Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOL1ETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 43. Nemčija in liga narodov. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. MARCA — THURSDAY, MARCH, 19, 1925. LETNIK XXXIV. NEMČIJA SE JE ODLOČILA DA BO VSTOPILA MESECA SEPTEMBRA H LIGI NARODOV. — ANGLIJA IN WASHINGTONSKA KONFERENCA. — HERRIOTOVO STALIŠČE O KONFERENCI. Berlin. — Glasom nekega poročila iz Berlina, bo pristopila Nemčija pri september-skem zborovanju h ligi narodov. Danes se nahaja zunanji minister Stressemann v pogovoru s člani državnega zbora, pri kateri priliki bo predložil svoj načrt pogajanj z ligo, kakor tudi z Anglijo in Francijo, glede varnostnega pakta. COOLIDGE PREMAGAN. Ko je dvakratno imenovanje Charles B. Warrena generalnim pravdnikom našlo v senatu gluha ušesa, je Coolid-: ge imenoval Sargenta. Kaj je moja dolžnost te dni da storim za katoliški dnevnik? POGLAVITNA je tale: Da se v tem času do 1. maja prav gotovo pokažem kot pravega (o) resnega (o) katoličana (ko). To se bom pa najbolj-pokazal (a) %ako pridobim listu "A. S. — Edinost" enega ali več novih naročnikov! KRIŽEM SVETA. PONAREJENI POTNI LISTI. Iz ^ Jugoslavije. MONSIGNOR DR. ANTON MEDVED JE ZATISNIL ZA VEDNO SVOJE OČI. — Dr. MEDVEDOV ŽIVLJENJEPIS. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. t Monsignos dr. Anton Medved. V četrtek dne 26. t. m. zjutraj ob drugi uri je zatisnil za vedno oči po štiri dnevni bolezni najpopularnejša in najbolj priljubljena ter od vseh ureditve varstvene pogodbe, ki bi zadovoljila Francijo in zasi- ° ' — Strassburg, Francija. — Washington. —, Prezident( y protestu proti preganjanju Stressemann je mnenja, da ^oolidge se je držal kakor hra-; katoličanov v Franciji je v vstop h ligi je vprašanje, kr.te-i bn/?jak na P01'*™' do; Strassburgu zastavkalo 30 od- ro je zvezano z vprašanjem iz-1 zfdnjefa' m ka5 111 ™u sl° V, stotkov šolskih otrok, iz deve- praznitve kolinskega pasu in glav<\ kako da ne bl nje?°J feih zavodov. .1 va veljala. Sicer je opozicija zmagala le z malo večino, nam- — Nueva Gerona, Kuba. — , ^ . . , . reč 46 proti 39, torej le za se-1 Ameriški prebivalci na Isle of gurala Evropi mir, za dolgo vr- , , ' . _ ... ... B/4 ^ i ■ , i xr m • i f dem glasov. Ko je Coolidge bil Pine so ogorčeni nad ameri- sto let. Nemški^ kabinet se P°-jobveščen o izidu glasovanja, ni škem senatom, ki je oddal otok polnoma strinja z načrtomj ^^ ^^ ^ Rubi Na Qtoku ge nahaja 700< Stressemanna m si zeli vstopa ^ ^ ^ ^ ^^ kak; Amerikancev, ki imajo tam svo- lginaio . šna bo njegova druga poteza,'ja posestva, a nameravajo vse pri volji sprejeti vabtl^ Ameri-j *^^ ta 86 kam ^ 1 men. Demokrati so dali toliko gam preseliti. spoštovana osebnost — g. mon- __isg. dr. Anton Medved. \r i-i -i v i- Monsg. dr. Anton Medved se Veliko število naseljencev pri- . , , , . de v Zdr. države pot«»m po- 'e r0> , -WT- i • j .A kompanija $1,000.000. V teko- varjal neuradno z Mr. Kello- Vermonta. Kakor je predvidno, s _ , , , P , rL■ t , . . , ^ , icem letu se bo v East Chicago ggom bivšim poslanikom v Lon- to imenovanje ne bo naletelo . , , , , . ,„ , .i , I izdalo za povečanje donu, predno je odšel na svoje na odpor. tukaj se.ponovno poroča o pti^H?^^1*!? . . . Ta dvojica je poslala ze na tisoče potnikov preko Mehike v Ameriko in kakor pravi poro končal študije vspehi. Po končanem bogoslovju je kaplanoval eno leto v Šoštanju kjer ga hranijo še danes kot mladostno navdušenega duhovnika vsi v najboljšem spominu. Iz Soštajna je bil poslan v Rim, da konča višje bogoslovne in modroslovne ištudije. V Rimu mil je bil tovariš lavantin-ski škof dr. Karlm in bivši praš-1 ki kardinal Srbensky. Rektor zavoda v Rimu, na kojem je bi neznan, še mlad, maskiran ropar in ji vzame denarnico, v kateri je imela 300 dinarjev, žepni robec štv. 214 in šolsko spričevalo iz ženskega učite-najboljšimi iljišča v Ljubljani, I. letnik. Sedaj še podnevi ni varno hoditi proti Rakeku. -o- Umrli so v Ljubljani. S. Angelika Marija Zupane, usmiljenka ,28 let. — Karel Hager, hranilnični uradnik v pok., 79 let. — Franja Urek, zasebnica, 55 let. — Jakob Bajt, sin železniškega ključavničarja, 22 mesecev, — Josip Škraba, dnimar, 29 let. — Anica Vrenk, rejenka, 7 mesecev. VELIK ROP, novo mesto v Washington, kot državni tajnik. V splošnem je dejal Chamberlain, da upa, da je Evropa na potu praktične - rešitve problemov, kar bo pri- Dva bandita sta napadla trgovi približno $25,000.000. — Urbana, 111. — Prof S. W. Parr iz illinojške univerze v ... . . študiral rajni gospod, je bil — Marija Herrl, uradnikova cilo, par tisoč jih je se sedaj ... . ,. .», , M « , i ^ J. ... na potu preko morja, ki se i-! rajTn' d""aiskl "ad,sIkoJf Nagi.,vdova, 60 let. P0djet,j majo vsaki čas izkrcati. 1 n Leta 1892 b" Medved na V rokah imajo oblasti sedaj« "u,laJ,u promov,>"an doktorjem važne dokumente v katerih je' bogoslovja in modroalovja. . - . , I ta sleparija razkrinkana, tako , K,ot mlad dvoJen doktor Je je napravil *ze vec poizkusov, , , , , , .... ;l kaplanoval par mesecev v i -i , . .. . . , . j bo v bodoče tudi po tej skrivni K K kako bi se dalo doseči kurjavo, vedlo po vojni prizadete narode zopet k normalnemu stanju. Herriot je odgovoril na vprašanje, kakšno stališče bo zavze- no s zlatnino in pobrala dragih kamenov v vrednosti $10.000. Chicago, III. — Dva elegant- ki bi bila brez dima. Za te poizkuse se poslužuje illinojške-ga premoga in trdi, da so vs-pešni. — Tokyo, Japonsko. — . ^ .. i j i,- t i., - ... Sprejeta je bila predloga, po la Francija glede na washing- no oblečena moška sta pnsla v katerj ge dovoljuje inozemcem tonsko konferenco, da on se ni trgovino s zlatnino Maurice S. sprejel tozadevnega povabila,!Lipkin, ki se nahaja v prvem lahko pa toliko reče, da Fran- nadstropju nad Strand hote- cija ne bo zapustila svojega j lom .Povezala sta prodajalca in stališča, ki je, da razoroževa- ga odnesla v poleg stoječo so- nje se ne more smatrati ločeno,bo, kamor sta ga zaprla in ne- poti onemogočeno nje nezaželjenih. -o— prišel j eva- od varnosti. Mussoliniju trda prede. Rim. — Svaka sila do vremena. Ta stari pregovor bo veljal tudi diktatorju premierju Mussoliniju. Stroga je cenzura v I-taliji, a tajnim potom se je raz-dalo na tisoče letakov, ki so šli iz rok v roke, na katerih je razkrinkana zlobnost MussoJi-nija, ki ima na svoji kosmati vesti več umorov, ki so bili izvršeni po njegovem naročilu. Letake iste vsebine je spuščal tudi neki zagonetni letalec nad Milanom iz visočine, kateri je pa izginil ko je opravil svoj posel neznano kam. Kdo je bil, je uganka. Vsa znamenja kažejo, da ne bo dolgo, ko bo slava Mussoli-nija pomendrana v prah. -o- moteno pobrala predmete, ki so bili največje vrednosti. Petnajst minut po temu se je prodajalcu posrečilo oprostiti se vezi in je takoj javil policiji. Bandita sta med tem že odnesla pete. —j—o- Zagonetni umor. Novi "trick** tihotapcev. Washington. — Naloge obrežne straže je hiteti na pomoč ponesrečenim parnikom, ki po-na Japonskem lastovati zemlji- šiljajo to zadevne signale. Po šča; izvzeti so pa državljani ti 85 letal novega tipa. Washington. — Podpisal se je kontrakt z Curtiss kompani-jo v New Yorku in Douglas v Kaliforniji, za nabavo 85 vojnih letal novega tipa, za ceno' $1,133.000. Poizkusi s temi letali so bili jako vspešni, kar se tiče hitrosti, ker se z niimi lahko preleti v eni tfri 130 milj in je mogoče se dvigniti do visočine 20,000 čevljev. _ Chicago, 111. — George Sack 4130 W. 26. St. se je peljal s svojo nevesto v Cheker avtomobilu po Ogden Ave. blizu 53. ceste, ko zasliši šofer tri strele. Naglo ustavi avto in odpre .vra-1 ta avtomobila ter vidi, da sta Sack in njegova žena ustreljena. Žena je bila takoj mrtva, Sack je pa še pri življenju a jako slab. Kolikor se je moglo od njega zvedeti, je nekdo odprl vrata od avto in streljal, kar pa policija ne vrjame, am-j tri ranjene pak sodi, da je Sack sam morilec. Pred dvemi leti je tudi zagonetno nastal ogenj v stanovanju kjer je živel Sack s svojo prvo ženo, katera je prišla v plamenu ob življenje. Tudi Tudi takrat so sumili njega, a radi nezadostnih dokazov je bil. izpuščen . y -o- Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik! -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST* stih držav, v katerih se Japoncem prepoveduje do lastovanja posestev. — Drew, Miss. — Deset jetnikov Mississippi državne ječe v Parchman, so napadli paznike. jim pobrali puške in jih zaprli v ječo, na to pa sedli na dva avtomobila, ki sta se nahajala na jetniškem dvorišču in jo neznano kam pobrisali. Za njimi je bila takoj poslana četa oboroženih mož s krvnimi psi. Pobegli so tudi dobro oboroženi. — Harland, Ky. — Warg Landford je bil obsojen na 10 let ječe, ker je nekemu ukradel 50 centov. ZTa obsodba je vredna premisleka, ker je baš isti čas bil neki John Wyatt obso-je tudi na deset let ječe, ker je usmrtil neko žensko. — Berlin. — Policija je raz-gnala demonstrante, pri čemer je b$la ena oseba usmrtena in Demonstrirali so komunisti v znak protesta, ker so policisti pretečeni p^tek u-smrtili sedem oseb v dvorani, kjer so zborovali komunisti. — Chicago, 111. — Trije ban-diti so po noči oropali Strauss & Schram kompanijo v vrednosti $10.000. Pri tem so povezali dva delavca tam se nahajajoča in ranili nočnega čuvaja. Predno so pa odšli, so povezali rano čuvaju in telefoni- Trbovljah, kjer se je takoj u-živel v delavske kroge in bil posebno ljubljen in čislan od delavstva. Iz Trbovlj je prišel v Maribor za kornega vikarja. Službo korvikarja je opravljal do leta 1893, ko je bil imenovan za profesorja na mariborski gim- leg tega pa tudi pazijo, da se( naziji. Na tem zavodu je delo-ne utihotaplja v Zdr. državej val do svoje smrti — 30 let. Velik požar v Gaberju • pri Celju. Izbruhnil je v Gaberju pri Celju v gospodarskem poslopju gospe Adele Dečkove silen o-genj, ki se je hitro razširil in upepelil dve s senom in lamo napolnjeni gospodarski poslopji. Gasit so prispele šele čez eno uro razne požarne brambe. "kicka." To vse je prav dobro znano tihotapcem, zato so si izmislili nov način, kako bi odvrnili pozornost stražnikov proč od sebe. Tihotapski parnik kliče na pomoč potom signala1 "S O S", označi pa popolnoma; drugo smer, kakor se pa v res-j niči nahaja, tako stražnike po-l Cela slovenska javnost in tudi Nemci, ki so ga sppznali, ga bodo ohranili v najDoljšem in trajno hvaležnem spominu! Požari. V Hotinji vasi pri Mariboru je izbruhnil požar pri posestniku in gostilničarju Francu tegnejo in nemoteno razložijo na suho svoje "trdo" blago., . . , . .. Ker pa pravijo, da gre osel le1 ^ m enkrat na led, tako bo tudi tu- j Šušteršiču. Zgorelo mu je seno, nekaj gospodarskih strojev in leseno podstrešje. Šušteršič je kaj, kajti straža bo postala po-zornejša na klice na pomoč. -o- Pametna beseda Davisa. bil zavarovan. — Pri sv. Antonu v Slovenskih goricah sta pogorela kočarja Jakob Potrč v Cenkovi in kočar Slaček, katerega hiša se je vnela od požara pri Potrču .Kadi močnega vetra in pomanjkanja vode je Delavski tajnik James J. Davis, se zavzema za v Evropi se nahajajoče žene in otroke tu-j imel og-enj pr0St0 po~t in je vpV-kaj živečih naseljencev, naj bi! pejjj vge Se jim dalo prednost pri našel j eniški komisiji in se jih pustilo k svojim očetom, oziroma soprogom. Od kar se je končala vojna se je poslalo že velikanske svote denarja preko morja za družine, tukaj se na-hajajočih očetov. Na vsak način bi bilo bolje, da se pusti priti družine semkaj in tako bi tudi denar ostal tukaj. - s -o- Pazite na otroke. Chicago, 111. — David Pearson, star" 13 mesecev je sedeč v kuhinji blizu peči segel* po lon- cu vrele vode in jo zvrnil na se-rali Doliciii. nai nridejo opro- be. nakar je v groznih mukah stiti povezana delavca. i/iz^ihnil. _____ _ _ r Požar v Motniku. V Zgornjem Motniku je pri posestniku Alojziju Cenclju izbruhnil požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje s krmo in kašča z vso zalogo žita. Zaradi pomanjkanja vode je gasilna akcija ostala brez uspeha. Požar je nastal baje vsled nepazljivosti nekega kadilca. -o- V smrt radi nesrečne ljubezni. V Slovenski Bistrici se je z lizelom zastrupila sobarica hotela Beograd Genovefa Lasba-cher. Predno je prišel z dray nik, je bila že mrtva. I Diamantna poroka. Te dni sta praznovala v Zla-toličju pri Ptuju zakonca Jože Pesek in njegova žena diamantno poroko. Stara sta 88 in 87 let. Na poročnem gostovanju je bilo med 90 svati nič manj kakor 35 članov njunega | potomstva : sinovi, hčere, vnuki in pravnuki. -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST' DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zvexe s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraja in naše pošiljatve so do^ stavljene prejemniku na dom ali n« zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in B. rah so bile včeraj sledeSe: Skupno s poštnino: 500 — Din..................$ 8.75 1,000 — Din..................$ 17.15 2,500 — Din..................$ 42.75 5.QP0 — Din..................$ 85-00 10,000 — Din......... $169.00 100 — Lir ................$ 4.80 200 — Lir ................$ 9.25 500 — Lir ................$ 22.25 1,000 — Lir ................$ 43.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažeja po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO. VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE, NEW YORK, CIT^ _ ______________________________ _ Prvi in najstarejii slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen tet« 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. ixhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY; — Edinost Publishing Company JS49 — West 22nd Street, Chicago, III __Telephone: Canal 0098._ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: SUBSCRIPTION Za Zedinjene države za celo leto ............."____$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 For United States per year ...T...................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year----$2.50 spametno besedovanje: "Cerkev bi morala gvoj toauk času pri-]pet svoj prčigTftm. Ravno te dni mfll«HA nHi'lnnn/li'^i in nnMmani^t iio^haX.' 1 mu* _ ____________1 i t ■ ------- f i_____11 ' ^ -- 1 merno prilagoditi in spremeniti ter ustreči modernim nazorom; verstvene in nravstene zahteve naj bi^pa nekolik* omejila in okrnila.'1 Torej grehu in slabostim naj bi Cerkev Kristusova u-strezala, pa vse dovolila, kar ugaja človeškim nagonom! ? Ali hi bila potem še boljša, še Kristusova ? Tako je pač delal Luther, začetnik protestantovske vere j tako je delal Mohamed in drugi, ki so hoteli razširiti svoje-zmote s tem ,da so ustrezali človeškim f služilo tudi starejšim za slabostim. Kristus pa pravi: "Lažje je pač, da preideta nebokratno zabavo, in zemlja, kot da odpade ena pičica od postave/' (Luk. 17.), Tako gremo Sheboyg'ančanje Cerkev ne bo poslušala ljudi, marveč ljudje morajo poslušati1 stalno naprej po poti irapred- stno oddali zmni tvrdki Ftttnk Getb & Co. p^grodbo za izdelavo dveh nadfaljnih šolskflt sob, potem atletičfri prostor za mladino za zabavo in telovadbo in zraven še kegljišče, ki bo več- Cerkev, ki je temelj resnice. Kristjani moramo misliti in čutiti katoliško, ne pa moderno; ne za las drugače nego Kristus apostoli. In kaj še slišimo danes — morda celo iz ust takih, ki se ka. Zadnjih petnajst let, odkar pastiruje tukaj naš prež. g. župnik Father-Černe smo dosegli napredek, kakoršnega Prispevano. Chisftolm, Minn. — Zadnje čase naš prijatelj Ule otrobe veže tetki Presneti. Članstvo S. K. P. J. na Chisholmu se jih je tako najedlo, da se že vsem gabijV! Odkar Je 24. jan,-mrknilo tudi prištevajo h katoliškim kristjanom? V imenu talcozvanega lahko trdimo nI dosegla najbr-1 solnce Je tudi Jozetova pan^et napredka zahtevajo ločitev Cerkve od države; ločitev verer že nobena druga slovenja crknila, mim se zd^a so te-krščanskega nauka iz šol; ločitev krščanske zakonske zveze; župnija v Ameriki. Pred pet-sežiganje mrličev in še mnogo takega, kar je v nasprotju s naJ'stimi leti ni bilo še skoro temeljnimi nauki Cerkve Kristusove. Nikar se ne dajmo begati sedaj je krasno razcvetajo- s krilaticami o svobodi, napredku in omiki. Če hočemo ohraniti v časti katoliško ime, ne vprašujmo, kako sodi o teh stvareh mlačni, nepoučeni svet, marveč, kaj nas uči sv. Cerkev. Pri sod-Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki,! bi nas Bog ne bo vprašal, če smo bili modernega, posvetnega morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj migj • a marve£ smo bili res katoliški, če smo bili s Cerkvfjo. dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira ' „ . . ' J -----j Bodimo vsikdar oprezni, zlasti v sedanjih zmedenih časih, c t " lUt^in de r St h e *ac t'ctf* S^ardh ""3 rd*" 1870F ^ ^ * ^ da DG ^pademo V past volkovom, ki hodijo okrog V Ovčjih oble- Prvotna cerkev. kah. Bodimo zavestni .katoličani v mišTJenJu in življenju! 1 A. Čadež. Plitvost v verskem znanju, površnost, malomarnost v verskem življenju, verskobrezbrižno časopisje, zmedeni pojmi o Cerkvi Kristusovi, ki jih zanašajo med ljudstvo razni "pro-i svitljenci", čedalje pogostnejši stik z drugoverci: vse to in še marsikaj je zasekalo strupene rane v život nekdaj tako vernega slovenskega ljudstva. Mnogo je sicer danes predavanj, mnogo poučevanja, a žal — tisti, ki bi bili pouka najbolj potrebni, j se odtegujejo, pa iščejo dušne hrane v časopisju, ki je vse prej, j nego krščansko. Potem ni čuda, če se tudi že med našimi ljudmi čujejo kriva, zmotna in pogubna načela, n. pr.: "Vera je kakor vera; v vsaki se človek zveliča, samo če je pošten......" Vprašamo, ali je to pošteno, če devlje kdo zmoto v isto vrsto, kakor resnico? Ako bi kdo imel med ponarejenimi zlatniki samo en pravi cekin, pa bi trdil, da so vsi dobri in enako veljavni, kaj b; mu rekli?..... Kakor je samo en Bog, tako more bit samo ena Vera prava, in istotako prava samo ena Cerkev, ta, ki jo je ustanovil Kristus in ki traja od Jezusa sem vse čase, t. j. katoliška Cerkev. Vse druge so bile ustanovljene pozneje od grešnih ljudi. Kdor se torej ne drži prave Cerkve Kristusove, kako more reči, da je to Bogu všeč?! Smešno bi bilo, če bi kdo trdil, da je Bogu vseeno, če kdo njega moli, ali pa s pogani vred obožuje solnce, živali, narejene reči; enako je smešno, če bi kdo rekel, da je vseeno, ako priznamo, da je Jezus pravi Sin božji, ali pa ako ga zavržemo kakor judje. Kdor bi se vedoma oprijel kake verske družbe ali zmotne cerkve, n. pr. 'razkolne Joliet, 111. f mrzlo vreme držalo ne bo, ker Ne vem, če so naši dopis- solnce dobiva sleherni dan svo- ča naselbina urejena lepo v duhovnem in društvenem življenju. Koliko je naš pree. g. župnik tudi koristil župniji ko je kupil 12 akrov zemlje v Greendale ali, kakor jo Slovenci nazivje-mo Zeleno dolino. Tam imamo sedaj svoje lastno farno pokopališče in drugi prostori pa nam služijo za r^zne poletne 1 prireditve ftd. V nedeljo 8. marca smo obhajali lo-Ietnico prihoda našega p^eč. g. župnika James Čer-j neta v našo naselbino, ko Je prišel in se z mTadeniško navdušenostjo rotil trdega dela med nami. Krasen napredek, ki je iasen kot beli dan sam govori in pokazuje vsakemu v naši! naselbini, kaj je ta preč. gos-! niki vsi pomrli ali kaj. Jako jo moč, da se sneg in led kar Pod storil dobrega za svoj na-j se zopet začeli solzita, ko posije na nju s svo- ; poredkoma so ! oglašati. j jim i žarki. Naj Vam povem, da tudi pri Pozdrav vsem naročnikom ; nas prav pridno delamo za na- tega lepega katoliškega lista, šo najstarejšo slovensko pod- katerega priporočam, da si ga j porno organizacijo v Ameriki naroči vsak pravi katol. Slove- I za K. S. K. J. Naši generali so nec po Ameriki. rod med nami. Kot takega so se spomnili na ta dan tudi njegovi zvesti farani, ki so mu ob tej priliki priredili sijajen ban- panje ket v farni dvorani, ne da bi o želja prirejenem banketu kaj vedel župnik tu-J na delu noč in dan. Bodo že vi-| deli ohajski poveljniki, kaj se i pravi bosti z Jolietom. Zastava j mora ostati v ITIinoisir pa ma-j gari se vsi drugi na glavo po-i stavijo. Zato te dni bomo šli še Poročevalec. preje. Zato je bil g di ves iz sebe vsled iznenade-' _o__nja, ker kaj takega gotovo ni j Sheboygan, Wis. pričakoval. Nastopilo Je več g. urednik: _ Do- govornikov, ki so se vsi na delo, da bomo dobili,! nost, ali pravoslavne, ki se je ločila in odtrgala od katoliške ferkve fcar se bQ največ dalo novega Ivristusqve, ta je odpadel od Kristusa in se ne more zveličati, j članstva za našo K. S. K. J. razen če zmoto popravi in se spokori. Če je vseVno, kaj človek j — Zadnji teden je na tukaj-veruje, že je vseeno, kateri cerkvi pripada, zakaj je pa Sin božji i šnem okrožnem sodišču zopet in zakaj so apostoli s tolikimi težavami oznanjali evangelij, nauk ! postalo več rojakov in drugih božji? Zakaj so apostoli in njih nasledniki tako ostro nastopili inozemcev državljanov Združe- proti vsakemu, ki je kalil nauk božji? V driigem pismu sv. Janeza Evang. (2. Jan. 1, 10) beremo: "Mnogo zapeljivcev hodi namreč po svetu, ki ne priznavajo Jezusa za Kristusa, ki je prišel v mesu. Tak je zapeljivec in antikrist. . . Kdorkoli odstopi in ne ostane v Kristusgvem nauku, nima Boga..!... Če pride kdo k vam in ne prinese tega nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo...... Kristus pravi sam: "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče nepride k Očetu razen po meni." (Jan. 14, 6.) Kdor je torej po lastni krivdi izven katol. Cerkve, se ne more zveličati. Zato je pač nadvse žalostno, da so se tudi že pri naš dogodili slučaji, da je katoliško nevesto premotil pravoslavni ženin in pregovoril k odpadu v pravoslavje. Človeka mora res srce boleti, ko vidi, da se kdo samo radi možitve takorekoč zapiše v večno pogubljenje. Vzrok?. . . Med drugim, ker se dajo premotiti po goljufivem in neresničnem besedičenju, češ, "saj je vsaka vera dobra." Če tako, potem je pa tudi prav, če rečem danes: dvakrat dve je štiri; jutri pa: dvakrat dve je tri; pri drugi priliki pa zopet: dvakrat dve je sedem itd. En Bog, ena resnica, en krst — samo ena pot v nebesa. Kdor hoče po drugi poti, bo sigurno zašel in padel v prepad. Dolžnost katoliškega kristjana je, da veruje, kar ga Cerkev uči .Samo katoliški Cerkvi je Jezus, njen ustanovitelj, izročil nezmotljivo učeniško službo. Kar Cerkev uči, je ob vseh časih nih držav. Vse skupaj je bilo 42 prosilcev izmed katerih je dobilo druge državljanske papirje samo 13 prosilcev. 29 prosilcev pa je bilo zavrnjenih radi nezadostnega znanja in poznanja ameriških postav in drugih stvari, ki se zahteva od vsakega prosilca, da se o njih poduči predno postane drža-ljan. — Mr. John Štefanič s 905 N. Scott Street, je moral te dni na operacijo v bolnišnico sv. Dragi volite mi zopet nekoliko pro- stora v listu Amer. SI. — Edi-da opišem nekoliko naše razmere in naše napredovanje pri naši fari. V kolikor se tiče farnega napredka moram povoljno poro- mu krivi "Lunini žarki V V eni zadnjih Presnet opisuje, kako Je popravljal cerkev sv. Miklavža nad Grahovem in opisuje, kako je. Iim kuhal, ko se je mizarstva učil. • Radi vr-jamemo, da se je Iim prav dobro naučil kuhati, ker istega še sedaj uporablja zadnje čase. Pri nas namreč razni Jože-ti obleke prodajajo po meri., Ker pa od mizarjev ne more nobeden pričakovati, da bi znali obleke krojiti, zato, ako se obleka ne prime dobro, tedaj Jo-žeti svoje odjemalce baje kar z limom namažejo potem se pa obleka prav dobro prime. Znat se mora! *Vi krojači se pa pojdite solit, saj sedaj mizarji obleko kroje! — Še pridem. Upanje na prijateljske odnoša-je z Japonsko. Washington. — Novi poslanik Japonske za Zdr. države Mr. Matsudaira, je izrazil željo po prijateljskih odnošajih med Ameriko in Japonsko. U-ima, da se bo njegova izpolnila, na podlagi skupnega prizadevanja obeh držav, kar je tudi iskrena želja našega predsednika Coolidgea. -o- — Chicago, 111. — Zdravni- , - u VT. S ? skl komisar Bundesen poroča, podu župniku zahvaljevali in j„ ___± x . x , . J * j da je zopet naznanjeno vec slu- mu čestitali za njagov veliki trud za župnijo fn slov. narod. Nazadnje so mu farani podarili kot spomin za petnajstletnico krasno dragoceno zlato uro z verižico. G. župnik je pokfo- čati. Zadnje leto smo finančno nJ*eni dar sprejel ves gin Jen in zelo napredovali pri naši fari sv. Cirila in Metoda. KTjub temu da smo imeli velike stroške z raznimi popravili in drugim smo še naredili lep prebitek. Tako nam jasno kažejo letošnji lepi farni računi, ki so jih izdali naš požrtvovalni in delavni preč g. župnik Father James Černe. Račune je tiskala Vaša tiskarna g. urednik in veste kakšni so. Rečem pa to, da sem že videl marsikateri farni letni račun, a tako lepega, kakor je naš letošnji še nisem i- Jožefa, katero je pa hvala Bo- mel v rokah. Je velikosti skoro gu srečno prestal in zdravje se | kakor Ave Maria in vsebuje 16 mu hitro vrača. Dal Bog, da bi kmalu popolnoma ozdravel! — Mesec suše<^ je pravi zvi-torep .Začetek-je bil gorak, da smo mislili, da je spomladansko vreme že tukaj, pa je nas vse pošteno potegnil. Proti koncu zadnjega tedna je zapihala ta feta^nespremenjena in nespremenljiva resnicaf ki jo je" prejela ™r?,a' izy vj?fv ,nam natre" sli se nekoliko ta belega, in zopet je zimsko vreme. Dolgo to od Kristusa in apostolov. Danes pa slišimo dostikrat tako-le ne- čajev influence in pljučnice ter priporoča ponovno, da se naj vsakdo, ki se čuti prehlajenega vleže v posteljo in takoj pokliče Zdravnika. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevei Peter M. Černigoj. Tako se je slavnost začela dovolj nesreč-, no. Pri pojedini je Amathel pil preveč sladkega ciperskega vina, znova in znova ukazujoč Ramesu, ki je stal za njim, naj mu na-lije kupo, čeprav Tua ni vedela, ali dela to ^ato, ker mu je Rames najbližji, ali zato, da ga poniža do vloge točaja. Rames ni mogel drugače in je ubogal, čeprav nalivanje kup ni bil primeren opravek za egipčanskega gro-:fa in častnika faraonove straže. Ko so strežnice, opravljene v tenčice, prepletene z zlatom, odnesle jedila, so se pojavili glumači, ki so uganjali čudovite umetnosti; med drugim so tudi pokazali podobo kraljice Neter-Tue, opravljeno s kraljevskimi oblačili in z zvezdo nad čelom, ki se je dvignila iz vaze. Nato bi imeli storiti nekaj podobnega f princem Amathelom, toda Asti, ki je imela več čarobne moči, kakor oni vsi skupaj in je stala za Tuinim stolom, se je poslužila svoje sile in razlila čar nanje. In glej, namesto podobe princa, ki so ga glumači poklicali glasno in z imenom, se je iz vaze prikazala opica, s krono in peresi na tako velikih strani. Na eni strani so oglasi, na drugi poročilo, tako vse skozi. Za tako lepo poročilo in pa za tako izvrstno delovanje in vodstvo naše župnije po poti stalnega napredka zasluži naš preč. g. župnik Fa-ter Černe vse pohvale! Vsa čast mu in le tako krepko iyi-' poročevalca. Ampak hočem o-prej! pisati nekoliko stanje naše Zato jleto 1925. pa imamo zo- (Dalie na 3. strani.) se je presenečen zahvalil za prireditev in krasni dar. ki mu bo služil kot drag spomin na njegovo ljubljeno Tjudstvo v Sheboyganu. Preč. g. župniku Father Černetu čestitamo h njegovem vrlem delovanju za napredek naše tako lepo urejene župnije sv. Cirila in Metoda in mu kličemo le krepko naprej, mi smo za Vami in z Vami! Pozdrav vsem čftateljem tega lista r Poročevalec. -o- Chicago, III. Ker ste zadnjič nas chicaža-ne nekoriko pobarali, da naj kaj poročamo, sem se namenil jaz to pot nekoliko napisati za Vaš cenjeni list. • Ne bom poročal, kakih posebnih podrobnih novic, to je in naj ostane naloga Vašega Družinska tragedija. Chicago, 111. — Na 1861 Winnebago Ave. se je odigrala zopet žaloigra, pri kateri je soprog v pijanosti ustrelil svojo ženo in nato še sebi pognal kroglo v glavo. Joseph Bold, ki je bil udan strupeni pijači je prišel v pijanem stanju domov in grozil ženi, ki je imela v naročju malo dete, z revolverjem. 10-lfetni sinček to videvši hitro stopi med pijanega očeta in mater ter proseče dvigne roke proti očetu in ga prosi, naj ne strelja na mater. Oče dečka pretepe, prime ženo in jo u-r streli trikrat, ki smrtno zadeta pade po tleh z otrokom v naročju, nakar je pitanec še sebi končal življenje. Vse to se je odigralo v navzočnosti, njih šestih otrok, katerih najmlajši je tri in najstarejši 13 let star, ki so sedaj ostali sirote brez sta-rišev. -o- j Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik! glavi, ki mu je vendar bila nekako podobna; Črna in ostudna žival je stala tamkaj nekaj časa, kakor da se jim reži, nato pa je padla in izginila. Tedaj so se nekateri izmed gledalcev zasmejali, drugi pa so umolknili, toda faraon, ki ni vedel, ali je to bila zarota, ali slabo znamenje, od bogov poslano, je nagubal čelo in preplašeno pogledal svojega gosta. Princ pa je, razgret od vina, bil takb zamišljen v Tuino lepoto, da se ni menil za te dogodke, dočim je kraljica gledala nekam gori, kakor da ne vidi ničesar. Glumači so pobegnili z dvorane, trepetajoč za svoje življenje in čudeč se, kateri močni duh je deloval v vazi, da jim pokvari prizor, ki so ga bili pripravili. Ko so odšli, so prihitele na njih mesto pevke in plesalke, toda Tua, naveličanega Amathelovega zijanja, je odmahnila z roko in dejala, da želi slišati onidve nubijski sužnji, katerih glas je baje tako čudovit. Prišli, sta torej s harfami, se poklonili do tal in je-li zelo nežno igrati ter peti žalobne in, divje nubijske pesmi, ki jim je le redkokdo mogel razumeti zmisel. Peli sta zares tako dobro, da je Neter-Tua rekla, ko sta končali: "Zelo sta mi bili všeč in za plačilo bom vaju obdarila s kraljevskim1 darom. Dajem vama svobodo in določam, da pojta odslej pred dvorom, če hočeta ostati tukaj, pa ne kot sužnji, marveč v dvorni službi.*' Tedaj sta se ženski zopet priklonili do tal pred njenim veličanstvom in jo blagoslovili, zakaj vedeli sta, da moreta obogateti s svojim znanjem, bogati dvorjani pa so razumeli kraljičin migljaj in so ju obsuli s prstani in okrasjem, tako da sta v trenutku imeli več zlata, nego sta kdaj mogli sanjati, zakaj obedve so ugrabili in prodali v sužnost že kot otroka. Tedaj se je .princ Amathel razjezil in je rekel: "Tako darilo, najboljši pevki na svetu, bi pač bilo treba obdržati!" • "Ali praviš, da sta ti dve sladkoglasi ženski najboljši pevki na svetu?" je vprašala Tua in ga prvič pogledala. "Ker me izzivaš, bom poskusila, če me blagovoliš poslušati, svojo lastno neznatno spretnost, da uvidiš, kako daleč zaostajam za najboljšimi pevkami na svetu." Tedaj je vzela svojo slonokoščeno harfo z zlatimi strunami ter segla s prsti vanje, preizkušajoč glasovi in ubirajoč strune s ključem iz ahata, in je ves ta čas zrla na Ama-thela z nekim izzivajočim izrazom v lepih očeh. "Ne, ne, hči moja," je dejal faraon, "ne spodobi se, da bi egipčanska kraljica pela pred vs%to odlično družbo." "^akaj ne, oče?" je vprašala. "Nocoj izkazujemo vsi čast nasledniku njegovega ve-Jičanstva iz Kesa. Faraon ga sprejema, fara- onova hči jemlje njegovega darila, najodlič-nejši možje dežele so okrog njega," tedaj je premolknila in dodala počasi, "nekdo, ki je starejše krvi od njegove, mu streže kot to-čaj, mož, čigar rod je zgradil prestol, na katerem sedi njegov oče," in je pokazala na Ra-mesa, ki je stal v bližini z vrčem vina v roki, "Zakaj bi tedaj ne poskusila egipčanska kraljica, da razveseli kraljevskega gosta, kolikor more — ko nima nobenega drugega darila zanj." V globokem molku, ki je sledil tem drznim besedam — in vsakdo je moral prav razumeti njih zmisel — je Neter-Tua, Amenova Jutranja zvezda, vstala s svojega sedeža. Pritisnila je slonokoščeno harfo na svoje mlade prsi, se pripognila in sklonila nadnjo glavo, okrašeno s krono zgornjega Egipta, na kateri je blestel kraljevski "urej," kača v naskoku, in se je dotaknila dobro uglašenih strun. Tak "čar je bil v njenem dotiki jaju, da je v hipu vse drugo bilo pozabljeno, celo faraon se je naslonil v svoj zlati stol, da posluša. Spočetka, so strune tiho brnele, nato pa so zvenele glasneje in glasneje, dokler ni godba harfe odmevala po vsej stebroviti dvorani. Slednjič se je ogiasila kraljica sama s svojim nebeškim glasom in je jela peti tako strastno fn hkrati ljubko, da se je zdelo, da hiti pesem do nebeških zvezd. , . . . -r, .... l Iz življenja in $yeta. SPOMINI. Resnica je, da spomini so neka nepisana knjiga, ki človeka spremlja skozi celo življenja. Spomini se vtisnejo v človeško dušo, kakor fritro se otrok zaveda življenja in dalje naprej skozi celo življenje. Spominjamo se dogodkov in doživljajev iz otročjih let in nam pogostokrat živo stopajo pred oči. Po preteku mnogih let, kaj radi nas objamejo v tujini spomini na rojstni kraj, mesto in vasi, — na drage stariše in na vse takrat poznane osebe. Kako teško nestrpno pričakujemo pisma, poročila od nam dragih svojcev v stari domovini. Kadar dobimo v roke časopis, kako nas zanimajo poročila iz starega kraja posebno kaj je novega iz kraja kjer smo preživeli prva mlada leta. Kakor nas zanimajo poročila iz naših rojstnih krajev, tako potem nas zanimajo poročila iz slov. naselbin v naši novi domovini, predvsem seveda naselbina kamor smo se prvo naselili in preživeli leta v dotični naselbini. \iavno te dni sem čital v Ed. Am.' SI. št. 34 iz La Sal le, 111. izpod peresa še dobro se spominjajočega mi rojaka Mr. J. Bregač-a, vrla stara kat. korenina. Mesto La Salle, stara slov. naselbina, ne preide mi nikdar iz spomina. Tam sem preživel leta, ko je bila ta slov. naselbina še v povoju. Tam se je vstanovilo prvo slov. dr. v tej naselbini dr. sv. Družine št. 5, še predno je bila K. S. K. J. vstanovljena. Malo število takratnih slov. naseljencev je že pokazalo, da so in vidno iz slov. listov. Kakor rečeno, boj je trajal leta in za tem je vse vtihniio. Ze leta se ni čulo nič, ali'vsaj samo malenkosti dnevnih dogodkov iz stare slov. naselbine J La Salle. Kar se je dalo razvi-; diti iz kat listov, ni bilo čuti Dobro se spominjam dneva bla- j nobenega napredka o tamoš-goslovljenja prve slov. kat. cer- njiii slov. katoličanov. Kako so kve v isti nasefbini in vseh do- j napredovali ta rdeči mi tudi ni godkov ob istem času. Kako nič znano, ker njih listov ne či-navdušenje je bilo med nami'tam. Kako naj trezen človek Slovenci takrat! — Pa zakaj tolmači to molčanje v slov. li-vendar ne?, — vsaj takrat ni stih! Jaz nikakor ne drugače, bilo med nami tiste rdeče so- ; da je rdeči Sodomski duh pre-drge, ki jim je cerkev in du-1 plavil vso slov. naselbino, ali hovnik največji trn v peti. Bili smo vsi jeden — katoličani! Krasno je bilo ob velikih aa jo vsaj drži v svojih satanskih krempljih in si v svojem zadovoljstvu mane roke z cerkv. praznikih kot, božičnih lawndalskimi voditelji. — Kje in velikanočnih praznikih. Vrli vitezi dr. sv. Martina v krasni uniformi so čuvali grob Izveli-čarja in straže so se menjavale v najlepšem redu. Veliko nedeljo v jutro je vrli pevski zbor. na koru zadonel veselo Alelu-jo, ter potem xzasvirala slov. godba sv. mašni napev. Kaj takega še v starem kraju nismo imeli. Splošno zadovoljstvo in navdušenji je vladalo takrat med nami. Še nekaj let pozneje je bil napredek in razvoj slov. katoličanov povoljen, to priča nova krasna cerkev, kakor se vidi na sliki in slov. kat. farna šola — slov. Franc, se- je dr. vitezov sv. Martina, meni nekdaj toliko priljubljeno ? ! in par mojih starih* znancev — pijonirjev v La Salle. Predno končam, dragi mi lasellčanje, Vam priporočam, da se zavze-mete in podpirajte naš edini kat. list A. S. — E. Kakor sem razvidel do sedaj samo tri delnice so kupili rojaki v La Salle. To sfe mi tako čudno vidi, da si ne morem nikakor tolmačiti. Kje je najmanj tisoč slov. kat. rojakov v Vaši naselbini Ko bi se vsaki dvajseti odzval in storil svojo dolžnost, bi bilo še j ako povoljno. Vsakega katoličana je sveta dolžnost, da se zavzema in podpira kat. tisek. Ali ni največja sramota za nas slov. kat. Slovence, da še do danes nimamo našega slov. kat. dnevnika? — - Vidite naše slov. propalice, IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) — Potem, kje je pevsko - dram. j kako se šopirijo z svojimi pro-dr. "Slovenija", nekdanji ste- j ti-katoliškimi listi — dnevni-ber vaše fare ? ! — Je-li vse ki ? !_ zmrlo in zakaj? — | in to edino z vso pomočjo Dragi mi slov. kat rojaki v slov. katoličanov, ki so jih si-La Salle, oprostite mi za to j stematično podjarmili v svoje vprašanje, saj vam želim samomreže in kot taki plačujejo za dobro. Pravijo, da nekateri strUp samim sebi in stari ljudje žive od spominov? — Tudi tukaj je precej resnice. Ure in ure listaš knjigo brez čtiva, to so spomini. Do ožna-čenega spomina me je dovedel dopis rojaka Mr. J. Bregač-a, ter me jako razveselilo, da stara slov. naselbina v La Salle, dopis strami učiteljicami. Slov. pev-'§e ni izmrla, oziroma, da kat. i Sal- sko — dramatično društvo duh vstaja in z podvojeno si- "Slovenija" je prirejalo od časa do časa igre, koncerte, bankete, itd., — pogostokrat združeno z Jolietskimi društvi. La Salle, Joliet, Joliet, La Salle tam in tu so prirejali razne zabave skupno v korist cerkva, tako smo čitali v slov pisju pogostokrat. Za tem smo čitali v raznih slov. listih hude boje med Slovenci v La Salle. Tam v La Salle, kot marsikje v drugih slov. naselbinah se je pojavil rdeči element pod lo, vsaj upam tako. Vsa čast Mr. J. Jordan-u preds. dr. sv. Martina, K. S. K. J., ki se je tako korenito j zavzel za slov. kat. shod v La samim sem m svojim o trokom. Tako dalje ne more iti. Prišel je zadnji čas in to odločilni čas, za biti, ali ne biti. Za ne biti nikdar! — dokler se pretaka kri v naših žilah in razum v možganih! — Vi, voditelji ogromnih armad, stopite po vaši sv. dolžnosti v ospredje in idite v boj za pravico in resnico — z svojim moštvom, katero Vam sledi drage volje. Zmaga je jako lahka, brez vsake žrtve, samo zavedajte se svojih poklicov in dol- 0 , . , . ižnosti. To Vam veleva zmož- Salle za prihodnjo poletje. Ni-|nost in stan nam pa samQ> kar kakor ne morem dvomiti, da kat. časo- druga ostala kat. društ. ne bi soglašala z to prepotrebno idejo. Ako se bode in saj upam tako, da se bo ta ideja vdejstvi-la za kat. shod v La Salle, ako hočejo biti napredni. Potem Je sjov prišlo na dnevni red vprašanje j , TT , ... ., , , svojih cikaskih sodrugov. Vsta-zaradi vstanovitve slov. fare, .. .. . , , i j* « K-«.* • i novljah so si slov. dom, in tam cerkve v tej se šibki slov na-; , . , . , n, !so prišli v protislovja med kato-selbini. Sedaj stare, takrat se ... . . , v. . OI . „ . mlade slov kat korenine smo m rc*ecimi Slovenci. Boj . " , , * ., je trajal leta kakor je bilo raz- slov. kat. rojake sa kat. stvar se zavzele za to potrebno ide- j mož zamore, je storiti dolžan! Lajik. PRODA SE dve hiše na jako lepem pri-(pravnem prostoru. Spredaj bode količkaj mogoče bi se te- j rfostori za prodajalno, zgoraj ga shoda tudi jaz jako rad vde-navodilomJ ležil, ne kakor govornik ker nimam istega daru, kakor tudi aanovanje. Zadaj v drugi hiši ava stanovanja. Proda se za nizko ceno 5700 dolarjev. Za sem zelo slab slušatelj, ker sem;lastnika se izve v upravništvu skoro gluh, rad bi pa videl še I tega lista. enkrat v življenju navdušene ; ——_____ jo in si vstanovili slov. kat. cerkev sv. Roka. Zemljišča smo i-meli 3 lote na najlepšem kra-j ju poleg mestnega parka tako-zvanem "City square." Prvo cerkev smo postavili na zadnji; iztočni loti od "kornerja" in pustili prazen prostor na voglu za boljšo in večjo cerkev za, bodočnost slov naselbine. Danes stoji na istem "kornerju" nova moderna slov. kat. cerkev, vsaj na sliki jo vidim kot tako. Kmalo za tem so se vsta-novljala še druga slov. po d p. društva kot dr. sv. Barbare št. 3, J. S. K. J., dr. sv. Martina št.! 75, K. S.,K. J. — združeno z! dr. vitezov sv. Martina, itd.! ROJAKOM NA ELY, MINN. se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom FRANK PENGAL Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono. Velika zaloga prvovrstne grocerije. Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljuem za naklonjenost. Ljudje iz celega sveta PAWL0SKI Slovenski fotografist Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. ymtymzymtjoetaMcsHcapKa ANTONIJA MIDWIFE 522 Broadway St. Phone: 2380 JOLIET, ILL. RIFEL I «5 8 i I % >4 v gill H _I yZ^MmwMmnmrammmmmcsa pošiljajo denar na vse dele sveta — potom sposobne in izkušene banke, katera nudi najnižje cene in ta je največja Jugoslovanska banka v Zjedinjenih državah The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, tel- pošilja denar na vse dele svetrfT Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Kaspar American State Bank (Ujedinjenje Kaspar State Bank in American State Bank.) Ako potujete v Evropo, poslužite se našega posredovanja. Zastopamo vse parobrodne družbe. 1900 BLUE ISLAND AVENUE VOGAL 19. CESTE. CHICAGO, ILLINOIS. KAMOR VARČNI LJUDJE ZAHAJAJO REDNO IN INVES- ORGANISTI POZOR! Išče se dobro izvežbanega organista. Plača po dogovoru za nadalna pojasnila pišite na CERKVENI ODBOR 820 New Jersey Ave. A Sheboygan, Wis. JOS. HLAVATY * zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotograf ičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Milijonov dolarjev izgube. Navadni prehlad je najbolj razširjena bolezen v Združenih državah in Kanadi. Toda koliko ljudi se zaveda, koliko škode povzroča ta bolezen? Chičaški zdravniški urad pravi: "Izguba delavnega časa in zmanjšana sposobnost, katero povzroči prehlad, znaša vsako leto na milj one dolarjev, medtem ko se more fizična škoda vsled prehlada, pljučnice ali celo smrti meriti samo z žalostjo in ne z dolarji in centi." Zdravljenje prehlada mora vedno biti z^fezano z zdravilom ki lajša in odganja kašelj, vsled česar bi moral biti vedno pri rokah Trinerjev Cough Sedative in Trinerjevo grenko vino, zlasti v marcu in aprilu. Trinerjeva zdravila nikdar ne razočarajo. Mr. Jakob Toma-sick nam piše iz Spruce, W. Va. box 153 z dne 2. februarja: "Ako imam kako želodčno bolezen, mi ne pomaga nobeno drugo zdravilo kot Trinerjevo grenko vino. Ko sem živel pred petimi leti v Illinois, sem bil zelo slabega zdravja. Ko sem pričel jemati Trinerjevo grenko vino, sem se takoj boljše počutil. Pišem jsamo resnico, ako pravim, da je to zelo dobro; zdravilo za želodčne bolezni in: ga priporočam vsakomur." A-j Slov. Podporne družbe sv. Mohorja, ki tako lepo posluje in napreduje med nami chicaški-mi Slovenci. Znano je, da ta družba je še mlada, komaj nekaj nad tri leta ima, a kljub tej svoji kratki dobi svojega obstoja ima za seboj krasno zgodovino, tako v okvirju dobrodelnega, kakor podpornega vidika. Ta družba plačuje po $7. na teden ali vsak dan $1. bolniške podpore za samo 50c mesečnega ases-menta, kar se radi tega lahko trdi, da je to najcenejše društvo pri asesmentu in v plačevanju bolniške podpore v tem o-ziru najboljše, ker plačuje najvišjo bolniško podporo v primeru z malim asesmentom. Za slučaj smrti pa plača vsak član $1. katero svoto se izplača za potrebne stroške "ali dedičem pokojnega člana te družbe. Ta svota znaša toliko dolarjev, kolikor udov^ šteje ob času smrti družba. V to družbo bi moral spadati vsak chicaški Slovenec in Slovenka, ker to je edino katoliško društvo pri naši fari sv. Štefana, ki je samostojno torej domače društvo. Ne mislim s tem trditi, da naj bi raje pristopali h naši družbi, kakor v druga katoliška društva. Ne. Ampak, vsak član drugih katoliških društvih naj bi bil tudi član naše družbe sv. Mohorja, raje pa, kakor da spada v kAka narodna celo protiverska društva. Zato se je družba sv. Mohorja ustanovila, da da priliko katoliškim rojakom in rojakinjam, doma pri katoličanih dovolj zavarovalninske prilike za bolezen in smrtne slučaje, da jim ne bo treba pripadati h nekatoliškim društvam kjer se navadno iz katoličanov7, včasih javno, a na skrivaj pa vedno norčujejo v svoji neizmerni nestrpnosti do katoličanov. Zato bi bilo želeti, da bi članstvo začelo agitirati bolj za nove člane in članice. Ta družba bi prav lahko štela 500 udov in to tudi lahko dosežemo, če hočemo vsi na delo in agitiramo za nove člane. -Vsak naj nekoliko stori, pa bo skupaj veliko storjenega. Obenem naj pripomnim, da naša društva ~ sv. Mohorja bo imela prihodnjo nedeljo 22« marca skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Štefana. Spoved bo v soboto popoldne in zvečer. V nedeljo skupno sv. obhajilo, katerega bi bilo želeti, da se udeleži vsak član in članica. Ali bi ne bilo lepo, ko bi se vsi člani in članice korporativno udeležili tega obhajila z rega-lijami. Če pomislimo na število članstva, ki šteje okrog 300, kako lepo bi lpilo, ko bi vsi ti prikorakali v cerkev. Kak lep utis bi to naredilo. Zato pa bratje in sestre pridimo vsi v nedeljo pred pol osmo sv. mašo v cerkveno dvorano in udeležimo se skupno sv. obhajila .Tudi to bo lepo vplivalo, da bo marsikateri pristopil pod naSe okrilje. Končujem ta dopis in želim družbi sv. Mohorja, da bi rasti a in pridobivala na članstvu, da bi kmalu štela 500 udov. Pozdrav vsemu članstvu! Član. Z.akoplov se odtrgal od hangarja. \ Washington. — Velik vojni vodilni zrakoplov se je neznano kako odtrgal od hangarja in jo kar na svojo roko mahnil proti severu, ne da bi ga kdo vodil. Prišef je do visočine deset tisoč čevljev in nato izginil. Parnik se je potopil. Nagasaki, Japonsko. — Potopil se je parnik topil se je japonski parnik liro-ajima Maru, pri Čemer je izgubilo okrog sto oseb življenje. 15 potnikov se je rešilo. , --0-; Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik! J. K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, IlL Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ-NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. Spomladanska Razprodaja Katera Vam bo prihranila čas in denar. Mi prodajamo samo najboljše blago, katerega za take cene drugje ne dobite. Naše blago garantiramo. Ako z našim blagom niste zadovoljni Vam povrnemo denar. TUKAJ VAM NAVAJAMO SAMO NEKATERE . STVARI IZ NASE VELIKE ZALOGE: BOY'S SUITS Obleke za fantičke. Iz najboljšega blaga "Worsted Jerseys and Blue Serges." Lepo narejene in okusno trimane s zlatim in belim obrobkom. Za dečke od 3 do 8 let $3.49 I BOY'S TWO PANTS SUITS Obleke za fante z dvema paroma hlač. Vsakovrstne rujave in druge mešane barte kot Fouder Blue vse volnene in delane po najnovejšem stylu. Za fante od 8. do 17. leta. $9.95 MATERE POZOR! Za dekleta imamo letos ene najlepših oblek "GINGHAM CREPE" in "Silk Crepe" najnovejši style, lepo trimane vseh barv, kar jih ima mavrica. Za dekleta od 2. do 14. leta od $1.48 do $4.25 LADIES APRON DRESSES Ženske predpasnike in Apron Dresses Gingham Crepe, Silk Crepe and Pangee vsake vrste barve, lepo trimane. Velikost 36- do 52. Cene so: /' od 79c. do $5.75 FREE BOY'S CAP free with every Suit over $5.00 to m&tch the Suit. ( SCHOOL SATCHEL free with every Dress for Girls. FRANK BANICH NAJVEČJI TSStL.a-M«- 'JLa ■»-.» SLOVENSKI DEPARTMENT STORE V CHICAGO. vašemu interesu je, da zahtevate nase cene. TIRAJO RAZUMNO, ko Trinerjevih zdravil ne mo-j rete dobiti v svoji bližini, piši-: te na Joseph Triner Co., Chicago, 111. 1902-04 West 22nd Street, Chicago, 111. 'AMERIKANSKJ SLOVENEC IN "EDINOST. MT "Zdaj pa le nehaj s temi budalostmi! Tega ne bom po-slušal! Dobro smo ti želeli, nismo te hoteli pustiti na cesti, hoteli smo te obdržati, mislili smo: Pride čas, da se solzim, pride, da se veselim. Se bo že našel kak izhod, smo mislili. Kar prelomiti se ne da. Slavoloka ti nismo mogli takoj postaviti. Morali smo počakati. In slabo ti ni. bilo. Tisti, ki so vedeli, so držali s teboj: Kristina od prvega dne — tudi Hartmann — in končno tudi jaz — doktor ve šele nekaj tednov, drug pa nihče ne ve," Robert stoji popolnoma tiho, glava mu visi na prsih. Nič ne odgovori. "Slišiš, Robert? To moraš priznati, da smo dobro mislili, da nismo mogli najti boljšega sveta — Molči. "Misliti moraš tudi na Hartmannov položaj. Za zdaj ni mogel več storiti." Zdaj dvigne Robert glavo. "Ne! Preveč, žal — preveč je storil. Zdaj se ne morem liad njim maščevati. Nekaj mesecev sem delal pri njem, kupil mi je obleko — nekolikokrat je bil prijazen — s tem je zbrisano vse, vse, kar je bilo prej — materina'smrt in vse." Roke mu vise mrtvo ob telesu. "Robert, več je storil! Vpričo mene ti je zapisal v oporoki pet tisoč tolarjev." Robert se zopet smeji v lahnem začudenju. "Pet tisoč tolarjev! To je mnogo! To je zato, da je mati tako umrla — da sem se jaz tako potikal — in zdaj bom dobil še jetiko. Jetika in pet tisoč tolarjev! S tem nisem zadovoljen !" "Robert, tudi Loro ti je hotel dati." "To — to je res! Nato danes — danes nisem mislil. To je res! To je hotel!" Mi drugi tudi .Popraviti smo hoteli, kar se je še dalo popraviti." Robert ga pogleda. ^ "Potem — potem se samo ne jezi name! Hvala lepa ti!" "Ali si ne bi hotel vsega pametno premisliti, Robert?" "Da, ti! Človek kot jaz, ta nima več pametnega premisleka. Jaz — jaz ne vem prav nič. Ne vem, če ste dobri ljudje ali ničvredneži. Nič ne vem! Gotovo — gotovo sem kriv jaz. Ne razumem: hudoben sem, neumen, jaz storim vse narobe." "Robert, pojdi, pojdi domov! Idi spat! Ko se prespiš, se bomo o vsem pogovorili." Objame mladeniča in ga pelje domov. Skozi stranska vrata ga spusti v hišo. Po poti mu je s solzami v očeh pripovedoval o njegovi materi. * * * Ostro je potrkal nekdo na vrata Robertove sobice. Bilo je zjutraj ob šestih. "Vstanite vendar! Ali se boste kdaj prekljuvali?" Robert, ki je sedel oblečen na robu postelje, odpre vrata. Hartmannova gospa stoji zunaj. "Mislim, da je že čas, da vstanete," pravi Zapovedujoče in ostro. "Vstati mi ni treba. Se nisem šel spat." "No, to je lepo. Pa se naj kdo zanese na služabnike, če se potepajo vso noč!" "Bertold se tudi potepa, večkrat, večkrat kot jaz!" "To Vas nič ne briga! On je sin! Vi Aimate pri tem nič govoriti # ' "Jaz sem tudi sin!" To je rekel s povdarkom. Gospa se umakne od vrat in strmi topo vanj. "Vam — Vam se meša!" "Viljema Hartmanna sin sem in Marte Hellmichove!" pravi počasi, ponosno in izzivajoče. Ona omahne, stopi v sobo in pade na edini stol, ki je bil v majhni sobi. "Kdo Vam je to povedal?" hrope. In zopet izgovori eno besedo, resno in slovesno: "Bog!" Ona s$ je porogljivo nasmehne in poskoči. "Ne, ne, ne! Poznam Vas! Spregledala sem Vas! 2e dolgo Vas poznam! Nisem tako neumna! Spregledala sem Gottliebovo in doktorjevo zvijačo! 2e davno sem vedela. Poznam to krinko! Kdo ve, kje ste to slišali! Potem ste prišli kot potepuh, kot capin —." Dvignil je pesti, pa se še premaga. "Kot postopač! Prikradli ste se' v hišo, namenoma prikradli "Jezik za zobmi! To ni res! To je laž! Nič nisem vedel — nič!" Ostro in porogljivo se mu nasmeje. "Sveto prisegam, jaz ni&em vedel nič, nič nisem vedel!" Ona steče k vratom. Ne upa se več smejati. Samo škriplje. Z zategnjenim obrazom stoji Robert pred njo. "Pojdite!" se zadere. "Povejte mu! Usmrtite ga! Kap ga zadene!" "Ni mu treba povedati. Sarn ve!" "Ve? Kaj, ve? In Vas ima pri sebi? In Vi se mu laskate, prilizujete — zaradi dedščine —." "VJačuga!" "Vlačuga je bila Vaša mati!" . Strašen krik. Zgrabi jo za roke in jih vije, da ji pokajo v sklepih. Zastoka in pade na kolena. "Prekličite! Prekličite!" Ona stoka, se zvija, ječi, hoče klicati na pomoč, a manjka j: sape. Njemu stopi kri v oči. — Lakeport, Cal. — Jesse T. Wright, star 49 let, si je končal življenje s tem, da je pod seboj zažgal dinamitni pa-trono, katere razstrelba, ga je raznesla na drobne kosce. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) it. 1. D. D. D. - Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." — Washington. — William S. Culbertson, kateri je bil skozi osem let colninski komisar, je imenovan za poslanika v Ar« gentinijo, da nadomesti sedanjega poslanika John Ridla, kateri je rezigniral. FARMA NA WILLARD, WIS. NAPRODAJ. obsegajoča 60 akro^.- Oranega je 25 akrov, 16 akrov je gozda, 9stalo je dobro zasejani pašnik. Hiša 24x30 s 5 sobami, svinjak, žitnica in garaža. Hlev je zgorel, zid še stoji in bi se dalo popraviti. Farma je oddaljena od postaje in cerkve dve milji, Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramariefod šole pa pol milje in je v bli Tajnik Paul J. Laurich. , žini državne ceste. Zapisnikar........ Frank Videč; Za nadaljna pojasnila se Blagajnik .............. Jos. Gršič obrnite na Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar% Joseph An-cel, Jakob Strukel. JOS. PEKOL, 938 Adams St., Waukegan, 111. Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c. na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se * je izpla-plačalo , $13,421.00 bolniške pore. Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $1922.41. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, -kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagra-r de za vsal^ga novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej. $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. JOHN OVNIČEK Tailor 1912. W- 22. St. Chicago, 111. SUITS MADE TO ORDER Cleaning, Pressing, Dyeing and Repairing for Ladies & Gent's Se toplo priporočam Slovencem in Hrvatom Postrežba točna in zanesljiva. CLEVELANDČANJE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod G R D I N A IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 aH 4550. PLAYER PIANO Naš Mladinski oddelek vam se more takoj prodati, ker se INFLUENCA preh JUtl luža* / Ne zanemarjajte prehlada. Zanemarjanje vodi do INFLUENCE in PLJUČNICE. Takoj ko se počutite prehlajenega se poslužfte pravega nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. ANCHOR PAIN EXPELLER Off. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN lVpSENE KLOBASE edino Dri domačem mesarju : Math Kremesec ' Varstvena znamka reg. U. S. Pat. drgnjenjem se odpravijo vse bolečine. Kupite takoj eno steklenico v lekarni in imejte jo pri rokah. preselim iz mesta 22 marca. Dobro ohranjeno piano, ki je vredna $800, prodam za $110 s 96 rolami. To je 88 notna piana. Oddam jo tudi na obro-Za vsa nadaljna pojasnila ke, po $10.00 na mesec zane-obrnite se na odbor: jsljivi stranki. Predsednik: Geo. Stonich, Mr. KILP'S PIANO. 815 N. Chicago St.; tajnik 3323 Lincoln ave. 1. nadstropje. Paul J. Laurich, 512 N. Broad- Chicago, III. way; blagajnik: Joseph Oer- — sic-h. 101 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111. LOUIS STRITAR ■ SLOVENSKI MESAR 1912 W. 22nd STR., CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. \ I J Vili Established 1857 Pošiljate |Vi Denar v Evropo Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu. m? x - - se priporoča rojakom za naro- KRITJE STREHE. Č?la PremoSa» katerega pripe- 3 — popravila na strehi earantiranr ! 'jaJn na dom. Prevažam pohi~ delo za $4.00. Prevzamemo delo na štvfc ob času selitev in vse kar vsakem delu mesta^Obstoiimo že .V j spada v to stroko. j Pokličite me po telefonu ! 2018 W. 21 st Place CHICAGO. ILL. j Phone: Rosevelt 8221. tet: kot največje to zadevno podietir v Chicaci. Unij ski delavci- J. J. DUNNE ROOFING CO 3411 Ogden Ave. Phone Lawn dale 0114. MILWAUKEE POZOR! Dramatična sezona iV- 1924 — 1925. Dramatični odsek društva "Lilija". MATS" MI SMO PRIPRAVLJENI z največjo in najboljšo izbero Nobby površnikov in moških kakor tudi deških OBLEK Z DVOJNIMI HLAČAMI nove svetle spomladanske barve Priporočamo se Vam za obisk, da si ogledate to veliko ponpdbo po $30.00; $35.00; $40.00: $45.00; 50.00 ZA DEČKE OBLEKE S KRATKIMI HLAČAMI OD $6.00 NAPREJ. Premoženje te banke znaša $13,000,000.00 mM ' Vogal Blue Island ave. in 18. ulica. Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. Meškova drama v 3 dejanjih. V nedeljo, 22. marca 1925 V South Side Turn dvorani. Zagrinjalo se dvigne točno ob 7:30 zvečer. • ' is OSEBE: Gospa Strelčeva, vdova po inženirju............Kati Muškatevc Milan, njen sin ......................................................jos. Matoh Ivan, njen sin .........................................Tony Kamnikar ml. Tinka, njena hčer ........................................Alojzija Stariha Silva, najdenka, rejenka......................................Ana Švigelj Župnik .........:........................................................Frank Božič Križnik, grofov logar ............r..............1.............Frank Selan Tržanka ..............................................................Ana Potočar Cigan Šandor ......................................................Tony Groser Vrši se v Stfelčevi vili ob večjem trgu na Slovenskem. Režiser ....................................................................joe Matoh . Cenjene posetnike te igre opozarjamo, da obrnejo skrajno pozornost igri, kajti vsaki najmanjši prizor v njej je velike vrednosti za nas Slovence. Poleg tega poudarjamo, da je to drama ,katera se zamore pravilno izigrati le, ako v^ada v dvorani popolni mir. Prosimo tudi vse navzoče, da se ob žalostnih prizorih zdrže smeha, ki nikakor ni na mestu. Dostikrat se prigodi, da se igralec ali igralka tako poglobi v tisti karakter, katerega- ima posnemati, da čuti popolnoma z njim, pa naj si bo žalost ali veselje. Kako bi se Vi počutili kadar bi z solzami v očeh pripovedovali kakšno svojo nesrečo ali bol, znancu ali prijatelju, in on bi se vam v obraz zasmejal? Pomislite! Skušajte biti tako pozorni in mirni, da boste slišali tudi dih igralcev. Po igri razna zabava in okrepčila za telo. * Dram. odsek "LILIJA".