21. številka. Ljubljana, v četrtek 26. jannvarija. XXVI. let«, 1893. SLOMŠKI NAROD. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti projeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Konec afere Spinčić. V seji dne 24. t. m. obravnavala se je v imunitetnem odseku zadeva SpioĆićeva meritorno in rešila Žalibog neugodno. Razsodba odsekova o tem tako kričečem slučaju na žalostni način razsvetljuje naše parlamentarne in ustavne razmere. Odsek ni imel poguma, obsoditi ta vladni čin in nasvetuje zboru, da mirnega duha prebije vdarec od strani administrativnih oblastij, kršenje jedne izmej najdragocenejših pravic narodnih zastopnikov, njih — imunitete. O tej žalostni razpravi prejeli smo Bledeče izvirno poročilo. Prvi poprime za besedo poslanec dr. FerjanČič ter v daljšem govoru utemeljuje uvoj predlog, „da izreče zbornica svoje prepričanje, da z disciplinarnim pregonom profesorja in poslanca Spinčiča zaradi govorov o priliki Zagrebške razstave 1.1891. in njegovega delovanja o priliki zadnjih državno-zborskih volitev v Istri se je rušila imunitetna pravica poslanca, če ne po besedah zakona, vender pa po duhu njegovem in da pričakuje od vlade, da postavi poBl. Spinčiča zopet na njegovo učiteljsko mesto." Drugi predlog gre na to, da poslanska zbornica naroči imunitetnemu odseku, da ukrene sklepe ter predloži zbornici primerna določila v varstvo poslanske nedotakljivosti. Posl. dr. Lan g Rta vi širši predlog, da se z ozirom na to, da sta sodelovala pri tej disciplinarni stvari v prvi in drugi instanci po dva »justična svetnika" in da je zatorej smatrati to postopanje kakor pravo kazensko postopanje, naravnost izreče, da se je imuniteta kršila, ker se je vse vršilo brez vednosti in dovoljenja poslanske zbornice. Posl. dr. Weeber podira oba predloga, priznava, da se je izvršil nečuven čin, a mnenja je, da zakon nima pomoči proti temu. Imuniteta, pravi dalje, nima druzega pomena, kakor da čuva poslancu pravico in možnost, udeleževati se parlamentarnega delovanja. Te čudne uazore pobijal je dr. FerjanČič, trdeč, da je imuniteta po besedah zakona samega veliko širša, da ima čuvati poslancu prosto besedo in ga braniti pred tendencijoznim preganjanjem. Da trditev dra. Weebra ni prava, kaže Že to, LISTEK. Dvojna ljubezen. Izvirna novela iz domačega življenja. Spisal AhaBverns V. (Dalje.) Srdito ga je Serafina pogledala in obmolknila, a zdaj jej je prišla gospa Zordnova na pomoč, mislila je i ona jedenkrat dr. Jugu orožje iz rok izviti, sosebno ker sta si bila radi točke „ženska emancipacija" često že navskriž in rekla je: „Dobro, gospod doktor. Vender meni, kot udovi in materi, morate priznati, da žena ne more samo ljubica biti, temveč tudi mati. Oe pride pa čas, ko jej lice žari in ji polni dušo skrb za drugo bitje, kaj pravi ta čaB vaša teorija?" Seve da se je temu mogočnemu argumentu moral dr. Jug udati in ponižno je dejal: „Potem, milostna, nehata v zakonskem življenji se popol-njujoči in jednako razdeljeni sestri: pravica in dolžnost; pravica je ta čas samo na ženski, a dolžnost na moški strani. Žena, kateri so morali na povelje rimskih konzulov liktorji največjo Čast izkazovati, ima brezpogojno vladarstvo v svoji državi, mož jej da se poslanca v času parlamentarnih počitnic tudi ne sme preganjati in v tem času vender poslancu ni omogočiti udeleževanja pri poslanskem delovanji, ker ga ni. Posl. Nitsche istotako pobija stavljene predloge izvzemši onega, da dobi odsek nalog od zbornice, predlagati zbornici določila v varstvo imunitete. S prav gorkimi besedami potegne se posl. bar. Morsey za Ferjančičeve predloge, trdeč, da v istini ima imuniteta namen braniti poslauce pred veksa-toričnimi in tendencijoznimi čini eksekutive, da je očitno, da se je poslanec Spinčić na podlagi starih, meglenih in iz veljave stopivših dvornih dekretov zadavil (abgescblachtet), da ob času, ko so oni dekreti veljali, ni bilo ustavnega življenja, ne poslancev, ne imunitete in da je naravnost proti duhu le-te; če se hoče danes postopati po predpisih, kateri spadajo mej staro šaro. Pri glasovanji odklonil se je dr. Langov predlog z vsemi glasovi proti jedoemu; drugi predlog dra. Ferjančiča vzprejel se je s 7 glasovi proti 5. Prvi in poglavitni predlog p a s e j e odklonil s 7 proti 5 glasovi. Glasovali so za dva Ceha in trije člani konservativnega kluba, Poljaki bili so proti. Poročevalstvo naložiti se je hotelo dru. Fer-jančiču, kateri je je pa odklonil, ker hoče biti poročevalec manjšine. Poročevalcem večine izbran je bil potem posl. Nitsche. Tako se je tedaj iz sveta spravila zadeva, tikajoča se neposredno najsvetejše parlamentarne pravice. Hvaležni smo slovenskemu poslancu dru. FerjančiČu, ki se je zares možato potezal za resnico in svojeg i tovariša pravico. Žalostno znamenje časa pa je, da so tudi ta sramotni pokop politične svobode omogočili poljski, torej slovanski člani imunitetnega odseka in da so baš oni zaprečili skromno satisfakcijo svojemu globoko žaljenemu slovanskemu tovarišu. Mi iz dna srca pomilujemo te prepokorne paladine vsake, četudi slovanskemu življu še tako n prijazne vlade, ki liki Esau prodajajo svojo politično nezavisnost, svoje boljše prepričanje in tudi še kaj drugega. Naj bi usoda ne maščevala zopet greha poljskih prvakov na narodu poljskem, kakor je to žalibog že dostikrat storila. je suženj, živeti mora kot svetnik, biti jej mora zvest do skrajnosti. Kdor tako ne dela, ne zasluži življenja I* Za hip so vsi utihnili, a Že se je oglasila Serafina: „In vi, gospod doktor, vender zagovarjate moža, ki ima kopo svojih zakonskih a Še več nezakonskih otrok. Čeravno je židovskega pokoljenja, vender bi v takem slučaji jaz ne poznala milosti ž njim." „Prav, gospica, na vešala ž njim! Ker ste pa tako krvoloka, reciva: kaj pa zasluži oni, ki ima krasen dom, v katerem bivajo muze, ki ga ljubijo nad vse in ki iztezajo željno za njim svoje roke, ki ga razveseljujejo s svojimi glasi, svojimi pesmimi, a on se vender ne meni zanje ter išče le opojne pijače tujih Ore V In stvarnik mu je dal sreo, za-povedal mu ljubiti dom svoj, muze svoje, jezik njih nad vse, na katere ga veže božja in naravna postava, in vender žrtvuje vedno le tujim bogovom denar, čast in podeljeni mu razumi" „ In politiciB, goBpod doktor, je stvar celo dru gača, tu ne velja povelje konzulov, tu veleva vsa-cemu postavno zajamčena svoboda duha in nagon storiti to, kar je spoznal za pravo." „Dobro, a nagon smatram jaz za krv, rodno Politični razgled. V Ljubljani, 26. januvarij«. Slovensko šolstvo in minister Gat$tsch. V državnega zbora proračunskem odseku govoril je predvčerajšnjim naučni minister baron Gautsch o srednjih šolah. Govoril je mnogo a mi ne maramo vsega navajati, ker so tirno obrabljene fraze, b katerimi brilira naš naučni minister, premalo zanimljive. Navesti hočemo le to, kar je sloveči protektor slovečega RatkowBkega blagoizvolil odgovoriti na prepohlevne želje posl. Šukljeja, izrečene pred nekaterimi dnevi. Baron Gautsch je rekel, da se je težko odloČiti, ali kaže ustanovljati samostojne slovenske nižje gimnazije, ali pa paralelke na gimnazijah, že obstoječih. Da je naučni minister rekel, da se ni hotel v tem obziru odločiti, ker so mu slovenske paralelke tako zoprne, kakor samostojne slovenske nižje gimnazije, govoril bi bil resnico. Rekel je nadalje, da si pridržuje naučna uprava pravico, razsojati o tej reči od slučaja do slučaja in sicer tako, kakor kaže po lokalnih razmerah. Glede slovenskih paralelk na državni gimnaziji v Celji rekel je baron Gautsch, da je treba počakati, kako se obneBo Mariborske paralelke, katerih četrti razred se je lani na jesen aktiviral. Dotična poročila so ugodna, rekel je minister, a nekako malicijozno p ristavil pomembno besedico „allerdings". Saj vemo, kaj to znači! Glede Goriške gimnazije naglašal je baron Gautsch, da je razdelitev v tri oddelke težavna stvar, ker bi se s tem ustanovile razmere, kakeršnih ni na nobeni drugi srednji šoli avstrijski. To se pravi slovenski: Ne bo nič! Glede novega poslopja za Ljubljanski gimnazij povedal je minister, da so se že začele potrebne priprave in da bi vsaj ne odbil vseh Šukljejevih Želja, je končno obljubil, da bo uvaževal njegove nasvete glede* Goriške državne knjižnice! Bodoča večina* MinisterBki svet je uredil vladni program, primerno nasvetom posamnih klubovih načelnikov in na podlagi tega programa, kateri se predloži cesarju v potrjenje, začno se še koncem tega tedna zopetna pogajanja. Prvi pride na vrsto načelnik levičarjev dr. Plener." odseka »a volil sito reformo. V včerajšnji seji je ta odsek se bavil s predlogi glede* neposrednih volitev. Načelnik Widmann krv! Kdor se pa odtuji svojemu rodu, svoji krvi, je izdajica in zasluži vešala !u ,Vsa čaBt, gospod doktor, Vaši urni sodbi, a dvomim, da lastni Vaši rojaki tudi tako mislijo, saj opazila sem tu v mestu že često, kako spoštujejo Slovenci jezik svoj in v prvi meri ravno oni, kateri, mislim, so voditelji ali bi morali biti tukajšnje slovenske stranke " Zoranovi sta se spogledali; dr. Jug je nekoliko zarudel, samo hipno, a to je bilo dovolj Nemki; spozuala je, da je nje pušica zadela Vida v srce. Razveo nekaj zimskih in sem ter tje jedne dijaške veselic«1 o veličin počitnieah dremal je ves slovenski živelj. Da ni bilo nekaj narodnih učiteljev v okolici, zaspalo bi bilo zvečine slovensko gibanje v mestu. Čitalnica je bila samo o veselicah Bredišče vsega narodnega gibanja, sicer pa ho hodili narodnjaki vsak svojo pot. Za čitalnico se je le malokdo brigal. Na bralni mizi je bilo sicer precej slovenskih in nemških listov razgrnenih, a bralci so bili le bolj redki. Nedostajalo je čustva za vkupnoBt vsega naroda; zanimanje za narodno stvar je le časih obudilo h", ni pa bilo intenzivno. Člani so nosili časopise iz Čitalnice na svoj dom; slovenske liste je bilo še najlaglje dobiti, ker so se vsi trgali samo Narodno-gospodarske stvari. — (Novo posojilnico) nameravajo osnovati rodoljubi v Rušah pri Mariboru. Tudi to društvo delovalo bode prav uspešno, ako se UBtanovi, česar se nadejamo. — (Za bnčelarje.) Ogrsko ministerstvo za poljedelstvo je izjavilo, da je pripravljeno dati posojila 104 gid. a. v onim men) imovitiin župnikom, učiteljem in gozdarjem na deželi, ki se zavežejo, s tem denarjem nakupit vse za bučelarijo potrebne naprave. To posojilo se daje brezobrestno in bodi z 31. oktobrom 1896, počenši v osmih jednakih letnih obrokih povrneno ministerstvu. — Ali bi ne bilo umestno na Kranjskem m sploh po Slovenskem, kjer je bučelarija izvestno Že za cesarice Marije Tereziie cvGla in daleč slovela, upeljati kaj jednacega morebiti po c. kr. kmetijski družbi? Koliko slovenskih starih korenin — primeri Andreja Pajka — bi imelo primerne zabave in bi pripomoglo kvečjemu blagostanju prostega naroda! — Conono domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja so priporoča ralm mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moll-Ovega SeidlitE praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna škatljiea. 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ1, Tuch-lauht-n 9. V lekarnah im deželi je izrecno zahtevati MOLL o v preparat, zaznamovan /. varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh ftkatljic se ne pošilja. I (18—2) _L o > !g rt "O o O C TJ rt > .S o ' od rz •- h *g S ca rt , -o 3 N S o a, rt ._ oo M — o) •a m «s z :s IV. C6-1) Pri otročjih boleznih potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega unllvanja svojega na O LAVNO AKLADlSTI O LAVNO 6KLA BllE teJolcfU« lufm katero radi zapisujejo pri želodce vi kislini, skrofeljnih, pri krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslov-skem kašlji. (Dvornega svetnika Losehner-ja monografija o Giesshilbl-1'uelistein-u.) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporekali, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI IM" stoji sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCl : 24. januvarija. Pri ,n««ii Strmi pot 6t 8, jetika. V d e t e 1 n i b o l ni c i: 22. januvarija: Jožef Frakle, delavec, 2f* let, jetika. MeteorologiČno poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo 7. zjutraj 3. popol. 9. zvečer 737B um. 7385 nm. 7377 mi. —17 2 C — 7 4C — 106 C si. vzh. brez v. si. vzh. megla megla jasno Mokri na v mm. O-OOi Srednja temperatura —111, za B'H° pod normalom. IDu.iiajska borza dno 25. JHnuvarija t 1. v ćeraj — danes Papirna renta ... gld. 98 70 — gld. 98 40 Srebrna renta....., 98 4o — „ 9810 idata renta......, 116.70 — „ 11645 5°/0 marčna renta ... , 10075 — n 10105 Akcije narodno banke . , , 997— — „ 998'— Kreditne akcije .... t 322*40 — , 319-— London......f 12090 — „ 12085 Srebro..... , , —"— — n —'— Napol. .....„ HK2 — „ 962 C. kr. cekiui...... 5 69 — , f> 69 NemSke marke..... 59 35 — „ 59 25 4 državne srečke iz I. 1854 . 250 gld. 146 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 . 193 , — , Ogerska zlata renta 4'7.........114 , U0 , Ogerska papirna renta 5°/0......101 „ 40 * Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 129 „ 50 , Zemlj. obč. avstr. 4«/t°/0 zlati zast. listi . . 118 „ 50 „ Kreditne srečke......100 gld. 193 , 60 , Rudolfove srečke...... 10 , 24 t 60 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 . 153 , 75 , Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v..... 245 „ 50 » Izurjen pisar vzprejme se v odvetniško pisarno. Prednost ima stenograf. Ponudbo naj se pošljejo upravnistvu tega lista pod „'l'r. In p.". (86—1) Agent se išče. 1 Ogersk paromlin, zmožen kaj storiti, išče za Ljubljano zastopnika, ki je sposoben za občenje s prvimi tu biva-jočimi peki in ki zamore položiti kavcijo. — Ponudbe upravnistvu „ Slovenskega Naroda", ki jih bode poslalo dalje. KARL TILL Ljubljana, Špitalske ulice 10), Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-niinova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, konipendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoŠkoljke in srebroskoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-;1024) čenje pisal, zeleni volk tekoč, u (20) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic Izvod iz voznega reda ■veljavneg-a cel 1.. olutolora 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni Časi označeni so v srednjeevropskem < asu. Odhod iz Izubijane (juž. kol.). Ob 0. uri 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob H. url 55 min. pred poldne osebni vlak oa Trbiž, Pon'abel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4-. url 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iuomost Pariz, Line, Iichl, Budejevice, Plzenj, H t rij i ne vare, Eger, Francovo vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj v i a Amstetten. Prihod v Iijubljano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plzoja, Budejevie, Solno^radii, Liuoa, Isi-hlja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiž h. Ob 4. url 65 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubn*. Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Trbiža. Ob O. Uri 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 15 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. 10 „ popoldne v Kamnik. 7. „ 00 n zvečer v Kamnik. Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 8. url 35 min. zjutraj iz Kamniku. „ 11. „ 06 „ dopoldne iz Kamnika. ,, 6. „ 20 „ zvečer iz Kamnika. Srednje-evropejski čas je krajneinu Času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—17) Naravna dalmatinska vina, rumena, frua in temnordefta „šiler" priporoča po jako nizki eeni Tlariu Ya«1iIo, (22—5) vinotržec v Logatci. Za dobro in točno postrežbo jamči se. 1 i Dr. FViderika I^eiiglel-A Brezov balzam. Že sam rastlinski tiok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka zuan kot najisvrstnejie lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namazu zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, o«'i)<> m«> i.v uumJ, X. 1 'llt-Nil mesni ekstrakt v posameznih knsih |>o 6 kr. pri: Jeglič-u & Leakovic-u. Oskrbništvo .losip ■ Panamino. Tudi Italijani imajo svojo panamsko afero, katera se prekarakterističoo imenuje „panamino". Pred kratkim morala je likvidirati banka romana in tedaj se je prišlo na sled velikim prevaram. V Italiji r šest bank, katere imajo pravico izdajati bankovce. Pri banki romani izdajali so bankovce jedne serije po dvakrat in trikrat in s tem ogoljufali ljudi za več sto miliionov lir. Da pri teh bankah ni vse v redu, vedelo se je že davno, tudi vladni krogi so vedeli, da se gode nerednosti in prevare, a uihče m mislil na to, dregniti v sršenovo gnezdo. Mogoče je tudi, da so zapleteni oosamni državniki, kajti predsednik banke, senator Taulongo, |e zagrozil, ko so ga odpel|ali v zapor, s kumpromituiočiini razkritji. Na vcak način je „panamino" Italiji v veliko škodo. franeoska kriza. Pariški „Figaroa ;•■ priobčil nekatere senzacionalne novosti glede panamske afere Sedaj šele je jasno, kakšno je bilo razmerje mej panamsko družbo in Korneliiem Herzem. Ta je bil dober prijatelj nekaterim radikalnim kolovodjem in ker je poznal tiuancijt-lne zadrego panamske družbe, ponudil se ji je, da pridobi vlado za emisijo sreček, če se družba zaveže plačati mu za to deset milijonov frankov. Oba Lesseps in Reinach so izročili Herzu zudolžnico za to svoto in štirinajst dnij pozneje predložila je vlada dotični zakonski načrt. Parlament pa ni bil sklonjen odobriti ta nacrt in vlada ga je zopet umaknila, vsled Česar so se tudi Lessepaa in Reinueh branili plačati Herzu zahtevano svoto in mu odšteli samo 600.000 frankov. Upravitelji panamske družbe pa se niso odrekli svoji ideji, ampak naieli Artonu, da je podkupil poslance, ko pa je I. 1888 zbornica vzprejela načrt o emisiji sreček, oglasil se je zopet Herz in zahteval, da se mu izplačajo obljubljeni milijoni. Reinacb je dobil nalog pogajati se s Herzem ; Herz je dobil od pa namske družbe pet milijonov frankov, ostali del „tirjatve" pa mu je plačal Reinach iz svojega. Ker je še vedno pritiskal na Reinacha, izročil mu je ta zapisnik • *eh podkupljenih parlamentarcev, ministrov in novinarjev in sedaj ima Herz v rokah vse tajnosti pauamske afere ter je prouzročil ves ta velikanski škaudal. za nemške humoristične liste, na| so bili še tako slabi. — In kakor s Čitalnico bilo je z vsemi drugimi društvi. Nedostajalo je iskrenega, iz duše iz-virajočega navdušenja in zato je vse le dremalo in vegetiralo slabotno, skoro nečastno. Zorauovi iu dr. Jug so se vsega zavedli v jeiuem hipu, a tudi Serafina je instiuktivno to slutila. Zato je sedla h klavirju in jela prebirati tipke izvrstnega instrumenta. Njena igra je kmalu obudila pozornost poslušalcev. Igrala ie Chopinovo Des-dur-nocturno, sedela pa tako, da je dr. Jug videl le hrbet njen, krasno kito las ia sem ter tje malo finega drobnega lica. „Kako je krasna 1" mislil je doktor, ko je slušal divne glase v srce segajoče melodije; :n zilelo se mu je, ia .zliva ona v te glase vso dušo svojo, vse svoje mišljenje, da ga vabi v ■eznaue ujemu rajske kraje, kjer narodi ne bijejo krutega boja za svoj obstanek, kjer vlada neskaljena plemenitost in ljubezen. „Kako je krasna!" mislil je zopet. .Čeravno je videti le nekaj potez njenega života, slutiti bi moral vender vsakdo, ne da bi zrl v čarobni očesi mlade deve, da biva v njeuem telesu ponosna duša." Igralka prešla je jako tpretno iz nocturna v znano slovensko pesem in zdaj zazvoneli so srebrno-čisti glasi mehkega soprana po sobi. Imeli so čaro- Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 24. januvarija (Dalje.) Obč. h ver. Ravni bar naglasa, da je sicer Ljubljansko prebivalstvo iako hvaležno za napravo vodovoda, vender pa toži, da je voda predraga. Tako plačuje jeden hišni posestma, kateri porabi le liter v6de na dan, 70 gld. na leto, liter ga torej velja 20 kr. Ljubljanski hišni posestniki so investirali kapital pol milijona goldinarjev v vodovodne naprave v svojih hišah. Tudi so plačila za navrtanja previsoka, Se bolj neopravičena, aar se tiče poprave pokvarjenih pip pri vodovodnih napravah in še neopra-vičenejse je, da hodijo stranke iz druzih hiš, kjer še m vodovoda, v sosednje hiše. Na take hišne gospodarje naj bi magistrat pritiskal, da napeljejo vodovod v svoje hiše. Obč. sv »'n. Terček povdarja, da se računa mala poprava vodovodnih pip predrago, namreč do 90 kr. Župan Grasselli izjavlja, da bode vodovodni urad sklical instalaterje, katerih je še Šest, in jim določil cene za razna dela. Ako se bodo vsi določeni ceni podvrgli, potem se bode delo razdelilo po krajevnih razmerah vsem, če ne, pa samo tistim, ki bodo vsprejeli cene, določene od vodovodnega opra viteljstva. Na hišne gospodarje, kateri še niso uvedli vodovoda, ne more magistrat pritiskati na nikak način, ker morajo že itak plačevati pristojbino, to bi mogle storiti le stranke, katere stanujejo v tacih hišah Hišni gospodarji pa, kateri imajo že uvedeni vodovod, lahko odpravijo take stranke, ki hodijo iz druzih hiš po vodo, s tem, da izlive zapro. Obč. svet. Kune sodi, da je pomislek obč. svet Štruklja le uvaže van ja vreden, kajti razlika pri 18 vagonih premoga, kateri se dopelje, znašale do 500 gld. Obč. svet. G ogel a naglasa, da se je v včerajšnji seji vodovodnega ravnateljstva dognalo, da se bode dobival premog za vodovodno napravo po ceni. Obč. svet. Š u bi c je mnenja, da bi se pri domači kurjavi za strojevodjo in kurilca pri svoti 334 gld. dalo ka| prištediti Obč. svet. Ravnih ar pravi, da so navrtalna dela, katera se izvršujejo v lastni režiji, predraga Tako je on moral plačati za navrtalna dela 68 gld., dasi so cevi komaj meter oddaljene od njegove hiše. Poročevalec odseka obč. svet. Hribar odgovarja na kratko obč. svet. Ravniharju, da ni verojet.no, da mora jeden hišni posestnik liter vode tako drago plačevati, kakor se je reklo, ker četrt litra Vude za pitje in tri četrt litra za umivanje je pač premalo. Kar se tiče plačil za navrtanje glavnih cevij, se postopa popolnoma jednakomerno, vsak gospodar je plačal jednako mnogo, ne glede na oddaljenost hiše, ker se je računilo delo povsod od sredine ceste. Pritožba zaradi cene za navrtanje vodovodnih cevij je deloma opravičena, a kooečnega računa o tem delu še ni in konečni efekt dela dal se bode šele pozneje preračuniti. Kar se tiče prebivalcev hiš, kateri še nimajo vodovoda in hodijo v iruge hiše po vodo, je najboljše, da se jim dobava vode v tujih hišah kratko malo ue dovoli. Kar je opomnil obč. svet. Šubic, da je kurjava za domaČo porabo v Klečah predraga, treba opomniti, da so prišteti stroškom za kurjavo strojevodje in kurilca tudi drva, katera so potrebna, da se zaneti ogenj v kotlih za parne stroje, kajti premog brez drv ne gori, torej ta izdntek gotovo ni pretiran. Obč. Bvet. Gogo I a opomni, da najboljše sredstvo, da ne hodijo tuii ljudje po vodo v druge hiše, je pač to, da se pipa vodovoda zavaruje s ključem, kateri ne velja Bog ve kaj. dejno moč. objemali poslušalce, a dr. Jugu silili so tako silno, tako milo v sreo, da se mu je zdelo, kakor bi mu razodevali skrivnost mladega njega ljubečega srca. Iu ko se je žel|a : »Naj moj duh te zopet vidi, Zlata zvezda Brednih dnij * — v neznano tožnih, koprnečih glasih iz prsij izvila, ter so Še po sobi tihi glasi vibrirali, ozrla se je pevka po začaranem svojem malem občinstvu in ko se jej je nekaj svetlega, kristalnega v očesu dr. Juga zasvetilo, se je skrivno nasmehnila in zrla srečno na slonokostne tipke, ki so se oglašali v burno igrani Lisztovi taranteli .... Tak6 so dr. Jugu mirno minevali dnevi, a le videzno mirno, saj pozno v noč svetila mu je luč, on pa hodil je nemirno sem ter tje po sobi ter bil boj b svojim srcem, borila sta se v njem dva čustva, ljubezeu do naroda in do tujke. Prijatelje, stariše, vero, vse, vse dal bi bil še pred kratkim za narod svoj, a zdaj naj bi pokopal svoje uzore in postal suženj v svojem mišljenji in dejanji tujki Nemki, ki njega rod krivično in malo ceni, morda Še celo Črti! — očitala mu je pamet. Srce pa čakalo je komaj trenotja, da zopet vidi in sliši devo Nemko. (Dalje prih.j Pri glasovanji vzprejela sta se oba pred-j loga vodovodnega odseka. Potem poroča obč. svet. Ravnihar za finančni odsek občinskega sveta Ljubljanskega v glavnih potezah nastopno: Po vsakoletnem običaji je finančni odsek tudi letos izročene mu hudgetue predloge mestnih zakladov za leto 1893. vestno pregledal ter o njih poroča sledeče : 1. Mestni ubjžm zaklad izkaže potrebščino 24.581 gld , pokritja pa ima biti 16.049 gld. Nedostatak 8532 gld. se pokrije iz mestnega zaklada. 2. Mestni bolnični zaklad izkaže potrebščino 11.498 gld. Pokritje se zračuni na 11.504 gld., tedaj prebitka 306 gld. 3. Ustanovni zaklad ima potrebščine 8062 gld., pokritja 8389 gld., tedaj prebitka 327 gld. I. Uprava v obče. Vsled nove organizacije mestnih uradov se potrebščina izkaže sledeče: Ker bo ta organizacija stopila v življenje šele b 1. julijem t. I., ostanejo dosedanje pristojbine faktično službujočega osobja nespremenjene do uapo-minanega dne in se novi užitki le za drugega polu-leta ustavijo, namreč: a) Konceptno osobje in mestni kornisarijat skupno mesto dosedanjih 7373 gld. samo 3686 gld., doštevši nove plače 5520 gld., skupaj 9206 gld. b) Stavbinski urad odštevši stavbenega praktikanta 600 gld , katera služba do sedaj ni bila oddana in inženirja za napravo načrta Ljubljanskega mesta s 1000 gld., za prvo polovico leta 1460 gld., nove plače polovica 2100 gld., skupaj 3560 gld. c) Blagajnica odštevši blagajnika, ki ni nameščen za prvo polovico 1413 gld., prištevši ekse-kutorja s 600 gld. in pumučne uradnike s 1508 gld., za celo leto 2108 gld., nove plače za drugo polovico 1920 gld., skupaj 5441 gld. č) Knjigovodstvo za prvo polovico 250 gld., za drugo polovico 2340 gld., skupaj 2590 gld. d) Pisarnično osobje za prvo polovico izvzemši praktikanta, ki ni nastavljen, s 1970 gld., za drugo polovico 2040 gld., pomožne uraduike za celo leto 1620 gld., skupaj 5630 gld. Posnetek plač uradnikom se zračuni na 26 427 gld. proti vlani s 23 564 gld. Kakor omenjeno, izpustila se je svota 1000 gld. za inženirja, ki bi imel sestaviti načrt Ljubljanskega mesta, in sicer zaradi tega, ker teko v tej zadevi obravnave s c kr. vlado, ki ima za izvršitev takega načrta izvestno večje zanimanje, nego mesto samo. V redarstvo se zopet ustavi le polovica dosedanje plače uradnikov, to je: za komisarja le 600 gld., za oticijala 440 gld., za praktikanta 200 gld., do-šteje se pa polovica iz nove organizacije namenjenih užitkov, to je 900, 600 in 480 gld. — Vse drugo osobje pa ostane pri starem. Pri nagradah praktikanta le 100 gld. mesto 200 gld., ker ta nagrada odpade Pisarniške in uradne potrebščine so v tiskovinah zvekšane za 400 gld. valed preosnove knjigovodstva zaradi naprave novih knjig in drugih obrazcev. Glede pokritja ie magistrat določil glasom dopisa 2. januvarja 1893, št. 98, da naj se pristojbine v podeljevanji meščanskega prava, in sicer prejemščine 50 gld. in done«, i v meščanski zaklad 100 gld , tedaj se postavi v budget za 2 meščana skupaj 300 gld.; pristojbine o sprejemu v občinsko zvezo pa so določene na 100 gld., tedaj za 5 oseb 500 gld. V pokritje postavilo se je tudi povračilo upravnih stroškov za vodovodnega knjigovodja za pol leta 600 gld. Uprava v obče izkaza tedaj: potrebščine 72 526 gld., pokritja 3250 gld. in nedostatka 69.276 gld., za blizu 4000 gld, več nego vlani. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Občni zbor društva „Pravnik" v Ljubljani) bode — kakor je bilo že naznanjeno — danes zvečer ob 8. uri v klubovi sobi hotela n pri Slonu«. — (Maskarada „Sokola" Ljubljanskega.) Iz Sokolove pisarne za vabila na društveno maskarado se nam poroča, da postaje zanimanje za maskarado vedno večje in živahnoj e. Oglaša se že zdaj za vabila mnogo odličnih dam in gospodov, ki se poprejšnjih Sokolovih maakarad niso udeleževali. Brez dvoma se bode torej tudi letošnja maskarada vredno pridružila njenim prednicam. V prostornih dvoranah streliških pa se bodejo tudi posamičue skupine mogle slobodneje razvijati, nego je to bilo mogoče v tesnih čitalniških prostorih, kjer je prevelika gnječa ovirala mnogokrat slobodno kretanje. — ( V u 1 o u h k a svatba,) skoro svetovno znani igrokaz Ludovika Ganghofer-ja in Marka Brociner-ja, se bode predstavljala v soboto dne 28. t. m. v slovenskem gledališči. Kakor smo že oni dan povedali, doživel je ta igrokaz stokratno reprize v Dunajskem „Volkstheateru", kateri zavod ima namen uprizarjati le povsem dovršene dramatične umotvore. Hvaležni moramo biti zategadelj »Dramatičnemu društvu", da je to senzačno igro presadilo z velikimi žrtvami tudi na slovenska tla. Izvestno pa bo tedaj naše narodno občinstvo zanimala vsebina igre, katero naj tu na kratko podamo. Bojar — starček Notara namerava se oženiti z mlado in zalo ciganko, katera pa na svatbenem večeru zve, da je ženin pred leti ukazal njeno mater trpinčiti do smrti. Vsled tega razburjena in užaljena Sanda — tako je ciganki ime — se vsled tega sklene odpovedati zvezi, v katero jo je silila itak le čestihlepnost, ter hiti nazaj k svojemu Jo-neMu Fortunatu. A zaman, kajti rodbinske razmere silijo tega, akoprav ljubi Sando, oženiti se z bogato nevesto, katera ga ne ljubi samo — ampak tudi poplača dolgove njegove rodbine. Sanda, katero si hoče tudi prisvojiti državni pravdnik Čuku, sklene umreti, a nesrečen slučaj hoče, da izpije pripravljeni strup baš ustopivši p jani Notara. Sedaj stopi na prizorišče Čuku, dvigajoč zoper nesrečno Sando obtožbo zaradi umora. Skrivaj pa pride k njej ter ji obeta, da bode takoj odstopil od obtožbe, ako stopi ž njim v zakon. Odločni »ne", iz ust Saude — uzrok je nadaljevanja kazenskega postopanja. V 4. dejanji vrši se velika efektna sodna obravnava. Državni pravdnik utemeljuje svojo obtožbo v dovršenem govoru, a goreče in prepričevalno zagovarja obtoženko — njen poprejšnji izvoljenec Jonel Fortunat. H krati priderd v sodno dvorano razburjeni kmetje, hoteč maščevati se nad Fortunatom, ker je kot njihov zastopnik zgubil pravdo proti Notari. — Fortunatu namenjena kroglja pa zadene branečo ga Sando. — Dejanje je torej vsekakor originalno. Sando igrala bo naša uzorna heroina gospa Borštnikova, težavno ulogo Čuku-ja prevzel je gospod Borštnik; tudi ostale večje uloge so v spretnih rokah in poleg tega nastopi tudi nekaj novih močij. Vsekakor se nam je tedaj nadejati v soboto zanimivega večera in mi za trdno pričakujemo, da bo naše rodoljubno občinstvo dostojno napolnilo gledališče Opozarjamo na to predstavo zlasti tudi rodoljube na deželi, za katere je dan posebno srečno izbran. — (Slovensko gledališče.) Sinočna repriza melodijozne Zajčeve operete „ M o r u a r j i na krov" uspela je jako dobro in gre solistom kakor zboru vse priznanje. Pred opereto uprizorila se je bolj stara kakor dobra jednodejanska igra „Svoje-g lav ne ž i", katere nam ne bo žal, če je več ne vidimo. Predstava te igre je bila, izvzemši g. Lovšina, prav dobra in je igralno osobje samo pohvaliti. Tudi g. Lovšin bi bil uspel, da je le količkaj znal, tako pa smo mogli samo občudovati njega pogum, da stopi pred občinstvo, ne znajoč ni besedice svoje uloge. — (Pojasnilo.) V četrtek dne 19. t. m. priobčili smo pritožbo nekega dopisnika, da se na Zagorskem kolodvoru v čakalnici navzlic hudi zimi ne kuri in da morajo vsled tega popotniki prezebati v mrzli čakalnici. — Sedaj pa smo se po izpovedbah dobro poučenih oseb prepričali, da je naš dopisnik delal hudo krivico g. načelniku Zagorske postaje, dolžeč ga take malomarnosti nasproti popotnikom in da je bila dotična pritožba vseskozi neutemeljena in neosnovana, kajti g. načelnik strogo pazi na to, da se pred prihodom vsakega vlaka v čakalnici zadostno kiiri, v času mej vlaki pa v čakalnici itak nima nihče opravka. Mi zategadelj obžalujemo dotično neutemeljeno pritožbo in prosimo prizadete kroge, da vzorno v vednost to naše pojasnilo. — (Mestni vodovod.) Upraviteljstvo mestnega vodovoda opozarja hišne gospodarje, da takoj naznanijo vodovodnemu uradu, če jim zamrzne vodovodna naprava v hiši; vodovodni urad bo skrbel, da se prične z odtajanjem kolikor moči hitro in s tem prepreči, da ne popokajo cevi v hiši, se ne pokvarijo vodomeri in da tudi dovodne cevi ne zamrznejo, kar provzroči hišnemu gospodarju in mestni občini obilo troškov. — Zamrznenje vodovodne naprave v hiši preprečiti je najuspešneje, če se okna in vrata marljivo zapirajo, kjer to mogoče ni, pusti naj se voda iz iztočne pipe nekoliko teči; v poslopjih pa, v katerih je vodovodna naprava mrazti neposredno izpostavljena, treba je čez noč cevi izprazniti. Ob jednem povedano naj bo še jedenkrat, da se bodo vzidali vodomeri povsod, kjer se bodo našle pipe pokvarjene ali pa preveč odprte. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 15. do 21. januvarija. Novorojencev je bilo 24 (= 40 7 %,). Umrlih 34 (=576%0). Mej njimi za dušljivim kašljem 3, za jetiko 5, za vnetjem sopilnib organov 7, vsled starostne oslabelosti 8, za različnimi boleznimi 11 Mej umrlimi bilo je tujcev 8 (= 23 5 iz zavodov 8 (=23 5%) Za infekcijozmmi boleznimi h 11 oboleli za ošpicami 1, za tifuzom 1, za oslovskim (dušljivim) kašljem 6, za vrstico 2, za hripo 10, za noricami 5. — (Azijo pri car lusk i h plačilih) določil se je za bodoči mesec z 20% to je za 1 ,° „ več nego v minulem mesecu. Ta ažijo se plačuje, ako se plača v srebru mesto v zlatu. — (G. kr. avstrijskih državnih železnic) ravnateljstvo razglaša naredbo, s katero se odpravi utesnitev roku nakladanja na vseh progah c. kr. avstrijskih državnih Železnic. Utesnitev roku za nakladanje in odkladanje tovornih vozov vsake vrste, ki se je razglasila meseca septembra 1892. glede železniških prog, apadajočih pod c. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih Železnic, se je z dnem 15. januvarja 189 3. zopet razveljavila ter je od tega dneva dalie za nakladanje oziroma odkladanje zadobil glede" pošiljatev v blagu veljavo sedanji rok ustanovljen po tarifi na zaporedoma 24 ur. — (Nezgoda.) V nedeljo padel je obče čislani nadučitelj Borovniški, gosp. Papler, tako nesrečno, da si je zlomil nogo Pomilovaje vrlega rodol|uba, se nadejamo, da skoro okreva. — (Iz narodnih društev.) Bralno društvo v Kostanjevici priredi v nedeljo dne 29. t. m. v svojih prostorih veselico z jako zanimivi in vsporedom: Koncertni del obsega dva mešana zbora: Nedvedov „Veseli pastir", in Gerbičevo „Lovska" h spremljevanjem štirih rogov, Vašakov moški zbor „Moj dom", Foersterjev: „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij", možki zbor, Ženski zbor, čveterospev, in bariton solo s spremljevanjem .orkestra. Pri veselici svira oddelek si. c. in kr. voj. godbe pešpolka Sergij Aleksaudrovič Veliki knez ruski št. 101. iz Zagreba, ki svira v kon certnem delu 5 točk, mej njimi tudi slavni inter« mezzo iz opere „Cavalleria ruBticana" in jugoslovanske melodije. Po koucertu ples. Začetek točno ob sedmi uri zvečer. Ustopnina za neude: za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld. — Vodnikovo svečanost priredita „Narodna čitalnica Novomeška" in „Dolenjsko pevsko društvo" članom narodnih društev v sredo dne 1 februvarija 1893 v prostorih Narodnega doma. Vspored koncerta pod vodstvom gosp. pevovodje V. Tučeka. 1. F. S. Vilhar: „Po-bratimija slovenskega in hrvatskega naroda". Moški zbor. 2. K. U-mhII: „Zopet pomlad vrnila se". Dvo-glasni ženski zbor, spremlja na glasovirji g. Iguacij Hladnik. 3. Hr. Volarič: „GoBpodov dan". Mešan zbor. Potem sijajen ples, pri katerem svira oddelek meščanske godbe. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — „ P r o s t o v o I j u o gasilno društvo v Sent-Vidu na Vipavskem priredi v nedeljo dne 29. t. m. svoj prvi plesni venček v prostorih gospoda Pahorja v Podbregu. Mej odmorom vršilo se bode šaljivo srečkanje in petje. Svirala bode Openska godba (iz Opčine pri Trstu ) Nadejati se je obilne udeležbe. — Čitalnica v Planini priredi pred-puatno veselico svojim članom in prijateljem poštene zabave dne 5. februvarija v hiši gosp. Ant. Kovšeta. Začetek ob %8 uri zvečer. — Pevsko društvo „N a brezi na" priredi društveno veselico v nedeljo dne 29. januvarija 1893 v prostorih g. Tanceta v Nabrežini. Začetek točno ob l/a7 uri zvečer. Vspored obsega pozdrav predsednikov, slavnostni govor, 4 moške in 1 mešan zbor in veseloigro „Brati ne zna". Potem je ples. Mej točkami vsporeda in pri plesu svira oddelek vojaške godbe iz Trsta. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu priredi na svečnice dan svojo prvo veselico po ustanovljenji. Pevski zbor se pridno vežba iu se je nadejati prav dobrega Uspeha. — (Zdravstveno stanje.) Ker se ošpice vedno bolj razširjajo po Kranjskem okraji, dal je okrajni šolski svet v Kranji zapreti šole v Olševku, v Voklem in na Primskovem, dokler ne poneha bolezen. — (Iz Planine) se nam piše: Šolo imamo od ponedeljka — 23. t. m. — sem zaradi mej otroci se rszširjajočega dušljivega kašlja zopet zaprto. Dasiravno so počitnice ob pravem času potrebne in prijetne, bi vender sedaj gotovo marsikateri otrok rajši sedel v topli šolski sobi, kakor pa, da doma pri slabo zakurjeni ali celo mrzli peci prezeba. — (Osobne vesti.) Začasna podučitelja Alojzij Krivec v Slivnici pod Mariborom in Anton Gradišnik v Novi Cerkvi pri Cel ji sta imenovana definitivnima na doBedknjih mestih. — Podučiteljica v Blanci pri Zidanem mostu Marija Strecker je premeščena v Hrastnik. — (Trst in poljski klub.) V poljskem klubu drž. zbornice zahteval je posl. dr. Koziowski, naj se stori potrebno, da bode mogel Trst tekmovati uspešno z Hamburgom. V ta namen bi bilo treba podržaviti najprej severno in južno železnico. Nadejati se je, da predsedstvo državnih železnic ne hode delalo ovir. Skrajni čas pa je, da se kaj stori za Tržaško trgovino, ki propada od dne do dne bolj. — (Iz občinskega sveta Tržaškega.) V zadnji seji Tržaškega obč. sveta interpeliral je obč. svet. Sancin župana, kaj je z disciplinarno preiskavo, katera se je začela proti dvema uči-ttljema na Prosekn in proti Rojanskemu župniku g. Thalerju in sicer vsled ukrepa obč. sveta z doc 24. novembra m. I. Mestni usesor Slokuvič odgovoril je v imenu županstva, da tista brzojavka, ob kateri so se svoiečasuo spodtikali Tržaški Laboni, je bila naperjena zoper klerikalno frakcjo družbe bv. Cirila in Metoda, torej ni imela pripisanega jej pomena. Navzlic temu posvaril je župan dotična učitelja, uaj se ne utikata v politična in verska vprašanja. Preiskava proti župniku Thalerju še ni dognana. — Mislimo, da je bilo Županovo svarilo slovenskima učiteljema tako nepotrebno, kakor neumestno, zlasti ker bi bil župan mnogo bolje storil, da je posvaril tiste magistratove uradnike in služabnike, ki se bavijo s protiavstrij-skim in protidinastičnim jioiitikovanjem, Česar pa čistokrvni Lahoni pri magistratu niti videti nočejo, kakor tega neče videti niti namestnik It, i -naldini, čeprav mu pred uosom pokajo petarde. — (Redka naravna prikazen) Mmoli tedeu je v okolici PtuJBki mej budim gromenjem in bliskom snežilo prav izdatno in je mej vihariem sueg zapadel po vsej okol.ci. — (Zima.) Kako izredno huda je letošnja zima, dokaz temu je množica snega, ki je padel v Trstu. Za odvažanja snega izdala se je dozdaj v Tržaškem mestnem okrožji ogromna vsota 16 839 gld. 47 kr. Te številke govore brez vsacegu daljnega dodatka. Razne vesti« * (V zaporu zmrznila.) V vojaški jetniš-nici v Kušicah našli so te dni dva jetnika zmrznjena. Jednega so še oživili, pri drugem pu ie bilo vse prizadevanje zaman. * (Volkovi na Ogrskem.) Silna zima prignala je tudi na Ogrskem cele tolpe olkov y obližje vasij. V nekaterih občinah Temešvarskega komitata se ljudje ne upajo iz hiš, ker se klatilo volkovi kar v trumah okolu vas:j. V Kovereškem gozdu raztrgali so volkovi tri ženske. * (Igralnica v Monte Carlu v uevar-n oh ti.) V N iz/, i m v Monaku zaprli so šest anarhistov, ki bo baje hoteli razstreliti igralnico v Monte Carlu. Večinoma so Italijani. Zdvojenim igralcem se lorej v bodoče morda ne bode več treba moriti samim, poskrbelo se bode, da skupaj s srečnejšimi svojimi tovariši zlete v zrak. * (Grofica prodajalka vžigalic.) Veliko senzacijo je vzbudilo pismo, katero je prijavila v Rimskih časopisih grofica Panciani na italijansko kraljico Margerito. V pismu pravi omenjena grofica da je kot udova po grofu Pancianiu, bivšemu polkovniku Garibaldijevemu, županu Rimskemu in podpredsedniku italijanske poslanske zbornice, trpela toliko pomanjkanja, da bi bila gladu umrli, ako bi ne bila prodajala vžigalic pred durmi parlamentarnega poslupja. Pismu doseglo je svoj namen, kajti kraljica in mnogo bogatih aristokratskih dam so izdatno obdarile nesrečno udovo. * (Same so se izdale.) V neki veliki prodajalnici v Lipskem zapazil je gospodar, da mora mej prodajalkami biti tatica, kajti vedno je zmanjkovalo blaga. A nikakor ni mogel priti tatici na sled. Necega večera akličejsvojih osem prodajalk ter jim reče, da je zasledil tatico, da pa neče naznaniti ;o sodišču, ako sama izostane in ne pride več v prodajalnico. Kako se ie začudil mož, ko drugo jutro pridejo samo tri prodajalke. Ostalih pet gotovo ni imelo dobre vesti in so se čutile prizadete po besedah gospodarja, ki je] le na siepo( srečo poskusil, bode li morda na ta način zasledil tatico. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 26 januvarja. V včerajšnji seji proračunskega odseka govoril posl. š u kije o slovenskih obrtnih Šolah in o ljudskih šolah ▼ Trstu in Gorici. Gautsch odgovoril še dosti ugodno.