LOV-MORIJA ALI POMOČ NARAVI Stran 5 TRAGIČEN KONEC IZLETA NA BOČ Stran 25 GRADISOVA VROČA SKUPŠČINA Stran 6 ŠT. 41 - LETO 58 - CELJE, 9.10.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn BLAZEN MED (BLAŽENIMI) ŽENAMI Strani 20-21 »DELAM TO, KAR SEM SI VEDNO ŽELELAievilu glasov pri Janku Strašku z Dobrne, za kar se opra- 'ičujeino. Napako smo sedaj odpravili, kar pa 12. teden ^še akcije ni bistveno spremenilo vrstnega reda med de- ^terico. 1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (616) 2. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (403) 3. Milan Strmšek, Dramlje (366) 4. Janko Strašek, Dobrna (365) 5. Rok Metličar, Sladka Gora (307) 6. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (304) I Jože Horvat, Laško (203) 8. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (168) 9. Jože Kovačec, Polzela (111) Jo. Vinko Čonč, sv. Duh Celje (98) Nagrajeni bralci: Monika Kline, Platinovec 21, Grobel- ?o; Stanko Skaza, Dol pod Gojko 13, Frankolovo; Mar- j^^a Orlčnik, Nova Cerkev 113. Prejeli bodo hišna darila '^T^&RC. ki jih dobijo na oglasnem oddelku. i POZOR, HUD PES Tahenirati Nekoč je veliki izumitelj Edison dejal, da je uspeh v življenju 1 odstotek talenta in 99 odstotkov dela. Na tak- šen način smo dobili žarni- co, ki v strip kulturi simbo- lizira ravno nasprotno, kot je trdil Edison; idejo, hipno razsvetljenje... Ironično, mar ne? Kar nekaj tipsonov in tipk, ki so »v življenju ne- kaj naredili«, kot se ljudje radi izrazijo, se namreč za- klinja, da je talent 99 odstot- kov in delo 1 odstotek. In kot pri vseh stvareh, so tudi tukaj tiste vmesne ovce, ki meketajoče prisegajo na kompromis, pol - pol. Slovenska družba velja za družbo, kjer naj bi posamez- niku delo pomenilo precej. Nekateri celo prisegajo, da smo deloholiki. Slovenci imamo radi, da se po kon- čanem dnevu nekaj za na- mi pozna, da se zbetonira kakšna plata, seštiha vrt, po- sadijo rože... Običajno tu- di zelo radi pojamramo, ka- ko zelo delamo. Življenje radi delimo na delo in pro- sti čas in pošteno prezira- mo brezdelneže. Dozdeva se, da je delo nekaj vidne- ga, nekaj oprijemljivega, ne- kaj, za kar se je potrebno poznojiti, kakor pravi že do- bro staro Sveto pismo. Bog ne daj, da bi kdo kaj dobil podarjenega, kot na primer ptiči, ki nam brezplačno žro pridelke. Škodljivci, bomo že iznašli nekaj, da ta svo- jat pocrka! Večji hudič kot z zoo-ško- dljivci je z ljudmi, ker se je pač od nekod vzel ta prekleti humanizem, ki ne dovoli, da bi vso škodljivo svojat zno- traj vrste homo-sapiens po- tolkli, uničili npr. s škropi- vi. V cjelščini se reče tem, ki ne počno nič koristnega, ki ne delajo, da tahenirajo. Pošten delovni človek bi za taheniranje podal naslednjo definicijo: »Taheniranje je stanje brezdelnosti, nekorist- nega postopanja po ulicah, ali zgolj nesmiselno čeme- nje na ezl eku. Taheniranci so ljudje, ki imajo po fre- nološki teoriji nizko čelo. MOHOR HUDEJ še nižji inteligenčni kvo- cient, bule pod pazduho in sposobnost govora raztrga- nega dohtarja. Tahenirance prepoznaš po športni kon- fekciji, običajno nosijo pos- valjkano trenirko, običajno zgornji in spodnji del, pri čemer ima zgornji še poten- cialno kapuco, saj se tahe- nirancu ne ljubi s seboj no- siti niti kape. Njihove teme pogovora se običajno vrtijo o politiki, športu, cenah av- tomobilov zgornjega razre- da, cenah najnovejših mo- bilnih ponudnikov in o ne- smiselnosti dela. Njihova fantazija je sanjavega tipa; dostikrat preživijo življenje somnambulno (mesečno), v sanjah pa običajno nastopajo kot glavni akterji, ki se obi- čajno zapletajo v neskonč- na ljubezenska razmerja, bodisi z medijskimi zvezda- mi tipa Madonna ali pa s či- sto navadnimi kelnercami, ki strežejo na prvem gostil- niškem vrtu. Psihosomatsko so občutljivi, predvsem v pri- merih, če jim kdo omeni za- poslitev, lahko doživijo hud stres, ki se lahko konča tudi s samomorom. Nemalokrat je za taheniransko obolelost iskati vzroke v ojdipovški od- visnosti posameznega tahe- niranca. Običajno je v nji- hovem domačem okolju zaz- nati osrednjo vlogo sebičnih mater, ki skušajo s svojo de- lovno vnemo in materialno odvisnostjo svojih taheni- rancev živeti s svojimi otro- ki večno. Taheniranje se oz- dravi le z zaposlitvijo v enem izmed naših kapitalističnih podjetij, kjer imajo še ved- no socialistične nočne var- nostnike, ki lahko med služ- bo tudi spijo.« Št. 41 - 9. oktober 2003 10 INFORMACIJE Prvi siovensici traictor TV Darin - izdelek slovenske pameti - Še ena novost ob številnih inovacijah Mirana Farčnika z Vranskega Miran Farčnik, izumitelj iz Stopč pri Vranskem, je pred dnevi končal projekt, ki ga je napovedal že pred meseci; traktor znamke To- mo Vinkovič je predelal v gorski traktor, ki je za raz- liko od ostalih traktorjev nepregiben in s tem tudi varnejši za delo na bolj zahtevnih območjih. Traktor ima petintrideset konjskih moči, hidrostatič- ni volan, kvalitetne hidra- vlične zavore na vsa štiri ko- lesa in široke pnevmatike. Posebnost prenovljenega modela je tudi ta, da se lah- ko sedež in volan zamenja- ta, traktor pa lahko vozimo vzvratno tako kot naprej. »Slednje je še posebej po- membno za košnjo na bolj strmih pobočjih, čemur je traktor tudi namenjen,« pravi Farčnik. Traktor je predelan do te mere, da pravzaprav ne mo- remo več govoriti o inova- ciji, ampak je to povsem no- vo vozilo oziroma delovni stroj. TV Darin 35, tako ga je poimenoval njegov izu- mitelj, Je požel veliko za- nimanja že med predelavo. Farčnik se zato že priprav- lja na izdelavo desetih tak- šnih modelov, ki bodo na- prodaj februarja prihodnje leto. »Pričakujemo velik od- ziv, saj je Darin izjemno va- ren in cenovno precej ugo- den. Ima toliko prednosti, da se vseh verjetno še ne za- vedamo,« je ponosen Farč- nik. Sicer pa novi traktor ni edina Farčnikova inovacija. Letos je za svoje delo že do- bil bronasto priznanje Ob- močne gospodarske zborni- ce Celje, prislužil pa si ga je z izdelavo sprednjega po- gona na traktorjih znamke IMT. Miran Farčnik pravi, da ima za sabo tudi veliko ino- vacij, ki jih ni prijavil. V bližnji prihodnosti namera- va narediti gorski traktor, ki se bo upravljal izključ- no s hidravliko. Trenutno pa je njegova največja skrb, kje bo dobil in zaposlil dva ali tri pridne in ustrezno uspo- sobljene delavce. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Miran Farčnik na svojem izdelku, ki je posebej primeren za košnjo na strmih predelih. Vzajemna v novih prostorih Celjska poslovna enota zdravstve- ne zavarovalnice Vzajemna, ki se po številu sklenjenih zavarovanj med de- setimi enotami v Sloveniji uvršča na tretje mesto, se je 22. septembra pre- selila na Ljubljansko cesto. Novi pro- stori, ki so kar nekajkrat večji od do- sedanjih, omogočajo bolj sodoben in s tem še bolj kakovosten servis za zavarovance. Poleg tega je ob objek- tu, ki je v neposredni bližini križišča s Čopovo ulico, zadosti parkirnih mest, urejen pa je tudi dostop za invalide. Na stari lokaciji na Gregorčičevi ulici 80 obdržali še eno pisarno, ki je vsak delavnik od 8. do 12. ure na voljo vsem tistim, ki želijo skleniti zavarovanje do- plačil za mlade ali pa zavarovanja z me- dicinsko asistenco za tujino. Za vse os- tale storitve pa je po novem treba iti na Ljubljansko cesto 18d. Poleg vedno aktualnega zdravstvene- ga zavarovanja s medicinsko asistenco za tujino, trenutno v Vzajemni opozarja- jo tudi na možnost doplačila za zavaro- vanje do polne vrednosti zdravstvenih storitev za mlade, ki so končali šolanje in torej nimajo več statusa dijaka ali štu- denta. Zanje so pripravili tudi posebno akcijo z nagradno igro, ki bo trajala do 31. decembra. Poleg teh in še vrste dru- gih storitev Vzajemna omogoča tudi skle- nitev nadstandardnega zavarovanja za boljšo namestitev v bolnišnici ali zdravi- lišču, kot edina zdravstvena zavarovalni- ca pri nas pa omogoča vključevanje v zdravstveno zavarovanje vsem tujcem ki po zakonu nimajo lastnosti zavarova- ne osebe v Republiki Sloveniji. Novi poslovni prostori celjske poslovne enote Vzajemne omogočajo bolj sodobne in še bolj kakovostne storitve za zavarovance. Poslovna enota Vzajemne v Celju kljub selitvi ni spremenila telefonske šte- vilke. Za vsa vprašanja lahko še naprej kličete 03 425 0150. Nespremenjene so tudi.uradne ure, ki so ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8.00 do 15.30 ob sredah od 8.00 do 17.00, ob petkih pa od 8.00 do 14.00. Št. 41 - 9. oktober 2003 VI TEDNIK INFORMACIJE 11 Mariborsko podjetje Projekt MR inženiring se uvršča med vodilne projektantske organizacije - Po vsej Sloveniji po- sejani objekti Celeiapark tedni..... .takšen pa bo prihodnji mesec. Prihodnji mesec si bo maribor- sko podjetje Projekt MR inženiring na svojo dolgo referenčno listo ob- jektov, pri katerih je imelo v rokah projektiranje, svetovalni inženiring in strokovni nadzor, pripisal še eno ime. Poslovno-trgovski in garažni objekt Celeiapark ob Aškerčevi uli- ci v Celju, ki bo z zunanjostjo in tudi vsebino krepko spremenil po- dobo tega dela starega mestne- ga jedra. Podjetje MR Inženiring, ki med svo- je dejavnosti prišteva Izdelavo idej- nih projektov In celotne projektne do- kumentacije, svetovalni Inženiring, strokovni nadzor, Izdelavo raziskoval- nih In razvojnih študij, Izvedbeni In- ženiring ter izdelavo celovitih projekt- nih rešitev, sodi med vodilna in naj- bolj ugledna podjetja te vrste v Slo- veniji. Za sabo Ima več kot pol stolet- ja dolgo tradicijo, saj se šteje za prav- nega naslednika podjetja, ki je za- čelo s poslovanjem že leta 1945. Do danes je doživelo burne spre- membe ter številne vzpone in pad- ce. Sprva se je ukvarjalo le s projek- tiranjem gradbenih objektov, vendar je kmalu dejavnost razširilo na celo- vit sklop projektov, zlasti v Industriji in izgradnji javnih objektov. Do za- četka osemdesetih let je zraslo v vo- dilno projektantsko organizacijo v Ma- riboru In Sloveniji, veliko pa je po- menilo tudi v nekdanji Jugoslaviji. V letih 1985 In 1986 pa se je zaradi gospodarske krize in nekaterih na- pačnih poslovnih odločitev začela str- ma pot navzdol - prišla je prisilna po- ravnava, število zaposlenih se je s prejšnjih 130 več kot prepolovilo, ukiniti je bilo treba nekatere oddel- ke. Iz krize jih je rešilo zaupanje ne- katerih lokalnih naročnikov, ki so ver- jeli, da je podjetje kljub hudim ča- som sposobno dobro opraviti svoj po- sel. Po krizi se je Projekt MR inženi- ring s pretežno Industrijskih naložb preusmeril na druge programe, od turizma do ekologije. Pomembna mejnika sta bila tudi privatizacija leta 1995 in tri leta kasneje še koncen- tracija lastništva. Spremembe so se zgodile tudi v vodstvu, saj so vode- nje podjetja prevzeli strokovnjaki nove dobe, ki so uspehe družbe nadgra- dili In ji povrnili nekdanji sijaj. Z do- brim delom se zato danes Projekt MR Inženiring predstavlja v novi luči in z vsemi značilnostmi evropsko narav- nane projektne organizacije. Postati vzor e-gradbišča v Projektu MR Inženiring je trenut- no zaposlenih le trinajst ljudi, ki pa so zaradi izkušenj in znanja sposob- ni speljati še tako zahtevne projekte in pri tem storitve opraviti na najvišji kakovostni ravni. Darja Erhatič, ki je vodenje podjetja prevzela lani, pou- darja, da so njihovi cilji postavljeni visoko. Zato namenjajo znatna sredstva za posodobitev poslovanja. »Pri nas se snujejo In uresničujejo zahteve najmočnejših in tudi najbolj zahtev- nih Investitorjev, ob katerih naš stro- kovni team kali svoje znanje, sposob- nost in prodornost. Prisluhniti zna- mo vsem zapletenim problemom ter izdelati najbolj ugodno pot do ure- sničitve projekta. Zaupanje v našo dmžbo narašča, saj dosledno upo- števamo dogovorjene roke in kako- vost,« pravi Darja Erhatič. Objekti, ki so jih zgradili v celoti ali pa sodeloval pri njihovi uresni- čitvi, so posejani po vsej Sloveniji. To so šole, športni objekti, proi- zvodni obrati, trgovski centri (še zlasti so ponosni na Europark v Ma- riboru in Citypark v Ljubljani), ob- jekti kulturnega pomena, stano- vanjske zgradbe, telekomunikacij- ski centri, skladišča ter mnogi po- slovni in upravni objekti. V prihodnje bodo še bolj Izkoristiti konkurenčnost podjetja, ki je posle- dica prožnosti In inovativnosti ter zla- sti hitrega prilagajanja vsem spre- membam. Za prevzemanje velikih po- slov so že usposobljeni, z nadaljnjim prilagajanjem spremembam pa se bodo lahko upirali močnim konku- rentom in postali celo boljši od njih. »Spremembe na področju Inženiringa v gradbeništvu so zelo velike in če jih bomo želeli obvladati, bomo mo- rali obvladati predvsem gradbeno in- formatiko. Zaradi terenskega dela je zelo pomembno, da se informacije prenašajo v jasni obliki, natančno, hitro In na vsa želena mesta hkrati, to pa omogoča le vzpostavitev mobil- nega računalništva,« pojasnjuje Darja Erhatič In poudarja, da želi Projekt MR Inženiring postati vzor e-gradbišča na slovenskem trgu. 12 Pohvale za Baško Svetniki zadovoljni s poslovanjem - Sklep: podaljšati sezono Celjski dom v Baski je iz- jemno letovišče za mlade, zato je treba storiti vse, da ga Celje obdrži, prenovi ali na novo zgradi skladno z zahtevami mestnih oblasti v Baski. Pri tem pa je treba skrbno negovati tradicijo, da je dom namenjen pred- vsem letovanju mladih in znotraj te starostne skupi- ne tudi otrokom iz social- no in zdravstveno ogrože- nih družin. Tako so, povzeto, menili celjski mestni svetniki, ki so si konec tedna ogledali Celj- ski dom v Baski, razmere v njem in spoznavali možno- sti za nadaljnji obstoj in raz- voj tega priljubljenega leto- višča. Kot je znano, bi celj- ska občina rada v Baski zgra- dila mladinski hotel višje ka- tegorije z bazenom, kar je tu- di osnovni pogoj občine Bas- ka, dalahko obdrži počitniški dom. Šlo je v bistvu za nenavad- no nadaljevanje zadnje seje mestnega sveta, ko se je 18 svetnikov odzvalo županove- mu vabilu, da stanje v domu preverijo na licu mesta, saj bo tako lahko razprava o njem in odločanje o naslednjih ko- rakih občine bolj utemelje- no. Novi direktor družbe Ce- leia, ki v imenu občine upravlja z domom, Bojan Sedlar, je za sejo pripravil temeljito in pregledno gra- divo o letošnji sezoni v Bas- ki, ki je bila zelo uspešna. V predsezoni so gostili člane društva dializnih bolnikov iz Zreč ter otroke z Dobrne. Ju- nija se je tam 126 otrok ude- ležilo šole v naravi, sledila je sezona, med katero je le- tos v Baski letovalo šest sku- pin otrok. Skupaj je v Baski letovalo 840 gostov, ki so us- tvarili 7.200 nočitev. Med go- sti je bilo kar 170 zdravstve- no ogroženih otrok, Mestna občina Celje pa je sofinan- cirala letovanje 108 otrokom iz socialno šibkejših družin. Dom v Baski, ki ima 126 le- žišč je v sezoni ustvaril sko- raj 40 milijonov tolarjev pri- hodkov ali domala dvakrat več kot leto poprej. Ekonom- ska cena letovanja je bila 6.125 tolarjev na dan. Svetniki so bili s stanjem v domu zadovoljni, pohvali- li pa so tudi delo Bojana Sed- larja. Predlagali so še, da bi veljalo sezono v Baski podalj- šati, tako da bi trajala vsaj od maja do oktobra, strinja- li pa so se tudi, da se nada- ljujejo vse aktivnosti v zvezi z razvojem počitniškega do- ma v Baski. Župana Bojana Šrota so pooblastili, da po- vabi župana občine Baska k skupni izvedbi zimskega po- čitnikovanja baščanskih otrok v Celju. BRST Svetniki so za dobro delo v tej sezoni pohvalili direktorja družbe Celeia, Bojana Sedlarja. Na drsanje Jutri, v petek, odpira! celjski ZPO mestno drsa- lišče tudi za rekreativno drsanje. Za otvoritveni večer so se odrekli vstopnini in ob- ljubljajo dobro zabavo ob drsanju in glasbi didžeja, ki zna prisluhniti tudi glasbenim željam drsal- cev. Sicer pa bo za rekrea- cijo drsališče odprto ta- ko kot lani - ob sredah (20.00-21.30 - 450 sit), petkih (20.00-22.00-zdi- džejem, 550 sit) ter so- botah in nedeljah (10.00- 11.30 in 15.00-16.30-450 sit) Za predšolske otroke bo vstopnina enotna - 300 sit. Sicer pa te dni na drsa- lišču v organizaciji šport- ne zveze že^izvajajo teča- je drsanja za otroke iz pr- vih in tretjih razredov de- vetletke. BS Lažje z državo Celjska občina je že čla- nica Skupnosti občin Slo- venije, z nedavnim sklepom mestnega sveta pa se je včla- nila še v drugo združenje - Zvezo slovenskih občin. Zvezo je pred petimi leti ustanovilo deset manjših ob- čin kot organ, ki naj bi pris- peval h koordinaciji dela med lokalno samoupravo in državo. V Združenje občin Slovenije s sedežem v Ljub- ljani, ki ima status reprezen- tativnega zastopnika lokal- nih interesov, je vključenih že 49 občin. Združenje de- luje tudi kot informativno središče, občinam svetuje pri pravnih, davčnih in gospo- darskih vprašanjih in jim tu- di strokovno pomaga v pro- cesu prilagajanja pravnemu redu Evropske unije. Članstvo v obeh zvezah za Celje pomeni, da vzpostav- lja sodelovanje s prav vsemi slovenskimi občinami. To bo občinski proračun prihod- nje leto, glede na število pre- bivalcev, stalo nekaj manj kot 447 tisoč tolarjev. BS. Almini dnevi s svetovnimi popotniici v okviru letošnjih Almi- nih dnevov, 10. in 11. okto- bra, se bodo srečali mnogi popotniki, ki jih je na Sve- tino povabil glavni organi- zator prireditve, Turistično društvo Štore. Sicer pa bo vso dvodnevno dogajanje v znamenju izjemne ženske in svetovne popotnice Alme Maksimilijane Karlin ter popotništva. Svetina nad Štorami je na prireditev, ki bo letos drugič zapored in ki bo očitno po- stala tradicionalna, dobro pri- pravljena. V dveh dneh bo sprejela množico šolarjev, ki bodo ustvarjali na temo o po- potnici Almi Kadin, pa šte- vilne turistične delavce in os- tale obiskovalce, predvsem pa prekaljene popotnike, ki jih je za sodelovanje na okro- gli mizi povabil organizator. V petek, ko bo kulturni dan osnovnih šol, bo v okviru li- kovne kolonije v naravi ves dan potekala slikarsko-kipar- ska in raziskovalna delavni- ca z ogledi Almine sobe v Al- minem domu, bližnjih turi- stičnih znamenitosti, kot so cerkev Marije Snežne, Almin grob, kmetija odprtih vrat ipd. Tega dne bodo odprii tudi raz- stavo otroških del o Almi Kar- lin, ob IZ uri pa se bo začela okrogla miza, ki bo v zname- nju svetovne popotnice Alme Kariin, zanimive ženske, ki je v svojem času zaradi (za žensko) nenavadnega načina življenja veljala za precej kon- troverzno osebnost. Potem ko je Alma Karlin, ki je bila ro- jena v Celju, prepotovala do- mala ves svet in s teh poto- vanj objavila številne časopi- sne reportaže, potopise in podlistke ter romane, novele in dela z etnološko vsebino, se je po drugi svetovni vojni umaknila v samoto in v hišici v Pečovniku januarja leta 1950 umria. Pokopana je na poko- pališču na Svetini. Potopisna predavanja o deželah, kot so Afrika, In- dija, Južna Amerika, Kuba, Peru, Kambodža in druge, ki jih je obiskala, bodo 11. oktobra vodili številni po- potniki, med povabljenci pa so tudi najbolj znana slo- venska popotniška imena: Janin, Tomo Križnar, Ben- ka Pulko, Zvone Šeruga in še kdo. Med zanimivostmi sobotnega dogajanja bo tu- di predavanje o zdravstve- ni problematiki na potova- njih, ki ga bo vodil Milan Rajtmajer^ dr. med. Zanimiva popestritev Al- minih dnevov bo tudi sobot- ni popotniški bolšji sejem s staro popotniško literaturo in značilnimi predmeti s poto- vanj, na stojnicah pa bodo go- stovale tudi turistične agen- cije in založbe potopisne li- terature. Prireditev na Sveti- ni se bo zaključila s pozdrav- nim govorom predstavnika Občine Štore, s podelitvijo nagrad za udeležbo na likov- nih delavnicah in tabornim ognjem. MARJELA AGREŽ Konec težav za bolnišnični vrtec Financiranje vrtca v celjski bolnišnici se bo končno uredilo. Pred časom so še zadnje občine, ki segajo v ob- močje celjske splošne bolnišnice, z izjemo Nazarij, pri- stopile k sofinanciranju tega programa. Doslej so bolnišnični vrtec pretežno, v kar 66 odstotkih, financirali Celjani. S spremembami in dopolnitvami zako- na o vrtcih pa bo država ob občinah zagotovila polovico sredstev za plače in prejemke ter davke in prispevke za vzgo- jitelje v teh oddelkih, če bodo za delo dobili soglasje mini- strstva. Celjski mestni svetniki so na zadnji seji podpdi tak način financiranja bolnišničnega vrtca, v katerem oskrbni dan stane 1362 tolarjev in je daleč najcenejši v Sloveniji. In sicer tudi zato, ker stroške delno pokrivata tudi bolnišnica in vrtec sam iz lastnih sredstev oziroma sponzorstva. BS NA KRATKO Japonoiogija CEUE - V okviru osmega Tedna vseživljenjskega učenja, i bo od 13. do 19. oktobra in ki želi predvsem opozarjati sh vensko javnost na vseprisotnost pa tudi pomembnost učen v vseh življenjskih obdobjih, na Ljudski univerzi Celje pr pravljajo predstavitve novosti v njihovem izobraževanju odrasli! in mladine. V torek, 14. in četrtek, 16. oktobra ob 17. uri, bodo predstavili japonologijo. Pripravili so namreč začetm in nadaljevalni tečaj japonskega jezika za otroke, kjer bode spoznavali japonski jezik, pisavo, nekatere značilnosti in za nimivosti. Istočasno bodo predstavili tudi program Dobei dan, matematika. V sredo, 15. oktobra, ob 17. uri bodo pred stavili t. i. učenje za sobivanje in učne krožke. SE Deset let Abiture CEUE - Znanje je ključnega pomena za uspešno sodelov nje z evropskimi narodi in za sooblikovanje Evrope, je n četrtkovi slovesnosti ob desetletnici delovanja Abiture, pod jetja za izobraževanje, dejal celjski župan Bojan Šrot. Ob te priložnosti so uradno odprii novo predavalnico in računal niško učilnico s šestnajstimi računalniki. V Abituri trenutni poteka srednješolsko in višješolsko izobraževanje za poklici prodajalec, ekonomski tehnik, računalniški tehnik, koma cialist in poslovni sekretar, prizadevajo pa si tudi, da bi pri dobili in izvajali program Visoke komercialne šole. Ta pred log je podprla tudi Mestna občina Celje. Prireditev je potekJ la tudi v znamenju podeljevanja priznanj profesorjem za nf hovo kvalitetno delo v izobraževanju, kulturni prispevek t slovesnosti pa je dodala šansonjerka Jana Kvas. Teden drugačne šole CEUE - Na Gimnaziji Celje-Center so pretekli teden tekale izbirne vsebine, ki so obvezni del gimnazijskega pred metnika. Vsak dijak se je moral vključiti v vsaj en ponujen program, izbirali pa so lahko med tridesetimi dejavnosti s področja kulture, jezikov, psihologije, naravoslovja, šport in ekskurzije. Dijaki so lahko oblikovali iz gline, slikali - akrilnimi barvami na svilo in steklo, se učili hnskega if švedskega jezika, izboljšali svojo samopodobo ali pa se preiz kusili v jadralnem padalstvu, jahanju, srednjeveških plf sih... Osrednji namen tovrstnega organiziranja izbirnih vse bin je omogočiti dijakom, da razvijajo svoje talente in sp^ sobnosti. Na gimnaziji potekajo številne interesne dejavnt^ sti celo šolsko leto; z obiskovanjem le-teh lahko dijaki re^ lizirajo vseh šestindevetdeset ur obveznih izbirnih vsebin Kvasova direictorica CEUE - Po sklepu celjskih mestnih svetnikov je Suzaii'' Kvas postala direktorica novega celjskega Javnega zavoda S^^ cio. Kvasova je bila že doslej vršilka dolžnosti direktor!'^' zavoda, ki združuje regionalno varno hišo, materinski dofii zavetišče za brezdomce in pisarno Celje zdravo mesto. B- Št. 41 - 9. oktober 2003 13 Začetki turističnega burna? Zaživela družba Golte - Delček Mozirskega gaja v najvišjem alpskem vrtu Minuli teden je v Premo- govniku Velenje 22 druž- Ijenikov, ki so z ustano- vitvenim vložkom pristo- pili k ustanavljanju druž- t)e Golte, podpisalo druž- beno pogodbo, v projekt Golte pa so se po svoje fldjučili tudi v Mozirskem jaju. Ustanovitveni kapital družbe Golte znaša 1,7 mi- lijona evrov, na mesto di- rektorja pa so za dobo ene- ga leta imenovali Ernesta Kovača. Največji poslovni delež z osnovnim vložkom 1,6 milijona evrov ima Golte Holding, družbo pa poleg Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki, Luče, Sol- čava, Gornji Grad, Ljubno in Nazarje sestavljajo še pod- jetja HTZ, Toming-consul- [jng svetovanje, Mins Nol, Andreje, Kovinarstvo Sovič, Trendnet, Cigrad, Krevzel instalacije, Elektro Jezer- nik, FlRŠT - Rototehnika, Naš Čas in družba BTC. Družbeniki so se s pogod- ilo dogovorili, da bodo v ro- ku enega leta osnovni kapi- tal povečali na 4,2 milijo- na evrov. Družba Golte bo opravljala vrsto dejavnosti s področja ponujanja name- stitvenih, gostinskih in tr- govinskih storitev, storitev smučarskih centrov, izposo- je športne opreme in prire- janja različnih prireditev. Ker deluje v krajinskem par- ku, bo skrbela tudi za oko- Ijevarstvene dejavnosti. Pro- jekt Golte bodo širši javno- sti predstavili na novinarski konferenci, ki bo predvido- ma 25. oktobra. Drugačen pogled na gaj v nedeljo so v Mozirskem gaju zaključili sklop prire- ditev ob praznovanju 25-let- nice obstoja. Z obiskom so v parku zadovoljni, še bolj pa so zadovoljni zaradi do- brega odziva. Tako bodo v sklop stalnih razstav prene- sli letošnje Kresne noči ter Buče in jesensko cvetje. Upravljalci gaja. Ekološko hortikulturno društvo, so ve- liko aktivnosti namenili ureditvi Alpskega vrta na Golteh, pri čemer za uredi- tev in zaščito poti računajo na Premogovnik Velenje. »Hrib na poti proti Mozir- ski koči bomo uredili kot najvišje ležeči Alpski vrt v Evropi. Na območju vrta bomo evidentirali tisoč 500 rastlin, ki rastejo v Kamniš- ko-Savinjskih Alpah. Naše ambicije so seveda poveza- ne z ambicijami centra Golte za oživitev poletne sezone,« v imenu EHD načrtuje Bo- žo Plesec. Poleg Alpskega vrta bo- do v osrednjem delu Mozir- skega gaja prihodnje leto po- stavili še 17 metrov visoko razgledno ploščad. Park na- meravajo zasaditi tako, da se bo z ploščadi nudil zani- miv pogled na vse gredice ter seveda na bližje okoliš- ko hribovje. US Mozirski gaj si je letos ogledalo več kot 70 tisoč obiskovalcev. Toni Alatič na prvem solističnem koncertu Alatičev prvenec V organizaciji žalske Glasbene šole Risto Savin se je v "Ivorani Doma II. slovenskega tabora na prvem solistič- nem koncertu predstavil tolkalist Toni Alatič, študent, ^ je glasbeno pot začel v tej šoli. Alatič, ki je na koncertu izvajal glasbo sodobnih avtorjev, zaigral s sestro Sonjo in mamo Marijo, obe pa sta profe- sorici v žalski glasbeni šoli. Nastopil je tudi s skupino Gut- '^rissimo, v kateri so bivše in sedanje učenke šole Manca ''ečnik, Vesna Pobežin, Jasna Korent, Tjaša Filipčič in Katja ''•orjančič. Na koncu je zaigral koncert za vibrafon in orke- prirejen za klavir, na katerem ga je spremljala bivša Profesorica Irena Kralj. TT Partizanska Čreta še živi Neprijazno vreme v sobo- to ni odvrnilo številnih, ki so na Čreti na Dobrovljah obujali spomin na prvo frontalno bitko in tudi zma- go slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko leta 1941. Tradicionalno proslavo in srečanje so pripravili Ob- močna odbora združenja bor- cev in udeležencev NOB Spodnje in Zgornje Savinj- ske doline. Društvo izgnan- cev - območni odbor Žalec, žalski odbor Veteranskega društva Sever ter spodnjesa- vinjsko območno združenje Veteranov vojne za Sloveni- jo. V nagovoru je poslanec in vranski župan Franc Su- šnik prvič izpostavil trplje- nje Čretljanov, ki se jim je zaradi pomoči partizanom okupator krvavo maščeval. Posebno visok davek so pla- čale tri družine, in sicer Za- krajškovi, Španovi in Zahoj- nikovi. Okupatorje je gospo- darje vseh treh domačij us- trelil v Mariboru, domačije pa do tal požgal. Španova in Zakrajškova gospodinja sta se z otroki celo vojno skri- vali. Zabojnikova mati pa je v izgnanstvu umrla, njenih šest otrok pa so preselili v zbirne centre ukradenih otrok. Slavnostni govornik, žal- ski podžupan Janko Kos, je poudaril pomen te bitke in nadaljnjih dogodkov, ki so terjali tisoče žrtev in postali najpomembnejši del zgodo- vine slovenskega naroda. V kulturnem programu so na- stopili pevci iz Tabora, god- beniki iz Prebolda, harmo- nikarji iz Vrbja in modera- torka Jožica Ocvirk. Na sre- čanju so soglasno obsodili sklep hrvaškega sabora gle- de zaščitenega ekološkega in ribolovnega območja na Ja- dranu. TONE TAVČAR Ela UIrih Atena je v imenu slovenske borčevske zveze s srebrno plaketo nagradila Jožeta Pozniča, Viljema Petka in Vinka Debelaka za zvestobo pri ohranjanju tradicij NOB. NAliRlTIIII Ceste za iconec MOZIRJE - V mozirski občini so sklop prireditev ob ob- činskem prazniku zaključili z odpiranjem krajših prenov- ljenih cestnih odsekov, ki pa so izjemnega pomena za kraja- ne. Tako so odprli prenovljen in asfaltiran cestni odsek v Spodnji Rečici, skoraj kilometer ceste na Lepi Njivi ter dva krajša cestna odseka v Trnavčah. Skupno je mozirska obči- na za obnovo teh cest namenila več kot 18 milijonov tolar- jev, skoraj 5 milijonov so dodali krajani, ki so poleg tega opravili veliko pripravljalnih del. Tudi to je eden izmed kazalcev, kako pomembna je cestna infrastruktura v manj- ših, od središč oddaljenih zaselkih. lUled nagrajenci tudi iUieža VELENJE - V nedeljo so Izobraževalna internacionala, Unesco in Svetovna konfederacija učiteljev pod geslom Učitelji odpiramo vrata v boljši svet praznovali svetovni dan učite- ljev. Ob svetovnem prazniku učiteljev je Odbor za podelje- vanje nagrad RS na področju šolstva podelil nagrade za naj- višje dosežke v vzgoji in izobraževanju. Med letošnjimi enaj- stimi nagrajenci je tudi mag. Milan Meža, ravnatelj Višje strokovne šole v Velenju. Magister Meža je nagrajen za po- sebno uspešno vzgojnoizobraževalno, inovacijsko in orga- nizacijsko delo na področju srednjega in višjega strokovne- ga šolstva. Pevci z vojašicim oricestrom PETROVČE - Mešani pevski zbor A Capella tudi v tej se- zoni nadaljuje z uspešnimi gostovanji, ki prinašajo vse več- jo mednarodno uveljavitev. V septembru so kot spremljajo- či vokalni sestav za projekt Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom prof. Milivoja Šurbka opozorili z dvema nasto- poma. Obakrat so se predstavili v Linhartovi dvorani Can- karjevega doma, in sicer v začetku septembra v okviru Nato Medical blond conference. Drugič so petrovški pevci pod vodstvom dirigenta Mitje Bervarja ponovno zablesteli v ok- viru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so jih v različnih slo- venskih krajih pripravljali do minulega četrtka. Bienaie otrošice graffiice ŽALEC - V I. Osnovni šoli bodo jutri, v petek, ob 10-ih odprli pregledno, že 11. razstavo otroške grafike, ki bo v šolskih prostorih na ogled celo leto. Na razstavi se s svojimi deli predstavljajo učenci večine šol s Celjskega območja ter malčki iz celjskih in žalskih vrtcev. Že danes, v četrtek, bodo v Savinovem likovnem salonu od 18. uri odprli razsta- vo grafičnih del Karla Zelenka. Akademski slikar in grafik je namreč častni predsednik 11. bienala otroške grafike. Na Lenarta to nedeljo REČICA OB SAVINJI - Zaradi slabe vremenske napovedi so člani Turističnega društva Rečica minulo nedeljo odpo- vedali tradicionalni, 12. Lenartov sejem, na katerem obu- dijo utrip tovrstnih prireditev med obema vojnama. Trška policaja bosta pravila sejmarjenja razglasila v nedeljo, 12. oktobra, ob 9. uri, prikaz sejemske otvoritve pa bodo pono- vili ob 14. uri. US Št. 41 - 9. oktober 2003 14 Zoisovci na Mrzlici Zoisovi štipendisti so se ta teden zbrali na taboru na Mrzlici, kjer uživajo v Re- stavraciji na koncu vesolja. Tako je namreč naslov ta- bora (po knjigi Douglasa Adamsa), ki ga je pripravil Center za psihodiagnostič- na sredstva. Centru je bil v veliko po- moč Samo Bardutzky, ki je študent 4. letnika prava in tudi sam Zoisov štipendist. Prednost tega tabora pred os- talimi je po njegovem mne- nju predvsem v tem, da se na Mrzlici srečujejo z dru- gačnimi stvarmi kot v šoli. »Iz teh najbolj nadarjenih di- jakov poskušamo potegniti njihove misli, njihove ide- je, njihovo kritičnost, skep- so. Zato smo delo zastavili na, diskusijah, na problem- skem delu,« pravi Bar- dutzky. Teme se zelo razli- kujejo od običajnih tem ta- borov. Dve delavnici sta skupni za vse dijake, to sta delavnica ustvarjalnost-ino- vacije-kakovost in delavni- ca o komuniciranju. Pri pr- vi so dijaki poskušali najti rešitev gospodarskega razvo- ja trboveljske regije, rezul- tate pa bodo predstavili da- nes na območni enoti gos- podarske zbornice v Trbov- ljah. Dijaki so si lahko iz- brali še delavnice kuUura, umetnost, estetika, identiteta Evropejca, družbena uredi- tev, človekove pravice, kri- tični premislek o naravi in ustvarjalno pisanje. Tabora se udeležuje le 11 dijakov, saj so ga organizirali v času šole: »Razpis predvideva, da se morajo tabori zaključiti do konca oktobra. So pa to res bistri dijaki, tako da od- sotnost verjetno ne bo prob- lem,« pravi Bardutzky. Ta- bor se bo zaključil v soboto ob 11. uri, ko bodo dijaki predstavili rezultate svoje- ga dela. ŠO Dijaki so v delavnici kultura, umetnost, estetika morali najprej osvojiti nekaj teorije. Čebelarji pred svojim domom Dva jubileja polzelskih čebelarjev Polzelski čebelarji so prejšnji teden praznovali 55-letnico Čebelarskega društva Polzela in 30-let- nico čebelarskega doma. Ob tem so podelili tudi od- likovanja reda Antona Janše. Kot je povedal predsednik Čebelarskega društva Radi- voj Verbnjak, so na Polzeli že pred prvo svetovno voj- no čebelarili, na različna predavanja pa so hodili v Ce- lje, Braslovče in Prebold. Pr- vi predsednik je bil Pongrac Turnšek, danes pa društvo, ki ima 28 čebelarjev, vodi Radivoj Verbnjak. S pripra- vami za gradnjo čebelarske- ga doma so začeli leta 1971, dve leti pozneje pa so dom zgradili. Vsa ta leta v druš- tvu skrbijo za izobraževanje svojih članov, pripravljajo razstave, sodelujejo na sej- mih dobrot s kmetij, ki so vsako leto ob občinskem prazniku. Letos so trije nji- hovi člani uspešno opravili iz- pit za poklic čebelarja. Zbra- nim sta spregovorila še čast- ni predsednik Zveze čebelar- skih društev Spodnje Savinj- ske doline Anton Rozman in polzelski župan Ljubo Žnidar. Ob koncu so z redom Antona Janše tretje stopnje odlikovali Vinka Derča, Ivana Blatni- ka in Jožeta Korberja, dru- ge stopnje pa Radivoja Verb- njaka. TT Za otroke i Prireditvam, ki jih pri-j pravljajo različne organiza- ^ cije ob tednu otroka, se je- letos pridružil tudi MladiJ forum ZLSD Žalec. Lokal-J ni klub deluje na območjuj celotne Spodnje Savinjskej doline in združuje približ-J no 50 članov, vodi pa gaj Matjaž Debelak. Letos soj se vključili že v več akcij,.| pred začetkom tedna otro-. ka pa so v soboto pred žai-| sko Žano najmlajše obda-| rili s sladkarijami. Nasled-| njo akcijo pripravljajo 1. de- cembra, ob dnevu boja ]iro- ti aidsu. I Z OBČINSKIH SVETOV Posluh za dijake in študente ŽALEC - Z letošnjim šolskim letom bodo v Žalcu prvič podelili tri štipendije za dijake in dve štipendiji za univerzi- tetni študij od drugega letnika dalje. Žalski svetniki so na zadnji seji sprejeli ustrezen pravilnik, za štipendije pa v proračunu namenili milijon tolarjev. V pravilniku so točno določeni način in merila podelitve štipendij. Po odloku bo mesečna štipendija za nadarjene dijake znašala 30 tisoč, za nadarjene študente pa še 10 tisoč tolarjev več. Višina štipen- dij za socialno šibke štipendiste bo odvisna od povprečne ocene in kraja bivanja. Ob tem pa v Žalcu že razmišljajo, da bi ustanovili še Štipendijski sklad Občine Žalec. Pomoč s pogojniki ŽALEC - Če bodo poskrbeli za redno vzorčenje pitne vo- de, določili odgovorno osebo in podpisali izjavo o priklju- čitvi na javni vodovodni sistem, bodo v žalski občini 22 gospodinjstvom prispevali po 30 tisoč tolarjev za ureditev lokalnih vodovodnih težav. Gre za gradnjo lokalnega vodo- vodnega sistema Sončni grič, gradnjo novega zajetja in po- večanja vodohrama Hramše ter rekonstrukcijo lokalnega vodovoda Podkal. US Citre kot spremljevalke v domu Kud Svoboda v Grižah so v soboto pripravili uspe lo revijo z naslovom Zlate citre in narodno zabavna glasba. Na prirediti so se predstavili mnogi uveljavljeni glasbeniki in citrarji, med njimi Miha Dovžan, Karli Gradišnik, Miran Ko- zole, Cita Galič, Peter Napret, kot najstarejša pa je nastopila 75-letna Fani Lapajne (na sliki) iz Zabukovice, ki na citre igra od šestega leta. Foto: TONE TAVČAR Mladi planinci na Čreti Zgodilo se je že osmič zapovrstjo. Na Čreti so se srečali osnovnošolski planinci Mladinskih odsekov Savinjskega meddruštvenega odbora. Letošnja zadnja septeifl; brska sobota je na višino 966 metrov k Planinskemu domu na Čreti privabila skoraj 270 mladih planincev in 56 njihovih spremljevalcev. Večina udeležencev je pot začela na Vranskem ter preko zaselka Briše sledila zanimivi in razgibani gozdni poti planinskemu cilju naproti. Mladi rod planincev iz Planinskih dru štev Celje-Matica, Dobrovlje-Braslovče, Gornji Grad, Polzela, Slivnica, Šoštanj, Vransko. Zabukovica in Žalec, se je razveselil družabnih iger, ki vsako leto popestrijo druženja Tokratni gostitelj srečanja, Planinsko društvo Vransko, je poleg primernega prostora, oZ' vočenja in odličnega čaja, »naročil« tudi čudovito vreme, ki je dalo piko na i dogajanju Dobrovljah. PETRA GREGORC, foto: URBAN LESKOVŠEK Št. 41 - 9. oktober 2003 15 Skrivnostna dolina Gračnice Sedem udeležencev z mentoricama Tatjano Zalo- Icar in Barbaro Kovačič iz Kozjanskega parka je v manj kot letu dni pripravi- lo projektno nalogo Via hi- storica, v kateri so posebej predstavili Skrivnostno do- lino Gračnice, kot je tudi naslov stalne razstave v kartuziji Jurklošter. Via historica je pot, ki po- teka od Rimskih Toplic, po dolini Gračnice in Bistrice do Zelenjaka pri Bistrici ob Sotli. Povezuje obstoječe za- varovano območje Kozjan- skega parka kot tudi njegov predvideni širitveni del. Po številnih delavnicah in predvsem strokovnih ekskur- zijah v širitvenem delu par- ka [Vzhodno posavsko hri- bovje, dolina Gračnice, do-^ lina Lahomnice, območje Vr- ha nad Laškim in Šentruper- ta) so udeleženci z mento- ricama ugotovili, da ponuja kompleks kartuzije Jurklo- šter edinstveno možnost za oblikovanje turistične po- nudbe. Po temeljitem spoznava- nju kulturnih in naravnih znamenitosti Via historice so se odločili, da bodo v pro- storih zakristijskega dela bivše kartuzijanske cerkve sv. Mavricija v Jurkloštru ure- dili stalno zgodovinsko in naravoslovno razstavo z na- slovom Skrivnostna dolina Gračnice. Pri uresničitvi pro- jekta so sodelovali Krajev- na skupnost Jurklošter, agen- cija Aprilija iz Laškega, ob- čina Laško in župnijski urad Planina pri Sevnici, pod ka- terega spada cerkev sv. Ma- vricija. Na razstavi so predstavili obdobje kartuzije Jurklošter iz okoli leta 1170 (ukinjena je bila leta 1195), čas graš- kih jezuitov ter osvetlili ob- dobje steklarstva in industri- je v Jurkloštru. Razstava je poleg zgodovinskega orisa predstavila tudi izbrane na- ravne znamenitosti doline Gračnice, kot so slap na Ma- rofu, Počerenjski slap, sote- sko Grohotje s skalnatimi osamelci Krničke peči in Vraja peč ter veliko redkih in ogroženih živalskih in rast- linskih vrst, kot so sokol stre- lec, avrikelj in celo rastlina valdštajnija iz časa ledene do- be. Po lanski otvoritvi narav- ne točke pri sv. Lovrencu pod Lisco z velikim rastiš- čem encijana je razstava v Jurkloštru druga konkret- na naloga, ki jo je Kozjan- ski park z lokalnimi skup- nostmi uresničil na območ- ju, kamor se bo kmalu raz- širil. Ob razstavi so izdali tudi dve zloženki Kartuzi- ja Jurklošter in Dolina Gračnice. TONE VRABL Laški dekan Jože Horvat v kapeli stranske ladje cerkve svetega Martina, kjer nadaljujejo z obnovitvenimi deli. Prostovoljci naj bodo upokojenci V laški dekaniji so v so- boto praznovali dekanijski pastoralni dan, v okviru ka- terega naj bi ugotovili ob- stoječa in določili nova po- dročja prostovoljstva ter jih Vsestransko ovrednotili. Za prostovoljstvo je treba iskati potenciale predvsem iied mlajšimi upokojenci in Upokojenkami. Le-ti naj bi v cerkvi sodelovali kot bralci t^eril, v pevskem zboru, mo- litvenih skupinah in pri obi- skovanju starejših ljudi v do- '^ovih za ostarele. Člani žup- nijskih pastoralnih svetov iz (desetih župnij laške dekanije So med drugim razpravljali tu- o bogoslužju, občestvu. tretjem življenjskem obdob- ju, gmotnem položaju cerk- ve ter o posvetnih in kultur- nih dejavnostih v okviru laš- ke dekanije. »Bistvo dekanij- skega dneva je druženje med ljudmi, povezanost cerkve s krajem in medsebojno sode- lovanje, ki je pri nas zlasti pri- sotno na področju ohranjanja materialne in kulturne dediš- čine ter običajev in šeg ob far- nih praznikih,« meni laški de- kan Jože Horvat. Dekanijski pastoralni dan se je zaključil z mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov laške dekanije vodil maribor- ski pomožni škof Jožef Smej. BOJANA AVGUŠTINČIČ Člani Mešanega pevskega zbora Šentjurske korenine s pevovodjo in organizatorjem prireditve Janijem Kukovičem (desno s kitaro), direktorjem Brankom Gorečanom (peti od leve) in županom občine Šentjur Štefanom Tislom (tretji z desne). Šentjursko Sonce v jeseni že četrto leto zapored so v Domu starejših v Šentjur- ju ob koncu poletja in na začetku jeseni pripravili pri- jetno prireditev Sonce v je- seni, na katero oskrbovanci in zaposleni povabijo goste in sorodnike ter prijatelje. Na letošnji prireditvi, ki so ji dodali razstavo ročnih del varovancev iz doma, so na- stopili tamburaši iz Liboj, ljudski pevci s Prevorja, an- sambel Mateja Moguja z Ljubečne in Adi Smolar, ki je navdušil s svojim progra- mom, pri katerem so mu s petjem pomagali tudi zbra- ni pod velikim šotorom. Podelili so tudi priznanja najboljšim ekipam v tradicio- nalnih športnih igrah, ki so jih zaključili z ribolovom na Stranicah. Nalovili so preko sto rib, najuspešnejši pa je bil tako kot lani Vinko Ko- vač, ki je s 33 ulovljenimi ribami postal ribiški car. V Domu starejših so ob pri- reditvi izdali tudi glasilo z mnogimi prispevki, do kon- ca leta pa bodo pripravili še nekaj odmevnih prireditev, kot so koline in miklavževa- nje, spomnili se bodo decem- brskih in novoletnih prazni- kov, najboljši s športnih tek- movanj pa se bodo odpeljali na izlet. Kljub starosti so iz vseh oskrbovancev v Domu starejših pa tudi obiskovalcev veli zdrav optimizem, dobra volja in smeh, vse pa je po- rok za dobro razpoloženje. TV Center uradno odprt Zasebni diagnostični center, ki v Šentjurju de- luje že dobrih osem me- secev, so minuli teden tudi uradno odprli. Napoveda- nega obiska ministra za zdravje dr. Dušana Kebra sicer zaradi delovnih ob- veznosti ni bilo, je pa od- prtje centra, ki bo od po- nedeljka naprej bogatej- ši še za lekarno, popestri- lo praznovanje občinske- ga praznika. Nov diagnostični center na 570 kvadratnih metrih poleg lekarne in optike združuje kardiološko, gi- nekološko in splošno am- bulanto, do konca leta pa bo zaživela še ambulanta gastrologije in dermatolo- gije. Novost in velika pri- dobitev bo po besedah in- vestitorja, dr. Dragiše Čo- loviča, specialista medici- ne dela, prometa in špor- ta, kardiofitnes center, kjer bodo merili obremenitve športnikov in opravljali preventivne zdravstvene preglede. Celotna investicija, kate- ro so začeli graditi v letu 2001, je skupaj z opremo stala več kot milijon evrov oziroma dobrih 230 mili- jonov tolarjev. RP Vsak dan peš v železarno Med letošnje devetdeset- letnike se je septembra v laš- ki občini vpisal tudi Miha Pertinač iz Šentruperta nad Laškim, leta 1945 tudi bo- rec 13. brigade Kozjanske- ga odreda. Vse do zasluženega pokoja, v katerem je letos že štirideset let, je bil zaposlen v štorski že- lezarni, kamor se je dan za dnem iz Šentruperta podajal peš. »To so bili časi,« se spo- minja Miha, »ko te nihče ni vprašal, kako boš prišel v služ- bo.« Sam se po zdravnikovem navodilu na žalost ni smel vo- ziti s kolesom, zato mu dru- gega, kot vzeti pot pod noge, tudi ni preostalo. Morda pa je prav zato dokaj čil dočakal je- sen življenja, ki jo zdaj pre- življa skupaj s sinom Stankom in snaho Štefko ter vnuki, ne- daleč stran pa s svojo družino živi tudi hčerka Panika, ima pa še dva sinova iz prvega za- kona. Zelo mlad je namreč ov- dovel, zato se je poročil še dru- gič, pa je pred leti kljub temu znova postal vdovec. Priljub- ljeni stari oče in dedek 14 vnu- kom in 8 pravnukom vsako ju- tro zvesto pomaha vsem svo- jim v slovo, ko se z avtomobi- lom peljejo mimo hiše v služ- bo in po opravkih in jim zaže- li srečno vrnitev. Najbrž ob tem ni potrebno posebej poudar- jati, kako dobro se med seboj razumejo, to pa je gotovo ti- sto, kar si, poleg zdravja seve- da, na jesen življenja vsak tu- di najbolj želi. MOJCA MAROT Mihi Pertinaču so poleg župana Jožeta Rajha čestitali številni pred- stavniki organizacij in društev ter KS, zapeli so mu pevci iz Šentruperta, darilo pa je sprejel tudi iz rok predstavnice Rdečega križa. MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinar Branko Jeranko. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudipo te- lefonu 42 25 190. Št. 41 - 9. oktober 2003 m ■ m Praznik Kozjanskega jabolka Od 10. do 12. oktobra bo v Podsredi v Kozjanskem parku v sodelovanju z mi- nistrstvoma za okolje ter kmetijstvo največja medna- rodna prireditev, tradicio- nalni Praznik Kozjanske- ga jabolka. Pokrovitelj je minister za okolje mag. Ja- nez Kopač. Petek bo namenjen stro- kovnemu srečanju »Kako umestiti slovensko podeže- lje v regionalno in kmetijsko politiko EU?«. Ob 18. uri bo ta dan v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi otvoritev dveh razstav »Poročne jedi iz re- ceptov zagorskih in kozjan- skih babic« ter tradicional- na razstava starih sort jabolk, ki so jih v Kozjanskem par- ku odkrili že okoli sto raz- ličnih vrst. Sobota in nedelja bosta v znamenju družabno-sejem- ske prireditve. Na več kot pet- desetih stojnicah bodo raz- stavljali domače izdelke in pridelke, poskrbljeno pa bo tudi za bogat kulturno-zabav- ni program ter različne dru- žabne aktivnosti. V sklopu pravkar konča- nega projekta »Formiranje produktov in storitev traj- nostnega turizma na območ- ju Kozjanskega« so od lan- skega decembra do letošnje- ga oktobra delovale štiri de- lavnice, ki jih je obiskovalo 35 ljudi. V projektni skupi- ni Kozjansko jabolko, ki jo je vodil mentor Bernard Gor- šak, so poskušali odkriti no- ve produkte, ki bi v prihod- nje predstavljali privlačnost Kozjanskega parka. Tako bo- do nekateri srečneži (zara- di majhnih količin!) že le- tos lahko poskusili v delav- nici zvarjene novosti po sta- rih receptih iz jabolk starih visokodebelnih nasadov, divjerastočega hmelja, topi- namburja (rumena roža, ki v tem času na veliko raste ob potokih in železniških progah), skorša... Na novi- narski konferenci na gradu Podsreda so tako pred Praz- nikom kozjanskega jabolka predstavili jabolčno pivo, pi- vo z zelišči, topinamburje- vo žganje in sok, žganje iz skorša in drobnice, embala- žo iz dresnika ter dekorira- no steklenico z mivko in na- pisom na lubje. Ob domačem jabolčniku ter drnulovcu bo tako Koz- janski park ob mnogih narav- nih lepotah obiskovalcem lahko ponudil tudi vrsto za- nimivih napitkov, katerih pri- prava bo marsikomu zagoto- vila dodaten vir dohodka. TONE VRABL Mentor skupine mag. Bernard Goršak z nekaterimi napitki na stopni- cah gradu Podsreda. Prehoda čez Južno železnico ter obsoteijsko progo na Grobelnem. Po nekaj dni stari idejni študiji namerava država zgraditi čez Južno železnico nadvoz, za njim pa speljati državno cesto na drugo stran naselja Prestavljena cesta bi tako obšla oba grobelnska prehoda čez obsoteijsko progo. Na Grobelnem nadvoz? Prometne razmere na Grobelnem so nevzdržne. Potniki, ki potujejo v Ob- sotelje po državni cesti, se morajo pogosto ustaviti pred zapornicami Južne že- leznice in obsoteljske pro- ge. Na Grobelnem imajo vse- ga skupaj nič manj kot šti- ri prehode čez železniško progo, od tega kar tri na is- ti državni cesti. Eden od prehodov na dr- žavni cesti je celo brez za- pornic ter na nepreglednem mestu (potnike opozarjajo le utripajoče luči), zato pri- haja do nesreč. Rešitve ce- lotnega prometnega vozla si želijo tako cestarji kot že- lezničarji, saj se na Grobel- nem zvrsti vsakodnevno po deset tisoč cestnih vozil ter veliko mednarodnih ter dru- gih vlakov. Za rešitev pro- metne zagate je prometno ministrstvo pred nekaj dne- vi pripravilo idejno študi- jo. Po njej bi zgradili čez Juž- no železnico nadvoz, cesto proti Obsotelju pa prestavili na drugo stran naselja, da bi obšla oba prehoda čez obso- teijsko progo. Zato namera va občina kmalu vključiti trai so dvestotih metrov prestal Ijene ceste v svoj prostorsl načrt. Prestavljena cesta \ obenem bistveno razbremi nila promet v strnjenem n< selju ob cesti. Idejni študiji morata zdi slediti idejni ter izvedbei projekt, ki bi podrobn opredelila izvoze za potreb naselja. V državnem pron čunu naložbe pred letor 2005 ni mogoče pričakov, ti. ] BRANE JERANK Sanje in razočaranje Knjiga Gordane Kitak, tajnice društva paraplegikov Slatinčanka Gordana Kitak, ki je naj- bolj znana kot tajnica društva paraplegi- kov celjske regije, je izdala svojo pesniš- ko zbirko. Prva javna predstavitev Pogle- da v sanje je bila v Zdravilišču Laško, sle- dila bo v Juneževi domačiji v Rogaški Sla- tini (pravkar obnovljenem kulturnem spo- meniku), v Celju ter še kje. »Pesmi so izraz mojega življenja, hrepe- nenja, razočaranja in sanj,« pravi Kitakova. Pesmi so preproste, a se ljudi kljub temu dotaknejo. Na različnih prireditvah paraple- gikov po vsej Sloveniji ter drugod, kjer jih je avtorica prebrala, je opazila, da je res ta- ko. Pesmi objavlja tudi v glasilu celjskih pa- raplegikov Korak, ki izhaja od lani. V njiho- vem društvu je tudi dozorela zamisel o izda- ji njenega pesniškega prvenca, katerega izid je med drugimi podprlo ministrstvo za kul- turo. Pesniška zbirka obsega sklope Morje, Hre- penenje, Življenje in Srce. Pesnici iz doline Sotle je morje posebej pri srcu. »Na morju dobim zelo veliko energije, zame tam čas obstane, tam se prerodim.« To pripisuje tu- di astrološkemu dejstvu, da je dvojni škor- pijon, vodno znamenje, ki je nasploh moč- no čustveno. V Rogaški Slatini pa se ni niko- li počutila prav srečno. Nekateri veliki lo- kalpatrioti ji takšne izjave zamerijo, vendar pravi, da je nasploh rada odkrita. Le zakaj bi lagala? Med svojimi pesmimi ima najraje pesem Vrnite mi sanje. V njej se zrcali tudi njeno odvzeto otroštvo, posledica napačnega zdrav- niškega posega. Do invalidnosti je prišlo, ko je bila stara tri leta, zaradi prevelike količine cepiva. Umirala je že, ko je letalo iz Amerike pripeljalo odrešilno protisredstvo. Posledice so ostale, vse od takrat nosi opornico. Pesnica Gordana Kitak iz Rogaške Slatine, po '0 brazbi ekonomistka. Najbolj jo poznajo kot tajnicu društva paraplegikov celjske regije. V njenem pn/et^ cu so tudi sledi odvzetega otroštva. V osnovni šoli so se nato otroci iz njeiif invalidnosti celo grdo norčevali. »Danes l^' bilo drugače, verjetno bi otroke na druga^ nega sošolca primerno pripravili.« Sledil^' je sedem najlepših let življenja, čas srednja šole v Celju ter študija ekonomije v Maribo ru. Postala je ekonomistka ter se zaposlila^ holdingu slatinskega zdravilišča, kjer je pri^ lo do stečaja. Pozneje se je invalidsko up'' kojila. Dolgo je že članica društva celjskih paiJ plegikov, ki ima danes prostore na celj::''^ Hudinji. Zato se je začela aktivno udejstvo vati v njegovih dejavnostih, v zadnjih letil^ kot tajnica. BRANE JERANK^ Na jugu so zaspali Med dvesto registrirani- mi prevozniki na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah je izpolnilo pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja za parkiranje le prevozniško podjetje Šmar- jetrans iz Šmarja pri Jelšah. V teku je tudi postopek iz- daje uporabnega dovoljenja za veliko, pred kratkim ure- jeno parkirišče v Rogatcu, ki je med največjimi orga- niziranimi v Sloveniji. Upravna enota je prejela do konca preteklega leta vsega skupaj 124 vlog za ureditev parkirišča (za skupno 253 parkirnih mest), od teh sta bili dve tretjini takoj zavrnje- ni. V kar nekaj primerih na- mreč vlagatelji niso priloži- li nobene dokumentacije. Kljub temu, da je izdaja upo- rabnega dovoljenja za parki- ranje pogoj za pridobitev stal- ne licence za prevoze. Dvesto registriranih pre- voznikov s Šmarskega raz- polaga s približno tristo vo- zili. Pri vsem skupaj je na Šmar- skem zelo velika razlika med vlogami iz severnega ter juž- nega kozjanskega dela uprav- ne enote. Tako znaša povpreč- no število parkirnih mest na izdano začasno dovoljenje s severa nad 30, s kozjanske- ga juga pa komaj dve mesti. Gre namreč za naravovarstve- no območje Kozjanskega par- ka, kjer so pogoji še strožji. Na Šmarskem naj bi prišlo v zvezi s problematiko parki- rišč to jesen do posveta, ki naj bi ga sklicala obrtna zbor- nica. Prevoznikom seveda ni lah- ko. Po novem, lani sprejetem zakonu o vodah je zanje pri- dobivanje papirjev še zaplete- nejše. Potrebno je tako vodno dovoljenje kot vodno soglas- je in to za vsa parkirišča izven naselij z urejenim kanalizacij- skim omrežjem. Omenjene li- stine po novem izdaja name- sto upravnih enot državna agen- cija za okolje, njena enota v Celju. BJ Št. 41 - 9. oktober 2003 17 Mestu za rojstni dan ploščo s srebrno medaljo, ki so jo Zreče prejele v le- tošnjem evropskem tekmo- vanju v urejenosti mest in fasi Entente Florale, so v soboto slovesno vgradili pri Termah Zreče. S tem so se pričele prireditve ob 16-let- iiici mesta Zreče. Tudi na osrednji slovesno- sti so posebno pozornost na- menili sodelovanju Zreč v evropskem tekmovanju. Šte- vilni zbrani Zrečani so si z zanimanjem ogledali 15-mi- outni predstavitveni film av- torja Zdravka Ivačiča, ki ga je ob obisku komisije Entente Florale izdelala foto-video sekcija Kulturno umetniške- ga društva Vladka Mohoriča Zreče, kasneje pa še dopol- nila. Film sega sicer daleč v zgo- dovino, a Zreče, kakršne poz- emo, so se oblikovale pred- vsem v zadnjih 16 letih. V tem času so zrasle Terme, zgradili so nov vodovod, pli- novod, uredili razsvetljavo, zgradili trgovine, hotele, športno halo in štadion, umet- no jezero in še bi lahko na- števali s slavnostnim govor- nikom, zreškim županom Jo- žetom Koširjem. Slovesnost ob obletnici mesta pa je bila hkrati zaklju- ček že 12. slikarske koloni- je v organizaciji Term Zre- če. Na njej je od srede sode- lovalo kar 45 slovenskih sli- karjev, ki so iskali motive za svoja dela na širokem pro- storu od Pohorja do Škalc. Pridružili so se jim tudi na- darjeni učenci zreške osnov- ne šole, ki jih je pri ustvarja- nju vodil likovni kritik dr. Mirko Juteršek. Razstavo slik 12. kolonije so odprli uro pred osrednjo slovesnostjo (na ogled bo do sredine no- vembra), po njej pa so ustvar- jalcem podelili priznanja. Da Zrečani cenijo umetnost, pri- ča tudi že več kot 440 umet- niških del, nastalih v slikar- skih kolonijah, ki krasijo prostore ne le v Uniorju, tem- več tudi drugod v Zrečah. Obletnica razglasitve Zreč za mesto pa je tradicionalno tudi priložnost za razglasitev in podelitev priznanj Turistič- nega društva Zreče za ureje- nost okolja. Najvišja prizna- nja, kovane vrtnice, so med podjetji in obratovalnicami prejele Terme Zreče, med stanovanjskimi bloki Cesta na Roglo 17d, med vasmi Zlakova, med kmetijami domačija Anice in Ivana Oprešnik ter med individual- nimi stanovanjskimi hišami Alenka in Stanko Šrot. Mestu za rojstni dan je bi- la namenjena še nedeljska gle- dališka predstava Županove Micke, v petek pa bodo od- prli cesto v novem naselju v Zrečah. MILENA B. POKLIC Na Frankolovem je bilo v petek srečanje starejših krajanov. V KS živi 137 kra- janov, ki so stari več kot se- demdeset let, veliko pa se jih je tudi udeležilo sreča- nja. Program so pripravili do- mači osnovnošolci, najsta- rejše je zabavala tudi harmo- nikarka. Srečanja sta se ude- ležila župan Beno Podergajs ter podžupan Janez Korošec. Posebej so pozdravili udele- ženca srečanja, zelo aktivnega starejšega občana Jožeta Gre- gorca, ki je prejel prejšnji ve- čer najvišje letošnje občin- sko priznanje, zlati grb. Od petih krajanov Franko- lovega, ki so stari nad 90 let, se je srečanja udeležila 91- letna Ivana Medved. Sicer pa ima najstarejša krajanka, ki je pred kratkim prazno- vala rojstni dan, 95 let. BJ Najstarejši prisotni krajan Franc Štante, za njim podžupan Janez Korošec. Na Frankolovem pet 90-letnikov K odvetniku brez denarja v Slovenskih Konjicah je ponovno zaživelo brez- plačno pravno svetova- nje občanom. Občinska služba je za to delo iz- brala odvetnico Ireno Ne- čemer, ki od začetka ok- tobra nudi kratke prav- ne nasvete vsako sredo od 13. do 16. ure, za kar bodo iz proračuna letno namenili 1,7 milijona to- larjev. Ob predstavitvi svetova- nja na seji občinskega sve- ta so svetniki dvomih, da bo samo svetovanje zadoš- falo. Izkušnje iz preteklo- sti, ki jih je predstavila predsednica okrajnega so- dišča Lidija Pratnemer, nanneč kažejo, da so ob- tani želeli in potrebovali poleg nasveta tudi pomoč pri sestavi preprostejših dokumentov, predvsem tožb. Brezplačna pravna po- moč je do leta 1995 delo- vala enkrat tedensko na Sodišču, vsakič pa je priš- lo 30 in več občanov. Is- '^'ili so pomoč pri razvezi zakonske zveze, nasvete, l^ako lahko izročijo svoje Premoženje, pomoč pri Reševanju sosedskih ter družinskih odnosov in po- dobno. Vsaj tako kot ta- l^rat je pomoč ljudem po- grebna tudi danes, saj je do l^rezplačne pravne pomo- li ki je zagotovljena za ce- '0 območje v Celju, pot ne- l^oliko daljša. MBP Je lahko zima boljša od poletja? Od začetka oktobra je v predprodaji že mogoče kupiti smučarske vozovnice za Roglo, ki bodo do 15. novembra za dvaj- set odstotkov cenejše, V Unior Turizmu se torej že pripravljajo na zimo. Obetajo, da bo letos za smučarje še bolje poskrblje- no kot v preteklih letih, hkrati pa priprav- ljajo obogaten program tudi v Termah Zreče. Jeseni in pozimi bo poseben poudarek na programih za dobro počutje, obeta pa se tu- di obogatitev zdravstvene ponudbe. Če bo- do z njimi tako uspešni, kot so bili v poletni sezoni, bodo lahko več kot zadovoljni. V Ter- mah Zreče so namreč letošnje poletje imeli skoraj za pet odstotkov več nočitev kot lani, saj. so v treh mesecih zabeležili več kot 31 tisoč nočitev, ki jih je ustvarilo nekaj več kot 5 tisoč gostov, ki so pri njih bivali v pov- prečju nekaj več kot 6 dni. Skoraj tri četrti- ne so prišle iz Slovenije, ostali predvsem iz Nemčije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Ob tem je njihove bazene in savna vas obiskalo več kot 82 tisoč kopalcev. MBP Konjičkovo popoldne Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice je v ponedeljek že sedmič zapored v tednu otroka pripravilo pestro, zabavno in poučno Konjičkovo popoldn \ Med številnimi ustvarjalnimi delavnicami je bila tudi grafična, v kateri so otroci s po- močjo Hede Vidmar preizkušali različne tehnike (na posnetku), sicer pa je Mestni trg vršal v igri in plesu. Kot navadno pa je bila najdaljša vrsta za vožnjo s kočijo in za jahanje konj. Danes, v četrtek, bo društvo prijateljev mladine na široko odprlo »Štorkljino hišo«, v kateri že leto dni osnovnošolci vsakodnevno preživljajo svoj prosti čas. Foto: GREGOR KATIC Vojnik še bolj urejen v Vojniku ter okolici so zaključili z letošnjim ocenje- vanjem urejenosti okolja. Komisija, ki je to preverila v treh različnih letnih časih, se je odločila za podelitev treh posebnih priznanj. Prejeli jih bodo dom starejših, avtohiša Stepančič ter Poholetova izletniška kmetija na Konjskem. Prav tako bo- do podelili 22 priznanj za urejenost domov, pri čemer ugotavljajo, da je le-ta kljub suši letos še večja kot prete- klo leto. Prejele jih bodo družine Stropnik, Vrane, Zako- šek, Robačer, Zalezina, Špes (Kašova ulica), Kuzman, Fink- Rejc, Škrablin, Guzej, Verbič, Trkaj, Hojnik, Gorenak, Kušar, Les, Žohar, Lebeničnik, Korošec, Lulik-Žibret, Maj- cen, Špes (Pot na Tomaž) in picerija Fidler. Priznanja že dve desetletji podeljuje turistično društvo Vojnik. Letošnja javna podelitev bo na turistično zabavni prireditvi, ki bo jutri, v petek, 10. oktobra. BJ Delavci na gradbišču prizidka v Vojniku, kjer se začenja gradnja velikega šolskega prizidka, so opravili v začetku tedna uradno zakoličbo. Podjetje CM Celje mora po pogodbi dokončati dela do konca avgusta. Gradbena dela bodo stala 340 milijonov tolarjev, od če- sar bo plačala občina 60 odstotkov, pristojno ministrstvo pa preostanek. Gre za velik prizidek v dveh etažah, kjer bi šola pridobila dovolj učilnic in kabinetov za normalen po- tek pouka. V Vojniku namreč poteka pouk trenutno kar na treh različnih lokacijah, med drugim celo v vrhnji etaži občinske zgradbe. Prizadevanja za gradnjo prizidka trajajo že sedem let. BJ Vitanjsko vohanje po Novi Cerkvi? čistilna naprava v Novi Cerkvi, ki bo služila tudi za čiščenje odpadnih voda v Višnji vasi pri Vojniku, je kon- čana. Za napravo, ki so jo začeli graditi lani, pričakuje občina zdaj datum za tehnični pregled. Vrednost naložbe v čistilno napravo je znašala približno 85 milijonov tolarjev, pri čemer sta prispevali po polovico obči- na in država. Postavili so jo v vzhodnem delu Nove Cerkve, približno tristo metrov od najbližjih hiš. V Vojniku pričaku- jejo, da bo njeno delovanje prepričalo Vitanjčane, kjer so zgradili podobno napravo, vendar zaradi bojazni krajanov, ki se bojijo smradu, še ne deluje. Z njenim delovanjem bi bile vode v občini Vojnik bistveno čistejše. BJ Št. 41 - 9. oktober 2003 Turiste poleg prodajaln vabijo predvsem čudovite plaže in toplo morje. lUlargarita - tropski paradiž Venezuele Eden najbolj obiskanih karibskih otokov je vene- zuelska Margarita. Med obiskovalci pa je večina Ve- nezuelcev, saj jih poleg plaž privlačijo predvsem dobro založene trgovine. Otok je namreč brezcarin- sko območje, tako da so ce- ne uvoženih pijač, oblek in tehničnega blaga najbolj znanih svetovnih znamk nekoliko ugodnejše kot na celini. Tudi »raj za prostitutkec« Največ hotelov je mogoče najti v največjem otoškem mestu Porlamar. V njihovi bli- žini je vse polno trgovin in restavracij, namenjenih pred- vsem tistim z globljimi že- pi. Tako se z glavno promet- nico in hkrati promenadno ulico spogledujejo najbolj znane svetovne znamke raz- ličnega blaga. Stari del me- sta ravno tako poživljajo šte- vilne trgovine, le da je tod naprodaj cenejše blago. Sem zahajajo predvsem gostje s tanjšimi denarnicami, saj je med ozkimi ulicami mogo- če najti vrsto najcenejših ho- telov v državi. Tod biva tudi precej deklet, ki se preživ- ljajo s prostitucijo. Za mno- ga privlačna dekleta je žal to še vedno edini način, da na hitro pridejo do denarja in lagodnega življenja. Mnoge sanjajo, da bi lahko s kate- rim izmed tujcev odšle v Evro- po ali Ameriko, toda le red- kim se sanje uresničijo. Eksotične plaže Na otoku je vsaj petdeset večjih plaž in še nekajkrat to- liko manjših zalivčkov. Kljub velikemu številu obiskoval- cev še vedno ni težko najd osamljenega kotička pod pal- mo. Največje plaže so seve- da obljudene in opremljene z restavracijami, hoteli in tr- govinami. Tako kot v celi Ve- nezueli je tudi tu kampira- nje na plažah dovoljeno. To še s posebnim veseljem iz- koriščajo domačini. Najra- je si poiščejo mirnejše kon- ce, brez restavracij in ležal- nikov, kjer jih nihče ne gle- da postrani. Tam si ob kon- cih tedna privoščijo prave za- bave. Žal smeti običajno ne pospravijo za seboj, temveč jih v najboljšem primeru zmečejo za najbližje palme. Bolj turistične plaže lastniki bližnjih lokalov sicer čisti- jo, toda kljub vsemu so pla- stične steklenice in druga na- vlaka sodobne civilizacije pri- sotne na mnogih izmed teh rajskih obal. Sicer pa na otoku niso pri- vlačne le plaže, čeprav veči- na turistov prisega zgolj na- nje. Dobrih 70 kilometrov dolg in okoli 30 kilometrov širok otok je geografsko ne- kako razdeljen na dva dela. Pravzaprav sta bila to nekoč dva otoka, ki pa sta danes za- radi visokih peščenih nano- sov združena. Večji, vzhod- ni del otoka je bolj razgiban in rodoviten. Na njem živi kar 95 odstotkov od več kot 300.000 otočanov. Na zahod- nem delu je le nekaj manj- ših krajev in ribiških vasi. Kljub kroničnemu pomanj- kanju vode se je v notranjo- sti ohranilo precej gozdov. Po- polnoma drugačna podoba pa se kaže med peščenimi na- nosi in vodnimi kanali, ki se razprostirajo na plitvinah med obema deloma otoka. Ponekod je mogoče nedaleč stran od obale v morju ob- čudovati tudi barviti koralni greben s pisanimi ribami. Gastronomske skušnjave Skušnjava za turiste so tu- di številne galerije in proda- jalne s spominki. Slednji žal niso pretirano domiselni in med njimi je veliko cenenih predmetov uvoženih iz Azi- je. Izmed izdelkov domačih obrtnikov so še najprivlačnej- še viseče mreže. Nekatere so prave umetnije, s čudoviti- mi vzorci in vozli. Mreže so tudi nadvse uporabne in nič čudnega, da na obali marsik- do uživa v lenobnem pozi- bavanju pod kokosovimi pal- mami. Mnogi domačini ima- jo viseče mreže tudi doma na vrtu ali celo v spalnici. Spa- nje v mreži je prav prijetno, le nekaj vaje je potrebne... Hrana na Margariti je raz- novrstna, vendar žal ne na ra- čun otoških posebnosti. V ho- telih večinoma ugodijo prav vsem gastronomskim že- ljam, prav tako pa tudi v šte- vilnih restavracijah, med ka- terimi so tudi kitajske, indij- ske, indonezijske, japonske itd. Restavracije s hitro pre- hrano imajo hudo konkuren- co v domačih ponudnikih tra- dicionalnih prigrizkov. Še po- sebno so priljubljene arepe. To so nekakšne pečene pol- pete iz testa koruzne moke. Postrežejo jih tako, da jih prerežejo in napolnijo z na- devom iz mletega mesa, rib, rakcev, zelenjave ali sira. IGOR FABJAN KULTURA 19 Obnovljena kalvarija Narejen je odločilni korak do dokončne obnove celjske baročne znamenitosti prvi del obnove celjske Italvarije, ki v petih kape- licah skriva pet skrivnosti jalostnega dela rožnega jenca, je končan. S tem pa je obnova tega pomembne- ga baročnega spomenika in ine nekoč najznamenitej- ših vedut Celja v fazi, ko poti nazaj ni več. »Prepričani smo, da se bo prvič v njeni zgodovini ob- nova kalvarije zdaj nadalje- vala vse do dne, ko bomo v obnovljene kapelice lahko na- jiestili tudi vse ohranjene ki- je. Te pa je potrebno pred lem še restavrirati,« je ob ne- jeljski slovesnosti, ko so zbranim pokazali sadove te- meljite obnove, povedala konzervatorka s celjskega za- roda za varstvo kulturne de- Jiščine (ZVKD), Anka Aš- kerc. Dolgoletna prizadevanja ZVKD in zlasti celjskih laza- ristov iz župnije sv. Jožefa so ob finančni pomoči Mestne občine Celje in ministrstva za kulturo tako dala sadove. V osemdesetih letih so sko- raj povsem uničeno kalvari- jo pričeli obnavljati. Toda, kot že poprejšnje obnove sre- di 19. stoletja in v letu 1930, tudi ta ni bila zaključena. Us- peli pa so rešiti in vsaj delno obnoviti pet kapelic, iz njih pa na varno k sv. Jožefu in v opatijo spraviti tudi vse še ohranjene kipe. V devetdesetih letih je kal- varija, spet zapuščena in za- nemarjena, postala zbirališ- če slabih družb in tarča naj- različnejših vandalizmov. Leta 1991 pa so obnovitvena dela dobila nov zagon. Župnija je ob pomoči krajanov in ob so- financiranju občine in mini- strstva za kulturo zdaj uspela obnoviti pot na kalvarijo, za- preti in prebeliti vse kapeli- ce, pot osvetliti ter urediti oko- lico. »Prav slednje bo, tako ver- jamem, pomagalo, da bo kal- varija postala bolj obiskan du- hovni in kulturnozgodovinski spomenik,« je ob tem optimi- stičen župnik Jože Planinšek. »Zdaj bomo lahko v kapelice namestili že prve kipe, ki naj bi jih v naslednjih dveh letih restavratorji obnovili, čaka pa nas še tudi obnova fresk v ka- pelicah.« To bo, zaradi zah- tevnosti obnove, še zlasti pre- tresljive upodobitve Golgote, ki s kompozicijo petih kipov zaključuje pot po celjski kal- variji, najzahtevnejši in brž- kone tudi najdražji del obno- ve. . Opravljena dela so stala 15 milijonov tolarjev, pri čemer sta polovico tega zneska pris- pevala občina in ministrstvo za kulturo, ostalo pa župni- ja. Dela sta opravili dramelj- ski podjetji Ekos in Urban- ček. Ob nedeljski slovesnosti so verniki ob kapelicah molili rožni venec, v prisotnosti naj- vidnejših predstavnikov ob- čine Celje pa je kalvarijo bla- goslovil škof dr. Anton Stres. BRST Foto; GREGOR KATlČ Na rožnovensko nedeljo so ob kapelicab obnovljene kalvarije verniki v spremstvu škofa dr. Antona Stresa in župnika Jožeta Planinska molili rožni venec. »Klic iz...fc na medvedjo piščal Skladatelj Nenad First na Svetovnih glasbenih dnevih Minuli konec tedna so se v Sloveniji končali Svetov- ni glasbeni dnevi, na kate- rih so predstavili okrog 150 tladb, ki jih je izbrala stro- kovna komisija. Med izbra- nimi deli so bile tudi sklad- tie 15 slovenskih skladate- ljev. V Predjamskem gradu fPostojni je na uvodni pri- reditvi Svetovnih glasbenih taevov mag. Drago Kunej na piščal iz medvedove ko- sti zaigral skladbo celjske- ga skladatelja Nenad Firšta, z naslovom »Klic iz...« To je Firštova druga sklad- ba za prazgodovinsko piščal (prva je bila Glasba divjih bab za piščal, klarinet in fagot iz leta 1997). Tudi ta je napisa- na za dve različici domnev- ne mousterienske piščali: ko- vinsko rekonstrukcijo košče- ne piščali na osnovi dimen- zij originalne najdbe (izde- lek Galerije GEMA - Ljublja- na) in rekonstruirani prime- rek piščali iz sveže kosti da- našnjega mladega rjavega medveda (izdelek Draga Ku- nčja). Glasbeni material iz- korišča nenavadno zvočnost piščali, ki kliče prvinske (?) zvoke... Skladbo je avtor pos- vetil Dragu Kuneju. Kot zanimivost k podobi Svetovnih glasbenih dnevov velja spomniti, da so bili le- tošnji prepoznavni prav z zna- kom »paleolitske piščali«. Fir- štova skladba je bila edina na- pisana prav za instrument, na katerega zna Drago Kunej edi- ni na svetu izvabiti zvoke, ozi- roma glasbo, s katero je nav- dušil v Predjamskem gradu. Nenad Firšt se je po študiju na Akademiji za glasbo v Ljub- ljani (kompozicija pri prof. Danetu Škerlu in violina pri prof. Roku Klopčiču) izpopol- njeval na mednarodnih teča- jih za komorno glasbo in kom- pozicijo doma, na Madžar- skem in v Franciji. V letih 1982 - 1992 je bil član zagrebškega godalnega kvarteta Sebastian, od leta 1988 deluje v Celju kot umetniški vodja in dirigent Celjskega godalnega orkestra. Zaposlen je pri Zavodu za kul- turne prireditve Celje kot vodja glasbene dejavnosti. V letih 1993 - 1998 je bil predsednik Glasbene mladine Slovenije, od leta 1996 pa je umetniški vodja Mednarodnega tabora GMS v Dolenjskih Toplicah. Za svoje delovanje je prejel več nagrad in priznanj. MATEJA PODJED Nenad Firšt Amaterska gledališča, enajstič Ta vikend se bodo v kul- turnem domu v Trnovljah za- čela Novačanova gledališka srečanja, že enajsta zapored, ''i bodo na sporedu ob pet- kih in sobotah do 8. novem- bra, na odru pa bo nastopilo *dem amaterskih gledališč •1» gledaliških skupin iz vse Wenije. V spomin na znanega pi-i ^telja in dramatika Antona! Wačana, ki je bil po rodul 'loma iz Zadobrove pri Škofji ^^i, torej skoraj trnoveljski San, KUD Zarja Trnovlje Pripravlja to srečanje ama- '^rskih gledališč. Poleg spo- "linske note ta gledališka sre- dnja prikažejo uspehe neka- '^rih stalno delujočih ama- '^rskih gledališč po Sloveni- Gostujoča gledališča se ^f^čanju rada pridružijo ia^ tako jim je tudi letos uspelo pripraviti zanimiv program. Otvoritveno predstavo bo- do jutri, v petek, ob 19.30 pri- pravili domači igralci in sicer svojo uspešnico prejšnje sezo- ne, komedijo Michaela Prav- na Hrup za odrom, ki jo je re- žiral Miha Alujevič. Nasled- nji dan prihajajo ob isti uri v goste združeni gledališčniki občine Gornji Grad, predsta- vili pa bodo priredbo Goldo- nijevih Primorskih zdrah z na- slovom Zadrečke zdrahe, v re- žiji Anice Stakne. 17. oktobra bo gostovala Dramska skupina KUD Fran- ce Prešeren Vojnik s komedi- jo Vinka Moderndorferja Ma- ma je umrla dvakrat, ki jo je režiral Marijan Pušavec. 18. oktober bo v znamenju Odra treh herojev iz KUD Pirniče pri Medvodah. Predstavili bo- do svojo zadnjo uspešnico, ko- medijo Penzion Jelen, v reži- ji Petra Militareva. V petek, 24. oktobra bo na sporedu dinamična in hrup- na komedija Raya Cooneya Med dvema ognjema, ki nam jo bo pričarala Gledališka sku- pina KD Ivan Kaučič Ljutomer. Naslednji dan bo nastopilo gledališče Toneta Čufarja iz Jesenic z domačo komedijo Milana Kleca Vsega je kriva Marjana Deržaj, v režiji Goj- mirja Lešnjaka - Gojca. Za zaključek letošnjih No- vačanovih gledaliških sre- čanj, 8. novembra, pa so or- ganizatorji pripravili še ko- medijo Krpanova kobila, ki jo bo izvedlo Amatersko gle- dališče Velenje. ...... ŽIVKO BEŠKOVNIjK Uglašene strune Svež repertoar celjskih godalcev in nova imena za novo sezono - Presenečenje na četrtem koncertu Celjski godalni orkester z več kot polstoletno tradi- cijo je pripravljen na novo umetniško sezono. Prvi koncert orkestra, ki ga vo- di prof. Nenad Firšt, bo v po- nedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 uri v Narodnem do- mu v Celju. V isti dvorani se bodo nato do konca se- zone zvrstili še štirje kon- certi. Že prvi koncert v novi se- zoni prinaša zvestemu celj- skemu občinstvu zanimivost. Na ustno harmoniko bo de- la znamenitih tujih sklada- teljev in eno lastno skladbo igral virtuoz Vladimir Hro- vat. Brez dvoma bo zanimi- vo slišati, kako na ustno har- moniko zvenijo dela Čajkov- skega, Borodina, Dvoržaka in drugih skladateljev. Naslednji, drugi koncert sezone, bo že tradicionalni novoletni koncert, na Štefa- novo, 26. decembra, na ka- terem je dvorana po pravilu zasedena do zadnjega kotič- ka. Poslušalci pa bodo na le- tošnjem koncertu prisluhni- li sopranistki, ljubljenki celj- skega občinstva, Andreji Za- konjšek, violinistu Jerneju Brencetu in violončelistu Wolfgangu Panhoferju. Tretji abonmajski koncert bo marca prihodnje leto, ko bo kot solist pred celjskim ob- činstvom nastopil mladi pia- nist Miha Haas, uspešni štu- dent Akademije za glasbo v Ljubljani, sicer pa sin znane- ga pianista, po rodu Celjana, Hinka Haasa. To bo njegov prvi nastop pred celjskim občins- tvom. Solist na violini pa bo koncertni mojster Marko Zu- pan. Ansambel bo izvajal de- la Haydna, Mozarta, Schuberta in Mendelssohna. Četrti abonmajski koncert napoveduje Nenad Firšt kot presenečenje, z namigom, da bo to koncert gostujočega or- kestra. Peti abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra bo 1. junija prihodnje leto. Or- kester bo igral dela Amanda Ivančiča, Johanna Sebastiana Bacha, Arnolda Schoenberg- ha in Nenada Firšta. Solisti bodo: čembalistka Irena Kralj, violonist Jernej Bren- ce in violončelist Wolfgang Panhofer. Orkester vpisuje abonma- je do ponedeljka, do prvega koncerta. ^^.^......... MMmmajm St. 41 - 9. oktober 2003 Blazen med (blaženimi) ženami Na večernem klepetu z družino Erjavec iz Celja smo izvedeli tudi to, kako se je začela romanca, ki še kar traja Njihov svet je svet plesa, odra, luči, kostumov, glas- be in snovanj najrazličnej- ših dogodkov, ki so hrana duši. In v tem svetu je še ti- sti veliki prostor, kjer se do- gajajo čisto običajne in vsak- danje reči, ki ta svet ogreva- jo s toplino vsakdanjih po- govorov, objemov, opore, spodbude, tolažbe, spomi- nov in še marsičesa, da se lahko vrti in obstaja. Dušan, Goga, Gea in Gruša so lepo uigrani četverec, ki poganja ta vrtiljak. Pravzaprav gre za peterec, ker je v ozadju družine Erjavec še nekdo, ki je zelo pomemben. Je eden tistih večerov, ko so vsi štirje doma. Starejša, se- demnajstletna hči Gea se je pravkar vrnila iz Ljubljane, kjer obiskuje drugi letnik ple- sne gimnazije, enajstletna Gruša pa je tudi že opravila z vsemi obveznostmi tega dne. Gea, Gruša - vsekakor nevsak- danji imeni. Naši radovednosti stopi na prste mamica Gorda- na - Goga: »Tistega leta, ko se je rodila Gea, sem spoznala deklico s tem imenom, ki me je tako očarala, da sem si re- kla, da bo tudi mojemu otro- ku, če bo punčka, ime tako. Gea pa je tudi grška mitološ- ka boginja Zemlje. Gruši je ime izbrala Gea, ki je bila ta- krat stara šest let in je živela v svetu pravljic. V eni izmed njih, kjer so imele glavno be- sedo čarovnice, je bila tudi de- klica Gruša, ki je srčno verje- la vanje, in potem se je rodila še naša Gruša.« Mnogo let pred Geo in Gru- šo pa sta bila Goga in Dušan, oba mlada Celjana, ki ju je s puščicami obstreljeval Kupi- do in nekega vročega avgustov- skega dne zadel naravnost tja, kamor je meril. Pogledi se isicrijo, vname se ljubezen Sedemdeseta leta. Goga Ste- fanovič, po rodu Istranka, je bila gimnazijka, Dušan Erja- vec se je z vsem srcem ukvar- jal s košarko, oba pa sta rada zahajala v takrat med mladi- mi Celjani najbolj priljubljen lokal Vrtnica. Ona je bila tam ponavadi v družbi prijateljic, on v družbi soigralcev. Vsak pri svojem omizju, pogledi pa so švigali z obeh strani in se iskrili. Tako je bilo tudi ob vsakem naključnem srečanju na mestnih ulicah. Vedela sta, da sta všeč drug drugemu in pri tem je ostalo, kajti Dušan je moral obleči vojaško suk- njo in odpotovati v daljno Bi- lečo. Vrnil se je poleti leta 1978. Spet bežna srečevanja, zgovor- ni pogledi, vse do 4. avgusta, bila je sobota, ko se je pre- vidni Dušan vendarle ojuna- čil. Zagledal je Gogo, ko se je vračala s tržnice in se skloni- la k svojemu kolesu, da bi ga odklenila. »Še danes se dobro spominjam tistega občutka, ko je nekdo položil roko na mo- jo ramo in ko sem potem vsa šokirana pred sabo zagledala Dušana, ki me je povabil na kavo. Led je bil prebit in ta- krat sva se dogovorila za na- jin prvi pravi zmenek,« se je Goga razgovorila in razneži- la. To je bilo obdobje, ko je v gledališču sodelovala kot ple- salka v predstavi Dušana Jo- vanoviča Čarovnica iz Zgor- nje Davče, se spoprijateljila z nosilko glavne vloge Milado Kalezič ter kot plesalka tesno sodelovala s plesalcem in ko- reografom Damirjem Zlatar- jem Frayem, ki je že leta 1976 osnoval Plesno gledališče Ce- lje, prvo te vrste v Sloveniji. Kriza in čas za razmislek v naslednjih letih je Goga postala študentka ekonomije, ki se je navdušila nad letenjem in kot stevardesa veliko poto- vala po svetu. Leta 1980 se je Damir Zlatar Fray poslovil od Celja, Goga pa je sklenila, da bo nadaljevala njegovo delo, zato se je udeleževala najraz- ličnejših plesnih seminarjev in tečajev doma in v tujini. Kmalu je stopila na lastno pot, ko je osnovala svojo plesno skupino in center za sodobni ples, izobraževala mlad ple- sni kader, ob tem pa sanjala o Ljubljani, kjer je videla svoje prave priložnosti. Dušan, ki je bil takrat zaposlen v eni iz- med celjskih turističnihi cij, je v teh njenih ambi in ciljih ni želel ovirati se je nekega dne odloi se umakne, kajti kriza nosu je bila očitna. Let3 se je vkrcal na ladjo in nil čez dve leti. »Dušani odločil za ladjo, da bi i čas za razmislek, kaj spw čem v življenju,« je po Goga. Dušan, ki je od i nošolskih let sanjal o • nju na ladji, pa: »Zame' li ti dve leti na m; h' izkušnja.« Ljubezen je zmaj; a.^ letih preizkušenj sta oba nala, da drug brez drug' moreta, da se bo treb^ prijeti s stvarnostjo in p; kompromisne rešitve. ^• vodila plesno šolo, pripf' nastope, predstave in revije, Dušan pa ji je r gal po tehnični in op- cijski plati ter kot takiJ ni slovenski mane! ~ val tudi na modnih ko se je izgrajeval Pi*^^ rum Celje, v katerem šan in Goga združila Iju^ sposobnosti ter vse tis' danes v veliki meri dol" čin in kakovost živijo"! ričlanske družine Erj^^ Rovinj, 1986. Prve minute po tem, ko sta si rekla »da«. Leto 1978, zadeta od puščic. Št. 41 - 9. oktober 2003 očna noč }d milim lebom )86 sta se poročila, b! -z pompa in ce- )vinju, kjer sta Dčaiiem stala le že- vesta, Gogina priča ezič, Dušanova pri- anovski ter Gogini tara mama. na poroka, bi rekli stem času pa se je rsikdo prijel za gla- igledal ženina v be- iem kombinezonu latah, nevesto pa v Itnenem oblačilu, ki |o rekli obleka, sploh fena. »Dušan je v Ce- I za čudovit poroč- 1 pa je do prihoda v o ovenel, tako da je ila moja stara ma- Pulja prinesla sve- le so kale,« se spo- 1, Dušan pa nam po- ekdoto: »Da bi bila pčna noč čim bolj i, sem rezerviral so- ijem otočku Katari- iarjem - domačinom fdogovoril za prevoz tidveh ponoči. Po za- 'ki diskoteki sva priš- la pravočasno na dogovorjeno mesto, čolnarja pa nikjer. Ta- ko sva poročno noč preživela pod milim nebom in si privoš- čila nekaj ur spanca kar v majh- nem starem avtomobilu. Zju- traj sva na obali počakala pr- vo ladjo, ki je v glavnem pre- važala domačine, ki so šli na delo.« Ne glede na okoliščine in zaplete, se je od poročnega dne do danes zvrstilo že sedem- najst lepih skupnih let. Podstrešne miniature Erjavčevi živijo v starem dvoetažnem bloku ob Tkalski ulici v Celju. Prostori v njiho- vem stanovanju močno izra- žajo osebnosti družinskih čla- nov, na kratko pa bi jih lahko označili kot tople v svoji do- mačnosti, z neštetimi pečati iz- virnosti in praktičnosti..Kot bi se v tem majhnem svetu po- mešale vse značilnosti pravlji- ce, pesnitve, pripovedke, po- topisa, skice in zgodbe-nada- Ijevanke. Vsepovsod znamenja ustvarjalnosti in doživetij po- sameznih družinskih članov: drobni izdelki iz gline, svile, papirja, pa fotografije in ne- šteti spominki. In umetniške slike, vsaka ima svojo pripo- ved. Dušan in Goga sta prob- lem prostorske utesnjenosti re- šila tako, da sta posegla v pod- strešni del zgradbe, ga izred- no domiselno preuredila in ure- dila v dnevni in spalnični pro- stor. Ko so vsi skupaj doma, se pretežno zadržujejo prav v tem delu, kjer se je odvijal tudi kle- pet, ko smo jih obiskali. Zakaj se je Goga tistega dav- nega leta 1978 zagledala prav v Dušana, vprašamo. »Ne vem, deloval mi je kot človek, poln pozitivne energije in kar iz- žareval je neko zrelost, stabil- nost, zaupanje, kaj vem... no, pa luštkan je tudi bil,« odgo- vori po kratkem premisleku in doda: »To, kar pri njem ob- čudujem, pa je, da nikoli ne razkrije vseh kart svoje oseb- nosti. In tako še danes v tem najinem odnosu najdem kak- šne nove dimenzije. Cenim tu- di to, da me je vedno podpi- ral v vsem, kar sem počela, mi stal ob strani, svoje delo prilagajal mojemu ter ga do- polnjeval s svojimi znanji in tehničnimi sposobnostmi.« Goga je v marsičem drugač- na od Dušana, ta drugačnost se najbolj odraža v temperamen- tu. Dušan o Goginem: »Je od- prta, nikoli ne skriva svojih ču- stev, v javnosti zelo rada govo- ri o svojem delu in poslovnih načrtih, kar je pravzaprav edi- ni predmet najinih prepirov« Ki se nadaljujejo v tihe dneve? »Kje pa, mogoče je samo kak- šen tih dan, ker si niti ne dava priložnosti za kuhanje mule. V teh stanjih se ponavadi oba ta- ko smešno obnašava, da se prepir konča s smehom,« se Goga og- lasi s ponazoritvijo. Pa Dušan sploh kdaj kaj ku- ha? Gogi je takoj jasno, kam merimo: »Rad kuha, sploh pa je specialist za morske zade- ve. V Poreču, kjer že deset let dopustujemo in uživamo v kampu in naravi, je znan po svoji črni rižoti iz hobotnice, pa po tem, da ima rad mir, ka- dar lovi ribe. Dušan kuha ob- časno, jaz pa se raje ukvarjam s kakšnimi prčkarijami, kot so narezki, napitki, sladki ali slani krožniki in podobno.« Družina na taščin pogon Goga ima taščo, ampak ne taščo, ki bi upravičevala svoj znani prislovični sloves. »Moja tašča Panika, ki živi z nami in s katero sva ustvarili lep od- nos, je čudovita ženska, zelo rada jo imam, vsi jo imamo radi. In prava sreča je, da jo imamo. To je naša nona, gos- podinja starega kova in sino- nim za idealno babico, ki je vedno dobre volje, prijazna, ki vsem nam z največjim ve- seljem in ljubeznijo pomaga, streže,« se Goga razgovori, Du- šan pa nadaljuje: »Problema z varuško pri nas nismo niko- li poznali. Ko sva bila midva z Gogo večji del dneva zdo- ma in sta bili hčeri še majhni, je moja mama vsak dan sku- hala kosilo, vse pospravila, se ukvarjala z Geo in Grušo ... pravzaprav je tako še danes, le da je Gea zdaj v Ljubljani, Gruša pa že precej samostoj- na. Težko si predstavljam na- še razgibano življenje in dir- ko s časom brez nje.« Tu pa je še babica Ivka, Gogi- na mama, ki je vedno imela in še ima posebno vlogo, zlasti pri svojih vnukinjah. Ker živi na drugem koncu mesta, sta Gež in Gruša njeni najdražji obisko- valki in babica se jima takrat' posveča z vsem svojim žarom in ljubeznijo. Babica Ivka ima vedno čas za vse njune želje. Gea in Gruša Obe z zanimanjem sledita na- šemu pogovoru, le tu in tam se katera na kratko oglasi, kaj pripomni, se zasmeje. Starej- ša, Gea, se je že zelo zgodaj vključila v družinski umetniš- ko-ustvarjalni ustroj kot Foru- mova plesalka in tudi drugače soustvarjalka pri predstavah. Pri šestih letih je že samostoj- no tekstualno povezovala po- tek plesne prireditve, bila je tudi v vlogi asistentke in sploh je bila kos neštetim nalogam, povezanim s predstavami, go- stovanji. Glede na to, da se je odločila za plesno gimnazijo, je slutiti, da bo šla po materi- nih stopinjah. V Ljubljani je tudi članica gibalnega teatra Po- zitiv in sploh se vključuje v mnoge obšolske interesne de- javnosti. Gruša, učenka v petem raz- redu osnovne šole, je tudi ena izmed Goginih plesalk, ki pa danes še ne ve, kaj bo, ko bo odrasla. Veliko reči jo zani- ma, denimo konji, zato jo je pogosto videti v Škofji vasi pri Celju, kjer jaha in pri tem neizmerno uživa. Seveda je tudi Gruša staršema v pomoč pri nastajanju projektov Ple- snega foruma. Obe Erjavčevi dekleti pa sta umetnici tudi takrat, ko se zaženeta v likov- no ustvarjanje. Njuni izdel- ki iz najrazličnejših materia- lov krasijo stene, police in druge površine družinske mansarde. Je bil Dušan, ki je bil nav- zoč pri obeh porodih svojih hčerk, kdaj obremenjen s si- nom? »Kje pa, to je zame ne- pomembna zadeva. Sicer pa sem žensk že navajen, v prejš- nji družini sem živel z oče- tom, ki je lani umrl, materjo in s tremi sestrami, zdaj me prav tako obkrožajo štiri žen- ske. Vedno sem blažen med ženami.« MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC in zbirka družine Erjavec Lsardo se pride po ozkih in strmih polžastih stopnicah. Dušan in Dušan. Pred leti je bil iskan maneken. Očka in hčeri: Gea pri osmih in Gruša pri dveh letih. Sestrici. Gea je stara dobrih devet let, Gruša je štiriletn Navihanka. Spomin na potovanje po Italiji, leto 1996. Mladost pred kaminom. St. 41 - 9. oktober 2003 22 ŠPORT Osmič v ligi prvaicov Celje Pivovarna Laško po zmago na Slovaško - Nedeljska matineja v Povazski Bystrici Po enoletnem premoru, ki so ga pivovarji zapolnili z nastopi v pokalu pokalnih zmagovalcev (polfinale), se vračajo v najelitnejše evrop- sko tekmovanje, ki prvič šteje 32 moštev. Evforija iz devetdesetih let je splahne- la, tudi proračun, zato so tudi ambicije nižje. A pre- daje zagotovo ne bo. Prvi cilj je uvrstitev med šestnaj- sterico. V skupini F bosta prvo tekmo v soboto odigra- la švedski Redbergslids in nemški Flensburg, drugo pa v nedeljo (10.30) Povazska Bystrica in Celje Pivovarna Laško. Celjani se ne odre- kajo vlogi favorita. »Kiifs bi bil usodeiKf v celjskem taboru so pre- vidni, čeprav pričakujejo prvi točki. Športni direktor Slav- ko Ivezič meni: »Tekma z Or- možem je bila pravočasno opozorilo, predstava proti Rudarju pa je bila povsem drugačna. Na Slovaško bo- mo odpotovali že po petko- vem dopoldanskem treningu, tako da bomo v soboto opra- vili dva treninga. Nedeljski kiks bi bil lahko že usoden. Popravnih izpitov ni!« Tre- ner Miro Požun si je tekme- ce ogledal »v živo«, a ni kaj dosti odnesel, kajti igrali so proti dosti slabšim nasprot- nikom: »V obrambi igrajo v postavitvi 5-1, z Martinom Spuchlakom na čelu. V pro- tinapade drvijo zelo uspešno. Omenjeni element jim je ze- lo dobro uspeval proti bel- gijskemu Tongerenu v kvali- fikacijah za ligo prvakov. Dvo- rana je zelo prijetna, upam, da nam bo ostala v dobrem spominu.« V češko-slovaš- kem prvenstvu je Bystrica klo- nila proti Baniku iz Karvine s kar 34:25. Po 7 golov sta dosegla Samuel Mažar in Lukaš Buchta. 97. evropsko tekmo Celja- nov bosta sodila Miroslavv Baum in Marek Goralczyk, ki sta bila tudi na 96. sreča- nju, zadnjem v prejšnji se- zoni. V Golovcu sta se ime- nitno odrezala, saj so doma- čini na njunih krilih skoraj- da izločili zvezdnike Ciudad Reala, ki ju zlepa ne bodo po- zabili. Naši aduti Niz petih uvrstitev v polfi- nale LP najbrž ne bodo ni- koli ponovili. Prisotna je na- mreč usmeritev na mlade, a dela željne igralce. Vlaganja v nakupe rokometnih moj- strov od drugod lahko po- vsem izginejo, kaj kmalu pa se lahko spet vrnejo. Od- visno seveda od Pivovarne Laško. V klubu je še nekaj udarnih igralcev svetovne- ga kova, predvsem krili Ed- vard Kokšarov in Žikica Milosavljevič, vratar Dejan Peric, tudi nepredvidljivi Sergej Rutenka, pa Rena- to Vugrinec, ki je v hipu prevzel vajeti v svoje roke. Kot dirigentu mu ni veliko uspevalo proti Ormoža- nom, proti Trboveljčanom pa je bilo že bistveno dru- gače. Miladin Kozlina in Nenad Bilbija upravičeno ostajata malce v ozadju. Priložnosti bosta imela še dovolj, predvsem na gosto- vanjih, kajti Požun meni, da jima Golovec »zaveže« ro- ke. Zaradi njune začasne za- držanosti ima nepričakova- no veliko minutažo novinec. levičar Jure Natek. Ob njem naj bi na krilu igral tudi Mat- jaž Brumen. Predlog za omi- litev kazni nekdanjemu igral- cu Prul je predlagal kar pred- sednik RZS Zoran Jankovič. Predsedstvo zveze se je z gla- sovanjem odločilo za skraj- šanje štirimesečne kazni, ar- bitražna komisija pa je pred- log soglasno zavrnila. Najbolj sporno je mesto krožnega na- padalca. Primat naj bi po Tom- šičevem odhodu prevzel Mar- ko Oštir, a si ga bosta skuša- la prilastiti tako vihravi in »divji« Miha Gorenšek kot tudi silni Dino Bajram, či- gar napredek je zaustavila poškodba. Vsi so prejeli poh- vale za prizadevnost na tre- ningih, kar si je Požun še po- sebej želel in temu primer- no selekcioniral rumeno-ze- lene. DEAN ŠUSTER Novembra spet v Rdeči dvorani Slovenski pokalni prvak igra v dvorani Centra srednjih šol Rokometaši Gorenja so v novo sezono krenili s po- polnim izkupičkom. V uvo- du so suvereno premagali novinca Adrio-Krko, v pr- vem domačem nastopu pa so se poigrali z Veliko Ne- deljo, ki ni bila dorasel tek- mec. Že po dvajsetih minu- tah so imeli gostitelji pred- nost osmih golov, ki je do konca tekme niso izpustili iz rok. Trener Ivan Vajdl je spet ponudil priložnost vsem igralcem, ki so povsem upra- vičili njegovo zaupanje. Po dvoboju ni skrival zado- voljstva: »Čeprav Velika Ne- delja ni pravo merilo, saj je razlika v kakovosti krep- ko na naši strani, smo lah- ko s prikazanim zadovolj- ni. Obramba deluje čvrsto in nepopustljivo, vratarja sta v dobri formi, dobro pre- hajamo v protinapade. Te- žave se pojavljajo le pri igri v napadu na postavljeno obrambo. To je posledica poškodb Kavtičnika in Si- mona ter rotacij v moštvu. Očitno resnično nimamo sreče s poškodbami, s ka- terimi ima težave tudi Be- dekovič, ki ga mučita za- pestje in gleženj.« Velenjčani bodo že danes odpotovali v Belgijo, kjer se bodo v 2. krogu pokala po- kalnih zmagovalcev pomerili z Initio Hasselt, proti kateri ne pričakujejo nič drugega kot le zmago in uvrstitev v naslednji krog. »Belgijski ro- komet ne dosega naše ravni, zato ne bi smeli imeti težav. Spodbujali nas bodo zvesti Šaleški graščaki, ki se jim že sedaj lepo zahvaljujemo. Ta- koj po tekmi bomo odpoto- vali nazaj, saj nas že v sredo čaka prvenstvena tekma z Or- možem,« je načrte Gorenja razkril Vajdl. Tudi povratne tekme evropskega pokala Velenjča- ni ne bodo odigrali v Rdeči dvorani, ki še ni nared. Po dobrih štirih mesecih grad- benih del, se obnova počasi približuje h koncu. Po be- sedah direktorja Marjana Klepca naj bi bila na voljo za uporabo 25. oktobra, kar bi bilo samo deset dni po predpisanem roku. »Vodja gradbišča pravi, da bo zuna- nja konstrukcija končana do konca tedna, tako da nam preostane še finalizacija no- tranjosti. Po vseh težavah, ki smo jih imeli pri menjavi in- štalacij, in še posebno po- tem, ko je nad zgornjim de- lom prišlo do ugreza ceste, lahko sedaj resnično priča- kujemo, da bo dvorana kma- lu v uporabi,« je bil optimi- stičen Klepec. Najbolj ne- strpni so seveda rokometaši Gorenja, ki komaj čakajo, da bodo zaigrali v novi dvo- rani, s prvo tekmo pa lahko pričakujemo tudi spektakel, ki ga obljubljajo v upravi klu- ba. MITJA GAVRILOSKl Zanimanje preseglo pričakovanja Nova dvorana v Top-fitu v Celju je bila na otvoritvi polna, kajti možno je bilo brezplačno preizkusiti raz- lične oblike aerobike. Za- nimanje je celo preseglo pri- čakovanja in takoj je bilo jasno, da bo dvorana zago- tovo služila svojemu name- nu. Začelo se je z nastopoma otroških plesnih skupin Top- fit KIDZ in Top-fit TEENS, nato pa so prisotni pod vods- tvom inštruktoric aerobike dve uri spoznavali vse obli- ke tovrstne rekreacije. Po slavnostnem dejanju, ko je bila dvorana tudi uradno od- prta, pa je sledil še imeniten šov program aerobik teama Top-rit. Dvorana je velika 22x11 metrov, kar je dovolj, da naenkrat vadi do 70 rekrea- tivcev. Zato napovedujejo, da rezervacije za ure aerobike ne bodo več potrebne. Vad- bo vodi strokovna ekipa in- štruktoric aerobike, ki vsa- ko leto potrjujejo svoje licen- ce pri Fitnes zvezi Sloveni- je, udeležujejo pa se semi- narjev tako doma kot tudi v tujini. Imajo licence za spe- cialne in licenčne programe: pilates, body pump, body at- tack, »za nosečnice«... Rado- vednežem je omogočena enotedenska brezplačna vad- ba. Top-fit je praznoval že 11. rojstni dan in ima 400 aktiv- nih članov. Eden izmed zna- nih svetovnih proizvajalcev športne opreme oskrbuje v Sloveniji tri fitnes centre, med njimi tudi strokovni športni kader v Top-fitu. DŠ, foto: ALEKS ŠTERN Novo dvorano so nemudoma preiskusili redni in novi člani. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 18. oktobra na 23. pohod na Hom. Odhod ob 7.15 uri z avtobusnega posta- jališča ob Glaziji. Prijave do 13. oktobra na telefon 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Laško vabi: 11. oktobra na izlet po Pomurski planinski poti. Informacije na telefon 03 573 19 21. Planinsko društvo Zabukovica vabi: 18. oktobra na 23. pohod na Hom. Odhod ob 8.00 uri s parkirišča OS Gri- že. Informacije na telefon 041 200 196. ŠPORTNI KOLEDAli ^ SOBOTAH.10."^ NOGOMET MČL - Celje, 7. krog: Lju no - Tristar, Vransko - ( lotnica. Kovinar - Mo Claudius, Rogaška - Vojn, (15). 1 KOŠARKA 1. SL - moški, 3. krog, š, stanj: Elektra - Zago^ (19), Polzela: Hopsi - H, lios (20), Sežana: Kraški^ dar - Alpos Kemoplast. Liga Trocal, 2. krog: G Ije: Merkur - Lek Ježi) (18). ROKOMET Liga Siol, 3. krog, Ribii ca: Inles Riko - Gorenje. Pokal EHF, 1. krog: I lec - SPE Kefalovrysos (18 ODBOJKA 1. DL, 2. krog. Kanal: S lonit - Šoštanj Topolšica NEDEUA 12.10. NOGOMET 2. SL, 11. krog: Rudar Vi lenje - Triglav, Livar - Dr, vinja (15). 3.SL- sever, 10. krog: Zi če - Bistrica, Šoštanj - f! loma. Pesnica - Šmarje p Jelšah (15). MČL- Celje, 7. kroj Šentjur - Laško (15). KOŠARKA 1. SL - moški, 3. kro Koper - Rogla. ROKOMET Liga prvakov, 1. kro Povaszka Bystrica - Celje I vovarna Laško (10.30). j SREDA 15.10. NOGOMET Pokal UEFA, 1. krog, pi vratna tekma, Celje: CM Publikum - Maccabi Hail (19). Pokal Slovenije, četrt na finala, povratna tekm Jesenice - Rudar. ROKOMET Liga Siol, 4. krog. Cel Pivovarna Laško - Preve (18.30) 1. SRL - ženske, 6. kro Žalec - Celeia (18). NA KRATKO Pokal Končini I Salzburg: Na odprtem prvenstvu je v konkurenci 4i tekmovalcev iz devetih držav uspešno nastopilo tudi 12 Ž skih karateistov. Matjaž Končina je zmagal v konkureii športnih borb najtežje kategorije. Bronasti medalji v čU ski kategoriji sta dodala Luka Maric (65 kg) in Saša DordeV (75 kg). Pri karateistih starih do 12 let je v katah zmagi Eva Nina Kozmus, Mark Malis pa je bil tretji. Druga zmaga ŽRK Celja Ljubljana: Mlade rokometašice Celja, ki jih uspešno v di Sebastjan Oblak, so v 2. krogu 1. B državne lige na gost vanju v Ljubljani premagale podmladek Krima, ki nastof pod imenom Inna Dolgun. Celjanke so bile boljše z 29:^ Nuša Skutnik je dosegla 9 golov, Klavdija Zorko pa 7. (J" Generalka s Konstruktorjem Celje, Tržič: V 4. krogu DP so kegljavke Miroteksa gost' vale v Tržiču in zmagale s 7:1. Nato pa so vnaprej odigra srečanje z Gorico in zmagale z 8:0. Pred nastopom na s'f tovnem pokalu na Češkem se bodo Celjanke konec ted^ pomerile z našim moškim prvakom, Konstrukturjem iz ^ ribora. (JK) I St. 41 - 9. oktober 2003 ŠPORT 23 »Brezzobi terierjicc pred živijenjsico teicmo Ije zaporedni porazi CMC Publikuma - V sredo za 2. krog pokala UEFA z Maccabijem! - Tomažiča zamenjal Simeunovič oljski nogometaši so se jli v temnem tunelu, iz jrega še ne vidijo izho- Izgubili so zadnje štiri jie (Maccabi 2:1, Mari- Pivovarna Laško 2:1, Dravograd 2:1). Luči in nem rešitve ni videti. Še avno so Pušnikovi »te- ji« grizli in trgali, zdaj le še bevskajo. Tekaško gelej udarni, pobuda in flada na igrišču sploh ni- problematični. Izjemno a konkretnost napadal- in tudi vezistov, obram- pa je začela »plavati«, oje padel levi bok v Dra- pdu, je v prazno »odle- še Marijan Budimir, do- odmerjen strel mimo ksandra Šelige pa je po- lil poraz. Veiiico ometaiT malo učinica ijemno »napumpani« Ko- i pod vodstvom Edina Os- Doviča so v prvih 15 mi- ah zasenčili Celjane, zad- tri četrtine tekme pa so Ji v zmernem ali celo po- lem bunkerju. Matej Re- ima novo enoletno po- te, po njenem izteku bi iPublikum (spet) moral ti. Smola Roberta Kore- se stopnjuje. Sicer je spret- izenačil, nato pa je vrat- I preprečila vodstvo. Ka- je je junak postal vratar io Šribar, nekaj doma- protinapadov pa je zau- i\ šele Aleksander Šeli- Publikum je izvedel 12 tov s kotov, osvežila sta rezervista Dare Vršič in Jan Plastovski, a je čvr- sta koroška obramba odbila vse nalete. Do 25. minute je bila predstava vrhunska in ze- lo všečna, kasneje pa je (ja- lovo) igralo le eno moštvo. Da je občasno »hlajenje« ko- ristno vsakomur, je dokazal sodnik Drago Kos, ki je na- logo opravil precej nad svo- jim dosedanjim povprečjem. Koga bo »ohladil« Marijan Pu- šnik? V Dravogradu je bil na tribuni Dragan Čadikovski, v sredo proti Izraelcem pa ne bo časa za kalkulacije, saj bo- do potrebni najmočnejši adu- ti za zgodovinski dosežek. Tudi direictor udaril po mizi Po bolečem porazu v Dra- vogradu je spregovoril direk- tor kluba Darko Klarič: »Moštvo je zatajilo ravno v lastnostih, po katerih ga je v prejšnjih predstavah občudo- vala Slovenija, pa tudi Evro- pa. Zelo sem prizadet, saj si po trdem delu v tem letu te- ga nismo zaslužili. Poimen- sko ista ekipa kot v prejšnji sezoni zdaj ni več takšna, kot smo jo poznali. Pred najpo- membnejšo tekmo sezone ne želimo zaostrovati razmer. Vse bomo temeljito razmi- slili in analizirali. V dogovoru s trenerjem, ki ima še vedno naše popolno zaupanje, bo- mo predlagali rešitve. Neka- tere stvari v klubu so poru- šene in nekaj je potrebno ukreniti. Najprej bomo po- pravili klubski pravilnik, ki bo predvidel še dodatne kazni za najbolje plačane igralce, če se po dveh tretjinah prvens- tva moštvo ne bo uvrstilo v ligo za slovenskega prvaka!« Klarič je še nakazal, da bodo spremembe sledile šele po po- vratni pokalni tekmi z Mari- borom. Poudaril je, da je moš- tvo še vedno sposobno boja za najvišja mesta, vendar si spodrsljaja ne sme več pri- voščiti. »V upravi ne bomo dovolih, da se najbolje pla- čani igralci na tekmah tako vedejo. Ničesar več ne bomo spregledali, saj so svoj bonus že izpolnili.« Seveda je olje na ogenj do- lila tudi prva tekma četrtfi- nala pokala NZS v Ljudskem vrtu, kjer si je domačin po dveh izkoriščenih enajstme- trovkah (Ptujčan Robert Krajnc jih seveda ni spregle- dal) priigral lepo prednost pred povratno tekmo 23. ok- tobra na Hudinji. Čadikov- ski, Koren, Plastovski, Budi- mir, Vršič in Kvas pa niso zmogli premagati Stanisla- va Kuzme. Maccabi - zgodovinska tekma Obljubljena nagrada celj- skim nogometašem za uvrsti- tev v 2. krog je 2000 evrov po »glavi« za igralce prve po- stave, nekoliko nižja pa za rezerviste. Oštevilčene vstop- nice bodo za 2000 tolarjev od jutri naprej na voljo pri blagajni novega štadiona na Hudinji. V petek, ponedeljek in torek bo odprta med 15. in 18. uro, v soboto pa med 9. in 12. uro. Sedeži v spred- njih petih vrstah bodo po 900 tolarjev. Marijan Pušnik pa ima nove skrbi. Pogreša osem igralcev. V članski reprezen- tanci so Simon Sešlar, Ro- bert Koren in Matej Šnofl, v mladi pa Sašo Fornezzi, Uroš Plaznik, Dejan Plastovski, Dejan Kelhar in Dare Vršič. Celjski strateg meni, da za ve- liko število golov ni kriva ze- lo napadalna postavitev, če- prav je očitno, da se po iz- gubljenih žogah obramba znajde »na prepihu«. Reakcije so praviloma panične in slej ko prej sledi kazen. Proti Maccabiju si Publikum tega ne bo smel privoščiti. »Krivo je razmočeno igriščecf Nogometaši Šmartnega so se s Koprčani zaradi slabega in razmočenega igrišča raz- šli brez zadetkov. Šmartno je po dobrih dveh letih spet vo- dil trener Vojislav Simeuno- vič, ki je vijoličaste popeljal v prvo ligo. Po odsotnosti za- radi poškodbe se je v moš- tvo vrnil Željko Spasojevič: »Naš trener s točko ne more biti zadovoljen, kajti priča- kovali smo vse tri. Mislim, da smo si jih na težkem igrišču tudi zaslužili. Žal pa tokrat nismo imeli sreče. Skozi ce- lotno tekmo smo bili boljši nasprotnik. Koprčani so se za- prli. Želeli so osvojiti točko, kar jim je uspelo.« Zmago do- mačih je preprečil junak tek- me, gostujoči vratar Ermin Hasič, ki se je trikrat odlič- no znašel. Najprej je obra- nil močan udarec Npdžada Alibabiča, nato pa še strela Alena Mujanoviča z glavo. Šmarčani čakajo na prihod Ajdovcev. »Pričakujemo, da bo igrišče ustrezno za igro, kajti pot do morebitne zma- ge, ki si jo zelo želimo, bi bila lažja,« je zaključil Spa- sojevič. Prvič je zaigral Is- met Munishi, ki prejšnjemu trenerju Toniju Tomažiču ni bil povšeči. Sedaj so se nje- govemu mnenju pridružili tudi gledalci. Padec Dravinje v 2. ligi po 10. krogu na lestvici še vedno vodi Rudar, Dravinja pa je zdrsnila na 3. mesto. Velenjčani so v Kidri- čevem dosegli tri gole. Mrežo je dvakrat zatresel Ismet Ek- mečič, enkrat pa Aleš Šmon. »Prikazali smo tisto našo zna- čilno igro, všečno za oko. Ustvarili smo si veliko šte- vilo priložnosti in tri od teh tudi izkoristili. Počasi, a za- nesljivo korakamo proti na- šemu cilju, ki smo si ga za- dali pred sezono. Ta je ja- sen, povratek v prvo ligo,« je dejal branilec Damjan Ro- mih. Derbi med Dravinjo in Belo krajino se je pred polno tri- buno v Slovenskih Konjicah začel obetavno, saj so domači zgodaj povedli, a zdržali le do 53. minute. Sledilo je ize- načenje, ki je Konjičane ze- lo razburilo. Vratar Sebast- jan Čelofiga je padel po tr- ku z gostujočim napadalcem, Pezdirc pa je poslal žogo v prazen gol. »Zapravili smo dve izraziti priložnosti, zato je sledila kazen. Vendar, šlo je za očiten prekršek,« je po- jasnil strelec za Dravinjo Boštjan Hodžar in dodal: »Moja strelska forma se vzpe- nja, v vsakem krogu dam kak- šen gol. Upam, da bo tako tudi proti izkušeni ekipi Li- varja.« JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER s prvega obračuna v Izmirju, dvoboj Mateja Šnof la in Idana Tala. Robert Koren, strelec edinega gola za Celjane na zadnjih dveh tekmah. Yaniv Katan, ki je dosegel drugi gol v Izmirju, je bil pred restavracijo v Haif i, ko je v njej eksplodirala bomba. Ranjen je bil tudi njegov trener Roni Levy. Najboljši igralci 11. kroga: 10 točk Marko Pokleka, 5 - Matej Miljatovič, 3 - Goran Ristič (Šmartno), 2 - Robert Koren, 1 - Darko Maletič (oba Publi- kum). Izidi 11. kroga lige Simobil: Dravo- grad - CMC Publikum 2:1 (2:1); Madžar (2), Pevec (25); Koren (3), Šmartno - Koper 0:0, Maribor Pivovarna Laško - Mura 3:3, Primorje - Gorica 2:2, Ljub- ljana - Kumho Drava 0:0, Domžale - KD Olimpija 2:1. Št. 41 - 9. oktober 2003 24 ŠPORT Sklonjenih glav iz Podgorice Na regijskih obračunih zmagi ostali doma - Rekordni poraz Merkurja Minuli vikend je zazna- moval pričetek tretje sezo- ne v ligi Goodyear, ki pa ni bil uspešen za laške pivo- varje. Iz Podgorice so se na- mreč vrnili s porazom, ena- ka usoda pa je doletela preostale tri slovenske eki- pe. V 1. A SKL sta bila na spo- redu dva lokalna derbija, zmag pa sta se veselila Rogla in Hopsi. OdloČile zadnje minute Laščani so izgubili uvod- no srečanje, a od slovenskih ekip zapustili še najboljši vtis. Vedeti je namreč tretja, da je Budučnost ponos Črne gore, njen paradni športni ko- lektiv, za katerega denarja ne manjka. Po precej slabi lan- ski sezoni so se v Podgorici ponovno močno okrepili in to se jim je obrestovalo že na prvi tekmi. Sicer so Laš- čani po slabem prvem pol- času, v tretji četrtini na kri- lih Igorja Jokiča (26 točk) in Saše Dončiča (20) prišli samo na točko zaostanka. Še v 35. minuti je bilo srečanje povsem odprto pri izidu 74:72 za Budučnost, ki pa je bila v zadnjih petih minutah le boljši nasprotnik z več raz- položenimi igralci. Drugi krog je bil sinoči, Laščani so gostili ekipo Splita, v sobo- to pa bodo v prvem sloven- skem obračunu gostovali pri Geoplinu Slovanu v Maribo- ru. Hopsi jiresenetili Sentjurčane v Šentjurju sta domači Ke- moplast in polzelski Hopsi iskala prvo zmago v sezoni, s tem pa tudi popravni izpit za poraza v prvem krogu pr- 'venstva. Ob koncu so se za- služeno veselili Polzelani, saj so prikazali bistveno več od razglašene domače ekipe. Obračun je v prvem polčasu ponudil 11 izenačenj in sila slabo sojenje, v škodo obo- jih, predvsem pa same igre, ki je ob kar 39 dosojenih oseb- nih napakah ni niti moglo bi- ti. Zaznamoval ga je tudi mla- di branilec Hopsov Marjan Božič, ki je v finišu prvega polčasa s trojkami prinesel svoji ekipi naskok 8 točk. V nadaljevanje so domači kre- nili bistveno bolj odločno. Odlični Rado Trifunovič (34) je bil gonilna moč Šentjur- čanov, ki so z delnim izidom 10:0 prišli do vodstva 60:58 v 25. minuti. Gostje niso do- segli koša polnih 6 minut, vendar domači tega niso znali kaznovati. Namesto da bi igrali pod obroč, saj so bili gostje obremenjeni z oseb- nimi napakami, so se odlo- čali za hitro metanje trojk, kar pa jim tokrat nikakor ni uspevalo (skupno 3-26!). V treh minutah so zgrešili osem metov zapored in dovolili tek- mecem, da so se pobrali in obdržali priključek pred zad- njim delom. Tedaj pa je moš- tvo stratega Vojka Herksla odigralo zelo dobro in glede na mladost tudi nepričako- vano izkušeno. OdHčnemu Božiču sta se priključila še Luka Geržina (14) in neu- ničljivi Matjaž Cizej (16 točk, 13 skokov). Napori Tri- funoviča, ki je bil vse preveč osamljen v napadu, so pri- peljali gostitelje do zaostan- ka dveh točk, to pa je bilo tudi vse, kajti Polzelani so v finišu suvereno zadevali in za- držali zmago v svojih rokah. Razočarala sta predvsem no- vinca v dresu Kemoplasta Jer- nej Tilinger in Seid Hajrič, tako da niti solidna, a pre- več neodgovorna igra Petra Jovanoviča (10, 12) ni mo- gla pokrpati vseh lukenj Ke- moplasta. Grum pred vsemi v Zrečah so domači štrli odpor Šoštanjčanov v drugem delu. Homogenejše moštvo Rogle je vodil razpoloženi Samo Grum (27), ki je že po- kazal, kakšna okrepitev zreš- ke ekipe je. Ob solidni pred- stavi vseh ostalih je izstopal še kapetan Boštjan Sivka (18, 7), v nerazpoloženem moštvu Miloša Sagadina pa je edini upravičil zaupanje Sr- boljub Nedeljkovič (19,10), ki pa ni imel prave pomoči nerazpoloženih branilcev Elektre. Zmaga so v Zrečah bučno proslavili, trenerju Jo- žetu Hrenu pa je s srca pa- del velik kamen. Spoznal je, tako kot vsi okoli njega, da ima povsem solidno moštvo, ki lahko v izenačenem pr- venstvu premaga vsakogar. Naslednji krog prinaša do- mača dvoboja Hopsov proti Heliosu in Elektre proti Za- gorju, medtem ko odhajata Rogla in Kemoplast na pot proti Obali, Zrečani v Koper, Šentjurčani pa v Sežano. Zaledenele na -21 Košarkarice Merkurja so tretjo sezono lige Trocal za- čele v Dalmaciji, z rekord- nim porazom. Šibenčanke so jim dovolile doseči le 43 točk. Manjkala je poškodovana la- na Jereb. V uvodu tekme je tehnično napako dobil Dra- gomir Bukvič, v končnici pa nešportno napako še Dalibor- ka Jocič. Sodila sta Šibenčan in Zadarčan (!), kar je zago- tovo velika pomanjkljivost si- cer zanimivega in dokaj ka- kovostnega tekmovanja. Na- slednje tekmice bodo Ježi- čanke v Celju. JANEZ TERBOVC PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC IZJAVE TRENERJEV Aleš Pipan: »Poraz mora- mo čim prej pozabiti in se osredotočiti na naslednje tek- me. Končna razlika je glede na prikazano morda celo previsoka. Budučnost je tre- nutno boljša od nas. Igral- cem nimam česa očitati, saj so prikazali vse, kar je v nji- hovih močeh.« Vojko Herksel: »Sedaj nam bo vsekakor lažje, kaj- ti fantje so uvideli, da so do- volj močni. Tudi delo na tre- ningih bo boljše. Pričakoval sem, da se bo ekipa sprosti- la. To ji je uspelo prav v Šent- jurju. Imeli smo nekaj sre- če, kajti domači so zgrešili precej metov za tri točke. Pohvalil bi predvsem branil- sko navezo Božič - Geržina.« Boris Zrinski: »Žal še ved- no igramo v krču, nesproš- čeno, kar se je videlo pose- bej v prvem polčasu. Kasne- je smo ujeli priključek, a odi- grali povsem neorganizira- no, saj z izjemo Trifunovi- ča ni bilo razpoloženega igralca. Pričakujem, da nam bo lažje v gosteh, ko ne bo prevelikega pritiska na igral- ce.« Jože Hren: »Zelo sem ve- sel, da ekipa zmaguje tudi pod mojim vodstvom. Začet- no prednost smo kmalu za- pravili. Zmago smo si prii- grali s consko obrambo.« Miloš Sagadin: »Naši mladi igralci so povsem od- povedali. Nismo uspeli zau- staviti izkušenega Sama Gruma in borbenega Bošt- jana Sivke. Ob zgodnjem občutnem zaostanku tako nismo imeli možnosti za us- peh.« Dragomir Bukvič: »Šibe- nik nas je ugnal z odlično obrambo, kar je bilo doslej naše glavno orožje. Zaradi nastopa na Univerziadi eki- pa še ni dovolj uigrana. So- jenja raje ne bi komentiral.« Peterka kroga: Božič (Hopsi), Grum, Sivka (Ro- gla), Trituiiovič (Alpos Ke- moplast), Jokič (Piv(.)vama Laško). Igralec kroga: Samo Grum (Rogla). Trener kroga: Vojko Herksel (Hopsi). Prizora z bojevitih lokalnih obračunov v Šentjurju ... In v Zrečah. PANORAMA NOGOMET POKAL SLOVENUE Četrtina finala: Maribor Pivovarna Laško - CMC Pub- likum 2:0 (1:0); Pekič (21, 11-m), Karič (82, 11-m). 2. SL 10. krog: Aluminij - Ru- dar Velenje 0:3 (0:2); Ekme- čič(12,66),Šmon (40). Dra- vinja - Bela krajina 1:1 (1:0); Hodžar (9). Vrstni red: Ru- dar Velenje 26, Zagorje 21, Dravinja 19, Bela Krajina 17, Triglav 15, Krško, Livar 13, Izola, Aluminij 10, Brda 9, Tabor 8, Svoboda 1. 3. SL - sever 9. krog: Šmarje pri Jelšah - Malečnik 5:3, Kozjak Radlje - Zreče 2:5, Stojnci - Šoštanj 1:1. Vrstni red: Malečnik 19, Šmarje 18, Bistrica, Šoštanj, Hajdina 17, Pohorje 16, Že- lezničar 13, Paloma, Zreče, Pesnica 12, Ormož 11, Stojn- ci 10, Središče 6, Kozjak 0. MČL-Celje 6. krog: Tristar - Šentjur 5:1, Laško - Rogaška Crystal 1:3, Vojnik - Kovinar Štore 2:6, Mons Claudius - Vran- sko 1:3, Oplotnica - Ljubno 4:2. Vrstni red: Mons Clau- dius, Rogaška, Oplotnica 15, Kovinar 10, Vransko 6, Tri- star, Ljubno 5, Šentjur 3, Voj- nik 2, Laško 1. MALI KOGOMET 1. SL, 3. krog: G/P Beton - Dobovec 4:1, Ajdovščina - Na- zarje 3:5. Vrstni red: Nazar- je, Litija 9, Puntar, Beton 6, Metropol 4, Brežice, Perni- ca 3, Ajdovščina, Vitomarci 1, Dobovec 0. ROKOMET LIGA SIOL 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Rudar 38:25 (16:11); Rutenka 11, Kokšarov 10, Mi- losavljevič 5, Vugrinec 4, Na- tek, Oštir 3, Bilbija, Goren- šek 1. Gorenje - Velika Nede- lja 33:24 (17:9); Mlakar 7, Bedekovič, Sirk 5, J. Dobel- šek, Sovič 4, Štefanič 3, L. Dobelšek 2, Tamše, Halilo- vič. Kovic 1. Vrstni red: Prule 67, Celje Pivovarna Laško, Gorenje 4, Prevent, Termo, Ormož, Trimo, Rudar, Veli- ka Nedelja 2, Ribnica, Krka, Cimos 0. 1. DL - ženske 4. krog: Celeia - 30:34 (12:16); Zorič, Ki| novic 8, Bilič 7, Čereni,]l Koren 2, Sotler, Novak 1, p - Žalec 20:27 (11:11); Pot, nik 7, Agafonova 5, Rand!,; vič 4, Strmšek 3, Stevano^ Krajnc 2; Vrstni red: Krim Ptuj, Piran 6, Žalec, Olim ja 4, Burja, Škofja Loka 3,( leia 2, Kočevje, Izola 0. KOŠARKA 1. SL - moški 2. krog: Rogla - EleH 85:73 (63:56, 39:33, 22:ll Grum 27, Sivka 18, Str^ 12, Brolih 10, Hohler 8,1 vanovič 5, Zinrajh 4, Želj Nedeljkovič 19, Nuhano 11, Ručigaj 10, Mitrovic] Sarhatlič 7, Auer 6, Vidoi 5, Rupreht 4, Sagadin 2.. pos Kemoplast - Hopsi I zela 85:93 (68:69, 50:S 28:28); Trifunovič 34, Pet) vič 13, Jovanovič 10, Ribj 7, A. Maček, Hajrič 6, P U ček3,Palčnik, Tilinger 2; B žič 19, Cizej 16, Arčan 1 Geržina 14, Josipovič j Steffel 8, Skok 4, Debei Finžgar 2, Goropevšek Vrstni red: Triglav 4, Do Žale, Zagorje, Elektra, Rog Hopsi Polzela, Kraški Zid Pivka Perutninarstvo, Ko[ 3, Alpos Kemoplast 2. GOODVEAR LIGI 1. krog: Budučnost - vovarna Laško 90:81 (62: 46:36, 25:21); Koljevič j Milojevič 19; Jokič 26, D(j čič 20, Jelesijevič 11, Miši vič 9, Dojčin 7, Joksimoj 6, Miletič 2. Vrstni red: bona, Crvena zvezda, Zadl Banja Luka, Budučnost, i roki, Split Croatia 2, Reflfl Krka, Pivovarna Laško, 1 greb, Geoplin Slovan, U čen, Union Olimpija 1. LIGA TROCAL L krog: Šibenik - Meri Celje 64:43 (51;^ 34:25,15:11); Maksimovic Jocič, Temnik 7, Jurše 6, M kovic 5, Čonkova, Kvas 4,1 kič 2. I ODBOJKA I.DL-moški 1. krog: Šoštanj Topolšia Svit 3:0. Vrstni red: Kamn Šoštanj Topolšica, Saior Bled, Krka 3, Olimpija, St. bar, Fužinar, Svit, Pomurie Št. 41 - 9. oktober 2003 KRONIKA 25 |a»Požar 2003« se je začela v skladišču izdelkov Cinkarne v Bukovžiaku, ki so namenjeni grafični industriji. Gasilci so po prvem in drugem alarmu prav tu začeli z reševanjem poškodovanih in omejevanjem nadaljnje širitve požara. »Požar 2003€f v Cinkarni Državna vaja gašenja požara in nesreče z nevarno snovjo Med večjimi pralctičnimi prikazi na letošnjem med- narodnem sejmu Zaščita in reševanje v Celju je bila dr- žavna vaja gašenja požara in nesreče z nevarno snov- jo v industriji »Požar 2003«. Predpostavka za vajo je bi- la nesreča v skladišču konč- nih izdelkov, namenjenih ke- mični industriji, kjer je skla- diščni delavec z viličarjem prebodel sod napolnjen z ze- lo hlapljivim in vnetljivim to- pilom, ki se je razlilo po vili- čarju, vnelo in povzročilo velik požar, ki se je izredno hitro širil. Prvi so na kraj nesreče prispeli gasilci domačega IGD Cinkarna, zaradi velikih raz- sežnosti požara, ki bi lahko povzročil katastrofalno ško- do in poškodbe ljudi, pa so aktivirali še vse druge, ki lah- ko v takem primeru sodelu- jejo in rešujejo. Obvestili so Regijski center za obveščanje ter hkrati pre- ko službe varovanja podjetja obvestili tudi vodstvo, ki je ak- tiviralo štab civilne zaščite. Ker so se nesreče med požarom kar vrstile (prevmitev vagona z žve- pleno kislino, zaradi vetra se širijo strupi v vodo itd.), je vod- ja intervencije od regijskega centra zahteval, da se izvede še 4. stopnja alarmiranja. Po- večali so aktivnosti gašenja, od- pravljanja posledic nesreče z nevarno snovjo ter reševanja poškodovanih. Najhuje poš- kodovane so s helikopterjem prepeljali v Klinični center v Ljubljano. Včerajšnjo državno vajo »Požar 2003« so si ogledali na- jodgovornejši predstavniki, ki v Sloveniji na različnih po- dročjih skrbijo za varnost in preventivo v primeru požara ali drugih naravnih nesreč. Splošna ocena je bila, da je bila vaja dobro zastavljena in tudi izpeljana, morebitne pomanj- kljivosti pa bodo v bodočih po- govorih odpravili. Vaja je opo- zorila, da je treba biti vedno temeljito pripravljen, tehnič- no, z opremo in zlasti znanjem. TONE VRABL Foto: GREGOR KATlČ ipožarišču so se pojavili gasilci in drugi v različnih zaščitnih delovnih lačilih. Poklicni gasilci iz Celja in gasilci PGD Škofja vas v rumenih licitnih oblačilih, pod katerimi so nosili dihalne aparate, so poskrbeli za tesnitev počene cisterne z nevarnimi snovmi, ki bi se lahko razlile v kanalizacijo in povzročile veliko škodo. stavbi Cinkarne, kjer je izbruhnil požar, je bilo veliko ljudi poškodovanih, iz višjih nadstropij so jih rešili z gasilsko lestvijo, gasilci pa so jih na nosilih znosili do ekip za nudenje prve pomoči. V vaji je sodelovalo 472 oseb in 73 najsodobnejših ga- silskih in drugih vozil, med njimi tudi tri gasilske lestve iz Celja, Vojnika in Žalca. Sodelovalo je 36 prostovolj- nih gasilskih društev iz osmih gasilskih zvez celjske regije s poveljnikom Jankom Turnškom ter podjetje Cin- karna Celje, ZD Celje, PU Celje, Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje, Mestna občina Celje, Štab CZ za zahodno Štajersko, Regijska enota za RKB izvidovanje, mobilni ekološki laboratorij ZZV Maribor, mobilna eno- ta za meteorologijo in hidrologijo, helikopterska enota 15. LB Slovenske vojske, inšpektorat za okolje in pro- stor. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, delovni inšpektorat in preiskovalni sodnik ter Javni zavod za prometno reševalno tehnično službo Celje. Usoden zdrs enajstletnika Nesreča, ki se je zgodila v torek, 7. oktobra, nekaj mi- nut po dvanajsti uri na Bo- ču nad Rogaško Slatino, se je tragično končala za ko- maj enajstletnega fanta iz Odrancev pri Lendavi. 11-letnik je bil dopoldne skupaj s svojimi sošolci in učenci Osnovne šole Odran- ci na Boču na športnem izle- tu. Z avtobusi naj bi se pripe- ljali do Poljčan, nato pa se od- pravili proti Boču. Skupina, v kateri je bilo kar 81 osnov- nošolcev, je bila na vrhu pri razglednem stolpu, med vra- čanjem proti Domu na Boču pa je prišlo do tragične nesreče. Fantu je med hojo nenadoma zdrsnilo, padec na skalnato površino pa je bil izjemno hud, saj naj bi si pri tem poš- kodoval glavo. Po zdrsu in padcu so fantu prvo pomoč najprej nudili učitelji, ki so takoj poklicali reševalce, ven- dar tudi njihova pomoč, žal, ni bila dovolj. Mladoletnik je namreč med prevozom poš- kodbam podlegel. Na področju, kjer se je zgo- dila nesreča, je izjemno strm in skalnat teren. Zaradi de- ževja pa je bila pot mokra in spolzka, kar bi lahko botro- valo nesreči. Po klicu reše- valcev in policije naj bi uči- telji iskali še dva učenca, ki sta kasneje menda sama prišla nazaj. Poklicali smo osnovno šo- lo v Odrancih, tamkajšnjo rav- nateljico Marijo Smolko smo dobili ravno pri odhodu k fan- tovi družini. »Športni dan smo pripravili v skladu z letnim delavnim načrtom za vse učence predmetne stopnje,« nam je razlagala v solzah: »Žal pa se je končalo tragično..., vsi smo pretreseni ob izgubi našega učenca,« je še dodala. S skupino enainosemdesetih učencev je bilo devet šolskih spremljevalcev. Kriminalisti okoliščine nesreče in možnost kakršne koli odgovornosti s strani spremljevalcev še ved- no preiskujejo. SIMONA ŠOLINIČ Kdo je mrtev neznanec? v Ločici ob Savinji, v podvinsko-žalskem kanalu, pri či- stilni napravi so v ponedeljek zvečer našli truplo. Truplo so izvlekli gasilci, gre pa za moškega, visokega 170 centime- trov, starega med 50 in 60 let, srednje postave. Obut je bil v sive nogavice in oblečen v spodnji del trenirke temno modre barve, polo majico temnejše barve in siv pulover s karo vzor- cem. Natančen vzrok smrti kriminalisti še preiskujejo, zato je nemogoče dobiti več uradnih podatkov. Prav tako ni zna- no, kako dolgo je bilo truplo v vodi. Odrejena je bila obduk- cija, ki bo pokazala, ali so na truplu znaki nasilja. Ker identi- teta umriega ni znana, policisti hkrati naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o opisanem, da pokličejo na 113. Št. 41 - 9. oktober 2003 26 PISMA BRALCEV PREJELI Pojasnilo o oddelku glasbene šole v Štorah o neuspešnem ustanavlja- nju oddelka GŠ Šentjur v Štorah je bilo že veliko na- pisanega in slišanega. V mo- jem imenu in imenu sveta GŠ bi rada pojasnila doga- janja, ki so žal pripeljala do nesrečnega konca sanj o za- živetju glasbenega oddelka v Štorah. Poudariti moram, da je prvi sestanek za ustanavljanje glasbenega oddelka potekal marca 2003 (in nič prej) na Občini Štore. Tam je bilo sklenjeno: da se pošlje do- pis na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MZŠZŠ) za mnenje o odprtju glasbene- ga oddelka in da se izvede an- keta med šolarji v Štorah o zanimanju za instrumental- ni pouk. Na začetku aprila smo do- bili odgovor z MŠZŠ, da ne nasprotujejo nameri o usta- navljanju oddelka, vendar naj zainteresirani pripravimo po- datke o številu učencev, in- štrumentih, ki bi se jih žele- li učiti, učiteljih, ki bi izva- jali pouk, prostoru in opre- mi, ob predpostavki, da Ob- čina Šentjur kot ustanovite- ljica GŠ Šentjur soglaša z od- prtjem novega oddelka. Takoj za tem so stekla pri- zadevanja za uresničevanje zgoraj navedenih nalog. V aprilu in maju se je na OŠ Štore izvajala anketa o in- teresu šolarjev za pouk pihal, trobil in klavirja. Obenem sva z g. ravnateljem sestavila po- ročilo o prostorih, ki bi slu- žili za pouk GŠ. Konec maja smo izvedli vpis in sprejem- ni preizkus učencev, obenem pa smo na Občini Šentjur pri- dobili soglasje za odprtje od- delka GŠ. Ker smo na vpisu ugotovili, da je veliko zani- manje za pouk flavte in klju- naste flavte, smo dali prvič razpis za učitelja flavte 24. maja v Šolske razglede. Ja- vil se nam ni nihče. Razpis smo ponovili konec meseca junija na Zavodu za zaposlo- vanje. Rezultat je bil isti. Ta- ko sem v času dopustov po dveh neuspešnih razpisih po- slala na MŠZŠ vse zahtevane podatke, s slutnjo, da bo pri pouku pihal in trobil zaškri- palo. Pri tem je bil namreč naveden učitelj, ki poučuje trobila na naši GŠ. Konec av- gusta sem z MŠZŠ prejela od- govor, da je ob širjenju pro- grama oz. oddelka zahteva- na predpisana visoka izobraz- ba ustrezne smeri učitelja po ZOFVI-ju brez najmanjših odstopanj. Ker je bilo v OŠ Štore že vse pripravljeno za izvajanje pouka GŠ, sem na prošnjo g. župana Občine Štore posku- sila še v tretje. V začetku sep- tembra je bil objavljen po- novni tretji razpis, ki je bil spet neuspešen. O tem, kdo je kriv za neus- pešna prizadevanja za usta- novitev oddelka, pa nasled- nje: vsi kažejo na GŠ Šentjur kot absolutnega krivca. Del krivde prevzemam nase in svoj veliki optimizem, kako ne bo težav pri pridobitvi us- treznega delavca preko jav- nega razpisa. Velik del kriv- de pa tiči v samih izobraže- valnih in kadrovskih razme- rah, ki nam ne ponujajo in zagotavljajo toliko primerne- ga kadra, kot ga narekujejo potrebe glasbenega šolstva. Osebno upam in kraju Što- re želim, da bi se jim njihova prizadevanja za oddelek glas- bene šole v naslednjem letu uresničila in bi tudi tamkajš- nji otroci imeli možnost glas- benega izobraževanja, ki si ga želijo. SIMONA ZDOLŠEK, prof. v.d. ravnateljice GŠ Šentjur Čigava Je Hubadova ulica? Ko se na križišču usmeriš iz Kersnikove ulice po Deč- kovi cesti v smeri proti za- hodu, in ko še pred tamkajš- njo osnovno šolo zaviješ de- sno (pred vstopom v ulico je prometni znak »slepa ulica«), se pripelješ v ulico, ki se po odloku celjske občine ime- nuje Hubadova ulica. Leta 1965 je bila to le peš- pot, ki je vodila preko travni- ka do takrat edine stanovanj- ske hiše, Dečkova cesta 36, last pokojne Ane Košutnik. Po zazidalnem načrtu celj- ske občine je bilo tisto leto določenih pet zemljiških par- cel za zgraditev petih stano- vanjskih hiš, ki so po izgrad- nji dobile novo ulico, Huba- dovo ulico s številkami 2, 3, 4, 6 in 7. Graditelji teh hiš so morali lastnikom zemljišč plačati odškodnino po zah- tevani prometni vrednosti tu- di za 3 metre široko dovoz- no cesto (ki je bila asfaltira- na leta 1972), saj brez plači- la lete občina ni izstavila pravnomočnih odločb za gradnjo stanovanjskih hiš. Vse od leta 1965 pa do le- ta 2001 je bil v tej ulici mir. Kdor se je v to slepo ulico pripeljal, se je moral peljati do konca ulice, nato pa vzvratno do križišča (pred zadnjima dvema hišama v ulici), da je lahko odpeljal nazaj na Dečkovo cesto. Obračanje pred stanovanjski- mi hišami ni mogoče. Druga možnost, če bi kdo zaprl kri- žišče, bi torej bila, voziti vzvratno 90 metrov na Deč- kovo cesto, kar pa seveda ni dovoljeno. Leta 2001 pa je Tanja Pod- javoršek, pravnica v celjskem Zavodu za planiranje in iz- gradnjo, izdala naročilo pod- jetju Meridian za novo izmero asfaltiranega cestišča (parceli št. 1225/3-javno dobro ce- sta in št. 1225/5-del ceste) zaradi tega, ker sta kot last- nika omenjenih parcel po pokojni in že omenjeni Ani Košutnik nastopila Dubrav- ka Košutnik in Dušan Košut- nik (sin), saj sta celjskemu Zavodu za planiranje in iz- gradnjo navedeni parceli po- nudila v odkup za 800.000 tolarjev. V Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje glede nakupa omenjenih parcel (asfaltira- ne ceste) še niso ničesar od- ločili. Dubravka, Dušan in še posebej njun sin Miro Košut- nik pa namerno parkirajo svo- je avtomobile v križišču in s tem onemogočajo vsem dru- gim v ulici obračanje vozil za izhod iz Hubadove ulice. O tem so obveščeni celj- ski župan g. Šrot, Okrožno javno tožilstvo Celje, Okraj- no sodišče Celje - zemljiška knjiga in Ministrstvo za pra- vosodje, vendar nihče niče- sar ne reši. Zato pozivamo Zavod za planiranje in izgrad- njo, da v zvezi s to zadevo javno odgovori. O.L. (naslov je v uredniš- tvu), v imenu stanovalcev Hubadove ulice Javno pismo g. Viliju Trevenu Nered in samovoljna raz- laga aktov, ki v pravni državi pomeni povsem nekaj dru- gega, resnega, svetega, če ho- čete, kot pa »diktaturo pos- večenih«, sta prišla do izjem- no kočljive točke. Delitve na Vaše in Naše, na Rdeče in Čr- ne, na Prave in Neprave, pred- vsem pa na tiste, ki ne trobi- jo v rog izkrivljene resnice in tiste, ki to počnejo. Iz dneva v dan so polarizacije bolj očitne, namesto adhezije ab- solutna kohezija brezpogoj- ne pedigrejske čistosti. Skrb zbuja predvsem dejstvo, da se vse te negativne delitve pre- pletajo z demagoško obarva- no floskulo nestrankarstva, ki ne vzdrži niti toliko, da bi besedo samo do konca izgo- voril. S tem uvodom želim gos- poda Vilija Trevena, univer- zitetno diplomiranega juri- sta, predsednika Planinske- ga društva Trbovlje in načel- nika UE Trbovlje, vprašati, kako si razlaga pojem jav- nosti; s 5. 1. 2003 je začel veljati Zakon o javnih zbi- ranjih, ki jasno določa, kaj je dovoljeno. Kot pravniku mu mora biti tudi to jasno, da vnaprej ne gre nikogar ob- tožiti, saj ne vemo, kaj na- merava niti kakšen namen ima. Prav tako, g. Treven, nihče v tej državi ni poob- laščen za to, da vnaprej do- loča, kakšen shod ali pohod (o političnem zborovanju ni bilo govora) bo organizira- la politična stranka ali ne- ko društvo. Domneva v teo- riji prava, kot verjetno ve- ste, ima drugačno osnovo in je ne gre zlorabljati. Na tem mestu ste zašli v kolizijo s 27. čl. Ustave RS, ponovno pa si preštudirajte 42. člen ustave RS; zelo Vam bo ko- ristilo. Bistvo problema je v pre- povedi oziroma ne-dovoli- tvi srečanja pohodnikov na prostoru pred kočo na Mrz- lici in v njej dne 6. septem- bra 2003, pohod pa so na- meravali organizirati Občin- ski odbori SDS Žalec in Tr- bovlje v sodelovanju Celjske regijske koordinacije SDS in SDS Savinjsko-Šaleške regi- je. Gospod Vili Treven, ki je v mandatu predsednika Pla- ninskega društva Trbovlje, je s planinskimi pozdravi pod- pisal Odgovor na vlogo za odobritev javnega shoda na Mrzlici. Napaka gospoda Trevena je ravno v tem, kar sem pojasnil v prejšnjem od- stavku, da je samovoljno oz- načil javni shod za politič- no zborovanje. Gospod Tre- ven, kakorkoli že, kot načel- niku Upravne enote Vam tak- šen škrat ne bi smel prese- kati pravnega znanja. Saj je vendar povsem jasno, da je javni shod namenjen vsako- mur, ki si želi priti v družbo prijateljev, znancev in ljudi dobre volje, politično zbo- rovanje pa ima povsem dru- gačen namen in idejo. Kot pravni strokovnjak ste si do- volili celo operirati z nere- sničnim pojmom, torej s po- litičnim zborovanjem, ki ga ni nihče od prosilcev ome- njal, kaj šele zapisal. Torej so vsa Vaša natolcevanja o strankarskem zborovanju popolna neresnica. Vaša pojasnila okrog zastav ste si izmislili sami. V tej dr- žavi ne poznam akta, ki bi prepovedal razobesiti poleg državne zastave še katerokoli drugo zastavo ali prapor le- galno registriranega društva, zveze ali politične stranke. Vaš navedek v Odgovoru ne vzdrži in je plod Vaših oseb- nih želja, ne pa dejanskega stanja. Ob koncu moram poveda- ti grenko spoznanje. Gospod Treven je eden tistih netole- rantnih ljudi, ki so zasedli položaje prav tam, kjer ko- ristijo vladajoči nomenkla- turi. Da je temu tako, mu na- vajam primer Planinskega društva Ivančna Gorica, ki or- ganizira tradicionalno sreča- nje na Lavričevi koči nad Šen- tvidom nad Stično, kar je raz- vidno iz njihove internetne strani, organizator pa je LDS Ivančna Gorica. Torej, ponov- no smo pri dvojnih merilih, ki veljajo za ene tako, za druge drugače. Nestrankarstvo je zgolj poneumljajoča fraza, za katero se skriva politična moč kontinuitete. JANUŠ RASIEWICZ, tajnik 00 SDS Žalec O Slovencih, pardon, o Slovenčkih Ko je Vesna Godina v svo- jih kolumnah pisala o Slo- venčkih, so se mnogi Slo- venci v naši domovini tresli od jeze in besa. Še dobro, da je Vesna Godina ostala ži- va. Jaz vas danes seznanjam o Slovenčkih, ki prihajajo v Rimske Toplice in v zdravi- liški park. Ti Slovenčki so ekološko zelo osveščeni, imajo visoko stopnjo kultur- nega vedenja, ki je prav go- tovo že na nivoju Evropske unije. Redno se hodijo spre- hajat v zdraviliški park. Ze- lo radi imajo Rusko stezo, še bolj pa jo ljubijo njihovi šti- rinožni prijateljčki, ki z ve- likim zadovoljstvom pušča- jo velike kupčke na spreha- jalni stezi. Tudi živali živijo pod velikim stresom, in prav je, da to opravijo v nemote- nem okolju. Po zdravem in temeljitem sprehodu je za- želeno, da ekološko osveščeni sprehajalec okopa svojega kužka s termalno vodo, ki teče po cevi v ribnik z ribicami. Cev ni dovolj gibljiva, zato zahteva tuširanje malo več na- pora. Potem je na vrsti še je- kleni konjiček, ki prav tako potrebuje kopel s termalno vodo, ki se ji doda primerna količina čistila, kar na avto deluje zelo pozitivno. Ko je avto očiščen, se naš Sloven- ček - obiskovalec - zadovo- ljen odpravi domov. Ponosen je nase, saj je ekološko zelo osveščen in hodi delat »svi- njarijo« v sosedov peskovnik, doma pa ima vse čisto. Če pa ga pri teh dejanjih slučajno zaloti in zmoti resnični lju- bitelj zdraviliškega parka in ga opozori, da to ni prav, ta- krat naš Slovenček kaj hitro pove, da on to lahko dela, ker je v službi na ministrstvu za obrambo, ali pa, da ni nik- jer napisa, da se to ne sme. Za povrhu pa poudari, da se je psihično zelo vznemiril, ker je bilo opozorilo pove- dano preveč agresivno in da on tega že ne dovoli, da ga kdo tako vznemirja. Ne po- zabimo, on je resničen lju- bitelj narave. Za konec pa še doda: »Kaj se razburjate! Saj je vse zaprto in uničeno. Sram vas je lahko, kako je vse za- nemarjeno.« Pri tem pa po- zablja, da njemu podobni mečejo odpadke, odnašajo okrasne ribice v domače rib- nike, trgajo cvetje, izkopa- vajo grmičke... Krajanom res ni vseeno, kaj počnejo eko- loški Slovenčki. V kraju upamo, da bo na- še Zdravilišče dobilo prave- ga najemnika, ki bo zdravi- lišču povrnil nekdanji sloves. V primeru, da do tega ne pri- de, bomo izkoristili idejo obiskovalcev - ekoloških Slo- venčkov. V slovenskem pro- storu, kot tudi v Evropi, se bomo predstavili z novo trž- no nišo na področju zdravi- liškega turizma, ki bo zna- menitost Rimskih Toplic, in to je: ekološko pranje avto- mobilov s termalno vodo in javno protistresno stranišče za kužke v parku, ki je vpi- san v register dediščine pri Ministrstvu za kulturo Re- publike Slovenije. Pa še se bo našlo. Vse te usluge se bodo zaračunavale in bodo zelo ugodno vplivale na prestiž- ne avtomobile, pa tudi na ko- žo in dlako pasemskih štiri- nožcev in posredno tudi na zadovoljstvo ekoloških Slo- venčkov in njihove denarni- ce. Rimske Toplice pa bodo zopet znane po vsej Evropi. Ob tej priložnosti obveščam ekološke Slovenčke, ki so nam dali to izvirno idejo za našo novo tržno pridobitev, da niso upravičeni do avtor- skih pravic, kot tudi ne do honorarja, ker so svoj bonus že izkoristili. Krajani Rimskih Toplic imamo radi svoj kraj in smo nanj tudi ponosni. Veseli smo obiskovalcev in znamo biti prijazni do vseh, ki se znajo obnašati kot pravi Slo- venci. JELKA KAPUN, Rimske Toplice ZAHVAIJ POHVALI Zahvala q novi maši Pri Svetem Štefanu sm^ davno doživel veliki dan ~ nove maše. Prvič se kraj ^ Štefan omenja pred več kot leti, samostojna župnija in pa sta že 247 let. V cerlq kroniki ni zapisana še nol^ nova maša, zato smo se rani še toliko bolj veselil^ bo ravno naš rod tisti, ki \^ doživel. Že zgodaj spomladi so s« čeli prvi sestanki. Ključaij člani župnijskega sveta so( li od hiše do hiše in prosili di za prostovoljne prispei Ljudje so se radi odzvali, ljubili so tudi vino, pecivo, tiče, kruh itd. Vso organizacijo sta vo predsednik krajevne sku| sti g. Jakob Romih in tajni Fric Čoklc. Pomagali pa sol carji in člani župnijskega ta. Sodelovala so tudi vsa d tva, ki so v našem kraju: g| sko društvo, kulturno drusj Štefanski fantje in folklomaj pina, mladinci in cerkvenii ski zbor ter še mnogi posan niki, ki so prostovoljno prii čili na pomoč. ' Zadnji teden pred velikim godkom je bilo vzdušje na ku. Pri družini Lorger na I ni gori so napletli preko 60i trov vencev za okrasitev (| ve in šotora, za prečudo okrasitev pa je poskrbela | Helena. Na pomoč nam je skočila tudi OŠ Šmarje pri šah in g. ravnatelj Stanko Ž Na šolskem igrišču pri Svel Štefanu so postavili postavil tor, v šolski kuhinji pa soj pravljali hrano za pogosti Tudi župan občine Šmaiji Jože Čakš ni pozabil na na soboto zvečer, ob sprejemui vomašnika, je bilo vse pripl Ijeno, v nedeljo pa se je spremljavi godbe na pihal Šmarja začela zgrinjati m žica ljudi. Vsi, ki so sodelovali pri] pravi te slovesnosti, so sd potrudili, da je vse lepo pi kalo in bo ostalo vsem v n< zabnem spominu, zato se v najlepše zahvaljujemo. Velika zahvala je name na tudi g. Jožetu Planinšlo vsem zaposlenim v domii Jožefa nad Celjem, ki so no pripravili hrano za vse| vabljene, pa gospodu Dan nu in gospe Mateji, vsem n karjem ter ansamblu Ljuba maha. Iskrena hvala g. žul ku Ivanu Smrekarju in kat stinji Pavli za vso pomo^' krena hvala in topla zah' vsem ki ste pomagali, vseil ste novomašniku Mateju na nili svoj dar ob novi ma-^ mu prinesli čudovita darila krena hvala tudi vsem sd nikom, prijateljem in z" cem, ki ste se odzvali vat Največja zahvala pa je nai njena g. Marku Jerom'^ Šmartnega pri Slovenj Gra^ ki je kot »ceremonjer« ski^ in prizadevno vodil vse prt ve. NovomašnikMatej neb'' koli pozabil vaše dobrote,\' dan se vas bo spominjal pri*' maši. DRUŽINA UŽN* Št. 41 - 9. oktober 2003 NASVETI 27 Ogrevalna sezona je tu l^akšnim gorivom se bo- pozimi greli, se je treba jčiti že poleti. Ne samo, jniajo serviserji za peč ^ začetkom kurilne se- e največ dela, tudi go- ije dobro kupiti poleti, e običajno cenejše. Čas, e kurilno olje zaradi se- skih razlogov pravilo- draži, se vse bolj pribli- f. Zdaj res ne gre več od- iti. jekakor pa je zdaj že jjni čas za nakup nove i. Pred nakupom je ko- no zbrati čim več infor- [ij, saj peči ne kupuje- samo za leto dni, am- lahko računamo, da nam služila kakšnih 20 let. if tako se ne splača ku- najcenejše peči, saj obi- 10 za doseganje enake iperature v prostorih po- i precej več goriva. To- tisto, kar prihranimo pri ;upu (poceni) peči, kaj 0 izgubimo zaradi več- lorabe goriva. Plin Z epredvidljivo ceno icer pa je najbolj čisto go- 1 zemeljski plin. Zanj se Ije veliko bolj kot iz eko- ih razlogov odločajo za- cene, čeprav se v zad- n času tudi plin precej Q. Zaradi povsem nepred- jivih cen noben strokov- (ne upa napovedati, ko- ičasa bo njegova cena še aščala. Glavna omejitev tem gorivu pa je, da ima- iv glavnem omrežje le v jih urbanih središčih, če- vrazpisujejo vse več kon- liabimo vas v energetsko tovalno pisarno na Pre- fnovi ulici 27, Celje, II. dstropje. Uradne ure so 'k torek od 16. do 18. ure I. 041/553-395). ^Jajbližji nadomestek ze- 'jskega plina je utekoči- 1 naftni pUn, ki je stran- produkt pri predelavi naf- Uporabiti ga je mogoče 'o rekoč pri vseh plinskih [lih. -etudi vlada elektrike za spodinjstva ne bo tako hi- 'dražila, kot je sprva na- ^edovala, ta energent naj- ^ nikoli ne bo tako ugo- "za ogrevanje. Je pač se- "darni energetski vir, kar "leni, da lahko elektriko ''lobimo le z uporabo pri- '"■nega energetskega vira "da, premog, zemeljski 1....). Elektriko zaradi te- ^ečina ljudi uporablja le dopolnilno ogrevanje v '^štorih, ki so bolj hladni, belijo imeti višjo tempe- '^ro. Elektrika se precej ^^^h\]a za ogrevanje pred- ^'ii v prehodnem obdob- |'^o, na primer, daljinsko ^^vanje še ne deluje. Upo- raba elektrike se splača le v dobro izoliranih hišah, kjer imajo toplotno črpalko. Ta- ko je namreč mogoče prido- biti tri- do petkrat več toplo- te, kot zanjo porabimo elek- trike. Na drva so že lani nekate- ri spet začeli kuriti zaradi dragega kurilnega olja. To- da tudi drva se zaradi večje- ga povpraševanja spet dra- žijo. Ekologi bolj kot drva priporočajo za gorivo lese- ne odpadke ali tako imeno- vano biomaso. Za kurjenje je primeren samo les, ki ni lakiran ali premazan s ka- kršnimikoli drugimi zaščit- nimi sredstvi. Alternativni viri in varčevanje Vse bolj pa se uveljavlja- jo tudi drugi alternativni vi- ri energije, ki so prijazni do okolja. To velja predvsem za sončne kolektorje. Vse bolj popularne so tudi toplotne črpalke, ki za delovanje po- trebujejo elektriko. Elektri- ke ne uporabljajo za nepo- sredno ogrevanje, ampak z njeno pomočjo iz zemlje, vode ali zraka odvzamemo toploto. Strokovnjaki opo- zarjajo, da je njihova ener- getska učinkovitost zelo od- visna od pogojev, v katerih delujejo. Plin (tako zemeljski kot utekočinjeni naftni plin) je po naravi brez vonja, zato mu umetno dodajo neprijet- ni vonj, da ga lahko zaz- namo. Ko ga zavohamo, je treba najprej ugasniti vse plamene, takoj odpreti vsa okna in vrata, takoj zapre- ti dovod v hiši ali stanova- nju. Ne smemo prižigati lu- či, vžigalic ali vžigalnikov in ne smemo kaditi. Ne vključujemo električnih sti- kal, ne uporabljamo elek- tričnih naprav ali telefona in takoj obvestimo distribu- terja. Če je potrebno, pokli- čimo tudi gasilce in polici- jo. Tudi če vemo, kje je na- paka, pokličemo na pomoč strokovnjake. Sami napa- ke nikoli ne poskusimo od- praviti. Na porabo energije v ve- liki meri vpliva tudi tem- peratura, ki jo imamo v sta- novanju. Na podlagi akci- je za zamenjavo oken smo na agenciji za učinkovito rabo energije ugotovili, da za eno stopnjo višja tem- peratura od tiste za nor- malno bivalno ugodje po- meni za pet do šest odstot- kov izgube energije. Ker se ljudje tega ne zavedajo, se pogosto dogaja, da si pro- store hladijo z odpiranjem oken, namesto da bi si ku- pili termostate in si v raz- ličnih prostorih nastavili želeno temperaturo. Pomembno je tudi čišče- nje kurilnih naprav. Peč na trda goriva je treba očistiti enkrat na mesec, po koncu kurilne sezone pa dimnikar- ja poprosimo še za temelji- tejši pregled in še čiščenje. Pri kurjenju na kurilno olje je pomemben gorilnik. Če je pravilno nastavljen in pra- vilno deluje, lahko prihra- nimo približno tri odstotke goriva. Na splošno velja, da ga mora serviser pogledati vsakič, ko porabimo (poku- rimo) 4.000 litrov olja. Splošnega nasveta za nakup kotlov in izbiranja sistemov ni, trdijo strokovnjaki. Ka- teri sistem je najbolj učin- kovit, je odvisno od marsi- česa, zato je mogoče sveto- vati le za vsako hišo ali sta- novanje posebej. Tudi vsa- ko gorivo ni primerno za vsa- ko gorišče. Brezplačne nasvete, zla- sti glede učinkovite rabe energije lahko dobite tudi v svetovalnih pisarnah agen- cije za učinkovito rabo energije po vsej Sloveniji. Na podlagi najpogostejših vprašanj ljudi so pripravlje- ni informacijski listi, ki jih je mogoče dobiti v svetoval- nih pisarnah. Kaj narediti, če radiator- ji ne grejejo in niso topli po celotni površini? V večini primerov je rešitev zelo pre- prosta. Izpustiti je treba zrak. Energetski svetovalci agencije ljudem ne svetuje- jo, katero energijo naj upo- rabijo. Bistveno je, da vsa- ko kurivo, za katerega se ljudje odločijo, čim bolj učinkovito uporabljajo. Ugotovljeno je, da redno vzdrževan starejši sistem ogrevanja v povprečju na le- to omogoča do 70-odstot- no izkoriščenost kuriva, so- dobne nizkotemperaturne naprave pa izkoriščenost kuriva povečajo vsaj za 20 odstotkov. NIKOLAJ TORKAR, Energetska svetovalna pisarna Celje KAJ BI DANES KUHALI Ščepec soli Le redki so recepti, ki ne vključujejo soli, saj je ena temeljnih sestavin tako enostavne, vsakdanje kot najbolj prefinjene visoke kuhinje. Sol opravlja tri po- membne naloge: začinja in konzervira hrano ter telo oskrbuje z natrijem in klo- rom, ki sta nujno potrebni snovi za uravnavanje rav- novesja tekočin v telesu ter delovanja mišičevja in živ- čevja. Zaradi teh svojih lastnosti je sol že od nek- daj visoko cenjena dobri- na. Ker jo danes zaradi mnogih napol pripravlje- nih jedi, ki jih uživamo, tež- ko natančno določiti koli- čino zaužite soli, je z zmer- nim soljenjem svežih živil laže doseči pravšnje ravno- vesje hranilnih snovi v te- lesu. Shranjevanje: vse vrste so- li je treba hraniti na suhem, da preprečimo sprijemanje in strjevanje; v ugodnih raz- merah je njena uporabnost neomejena. Soli ne smemo hraniti v srebrnih solnicah, saj klor v soli učinkuje na sre- bro in povzroča zeleno ob- logo. Tradicionalna lončena solnica, v kateri je sol zašči- tena pred svetlobo, je najpri- mernejša. Pri kuhanju v mi- krovalovni pečici lahko sol otrdi meso in »zažge« zele- njavo, zato jedi solimo šele po končanem postopku. Odpravljanje grenkega okusa Nekatere vrste zelenjave, kot na primer kumare in jaj- čevce, pred uporabo nasoli- mo, da izločijo grenke so- kove. Številni kuharji pa se tej praksi raje izogibajo, saj menijo, da živila z grenko- bo izgubijo tudi velik del svo- je naravne arome. Pri tem je veliko odvisno od kako- vosti zelenjave, kakor tudi od osebnega okusa. Zelenja- vo fino razrežemo, koščke razporedimo po situ ali ce- dilu in potresemo s soljo. Ze- lenjavo po potrebi tudi sti- snemo in pustimo kakšnih 30 minut, dokler ne začne izločati grenkega soka. Na- to jo splaknemo, in če jo ho- čemo hitro popeči, tudi obrišemo. Koristni nasveti v sladkih mešanicah sol po- maga izostriti okus jedi; za- to pri večini vrst testa za pe- civo kratkomalo ne gre brez ščepca soli. Sol uravnava de- lovanje kvasovk in igra po- membno vlogo pri pečenju kruha. Zato se je treba rav- nati natančno po navodilih glede posameznih sestavin in primerne količine kvasa, ki je odvisna od tega, ali priprav- Piše: MAJDA KLANŠEK Ijamo malo slan ali sploh ne- slan kruh. Ščepec soli lahko dodamo lahno stepenim jajčnim be- ljakom, kadar iz njih priprav- ljamo peno; sol » sprošča« proteine in tako preprečuje, da bi beljaki zakrknili. Vodo za kuhanje zelenja- ve zmeraj solimo vnaprej. Ta- ko poudarimo naravni okus zelenjave in zmanjšamo po- trebo po soljenju za mizo. Hkrati preprečimo, da bi se v vreli vodi raztopile hran- ljive mineralne soli, ki jih vse- buje sama zelenjava. Doma pripravljene dišeče soli so kot nalašč, da z njimi pred pečenjem potresemo meso, perutnino in ribe. Začinjena sol: 500 g mor- ske soli, 2 žlici kumine, 2 žlici zrn črnega popra, žlico ko- riandrovih semen, žlico klinčkov. Zeliščna sol: 500 g mor- ske soli, 4 zmečkane lovor- jeve liste, 2 žlici posušenega timijana, 2 žlici posušenega rožmarina, žličko posušene- ga origana. Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolka- lom, dokler se povsem ne zmešajo. Sol z žlico strese- mo v kozarec, ki ga nepre- dušno zapremo. POGLEJMO V PRIHODNOST Piše: METKA OBRUL - ZOYA ŠIFRA: »UPANJEff Spoštovani! Občudujem vašo voljo do življenja in vaš pogum. Postavili ste mi tež- ko vprašanje, vendar upam, da boste z odgovorom kljub temu zadovoljni. Vaše zdravs- tveno stanje je trenutno sta- bilno. Kot kaže, bo nekaj ča- sa še tako. Za sedaj ni videti, da bi bolezen napredovala. Prepričana sem, da je k temu pripomogel tudi vaš pozitiven odnos do življenja in odloči- tev, da se ne boste vdali. Večja sprememba na čus- tvenem področju vas čaka spomladi prihodnje leto. Že- lim pa vas opozoriti nato, da bo uresničitev te želje pogo- jena z vašim delovanjem. Srečali boste pravo osebo, vendar pa malo razmislite o svojih pričakovanjih in me- rilih. Popolnih ljudi ni, ozi- roma so popolni, kadar jih mi vidimo popolne. Pred- vsem ne postavljajte pogojev že na samem začetku. Dovo- liti morate, da se prijateljs- tvo odvija spontano in ne pre- hitevajte dogodkov. Predvsem pa odprite svoje srce in si do- volite, da se vas ljubezen do- takne. Srečno! ŠIFRA: »AKER« Težave z zdravjem vašega moža sicer ostajajo, vendar pa se za sedaj ne bodo stop- njevale. Kot kaže, je stanje zadovoljivo in stabilno in tu- di splošno počutje bo kar ne- kaj časa dobro. Drugih po- sebnosti ni. Vaše zdravje pa je malce bolj problematično. Svetu- jem vam, da se posvetujete s svojim zdravnikom in da opravite še dodatne preiska- ve. Predvsem pa bodite pre- vidni, da ne bo prišlo še do kakšnih dodatnih težav. 28 Končno Kinodvor Ljubljanski art kino odpirajo 16. oktobra 15. oktobra 1923 so v Ljub- ljani odprli Ljubljanski dvor, kino, ki se je tedaj ponašal z nazivom »edinega ljubljan- skega kina z elitnim progra- mom.« Ljubljančani bodo skoraj do dneva natančno - osemdeset let kasneje - od- prli »bazo slovenske art mre- že«, Kinodvor. Otvoritveni film novega kina bo Genj Gusa Van Santa, v katerem igra Matt Damon. Znan je že tudi drugi film, ki ga bo Kinodvor vrgel v slovenske art vode, Peterka: leto odlo- čitve Vlada Škafarja. Odlaganja otvoritve so tra- jala približno pol leta - naj- prej je bilo namreč rečeno, da bo Kinodvor odprt maja letos. Kinodvorjani so bili predmet ene od glavnih de- bat na okrogli mizi distribu- terjev in kinoprikazovalcev, ki je potekala v sklopu prav- kar minulega 6. SFS. Art mre- ža sicer ni bila predstavljena posebej dobro, prej smo jo doživeli kot nekaj nedoreče- nega in kontradiktornega, ne glede na - ali pa še posebej zaradi - slavnih 65 milijonov letno, ki jih bo država name- nila art programu in infra- strukturi. Po teoriji naj bi art mreža predvsem zastopala evropske in slovenske filme, pa filme, za katere distribu- terji ocenijo, da so prezah- tevni in nekomercialni. Če se takšnim filmom »redni« di- stributerji odrečejo, jih bo odkupila Kinoteka; če jih di- stributerji vseeno odkupijo, pa bi jih želeli predvajati v art mreži, imajo to možnost na razpolago. Preostali distri- buterji se predvsem sprašu- jejo, zakaj bo o »primerno- sti« njihovega filma za uvr- stitev v art mrežo odločala posebna komisija, ustanov- ljena na vladni javni. (Doma- čih komisij se že od nekdaj drži slab priokus... kdo sme biti v njej in zakaj?) Poleg te- ga jih zanima, v kakšni meri bo Kinodvor njihova - od dr- žave sponzorirana - konku- renca. Čeprav realno gleda- no - tudi v Ljubljani, z vso študentarijo in filmoljubci skupaj, z vso medijsko pod- poro in promocijo, nekomer- cialni film nikakor ne more biti tekmec komercialne- mu. .. Vprašanj je vsekakor ve- liko, na večino njih pa očit- no do odprtja Kinodvora še ne bo odgovorjeno. Kaj vse to pomeni za celj- ski Art kino Metropol, prvi tovrstni v Sloveniji? Nič po- sebnega. Kar se tiče rednega sporeda, bo povezan s Kinod- vorom, kar pomeni, da bo- do na platna prihajali premier- ni filmi, filmi, ki jih v Plane- tu ne bo moč pogledati. Na primer: Gerry, otvoritveni film, bo v Metropolu na spo- redu od 5. novembra, Peter- ka sledi naslednji teden. Vi- kendaški ciklusi se bodo vr- stili po ustaljenem redu. Upati je moč le to, da bo reklam- nega materiala na razpolago kaj več kot doslej... PETER ZUPANC Film Gerrv z Mattom Damonom bo v Metropolu na ogled novembra. Od prejšnje sobote naprej se je tudi kino Žalec delno pridružil verigi slovenskih art kinov. Žalski kino ne bo vsakodnevni ponudnik art filma - po en film bodo zavr- teli (predvidoma) vsako prvo soboto v mesecu, ostali vi- kendi pa bodo še naprej namenjeni običajnemu komer- cialnemu sporedu. Otvoritveni film žalskega art kina je bil Dr. Strangelove Stanleya Kubricka. Usodnost in bizarnost Bojevnik in princesa (Krieger und die kaiserin, Nemčija) Režija: Tom Tykwer Vloge: Franka Potente, Benno Furmann On je »bojevnik«, ona »princesa«. On jo reši, ona rešuje njega. V senčnih svetovih med psihiatrično bolnišnico in kriminalom se dva outsiderja dotikata raja, o katerem ne vesta nič. Režiser Tom Tykwer je znan [)o tem, da svoje junake pošilja v beg; tokrat metaforično in konkretno te- četa Franka Potente {Snif) in Benno Furman. Vsebina: Bolniška sestra Sisi in izgubljenec Bodo se sre- čata, ko njo podre tovornjak, on pa ji reši življenje z ama- terskim operativnim posegom. Ona je prepričana, da sta si usojena - da je on moški njenega življenja. Njega, ki je vedno na begu pred samim sabo, bo težje prepričati v to... Ciklus: BF 03 Mali Teun (Little Tony, Nizozemska) Režija: Alex van Warmerdam Vloge: Annet Malherbe, Ariane Schluter, Alex van War- merdam Samotne nizozemske planjave: med nepotešenimi hre- penenji in neartikuliraninii željami se lovita nepismeni kmet Brand in njegova žena. Pretirana samotnost ponuja nenavadne rešitve za njune probleme... Režiser Alex van Warmerdam je rojen 14. avgusta 1952 v Haarlemu, na Ni- zozemskem. Njegov prvi celovečerec je Abel iz leta 1986. Vsebina: Mlada učiteljica Lena pride učit branja in pisa- nja nepismenega kmeta Branda. Med njima se splete sim- patija, kar njegovi ženi ni preveč pogodu - dokler se ne spomni nenavadnega načrta. Ki bo imel svoje temne posle- dice za vse... Družba pravilj gospodov Včasih se kak film kar san| razloži - recimo skozi svo| je dialoge. Nekje na začeti ku Družbe pravih gospodon Sean Connery alias Allarf Ouatermain reče ameriškel mu tajnemu agentu Tomi| Sawyerju [Shane West) ne| kako takole: »Ti streljaš n| vse strani naenkrat, da bi za| del vsaj nekaj.« Proti koni cu filma »umirajoči« Allai| preda štafeto Tomu: »Tvc| čas šele prihaja: naslednji stoletje bo pripa- J dalo tebi in tebi | podobnim.« Oboje je po- vsem res: prišel je čas Družbe pra- vih gospodov, ki strelja na vse stra- ni naenkrat, da bi zadela vsaj nekaj. Roboti- zirani vojaki kot iz Vojne zvezd trčijo ob nadvse so- dobno kloniranje, ki nami- guje vsaj na Osmega pot- nika, poskusi epskosti Gos- podarja prstanov pa se me- šajo z vedenjem režiserja Stephena Noringtona, da bo njegov film na platnih praktično istočasno kot Hulk in da morda ne bi bi- lo slabo kaj iztržiti tudi iz tega. Strip, viktorijanstvo in stroji, ljubezen, izdaja, nesmiselne spletke, preve- like podmornice v Benet- kah, vampirke, ki se ne bo- jijo sončne svetlobe, pa to- liko nesmiselnih eksplozij, da pogoltnejo še tisti del- ček obljubljajoče premise. Piše: PETER ZUPANCJ ki sta jo originalno ustv^ rila Alan Moore in Kev^ 0'Neill. Po stripu obehaj torjev so posneli še Iz kla, v katerem j je s starinskih drogami opaj^ Johny Depi opotekajoče i čoč Jacka Razpi rača... kar končni fazi ni ni izzvenelo slabo... tokr, pa niti ležernost niti šari Seana Conneryja ne pri magata slepih ulic, v kati re Družba zaide. Postaviti ostarelega Oui termalna, kapitarm Nem in njegov Nautilus, vampi ko Mino Harker, nevidn ga človeka Rodneya Skii nerja, odraslega a še va no nagajivega Toma Saii yerja, večno mladega O riana Graya in kot zver p besnelega dr. Jekylla/m Hydea... v isti strip, zaM va pogum, domišljijo, pazi ljubljeno poznavanje dok in karakterjev. Naredr tega takle »blockbustc škoda. PETER ZUPAN Št. 41 - 9. oktober 2003 Izobraževalne vsebine na Internetu ;a današnjo družbo je značilno nepre- jo nadgrajevanje znanja in nenehna feba po hitrem dostopu do novih in- jiacij. Sodobne tehnologije, internet in braževalna programska oprema nu- ) nove možnosti za lažjo, boljšo in do- pnejšo zadostitev teh potreb. To velja i za nas, kar potrjuje tudi raziskava (Raba Interneta v Sloveniji, w.ris.org), ki ugotavlja, da 69% slo- iskih internetnih uporabnikov uporab- internet za izobraževalne namene, [iternet je dejansko spremenil naša živ- ija, tudi na področju izobraževanja. Ni- 6 prej ni bilo moč tako hitro navezati (ov s šolami sirom po svetu, pridobivati jrniacije in podatke, prebirati diplom- Inaloge in disertacije, uporabljati inte- livne leksikone in brskati po ogromnih latkovnih bazah. Hkrati pa je internet pravi raj za vse de- lomrzneže in tiste, ki bi radi prišli do us- peha s čim manjšim naporom, saj imajo prek Interneta dostop do številnih refera- tov, seminarskih nalog in domačih branj, ki jih lahko enostavno prepišejo. Zato niti ni presenetljivo, da so na eni izmed an- gleških univerz že začeli uporabljati pro- gram, ki lahko samodejno ugotovi, koliko vsebine je bilo dobesedno prepisane iz In- terneta. Prek Interneta je možno izvajati tudi izo- braževanje na daljavo oz. e-izobraževa- nje, kjer pouk poteka tako, da se učenci učijo iz učnih vsebin, objavljenih na splet- nih straneh, s tutorjem se pogovarajajo v klepetalnicah, seminarske naloge pošiljajo prek e-pošte in sodelujejo v online raz- pravah, ki jih omogočajo forumi in kle- petalnice. Učna vsebina, do katere prek Interneta dostopajo učenci, je lahko po- dana privlačno, saj je lahko opremljena s slikovnim, grafičnim, video in avdio materialom, kar pripomore k večji po- zornosti učečega in posledično tudi k večji intenzivnosti učenja. Ni dvoma, da ima internet velik vpliv na intelektualni razvoj, saj ponuja številne mož- nosti širjenja znanja in spoznavanja neod- kritega.Tega se bodo morali čimprej zave- dati tudi naši šolniki in začeti bolj intenziv- no vključevati internet kot koristen in upo- raben pripomoček pri izvajanju pedagoš- kega procesa. V dobrobit učečeče mladine si lahko želimo, da stene ne bodo več dolgo predstavljale meje med razredom in svetom. Prej ko se bo ta meja zabrisala, prej bo raz- red postal del globalne učilnice. RADOŠ SKRT rados@nasvet.com Nepogrešljiva angleščina Učenje s pomočjo svetovnega spleta je postala tako vsakdanja stvar, da o njem sploh ne razmišljamo več kot o kakšnem posebnem tehnološkem preskoku. Ven- dar - če želimo kakšno informacijo najti na internetu, moramo znati angleško. Angleščina je namreč nekakšen neuradni jezik svetov- lega omrežja in kot takšna tudi nepogrešljiva, če hoče- no v tekmovalnem sodobnem svetu priti do tistih infor- macij, ki so na voljo vsem in vsakomur. Če jih ne bomo oašli in ustrezno obdelali mi, jih bo pač nekdo drug. Tekmovalnost, ki jo v srcu svojega obstoja nosi zahodna civilizacija, torej ta, ki obvladuje globalno vas, je neiz- prosna tudi na področju izobraževanja. Pri formalnem izobraževanju je morda ta novost sicer manj opazna, toda v kontekstu »družbe učenja«, torej sodobne infor- macijske družbe, kjer se posameznik nenehno izobra- žuje skozi vse življenje, postane toliko bolj pomembna. Če smo povsem pošteni, moramo priznati, da je tak- šen kulturni preobrat krivičen do tistih, ki ne prihajamo iz angleško govorečih področij. Hkrati moramo tudi pou- dariti, da je veliko informacij dostopnih v slovenščini. Po drugi strani pa dodatna znanja nikoli niso pomenila ovire, temveč prednost. Hkrati je treba vedeti, da zaradi dodatnega znanja angleščine nimamo nič manj radi ma- ternega jezika. Gre preprosto za dejstvo, ki se mu ne moremo izogniti. Veliko brezplačnih informacij je moč najti na svetovnem spletu. Treba jih je zgolj poiskati in jih razumeti. Interaktivnost, ki jo omogoča internet z elektronsko pošto, forumi, klepetalnicami in ostalimi sredstvi posredne in neposredne komunikacije, pomeni pomembno primerjalno prednost za tistega, ki jo bo znal izkoristiti. Ali to pomeni propad neangleških jezikov? Seveda ne. Skrb za ohranjanje materinščine ostaja ena- ka, najbrž pa bi jo veljalo še bolj poudariti. Toda to je že druga zgodba. Pomembno je, da se nujnost aktivnega obvladovanja angleščine iz akademske sfere zgolj širi v nižje izobraževalne stopnje, celo do osnovne šole in vrt- ,ca. In to samo po sebi ne pomeni nič slabega - prej naro- W. Nizozemci in nekateri drugi severnoevropski narodi ^ tega že dolgo zavedajo in za to niso potrebovali inter- leta. Gre pač za geopolitčne in ekonomske vzroke. In ^udi njihovi jeziki zaradi tega prav nič ne trpijo. Pri nas smo brez težav sprejeli tuje jezike kot komuni- l^cijsko sredstvo v poslovnih odnosih s tujimi partnerji. Gre za običajno zdravorazumsko spoznanje, da trgovec le bo mogel prodati svoje robe, če se ne bo znal sporazu- "leti s kupcem. Vprašanje pa je, ali bomo znali sprejeti dejstvo, da bi morali večjo pozornost angleščini nameniti ^Udi pri izobraževanju in to že od samega začetka. Na to l3s je nehote in povsem po naključju opomnil internet, pa evroatlantske integracije ali kaj podobnega. VASJA OCVIRK vasja@vizija.si, Svarog littp://wiiifw.svarog.org Svarog nudi dostop do več kot 2500 izobraževalnih člankov, seminarskih nalog, vaj, referatov in drugih prispevkov iz razhčnih predmetnih področij, vse od agronomije pa od zgodovine. Vsakod- nevno objavljajo novice iz znanosti in tehnike ter dogodke, ki so se zgodili na današnji dan. Ekonomija.net wwifif.ekonomija.net Portal je namenjen predvsem študentom in zaposlenim na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Dijaki.com www.dijaki.com Dijaki lahko dostopajo do številnih seminarskih nalog, izpitov, domačih branj, člankov, »plonk listkov«, maturitetnih pol, gradiv za zaključne izpite ter aktivno sodelujejo v forumu, kjer debatirajo o šolskih stvareh. Šola je nora! http://solajenora.krneki.org Na tej spletni strani lahko najdete obnove domačih branj, eseje, referate, raziskovalne naloge, vaje, primere kontrolk, testov, razne tabele, prepise celotnih, ali delov zapiskov in še marsikaj. Slovarji www.sigov.si/slovar.html Povezave do več kot 400 slovarjev za več kot 70 tujih jezikov. Na voljo so tudi povezave do strokovnih slovarjev in podobno. Encyclopaedia Britannica www.britannica.com Največja svetovna enciklopedija Encarta www.encarta.com Microsoftova Encarta je sinonim za elektronske enciklopedije. Mioificke Yahoo odrekel podporo Trillianu Spletni imenik Yahoo je začel blokirati komunikacijo programa za neposredno spo- ročanje Trillian, zaradi česar njegovi upo- rabniki niso mogli več vzpostaviti stika z uporabniki programske opreme Yahoo Mes- senger. Predstavnica podjetja Yahoo je ob tem potrdila, da je to rezultat odločitve pod- jetja, v skladu s katero programski opremi drugih podjetij ne bo več omogočalo upo- rabe njihovih storitev neposrednega sporo- čanja. Svoje uporabnike starejših različic so že opozorili o nujni nadgradnji njihove- ga odjemalca in ob tem napovedali, da bo- do onemogočili dostop zunanjim storitvam neposrednega sporočanja. V podjetju Vahoo zagotavljajo, da so s tem svojim uporabni- kom zagotovili tudi večjo zaščito pred po- tencialnimi pošiljatelji neželenih sporočil. Proti spletnemu piratstvu filmov če so vodilni predstavniki hlmskih študi- jev skrbno spremljali glasbena podjetja, ko so se ta spoprijela s spletno izmenjavo da- totek, so se lahko naučili, kako se neustrez- no spopasti z novimi tehnologijami. Med- tem ko so se večje založbe v glasbeni indu- striji prepirale med sabo o tem, kako se na najbolj učinkovit način ukvarjati s spletnim piratstvom in zaradi tega niso uspele razviti potrošnikom prijaznega načina nakupova- nja glasbe preko svetovnega spleta, je film- ska industrija sprožila koordinirano ofen- zivo, s katero želi uničiti brezplačno izme- njavo filmov, še preden se še bolj razširi. Letošnje poletje so varnostniki na filmskih premierah tako začeli uporabljati očala za nočno gledanje, da bi na ta način med ob- činstvom lažje odkrili posameznike s pre- povedanimi video kamerami. Zveza film- ske industrije pa je sprožila tudi kampanjo ozaveščanja na televiziji in v filmskih dvo- ranah. Filmski študiji so začeli na filmske odtise nameščati tudi elektronska vodna zna- menja, da bi na ta način določili, kdo pod- pira izmenjavo datotek. Nekatera podjetja pa razmišljajo tudi o tem, da bi prenehala pošiljati filme ocenjevalcem za filmske na- grade, saj se bojijo, da se ti posnetki nato znajdejo na svetovnem spletu. Nov procesor Pentium 4 Intel je prejšnji teden predstavil novo raz- ličico procesorja Pentium 4 z dodatno koli- čino začasnega spomina, s čimer naj bi ne- koliko pokvaril skorajšnjo predstavitev pro- cesorja Athlon64, ki jo napoveduje podjet- je Advanced Micro Devices. Procesor Pen- tium 4 Extreme Edition bo dosegal hitrost 3.2 GHz ter bo imel 2 MB začasnega spomi- na tretje stopnje. Sedanji procesorji Pen- tium 4 so opremljeni s 512 KB sekundarne- ga začasnega spomina in nimajo začasnega spomina tretje stopnje. Povečevanje zača- snega spomina v procesorjih običajno iz- boljša njihove zmogljivosti. Podjetja naj bi osebne računalnike z novim procesorjem začela prodajati že v naslednjih 30 do 60 dneh. Dodatne količine začasnega spomi- na nudijo dodatno zagotovilo, da bo Intel še naprej vodilno podjetje na področju pro- cesorjev. Nov virus preži na staro napako Pred dnevi se je začel Širiti nov virus, ki nosi imeni Swen in Gibe.P, izkorišča pa šib- kost spletnega brskalnika Internet Explo- rer, ki jo je Microsoft razkril že pred dvema letoma, oziroma natančneje meseca marca 2001. Omenjeni virus se pojavlja v obliki elektronskega sporočila, ki se izdaja za var- nostno nadgradnjo podjetja Microsoft. Pro- gramiran je tako, da pošlje elektronsko spo- ročilo uradnega izgleda, ki zatrjuje, da vse- buje zbirne popravke za večje število šib- kih točk Microsoftovih programov Internet Explorer, Outlook in Outlook Express. Grož- nja, ki jo predstavlja virus Swen, je bila s strani protivirusnih podjetij kot sta McAfee in Symantec ocenjena za dokaj nizko, kljub njegovi vedno večji razširjenosti. UROŠ GRUBER St. 41 - 9. oktober 2003 30 INFORRflACIJE NASVETI 31 Jesen ob vratu Itlit detajl letošnje modne sezone - veliki, razgibani, topli... ovratniki! ,,ta moda! Koliko sproš- i klepetov ali vročih raz- ob kavicah bi bilo manj jvnib, če je ne bi bilo. [tošnja lepa, manj lepa, nemogoča? Kakor za J, oziroma iz katerega lega kota jo gledamo. Le- ije resnica in resnica je ita... se je nekoč zapisa- pkemu pesniku, .fidar, resničen svet je da- preveč ciničen za pesni- inje. Tovrstne romantič- jive pospremi kvečjemu )ničnim nasmeškom, če (ar odkritim prezirom, jreč, trenutno veljavni ideali natančno definirajo, kaj je lepo. Tudi, če nam na- ša podzavest šepeta, da sploh ni tako. Kakorkoli, modi se letos veliko dogaja in to prav okrog vratu, ki velja za cen- ter regenerativnih moči. Čeprav imate navado le od daleč vreči oko na nove mod- ne muhe, zagotovo veste. Da že dolgo, dolgo ni bilo toli- ko zanimivega rezanja, dvi- ganja, zapenjanja, drapira- nja, zankanja... okrog ovrat- nikov. Lahko bi celo rekli, da so jih trendi v preteklih letih za- radi asketsko-stiliziranih krojev skoraj povsem odpi- sali. Prav zaradi tega je s to- liko večjim užitkom spozna- vati retro ovratna vzdušja v novi interpretaciji. Nekoč je bil namreč ovratnik, ta za- ključni del oblačila, domi- nanten modni detajl. Lahko je bil iz istega ali kontrast- nega materiala, usnjen, krz- nen, volnen... Od berte do vulkana ob vratu Tudi nešteto oblik je bilo cenjenih, med njimi so se v modni anale z največjimi čr- kami zapisali: ovratnik z za- vihki, puli, bubi, berta, Bu- ster Brown, polo, pruski, šal- ovratnik, vulkanski... In, kot rečeno, mnogi med njimi so letošnjo jesen znova ugleda- li modno luč sveta. Pa si poglejmo le nekaj iz- med njih, ki bodo znova, z malce prenovljenim in pom- lajenim obrazom seveda, obe- ležili modno sezono jesen/zi- ma 2003/04. Ob tem, da nas lepšajo, dajejo oblačilu novo- moden pečat, dajejo našemu vratu tudi prijetno zavetje, ne- mara grejejo celo ušesa... Berta se imenuje gigantski ovratnik v obliki ogrinjala oziroma pelerine, včasih asi- metrično odrezan. Vulkanski ovratnik je samostoječ obla- čilni kos, ki se lahko uporab- lja kot nekakšna kapuca ali pa v gubah, celo v obliki dra- perije ali volanov, pada na ra- mena. Domiselno si lahko jakno ali plašč prenovite tudi s krz- nenim ali volnenim, z zan- kami kvačkanim ovratni- kom, ki je letos absolutni modni hit! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Vaša nova podoba je akcija, ki v sodelovanju z izkušenimi stilisti vsak zadnji petek v me- secu poteka v Planetu Tuš v Celju. Pot do nove podobe ne more biti lažja - izpolnite spod- nji vprašalnik in sestavite kra- tek življenjepis, v katerem se predstavite in pojasnite, zakaj ste se prijavili. Ne pozabite na- vesti konfekcijskih številk ob- leke in obutve. Vsemu prilo- žite tudi svojo novejšo foto- grafijo. Vse pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi prijavljenimi bo- mo vsak mesec izžrebali eno osebo, ki bo skupaj z izžre- bancem v Planetu osrečena z modno preobrazbo. Izžrebane bomo o sodelovanju obvestili po pošti. Interspar je preteklo sredo 3je obiskovalce ponovno vdušil z nepozabno prire- dijo. Tokrat je bilo popold- posvečeno modi jesen - na 2004. Številnim obisko- Icem so se predstavili ma- fenke in manekeni v mod- 1 oblačilih, ki so v prijet- n vzdušju resnično prišla izraza. Za popestritev pri- litve sta poskrbeli gostji Pi- Božič in aktualna miss Slo- lije Tina Zaje. Obiskoval- flavdušenja niso skrivali, so po prireditvi mnogi za- tevljali, da tako zanimive Wne revije že dolgo niso teli. St. 41 - 9. oktober 2003 RADIO ITEDENSKI SPORED RADIA CELJE NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 9. OKTOBRA, OB 12.15: ODMEV: O PODGANAH iN VERNIKIH Na Višjem sodišču v Celju se je končno razpletla zadeva Strelnikoff - primer iz leta 1998, ko so člani zdaj že nekdanje celjske zasedbe na naslovnico svoje plošče objavili sliko Brezjanske Marije, ki je namesto Jezu- sa v rokah držala podgano. Potem ko je so- dišče že ugotovilo, da ni razlogov za prega- njanje članov skupine, se je državna tožilka Elizabeta Gybrkos na sklep pritožila - v pre- pričanju, da je naslovnica žalila čustva šte- vilnih vernikov. Senat Višjega sodišča v Ce- lju je odločil drugače - sodniki so prepriča- ni, da je šlo le za svobodo govora, do katere imajo verniki vso pravico. Kaj pa o zadevi Strelnikoff menite vi? V Odmevu, ki ga pri- pravlja Alma Maruška Sedlar, bomo spre- govorili tudi o drugih oblikah verske nestrp- nosti, na katero so pred dobrim mesecem opozorili predstavniki Rimskokatoliške cerk- ve. PETEK, 10. OKTOBRA, OB 13.00; OD PETKA DO PETKA Oddaja Od petka do petka prinaša pregled najpomembnejših dogodkov tedna s komen- tarji. Novinarka Špela Oset skrbno beleži dogodke, ki so se zgodili predvsem na Celj- skem, pa tudi v Sloveniji in svetu. NEDEUA, 12. OKTOBRA, OB 10.30 PRENOS ROKOMETNE TEKME: CELJANI NA SLOVAŠKEM V prvem krogu lige prvakov bodo roko- metaši Celja Pivovarne Laško gostovali na Slovaškem. Njihov nasprotnik bo Povazska Bystrica. Reporter bo Dean Šuster. Zaradi neposrednega prenosa rokometne tekme smo nekoliko spremenili tudi program Radia Ce- lje. Oddaje Znanci pred mikrofonom tokrat izjemoma ne bo, oddaji Domače 4 boste lahko prisluhnili ob 12.10, oddaji Pesem sloven- ske dežele pa takoj po končanih Čestitkah in pozdravih. _SREDA, 15. OKTOBRA, OB 12.15: ČEBELICA IN ČRNA PIKA POHVALITI JE TREBA ZNATI, NA NAPAKE PA OPOZORITI Takšen je slogan naše oddaje, v kateri lah- ko poslušalci opozarjate na dobre in slabe stvari, ki jih opazite v vaši okolici. Kritike in pohvale lahko poveste v eter Radia Celje, če pokličete na tel. številki 49-00-880 in 49- 00-881. SREDA, 15. OKTOBRA, OB 18.00: POP ČVEK METULJ SKUPINE VICTORV Skupina Victory je izdala novo ploščo z naslovom Metulj. Na plošči je tudi nekaj skladb v hrvaškem jeziku in priredba Zele- ne dežele v angleščini. V oddaji bosta Miki in Robi predstavila novega člana skupine, posladkali se bomo z Mikijevim sladoledom in še marsikaj zanimivega obljublja v odda- ji Pop čvek Simona Brglez. Victory Petra in Jordan Iz Amerike se je vrnila naša sodelavka šport- nega uredništva Petra Šafran. Dežele z druge strani velike luže se bo med drugim spomi- njala po srečanju z Michaelom Jordanom, pa čeprav samo v muzeju voščenih lutk. - Št. 41 - 9. oktober 2003 DomaČa namesto radijske telefonske številke Tokratni anekdoti, ki ju objavljamo v seriji ob rojstnem dnevu radia, sta nam zaupali naši honorarni sodelavki Anita in Sandra. Anita Vodišek pravi, da je za njo leto in pol zelo prijetnega dela na Radiu Celje, za katerega je bilo značilnih veliko zanimivih tem, novic, tuihtam pa tudi kakšna zadrega. »Na zelo vroč lanski poletni dan sem bila na popoldanskem programu, ko se je Simona Šolinič odpravila na prizorišče ropa v Kreko- vi banki. Takrat smo vsi množično hodili v loterijo in izpolnjevali loto listke zaradi re- kordnega zneska. Po Simoninem javljanju sem zato v eter rekla, da pa bi bilo morda bolje, da bi nepridipravi, ki so oropali banko, raje izpolnili loto listek in tako poskusili svojo srečo. Takoj zatem je klicala razjarjena po- slušalka, ki me je hudo okarala, češ da to sploh niso nepridipravi, ampak pravi lopovi, tatovi, kriminalci... Sicer pa so bile razne za- drege, kot npr. da ne spomniš tehnikovega imena ali ga preimenuješ, najhuje pa je, da se ne spomniš svojega lastnega imena.« Sandra Čater prav tako pravi, da je radio živ medij in se zato lahko velikokrat zgodi kaj neprijetnega. »Nekoč sem nehote spre- menila velik del novinarske vesti in sicer, da se bo nekje odvijala šahovska simulantka in ne, kot je pravilno, šahovska simultantka. Nato sem ubožce okronala še, da so po zma- gi postali slovenski šampinjoni in ne šampi- joni. Zameril k sreči ni nihče. Pred leti, ko je studijske prostore uničil požar, sem iz na- šega improviziranega studia želela poklepe- tati s poslušalci. V tistem trenutku se nisem spomnila telefonske številke študija, zato sem poslušalcem sporočila kar svojo domačo. Ne vem, kako močno je zvonilo doma, ker k sreči ni bilo nikogar v stanovanju.« V naslednji številki bomo objavili prigodo našega športnega reporterja Deana Šustra. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. VVHEREISTHELOVE- BLACKEVEDPEAS 2. BREATHE-BLUCANTRELLFEAT SEANPAUL 3. RUBBERNECKIIM(PAUL0AKEI\IF(1| REMIX)-ELVISPRESLEY 4. BOUNCE-SARAHCONNOR 5. CANTHOLDUSDOVVN- CHRISTINAAGUILERAFTLILKI^| 6. SENORITA-JUSTINTIMBERUKE 7. JUMPIN-LIBERTYX 8. AICHA-OUTLANDISH 9. INTHESHADOVVS-THERASMUf lO.IBELIEVElNATHINGCALLEDLOl^ THEDARKNESS DOMAČA LESTVICA: 1. NAPOJ-SIDDHARTA 2. DRUGA NAJ TI SUŽNJA BO-BB.l 3. DEJ BOU NAGLAS-ŠANK ROČK FEAI6PACKČUKUR 4. NEVIHTA-UNIGUE 5. NIHČE NI POPOLN-GAMEOVER 6. DOKTOR-CARPEDIEM 7. PREPOVEDANA-DOMENKUMER 8. UPORNIK BREZ RAZLOGA- ZABLUJENAGENERACUA 9. TEČAJ ROMANTIKE-PETER LOVŠIN 10. HIRAJ KAM,HIRAJGO- MAGNIFICO PREDLOGA ZA TUJO LESTVIC& BABYBOY-BEYONCEFT.SEANW UNDERTHETHUMB-AMYSTUDT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTTII LOKOMOTIVA-BEPOP UUBEZEN JE-KARMEN STAVEC Nagrajenca: Tine Čimprej, Cankarjeva 54, Žalec Peter Petrovič, Miklošičeva 3, Celjt Nagrajenca dvigneta kaseto, kijopoi ZKPRTVS, na oglasnem oddelku ii Celje. VRTILJAK POLK \\ VALČKOV CEUSKIHBplus I r PO SVOJI POTI GREM-OKROGLI I MUZIKANTJE 2. TOKJOK, TOK-ANS. SIMONA ] GAJSKA 3. SRČEK Ml DAJ-POLKA PUNCE 4. DOMIMA-TERCETDOMIMA Z GLASBENIMI PRIJATEUI | 5. KERSEVEDNONAMMUDI-ANS ; GOTER ii Predlog za lestvico: ŠOLA ZA ŽIVUENJE-ZVONČKI ^ SLOVENSKIH 5 phjs L ŠMARTINSKO JEZERO- PTUJSKIH 5 2. MANEKENKA-ANS. SICER 3. ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI 4. LIPOV LIST-ANS. BOBRI 5. BOJIM SE ZATE-ANS. FRANČIČ Predlog za lestvico: ' POROKAJE POMLAD-ANS. MARJANA HERCEGA Nagrajenca: Franc Ulaga, Celjska 57, Laško FrancŽibret, Planinska 3, Planina pri Sevnici Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000& ZAAVTOMOBILISTE 33 Novembra nova panda i( je že spomladi na že- Iceni avtomobilskem sa- predstavil naslednika ta e živeče pande in ga te- jienoval gingo. Sedaj je jg nared, vendar ga Ita- i imenujejo nova panda. Fiatu menijo, da je mo- V tem razredu na evrop- [rgili prodati 1,5 milijona nobilov, zato naj bi tudi irodali nekako 200 tisoč ipand; avto bo nastajal na iem. Nova panda deluje ifen kot razmeroma (obli- o) dokaj preprost avtomo- ar pomeni, da naj bi bil dokaj široki publiki. Po- ost novega malega fiata je ce na zadnjem oporniku strehe, sicer pa meri v dolžino 353 centimetrov in ima v os- novi 205-litrski prtljažnik, ki pa ga je mogoče s poditjem zad- nje sedežne klopi povečati na 775 litrov. Pri Fiatu načeloma ponujajo predvsem dobro opremljene izvedenke, na vo- ljo pa bodo tudi bolj oskublje- ne, kar pomeni, da naj bi avto v resnici ponujali za manj kot osem tisoč evrov. Podvozje ni nekaj izjemnega, zadnja pre- ma je poltoga, zadnje zavore so vedno bobnaste in električ- ni servovolanski ojačevalnik imajo le bogateje opremljene izvedenke. Avto bo naprodaj v enajstih barvnih kombinacijah, notranjost je v dveh, kupci pa bodo lahko izbirali med tremi različnimi vzorci blaga na se- dežih. Motorji bodo za začetek tri- je, ni dvoma o tem, da bo ka- sneje ponudba pestrejša. Osnov- ni je 1,1-litrski štirivaljnik fire s 54 KM pri 5000 vrtljajih v mi- nuti, kar naj bi zadoščalo za največ 150 km/h in 15 sekund pospeška do 100 km/h. Sledi 1,2-litrski fire agregat s 60 KM pri 5000 vrtljajih v minuti (155 km/h in 14 sekund pospeška do 100 km/h), na voljo pa bo tudi novi 1,3-litrski dizelski multijet, ki bo na voljo nekaj kasneje, razvije pa 70 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. Osnov- na varianta z opremo actuel ima 13-palčna kolesa, 5-stopenjski ročni menjalnik, zložljivo na- slonjalo zadnje klopi in tudi običajno rezervno kolo; tega pri bogatejših variantah ni, so ga nadomestili s sistemom za kr- panje. Osnovna izvedenka ima tudi eno samo zračno varnost- no blazino in nima servovola- na, kar nežnejšim ne bo pose- bej po godu. Vse kaže, da bo- do prve nove pande pri nas na- prodaj proti koncu leta oziro- ma novembra. O cenah še ni nič znanega, naj bi pa bile po napovedih uvoznika za približ- no desetino nižje kot v Italiji. Drugo leto naj bi se za malega fiata pri nas odločilo celo do 600 kupcev. Lamborghini murcielago Štirideset let Lamborghinija Nemški Audi je v Ingol- stadtu, kjer je njegov sedež, pripravil posebno razstavo ob 40-obletnici Lamborghi- nija. Kot je bolj ali manj zna- no, je Lamborghini v Audi- jevi skrbi, lastnik pa je kon- cem Volkswagen. Tovarno Lamborghini je us- tanovil Ferruccio Lamtjorg- hini, ki je v povojni Italiji iz- deloval klimatske naprave, traktorje ipd. Anekdota pra- vi, da je želel nekaj svojih idej predstaviti Enzu Ferrariju. Menda pa ta ni hotel nič sli- šati o tem in v jezi naj bi Lam- borghini sklenil, da bo sam naredil avtomobil. Tako se je tudi zgodilo. Rodil se je recimo sloviti countach, pa miura, po težavah, ki so spremljale prodajo in še kaj, je Lamborghini leta 1972 podjetje prodal. Časi, ki so sledili, so bili naporni, leta 1998 pa je tovarno kupil Volksvvagen. V tem času so naredili murcielaga in manj- šega ter cenejšega gallarda in vsaj ta hip se zdi, da je Lam- borghini bolj na varnem, kot je bil. Avgustovski minus v Zahodni Evropi Po dokaj ugodnem juni- ju in tudi juliju je bil posel z novimi avtomobili v Za- hodni Evropi v avgustu zno- va skromnejši. Tako so pro- dali skupaj 785 tisoč novih avtomobilov, kar je bilo za pet odstotkov manj kot v enakem lanskem mesecu. Predvsem so šli novi avto- mobili slabše v promet na naj- pomembnejših trgih, saj je bilo avgusta v Franciji kup- cev za 15 odstotkov manj, v Italiji je prodaja padla za de- set odstotkov, v Nemčiji pa za pet odstotkov. Zanimivo je, da so avgust zelo dobro izkoristile japonske avtomo- bilske tovarne, deloma tudi korejske. Tako so japonske tovarne v Zahodni Evropi prodale več kot 103 tisoč av- tov, to pa je bilo za šest od- stotkov več kot avgusta lani. Najbolje se je odrezala Maz- da, ki je prodala za 25 od- stotkov več, sledijo Honda, Toyota ipd. Sicer pa se je av- gusta v vrhu Obdržal nemški Volksvvagen, katerega delež je bil 20,9-odstoten, pri če- mer je vodilni predvsem Au- di. Po prodaji na zahodnih trgih je Audi v vrhu. Na sliki audi A8. Lagune na pregled Francoska avtomobilska to-| varna Renault bo na izrednif tehnični pregled poklicalaj okoli 110 tisoč lagun II (no-| va laguna). Kot pravijo, sel lahko pojavi okvara, ki mo-| ti delovanje oziroma tek mo-| torja. Okvara bi se lahko po-| javila pri avtomobilih z 1,6,| pa 1,8 in 2,0-litrskim ben-f cinskim motorjem in pri av-| tomobilih, izdelanih med ja-| nuarjem 2001 ter oktobrom| 2002. V Sloveniji naj bi bilo| nekaj več kot 100 takšnih la-i gun, poseg bo opravljen brez-| plačno in naj bi trajal uro. | 40 RUMENA STRAN Šibko spodnje perilo Igralka Violeta Tomič, ki se je prejšnji teden slo- venski javnosti premierno predstavila kot unikatna voditeljica novega kviza Najšibkejši člen, je pred ča- som blestela v gledališkem mjuziklu Chicago, ki so ga prvič zaigrali ravno v Celju. Ker bo na televiziji ves čas do vratu zapeta, smo se odločili, da objavimo njeno malce bolj sproščeno slikico. Naj se boj za najšibkejše spodnje perilo torej prične. Družinsko podjetje Mišu Toplaku, lastniku Top-fita, gre zadnje čase zelo dobro, saj je prejšnji teden v svojem športnem kompleksu odprl novo dvorano. Glavna zvezda ple- snega dela prireditve je bila seveda njegova seksi hči Kaja, sicer članica plesne skupine Topfit Divas, na katero je očka razumljivo izredno ponosen. V beli majčki je izgledala še posebej privlačno, zato smo bili kar malce nevoščljivi njenemu fantu Davidu. Telovadba je nujna stvar Vedno bolj znani celjski radiestezist Vlado Stoj šek je bil zelo vesel, da so v Top-fitu odprli povse novo športno dvorano, saj je že nekaj časa član njih vega centra in redni gost tamkajšnje restavracije. »Vs teden si privoščim tudi rekreacijo, ki je dobra za t( in duha,« je v šali dejal Vlado, ki mu zadnje časei) gaja simpatični trebušček, torej dokaz, da ni časa: vsakotedensko rekreacijo. Ideja za tekmo v kegljanju Ladislav Gobec (levo), človek brez katerega žen- ske v Sloveniji ne bi podrle skoraj nobenega keglja, in Bojan Bajec, novopečeni samostojni podjetnik in bivši sekretar Športne zveze Celje, sta se v Top-fitu zagotovo zapletla v pogovor o kegljanju, ki je poleg nežnejšega spola najljubša tema naših športnih de- lavcev. Če je padla stava, kdo bi v prvem poizkusu podrl več kegljev, komaj čakamo na rezultate. Če je šlo za pogovor o kakšnem drugem podiranju, pa ho- čemo biti zraven z našim fotoaparatom. Zadnja akcija pred zaprtjem Vsem znani Zoran Jankovič, bog in batina trgovin Mercator, je v enem izmed svojih centrov na Celjskem takole demonstriral izjemno hiter nakup nujnih živ- ljenjskih potrebščin. Ker se bodo njegove trgovine v nedeljo zaradi volje ljudstva morale zapreti, bo tek- ma za artikle seveda še bolj ostra kot doslej. Hitrost, vijuganje z vozičkom in iznajdljivost, torej vrline, ki jih vaš najboljši sosed očitno več kot obvlada, bodo tako dobile povsem nov pomen. Brez poljuba Primož Posinek, prvi mož celjskih plinovodov, je svoj prvi poljub dobil v osmem razredu, si ''m filmskem festivalu ogledal skoraj vse celov kar je jasno, saj je že od majhnih nog velik I sedme umetnosti. Naš objektiv ga je ujel v njegove simpatične in malce sramežljive partiait na koncu pa smo bili seveda razočarani, saj si nii upala dati tistega pravega filmskega poljuba. Ško( da ju nismo zasačili v temi kinodvorane, kjer I-i b' situacija morda povsem drugačna.