvenih slavnostih. Pri eni cerkveni alavnosti se dostikrat na dan veselice in na predvečera do 100 strelov iz možnarja odda. Od kje pride denar? Nam je neki okraj znan, v katerem ljndje od hiše do hiše fehta-rijo, da zamorejo kupiti par kilogramov smodnika in to v časa, v katerem mora kmet \vsak groš stiskati, da se zamore preživeti čez zinibv-In potem: kako se strinja to s krščansko ljubeznijo do bližnega, z varstvom človeškega življenja, z skrbjo za farane itd, sko so farani pri vsaki večji cerkveni slavnosti v nevarnosti, da postanejo pri streljanju pohabljenci? Kdo preživi, kdo skrbi za množico nedoletnih otrok, katerim je streljanje očeta oropalo? Tu je potrebno odločno nastopati. Deželni zbori imajo moč, da potom postave temn streljanju konec naredijo. Bilo bi gospodarsko pomembno dejanje^ ako bi se to nesmiselno šego prepovedalo. V spodnjih deželah je cela vrsta okrajev, v katerih se najde tucate ljudi, ki so postali pohabljenci pri streljanja. Oni padejo cbčinam v skrb, ko bi zamogli dobre delavske moči biti. Naj bi se poslanci za to stvar zanimali! Pametna beseda! Ljubljanski dnevnik .S I «-*; venec" je osrednjo glasilo slovenske duhovščine in slovenskih duhovniških strank. Ta list je tako rekoč komandant prvaškega klerikalizma, kar on piše, to pišejo za njim vsi drogi klerikalni listi in lističi in zakotne cunjice. No, dobro! V svoji 176. številki od 3. avgusta 1908 piše ta list (ki seveda vedno na .Štajerca" svoj strap izliva) sledeči stavek! — .Javna t a j-nostje, da .Štajerca" na odločilnem mesta smatra jo za provienci-jolen list, ki naj bi »čistil življenje ny hovnov"... Tako stoji torej stvar in — deloma ima .Slovenec* prav! Mi smo res list, ki hoče š čisti t i življenje slabih, brezvestnih duhovnov. Mi še nikdar nismo napadali dobrih katoliških duhovnov. Ako so zdaj to naše načelo izpoznali tndi na .odločilnem mestu", je prav in dobro. .Slovenec", duhovniški list, pove torej sam, da smatrajo pri cerkvenih oblastih (kajti le te so .odločilne") .Štajerca" za potrebnega! Tako, tako! Iz Spodnje-Štajerskega. Kmetje, pozor I V soboto, 8. t. m., poda se posebna deputacija okrajnega zastopa ptujskega pod vodstvom"*" deželnegaposlancag. Kokochinegg in okrajnega načelnika g. Jos.Omig vek. namestništVO v Gradec, da pove tam še enkrat želje kmetov in zahteva nujno odpornoč po suši prizadetim posestnikom. V soboto se mora tedaj odločiti, kaj se zgodi!Pomoč mora priti! Kmetje, imejte še par dni potrpljenja. Prvaške tajnosti v ptujskem okraju. V prvaškem tabora v Ptaja hudo poka. In tudi — smrdi Že precej. Ploj-Jortelova slavnoznana politika bode kmalu konkurz napovedala. Saj j« znano, da vedo klerikalci o hofrata Ploja veliko in da le čakajo na trenutek, da mu zategnejo vrvico okoli vrata. Ia dr. Jurteli so dali klerikalci le še kratek čas za politično življenje; do okrajnih volitev. Potem bode dr. Jartela izginil iz površja. Tudi s prvaško posojilnico v PtujU ni vse v redo. Moogo članov je nezadovoljnih, kajti ljudje pravijo, da posojilnica preveč nakupuje ia prelahkomiselno s tajim denarjem ravna. Zato se govori, da bodejo klerikalci kmalu neke i/C*& samostojno prvaško posojilnico v Ptuju uk&sm. ' vili. To bo fiatno! Vbogi Jartela, kaj pravUtt^, temu? Ja, klerikalci ne za prinesejo ničesar. ^" Hajdini je znani kaplan Podplatnik, katere,* junaški čini so še iz sv. Urbana znani, ustanovil farško posojilnico, ki je že začela „ pošlo - -vati." Nekateri Hajdinčanje so zelo razburjeni, ker so interesenti pri ptujski posojilnici. Radovedni smo, koliko kalinov bode Podplatnik na svoje limanice vjel. Mislimo, da ne veliko, kajti — 4 — 81. tel. ljudje Nimajo toliko denarja, da bi ga trosili t prvaškoMarške namene. Ljudje vedo čisto dobro, da botijo to nepremišljeno snovanje posojilnic do-redlo Uo istega konca, kakor je doredlo snova-|i)je brauvestnih konzumnih zadrug. Pa naj se le df^naj se le ubijajo! Nam je prav! Sejem V Ptuju, ki se je vršil 5. t. m. je bil dobro obiskan. Prignalo se je 1598 govede in 252 konjov. Cene so postale višje. Krave od 40—44 h, voli od 56—64 h, biki od 48—52 h žive teže. Prodalo *e je skoraj vse. Lb po železoici se je izpeljalo 70 vagonov živine na češko, Moravsko, Nižje-Avstrijsko, Tirolsko in Italijansko. Poslanec Marckhl ponesrečil. Vrlem o na-inemn poslancu Marckhlu se je pripetila hnda nesreča. Na lova se je sprožila puška in mu je krcglja predrla levo roko. Poslanec je v bolnišnici v Beljaku. Dpati je, da kmalu okreva. Želimo pridnemu možu hitro ozdravljenje! Prvaški uradniki v sv. Lenartu si. g. so se zadnje tedne sem sprli; eni so .liberalci", drugi pa „kjerikalci." Ali vsi imajo precej malo na glavi. Knjigovodja posojilnice Kramberger je očital davčnemu kontrolorju Kranjcu, da je ta *dennncijant." Prvaška bratca sta se tožila in Kramberger je bil obsojen na 70 K glob?. Sod-nija namreč ni dopustila dokaza resnice za besedo „denuncijant." Škoda, bi prišlo marsikaj zanimivega na dan. S.cer je pa itak nekaj na dan prišlo. Gre se namreč za nekatere koleke, ki bi morali nekje biti, pa niso bili, kar bi era! kontrolor Kranjc videti, pa ni videl . . . T sv. Lenarta je le en glas: Proč s prvaškimi hujskači, ki celo v suknji c. kr. uradnika ne pozabijo svoje gonje! V SV. Lenartu se priredi cb priliki položitve temeljev restavracije in kopelj „vrelca sv. Trojice" v nedeljo 9. t. m. veliko ljudsko zabavo. Cisti dobiček je namenjen nemški šoli v sv. Lenartu. Somišljeniki! Udeležite se te velike slavnosti! Proti nameravani nemški šoli v sv. Lenartu Mr. se branijo v prvi vrsti tamošnji prvaški iIjT Seveda, doslej so ti gospodeki otroke »ko podnčevali, da niti otroci nemških starišev pč nemščine niso razumeli. Zdaj pa se ti go-ipodeki bojijo, ker je ljudstvo izpoznali njih nakane in se je v pretežni večini za nemško Solo izreklo. Kakor znano, je dovolil nemški „Schul-verein" večjo svoto ta zgradbo te velepomembne šole. Občinski zastop pa je hotel za zgradbo nekaj občinskega sveta odstopiti. Za 25. julija M je sklicalo v ta namen volilni shod. Prvi so došli na shod seveda prvaški učitelji, da bi pro' testirali proti odstopa občinskega sveta za zgradbo nemške šole. Ali vkljub tem učiteljem in vkljtib prvaškega notarja, ki bi se kmalu pod-|'piate znucal, je shod z veliko večino sklenil, da " odstopi svet za šolo. Tako je prav! Čemur ni prav, ta pa naj gre na — Rusko. Tam mu ne bode treba nemščine znati. Pa celo izobraženi Bosi jo znajo. Nemška šola v sv. Lenarta bode uresničena, pa če se vsi prvaki na glavo postavijo. Iz sv. Barbara v Halozah Poroča se nam, da 'g. krojač Podhoatnik nima hišnega imena „forint". Mi ga seveda s tem nismo hoteli žaliti, htotako se nam poroča, da k g. Podhoatnik« kaplan Babnzek ni vsak teden , Štajerca" prebirati hodil, temveč, da je prišel ta čedni kaplan le dvakrat k njemu, ko mu je obleko delal. Toliko resnici na Ijnbo. Iz slovenjgraškega okraja se nam poroča: Čudno pa resnično je, da je nadžopnik Lenart iz Šmartnega doposlal v smisla §. 19. tisk. zak. popravek, da ni res da prosi on za gOBtilno in da je res, da ni prosil za gostilno, če ravno _ bilo poročilo .Štajerca" v tej zadevi do pri-čice resnično, čudno je, da ni nadžupnik Lenart v smislu § 19. tisk. zak. tadi popravil, da ni^es, da ima on tak nos, da bakrene barve preminja in da ni res, da se piše on Janez rt, ter da ni res, da je on nadžopnik v jiartnem. V pojasnilo se poroča, da je v slo-j^njgraškem okraju skoraj že sedaj vsak župnik, deloma pod zakrito firmo cerkvenega pred-.stojništva gostilničar. Te gostilne se pa ne izvršujejo iz potrebe, ampak iz klerikalnih političnih nagibov. V tem okraja je prišlo že v navado, da podeluje c. kr. okr. glavarstvo brez potrebe vsakemu župniku le samo na željo go- stilniško koncesijo. Dne 5 julija 1908 štev. 13287 je okrajno glavarstvo zopet podelilo gostilniško koncesijo na hš. 15 cerkv. predstojništvu v v Šmartnem, proti kateri podelitvi je kakor se sliši občina vložila rekurs. Nadžupnik si pa upa v popravku trdil, da ni res. Ali ni za Vas nadžopnik kakor je za kmeta laž greh ? Kakor se sliši ima nadžupnik pridno kuharico s katero se po krščansko razume, katera se pa hoče omožiti in bi ji rad nadžopnik kod dar ali plačilo priskrbel gostilno po ovinkih. Za sedaj toliko, če bode pa Lenart poilal zopet kak lažnjivi popravek, bodemo razložili ali pri njem odkrili take stvari, da mu bo, čeravno ima trdo kožo, gotovo neprijetno. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Ssjmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski Bejmi, sejmi z dvema zvezdicami (**) pomenijo letni in živinski Bejmi. Dne 7. avgusta na Spodnji Pol-skavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; na Ptuju. Dne 8. avgusta v Brežcah (svinjski sejem). Dne 10. avgusta v Radgoni*; v Slovenj. Gradcu**; v Svetini**, okr. Celje; v Loncu**; pri Sr. Lovrencu na Koroški železnici**, okr. Maribor; na Gornji Polskavi, okr. Slov. Bistrica; na Spodnji Poljskim', okr. Slov. Bistrica; pri Sr. Lovrenca na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Podčetrtku**, okr. Kozje; v Brežicah**; v Lucah**, okr. Arvež; v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem). Due 12. avgusta pri Sv. Juriju v Slov. gor.**, okr. Št. Lenart v Hlov. gor.; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*. Dne 13. avgusta na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*. Dne 14. avgusta na Ptujski (Črni) gori**, okr. Ptuj; v Arvežu (sejem z drobnico); v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. avgusta pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 16. avgusta na Stradnu, okr. Cnnrek. Dnn 17. avgusta v Mozirju**, okr. Gornji-gfad; v Lem-bahu*, okr. Maribor; pri Sr. Vida pri Ptuju**; v Vuzenici**, okr. Marnberg; pri Mariji Devici v Polji*, okr. Maribor; v Kapelah**, okr. Brežce; v bjvnici**; v Strassn**, okr. Lipuica; pri Sv. Jakobu*, okr. Celje; v Šmarji pri Jelšah**; v Jarenini*, okr. Maribor; v Rottenbergu, okr. Maribor; v Čermožišah**, okr. Rogatec ^ na Pil-štajnn**, okr. Kozje. Dne 18. avgusta v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*. Dne 19. avgusta v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Peklu*, okr. Slov. Bistrica; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji). Dne 20. avgusta pri Sv. Juriju na Pesnici**, okr. Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*. VOZ je padel na 4'/< letnega sinčka posestnika Trupeja v Krakovcu pri Ssvnici in ga je ubilo. Mrliča Antonije Lešnik so našli v gozdu pri Vranjskem. Revica je bila slaboumna in se je po nesreči ubila. Iz vlaka skočil je hlapec Johann Mali pri Leibnicn. Vlak mu je odtrgal roko. Iz Koroškega. Za čebelarje. Odbor deželne zveze čebelarjev in prijateljev vojvodinje Koroške se sklenil na seji dne 23. julija t. 1., da skliče za nedeljo 9. avgusta t. 1. izvenredni občni zbor, ki se vrši ob 'A 3. uri v hotelu „Sandwirt" v Celovcu. Dnevni red: 1. Sklepanje o dopisu c. k. kmetijske družbe od 16. 7. 1908 štev. 1296. — 2. Nova volitev odbora vsled demisije starega odbora. — 3. Predlogi. Ker se bode govorilo o zelo važnih zadevah, naj bi se vsa društva zborovanja zanesljivo udeležila Čebelarji, na noge! -M-. Zverinski zlOČin. 19. julija so šli v spodnji Rožni dolini lovec Čarman in njegov brat Kari ter kmet Matico v t od sv. Ane na Karčico. Tam so pili žganje in pričeli prepir. Brata sta potem skočila na kmeta in mu zasadila gorske palice 27 krat v truplo, mu izlila oba očesa ter mu ves obraz z nogami razbila in usta z blatom zamašila. Zutraj so našli reveža mrtvega. Zve-rinstvo 1 Izjava. Podpisano uredništvo izjavlja, da ni g. Franc Maklin v Skocijancu v nobeni cvezi z članki, obljavenemi v našem listu iz dotičnih krajev. Uredništvo. Po svetu. Iz Mervecka (Rheinpreussen) se nam poroča: V šahtu V. se je 29 p. m. ponesrečil g. obratni vodja Stegnar na 230 m „sohle". Hotel je iti v korbo; ^nateger" je dal prehitro signal in mu je nogo pri kolenu cdtrgalo. 30 m se je vozilo truplo brez nogs. Rudarji 1)valijo ponesrečenega ! Ljubi ..Stajerc'"! Dra juda sta se tako-le o tretjemu pogovarjala: Prvi. „Kaj, Pinkeles je slepar, praviš?" — Drugi: „Ja, vidim, da poznaš njegove razmere." —Prvi: BJaz pa vidim, da ima denar." —• Drugi: „No, če ima denar, zakaj pa potem nikomur nič ne plača? — Prvi: .Tepec! Ravno zato ima denar!" Grozne nesreče na Tirolskem razburjajo letoB ljudi. Meseci julija je pogorelo v Zirlu 164 h;8 in z njimi 7 oseb. 26. julija je utonilo 5 oseb v Schwjzu. Vozili so se po Ionu, ko se čoln prevrne. 29. julija je divjala grozna nevihta v spodnji dolini Inna. Odtrgal se je oblak. 16 oseb je utonilo. V občini Harb je odtigal potok 2 hiši; pri temu je utonilo 9 oseb. V Baumaoger se je pcdrla 1 hiša in je utonilo zopet 9 oseb. Več hiš je do prvega nadstropja v pesku, katerega, je nanesla voda. Tudi mnogo živine je poginilo. V Mehru je kopelj popolnoma uničena. V reki Ion je toliko lesa, da se vode sploh več ne vidi. Nesrečneži! Gospodarske. Položaj na živinskem trgu. Položaj na avstrijskem živinskem trgu, ki se drži že dolgo časa nespremenjen, lahko imenujemo zelo nezadovoljiv. Cena živine je tako padla, da se z izkupičkom živinorejcu nikakor ne izplača reja in pitanje. Na sejmih v Gradcu, ki je vendar za alpske dežele zelo odločilen, smo videli v zadnjem času toliko živine, kakor še nikdar prej; tudi na dunajski sejem se je toliko prignali, da je bilo daleč preveč. Vsled tega je seveda morala cena živine vedno bolj in bolj padati. Kako neugodne so sedaj na dunajskem sejmu razmere za prodajo živine, se vidi iz naslednjega pregleda, ki temelji na strokovnih računih in ki kaže živinske cene drugega junijevega tedna letos in lani ter jih primerja. Pri tem pa ne smemo prezreti, de je bila cena živine drugega junijevega tedna leta 1907. mnogo nižja kakor pa junija 1906. ali v začetku leta 1907. Plačevali so : 2. junijevega edna 1907 1908 Razloček Za po K za 100 kg. ogrske pitane vole 58—98 50—93 —8 do 5 gališke > > 70—90 64-86 ~6 » 4 nemške • » 74—97 62—94 -12 . 3 izjemna cena za pitane vole 99—104 95-98 -4 > 7 bike 71— 82 64—74 —7 .11 bivole 58— 66 44—52 -14 .14 suho živino 50— 70 45-63 -5 . 7 Iz tega pregleda vidimo, da se je pri navadni sejmski živini cena na spodaj znižala še za 12 K pri meterskem stotu v nasprotju % živinskimi cenami v juniju lanskega leta. Vidimo torej, da je živina naravnost izgubila skoro vso vrednost in da gre to tako daleč, da se pritožujejo celo že trgovci, ki so se nekdaj trdovratno upirali naši zahtevi, da se na sejmu kolikor mogoče omeji inozemska konkurenca. Danes pa ravno oni trgovci odkrito priznavajo škodljivost te inozemske konkurence. Tako n. pr. opozarja »Wiener Approvisionierungs-zeitung«, da trpijo s tem, da neprestano pada cena živine na živinskih sejmih, da trpijo vsled tega ne le živinorejci, ampak tudi oni, ki z živino tržijo. Ona piše : »Te nizke cene so, Če že ne pod, vsaj jako blizu one meje, pri kateri ne dobi živinorejec nobenega povračila za svoj trud, kaj še le dobiček. Pravilno živinotržtvo pa je zadel najhujši udarec s tem da so živinotržci in mešetarji po poklicu, ker je cena zadnje mesece vedno padala, imeli na vseh večjih sejmih po državi velike izgube kar jim je zelo škodilo in jih včasih naravnost uničilo. Taki slučaji so se godili posebno na Ogrskem. Pod temi razmerami se moramo pač vprašati, ali bi se sedanji položaj s tem, da bi se dovolil uvoz žive živine iz balkanskih dežel, kaj zboljšal. Dasi zastopamo prosto trgovino in smo odločni nasprotniki vsake omejitve proste trgovine, vendar si ne moremo misliti, d« bi se razmere s tem, da bi se uvedlo 50.000—70.000 glav žive živine, za avstrijsko živinorejo, za tuzemske konzumente in producente mogle v čeme: koli zbolj-šati. Mi trdimo celo, da bi se s tem, če bi se uvedlo 35.000 glav zaklane živine in 70.000 glav zaklanih svinj iz Srbije, cene na mesnih trgih po naših velikih mestih zelo pokvarile, ne da bi potem naši meščani dobili cenejše meso, kakor ga dobijo n. pr. sedaj v veliki dunajski mestni klavnici«. List govori potem, kako so se razmere za izvoz poslabšale, konštatira, da izdelujemo res več, ko nv- ill _ 5 — Rimo iu pritrdi, da se živina in meso več ponujata, ko jeta. Piše namreč: »Neugodna konstclacije pri izvozu živine se tiče naprej in pred vsem Galicije, ki je zaradi sptemeojenih razmer, ker gre jako malo živine sedaj iz nje v Nemčijo, prisiljena, poslati svojo živino na tuzemske sejme. Na teh sejmih pa je iz istih vzrokov, ker namreč trgovci ne morejo več pošiljati svoje živine kam drugam, n. pr. Nemčijo, že tako zelo mnogo živine. Tako se vedno več živine ponuja v nakup in popolnoma naravno je, da mora cena živini v isti meri nazadovati. Doživeli zadnjem času v tem oziru zelo poučne slučaje. Prignalo se je živine mogoče enako število kakor v prejšnjih časih, recimo pred dvema letoma, a stotine glav se je moralo zopet odgnati neprodanih, ker ni bilo nobenih kupcev, dasi je bila cena tako nizka. Zgodilo se je da se je prignalo malo, celo manj živine ko dmgekrati, a tudi ta se ni prodala, ker se je rabi vedno manj. Taki slučaji niso bili ravno redki. Ta dejstva so nam na eni strani dokaz, da priredimo doma dovolj živino za našo potrebo in da dosežemo celo preostanek, ki bi se lahko izvažal v inozemstvo, ne da bi bili s tem naši mesojedci na kak način prikrajšani. Izvažali pa bi lahko mnogo več, kakor je izvažamo, odkar veljajo nove carinske določbe. Na drugi strani pa je prevelika množina živine na sejmih zakrivila, da so cene tako padle, kakor smo ravno prej opisali. Krakovska kmetijska družba je namreč v posebni vlogi, ki jo je poslala poslancem poljskega kola v državnem zboru, povedala, da se sedaj komaj vrnejo siroški za produkcijo, da ima večkrat produce« *e naravnost škodo in da se živinorejci v enomer pritožujejo, da se več ne izplača rediti živino, za mesarja. Če pa pade cena živine tako daleč, da se več niti ne povrnejo stroški, potem je naša živinoreja naravnost unečena. To bi bil tudi za dežele, ki so navezane v prvi vrsti na živinorejo, kakor je n. pr. ravno Galicija, tako hud udarec, da bi iz tega lahko nastala prava gospodarska katastrofa. Če pa stoji sedaj list, ki vendar zastopa druge čase koristi trgovcev in stališče popolnoma proste trgovine, kakor pravi sam in če zaradi tega trdovratno odklanja našo zahtevo po varstvu naše živinoreje pred inozemsko konkurenco, na stališču, da mora priznati našo zahtevo kot podolnoma opravičeno, če se naravnost pridružuje naši zahtevi, potem lahko vidimo, kako silno so žalostne razmere na našem živinskem trgu vplivale na vse udeležene kroge. K vsem tem razmatranjem pa se pridruži še sledeče. Splošno je znano, da nas solnce letos zelo rado ima in da je po mnogih krajih Srednje in Spodnje Štajerske huda suša. Sena smo pridelali še manj, ko smo ga upali pridelati, travniki so posmojeni in kmetovalec je že sedaj prisiljen krmiti krmo, ki si jo je vendar pripravil za zimo. To pa vse zaradi tega, ker mu manjka primerne zelene krme. Že danes lahko vidimo, kaj bo prišlo iz vsega tega. Živinorejci so prisiljeni prodati velik del svoje živine, tako da smo lahko pripravljeni, da bode cena na naših sejmih zelo padla. Doživeli bomo lahko nesrečo, da ji ni bilo že dolgo enake. JJJJJJSicer je vzel osrednji odbor naše kmetijske družbe skrb takoj v roke in uvedel obširno zasnovano akcijo, da se bo nesreča, ki nam grozi, po možnosti odvrnila. Vse druge družbe smo naprosili, naj se pridružijo naši akciji in tudi poslancem se je naročilo isto. A celo tedaj če bo vlada poskrbela za vse, da ustreže zahtevam naše kmetijske družbe, bomo vendar z vsemi podporami lahko »H komaj del onega, kar bi res radi. Najvažnejše in najbolj uspešno sredstvo, da obvarujemo našo živinorejo pred nesrečo in da tudi vprašanja aprovizije ne zadenemo občutno, vidimo v tem, da se porabijo vsa sredstva, ki lahko našim živinorejcem olajšajo njihov težaven poklic. Uplivati se mora tako na ceno živine, da se bo živinoreja splačala. Če se v tem oziru ne poskrbi potrebno moramo pričakovati, da se bo kmalu zmanjšala naša živinoreja in potem bi bile tudi one odredbe, ki so se, kar nas zelo veseli, v zadnjem času povzročile za povzdigo naše domače živinoreje, popolnoma brez pomena. Ta izvajanja bi ne bila popolna, če ne bi opozorili na neko dejstvo, ki v zadnjem času posebno razburja duhove. To je ono kričeče nesoglasje, ki obstoja med ceno živine na eni in ceno mesa na drugi strani. Mesarji so neglede na to, da so se razmere na sejmih v zadnjih letih zelo izpremenile v njihovo korist, ostali pri prejšnih visokih cenah za meso. S tem pa nalagajo vsem onim, ki meso kupujejo, velike žrtve. Na to danes izrecno opozarjamo in prosimo naše dnevno časopisje, naj tudi opozarja na to dejstvo. Če ne izsilimo s pomočjo javnosti pravičnega razmerja med ceno za živino in ceno za meso, potem je mestno prebivalstvo lahko prepričano, da mu bomo meso še bolj podražili. To bo takoj potem nastopilo, kakor hitro si bo naša živinoreja malo odpomogla. To bo pa tudi mesarje napotilo, one mesarje, ki so zadnjič, ko so se živinske cene zboljšale, zvišali tudi cene za meso, ki pa sedaj, dasi so cene za živino neznansko nizke, vzdržujejo še stare cene, da jih bodo, ko se bo cena živine zvišala, zopet zvišali. In tedaj se bo seveda zopet cula pesem o »oderuških agrarcih', da ne bodo ljudje videli in spoznali, od kod pravzaprav prihaja zlo. H. R. Listnica uredništva in uprav-ništva. Paul Hribar Sweet Water Wyoming: Zakaj nam niste spremembo naslova preje naznanili ? Pošiljali smo list vedno na stari naslov v Rock Spring W. Vprašajte pri tej pošti. — L. itudeschinsky, Maribor (štev. 4.716): Plačano do 1. 1. 1909. — Starogorski, tialnšak : S 3 K, ki so bile vposlane 28. 10. 1907, je naročnina za leto 1907 plačana. Torej dolgujete še naročnino za 1. 1908. — Jakob Zajec, Winter-quarters, Utah: Svoto 30 K hvaležno sprejeli. Hvala za pridno delo. Srčni pozdrav! Loterijske številke. Gradec, dne 2 >. julija Trit. dne 1. argaita: 49, 61, 45, 59, 43. 3, 2, 29, 83, 47. nova zidana hiša pri glavni cesti, s tremi stanovanji. Stala za krave, dve svinjske Stale. Skedenj, parma. velbana puvnica studence. obrajde, vrt, sadno drevje, Se 10 let Stibre prosto, ena in pol iohe orane zemlje, 600 K vknjižeuega dolga se tudi s set* vom proda Julian t'aluta, spodnji Hajdin it. 70, 20 minut od 1'tlljll. Učenec sss z dobro Šolsko izobrazbo »esprej- im- pri g. Matbi&s Pototschnig, pekovski moJ3ler v Ptuj«. Herrengasse 11. Hlapec 55° za kmetijo, ki zna tudi mol-ziti, se sprejme na gr&S&ni SehHfHVfiss-Amtmannsdorfpi-i Ptuja. Krojaški pomočnik dobro izurjen, se sprejme na stalno delo pri Johan Partlič, krojaškem mojstru v Stndeneili pri Mariboru, okrajna cesta Štev. 3. Za prodati 553 Pridni kovač za lopate in motike (Schaufel and Hauenschmieder and Breiter) najde takoj trajno službo v „Hammerwerke" Sigmund Urav, Gradenberg P. Koflach. Gostilna in trgovin; V najboljšem kraju, 'I, ure od Maribora, pri velik izlet meščanov, v lepem okraju, hiša velika, noro<_ ima gostilno, sobo, ekstra-sobo, kuhinjo, trgovino! šanim blagom in sobo za stanovanje, klet, maj veliko gospodarsko poslopje, hlev za 6 govedi, si mlatilnica itd.; vse zidano in z opeko krito, 10 dobre zemlje, travnik, njive in vrt, veliko sadnih vse pri hiši vjenem; v gostilni se toči vino, pivo, žganje v obilici. Pod roko vse to se takoj proda. Cena 26.000 K. Ostane vknjiženega 10.000 K. Več se izve pri Franz Pcdtlpnik, Thesen 37, Maribor. Pismenim vprašanjem se znamka priloži. 561 Izvrstno lepo posestvo 1 uro hoda od Maribora, blizo glavne ceste, meri skupno 35 oralov najboljših njiv, travnik, velik sadonos-nik, lepa gozda. Hiša velika, zidana in z opeko krita, 4 sobe, kuhinja, predhiša klet itd. Hleva 2, prostor'73. 16 glav govede in 1 —2 konja, v dobrem stanu s slamo krita, potem opel mlatilnica, kamre in preša, z opeko krita, svinjaki v dobrem stanu, dna hllba, ki stoji hiša, hlev itd. za majorja, 10 oralov zemlje, travnik, vinograd, njira, gozd, k temu slišijo vsi letošnji pridelki veliko krme, slame, žitja, gospodarsko orožje in mašine, 9 glav živine, 1 konj, i 5 svinj, vozovi itd. Se takoj proda. Cena 32.000 K. Živina in farnost je sama čez 6000 K vredna. Več pov; Franz Podlipnik, Thesen 37 prt Mariboru* Vprašanja s poštno znamko. 560 Razprodaja!! 4 parov črevelj za 7 kron. Skoz neizmerno veliko kupčijo mi je mogoče, le samo kratek čas moje čevljarsko blago za tako smešno nizko ceno prodajati; 2 para črevelj za gospode in 2 para za i gospe z močno nabitami usnjenimi podplatami in posebno finim usnjenim obšitkom, prav lične, močne in po najnovejši modi — vse 4 par pošljem za samo 7 fcfM- ,,,i po poštnem povzetju. — Velikost črevelj se naroči na w 1 mero po cm. ali velikostno številko. Izmenjanjc nepri- J mernega je dovoljeno pa tudi denar se vrne. D. KBSSlBr M v Krakovi 95/32. «* -"* verižico Ura z samo S kron 50 vinarja«. Šlezijska eksportna hiša je nakupila veliko ur in jih razpošilja; eno prekrasno poslačeno 36 ur natančno idoy •inker uro z lepo verižico samo 5 K 50 vin.. enem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju\[3 razpošilja prusko-slezijska eksportna hiša. D. KBSSlBr, KrakO» N. 21./641. Opomba .-Za—neuaa denar vrne. Nova hiša sposobna za vsako trgovini, tik kolodvora in tik mesta. ter črez eno joho lepega vrtnega zemljišča zraven, se zaradi bolezni posestnika iz proste roke proda. Proda se tudi vsa premičnina z vozovi in konji, pohištvo in seno vred prodalo se bo to pohištvo z vsem skup okoli in nad 40.000 kron. Kdor želi to posestvo kupiti, naj se oglasi pri gospej Helene Kroschl, Maribor, Triesterstrasse iS. &&*• Učenec iz dobre hile z zadostujočo Šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini z manufakturo, Spe-cerijo in deželnimi pridelki g. Anton P. Krauts-d o r f e r v Slov. Bistrici. 641 Pridni M* pečaiski pomočnik ne kot „Zurichter" pri dobri plači takoj iprej-tne pri g. Georg Kaiba. pečanki mojiter t Z g. P o 1 ■ k a v i. Močni pekovski učenec se takoj sprejme. Plača ali oblačilo po spora-zumljenju, pri g. Jakob Florianz, Hitzen-d o r f pri Gradecu. 5*3 Pekovski učenec ■e takoj »prejme r pekariji gosp. Johann TurtBChitsch t Grat-weinu pri Gradca. 539 Lepo p0868tVO Prodam hišo 567 v Sevnici v trgu, katera obstoji iz i sob, 2 kleti, 1 Stala. drvarnica, Skedenj za krmo, i vrt, 1 njiva in 1 parcela hoste in travnika; trgovino z vinom in pivo; cena j« 4600 K proda lastnik bile JMei Bemllt v Seraki «.34. 56» pri Pesnici se ceno proda. 2'/a joha imenitnega sadja., vrl, *'/■; johov niine I., johov travniBlv-n**B'j4 gozda za sekati, gosp. . "^ slopje, vodnjak, dobra ' '/. ure od deželno ceste ctrkve. Letošnja '-;. Zetol kupnini zaracurijena; vel . sadja. Cena le 7000 K, po. I vica labko ostane. Ponudbe A ' 6e«rg Šeliga, «alwi»«k ^ p. Posanitzhofea- 2 pridna mizari pomočnika HR se iščeta za trajno delo pri g. Frraz liMehrU v Slor. Grilcu. I mizarski pomočnik. ki ae razume na masine za obdelovanje lesa, se takoj sprejme za mestno mizarsko delavnico v Ptuju. 5*7 Dekle se takoj sprejme za gostilno} g. f. SehtuteritMh vst. Vid« pri Ptija. Novozidana hiša, bita iz ilovice. 1 soba. 2 hlev« za svinje, 1 h'.ev za 2 komadi živine, lep sadonesnjp, 1 ora.' veliko, se prodi. cA ■•»:) K Vpraša se pri >. jl|k&ijcda^ lepo posestvo, '-'■'• gostilna in trgovini, tik pre-. mogokoja v Zabukovci, pol zelo ugodnih pogojih. .Vitaoi-1 aeja, pojasnila daje Johtuir Srajter, poseitaie«. r - 6- ari Kasper spodska ulica št. II. — Herrengasse Nr. il. Ijndje prvaako^ da bor*' reaio \& z moianim blagom in cei. kr. skladišče smodnika (CiLJfcv Ptuju štev. ii = yriporoia pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olj«, rii, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, Črni in rujavi imodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v ftatlah, drobni svinec, kapioe, patrone za puške in revolverje itd. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, ■* kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokislega amonjaka in saperfosfata za gnojenje vinogradov. ------Postrežba jako urna in solidna.------------- t. *xuuuuunu*M*xnn***x* Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo isnajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-liaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila, naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo ■ahvalnic in priznani«. Stane poštnine prosto na vsako ■oho lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ l_ lekarnar v Pakraca štev. 800 v Slavoniji. ^*HU**X***n%**U**U*XK {, ^Trgovina k e= i mešanim blagom H dobro idoča, zdrozana 526 Is trgovina z lesom, v lesno-industrijskem kraja spodnje Štajerske se zaradi bolezni s |. prosincem 1909 z zalogo blaga ali brez nje proda. Vpraša se pod šifro ,,Holziniu8trie 1909", na upravništvo »Štajerca". Tovarna za poljedelske stroje riroseh-a v Celovcu priporoča izboljšane vltAle (Gopel) mlatilnice a najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroja za rezanico delati, trijerje in mline za srot Jr Kopca se postavi vuk atroj as njegovo l«luiii4no pottajo vsram« proilo. Prodaja m tudi na obroke, ceniki m poijbsjo pottaiM proito ia zutoaj. Lastna zalaga v Marlbani v Vikringhef ulici. &ovi žepni daljnogled s kompasom in zrcalom se zapre, i idi se zelo ila- lnv. tudi pove fetalno stekl* in zrealo ter zreale z« «k». ■ Lahxo za nositi v žepu. komad samo K 160, 8 komadi K i—. 'Š^S Ako ne dopade denar nazaj. Posije po povzetju ali naprej plačilu. Jb. In kr. dvorni liferant Hanns Konrad WL ruposiljevalna hiftu Brttx št. 1365 (Cesko) gWastonj in franko dobi vsakdo naiahtevo moj glavni cenik z nad Wm, 3000 podobami. 533 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Štev. 212/8 T- 5*8 Prostovoljna sodnijska prodaja posestva. Od o- k. okrajne sodni je Veliko vec ae po naprošbi dedične po Josefa KassI p. d. Pinktttch v Drauhofun v zapuščino spadajoč« Pinkitšcbevo posestvo E Z. 46 k. obč. Trnje (Tainsch) javno proda. To posestvo meri 11 ba 46 a 94 m"- in ima čistega dohodka 235 K 08 h. Izklicna cena znaša 7.000 K, vadij pa 700 K. Največjo ponudbo se od dneva oddajo (Za«chlsg*tag) s 5% obrestuje in jo plačati v gotovini po polo tiči tekom 3 odnoino 6 mess-cih pri tej sodniji. Kapec zamore tabularne zahteve v zaesku 3.457 K 04 h na račun največje ponudbe prevzeti. Razprodaja se vrši dno 19. aygusta 1908 opoludne ob 12. uri ¥ Isabela-vino..........kron 32-— Terano rdeče vino........„ 36 — Risling belo . .........„ 56-— 50%g?prava slivovka.......„ 118 — 30% pravi treber ....... „ 105 — prodaja po 100 litrov J.Kravagna v Ptuju Vodne turbine in dele žage (U Ponudbo pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvo zavarovanim upnikom se obdrži iij h rubežne pravice brez ozira na prodajalno ceno. Pogoji o dobah in načinu plačila itd/ se pri tej sodniji izvejo. C. k. okrajna sodnija Velikovec odd. I. dne 26. julija 1908. (Podpis). & XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Šlev. 209/8 5*9 1*. Prostovoljna sodnijska razprodaja posestva/ Od c. k. okrajne aodoije » Velikovcu se "po naproabi dedičev po Gregorju Ehart p. d. Fanlu V Unterm tterdorfu v zapuščino spadajoči predmeti, setev, sadna žetev in sledeča zemljišča: Faul-posestvo E. Z. 7, k. obč. Es, Oblakovo zemljišče E. Z. 62, k. obč. E s Ebartove njive E. Z. 64 k. obč. Eis in Kr< fitschevo." posestvo E. Z. 54, k. obč. Raden javno razproda. Posestva merijo 44 ha, 13 ms in imajo čistega dohodka 846 K 59 h ; izkliče se jih le vse skupaj za 26 000 K in zuaža vadij 2.600 K. Največia ponudba 88 od daeva rasprodaje naprej s 5Vo obrestuje in se ima po eni tretini. vsakih 3 mesecev od prodajalnega dneva v gotovini pri tej sodniji poplačati. Kupec zamore tabularne zahteve v znesku 13871 E 28 h na račun najvišje ponudba sprejeti. Predmeti, setev in sadna žete« se le za ali čez cenjeno vrednost proti takajšnemn plačilu v gotovini oddajo. 5§w Razprodaja se vrfii r t četrtek, 20. avgusta 1908 dopoldne 8. uri = na lici mesta v Dntermitterdoifa. Ponudbe pod izklicno ceno se na sprejme. Na posestvu zavarovanim npnikom ostanejo njih rubežne pravice brez obzira na prodajalno ceno ohranjene. Pogoji o dobah in kraju plačila itd. se pri tej sodniji izvejo. C. k. okrajna sodnija Velikovec odd. I. dne 26. julija 1908. nakupil bi Franz CleinSCich, Trimberg na Koroškem. Gradec Mile sli Jubilejska rokodelska razstava 19. septembra d» 4. oktobra. Iščete se dve viničarski družini, H vsaka s 5 do 6 dela zmožnimi osebami za Mariborsko okolico (Pickern). Več se izve pri gosp. Gustav. Scherbaum v Mariboru. g Posestvo se proda na Pragerskem (Pragerhof.) 5 minut od železniške postaje obstoji iz 3 sobami, 3 kuhinje, kamre, svinjske stale, drvarnice, '/» joh rodovitnega vrta; sposobno za gostilno ali za vsakega rokodelca se zaradi preselitve proda ; cena 7.000 kr; več se izve pri uprav-ništvu;»Štajerca<. &*& Anton Kelc v Slatini p. sv. Barbara t Halozah priporoča kupcem svoja pristna štajerska vina. Ker kaže letošnja trgatev lepo, naj se kupci pri njemu zgla-sijo. Tudi posreduje pri kupčijah in prodajah. Poštenost, rcelnost in dobro blago so geslo I Poskusite in zadovoljni bodete ! 668 Izvrstno lepo posestvo! 1 V« ure hoda od Maribora, '/» ure od farne cerkve in šole, Herrenhaus s 4 sobami, 1 kuhinja, kamra, preša,. klet, gospodarske poslopje ima 3 sobe, kuhinjo perilno, kuhinja svinjak s 4 predelavniki, hlev za 8 glav živine,. in velika kolarnica, vse novo močno zidano, z opeko krito in po vseh lokalih in o vrtu so vodne cevi napeljane; k temu je 40 oralov dobrega grunta, skupna in posamezno 20 orali gozda, kateri je lep in poln; ta. drugo travniki, njive, sadonosniki in vinograd z ameri-kansko trto, črez 1000 lepih sadnih dreves, ki so prav polni in tudi ena prav dobra kamna ruda pri trdi cesti in ktem še sliši vse kmečko orodje, vinska posoda, vsa krma, katere je veliko, vsi letošni pridelki in 2 kravi, se takoj pod roko proda. Cena je 29.000 kron. Vknjiženih lahko ostane 6500 K. Več o tem se izve" pri Franz Podllpnik, mesen 37. Maribor. ■»». LEPO MALO POSESTVO so po ceni proda iz proste roke zavoljo selitve; stvar je jako ugodna, je dosti rodovitnega drevja, nekaj rodovitne izsbsle, dve njivi, pašnik, lepi za svinje in za krave. Več se izve pri Blaži Kokol, poŠta Jutšinci slov. gorice, Na Kakavi št. 62. Za oddati je od 9 do 15 avgusta, g Lepo posestvo •"' l1/* ure od Maribora, 6'/« oralov, lep prostorni hram, 2 hiši, kuhinja, preša, hlev za 3 krave, svinjaki, vse v dobrem stanu, 3 orali prav lepega gozda, J oral viao-grada, ta drugo njive, travnik in sadooosnik, vse lepo. Cena 6000 K, ostane lahko 3000 K. Več pove FrSMZ Podlipnlk, Thesen 37, Maribor. 3 bicikeljne, že rabljene, ee preda ca 50-—, 70—, in 90'— K v gotovem denarja pri tvzdki: 569 -Brata Slawitsch v Ptuju. 7 _ Pristne »novi za napravo domače pijače dobite v popolnoma prati in zdravlju popolnoma ne-Sko:ilj vi splavi 'e lo-'»j. 'e ima vs»j !e jeden del •nojih snovi' z::oraj stoječ«, pastavno zavarsvano varstveno znamko. Moje snovi so kile že večkrat, zadnjic dne 23. februarja 1907 preiztuSane od c. kr. preizkušOTal-nice hranil v (Jradco elede njih neškodljivosti; vsled spričeval, kalera in-.am v rokah od omenje v?. preizkuSovalnicc, nimajo v sebi likakih zdravju škodljivih tvarin, veleJ cesar :,o v moji sesUvi j najbolj pripravne za napravo v resniei zdrave in | najbolj okusne domače pijače. Ysied tega prosim vsakega, da paii v svojo lastio korist posebno na zgoraj stoječe, registro-varni znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponarejenimi izdelki. 34 Kmetovalci pozor! Stareznana krščanska tvrdka. Opozarjamo vse kmetova]ce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domaČe pijače z vinskim, hru-skovim in jabolčnim okutem ter vseh vrst žganja in ruma. 80% ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tegu popolnoma neškodljive. Z njimi lahko meSate Tino in sadni moSt ter delate pija/o na tropino in droti ali tudi na saaio vode. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago 1 vsak ki je enkrat poizkusil, postal je moj stalai naročnik! (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega, vina in vinske posode.) Prosim pazite natanko na mojo ivrd.so, ki obstoja že veb ke 15 let in vsled tega le samo ona. more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih! Na zahtevo poiljem cenike zaatonj. Z edličnim spoltovanjem udani Andrej Pollak, tVHl£tt$S?m'" i^fti črnem psu" Gradec, AnnenStrasse štev. 46. , Dobro idoča kovačnica - 8 dvema ogmžci m k nje pripravnimi stroji ua" vodne moč (mit Wagserbetrieb), tik deželne ceite, VU nre od kolodvora Bleiburg, se odda na 6 let ali Se dalje t najem (Pach*). Več se izve pri kovaškemu mojstm Gašper Kuschnik. trg Grebinje (Griffen) Koroško. 515 I Moja svetovno znana garnitura za briti št. 8730 v lepo Bolitiranem lesenem kostnu 20 cm. dolga, 16 cm. Široko, se zapre, zrcalo za briti se premika. 1. Britev 1-a Solinger srebrno jeklo, fino yotlo brušeno, za vsako brado primerna in gotova za rabo. 2. Dobro jermen za brusiti. 3. 1 doza mase za brusiti. i. 1 doza antiseptičnega mila za briti. 5. 1 zaniklani piskerček za briti. 6. 1 cepič z zaniklanjm držalom in koSta kompletno Prima-kvaliteta samo 5 kron samo. Ista garnitura, ali britev z varnostno pripravo za nevajene (ranjenje izključeno) z navodilom K 5'60. Najboljše ma-Sine za rezanje las 1-a kval. K 5-80. Il-a kval. z odprtim peresom K d-Sil. == Garancija: Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. = Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu [c. in ki. dvorni liferant H ANNS KONRAD razpošiljevalna hiša Briix št. 1367 (Češko) 535 Zastonj in franko poSliem po zahtevi glavni cenik z nad 3000 podobami. K — z\ v Ptuju i«* priporočata izvrstne šivala« Stnije (N&hmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 Singer Medium90 Singer Titanial 20 Ringschifchen ........140 \ __ , Ringachifchen za krojače . . . .180 , — , Minerva A.........100 , - , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brei-.riio plačno. io6 —;—■—■---------------------------------------------------------------------------------------------------------- NajboUš* pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; n pol belih 2 K 80 h; belih i K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg. DajiiDrjSih, sneteno-beiih, Slišanih ^JgK>7>(; K 40 h, 8 K; 1 kg. Ilauina (Dau-i^^K^nen) sivega 6 K. 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. MT* Gotove postelje Ham iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega naokinga, 1 tuhent, 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 glavnima blazinama. vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjeno z novim, sivim, bajnim in flavmastim perjem za postelje 16 K; pol-daine 20 K; dana« U K; posamezni tuhentl 10, 12, 14, 16 K; glavne blazine 3 K, 3-50, i K. S« poilje po povzetju od 12 K naprej Iranko. Izmenjava ali vrnit« franko dovoljena. Kar ne dopede denar nazaj. S. Beaisch, Deschenitz Nr. 716, BShraerwald. Cenik gratis in franko. 464 cenik Zahtevajte s čez 1000 stik brezplačno. Garancija več let. Za neprimerno denar nazaj _• PraVa'srefcrpa rementoar dvojni mantelj . mk<5$ementoar..... „ železniška Roskopf . . . „ patent precisijska Roskopf Srebrno verižice....... ! Stenske ure......... Budilnice , .i ........ . ■ Dre na pendelj (Schlagwerk) . . 14 kar. zlati prstani...... Zahtevajte cenik zastonj! K 6-50 6-«•50 z— 2— 2-40 7-4— A. KIFFMANN fabviška zaloga ur, zlatega in srebrnega blaga MARIBOR P. I. Prilična prodaja! Prodam svoj umetni mlin, zvezan z žago za dile in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki La-budski, (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Nadalje drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti istotako krepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, 3 minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbišfiem za kolodvorsko restavracijo. Vse z »fundus instruetus«, tudi vsako posestvo samo. Vpraša se pod »Gute Existenz., poste restante, Lavamtlnd, Koroško. 452 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin II C M •• I ' ~'' M A M I' ki I «T Prodaja sadja! Na dtžavnogrofoTKki pl. Herberstein-ovi i pomeni v PtUJU in Wurmbergu proda se j večje množine sadja (večidel jaboijka) od sado- j nosrjika. Pojasnila daje oskrbništvo domene v j PtUjU. 521 priporoča najnovejše vitiile Jiilatilne Stroje, stroje za'rezanje krme, irpt-mline, za rezanje repe, re-bler_ za koruzo, -sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, giablje za mrvo, ročne grablje (Haiidschlepp- und Pferdeheurechcn) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in žitju^najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke). patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. 4S3 Deset zapovedi ^^^ za kmetovalca lepo tiskane se zastonj dobijo pismeno s prosto poštnino pod naslovom: Ubald pl. Trnkoczy, apotekar v Ljubljani, Kranjska, Avstrija. 485 Samo pravi je le Thierry -balzam c zeleno nuno kot znamko. Najmanj se posije 18/2 »U 6/1 aH patent potna družinska steklenica K 5-—. Zaboj zastonj. . Thierry centlfolij.mazilo Najmanj se posije 2 doze K 3-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana) kot lajkoljia domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodca, krča, fcaslju, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročila in denar: l fttorrv, apoteka l angelj-ianilm i Pregradi pri Bogata Zaloge v lajvečih apotekah. 737 Vsled reduciranja produkcije se proda 500 tuo. plaht brez šiva 217 150/200 cm. velike zarobljeoe, I a, za K 14-30 pri 6 kom. Pri poročljivo za ho'ele in kopališča. Tkalnica pavole in platna Brata Krejcar, Dobrnska, Češko. Krasne novosti v ceftrih, batistih iu Stolih za prati oksfort, da-masti, perilo za postelj, mize itd. najboljše vrste, vzorci franko. Specijalitete oprav za neveste Doseženo je da pride vsakdo za malo denarja do dobro ido6e nre, ako }• kupi pri meni. Zahtevajte zato pred nakupom moj bogato ilustrovani glavni cenik s 3000 podobami, katerega vam pošljemo takoj zastonj in poštnine prost O. VUh£v»K 3 60 Roskouf-ura K 4— Švicarska ura B-— Srebioa rem en- loar R SMO ; zgodbo (2 le. Srebrna Ro-.kopl" j K JI— ! On a ttttl t bu- dilnico K 7-20 z ;Uf(Wexkom in budilnico K 980 da K 12*80.) aiu K a-TO, sveti i»o aoci K 2'SO, btidilnica 2 dvojnim zvoncem K 3.80, »veti po noči K 4-20. PeacUlJii K 8SO, z budilaiDO K 12-20, z Slag-wcrkoa na pot in celo uro brtf btidilaiceKlO-Sa, gre H dni K um Največja izbera v mojem glavnem ceniku. Direktna razpošiljate.v vsakemu zasebnemu kipcu. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. ==3 Ni rizika. Izmenjava dovoljena aH denar nazaj. = Prva fabrika ur v Brttx HANNS KONRAD; e. in kr. dvorni liferant Briix 1363 (i'osko). 531 V ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odaihrnal kopele s hlaponom po slede-Slh jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri pepoldan in vsako nedeljo in vsak praznik tb Vili uri pred poldan za 60 vin..; (30 krajcarjev.) 378 Vsistvs ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstaitt. Pozor I Čitaj! Pozor 1 Slavonska biljevina Ta je napravgena le najboljših gorslclj zeliši — ter se a\ vrstno in z najbolj-* Sim uspehom vpo-| rablja proti zastaroi lemu kašlju — bolih v prsih, — prehla-jenju v grlu, blip*-) vosti, težkem dihanju, astmi — pljuč nem kataru, snhere kašlju, tuberkulozi itd. itd. . Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena id franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetja ali ce se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: 677 P. Jurišiča, ekarnana v Pakracn «. 200 (StaTODJja.) Se samo plača! S dni na pokaš pošljem mojo pravo, finozaniklano prima-Boliusei' malino za rezanje las glasom določb mojega glavnega kataloga »rez rizike za naročitelja, da vsakogar prepričam t> nedoseženi solidnosli in stabilnosti iste. Moja masina za rezanje las ft. 9150 je narejena iz 1 a Solingerjekla. najfinejšo zaniklana, ima 36 zobov, 2 tesa'nika (Aufichicbkamro)za 3 vrste rezanja za dolgo-t las 3, 7 in 10 mm., z dvojno Sravbo, varnostno pripravo in rezervnim peresom v finem lartonu z navodilom da zaniore vsakdo, tudi nevaieni, takoj lase strici. Kompletni) K 580, H-a vrsta z odprtim peresom kompletno K 4-80. Ta masna se plača sama, posebno v druzmah z otroci, ker so t roški 2e v Četrt letu poplačani. Masina za rezanje brade ramo I-a kvaliteta zaniklana 1 mm. reza K 5—. Škarje za konje in pse, velepotrebno za posestnike konj in psov K 5i>0. Prava Solinger-briteu. Za vsako mojo britev prevzanern Solno garancijo, ker so vse iz naj-oljSega angleškega jekla kovane, i roko brušene, ojstre do skrajnosti in gotove za rabo. Štev. 8701. črno polirano držalo '/. votlo bruS. v etuiju K 1-70 „ 8702. „ ,„'/„,,„ , „:2|0 „ «706. „ „ „ ■/, „ „ „ , 2-fO » 8707. „ „ „ '/, „ n <• SB0 Največja ubera v britvah, jermeiili, kamenjih za brušenje. piskerrih za briti. mašin za rezanje las itd. najdete v mojem glavnem ceniku z 3000 podobami, ki se razposilje po zahtevi zastonj in franko. C. in kr. dvorni liferant HANNS KONRAD razposllna bisa Briix štev. 1S0G (Če*ko). 531 m Varstvena marka „Ankera Liniment Gaspici comp. nadomestilo za Mt** anker-pain-expeller je znano kot odpeljajoce, Izvrstno in bolečine odstranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen ce v akalljah z našo varstveno znamko „Aiker', potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka .zlati lev" v Pragi, Elisabetstr. 5t. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Meščanska parna žaga. Na Mvem lentnem trg« (Lendplatz) v Pt«,« zraven klalnice in plinanke hide postavljena j* nora parna žaga vsakemn v porabo. Vsakemu ae lea hlodi, itd. po zahtevi takoj nalaga. Vsakdo pa trne tudi sam oblati, vrtati i« apahati i. t. d. M jStyria-bicikelni Novi modeli 1908. Cena 2 a gotov denar: „Styria"-bicikelni K 140 . 160 (fino cestno kolo) najfinejša cestna ^ kolesa K180—200 isto K 240-280. (Halbrennmaschinen) s patentStyria-Glockenlager. Že rabljene, toda še prav dobre bietkelne po 80, 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanjc vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bici-kelni so dandanašnji najimnitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tndi vse posamezne dele bici- keluov in tndi Reithoferjeve zračne cevi (Luft- schlanchc nnd LaufmUntel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje 271 ===== Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. == Naročila naj se pošljejo na naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu IVSR Berna, Gospodska ulica št. 6 «Celju. m Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša raiia nevarna in velika. 2e 40 let sem se rabi omelikaioeo Pragersko diataco žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varajo rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. SV razpoSUja se vsak dan ~~m*t 1 ctla doza 70 vin., '/, 50 vn>- P° posti Siroti napi ej*pla£ilu 3 K 16 vin. se posije ranko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske stacijone. Vsa dela zavitkoc imajo postavno varstveno znamko. == Glavni depot: ===== B. FRAGNER, c. I. dvorni liferant. Apoteka •zom schwarzen Adler« Prag« Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. SklaiiiSre. v apotekah Austro-Oi/rske. Pofnikom v Ameriko priporoča generalna agentura ii in Whit^e Star-Litiije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-New- York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, t velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Charbourg-New-York v resnici 5J/» do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj; Generalna Agentura I« OkercUs 4 C*. 28 Aeseieigraaea Basel (Svisa.) 2.ia Hans Wouk veletrgovina z mešanim blago vinom in žganjem ■*" v Poličanih priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalo izbornega špecerijskega blaga, kakor fine par_ moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olj petroiej itd. kakot tndi zalogo mannfaktnrae blaga, štofi, drnki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna natorna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Dobre harmonike K 41 = 50.000 komadov prodanih. = Brez coliiinskili izdatkov! Garancija. Izmenjava dovoljena ali deuar nazaj, Šlev.300»/,lOtastno•■ Sragi«'!*!? A O 28 glasrv.velkrsl 24XlScm. •» ~ ° Stev.657'/«,10l'sln v.! rejiUiV C.Ofl 28 glas., velikost 30X1& eni. ■» J *« Štev. 656»/,, 10 tast., 2 registra 1/ K./fl 28 glas., velikost SOXlScui. ■» J "u Štev. 30&'/,. 10 tast, 2 registra I/ C.Oft 50 glas., velikost 24X12 cm. "» O ZU Štev. 663'/*, 10 ta t. 2 registra l/ O. 50 glas., velikost 31X15 cm. •» ° šlev 306'/«, 10 tastnov, 2 registra, 50 glasov, velikost V O.Cfl 31X16'/. cm..................«V O JU •tev. 307'/., 10 tastnov, 3 registre, 70 glasov, velikost U Q.CA 31X16"/. cm..................r\ J JI — Šola za samouk za vsako harmoniko zastoij. = PoSl.c po povzetju c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad SSSSS Briix «Jg&f Glavni katalog z nad 3000 podol>ami na zahtevo vsakomur 532 zastonj in franko. priporoča se glede vsakega med hranilnico e zadeve spada-jočega posredovanja, isiotako tudi za pasrecio-▼anje vsakoranega posla z avst. ogersk. baak«. Straakaaa se med urad&imi uraasi radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni is po vsesa vstreže. Ravnateljstvo, Okrajni zastop ptujski otforil je hlev za bolano živino. S tem catnorejo posestniki svoji oboleli živini z malimi treski živinozdravnifiko pomoč priskrbeti. Kdor itca tedaj bolano ž vino, naj jo takoj prižene v mesto. V hle»n bode potem preiskana in te ji bode po možnosti pomagalo. Ne zanemarjajte živinske bolezni! Priporoča se obilno rabo tega hlBVa Za bolano živino. iw Izdajatelj in odgovorni Diedsik: tail Linhart. TUal: W, Blanke »