OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI URADNO GLASILO Številka: 9/ 2017 LETNIK IX SREDIŠČE OB DRAVI; 11.07.2017 Izdajatelj Uradnega glasila: Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, ISSN 1855-7767 VSEBINA: 29. Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Središče ob Dravi (SD OPN 2 ) 30. Sklep o sprejemu sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta 31. sklep o sprejemu Predloga o Krajinskem parku Središče ob Dravi 32. Zaključni račun proračuna Občine Središče ob Dravi za leto 2016 33. Sklep o sprejemu predloga odloka o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola in vrtec Središče ob Dravi 34. Soglasje k vrsti in številu oddelkov ter številu otrok v oddelkih v šolskem letu 2017/2018 35. Sklep o razpisu štipendij v šolskem letu 2017/2018 Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDRP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 - ZUUJFO) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Središče ob Dravi ( Uradno glasilo občine Središče ob Dravi, št. 4/16) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi je na svoji 21. redni seji dne 05.07.2017 sprejel ODLOK O DRUGIH SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI (SD OPN 2) I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (uvod) (1) S tem odlokom se sprejmejo druge spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta občine Središče ob Dravi (SD OPN 2) (v nadaljnjem besedilu: OPN), s katerimi se v celoti nadomesti besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi, št. 10/12 in 3/14). (2) Druge spremembe in dopolnitve se nanašajo na tekstualni del OPN in obsegajo: spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev izvedbenega dela, dodana je priloga 1: Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni na območjih z oznako posamezne podrobnejše namenske rabe, uskladitev vsebin OPN z novo sprejetimi ali dopolnjenimi občinskimi akti, odprava slovničnih in oblikovnih pomanjkljivosti. 2. člen (izhodišča) OPN je izdelan na podlagi prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega načrta, lastnih razvojnih potreb ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. 3. člen (vsebina) (1) Tekstualni del OPN obsega besedilo (odlok) s prilogo 1: Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni na območjih z oznako posamezne podrobnejše namenske rabe. Besedilo obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del II./1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine II./2 Zasnova prostorskega razvoja občine II./3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena II./4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana II./5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve II. /6 Usmeritve za prostorski razvoj občine III. Izvedbeni del III./1 Enote urejanja prostora III./2 Območja namenske rabe prostora III./3 Dopustna izraba prostora III. /4 Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) IV. Končne določbe (2) Grafični del OPN obsega naslednje grafične prikaze: I. Strateški del 1.1 Zasnova prostorskega razvoja, M 1:50.000 1.2 Zasnova prostorskega razvoja, M 1:50.000 2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, M 1:50.000 3 Zasnova okvirnih območij naselij razpršene gradnje in območij razpršene poselitve, M 1:50.000 4.1.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, M 1:50.000 4.1.2 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, M 1:50.000 4.2.1 Usmeritve za razvoj v krajini, M 1:50.000 4.2.2 Usmeritve za razvoj v krajini, M 1:50.000 4.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, M 1:50.000 II. Izvedbeni del 1. Pregledna karta občine Središče ob Dravi z razdelitvijo na liste, M 1:25.000 2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, M 1:25.000 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M 1:5.000 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, M 1:5.000 5. Legenda (3) Obvezne priloge OPN so: 1. Izvleček iz strategije prostorskega razvoja Slovenije 2. Prikaz stanja prostora 3. Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve v OPN 4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora 5. Obrazložitev OPN 6. Povzetek za javnost 4. člen (pomen izrazov) (1) V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z ZPNačrt-om, z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Uredbo o enotni klasifikaciji objektov CC-SI (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 - popr.) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov ZGO-1 Uradni list RS, št. 110/02 - ZGO-1,47/04 - ZGO-1 A, 102/04 - ZGO-1-UPB1, 14/05 - popr. in 126/07 - ZGO-1 B, 108/09 - ZGO-1 C). (2) Pojmovnik - Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija - Parcela namenjena gradnji: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu - SPRS : Strategija prostorskega razvoja Slovenije - EUP: enote urejanja prostora - PIP: prostorski izvedbeni pogoji - PNR: podrobnejša namenska raba - OPN: občinski prostorski načrt - OPPN: občinski podrobni prostorski načrt - pOPPN: predviden občinski podrobni prostorski načrt - DLN: državni lokacijski načrt - LN: občinski lokacijski načrt 5. člen (meja območja urejanja) Ureditveno območje obsega naslednje katastrske občine z naselji (naziv v oklepaju) k.o. Grabe pri Središču (Grabe), k.o. Obrež (Obrež), k.o. Središče ob Dravi (Središče ob Dravi) k.o. Šalovci pri Središču (Šalovci) ter del k.o. Vodranci (Godeninci). II. STRATEŠKI DEL II./1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 6. člen (izhodišča prostorskega razvoja) Osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, značilnosti in teženj ter možnosti prostorskega razvoja (1) Občina Središče ob Dravi je nastala z izločitvijo iz občine Ormož leta 2006. Velika je 31 kvadratnih kilometrov, obsega pet naselij (Središče ob Dravi, Godeninci, Šalovci, Grabe in Obrež). Naravne značilnosti (2) Občina Središče ob Dravi je del Podravske regije, leži ob slovensko-hrvaški meji, ki je hkrati zunanja schengenska meja. (3) Od nacionalnega središča mednarodnega pomena - Maribora je občina oddaljena cca 60 km, od središč nacionalnega pomena - Ptuja cca 35 km, od Murske Sobote cca 50 km, od središč regionalnega pomena - Ormoža cca 10 km, od Ljutomera cca 20 km, od bližjih hrvaških mest -Čakovca cca 15 km, od Varaždina cca 20 km. Relief (4) Glede na osnovne značilnosti prostora lahko občino razdelimo na dve makroenoti: ravninski del Prva Dravska terasa in severni del občine Druga Dravska terasa. Voda (5) Najpomembnejši vodotok v občini je reka Drava s svojimi pritoki, ki so večinoma hudourniškega značaja. Poplavna območja so ob reki Dravi, ob potoku Libanja in Trnava. Del območij katastrofalnih poplav ob potoku Trnava je v naselju Središče ob Dravi. V spodnjih delih strug potokov Črnec, Libanje in Trnave so bile izvedene regulacije vodotokov. Drava je vodotok 1. reda, vsi ostali vodotoki v občini so vodotoki 2. reda. Gozd (6) V gozdovih Slovenskih goric v občini prevladujejo listavci bukev, gaber, hrast ter črna jelša na močvirnatih tleh. Od iglavcev je avtohton le črni bor. Gozda je največ na osojnih legah, s prisojnih se je umaknil kmetijski izrabi. Kmetijske površine (7) Kvalitetna kmetijska zemljišča predstavljajo večino površine občine, raztezajo se od Drave do gozdov Slovenskih goric. Kmetijske površine prekinjata glavna prometna žila z naselji vzdolž nje in železnica. V območju Slovenskih goric je kmetijskih površin manj in so manj kvalitetne. Poplavna območja (8) Na poplavnih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko sprožili naravne procese in ogrozili poselitev in človekove dejavnosti. Poselitev (9) V študiji Arhitekturne krajine in regije Slovenije (prof. Peter Fister s sodelavci) je območje občine uvrščeno v skupino Podravsko - Pomurskih arhitekturnih regij. To regijo določa geografska pripadnost plodnemu območju vzdolž Drave in delu Slovenskih goric. Pestrost pokrajine je pogojevala tip poselitve. Prevladujejo razložena obcestna naselja bodisi razvejana ali z gručastim jedrom. Prebivalstvo (10) V občini živi 2307 prebivalcev. Po gostoti poselitve je občina podpovprečno naseljena, saj gostota prebivalcev znaša 74 prebivalcev / km2, slovensko povprečje je 99, povprečje v regiji je 147 prebivalcev / km2. Glede na stopnjo urbanizacije je občina redko poseljeno območje. (11) Glavni urbani razvoj občine je vzdolž glavne ceste Ormož-Središče ob Dravi, kjer so se razvila naselja Središče ob Dravi, Grabe in Obrež. Prvotni urbanistični vzorec vasi na robu kmetijskih površin ob gozdnem robu se je prelevil v vedno bolj značilno obcestno pozidavo vzdolž državne ceste. (12) Osnovna demografska značilnost območja je upadanje števila prebivalcev v občini zaradi preseljevanja prebivalcev iz ruralnih območij v večja mesta. (13) Glede na delovne migracije je občina pretežno bivalna občina. Cca 20% zaposlenih s prebivališčem v občini je zaposlenih ali samozaposlenih v občini, 80% je delovnih migrantov. Polovico vseh delovnih migrantov je zaposlenih v občini Ormož. Občina zaposluje enakovreden delež svojih prebivalcev in prebivalcev drugih občin. (14) Značilnost občine je relativno odmaknjena lega od večjih gospodarskih in kulturnih središč ter prevladujoča agrarna aktivnost prebivalstva, upadanje števila prebivalcev v občini. Teženje in možnosti prostorskega razvoja (15) Značilnost Občine v preteklosti je bila njena lega ob pomembni prometni povezavi in njen odnos do naravnega zaledja v Hrvaškem Medžimurju, saj ja bila oddaljenost od pomembnih regionalnih središč v Sloveniji prevelika. Z vstopom Hrvaške v EU in postopno odpravo Schengenske meje bo pomembne cilj čezmejni razvoj vključno s skupnim angažiranjem evropskih razvojnih sredstev. (16) Razvojne možnosti in cilje je potrebno uskladiti z razvojnimi potrebami sosednjih občin oz. mikroregije in hkrati aktivno predstaviti razvojne možnosti katere nudi obmejna lega, možnost izrabe različnih razvojnih vzpodbud ter nizka cena stavbnih zemljišč ter razpoložljiva delovna sila, ki se je sprostila s propadanjem tradicionalne industrije v sosednjih večjih urbanih središčih, posledica česar je, da brezposelni migranti razvojne možnosti iščejo v domačem okolju za kar je potrebno zagotoviti možnosti prostorskega razvoja posameznih konkretnih dejavnosti, kar bo lahko pripeljalo do potreb po organski prilagoditvi obsega stavbnih zemljišč v postopkih sprememb in dopolnitev OPN Središče ob Dravi. (17) Za območje je bila v preteklosti izjemno značilna živilsko predelovalna industrija - oljarna, mlini, zbiralnica gob in podobno. Z ohranitvijo kvalitete naravnega okolja, kar zagotavlja tudi obsežno območje vključeno v Naturo 2000 daje velike možnosti razvoja biodinamičnega kmetijstva. (18) Nizke cene zemljišč omogočajo manj intenzivne oblike kmetijske proizvodnje, kar je potrebno načrtno stimulirati in izrabiti pri oblikovanju ekološke kmetijske pridelave. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije (19) Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije izhajajo iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. Ob tem imajo pomembno vlogo procesi regionalizacije in večanje vloge regionalne ravni, krepitev pomena prostorskih razmerij kot lokacijskih dejavnikov, demografski trendi, migracije ter spremembe v gospodarski in socialni strukturi prebivalstva, spreminjanje vrednot in načina življenja, povečana mobilnost podjetij in kapitala, večja vloga tujega kapitala, prilagajanje evropskim standardom in merilom ter uveljavljanje novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij prometa in zvez. V lokalnem središču naselju Središče ob Dravi se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. (20) Temeljne razvojne potrebe občine so zagotavljanje in varstvo kakovosti okolja, ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja. Občina sprejema in upošteva usmeritve širše družbene skupnosti za vzdržni prostorski razvoj. Razvojne potrebe občine so zagotavljanje enakopravnega dostopa do infrastrukture in znanja ter preudarno upravljanje in ohranjanje narave in kulturne dediščine. (21) S spodbujanjem in usmerjanjem prostorskega razvoja težimo k razvoju in doseganju družbene blaginje in svobode posameznika. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev prostorskega razvoja je temeljno vodilo, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje. (22) Občina je območje s posebnimi potenciali in specifičnimi prostorskimi značilnostmi zaradi lege ob meji s Hrvaško, razvojne potrebe občine so zagotoviti pogoje za kakovostno delo in za doseganje konkurenčne razvitosti območjem v sosednji državi. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin (23) Občina je ena od manjših občin v Sloveniji, zato je tesno vezana na sosednje občine in središča. Najmočnejša je navezava na mesto Ormož in bivšo matično občino Ormož, s katero ima izoblikovanih vrsto skupnih služb (npr. komunala, del upravnih občinskih služb, zdravstvo, kultura, izobraževanje idr.). V širšem prostoru republike je občina vezana še na Ptuj, Ljutomer in Maribor. Občina je obmejno območje s Hrvaško, s katero se spodbuja skupno reševanje prostorskih, okoljskih, infrastrukturnih, gospodarskih vprašanj, da se ohrani tradicionalna povezanost prebivalstva. (24) Občina Središče je povezana s sosednjo občino Ormož in s sosednjo Hrvaško z dobro urejeno cestno mrežo, katere osrednja cestna povezava je glavna cesta GI-2 Ormož - Čakovec in z železniško progo E69 (Čakovec) Središče - Koper. Omrežje javnega potniškega prometa je zagotovljeno z avtobusnimi in z železniškimi prevozi. 7. člen (cilji prostorskega razvoja) (1) Večja konkurenčnost območja v regiji: - razvoj cone za proizvodne in storitvene dejavnosti, - manjšanje delovnih migracij, - manjšanje stalnih migracij iz podeželja v mesta. (2) Kvaliteten razvoj in privlačnost naselij: - zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti, dobre prometne povezanosti, - vključevanje kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje mest in drugih naselij, - izrabiti naravne danosti z urejanjem atraktivnih zelenih površin zlasti na obvodnih lokacijah, - sanirati degradirana območja, - razviti potencialna območja, - spodbujanje razvoja družbenih dejavnosti, šolstva, športa, turizma. (3) Skladen razvoj regionalnih območij: - povezanost obmejnih urbanih in drugih območij. (4) Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij: - izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju, - dopolnjevanje funkcij mesta in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti. (5) Preudarna raba naravnih virov: - smotrna raba prostora za urbanizacijo, - ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo. (6) Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami: - usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, kijih ogrožajo naravne ali druge nesreče. (7) Ohranjanje narave: - ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja, - varovanje območij vključenih v Naturo 2000 in izraba kot potencial prostorskega razvoja. (8) Varstvo okolja: - zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije), - racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. (9) Varstvo kulturne dediščine: - celostno ohranjanje kulturne dediščine, - trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine, - dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki ga lahko občina izrabi za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja, - ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni - območje Slovenskih goric. (10) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom: - zmanjševanje tveganje zaradi naravnih nesreč in drugih nesreč s preventivnim načrtovanjem. (11) Trajnostna razvojna usmeritev, ki uravnoteženo upošteva tako okoljsko-prostorski, družbeno-kulturni kot ekonomski vidik razvoja turizma. Na ta način bi se povečala dostopnost do nacionalnih in EU razvojnih sredstev za investicije, prav tako bi se dolgoročno ohranili naravni in kulturni potenciali razvoja turizma v občini kot lokalni turistični destinaciji. (12) Cilji občine na področju rabe in oskrbe z energijo: - večja raba obnovljivih virov energije pri vseh porabnikih v občini, - spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije pri vseh porabnikih v občini, - zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora, - zmanjšanje emisij, - sanacija potratnih stavb, ki so v upravljanju občine, - spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr: v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali bioplin, mikrosistemi itd.), - kjer obstajata plinovod ali toplovod se teži k čim večjemu številu priklopov na omrežja, tako za gospodinjstva, še posebno pa za večje porabnike energije itd. I./2 Zasnova prostorskega razvoja občine 8. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) (1) Prednostna območja za razvoj poselitve v občini so znotraj meja obstoječih naselij ob glavni poselitveni osi Ormož - Središče, kot zgoščevanje in zapolnitev vrzeli v urbani strukturi.Sekundarna območja za poselitev so znotraj meja obstoječih vasi v območju Slovenskih goric.Območja razpršene poselitve so evidentirana v severnem delu občine v Slovenskih goricah in se ohranjajo v obstoječem obsegu. (2) Krepi se vloga Središča ob Dravi kot občinskega središča s koncentracijo in krepitvijo centralnih dejavnosti ter usmerjanjem poselitve v naselje. (3) Prednostno območje za razvoj dejavnosti je predvideno ob vzhodnem robu naselja Središče ob Dravi v smeri proti mejnemu prehodu, obsega novo poslovno cono Lipje v nadaljevanju obstoječe cone do glavne ceste, izkorišča dobro prometno infrastrukturo, bližino mejnega prehoda in lego ob državni meji. Območja obstoječih gospodarskih con, ki so na robovih naselja Središče ob Dravi na dislociranih mestih, se zaradi ekonomske upravičenosti ohranijo na obstoječih lokacijah. (4) Ob naravnih potencialih - jezero, reka, gozd, na robovih naselij se razvijejo zelene površine za rekreacijo na prostem in druge zelene površine; ribnik Obrež, Športni park Trate, Mlin in rekreativni prostor pri Splavnici. (5) Najboljša kmetijska zemljišča, ki obsegajo največji del občine, od reke Drave do Slovenskih goric, so območja za razvoj poljedelstva. Območja gozdov Slovenskih goric so osnova za razvoj gozdarstva. Obe območji imata potencial izkoriščanja obnovljivih virov energije. (6) Turistični razvoj se bo vezal predvsem na obstoječe naravne vire občine. Potencial v občini je za razvoj turističnih kmetij, turizma na podeželju... 9. člen (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij) (1) V občini so naslednja naselja: - Središče ob Dravi: lokalno središče s funkcijo občinskega središča, tip podeželsko naselje, - Obrež: ostala naselja, tip podeželsko naselje, - Grabe, Šalovci (Zgornji in Spodnji) in Godeninci (Godeninci in Breg): ostala naselja, tip vas. (2) Središče ob Dravi je lokalno središče s funkcijo občinskega središča, tip podeželsko naselje, zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje ter ustrezno raven javnih funkcij. Samostojno ali v sodelovanju z drugimi pomembnejšimi lokalnimi središči mora zagotavljati zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Urbanistični načrt je izdelan za naselje Središče ob Dravi. (3) V ostalih naseljih v občini ni središčih funkcij razen posameznih izjem kot npr. v Obrežu kulturni dom in gasilski dom, na mejnih prehodih so specifične funkcije javne uprave in varnosti. 10. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) Smer Ormož - Središče ob Dravi - Čakovec je temeljna smer prometnega povezovanja, ki povezuje naselja Obrež, Grabe in Središče ob Dravi v občini in v nadaljevanju občino s širšo regijo -Ormož, Ptuj, Maribor, Slovenska Bistrica, Koper ter Čakovec, Hrvaška v drugi smeri. 11. člen (druga pomembna območja) (1) Posebna območja, kjer se ohranjajo ali razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih in/ali urbanističnih in/ali arhitekturnih značilnosti so: - območje Drave - spodnja Drava (območje Natura 2000), - območja gozdov Obrež (območje Natura 2000), - ekološko pomembno območje Spodnja Drava (območja EPO), - območja enot registra kulturne dediščine: Središče ob Dravi- vas (naselbinska dediščina), Cerkev Svetega Duha Grabe. Površinske vode: - Drava s svojimi pritoki, - potoki Libanja, Trnava, Črnec. (2) Na območju občine država ni podelila rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin, niti ni podelila rudarske pravice za raziskovanje mineralnih surovin. (3) Na območju občine ni odlagališča odpadkov. (4) Na območjih naravnih kvalitet prostora se ohranja kmetijska in gozdarska dejavnost v sožitju z naravno dinamiko. Na območjih ustvarjenih kvalitet prostora, v naselju Središče ob Dravi, ki je naselbinska dediščina - vas, se razvijajo panoge v skladu s funkcijo lokalnega središča pri čemer oblikovanje stavb sledi tradicionalnim kvalitetnim vzorom in konkurenčnega obmejnega naselja z razvojem poslovnih con, območje ob potoku Trnava in ob opuščenem mlinu in ob ribniku v Obrežu in Športni park Trate bodo namenjena zelenim površinam in rekreaciji na prostem. Mejni prehod ob meji s Hrvaško je urejen v skladu z DPN, Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi. (5) Poplavna območja so območja, ki so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga temu odloku in so povzeta iz opozorilne karte poplav. Če opozorilna karta ne prikazuje območja poplav in erozije, iz novih podatkov ali analiz obravnavanega območja pa izhaja, da na območju posega v prostor ali izvajanja dejavnosti obstaja možnost poplav in z njimi povezane erozije, je treba pri presoji posegov in omejitev upoštevati nove podatke in z njim opozorilno karto dopolniti. « Če na podlagi novih podatkov in analiz obravnavanega območja izhaja, da na območju ne obstaja možnost poplav, čeprav je območje po tem prostorskem aktu opredeljeno kot območje možnih poplav, se omejitve za posege na poplavnih območij ne upoštevajo. 12. člen (območje urbanističnega načrta) Urbanistični načrt je izdelan za naselje Središče ob Dravi, ker gre za lokalno središče občinskega pomena, UN obsega naselje Središče ob Dravi s predlaganimi širitvami, razlogi za izdelavo so načrtovane širitve naselja in notranji razvoj. II./3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 13. člen (prometna infrastruktura) Cestno omrežje (1) Preko območja občine poteka državna glavna cesta Ormož - Čakovec, ob njej je mednarodni cestni mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško, ki je eden bolj obremenjenih v Sloveniji. V Središču ob Dravi je tudi mejni prehod za obmejni promet. (2) Občinske ceste, lokalne ceste in javne poti, v skupni dolžini 70,5 km, zagotavljajo ustrezno prostorsko dostopnost manjših naselij v občini. (3) Javni potniški promet povezuje vsa naselja v občini s Središčem ob Dravi in s sosednjimi regijami. (4) Načrtovana je izgradnja izven nivojskega križanja glavne železniške proge E69 (Čakovec) Središče - Koper in glavne ceste GI-2 Slovenska Bistrica - Središče. Načrtovana je izgradnja lokalnih cest v območjih širitve naselja, lokalnih povezovalnih cest ob železnici v naseljih Obrež in Središče. Železniško omrežje (5) Preko območja občine poteka železniška proga E69 (Čakovec) Središče - Koper. V občini sta dve železniški postaji Obrež in Središče, ter mednarodni železniški mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško. (6) Na območju občine Središče ob Dravi poteka železniška proga Pragersko - Ormož, ki je predvidena za rekonstrukcijo in elektrifikacijo, predvidena pa je tudi za gradnjo 2.tira. 14. člen (elektronsko komunikacijsko omrežje) (1) Občina bo spodbujala razvoj in izgradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in naprav za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo kot tudi povezovanje in združevanje obstoječih komunikacijskih omrežij. Mobilne telekomunikacije (2) Za zagotavljanje zanesljivih storitev brezžičnih komunikacij na celotnem območju občine se dopolnjuje omrežje baznih postaj. Umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom se skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednost. Zaradi bližine državne meje, mednarodnega mejnega prehoda, cestnega in železniškega transporta ter zagotavljanja komunikacij za potrebe civilne zaščite in reševanja se spodbuja povečanje števila baznih postaj operaterja mobilne telefonije. Z namenom celostne in trajnostne rešitve vprašanj umeščanja objektov mobilne telefonije se prednostno izbira obstoječe infrastrukturne objekte in naprave ter stavbe in zemljišča v lokalni javni lasti. (3) Posebna območja komunikacijske infrastrukture v občini niso načrtovana, potreba po izboljšanju pokritja območja z mobilnim signalom, se bo zagotavljala z dopolnjevanjem omrežja baznih postaj zgrajenih prednostno na obstoječih objektih. 15. člen (energetika) Energetika (1) Celotna primarna toplotna energija za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v občini je 46,9% pridobljena iz ELKO (ekstra lahko kurilno olje), 39 % iz lesa in lesnih odpadkov ter 12% iz ZP. Delež porabljene toplotne pridobljene iz ostalih virov energije znaša 2,0%. Sistem daljinskega ogrevanja v občini ni zgrajen. (2) Mestni plinovodi d.o.o. Koper opravljajo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini Središče ob Dravi. Skozi občino Središče ob Dravi poteka primarni vod zemeljskega plina (ZP), ki obratuje z delovnim tlakom do 4 bar. Iz primarnega voda je predvsem v centru naselja Središče ob Dravi izpeljano sekundarno omrežje ZP, s katerim se trenutno oskrbuje 68 porabnikov. Možnost priključitve je tudi v naselju Grabe ter Obrež. Celotna dolžina plinovoda v občini Središče ob Dravi je 6 km. Plinovod je bil projektiran in izveden tako, da je njegova življenjska doba daljša od 50 let. Plinovod je bil zgrajen leta 2002. Poraba utekočinjenega naftnega plina (UNP) predstavlja le 1,1 % rabe energije iz tega energenta v občini Središče ob Dravi. Elektroenergetski sistem (3) Območje občine Središče ob Dravi organizacijsko pokriva območna enota distribucije Ptuj, Elektro Maribor d.d. Oskrbovanje občine z električno energijo poteka iz 25-tih napajalnih transformatorskih postaj 20/0,4 kV, ki so napajane iz razdelilne transformatorske postaje RTF 110/20 kV Ormož preko dveh 20 kV izvodov: Središče in Krčevina - Hum. Njuno prenapajanje je možno iz sosednje RTF 110/20 kV Ljutomer. RTF 110/20 kV Ormož je vzankana vt.i. 110 kV prekmursko zanko in je tako njeno napajanje možno z ene ali druge strani. Po območju občine Središče ob Dravi trenutno poteka 9 km nadzemnega in 2 km podzemnega 20 kV omrežja. Povprečna starost srednje napetostnega omrežja znaša 27 let, nizkonapetostnega omrežja pa 31 let. Potenciali obnovljivih virov energije (OVE) v občini (4) Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Za pridobivanje toplote in proizvodnjo električne energije je dopustna raba vseh vrst obnovljivih virov energije. Potenciali obnovljivih virov v občini so biomasa, v občini je 38,5 % gozdnih površin, bioplin in elektrika iz zelene biomase, ki ju proizvaja bioplinska elektrarna v Središču ob Dravi ter toplote kot stranski produkt bioplinarne in sončna energija. Spodbuja se uporaba in razvoj obnovljivih virov energije v občini. Načrtovana območja energetskih objektov v občini (5) V skladu z Lokalnim energetskim konceptom občina ne načrtuje novih območij energetske infrastrukture. 16. člen (komunala, vodovod in varstvo okolja) Vodovodno omrežje (1) Oskrba prebivalstva s pitno vodo je dobro zagotovljena. Omrežje javnega vodovoda v občini je razvejano in oskrbuje večino gospodinjstev. Izjema so posamezna gospodinjstva, ki so precej oddaljena od javnega vodovodnega omrežja, zato črpajo vodo iz vaških vodovodov. Odvajanje odpadnih komunalnih vod (2) Občina je sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne vode v Občini Središče ob Dravi. S tem programom so glede na državna izhodišča določena območja naselij in delov naselij občine, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je potrebno načrtovati in izvesti investicije objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav. (3) Občinski svet je sprejel Program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v občini Središče ob Dravi v letu 2007 in 2008, kot prilagajanje določbam direktive Sveta ES 91/271/EGS. (4) Občina ima na svojem območju že delno prisotne kanalizacijske sisteme. Potrebno bo slediti izvedbi kanalizacijskih sistemov in načinov čiščenja v skladu z Operativnim programom. (5) Za zagotovitev skladnosti z vodno direktivo Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES in direktivam, ki so združene v njen okvir, bo občina zagotavljala naslednje ukrepe in obveznosti: - izpeljevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih voda do leta 2013, izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalstva spitno vodo, preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območij, izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode. (6) Razvoj urbanizacije poveča količino padavinskega odtoka in zmanjša kakovost padavinske vode, zato je pomembno ustrezno odvodnjavanje padavinske vode. Za zaščito vodnih virov, kakovosti vode in naravne hidrologije je potrebno zmanjševati vpliv urbanizacije, ohranjati naravno vegetacijo in zemljo ter dobro upravljati s padavinsko vodo, da se zmanšuje količina padavinskega odtoka. 17. člen (ravnanje z odpadki) Za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov se uporablja odlagališče nenevarnih odpadkov izven območja občine, ki ima pridobljeno ustrezno dovoljenje. 18. člen (območja za dopolnitev ali obnovo omrežij) (1) Naselje Središče ob Dravi je območje dopolnitve in obnove obstoječe gospodarske javne infrastrukture (GJI), razen v delih, kjer je predvidena širitev naselja. (2) Območje izgradnje nove gospodarske javne infrastrukture je nova poslovna cona Lipje vzhodno od naselja Središče ob Dravi, ki bo opremljena z vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo - vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacijsko omrežje. Območje se navezuje delno na obstoječo infrastrukturo ob glavni cesti GI-2 Slovenska Bistrica - Središče - dovoz, vodovod ter delno na obstoječo gospodarsko cono na vzhodu naselja, v delu je predvidena izgradnja novega omrežja npr. kanalizacije s skupnim iztokom v čistilni napravi, telekomunikacijskega omrežja... (3) Ostala naselja v občini: Obrež, Grabe, Šalovci in Godeninci so večinoma območja izgradnje in obnove obstoječe GJI. (4) Na območju občine ima Elektro Maribor d.d. v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno obnovo in izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav: Povezovalna 20kV kablovoda: - 20 kV KBV TP Središče Slog - TP Središče Ortrade, - 20 kV KBV TP Šalovci 2 - TP Obrež 2. Obnova NNO: - NNO Šalovci 1, - NNO Obrež 4, - NNO Ortrade - Slog, - NNO Središče 1, - NNO Godeninci. (5) Območje ribnika Obrež, Zelene površine Splavnica in Športni park Trate, kjer je predvidena ureditev turistično rekreativnega prostora, je potrebno opremiti z vodovodnim omrežjem. II./4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 19. člen (območja naselij) (1) Naselja v nižinskem delu (Središko polje): Središče ob Dravi, lokalno središče, tip: podeželsko naselje, Obrež, po SPRS ostala naselja, tip: podeželsko naselje, Grabe, po SPRS ostala naselja, tip:vas. Gostota prebivalcev v Središkem polju je večja kot v ostalem delu občine. V območju Slovenskih goric je gostejša poselitev zaokrožena v vaseh: Zgornji Šalovci, po SPRS ostala naselja, tip: vas, Spodnji Šalovci, po SPRS ostala naselja, tip: vas, Godeninci, po SPRS ostala naselja, tip: vas, Breg, po SPRS ostala naselja, tip: vas. (2) V občini ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, ni območij razpršene gradnje, ki se sanira kot novo naselje in ni območij razpršene gradnje, ki se sanira kot posebno zaključeno območje. II./5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 20. člen (območja razpršene poselitve, razpršene gradnje) (1) Za območja razpršene poselitve je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, kot pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967. Območja razpršene poselitve so demografsko ogrožena. V občini je razpršena poselitev prepoznana izven območij vasi v Slovenskih goricah, posamezne razpršene poselitve so v nižinskem delu občine. (2) Razpršena poselitev so večinoma kmečke stanovanjske stavbe, kmetijska gospodarstva in objekti dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu oz. gozdarstvu. Območja razpršene poselitve so stavbna zemljišča prikazana kot so opredeljena v veljavnih planskih aktih in jih je možno v OPN tudi načrtovati kot nove površine predvsem v smislu manjših razširitev obstoječe poselitve. (3) Razpršena gradnja so območja neracionalne izrabe prostora, katere značilnosti so praviloma: nizka gostota pozidave, neizrabljene proste površine, nezadostne oziroma nedefinirane javne površine, nezadostna opremljenost ali izrabljenost infrastrukture. Razpršena gradnja v območju občine ni evidentirana. II./6 Usmeritve za prostorski razvoj občine Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 21. člen (usmeritve za razvoj naselij) (1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. Razvoj vseh naselij v občini je usmerjen primarno v notranji razvoj, to je v zapolnitev nezazidanih stavbnih površin. Oženje območja naselja v delih, ko obstoječa meja naselja predstavlja naravno mejo ali urbanistično zaokrožen prostor ni dopustno. V nadaljevanju so usmeritve za razvoj naselij opisane po naseljih. Središče ob Dravi (2) Za naselje Središče ob Dravi je načrtovan predvsem notranji razvoj, na območjih treh večjih nepozidanih površin znotraj naselja, se načrtuje notranji razvoj naselja s podrobnimi prostorskimi načrti. Površine v naselju ob potoku Trnava so poplavna območja, zato je v tem delu naselja razvoj omejen. Širitev naselja je načrtovana za poslovno cono Lipje vzhodno od naselja, zaradi razvoja dejavnosti, zgoščevanja, za ureditev zelenih površin ob opuščenem mlinu severno od naselja in kjer širitev predstavlja funkcionalne zaokrožitve. Usmeritve na podlagi urbanističnega načrta: - Ohranja se obstoječ urbanistični vzorec, stanovanjski objekti so razvrščeni ob cesti, v notranjosti parcele je gospodarsko poslopje ali garaža, sledijo sadovnjaki in travniki. Tako v notranjosti stavbnih karejev obstajajo otoki zelenih površin, ki vzdržujejo distanco med pozidanimi površinami. - Območje večine naselja Središče ob Dravi ter območje pripadajočih zelenih pasov med robovi naselja je zaščiteno kot kulturna dediščina Središče ob Dravi - Vas, evidenčna št. 6304, zato se za naselje predvidi ustrezne prostorske izvedbene pogoje, ki bodo zagotovili varstvo in ohranjanje kulturne dediščine. Od celotnega naselja so izven območja enote kulturne dediščine le poslovna cona na vzhodu, tako obstoječa kot nova in del poslovne cone na jugu, južno od železnice. Oblikovanje poslovne cone bo sodobnega značaja. Obrež (3) Naselje Obrežje deloma obcestno naselje na Središkem polju ob glavni cesti Ormož Čakovec in deloma razloženo do gozdnega roba Slovenskih goric. Znotraj območja naselja so značilna nepozidana stavbna zemljišča med glavno cesto in pozidavo, kjer so travniki in njive, ki smo jih v OPN opredelili kot zelene površine za vrtičkarstvo. S tem smo usmerjamo poselitve v lokalno središče, znotraj Obreža pa jo kontrolirano. Načrtovana je ureditev zelenih površin za oddih in rekreacijo ob ribniku Obrež južno od naselja. Manjše širitve naselja so zaradi funkcionalnih in prostorskih zaokrožitev. Interes po izvzemu od stavbnih zemljišče je izrazito velik, južno od glavne ceste se ohranja meja naselja, meja naselja se manjša, ker se zemljišča neposredno navezujejo na obstoječa kmetijska zemljišča. Grabe (4) Razvoj naselja Grabe se usmerja kot notranji razvoj. Posamezne širitve so funkcionalna dopolnitev obstoječih programov. Šalovci (5) Za naselje Zgornji Šalovci se načrtuje notranji razvoj naselja in širitev obstoječe dejavnosti za potrebe kmetijske proizvodnje. Za naselje Spodnji Šalovci se načrtuje notranji razvoj naselja, ki se usmerja ob cestno povezavo. Širitev naselja je le v delih na zaradi funkcionalnih zaokrožitev, ožanje naselja je dopustno za površine, ki mejijo na kmetijska zemljišča. Godeninci, Breg (6) Za naselji Godeninci in Breg se načrtuje notranji razvoj naselja, ožanje meja naselja v delih, ki mejijo na kmetijska zemljišča. 22. člen (razvoj dejavnosti po naseljih) (1) Stanovanjska gradnja se usmerja na obstoječa nepozidana stavbna zemljišča, največ teh površin je v naselju Središče ob Dravi in Obrežu. Znotraj naselja Obrež se ohranjajo večja nepozidana stavbna zemljišča kot zelene površine za vrtičke, razvoj poselitve, se usmerja v naselje Središče ob Dravi. (2) Centralne dejavnosti se razvijajo v naselju Središče ob Dravi, kjer se krepi funkcija občinskega središča. V ostalih naseljih širitev centralnih dejavnosti ni načrtovana. (3) Območja za razvoj proizvodnih dejavnosti so načrtovana v naselju Središče ob Dravi na obstoječih dislociranih območjih proizvodnih dejavnosti. Od teh je razvoj proizvodnih dejavnosti prednostno usmerjen v obstoječo in ob njej novo poslovno cono Lipje. Na obstoječih lokacijah se posodabljajo in po potrebi širijo obstoječe proizvodne dejavnosti. Širitev obstoječih površin za kmetijsko proizvodnjo je načrtovana v Zgornjih Šalovcih. (4) Območja zelenih površin so načrtovana v naselju Središče ob Dravi, kot zelene površine za šport in rekreacijo (Športni park Trate, Mlin in rekreativni prostor pri Splavnici) ni kot druge zelene površine, retenzijske površine ob potoku Trnava, površine za vrtičkarstvo, pokopališče. V Obrežu so zelene površine za šport in rekreacijo ob ribniku Obrež, znotraj naselja so površine za vrtičkarstvo. (5) Posebna območja za razvoj turizma niso definirana. Turizem se razvija v povezavi s podeželjem, npr. pridelovanjem bučnega olja, kmetijstvom, konjerejo... 23. člen (sanacije in prenove razpršene gradnje) Sanacija razpršene gradnje, ki bi jo lahko strnili v večja območja v občini ni. 24. člen (ohranjanje poselitve) (1) Območja, ki so šibka in oddaljena od naselij so večinoma samotne kmetije, ki so prepoznana kot območja razpršene poselitve. Evidentirana so predvsem v območju Slovenskih Goric in posamezna v Središkem polju. (2) Ohranjenost poselitve oddaljenih območij bo občina zagotavljala s krepitvijo in spodbudami za povezovanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. 25. člen (urbanistično oblikovanje naselij) V okviru bodočega razvoja je kljub težnji po zlitju naselij v enoten obcestni urbanistični prostor potrebno ohraniti obstoječe meje med posameznimi naselji zaradi ohranjanja kmetijskih površin in značilne tipologije naselij. 26. člen (območja celovite prenove) (1) V občini ni območij celovite prenove. Naselje Središče ob Dravi je naselbinska dediščina, za naselje so določeni podrobni PIP glede na smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine. (2) Kvaliteto bivalnega okolja v naseljih je treba izboljševati z novo rabo slabo izkoriščenih ali opuščenih objektov in s temeljitim urejanjem ter opremljanjem javnih površin. 27. člen (usmeritve za razvoj v krajini) (1) Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na narave vire - kmetijstvo so: Območja najboljših kmetijskih zemljišč predvsem na območju Središkega polja, ki predstavljajo največji delež površin občine in se razprostirajo severno od naselij Obrež, Grabe, Središče do gozdov Slovenskih goric ter južno od naselij do reke Drave, Območja najboljših kmetijskih zemljišč v območju Slovenskih goric. (2) Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na narave vire - gozdarstvo so: območje gozdov Obrež, območje gozdov ob reki Dravi, območje gozdov ob Hrvaški meji. Najbolj poudarjene funkcije gozdov v območju občine so proizvodnje funkcije, ekološke funkcije in socialne funkcije. (3) Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na narave vire - vode, turizem in rekreacija so: mlin in rekreativni prostor pri Splavnici ob potoku Trnava, ribnik Obrež, športno rekreacijski park (nogometno športno igrišče na jugu naselja Središče ob Dravi). (4) Občina ima potencial razvoja turizma na podeželju, ekoturizma (turizem na kmetijah), turizma kulinarike, zdravja in dobrega počutja, turizem narave (območja naravnih vrednot, tradicionalnih krajin, Nature 2000). (5) Na območjih varstva kulturne dediščine in v kulturni krajini širšega območja, kjer se kmetijske površine pojavljajo fragmentarno in mejijo na gozdni rob, se praviloma ohranja obstoječ obseg kmetijskih zemljišč kot pomemben element kulturne krajine. (6) Na območju občine država ni podelila rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin, niti ni podelila rudarske pravice za raziskovanje mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo) Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. 28. člen (usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo) Poplave (1) Poplave v občini Središče ob Dravi se pojavljajo razmeroma redko, pogoste poplave so ob reki Dravi, zelo redke ob potokih Libanja, Trnava. Potok Črnec in Trnava sta regulirana v spodnjem toku na10 letno povratno vodo. Najpogostejše so poplave ob obilnih deževjih v spomladanskem in jesenskem času, možne pa so tudi v poletnem času zaradi nenadnih dotokov velike količine padavin v kratkem času (vodne ujme). Na območju občine je pričakovati poplavljanje stanovanjskih objektov, poplavljanje neurbaniziranih področij - kmetijskih površin in poplavljanje prometnih površin. (2) Na ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. (3) V območja ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se ne sme posegati oz. se jih ne sme spreminjati na način, ki bi poslabševal razmere oz. zmanjševal funkcijo. Plazovita območja (4) Na območju občine ni plazovitih oz. podornih območij. Lokacije možnih ekoloških nesreč (5) Na območju občine ni proizvodnih obratov, ki bi se ukvarjali s proizvodnjo nevarnih snovi kot končnim proizvodom ali skladiščenjem nevarnih odpadkov. Ceste, predvsem najbolj obremenjena glavna cesta, GI-2 Ormož - Čakovec, preko občine je potencialno nevarna, da bi na njej prišlo do izliva nevarnih snovi pri prevozu v cisternah in v primeru prometnih nesreč. Železniška proga E69 (Čakovec-) Središče - Pragersko - Zidani Most - Dobova v občini, je območje možne nesreče ob železnici, do katere bi prišlo zaradi trka ali iztirjenja vlaka. V primeru nesreče pri prevozu nevarnih snovi, je možno iztekanje le-teh in nastanek požara oz. eksplozije. Verjetnost, da bi v občini prišlo do ekološke nesreče, je izredno majhna. Visoka podtalnica (6) Na območju občine ni evidentiranih območij visoke podtalnice. Potres (7) Občina Središče ob Dravi leži v potresno srednje ogroženem predelu Slovenije s stopnjo potresne ogroženosti 7 po MCS, rušilnih potresov ni pričakovati. Ob potresu se pričakuje manjše posledice za zdravje in življenje ljudi, kakor tudi na objektih in infrastrukturi. Od leta 1965 dalje veljajo predpisi o potresno varni gradnji na potresnih območjih. Stavbe do leta 1964 so praviloma grajene le za prenos vertikalne obtežbe. Objekti v katerih se lahko zbere večje število oseb, zgrajeni pred letom 1965 so naslednji: Cerkev Grabe, Cerkev Središče ob Dravi, Kulturni dom Sokolana in Kulturni dom Orlana. Na območju občine ni večjih stanovanjskih naselij in blokov. Prevladujejo enostanovanjske hiše, ki so v nekaterih strnjenih naseljih zelo gosto pozidane. Lokacije za delovanje ob naravni in drugi nesreči (8) Občina ima obstoječe pokopališče v Središču ob Dravi namenjeno za pokop ljudi. Posebnih območij za množične pokope ljudi občina ne definira, saj pokopališče zagotavlja dovolj prostora tudi v primeru potrebe po množičnem pokopu. Območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali se jih sproti odvaža v zbirališče v Ormožu. (9) Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v osnovni šoli Središče ob Dravi. Predvideva se, da bo večina ogroženih prebivalcev poiskala namestitev pri sorodnikih in svojcih, občina pa je dolžna zagotoviti namestitev vseh, ki začasno namestitev potrebujejo. Prostor za šotorišče je predviden na območju Športnega parka Trate. (10) Deponija ruševin za občino Središče ob Dravi je predvidena na območju opuščenega mejnega prehoda, kjer je parkirišče za tovornjake. (11) Na območju občine ni posebnega območja za potrebe obrambe, ki bi se v naravnih in drugih nesrečah, v primeru izrednega ali vojnega stanja uporabljalo v obrambne potrebe. 29. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč sledijo obstoječi v namenski rabi prostora, razvojnim potrebam občine ter izraženim razvojnim potrebam drugih oseb. 30. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) (1) Določitev prostorskih izvedbenih pogojev sledi opredelitvi območja po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, kot območje dobro razpoznavne arhitekturne identitete in usmeritvam v strateškem delu OPN. (2) Usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje za oblikovanje v ostalih naselij sledijo po vzoru kvalitetne tradicionalne arhitekture območja. (3) Za posege in gradnje na poplavnih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja oz. iz veljavne zakonodaje s področja poprav. III. IZVEDBENI DEL 31. člen (vsebina izvedbenega dela) Izvedbeni del določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja, za katera se pripravi OPRN III./1 Enote urejanja prostora 32. člen (enote urejanja prostora) Celotno območje Občine je razdeljeno na enote urejanja prostora, ki so določene na temelju skupnih značilnosti prostora. OPN določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora: Oznaka EUR Ime naselja Opis enote Šifra podrobnejše namenske rabe Način urejanja PIP v členu Poseben pravni režim GO 01 Godeninci ostala naselja, vas SK OPN 71. člen POPL1, NV GO 02 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Kocen A OPN 73. člen GO 03 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Žganjar A OPN 73. člen GO 04 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Zemlič A OPN 73. člen GO 05 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Kranjčec A OPN 73. člen GO 06 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Leskovec A OPN 73. člen GO 07 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Kocijan A OPN 73. člen GO 08 razpršena poselitev k.o. Horvat A OPN 73. člen Vod ranči GO 09 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Udrih A OPN 73. člen GO 10 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Ažman, Pintar A OPN 73. člen GO 11 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Čulek A OPN 73. člen POPU, KD, NV GO 12 razpršena poselitev k.o. Vod ranči A OPN 73. člen GO 13 razpršena poselitev k.o. Vod ranči A OPN 73. člen GO 14 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Kolarič A OPN 73. člen GO 15 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Horvat A OPN 73. člen GO 16 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Erbus A OPN 73. člen KD GO 17 Breg vas SK OPN 71. člen GO 18 Breg vas SK OPN 71. člen GO 19 Breg vas SK OPN 71. člen GO 20 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Šnajdar A OPN 73. člen GO 21 razpršena poselitev k.o. Vod ranči A OPN 73. člen GO 22 razpršena poselitev k.o. Vod ranči A OPN 73. člen GO 23 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Borko A OPN 73. člen GO 24 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Lašič A OPN 73. člen GO 25 razpršena Lašič A OPN 73. člen poselitev k.o. Vod ranči, k.o. Središče GO 26 Godeninci čistilna naprava O OPN 82. člen GR 01 Grabe vas -južno od državne ceste SK OPN 71. člen KD GR 02 Grabe vas - severno od državne ceste SK OPN 71. člen KD GR03 Grabe kmetije južno od državne ceste SK OPN 71. člen GR 04 Grabe kmetije južno od državne ceste SK OPN 71. člen GR05 Grabe cerkev svetega Duha CD OPN 75. člen 90. člen KD GR 06 Grabe CD OPN 75. člen KD GR 07 Grabe CD OPN 75. člen KD GR 08 Grabe državna cesta PC OPN 81. člen GR 09 Grabe druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen GR 10 Grabe druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen GR 11 Grabe vrtički ZV OPN 79. člen GR 12 Grabe potok VC OPN 86. člen KD GR 13 Grabe razpršena poselitev A OPN 73. člen GR 14 Grabe zelene zajede najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen 90. člen KD GR 15 Grabe najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen KD GR 16 Grabe najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen POPU, KD, EPO, Natura KD 01 gozd gozd G OPN 84. člen KD, EPO, Natura NAT 01/1 Natura -Drava gozd severno od železnice G OPN 84. člen EPO, Natura, POPU NAT 01/2 Natura -Drava gozd južno od železnice G OPN 84. člen NV, EPO, Natura, POPU NAT Natura - varovalni G OPN 85. člen N V, EPO, VG, 01/3 Drava gozd Natura, POPU NAT 02 Natura -Drava druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen N V, EPO, VG, Natura, POPU NAT 03 Natura -Drava vode VC OPN 86. člen N V, EPO, VG, Natura, POPU NAT 04 Natura -Drava razpršena poselitev ob železnici A OPN 73. člen EPO, Natura NAT 05 razpršena poselitev k.o. Obrež Šarnice A OPN 73. člen EPO, Natura, POPU NAT 06 razpršena poselitev k.o. Obrež Šarnice A OPN 73. člen EPO, Natura, POPU NAT 07 razpršena poselitev k.o. Obrež Šarnice A OPN 73. člen EPO, Natura, POPU NAT 08 Slovenske gorice druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen EPO, Natura NAT 09 Gozdovi Obrež gozd G OPN 84. člen ZN (točka), KD, NV, EPO, Natura NAT 10 Kmetijska zemljišča najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura NAT 11 gozd gozdovi G OPN 84. člen EPO, NV, Natura NAT 12 razpršena poselitev Marof Stari Marof A OPN 73. člen EPO, Natura NAT 13 Obrež druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen EPO, NV, Natura NAT 14 Obrež najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, NV, Natura NAT 15 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen NAT 16 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura NAT 17 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, HMO, Natura NAT 18 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, NV, VG, Natura, POPU NAT 19 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen NV, EPO, Natura, POPU NAT 20 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen NV, EPO, Natura, POPU NAT 21 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen N V, EPO, VG, ZN (točka), Natura, POPU NAT 22 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen N V, EPO, VG, Natura, POPU OB 01 Obrež podeželsko naselje zahodni del SK OPN 71. člen EPO, KD, Natura OB 02 Obrež podeželsko naselje vzhodni del SK OPN 71. člen KD OB 03 Obrež ob cesti v Šal ovce SK OPN 71. člen EPO, Natura OB 04 Obrež ob gozdu SK OPN 71. člen EPO, Natura OB 05 Obrež ob gozdu -stanovanja SS OPN 72. člen EPO, Natura OB 06 Obrež glavna cesta PC OPN 81. člen KD OB 07 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK OPN 71. člen OB 08 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK OPN 71. člen OB 09 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK OPN 71. člen OB 10 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK OPN 71. člen OB 11 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK OPN 71. člen OB 12 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK OPN 71. člen OB 13 Obrež del naselja ob ribniku Obrež SK OPN 71. člen OB 14/1 Obrež pri Koračici SK OPN 71. člen KD OB 14/2 Obrež pri Koračici K1 OPN 83. člen NV, EPO, KD, Natura OB 15 Obrež razpršena poselitev Poliski A OPN 73. člen OB 16 Obrež razpršena poselitev Slivnice A OPN 73. člen POPU OB 17 Obrež arheološko K1 OPN 83. člen KD najdišče Pri cesti OB 18 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 19 Obrež druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen EPO, Natura OB 20 Obrež kulturni dom Obrež CD OPN 75. člen OB 21 Obrež druga kmetijska zemljišča -ob ribniku K2 OPN 83. člen OB 22 Obrež druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen OB 23 Obrež ribnik Obrež ZS pOPPN 87. člen 88. člen 89. člen OB 24 Obrež podeželsko naselje SK OPN 71. člen OB 25 Obrež druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen EPO, Natura OB 26 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 27 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 28 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 29 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 30 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 31 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 32 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 33 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 34 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 35 Obrež vrtički ZV OPN 79. člen OB 36 Obrež vrtički zv OPN 79. člen OB 37 Obrež vrtički zv OPN 79. člen OB 38 Obrež vrtički zv OPN 79. člen SR 01 Središče ob Dravi Središče -center in naselje S od glavne ceste SK OPN 70. člen 90. člen KD, POPU SR 02 Središče ob Dravi del naselja ob oljarni SK OPN 70. člen N V, KD, POPU SR 03 Središče ob Dravi center ob potoku Trnava SK OPN 70. člen 90. člen KD, POPU SR 04 Središče ob Dravi naselje S od Trnave SK OPN 70. člen N V, KD, POPU SR 04/1 Središče ob Dravi naselje S od Trnave SK OPN 70. člen POPU SR 05 Središče ob Dravi naselje V od Trnave SK OPN 70. člen KD, POPU SR 06 Središče ob Dravi naselje S od poslovne cone Lipje SK OPN 70. člen EPO, KD, HMO, POPU SR 07 Središče V del naselja SK OPN 70. člen KD, POPU ob Dravi SR 08 Središče ob Dravi JV ob potoku Trnava SK OPN 70. člen KD, POPU SR 09 Središče ob Dravi JZ ob potoku Trnava SK OPN 70. člen KD, POPU SR 10 Središče ob Dravi J del naselja SK OPN 70. člen KD, POPU SR 11 Središče ob Dravi J del naselja Trate SK OPN 70. člen KD SR 12 Središče ob Dravi na meji Grabe, Središče SK OPN 70. člen KD SR 13 Središče ob Dravi obrt, naselje SK OPN 70. člen KD SR 14 Središče ob Dravi gospodarska cona južno od železnice IG OPN 76. člen NV, EPO, Natura, POPU SR 15 Središče ob Dravi gospodarska cona IG OPN 70. člen KD, POPU SR 16 Središče ob Dravi gospodarska cona ob potoku, cesti, železnici IG pOPPN 87. člen 88. člen 89. člen KD, POPU SR 17 Središče ob Dravi vrtec CD OPN 70. člen KD SR 18 Središče ob Dravi ambulanta, blok CU OPN 70. člen KD SR 19 Središče ob Dravi pošta CU OPN 70. člen KD, POPU SR 20 Središče ob Dravi cerkev Marije sedem žalosti CU OPN 70. člen 90. člen KD SR 21 Središče ob Dravi trg CU OPN 70. člen KD SR 22 Središče ob Dravi občina CU OPN 70. člen KD, POPU SR 23 Središče ob Dravi gasilski dom CU OPN 70. člen N V, KD, POPU SR 24 Središče ob Dravi osrednja ulica C OPN 90. člen KD, POPU SR 25 Središče ob Dravi CD OPN 70. člen KD SR 26 Središče ob Dravi trgovina CD OPN 70. člen KD SR 27 Središče ob Dravi CD OPN 70. člen KD SR 28 Središče ob Dravi CD OPN 70. člen KD SR 29 Središče ob Dravi kulturni dom Orlana CD OPN 70. člen KD SR 30 Središče ob Dravi CD OPN 70. člen KD SR 31 Središče ob Dravi osnovna šola, kulturni dom Sokolana CD OPN 70. člen KD SR 32 Središče ob Dravi oljarna IK OPN 77. člen N V, KD, POPU SR 33 Središče ob Dravi območje stanovanj na vzhodnem vhodu v naselje SS pOPPN 87. člen 88. člen 89. člen KD SR 34 Središče ob Dravi območje stanovanj na vzhodnem vhodu v naselje SS pOPPN 87. člen 88. člen 89. člen KD, POPL1 SR 35/1 Središče ob Dravi poslovna cona Lipje IG OPPN 90. člen KD, HMO, EPO SR 35/2 Središče ob Dravi poslovna cona Lipje IG OPPN 90. člen KD, HMO, EPO SR 35/3 Središče ob Dravi poslovna cona Lipje IG OPPN 90. člen KD, HMO, EPO SR 35/4 Središče ob Dravi poslovna cona Lipje PC OPPN 90. člen KD, HMO, EPO SR 36 Središče ob Dravi poslovna cona obstoječa IG OPN 76. člen 90. člen SR 37 Središče ob Dravi bioplinska elektrarna E OPN 90. člen SR 38 Središče ob Dravi zelene površine ob Trnavi ZD OPN 78. člen KD, POPL1 SR 39 Središče ob Dravi vrtički ZV OPN 90. člen KD, POPL1 SR 40 Središče ob Dravi vode VC OPN 86. člen N V, KD, POPL1 SR 41 Središče ob Dravi razpršena poselitev A OPN 73. člen POPL1 SR 42 Središče ob Dravi glavna cesta PC OPN 81. člen EPO, KD, DPN SR 43 Središče ob Dravi opuščen mejni prehod - parkirišče za tovornjake PO OPN 90. člen EPO, HMO, DPN SR 44 Središče ob Dravi ob opuščenem mejnem prehodu PO OPN 90. člen DPN, EPO SR 45 Središče ob Dravi glavna cesta PC OPN 81. člen NV, EPO, Natura, DPN SR 46 Središče ob Dravi ob opuščenem mejnem prehodu PO OPN 90. člen NV, EPO, Natura, DPN SR 47 Središče ob Dravi zelene površine Splavnica ZS OPN 90. člen NV, POPL1 SR 48 Središče ob Dravi zelene površine Splavnica ZS OPN 90. člen NV, POPL1 SR 49 Središče ob Dravi vode -Trnava VC OPN 86. člen N V, KD, POPL1 SR 50 Središče ob Dravi kmetijske površine K2 OPN 83. člen N V, KD, POPL1 SR 51 Središče ob Dravi zelene zajede kmetijske površine K1 OPN 83. člen 90. člen KD SR 52 Središče ob Dravi kmetijske površine K1 OPN 83. člen KD SR 53 Središče ob Dravi kmetijske površine K1 OPN 83. člen KD, POPU SR 54 Središče ob Dravi kmetijske površine K1 OPN 83. člen KD SR 55 Središče ob Dravi vrtički ZV OPN 79. člen KD SR 56 Središče ob Dravi kmetijske površine K2 OPN 83. člen EPO, KD SR 57 Središče ob Dravi razpršena poselitev A OPN 73. člen EPO SR 58 Središče ob Dravi razpršena poselitev A OPN 73. člen SR 59 Središče ob Dravi kmetijske površine K2 OPN 83. člen NV, POPU SR 60 Središče ob Dravi kmetijske površine K2 OPN 83. člen KD, POPU SR 61 Središče ob Dravi Središče ob Dravi - mejni prehod PO DPN 90. člen NV, EPO, Natura, DPN SR 62 Središče ob Dravi vode VC OPN 86. člen KD SR 63 Središče ob Dravi športni park Trate CD LN 90. člen KD SR 64 Središče ob Dravi športni park Trate ZS LN 90. člen NV, KD SR 65 Središče ob Dravi pokopališče ZK OPN 80. člen KD SR 66 Središče ob Dravi čistilna naprava O OPN 82. člen EPO, Natura, POPU SR 67 Središče ob Dravi bencinski servis CD OPN 75. člen SR 68 Središče ob Dravi podeželsko naselje SK OPN 70. člen KD, POPU SR 69 Središče ob Dravi državna cesta PC OPN 81. člen EPO, KD, POPU SR 70 Središče ob Dravi državna cesta PC OPN 81. člen KD, POPU SR 71 Središče ob Dravi retenzijske zelene površine ZD OPN 78. člen KD, POPU SR 72 Središče ob Dravi retenzijske zelene površine ZV OPN 79. člen KD, POPU SR 73 Središče ob Dravi carinarnica ob mejnem prehodu CD OPN 75. člen EPO, Natura SR 74 Središče ob Dravi podeželsko naselje severno od glavne ceste SK OPN 70. člen KD SR 75 Središče zelene K1 OPN 83. člen EPO, KD ob Dravi zajede najboljša kmetijska zemljišča 90. člen SR 76 Središče ob Dravi zelene zajede najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen90. člen KD, ZN (točka) SR 77 Središče ob Dravi zelene zajede najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen 90. člen KD SR 78 Središče ob Dravi najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen KD SR 79 Središče ob Dravi najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen KD SR 80 Središče ob Dravi najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen KD SR 81 Središče ob Dravi območja stanovanj in centralnih dejavnosti SS pOPPN 87. člen 88. člen 89. člen KD SR 82 Središče ob Dravi podeželsko naselje južno od glavne ceste SK OPN 70. člen KD ŠA 01 Zgornji Šalovci vas SK OPN 71. člen POPU ŠA 02 Zgornji Šalovci farma piščancev IK OPN 77. člen ŠA 03 Zgornji Šalovci vas SK OPN 71. člen KD ŠA 04 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen ŠA 05 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Trstenjak A OPN 73. člen ŠA 06 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Zadravec A OPN 73. člen ŠA 07 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Rotar A OPN 73. člen ŠA 08 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Kočevar A OPN 73. člen ŠA 09 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Miško A OPN 73. člen ŠA 10 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Zinko A OPN 73. člen ŠA 11 Spodnji Šalovci vas SK OPN 71. člen ŠA 12 Spodnji Šalovci vas SK OPN 71. člen ŠA 13 Spodnji Šalovci vas SK OPN 71. člen ŠA 14 Spodnji Šalovci vas SK OPN 71. člen EPO, Natura, KD ŠA 15 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen EPO ŠA 16 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen ŠA 17 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen ŠA 18 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen ŠA 19 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen ŠA 20 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen POPU ŠA 21 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen KD ŠA 22 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen ŠA 23 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Kolarič, Vučjak A OPN 73. člen ŠA 24 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Kolarič A OPN 73. člen ŠA 25 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Kolarič, Dečko A OPN 73. člen ŠA 26 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Malec A OPN 73. člen ŠA 27 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Škerjanec A OPN 73. člen ŠA 28 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Špendija A OPN 73. člen ŠA 29 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen ŠA 30 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen POPU ŠA 31 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Bauman A OPN 73. člen ŠA 32 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A OPN 73. člen POPU ŠA 33 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen EPO, Natura ŠA 34 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 35 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 36 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 37 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 38 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 39 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 40 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen EPO, Natura ŠA 41 Spodnji Šalovci čistilna naprava O OPN 82. člen POPU ŠA 42 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 43 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 44 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen KD ŠA 45 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen ŠA 46 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen OP 01 gozdovi G OPN 84. člen OP 02 železnica PŽ OPN 81. člen NV, EPO, Natura, KD, DPN, POPU OP 04 k.o. Obrež druga kmetijska zemljišča K2 OPN 83. člen OP 05 k.o. Obrež najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura OP 06 k.o. Obrež najboljša K1 OPN 83. člen EPO, Natura kmetijska zemljišča OP 07 k.o. Obrež najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura OP 08 k.o. Obrež najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura OP 09 k.o. Obrež najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura OP 10 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen EPO, Natura OP 11 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen POPU OP 12 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen OP 13 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen OP 14 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen OP 15 k.o. Vod ranči gozd G OPN 84. člen OP 16 k.o. Šalovci pri Središču gozd Gmajna G OPN 84. člen OP 17 k.o. Vod ranči gozd G OPN 84. člen OP 18 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen POPU OP 19 k.o. Središče gozd - Breg G OPN 84. člen NV, EPO, Natura, KD, POPU OP 20 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen OP 21 k.o. Šalovci pri Središču gozd - Kajn G OPN 84. člen OP 22 k.o. Šalovci pri Središču gozd - Kajn G OPN 84. člen POPU OP 23 k.o. Središče gozd G OPN 84. člen EPO, Natura OP 24 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen OP 25 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen POPU OP 26 k.o. Šalovci pri gozd G OPN 84. člen N V, KD, POPU Središču OP 27 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen KD OP 28 k.o. Šalovci pri Središču gozd G OPN 84. člen OP 29 k.o. Središče gozd G OPN 84. člen NV, POPU OP 30 k.o. Središče gozd G OPN 84. člen HMO, EPO OP 31 k.o. Središče gozd G OPN 84. člen HMO, EPO, Natura OP 32 k.o. Središče gozd G OPN 84. člen EPO OP 33 k.o. Obrež gozd G OPN 84. člen POPU OP 34 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, DPN OP 35 k.o. Grabe pri Središču zelene zajede, najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen 90. člen OP 36 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča -med naseljem K1 OPN 83. člen OP 37 k.o. Grabe pri Središču zelene zajede, najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen 90. člen KD OP 38 k.o. Obrež del k.o. Grabe pri Središču najboljša kmetijska zemljišča -med železnico in glavno cesto K1 OPN 83. člen EPO, Natura, POPU OP 39 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen OP 40 k.o. Obrež najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura OP 41 k.o. Obrež najboljša kmetijska zemljišča -med stavbnimi K1 OPN 83. člen OP 42 k.o. Obrež najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen OP 43 k.o. Obrež najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura OP 44 k.o. najboljša K1 OPN 83. člen NV, EPO, Središče, k.o. Grabe pri Središču kmetijska zemljišča Natura, KD, POPU OP 45 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen HMO, NV, EPO, Natura, KD, POPU, DPN OP 46 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen N V, KD, POPU OP 47 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura, KD OP 48 k.o. Šalovci pri Središču najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen OP 49 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen EPO, Natura OP 50 k.o. Središče najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen NV, POPU OP 51 k.o. Šalovci pri Središču najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen OP 52 k.o. Vod ranči najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen N V, KD, POPU OP 53 k.o. Šalovci pri Središču najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen NV, EPO, Natura, KD, POPU OP 54 k.o. Šalovci pri Središču najboljša kmetijska zemljišča K1 OPN 83. člen ZO01/1 Koračica gozdni rezervat G OPN 85. člen EPO, GR, Natura ZO 01/2 Gozdovi Obrež gozd naravna vrednota G OPN 84. člen EPO, Natura, POPU ZO 02 potok Trnava naravna vrednota VC OPN 86. člen N V, KD, POPU ZO 03 potok Trnava naravna vrednota VC OPN 86. člen N V, KD, POPU Pomen kratic: - KD: kulturna dediščina, - ERO: ekološko pomembna območja, - Natura: območja Natura 2000, - NV: naravna vrednota, -ZN (točka): zavarovana narava, - GR: gozdni rezervat, - VG: varovalni gozdovi, - POPL1: poplavna območja določena na podlagi opozorilne karte poplav ARSO, - POPL2: poplavna območja določena na podlagi kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti HHŠ, - VVO: varstveni pasovi vodnih zajetij, - HMO: izvedene agrarne operacije, - DRN: državni prostorski akti, - OPN: občinski prostorski načrt, - OPPN: občinski prostorski akti, - pOPPN: predvideni občinski podrobni prostorski načrti. III./2 Območja namenske rabe prostora 33. člen (določitev stavbnih, kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč, ter prikaz vodnih zemljišč) (1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe prostora. (2) V posamezni ureditveni enoti morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del vseh površin. (3) Vrste namenske rabe zemljišč v občini Središče ob Dravi so: Osnovna namenska raba Podrobnejša namenska raba I. Območja stavbnih zemljišč S - območja stanovanj SS - stanovanjske površine SK - površine podeželskega naselja C- območja centralnih dejavnosti CU - osrednja območja centralnih dejavnosti CD - druga območja centralnih dejavnosti I - območja proizvodnih dejavnosti IG - gospodarske cone IK- površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Z - območja zelenih površin ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZV - površine za vrtičkarstvo ZD - druge urejene zelene površine ZK- pokopališča P - območja prometnih površin PC - površine cest PŽ - površine železnic PO - ostale prometne površine E - območja energetske infrastrukture O - območja okoljske infrastrukture A - površine razpršene poselitve II. Območja kmetijskih zemljišč K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča lil. Območja gozdnih zemljišč G - gozdna zemljišča IV. Območja voda V - površinske vode VC - celinske vode III./3 Dopustna izraba prostora Faktorji zazidanosti so določeni v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih. III./4 Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 34. člen (vrste dopustnih gradenj) (1) Gradnje so dovoljene na območjih stavbnih zemljišč. (2) Gradnje izven stavbnih zemljišč so dovoljene za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili tega odloka. (3) Če ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: - nova gradnja , - dozidava ali nadzidava obstoječega objekta , - rekonstrukcija objekta, - vzdrževanje objekta, - odstranitev objekta, - sprememba namembnosti. (4) Na vseh stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja naslednjih manj zahtevnih in zahtevni objektov: 21 Objekti transportne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih 1273 Kulturni spomeniki Splošni PIP glede lege objektov 35. člen (odmiki) (1) Odmiki stavbe od parcelne meje na ulični strani sledijo liniji sosednjih objektov (če je enovita oziroma razpoznavna). (2) Najbolj izpostavljeni del zidu načrtovanih objektov gradbene meje ne sme preseči, lahko pa se jo dotika ali je od nje oddaljen v notranjost. (3) Zahtevani odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti. (4) Odmik med sosednjima objektoma ne sme biti manjši od višine kapi ali venca višjega objekta, merjeno od terena do kapi - venca. Če je obstoječ odmik manjši, se ne sme dodatno zmanjšati. (5) Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj polovico višine od terena do kapi oz. venca objekta, nezahtevni in enostavni objekti (stavbe) pa najmanj 1,5 m, merjeno od kapi objektov. Manjši odmiki so možni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. V kolikor se na mestu odstranjene stavbe, kije bila od meje sosednjega zemljišča oddaljena manj, zgradi nova stavba enakih ali manjših gabaritov soglasje soseda ni potrebno. (6) Soglasje soseda ni potrebno, če gre za tipično morfologijo naselja, kjer so objekti postavljeni z eno stranico na parcelno mejo in je odmik zidu od parcelne meje vsaj 1 m. (7) Vzdržujejo in ohranjajo se drevoredi, ki jih določajo linije drevoredov prikazane v grafičnem delu tega prostorskega akta. (8) Odmiki od vodnih zemljišč: glej 59. člen Splošni PIP glede velikosti 36. člen (faktorji zazidanosti) (1) Stopnja zazidanosti zemljišča je določena s faktorjem zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji. Pri tem je potrebno upoštevati tudi stopnjo zelenih površin zemljišča, ki je določena s faktorjem zelenih površin (FZP) parcele, kot razmerje med zelenimi površinami na raščenemu terenu in celotno površino parcele namenjene gradnji. (2) Če je FZ za obstoječi legalno zgrajen objekt večji od predpisanega, se pri obstoječih objektih upošteva dejansko stanje. FZ je dopustno preseči, v kolikor gre za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, vendar ne več kot za 10 % od predpisanega. 37. člen (velikost objektov) (1) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. (2) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, dela naselja oziroma zaselka. Povsod je poleg predpisanega gabarita dodatno dopustna izraba mansarde in izgradnja kletnih etaž. (3) Na nagnjenem terenu lahko celotna stranica kletne etaže sega iz urejenega terena, vendar v tem delu višina objekta ne sme presegati treh polnih etaž. Splošni PIP glede oblikovanja 38. člen (oblikovanje objektov in območij) (1) Pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja za Središče ob Dravi: - če ob cesti, ulici večinsko prevladuje obulična pozidava, morajo novi objekti slediti razpoznavni liniji obstoječih objektov. (2) Oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselij): - ohranjajo se obstoječe dominante v prostoru: cerkev, občina, pošta v Središču ob Dravi, cerkev Grabah... - ohranja se dominantna vloga javnih objektov, - ohranjajo se robovi naselja in zelene zajede. (3) Podrobnejši pogoji glede tipologije zazidave naselja ali del naselja: - dimenzije tlorisa in višina objektov ne sme presegati obstoječe tipologije objektov istega namena v okolici. (4) Pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur: - morfološke strukture naselja Središče ob Dravi se ohranjajo. (5) Pogoji za oblikovanje urbane opreme: - oblikovanje urbane opreme mora biti enotno. (6) Pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet: - površine za mirujoč promet, ki presegajo 30 PM za osebna vozila, je potrebno oblikovati z zelenjem - z visokodebelno vegetacijo , - parkirišča za tovornjake je potrebno z visokodebelno vegetacijo ločiti od ostalih površin. (7) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje objektov. (8) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti skladne s celotno stavbno maso objekta, njegovim oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. 39. člen (oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Za določanje vrste in velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje. (2) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: - objekti morajo biti oblikovani podobno kot osnovni objekti. Uporaba plastičnih ali odpadnih materialov ni dopustna; - strehe so praviloma ravne ali v malem naklonu (do 5°); dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP oz. PNR. Ograje (3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcelne meje ali na meji. Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 50 cm od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija naj bo odmaknjena 2 m od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. (4) Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. (5) Višina ograje ne sme presegati 1,3 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Ograja naj bo usklajena z okolico: žična, živa meja, lesena ograja, kovinska ograja. Brežine (6) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. (7) Oporni zidovi naj bodo iz avtohtonega kamna ali ozelenjeni. 40. člen (oblikovanje zelenih površin) (1) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. (2) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. (3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Splošni PIP in merila za določitev parcel 41. člen (merila za določitev parcele namenjene gradnji) (1) Velikost in oblika parcele namenjene gradnji mora upoštevati: - tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele namenjene gradnji ter tlorisno zasnovo, - namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, - možnost priključitve na infrastrukturne objekte in naprave, - krajevno značilno obliko parcel, - naravne razmere, - omejitve uporabe zemljišča, - lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča. (2) Oblika parcele, v posameznih naseljih, kije namenjena gradnji mora upoštevati: Središče ob Dravi: - vzorec stavbnih zemljišč in način umeščanja stavb na zemljišče mora slediti obstoječim vzorcem in načinom znotraj EUP, - upoštevati značilne odmike od parcelnih mej (zaporednost gradnje). Obrež: - parcela je pravokotna, z ožjo stranico ob cesti, širina parcele je od 16 m do 24 m, globina naj ne presega 50 m. Grabe: - ohranjati na komunikacijo pravokotno parcelacijo, - upoštevati značilne odmike od parcelnih mej (zaporednost gradnje), - upoštevati zaporednost gradnje od ulice v notranjost parcele (stanovanjski del ob cesti, pritikline in gospodarski objekti v notranjosti parcele). Spodnji in Zgornji Šalovci, Godeninci, Breg: - parcela je pravokotna, z ožjo stranico ob cesti, širina parcele je od 16 m do 24 m, globina naj ne presega 50 m. Za javne objekte in objekte večjih dimenzij in velikosti v obliki parcel ni omejitev. Splošni PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 42. člen (komunalno opremljeno zemljišče) (1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, ki jih je možno komunalno opremiti. (2) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo ter dostop do javne ceste. (3) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v drugem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. (4) Na območjih varovalnih pasov infrastrukture so dopustni posegi za pod pogoji upravljavca posamezne naprave. Načrtovanje infrastrukture (5) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. 43. člen (prometno omrežje) (1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. (2) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinski cesti in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti 5 m, pri glavni mestni cesti 10 m, pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m, pri mestni ali krajevni cesti 8 m. (3) Na območjih infrastrukturnih objektov (cest) in varovalnih pasov so dopustni naslednji posegi: tekoča vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč, gradnja kolesarskih in peš površin s počivališči, gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij. (4) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. (5) Za poseg v varovalni pas državnih cest je treba pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok: pri glavni cesti 25 m, pri regionalni cesti 15 m. (6) Za poseg v varovalni pas železniške proge je treba pridobiti soglasje upravljavca železniške infrastrukture. Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira: železniška proga 108 m zunaj naselja in 106 m v naselju, industrijski tir 50 m. 7 (7) Gradnja in postavitev nadzemnih naprav ter ograj ali saditev drevja v polju preglednosti (pregledni trikotnik, pregledna berma) ob križiščih in priključkih na kategorizirane ceste ni dopustna. (8) Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti 4 m, manjši odmiki so možni v primeru, da tak odmika določa linija obstoječe pozidave in ob soglasju upravljavca. (9) Parkirani prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od cestišča. Objekti, ki so locirani v neposredni bližini javnih prometnih površin, morajo na strešni kritini imeti snegobrane. 44. člen (parkiranje) (1) Potrebno je zagotoviti ustrezno število parkirnih mest ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. (2) Parkirišča se praviloma zagotavljajo na lastnem zemljišču. Če to ni mogoče lahko tudi na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopustna le izjemoma in sicer na podlagi soglasja občinske uprave. (3) Za izračun potrebnega števila parkirnih mest veljajo naslednji kriteriji: Dejavnost Število parkirnih mest (PM) na enoto Stanovanjski objekti: - enodružinske hiše - počitniške hiše - večstanovanjski objekti Poslovni prostori (pisarne) Prodajni prostori Gostinski objekti Gostišča s prenočišči Prireditveni prostori Šole, vrtci Obrtne delavnice, servisi Pokopališča 2 PM / stanovanje 1 PM 3 PM / 2 stanovanji 1 PM na 30 minete površine 1 PM na 30 m2 koristne površine 1 PM na 4 sedežev 1 PM na 2 ležišči 1 PM na 4 sedeže 1 PM na 5 sedežev 1 PM na 20 otrok / učencev 1 PM na 2 zaposlena 1 PM na 30 grobov Za ostale dejavnosti se število parkirnih mest določi v skladu z veljavnimi predpisi. 45. člen (dovozni priključek) Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti za več objektov skupni priključek. Če ureditev skupnega priključka ni možna, je dopusten individualni. 46. člen (oskrba s pitno vodo) (1) Kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba z lastno pitno vodo. Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. (2) Lastnik stavbe si lahko zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, le v primeru, če je izpolnjen eden od pogojev: oddaljenost objekta od javnega vodovoda je večja od 200m ali izvedba priključka objekta na javni vodovod je povezana z nesorazmernimi stroški. Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik objekta pridobiti vodno dovoljenje. (3) Grajeni objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 3 m od vodovoda. V kolikor odmika ni možno zagotoviti, je potrebno vodovod zaščititi oz. prestaviti. (4) Na trasi vodovoda ni dovoljeno graditi podzemnih in nadzemnih objektov, niti saditi dreves. (5) Odmik vodovodnega cevovoda od male čistilne naprave in drugih deponij z zdravju škodljivimi, agresivnimi in nevarnimi snovmi mora biti najmanj 5 m. 47. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) V naseljih, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, se morajo vsi objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje. (2) V vseh območjih, kjer še ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, se komunalne odpadne vode vodijo v malo čistilno napravo. (3) Na območjih, kjer se gradijo kanalizacijski sistemi, je potrebno ločeno graditi fekalno in meteorno kanalizacijsko omrežje. 48. člen (odvajanje meteornih voda) (1) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih, utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. (2) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin oz. zagotoviti začasno zadrževanje padavinskih voda na lokaciji. Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. 49. člen (odvajanje gnojnice) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom in veljavnimi predpisi. Gnojevka se mora takoj podorati. 50. člen (zbiranje in odstranjevanje odpadkov) (1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. 2 (2) Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za komunalne odpadke, zbirna mesta so lahko tudi odjemna. (3) Gradbene odpadke, je potrebno odpeljati na bližnje odlagališče nenevarnih odpadkov (npr. Dobrava - Ormož). 51. člen (energetika) (1) Prioritetni vrstni red dopustnih energentov in načinov ogrevanja: - obnovljivi viri energije, - daljinska toplota, - zemeljski plin, - utekočinjeni naftni plin. (2) Oskrba z energijo iz obnovljivih virov energije Oskrba vseh porabnikov energije v občini se prednostno zagotavlja z obnovljivimi viri energije (kot biomasa, sončna energija, energija iz toplotnih črpalk, daljinsko ogrevanje...).Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo v skladu z Energetskim zakonom. (3) Daljinski sistem oskrbe z energijo Načrtujejo se skupni sistemi ogrevanja z eno kurilno napravo, preučijo se možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). (4) Oskrba z energijo z zemeljskim plinom V območju, kjer je zgrajeno plinovodno omrežje, se lahko porabniki priključijo nanj. Priključitev je možna v skladu z navodili upravljavca plinovodnega omrežja Mestni plinovodi d.o.o. Koper. (5) Oskrba z energijo z utekočinjenim naftnim plinom UNP Le za obstoječe uporabnike je dopustna oskrba z energijo z UNP. (6) Oskrba z energijo z ekstra lahkim kurilnim oljem Ekstra lahko kurilno olje se uporablja kot energent le v primeru, ko investitor s posebno študijo argumentira, zakaj ne more uporabiti drugih prednostnih energentov. (7) Zahteve za posamezne vrste objektov Gospodinjstva - Popoln prehod ogrevanja gospodinjstev iz premoga na dopustne energente. - Ob rekonstrukciji ogrevalnega sistema je potrebno posodobiti obstoječe peči za centralno ogrevanje na les oz. polena, zamenjati obstoječ energent ELKO - ekstra lahko kurilno olje za obnovljive vire energije. - z izborom lokacije in orientacije objektov in ustreznimi odmiki med njimi omogočati ustrezno celoletno osončenje in zagotavljati zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju 52. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Objekti se priključijo na elektroenergetsko omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec omrežja. Novi in nadomestni električni vodi in priključki v naselju so kabelske izvedbe. Oskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije (2) V Središču ob Dravi je decembra 2010 začela obratovati bioplinska elektrarna Organica Jurša 1. Neto električna moč elektrarne je 999 kW, toplotna moč pa 1070 kW. Sistem je dimenzioniran za 3 MW moči, tako je možno povečati bioplinarno še dva plinska motorja z močjo 1 MW. (3) Nove sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost je dovoljeno načrtovati tako, da objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, ob katero se umeščajo. (4) Na strehah objektov je dopustna postavitev sončnih elektrarn in drugih naprav za izrabo obnovljivih virov energije. Javna razsvetljava (5) V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora urediti javna razsvetljava v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (npr. z varčnimi ali diodnimi svetilkami). (6) Rekonstrukcija javne razsvetljave: - znižati je potrebno rabo električne energije za javno razsvetljavo, - sonaravno načrtovati razširitve sistema javne razsvetljave, - izvesti rekonstrukcijo sistema javne razsvetljave po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Objekti in naprave OVE in kulturna dediščina (7) Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, objektov in naprav za izrabo obnovljivih virov energije ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna postavitev na notranjih dvoriščih objektov kulturne dediščine, v kolikor je postavitev obdelana v posebni strokovni podlagi in k tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. 53. člen (elektronsko komunikacijsko omrežje) (1) Elektronsko komunikacijsko omrežje na območjih strnjenih naselij, proizvodnih dejavnosti in turizma je potrebno graditi v podzemni izvedbi po javnih površinah, na območjih razpršene poselitve se prenosni medij izbere glede na možnost izvedbe priključka. (2) Priključitev objektov na elektronsko komunikacijsko omrežje se izvede v skladu z zahtevami upravljavca omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječih omrežij, za posege v varovalnem pasu omrežij je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca. (3) Objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na vsa območja stavbnih zemljišč in gozdna zemljišča na način, daje čim manj okrnjena njihova osnovna raba in je vpliv na vidne kvalitete čim manjši. Prvenstveno se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje. Lahko se jih namesti na objekte, pri čemer ni dopustna namestitev na objekte, ki so namenjeni zdravstvu, vzgoji in izobraževanju ter bivanju. Na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov, se antene in oddajniki in ostali sistemi zvez locirajo pod pogoji in v soglasju z varstveno službo. V stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja. Splošni PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 54. člen (splošni pogoji) Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč, gozdov, območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov in infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih ali v področnih predpisih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi.V primeru razlike med prikazom stanja prostora in zadnjim področnim predpisom, se upošteva zadnji področni predpis. 55. člen (celostno ohranjanje kulturne dediščine) (1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. (2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, kije veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). V primeru razlike med prikazom stanja prostora in zadnjim aktom se upošteva zadnji akt o določitvi območij kulturne dediščine (3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: - gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in - rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. (5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, kijih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. (7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. (9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. (10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni vtem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine: Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - tlorisna in višinska zasnova (gabariti), - gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, - oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), - funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, - sestavine in pritikline, - stavbno pohištvo in notranja oprema, - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, - pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), - celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), - odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), - prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), - prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), - naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), - odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), - stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), - oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. Za registrirano kulturno krajino in zgodovinskokraiino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: - krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), - značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), - tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), - tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), - odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, - avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, - preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: - zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), - grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), - naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), - podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), - rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in - vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: - odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, - poglabljati dna vodotokov ter jezer, - ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, - gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in - postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - če ni možno najti drugih rešitev in - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - avtentičnost lokacije, - materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, - vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. Za drugo dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: - materialna substanca, ki je še ohranjena, - lokacija in prostorska pojavnost, - vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. (11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. (12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUR, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. (13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. (14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. (15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. (16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 56. člen (ohranjanje narave) (1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. (2) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave. 57. člen (bližina gozdov) (1) Posege na stavbnih zemljiščih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na gozdni rob, je potrebno načrtovati tako, da ne posegajo v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike: stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba ostali objekti, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0m če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti odmaknjeni najmanj 4,0 m od gozdnega roba (2) Manjši odmik je dopusten ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. 58. člen (varstvo tal) Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska. 59. člen (vode) (1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Četrti odstavek 14. člena ZV-1 določa zunanjo mejo priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja, ki sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. 2 (2) V območju občine Središče ob Dravi ni vodovarstvenih območij. 60. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) Poplavna območja (1) V enoti urejanja prostora GO 01, GO 11, GR 16, NAT 01/2, NAT 01/3, NAT 02, NAT 03, NAT 05, NAT 06, NAT 07, NAT 18, NAT 19, NAT 20, NAT 21, NAT 22, OB 16, SR 01, SR 02, SR 03, SR 04, SR 04/1, SR 05, SR 06, SR 07, SR 08, SR 09, SR 10, SR 14, SR 15, SR 16, SR 19, SR 22, SR 23, SR 24, SR 32, SR 34, SR 38, SR 39, SR 40, SR 41, SR 47, SR 48, SR 49, SR 50, SR 53, SR 59, SR 60, SR 66, SR 68, SR 69, SR 70, SR 71, SR 72, SR 74, ŠA 01, ŠA 20, ŠA 30, ŠA 32, ZO 01/2, ZO 02, ZO 03, OP 02, OP 11, OP 18, OP 19, OP 22, OP 25, OP 26, OP 33, OP 38, OP 44, OP 45, OP 46, OP 50, OP 52, OP 53 ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je za obstoječe legalne posege na poplavnem območju dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. (2) Ne glede na navedbe prejšnjega odstavka je gradnja novih objektov in posegi v območju poplav znotraj namenske rabe S, C, I in P dopustni pogojno ob predhodni izdelavi strokovnih podlag, določitvi razredov nevarnosti, za celotno poplavno območje zaradi možnosti načrtovanja in izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov, ki bodo izboljšali stanje tudi na obstoječih poplavnih površinah in ugotovitvi, da so načrtovani posegi dovoljeni v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Pred gradnjo je potrebno izvesti celovite omilitvene ukrepe in pridobiti vodno soglasje. Ne glede na navedbe prvega odstavka je gradnja novih objektov in posegi v območju poplav znotraj ostalih namenskih rab (Z, A, O, K1, K2, G V) dopustni pogojno ob predhodni izdelavi strokovnih podlag, določitvi razredov nevarnosti in ugotovitvi, da so načrtovani posegi dovoljeni v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Pred gradnjo je potrebno izvesti omilitvene ukrepe in pridobiti vodno soglasje. (3) Nove objekte javne infrastrukture v območju poplav (ceste, mostovi...) se gradi s koto cestišča nad 100 letno poplavno vodo in s prepusti pod njimi, v kolikor to negativno ne vpliva na stanje voda in vodni režim. (4) Za omilitev posledic oz. preprečitev poplav je potrebno redno čiščenje brežin in vzdrževanje strug vodotokov ter spremljanje nivoja vode ob daljših obdobjih padavin ali neurjih. Potres (5) Objekti morajo biti grajeni potresno varno za 7. stopnjo potresne ogroženosti po MSC in za talni pospešek g=0,125. Objekte, v katerih se zbira večje število oseb in so bili zgrajeni pred letom 1965 je potrebno potresno obnoviti. Ekološke nesreče (6) Pri vseh posegih v prostor je potrebno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov pri delu in manipulaciji z nevarnimi snovmi. (7) Odvodnjavanje meteornih vod s parkirišč, je potrebno zagotoviti preko lovilcev olj. Varstvo pred plazovi, visoka podtalnica, vodovarstvena območja (8) V območju občine Središče ob Dravi ni plazljivih, ni plazovitih, niti erozijskih območij, ni vodovarstvenih območij in ni območij visoke podtalnice. 61. člen (požarna varnost) 1 (1) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo požarno varnost: - zagotoviti je potrebno ustrezne odmike objektov od parcelnih mej, - ustrezne odmike med objekti, - v kolikor ni možno zagotoviti ustreznih odmikov med objekti in od parcelne meje, je treba zagotoviti ustrezne protipožarne ločitve, - zagotoviti intervencijske poti, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila, - zagotoviti hidrantno omrežje oz. vire za gašenje. (2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. 62. člen (raziskovanje geotermalne vode) Na celotnem območju so dopustna vrtanja za raziskovanje geotermalne vode pod pogojem, da posegi trajno ne spreminjajo namenske rabe ter obstoječega stanja na površju in v podtalju. Splošni PIP glede varovanja zdravja 63. člen (varovanje kakovosti zraka) (1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Pri dejavnostih, ki onesnažujejo zrak so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Proizvodne dejavnosti, ki se bodo umeščale na območju con morajo imeti zagotovljene najboljše tehnologije za zmanjšanje emisij onesnaženosti zraka. (2) Pri novogradnjah in prenovi stavb se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in okoljsko sprejemljivi energenti. Če obstaja možnost priključitve na skupne kotlovnice ali druge skupne vire energije, se stavbe prednostno priključi na ta vir. Pri gradnji in obnovi stavb je treba upoštevati še predpise za učinkovito rabo energije v stavbah. (3) Pri območjih, ki so občutljiva na hrup in mejijo na območja gospodarskih dejavnosti se ohranjajo ali vzpostavijo na novo zeleni pasovi, ki delno zmanjšujejo možnost širjenja delcev in vonjav v okolico. Pogoji za ohranitev so podani po posameznih enotah urejanja prostora. (4) Zunanji rob območja virov vonjav (farme, kompostarne, bioplinarne ipd.) je od stanovanjskih območij, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostarjenju. Pri obstoječi in novih objektih virov vonjav je pri reji ter skladiščenju in prevozu gnoja obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečujejo obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami, kar je treba preveriti s strokovno oceno ter navesti dopustno pogostost pojavljanja vonjav na posameznem urbanem območju. 64. člen (varstvo pred hrupom) 1 (1) Pri vseh posegih v prostor v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom. (2) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. (3) Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju so območja varstva pred hrupom določena po podrobnejši namenski rabi prostora in sicer: na območjih poselitve je za čiste stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT) določena II. stopnja varstva pred hrupom, na območjih poselitve je za površine podeželskega naselja (SK), območja centralnih dejavnosti (C), območja športnih centrov BC, območja zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določena III. stopnja varstva pred hrupom, na območjih poselitve je za območja proizvodnih dejavnosti (I) določena IV. stopnja varstva pred hrupom, na območjih prometnih površin (P), energetske infrastrukture (E), okoljske infrastrukture (O) in komunikacijske infrastrukture (T) je določena IV. stopnja varstva pred hrupom, na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom, na območju voda je za vse površine razen za površine vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem določena III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture je določena IV. stopnja varstva pred hrupom. (4) Novi vir hrupa morajo zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe za zaščito stavb z varovalnimi prostori glede na mejne vrednosti določene za stopnjo varstva pred hrupom v katerem se ti objekti nahajajo. Prednostno se zagotovi zmanjšanje emisije hrupa pri njegovem izvoru, če to ni možno se objekte locira v primerni oddaljenosti od vira hrupa, v objekte se vgrajuje pasivne protihrupne elemente (fasade, okna), po potrebi se postavi protihrupne bariere, ipd. 65. člen (varovanje pred elektromagnetnim sevanjem - EMS) (1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Na območjih posamezne podrobnejše namenske rabe prostora je treba upoštevati naslednje stopnje varstva pred sevanjem: I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. To so območja bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje); II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. To so zlasti območja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. (2) V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem. 3 (3) Stavbe z varovanimi prostori je dopustno umeščati ob vire EMS in obratno v oddaljenosti najmanj 11 do 14 m (110 kV daljnovod), 14 do 18 m (220 kV daljnovod) in 42 do 46 m (400 kV daljnovod) odvisno od tipa stebra. 66. člen (varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. Tipi svetilk in drogov za svetilke se določijo enotno. (2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naseljih. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave. (3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, kijih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin. (4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov, iz priloge Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja: Okoljsko območje Osvetljenost od sončnega zahoda do 24. ure Osvetljenost od 24. ure do sončnega vzhoda območje, ki je s predpisom določeno kot naravna vrednota 2 lx 0 lx 1 lx (samo za osvetljenost zaradi razsvetljave javne površine) naselje, ki ni mesto 5 lx 1 lx mesto 10 lx 2 lx 67. člen (zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja) (1) Za zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja se upošteva te ukrepe iz okoljskega poročila: na območju, kjer je večja možnost pojava poplav, naj se pri urejanju prostora in gradnji objektov upošteva protipoplavne ukrepe, stanovanjskih objektov naj se ne umešča v neposredno bližino prometnic in v vplivna območja daljnovodov, pri umeščanju novih industrijskih con je potrebno zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito, da mejne vrednosti kazalcev hrupa pri bližnjih stanovanjskih objektih ne bodo presežene, pri umeščanju dejavnosti v cone je potrebno dejavnosti, ki povzročajo večji hrup umestiti čim bolj stran od stanovanjskih objektov. 2 (2) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti. (3) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje vozil invalidnih oseb. (4) Na območjih poselitve se zagotavlja ustrezen delež zelenih površin in površin za šport in rekreacijo ter kolesarskih poti. 68. člen (varstvo voda) (1) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo. (2) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Pred izpustom v odvodne jarke se jih mora očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in jih speljati preko peščenih ali drugih ustreznih filtrov. Usedalnike je treba redno čistiti. Na iztokih je po potrebi treba izvesti protierozijske ukrepe za preprečitev zasipavanja terena. Odlagalni prostor za mulj mora biti urejen tako, da se prepreči iztekanje. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo ni dovoljeno. (3) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno v ustrezno urejenih gnojničnih jamah in gnojiščih. Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij ali ležijo ob vodotokih. Splošni PIP na območjih razpršene gradnje 69. člen (razpršena gradnja) Na območjih razpršene gradnje so dopustne rekonstrukcije objektov, odstranitve objektov, spremembe namembnosti in vzdrževanja objektov. PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI 70. člen (PIP za naselbinsko dediščino naselje Središče ob Dravi) Podrobnejša namenska raba SK - površine podeželskega naselja CU - osrednja območja centralnih dejavnosti CD - druga območja centralnih dejavnosti IG - gospodarske cone ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZK- pokopališča ZD - druge urejene zelene površine ZV - površine za vrtičke Osnovna dejavnost Enako kot za posamezno podrobnejšo namensko rabo. Spremljajoče dejavnosti Enako kot za posamezno podrobnejšo namensko rabo. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov Enako kot za posamezno podrobnejšo namensko rabo. Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako posamezne podrobnejše namenske rabe. Izjeme V centralnem delu naselja ni dovoljena gradnja proizvodnih kmetijskih objektov. Zelene površine FZP: 0,2 za SK in CU ter 0,1 za CD in IG. Faktor zazidanosti FZ: v skladu z okoliškimi parcelami , 0,5 za SK, 0,6 za CU, 0,8 za CD in 0,8 za IG. Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov Tlorisni gabariti: - praviloma pritlični objekti izrazito podolžnega pravokotnega tlorisa. Višinski gabariti: - do P+M, - izjemoma P+1 ali P+2, če to dopušča zasnova naselja. Elementi oblikovanja: - balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (razen če gre za tip vile ali pomembnejše mestne ali trške stavbe), - strehe - simetrične dvokapnice z nakloni od 33° do 45°, - sleme vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov, - napušči praviloma krajši, - kritina je načeloma opečna, - fasada praviloma izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske barve, - prepoved nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli), - priporočena uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti - uporaba lesa, kamna, opeke itd. Lokacija: - upoštevanje gradbene meje in linije obstoječih objektov ob ulici, - pozicija objekta na parceli naj bo skladna z zazidalno strukturo naselja, - dopustne so gradnje na isti lokaciji, kot so bili stari objekti ob upoštevanju PIP za oblikovanje. Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom stavbne dediščine: - pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine, - izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oz. glavnih fasadah ni dopustna, - izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav naj ne bo na vidno izpostavljenih mestih. Oblikovanjenezahtevnih V skladu z 39. členom tega odloka in enostavnih objektov Za načrtovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območju kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. Izjeme V območjih IG, CU, CD je dopustno drugačno oblikovanje streh in fasad objektov ter uporaba kritine. Na stiku med stanovanjskim območjem in območjem IG je obvezno zagotoviti zeleni pas. 71. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja) Podrobnejša namenska raba SK - površine podeželskega naselja Osnovna dejavnost Površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem. Spremljajoče dejavnosti Do 20 % območja: gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo, površine za poslovne oziroma obrtne dejavnosti ali dejavnosti, ki služijo tem območjem. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 1110 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe (samo za poslovanje lastnega podjetja) 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic in bencinskih servisov) 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 125 Industrijske stavbe in skladišča (samo pekarne, pivovarne, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice) 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 127 Druge nestanovanjske stavbe 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice, piknik površine, druge urejene zelene površine, ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SK. Zelene površine FZP: 0,2. Faktor zazidanosti FZ: 0,5. Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov Gabariti: -tlorisni gabariti: podolžnega pravokotnega tlorisa, - višinski gabariti: do P+M, P+1, izjemoma tudi P+2, če to dopušča zasnova naselja, - višina slemen ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, enake namembnosti. Oblikovanje: - strehe: dvokapnice z nakloni od 33° do 45°, - sleme vzporedno z daljšo stranico objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov, - kritina je načeloma opečna, usklajena s sosednjimi objekti, - fasada izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske ali naknadno določene barve. Priporočena uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti: - uporaba lesa, kamna, opeke itd. Oblikovanjenezahtevnih V skladu z 39. členom tega odloka, in enostavnih objektov 72. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah) Podrobnejša namenska SS - stanovanjske površine raba Osnovna dejavnost Spremljajoče dejavnosti Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov Površine, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim. Do 20 % površin, delo na domu, poslovne, obrtne dejavnosti, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo kot dopolnilna dejavnost. 11 Stanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic in bencinskih servisov) 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 127 Druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjskih kmetijskih stavb) 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice, piknik površine, druge urejene zelene površine, ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako nezahtevnih in podrobnejše namenske rabe SS. enostavnih objektov Zelene površine Faktor zazidanosti FZP: 0,2. FZ: 0,5. Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov Gabariti: - tlorisni gabariti: praviloma pritlični objekti podolžnega pravokotnega tlorisa, - višinski gabariti: do P+M, P+1, - višina slemen ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, enake namembnosti. Oblikovanje: - strehe: dvokapnice z nakloni od 33° do 45°, - sleme vzporedno z daljšo stranico objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov, - kritina usklajena s sosednjimi objekti, - fasada izvedena v zaglajenem ometu svetle, zemeljske barve. Priporočena uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti: - uporaba lesa, kamna, opeke itd. Oblikovanjenezahtevnih in enostavnih objektov V skladu z 39. členom tega odloka. Izjeme Če je v enoti urejanja legalno zgrajena stavba drugačne klasifikacije od dopustnih, je zanjo dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija in povečava do 30 % volumna. 73. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) Podrobnejša namenska raba A - površine razpršene poselitve Osnovna dejavnost Razpršena poselitev namenjena bivanju, opravljanju kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 1110 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe (samo za potrebe dopolnilne kmetijske dejavnosti) 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (samo za potrebe dopolnilne kmetijske dejavnosti) 125 Industrijske stavbe in skladišča (samo obrtne delavnice za potrebe dopolnilne kmetijske dejavnosti in malega gospodarstva) 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice, piknik površine, druge urejene zelene površine, ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe A. Dopustne gradnje in posegi Dopustna je novo gradnja, gradnja na mestu prej odstranjene stavbe (do 50 % povečava volumna prej odstranjenega objekta), dozidava in nadzidava (do 50 % povečava volumna obstoječega objekta), rekonstrukcija, sprememba namembnosti, odstranitev in vzdrževanje objekta. Zunanja ureditev: sadijo se avtohtone drevesne in grmovne vrste Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov Gabariti: - tlorisni gabariti: podolžnega pravokotnega tlorisa, - višinski gabariti: do P+M, P+1, - višina slemen ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, enake namembnosti. Oblikovanje: strehe: dvokapnice z nakloni od 33° do 45°, sleme vzporedno z daljšo stranico objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov, kritina je načeloma opečna, usklajena s sosednjimi objekti, fasada izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske ali naknadno določene barve. Priporočena uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti: - uporaba lesa, kamna, opeke itd. Oblikovanjenezahtevnih in enostavnih objektov V skladu z 39. členom tega odloka. 74. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti) Podrobnejša namenska raba CU - osrednja območja centralnih dejavnosti Osnovna dejavnost Osrednja območja centralnih dejavnosti. Izključujoče dejavnosti Proizvodnje dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 11 Stanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 127 Druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjskih kmetijskih stavb) 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice, piknik površine, druge urejene zelene površine, ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CU. Zelene površine FZP: 0,2. Na parceli je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. Faktor zazidanosti FZ: 0,6. Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov V skladu s 70. členom tega odloka. Oblikovanjenezahtevnih in enostavnih objektov V skladu z 39. členom tega odloka. 75. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih drugih območjih centralnih dejavnosti) Podrobna namenska raba CD - območja centralnih dejavnosti Osnovna dejavnost Druga območja centralnih dejavnosti. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 127 Druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjskih kmetijskih stavb) 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice, piknik površine, druge urejene zelene površine, ograje, oporni zid, škarpa ipd. Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CD. Zelene površine FZP: 0,1. Na parceli je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. Faktor zazidanosti FZ: 0,8. Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. Gabariti: - tlorisni gabariti niso predpisani, -do P+1N+M ali P+2N, - višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov, - kota pritličja je na ravnem terenu največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu, - gradnja podzemnih kletnih etaž je dovoljena povsod v obsegu kot to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov. Oblikovanje: - dvokapnice z naklonom od 30° do 45°, lahko tudi večkapne strehe in ravne strehe, - smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico, - na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, samostan, župnišče, sodišče) je dovoljen drugačen naklon strešine, - dopustne so tudi ravne ali drugače oblikovane strehe, objekt mora biti oblikovno usklajen z okolico. Oblikovanjenezahtevnih V skladu z 39. členom tega odloka, in enostavnih objektov 76. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo v gospodarskih conah) Podrobnejša namenska raba Osnovna dejavnost IG - gospodarske cone Trgovske, storitvene, obrtne, proizvodne in skladiščne dejavnosti. Izključujoče dejavnosti Bivanje. Spremljajoče dejavnosti Uprava in gostinstvo. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 125 Industrijske stavbe in skladišča 127 Druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjskih kmetijskih stavb) 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe IG. Zelene površine FZP: 0,1. Faktor zazidanosti FZ: 0,8. Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov Pri urejanju površin za industrijo mora investitor poskrbeti, da v okoliškem naselju in zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena. Gabariti: - tlorisni gabariti niso predpisani, - višina do 13 m, - višina objektov naj bistveno ne izstopa iz višinskega gabarita naselja. Oblikovanje: - zagotovi se sodobno oblikovanje objektov, - strehe so poljubnih oblik, za objekte, ki mejijo na naselje so strehe lahko usklajene z obstoječimi objekti v naselju, znotraj ene cone, naj bodo usklajene. Zeleni pas: - na stiku med stanovanjskim območjem in območjem IG je obvezno zagotoviti zeleni pas, novi objekti v IG morajo biti od stanovanjskih območij oddaljeni vsaj 4 m. Oblikovanjenezahtevnihin enostavnih objektov V skladu z 39. členom tega odloka. Izjeme V kolikor je obstoječa dejavnost v legalno zgrajenih objektih drugačna od vrst dopustnih objektov, je dopustna, vendar naj se ne povečuje, in ostaja lokacijsko omejena na kare. 77. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo) Podrobnejša namenska raba IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Osnovna dejavnost Kmetijska proizvodnja in reja živali. Spremljajoče dejavnosti Trgovina in uprava. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe IK. Zelene površine FZP: 0,1. Faktor zazidanosti FZ: 0,8. Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov Pri urejanju površin za kmetijsko proizvodnjo mora investitor poskrbeti, da v okoliškem naselju in zavarovanih območjih stopnja hrupa in emisij ni presežena. Gabariti: - tlorisni gabariti niso predpisani, - višina do 10 m, - višina objektov naj bistveno ne izstopa iz višinskega gabarita naselja, - višina silosov do 15 m. Oblikovanje: - oblikovanje objektov usklajeno funkciji in okoliškim objektom, - strehe znotraj iste EUP so poenotene. Zeleni pasovi: - na stiku med stanovanjskim območjem in območjem IK je obvezen zeleni pas. Oblikovanjenezahtevnih in enostavnih objektov V skladu z 39. členom tega odloka. 78. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih ZD) Podrobnejša ZD - druge urejene zelene površine namenska raba Osnovna dejavnost Druge zelene površine, vrtovi, sadovnjaki. Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZD. Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov V skladu z 39. členom tega odloka. 79. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih ZV) Podrobnejša namenska raba ZV - površine za vrtičkarstvo Osnovna dejavnost Vrtovi, sadovnjaki, travniki, njive. Površine za vrtičkarstvo, vzdržujejo zelene cezure v naselju, v kolikor se izkaže interes in potreba po novih površinah namenjenih gradnji, se slednje lahko aktivira ob spremembi podrobnejše namenske rabe. Faktor zazidanosti FZ: 0,5. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 12722 - Stavbe za rastlinsko pridelavo (rastlinjaki: 50 % zemljišča, širina do 10 m, dolžina do 20 m) 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZV. Oblikovanje objektov Objekti morajo biti montažni, leseni. Izjema so rastlinjaki, ki so dopustni s kovinsko konstrukcijo. Izjeme V enoti urejanja SR 55 postavitev rastlinjakov ni dopustna. 80. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih ZK) Podrobnejša namenska raba ZK - pokopališča Osnovna dejavnost Pokop in spomin na mrtve. Dopolnilna dejavnost Do 10 % površin območja trgovina na drobno, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 1272 Obredne stavbe 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo pokopališča, ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZK. Izjeme Na območju je dovoljeno urediti parkirišče samo za potrebe območja. 81. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) Podrobnejša namenska raba PC - površine cest PŽ - površine železnic Osnovna dejavnost Površine namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako posamezne podrobnejše namenske rabe. 82. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) Podrobnejša namenska raba O - območja okoljske infrastrukture Osnovna dejavnost Območja namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov 21 Objekti prometne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo objekti za ravnanje z odpadki, ograje, oporni zid, škarpa ipd.) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe O. 83. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na kmetijskih zemljiščih) Podrobnejša namenska raba K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča Osnovna dejavnost Območja so namenjena kmetijstvu. Spremljajoče dejavnosti Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. Dopustni objekti in posegi Nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako posamezne podrobnejše namenske rabe. Drugi objekti in posegi: - agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč (komasacije se lahko izvedejo tudi na območju drugih enot urejanja in drugih podrobnejših namenskih rabah (gozdovi, nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča), ki mejijo ali se nahajajo znotraj območij komasacij oz. v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, če drug predpis ne določa drugače); - objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; - pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); - pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; - raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; - začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); - opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); - začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; - dostop do objekta, če gre za objekt razpršene gradnja ali razpršene poselitve ali objekt, ki gaje dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih; - gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; - rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; - mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35; - rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh. Objekti, naprave, ograje in ureditve morajo biti po celotnem območju usklajeni in načrtovani tako, da omogočajo lastnikom dostop do njihovih kmetijskih zemljišč. 84. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na gozdnih zemljiščih) Podrobnejša namenska raba G - gozdna zemljišča Osnovna dejavnost Območja namenjena gozdarstvu. Spremljajoče dejavnosti Rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Dopustni objekti in posegi Zahtevni in manj zahtevni objekti: 21 - objekti prometne infrastrukture, 21 - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vsi razen čistilnih naprav, ki se lahko postavljajo le na robu gozdnega zemljišča), 24 - drugi gradbeni inženirski objekti (vsi razen drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti za ravnanje z odpadki). Nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe G. Drugi objekti in posegi: - rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, - vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, - začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje, - športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev drevja. Objekti, naprave, ograje in ureditve morajo biti po celotnem območju usklajeni in načrtovani tako, da omogočajo lastnikom dostop do njihovih gozdnih zemljišč. 85. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo v območju varovalnih gozdov) V območjih varovalnih gozdov so dopustni vsi posegi iz prejšnjega člena ob upoštevanju režimov gospodarjenja in varovanja iz predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. 86. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površinskih voda) Podrobnejša namenska raba VC - celinske vode Osnovna dejavnost Območja so namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe vode. Dopustni objekti in posegi Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: - gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, - gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, - ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, - ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, - gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, - gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, - gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, - gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe VC. PIP na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov 87. člen (prostorski izvedbeni pogoji do sprejema predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) Na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov so do njihovega sprejema dopustni naslednji posegi, razen če za posamezno enoto urejanja v nadaljevanju tega odloka ni določeno drugače: - rekonstrukcija, sprememba namembnosti, vzdrževanje in odstranitev objekta, - gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako posamezne podrobnejše namenske rabe, - gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objektov gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, - gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 88. člen (prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) (1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami Pravilnika o oskrbi s pitno vodo. (2) Za nova območja se načeloma zgradijo ločeni sistemi za odvodnjavanje padavinskih vod v vodotoke, ki ne obremenjujejo obstoječih, preobremenjenih kanalizacijskih sistemov. 89. člen (prostorski izvedbeni pogoji za izdelavo predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) (1) Enota urejanja OB 23 - Ribnik Obrež ZS - površine za oddih rekreacijo in šport Podrobnejša namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnilna dejavnost Rekreacija, šport na prostem in oddih. Gostinstvo in turizem. Dopustna dela in druge prostorske ureditve Ureditev športnih igrišč. Ureditev obrežja ribnika, dostopov in pomolov. Sanacija ribnika za potrebe ribolova. Dopustna je izgradnja objektov za dopolnilne dejavnosti (bar, klubski objekti s sanitarijami in garderobami, skupnimi prostori in prostori za opremo), vrtne ute, ograje ob igriščih, urbana oprema... Na vstopu v območje je dovoljeno urediti parkirišče samo za potrebe območja. V priobalnem zemljišču 5 m od najvišjega vodostaja ribnika gradnja objektov in posegi niso dopustni, razen posegov navedenih v 85. členu. Oblikovanje objektov Objekti za dopolnilne dejavnosti so pritlični, dopustni do velikosti 100m2. Lokacija objektov ob gozdnem robu. Skupna zazidalna površina objektov za dopolnilne dejavnosti je do 10% območja. Objekti morajo biti enotno oblikovani, strehe so lahko ravne ali v naklonu. (2) Enota urejanja SR 33, SR 34 - območje stanovanjske soseske na V vhodu v naselje Središče Podrobnejša namenska raba SS - stanovanjske površine Osnovna dejavnost Območja stanovanj. Dopolnilna dejavnost Do 30 % območja: delo na domu, ki ne povzroča prekomernega vpliva na okolje, gostinstvo, trgovine in pisarne. Zelene površine FZP: 0,2. Faktor zazidanosti FZ: 0,5. Oblikovanje objektov Oblikovanje soseske: - drevored ob osrednji ulici. Tlorisni gabariti: - podolžni pravokotni tloris. Višinski gabariti: -do P+1. Elementi oblikovanja: - sleme poševnih streh prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov, - fasada praviloma izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske barve, - uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti - lesa, kamna, opeke itd. (3) Enota urejanja SR 16 - - gospodarska cona ob Trnavi, železnici in cesti Podrobnejša namenska raba IG - gospodarske cone Osnovna dejavnost Trgovske, storitvene, obrtne, proizvodne in skladiščne dejavnosti. Dopolnile dejavnosti Do 20 % območja: gostinstvo. Zelene površine FZP: 0,15. Faktor zazidanosti FZ: 0,8. Varstvo pred poplavami Območje je obstoječe stavbno zemljišče v območju katastrofalnih poplav. Veljajo omejitve za poplavna območja navedene v 59. členu. Gradnja je mogoča pogojno ob predhodni izdelavi strokovnih podlag. Oblikovanje Oblikovanje: - zagotovi se sodobno oblikovanje objektov, - strehe so načeloma ravne ali v blagem naklonu, - na robovih cone je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur, - parkirišča je potrebno zasaditi z drevesi in drevoredi. Zeleni pas: - na stiku med stanovanjskim območjem in območjem IG je obvezno zagotoviti zeleni pas, novi objekti v IG morajo biti od stanovanjskih območij oddaljeni vsaj 4 m. (4) Enota urejanja SR 81 - - območje stanovanjske soseske in centralnih dejavnosti Podrobnejša namenska raba SS - stanovanjske površine Osnovna dejavnost Območja stanovanj. Dopolnilna dejavnost Do 30 % območja preplet centralnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti z bivanjem. Zelene površine FZP: 0,2. Faktor zazidanosti FZ: 0,5. Oblikovanje objektov Tlorisni gabariti: - osnovni tloris je podolžni, pravokotni. Višinski gabariti: - do P+(N)+M. Elementi oblikovanja: - strehe - simetrične dvokapnice z nakloni od 33°do 45°, - sleme vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov, - napušči krajši - fasada praviloma izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske barve, - uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti - lesa, kamna, opeke. Posebni PIP za posamezne enote urejanja prostora 90. člen (posebni PIP) (1) Enota urejanja SR 37 - ■ Bioplinska elektrarna Podrobnejša namenska raba E - območja energetske infrastrukture Osnovna dejavnost Bioplinska elektrarna. Dopolnilne dejavnost Dopolnilne dejavnosti do 20 %, ki služijo osnovni dejavnosti kot uprava... Vrste dopustnih zahtevnih manj 127 Druge nestanovanjske stavbe 21 Objekti prometne infrastrukture zahtevnih objektov 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24 Drugi gradbeni inženirski objekti Dopustna je dopolnilna gradnja za potrebe bioplinske elektrarne. Vrste dopustnih Objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako nezahtevnih in podrobnejše namenske rabe E. enostavnih objektov Faktor zazidanosti FZ: 0,8. Oblikovanje Objekti morajo biti oblikovani usklajeno z obstoječimi. (2) Enoti urejanja SR 47 in SR 48 - Mlin in rekreativni prostor pri Splavnici ZS Površine za oddih rekreacijo in šport Rekreacija, šport na prostem in oddih. Podrobnejša namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnilna dejavnost Do 5 % območja: Gostinstvo in turizem. Dopustna dela in druge prostorske ureditve Posebne omejitve Ureditve pešpoti, vodnogospodarske ureditve, krajinsko ambientalne ureditve, ureditev parkirišč in dostopov. Ureditev turistično rekreativnega območja, naj se načrtuje izven območja naravne vrednote Trnava ter izven območja priobalnega zemljišča. Predvidijo naj se takšne dejavnosti, da se zaradi njih ne bo posegalo v strugo in obrežje potoka, ter ne bo poslabšano ekološko stanje naravne vrednote. Ureditev naj se načrtuje tako, da se ohrani ali obnovi avtohtona krajevno značilna lesna zarast (mejice, gozdni otoki). Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZS. Celotno območje EUP je v poplavnem območju, zato veljajo splošne omejitve gradnje na poplavnih območjih (59. člen tega odloka). (3) V centru naselja Središče ob Dravi se krepi razvoj centralnih dejavnosti in javnih funkcij. (4) Enote urejanja SR 43, SR 44, SR 46 - opuščen mejni prehod Načrtovana je ureditev parkirišča za tovornjake s spremljajočimi dejavnostmi in objekti. Nabor spremljajočih dejavnosti, deleža do 40 %, je: bencinski servisi -12303, gostinstvo; gostilne, restavracije in točilnice -12112, trgovske stavbe-12301. Parkirišče za tovornjake mora biti z visokodebelno vegetacijo ločeno od ostalih površin. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe PO. (5) Enoti urejanja SR 39, SR 72 - površine za vrtičke v območju poplav Gradnja objektov (enostavnih) ni dopustna. Ohranjajo se kot zelene površine, retenzijske v primeru poplav. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZV. (6) Enote urejanja SR 51, SR 75, SR 76, SR 77, GR 14, OP 35, OP 37 - zelene zajede Gradnja pomožnih objektov v območju zelenih zajed ni dopustna, le na zemljiščih, ki so neposredno ob naselju, je izjemoma dopustna je postavitev pomožnih kmetijsko gospodarskih objektov do 5 % razpoložljivega zemljišča. Ograditev posamezni delov kmetijskega zemljišča v krajini ni dopustna. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe K1. (7) Enoti urejanja SR 20 in GR 05 - cerkev Marije sedem žalosti in cerkev Svetega Duha Kulturna spomenika, varuje se zunanja podoba, notranjost in inventar ter ambient in podoba v širšem prostoru. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CU in CD. (8) Enota urejanja SR 24 - osrednja ulica v naselju Središče ob Dravi Javni prostor, enotna urbana oprema, komunalne naprave v kabelski izvedbi. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CD. (9) Enota urejanja SR 61 - mejni prehod Uredba o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi (Uradni list RS, št. 65/06). (10) Enoti urejanja SR 63 in SR 64 - Športni park Trate Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Športnega parka Trate (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/05). (11) Enota urejanja SR 36 - obstoječa gospodarska cona. V območju ni dopustna ureditev stanovanj razen za hišnika oz. oskrbnika. Novi objekti ali deli objektov morajo biti od osrednje ceste oddaljeni enako kot obstoječi objekti. Tlorisna zasnova objektov mora biti podolžna, v razmerju stranic vsaj 1:2 in pravokotna na osrednjo cesto. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe IG. (12) Enota urejanja SR 13 - obrt, naselje Dopustna širitev in gradnja objektov namenjenih obrtni in dopolnilni dejavnosti. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SK. (13) Enota urejanja SR 04/1 - naselje S od Trnave Za območje je potrebno zagotoviti izravnalni ukrep z nadomestnim volumnom retenzijskih površin. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SK. (14) Enota urejanja SR 17 - vrtec Osnovna dejavnost: vrtec s pripadajočo zunanjo ureditvijo zelenih površin in manipulativnih površin Vrste objektov in dopustni posegi: dopustno je vzdrževanje, obnova, rekonstrukcija, nadzidava, dozidava ali odstranitev in novogradnja vrtca. Ureditev zunanjih zelenih površin in igrišča za otroke v skladu z normativi, z igrali, vrtnimi paviljoni in podobnimi ureditvami (terasami, nadstreški...), ki omogočajo bivanje otrok v povezavi z naravo, gradnja pomožnih objektov in ureditev, ki služijo igri in izobraževanju otrok ter ograditev območja vrtca. Oblikovanje objekta v skladu z 69. členom tega odloka. Znotraj parcele namenjene gradnjiali v bližnji okolici je potrebno zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CD. (15) Enota urejanja SR 31 - osnovna šola, kulturni dom Sokolana Osnovna dejavnost: izobraževanje, kultura, šport. Za obstoječe objekte je dopustna rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, vzdrževanje in odstranitev objekta. Okolica osnovne šole in igrišče se uredijo v skladu z normativi. Dopustna je novo gradnja pomožnih objektov namenjenih izobraževanju, športu, igri, ograditev območja šole ipd. Oblikovanje objektov v skladu s 75. členom tega odloka. Za osnovno šolo in kulturni dom se zagotovi ustrezno število parkirnih mest, ta se lahko zagotovijo tudi v bližnji okolici. Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CD. (16) Enota urejanja SR 35 (SR 35/1, SR 35/2, SR 35/3 in SR 35/4) - Poslovna cona Lipje Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu poslovna cona Lipje (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi, št. 4/16). IV. KONČNE DOLOČBE 91. člen (odstopanja) Dopustna so odstopanja od posameznih določil Odloka in sicer: Parcela namenjena gradnji (1) Odstopanja v obliki in velikosti parcele so dopustna, če ni možno zagotoviti predpisanih širin in če bodo s pozidavo parcele izpolnjeni pogoji glede varnosti in osončenosti. Ograja (2) Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne. Tlorisna oblika, velikost in višina objektov (3) Odstopanja v tlorisni velikosti in obliki objektov so dopustna v naseljih s centralno funkcijo. Odstopanja v višini objektov so dopustna, kadar gre za gradnjo objekta, ki mora biti zaradi svoje vsebine (namembnosti) višji od objektov v okolici. Oblikovanje objektov (4) Odstopanja v oblikovanju objekta, naklonu in obdelavi strehe oz. objekta so možna izjemoma pod pogojem, da objekti ne spreminjajo značilne vedute naselja ter, da drugačna izvedba oblike objekta zagotavlja večjo varnost pred naravnimi nesrečami ali v primeru gradnje nizkoenergijskih objektov. 92. člen (nadaljevanje in dokončanje postopkov oz. del) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali po določbah aktov veljavnih ob sklepu pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije, razen v primerih, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo. 93. člen (prenehanje veljavnosti prostorskih dokumentov) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 10/12) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Središče ob Dravi (SD OPN 1) (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 3/14). 94. člen (klavzula o ne prejudiciranju) Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je predmet arbitražnega postopka. Določbe tega odloka in njegove grafične ter druge priloge v ničemer ne prejudicirajo končne določitve in označitve kopenske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na predmetnem območju. 95. člen (vpogled, nadzor, veljavnost) (1) OPN Središče ob Dravi je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Središče ob Dravi in na spletnih straneh Občine Središče ob Dravi. (2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. (3) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. Številka: 007-9/2015 Središče ob Dravi 05.07.2017 Župan Jurij BORKO l.r. Na podlagi 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 05.07.2017 sprejel naslednji SKLEP o sprejemu sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta 1. člen Sprejme in potrdi se Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Središče ob Dravi (SD OPN 2). Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. 2. člen Ta sklep velja takoj. Številka: 03230-3/2017-1 Središče ob Dravi, dne 05.07.2017 ŽUPAN JURIJ BORKO, l.r. Na podlagi 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 05.07.2017 sprejel naslednji SKLEP o sprejemu Predloga Odloka o Krajinskem parku Središče ob Dravi 1. člen Predlog Odloka o Krajinskem parku Središče ob Dravi ( 1 branje ) je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. 2. člen Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. Številka: 03230-3/2017-2 Središče ob Dravi, dne 05.07.2017 ŽUPAN JURIJ BORKO, l.r. Na podlagi 3. odstavka 98. člena Zakona o javnih financah( Uradni list RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) In13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 04/2016) je Občinski svet občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji, dne 05.07.2017 sprejel: ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2016 1. člen Sprejme in potrdi se zaključni račun proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2016. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah ter realizaciji v letu 2016. 3. člen Zaključni račun proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2016 se objavi na spletni strani občine www.sredisce-ob-dravi.si. Številka: 03230-3/2017-3 Središče ob Dravi, dne :05.07.2017 ŽUPAN JURIJ BORKO, l.r. Na podlagi 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 05.07.2017 sprejel naslednji 1. člen Občinski svet občine Središče ob Dravi se je seznanil z Poslovnim poročilom za leto 2016, ki gaje pripravila občinska uprava. Poslovno poročilo je objavljeno na spletni strani www.sredisce-ob-dravi.si. 2. člen Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. Številka: 03230-3/2017-4 Središče ob Dravi, dne 05.07.2017 ŽUPAN JURIJ BORKO, l.r. Na podlagi 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 05.07.2017 sprejel naslednji SKLEP o sprejemu Predloga Odloka o ustanovitvi vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola in vrtec Središče ob Dravi 1. člen Predlog Odloka o ustanovitvi vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovna šola in vrtec Središče ob Dravi ( 1 branje ) je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. 2. člen Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi Številka: 03230-3/2017-5 Središče ob Dravi, dne 05.07.2017 ŽUPAN JURIJ BORKO, l.r. SKLEP o seznanitvi s Poslovnim poročilom Na podlagi 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016) in Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 05.07.2017 sprejel naslednje SOGLASJE k vrsti in številu oddelkov ter številu otrok v oddelkih za šolsko leto 2017/2018 Starostno obdobje Vrsta oddelka Št. oddelkov Št. vpisanih otrok Predpisani normativ 1 starostno obdobje Heterogeni oddelek 1 in 2 leti 1 11 min.: 7 max.: 10 * fleksibilni normativ (+2) Homogeni oddelek 1 in 2 leti 1 10 min.: 9 max.: 12 1. in 2. Starostno obdobje Kombinirani oddelek 2 in 3 leta 1 11 min:10 max: 17 2. starostno obdobje Heterogeni oddelek 3 in 4 leta 1 18 min.: 14 max.: 19 Heterogeni oddelek 4-6 let 1 16 min.: 14 max.: 19 Skupaj 5 oddelkov 66 otrok Možno število vpisanih otrok 77 Na podlagi 25. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje se v primeru dodatnega vpisa otrok daje soglasje da se število otrok v posameznem oddelku poveča za največ 2 otroka od najvišje dovoljenega števila otrok v posameznem oddelku 2. člen Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. Številka: 03230-3/2017-6 Središče ob Dravi, dne 05.07.2017 Župan Jurij Borko l.r. Na podlagi 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 05.07.2017 sprejel naslednji SKLEP O razpisu štipendij za šolsko leto 2017/2018 1. člen V šolskem/ študijskem letu 2017/2018 se razpišejo: 1 štipendija v srednješolskem programu: strojništvo 1 štipendija v srednješolskem programu: zdravstvena nega 1 štipendija na dodiplomskem programu: strojništvo 1 štipendija na dodiplomskem programu: veterina 2. člen Po sprejetju sklepa se objavi in izvede javni razpis. 3. člen Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. Številka: 03230-3/2017-7 Središče ob Dravi, dne 05.07.2017 ŽUPAN JURIJ BORKO, l.r. Za izdajanje in tiskanje je odgovorna Jelka Zidarič Trstenjak