TOP IZDELKA 2014 IZ ZALOZBE GRAFEX
Stenski koledar ZELENI ODTIS
dimenzija: 32 x 45 cm • prostor za dotisk: 32 x 5 cm • vezava: špirala z obešanko obseg: 12 listov, predlist, podložni karton • cena: 3,10 € + 22% DDV
Namizni TEDENSKI koledar
dimenzija: 27 x 14 x 3,7 cm • prostor za dotisk: 27 x 3 cm • vezava: špiralna • opcija: kartonska embalaža za pošiljanje po pošti, možna izdelava naslovnega lista z reklamno vsebino naročnika • cena: 3,30 € + 22% DDV
Izkoristimo tisto, kar imamo, in izboljšajmo življenje
Neugnani veter se poigrava z oblaki, nosi vlažnost sivine, spomine toplih dni in vonj zime. Hlad jutranjih meglic na livadah vabi k počitku, prešerno pisano listje pa šelesti o sprehodih, nabiranju kostanja, gob ... Njive so vse bolj prazne, kašče se polnijo. Zdaj je čas pobiranja pridelkov. A marsikje je pridelek boren. Niso krive le vremenske ujme, suša in bes oblakov. Neumen kmet nima vedno najdebelejšega krompirja. Lahko ima tudi prazne kašče in v shrambi pajčevine.
Tudi državna blagajna kaže praznino. Za to pa niso krive le borzne in gospodarske težave tujine. Naši slabo izbrani voditelji v zadnjih letih niso znali najti poti iz krize. Prepuščali so se političnemu igračkanju za stolčke, kopičenju privilegijev in denarja na svojih računih ter dopuščali domačim in tujim zaslužkarjem, da so siromašili našo deželico. Vsi skupaj smo pod krinko političnega liberalizma dopuščali plenjenje naših, nekoč delavskih, tovarn, propadanje socialnega sistema in siromašenje nepriviligiranih množic. Zdaj naše vodstvo preizkuša, do kod se še da zategovati pasove, in išče, kje se še da pobrati kak centek. Vpeto v strankarsko preigravanje vodstvo države ne zna spodbuditi gospodarstva,
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Klemen Hvasti, Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Andrej Nemec, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Ana Pirc, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
sprožiti New Deala, kakršen je pred desetletji Združene države Amerike popeljal iz krize. Slovenija leži na tradicionalnem križišču poti, zaradi nesposobnosti državnih strategov pa zdaj prometne tokove vse bolj usmerjajo po obvoznicah mimo nas. Luka Koper izgublja svoj pomen, nič več ni znamenitega Orient eksperesa, z vlakom ne moreš do Benetk in tudi kraji južneje od nas so nam vse težje dostopni. Bodo obvoznice začeli uporabljati tudi mednarodni komunikacijski tokovi? Bo šlo oživljanje gospodarstva mimo nas?
Na nedavnem kmetijskem sejmu v Komendi so razstavljalci opozarjali, da bi morala država spodbuditi pridelavo domače hrane, biopridelavo živil, spodbujati kmečki turizem, dajati prednost pretehtanemu izkoriščanju gozdov in tudi izrabi ekološko manj sporne biomase v energetiki, saj je imamo veliko. Če bi se spet vrnili h koreninam, začeli izkoriščati naše prednosti, bi spoznali, da niti nismo tako revna država, za kakršno bi nas radi razglasili »mednarodni finančni trgi«, ki si želijo na razprodajah, kot manj vredno blago, poceni pokupiti slovenske dragulje.
Trzin se je na Reki predstavljal kot energetsko učinkovita in v varčevanje z energijo usmerjena občina. Lepo in prav. Redko pa se predstavljamo kot ena najbolj podjetniških občin. Občina, ki ima na svojem ozemlju neprimerno več podjetij kot druge, tudi večje občine. Ker industrijska cona v občinsko blagajno neposredno ne prinaša večjih zaslužkov,
Slika na naslovnici
Čas spravila pridelkov Foto: Zmago Knuplež - Zmak
je cona vsa leta občinske samostojnosti nekakšen privesek, za katerega je dobro, da je, ampak naj bo tam, kjer je. Enostavno se ne potrudimo, da bi cono in njeno podjetništvo bolj vključili v Trzin, tudi v trzinsko življenje, in da bi to podjetništvo tudi promovirali. Turistično društvo si je ob podpori nekdanjega vodstva trzinske podružnice Ljubljanske banke pred leti prizadevalo za predstavitve trzinskega podjetništva, včasih kakšne goste celo še popeljejo po coni, drugače pa grejo predstavnikom Občine verjetno lasje pokonci, ko kdo omeni cono, saj se jim takoj pojavi slaba vest zaradi prometne izoliranosti cone in nemočnega občinskega zvijanja rok, ko se nič ne izboljša. Kako lepo je vedno krivdo za tako stanje preložiti na druge! Ampak roko na srce, z večjo pripravljenostjo in odločnostjo bi se dalo končno povezati cono z ostalim delom Trzina. To so nam želeli narediti že drugi, pa smo takrat modro odločili, da ni treba. Zdaj, ko kriza vse bolj pritiska na račune navadnih smrtnikov, marsikdo pomisli, da bi se v službo vozil s kolesom. Neredko se na nas obračajo ljudje, ki se zgražajo nad kolesarskimi povezavami Trzina s sosednjimi kraji, še zlasti Ljubljano. Ko zdaj poskušamo varčevati z energijo in razglašamo našo trajnostno usmeritev, bi se lahko zamislili tudi nad tem. Vedno smo poudarjali, da Trzin leži na križišču poti proti prestolnici. To križišče še obstaja, le da nas zdaj najraje obvozijo.
Veliko je tudi govora o prometni povezavi s prestolnico z javnimi potniškimi sredstvi, o ureditvi t. i. »park and drive« območij. Tudi ureditev takšnega območja bi bila lahko izziv za občinske načrtovalce, saj bi lahko ob takšnem območju parkiranja spodbudili gradnje trgovskega centra, kakršnega v Trzinu zelo pogrešamo, in seveda še drugih lokalčkov, kjer bi se ljudje ustavljali tudi med potjo z dela ali proti Ljubljani. Veliko je možnosti, kjer lahko bolje izkoristimo naše lastne danosti, vendar se nam zdi, da naj bo kar tako, kot je vedno bilo, čeprav nikoli ni bilo tako, kot je zdaj.
S svojim razmišljanjem ne želim vlivati slabe volje in slabe vesti v teh kriznih časih. Želim le spodbuditi razmišljanja in tudi akcijo. Tudi kriza lahko spodbudi nove, boljše ideje. Takrat ljudje, če hočejo obstati, postanejo bolj iznajdljivi.
Verjamem, da lahko jesenski sprehodi po odpadlem pisanem listju na naših poteh spodbudi tudi nove ideje; mogoče se bo kaj le premaknilo na bolje!?
Urednik
v
Županov kotiček
V zadnjih tednih sem imel kot predsednik omrežja NALAS (Mreža nacionalnih združenj občin in mest za območje jugovzhodne Evrope), ki združuje 16 nacionalnih združenj občin in mest iz kar dvanajstih držav od Slovenije do Turčije, priložnost iz prvih rok slišati pričevanja o zagatah in tudi številnih dobrih praksah reševanja teh zagat, ki tarejo lokalno samoupravo, občine, mesta in regije ne samo na območju jugovzhodne Evrope, temveč dejansko na območju vseh celin, razen Avstralije. Najprej sem se udeležil konference, ki jo je na Reki v okviru sejma NEXPO organizirala organizacija NALAS, in ki se je, ob sodelovanju številnih predstavnikov EU, Sveta Evrope, Svetovne banke za razvoj itd., osredotočila zlasti na vprašanje, kaj od lokalne samouprave in občin ter regij zahtevajo procesi vključevanja držav jugovzhodne Evrope v EU in seveda tudi članstvo teh držav v EU, in samo teden dni
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
kasneje sem se v Rabatu udeležil kongresa UCLG (Zveze mest in lokalnih oblasti z vsega sveta), na katerem je sodelovalo kar 3.700 delegatov in se je ravno tako ukvarjal z vprašanji razvoja lokalnih skupnosti in še posebej seveda z vprašanji odziva mest na hitro rastjo mest, ki je posledica intenzivnega priseljevanja ljudi s podeželja v mesta.
Ključna vloga občin, mest in regij
Na konferenci na Reki se je še enkrat izkazalo in potrdilo, da so prizadevanja lokalnih ravni oziroma t. i. lokalnih oblasti ključnega pomena za uspešnost držav v procesu približevanja teh držav članstvu v EU zlasti v prvih letih po včlanitvi, kajti na ravni občin, mest in regij se, razen usklajevanja zakonodaje, pravzaprav odvija večina tistih projektov, ki jih je potrebno zastaviti in izvesti, zato da se država postopoma približa in tudi zadovolji standarde in normative EU, ki veljajo za področja varstva okolja, prometne infrastrukture, socialne in kulturne infrastrukture itd. Prav zato je bilo na konferenci skupno ocenjeno, tudi v razpravah predstavnikov EU in Sveta Evrope, da je odziv nekaterih držav na krizo na tem območju, med drugim tudi odziv državnih oblasti v Sloveniji, ki si prizadevajo znižati delež javnih financ, ki pripada občinam, in še bolj centralizirati državo, kot je že centralizirana, absolutno napačen. Vse primerjave namreč nedvoumno pričajo, da je stopnja razvitosti držav (denimo Danske, Švedske, Norveške in tudi Švice, Luksemburga idr.) v neposrednem sorazmerju s stopnjo decentraliziranosti teh držav, s stopnjo politične finančne avtonomije občin, mest in regij v teh državah in navsezadnje tudi z višino deleža javnih sredstev, ki ga imajo na razpolago občine, mesta in regije znotraj BDP v teh državah. V luči teh poudarkov velja še enkrat poudariti, da je tudi s tega vidika odzivanje Vlade RS na krizo in v zvezi s tem tudi ravnanje Državnega zbora popolnoma zgrešeno.
Zgovorne primerjave
Tako NEXPO kakor tudi kongres UCLG v Rabatu sta potrdila, da je eden ključnih izzivov za vse politike, od planetarne (OZN) do občinskih v katerikoli državi pravzaprav, ena največjih selitev prebivalstva v zgodovini, to je selitev prebivalstva s podeželja v mesta. Mesta, tudi majhna in v mnogih delih sveta povsem nova mesta (Južna Koreja, Kitajska, Indija, Latinska Amerika) rastejo kot gobe in v mnogih primerih mestne oblasti nimajo časa dovolj učinkovito reagirati na to rast. Vse to prinaša povsem nove izzive, pri čemer je zagotavljanje ustrezne in-
frastrukture gotovo finančno najzahtevnejši del odzivanja - samo eden od izzivov. Še težje se je odzivati na izzive novih socialnih napetosti, socialnega in zdravstvenega varstva, zagotavljanja ustrezne ravni spoštovanja človekovih pravic, svobode izražanja, demokracije itd. S tega vidika je zanimiv razvoj konceptov t. i. pametnih mest, ki težijo k razumevanju mesta kot enotnega sistema, ki mora biti v celoti ne le informacijsko, temveč tudi z vidika delovanja (izvajanja vseh funkcij mesta) obvladljiv in voden z enega mesta, kar vedno vključuje tudi ustrezni monitoring oziroma nadzor z enega mesta; prav s to zahtevo pa trčimo ob vprašanje svobode, pravice do zasebnosti ali, gledano z druge plati, možnosti manipuliranja z ljudmi, z njihovimi potrebami, željami itd. Dosežki na tem področju so po eni strani pozitivno presenetljivi, po drugi strani pa včasih tudi nekoliko strašljivi, podobno kot, denimo, pred nedavnim nastop čisto pravega japonskega androida v Trbovljah, še zlasti če si po eni strani temeljito ogledamo dosežke mesta, ki je bilo razglašeno za najuspešnejše pametno mesto leta 2013 na svetu, to je mesto Taychung na Tajvanu, in po drugi strani spremljamo prizadevanja mesta Mombasa v Afriki, ki se je ravno tako odločilo za projekt pametno mesto, četudi v mnogih pogledih še ni opremljeno niti z najbolj osnovno komunalno infrastrukturo. Vendar je treba priznati, da nekatera mesta tudi s pomočjo zahodnih sponzorjev izjemno hitro napredujejo v tem pogledu. Če sem podpisani še leta 2006 v Dakarju (Senegal) opazoval, kako so po ulicah kot edini ukrep s področja ravnanja z odpadki uporabljali ogenj (odpadke so grabili na kupe in jih sežigali, tako da so v večerni temi po vsem mestu gorele grmade smeti), danes že uvajajo zelo sofisticiran sistem ravnanja z odpadki, čeprav se seveda navade prebivalcev še niso spremenile in še vedno skoraj vsi mečejo odpadke na ulice. Se pa sistem zbiranja odpadkov temu prilagaja, itd. itd.
Tone Peršak
grafex agencija | tiskarna JESENSKA AKCIJA V MESECU NOVEMBRU!
Oglaševanje v Odsevu s 30 % popustom.
Pohitite, da Vam rezerviramo oglasni prostor: 03 56 57 100, 041 617 927, 031 283 000; info@grafex.si
II t	•	«•••	■	V»	••	• V	V • I •	•	T	•
Vrsta investicij za lepše in prijaznejše življenje v Trzinu
Naši bralci nas med srečanji ob različnih prireditvah ali kar tako na ulici večkrat sprašujejo: »Kaj pa se dogaja v Trzinu, kaj je novega?« V Odsevu si sicer prizadevamo, da bi »odsevali« trzinske dogodke, vseeno pa nam kaj le uide, zato smo se tokrat odločili in županu zastavljali predvsem vprašanja s področja naložb.
Prebivalci naselja Mlake so ogorčeni, ker naj bi delavci, ki zamenjujejo vodovodne cevi na območju Mlak, tam začeli z deli nenapovedano in tudi v nekaterih primerih kar nasilno. Brez obvestil in tudi vprašanj naj bi začeli z deli na nekaterih vrtovih in ob tem povzročili tudi nekaj škode. Zanima nas, za kakšna dela gre, zakaj stanovalci o tem niso bili prej obveščeni in ali se bo kdo opravičil za grobe posege delavcev?
Za pojasnila smo se obrnili na pooblaščenega upravljavca javnega vodovodnega omrežja v Trzinu, Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o., iz Domžal. Prodnik, d. o. o., je poseg opravilo v naselju Trzin Mlake, in sicer ob enem nizu vrstnih hiš na Mlakarjeva ulici, ki imajo vrtove ob Prešernovi ulici. Po vsebini je šlo za popravilo in hkratno obnovo vodovodnih hišnih priključkov, kar sodi v okvir investicijsko-vzdrževalnih del. Pred takšnim posegom se vedno opravi posnetek in ogled kraja posega ter pogovor z lastnikom ali lastniki, če jih je več. Odgovorne osebe, zaposlene v Prodniku, zagotovljajo, da je bilo pred omenjenimi posegi s posameznimi lastniki dogovorjeno in napovedano, kdaj bodo dela potekala, sami pa tudi niso zaznali morebitnih pritožb stanovalcev oziroma so nejasnosti reševali sproti. Če gre za posege drugod v naselju Mlake, pa o tem na Občini niti na Prodniku nimamo podatkov. Kolikor nam je znano, tudi po pogovorih s stanovalci, je do težav prišlo samo z enim lastnikom hiše in dela zemljišča, ki posega kljub dotrajanosti infrastrukture in kljub temu da je smiselno ob takšnem posegu sanirati infrastrukturo vsaj za celoten niz, na svojem vrtu ni dovolil.
Treba pa je poudariti, da je tokrat prišlo do del zaradi okvare dotrajane infrastrukture, zaradi katere so v eni hiši imeli nečisto vodo. Ker je bilo popravilo vsaj tega priključka neizogibno, je podjetje Prodnik sklenilo hkrati obnoviti še infrastrukturo, vključno s priključki na tem območju, saj bo to treba verjetno v zelo kratkem času storiti na območju celotnega kompleksa vrstnih hiš ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi ulici. Odločitev je bila racionalna, čeprav so stvari potekale hitreje kot običajno; do pritožb in nestrinjanja pa je prišlo, kot rečeno, samo v enem primeru.
Ali nam lahko podrobneje predstavite, kaj vse bo obsegalo napovedano dokončanje posodobitve Ljubljanske ceste. Krajani tudi sprašujejo, ali boste odstranili neestetske gradbene pregrade na tistem območju?
Dokončanje posodobitve glavne Ljubljanske ceste je Občina v preteklosti vezala na izgradnjo še zadnjega stolpiča, ki je bil predviden in umeščen v prostor z zazidalnim načrtom za nekdanje območje T-3. Oba zasebna investitorja sta od namere odstopila, eden od njiju se je celo znašel v stečajnem postopku. Ker je sicer na tem območju možno zgraditi večstanovanjski objekt, v skladu z veljavnim občinskim prostorskim načrtom, ni pa na vidiku potencialnega investitorja, smo se na Občini odločili, da vseeno zaključimo obnovo ene od glavnih cest v Trzinu, kljub temu da bodo naknadno potrebni določeni posegi v obnovljeno Ljubljansko cesto (izgradnja podzemne garaže in priklop objekta na komunalne vode). Zeleno luč smo dobili s potrditvijo s strani Občinskega sveta. Sama posodobitev zajema izgradnjo hodnika za pešce, zelenice, kolesarske steze, vzdolžna parkirišča za osebna vozila, umestitev avtobusne postaje in nove nadstrešnice ter izgradnjo kanalizacije za padavinsko vodo in cestno razsvetljavo. Poenostavljeno povedano, gre za kopijo severne polovice ceste na južni strani obstoječe ceste.
Gradbena ograja je v večji meri postavljena na nepremičninah, ki so v lasti podjetja Kraški zidar, d. d., v stečaju iz Sežane. Ker ograje ne predstavljajo potencialne nevarnosti za prometne udeležence, ne glede na njihov videz, Občina nima posebnih vzvodov, s katerimi bi lahko stečajnemu upravitelju naložila, da iz stečajne mase podjetja kakorkoli poskrbi za odstranitev le-te, saj kot vemo, se sredstva porabljajo najprej za poplačilo delavcev, nato upnikov, zato je vrstni red precej dolg, premoženja pa je običajno žal tako ali tako premalo že za prve upravičence. Gre pa, kot rečeno, za lastnino (tudi v primeru ograje) gospodarske družbe, ki je v stečaju, in občina nima nobene možnosti poseganja v to lastnino.
V prejšnji številki Odseva smo napovedovali, tako občinska spletna stran in večkrat tudi Litijska televizija v Trzinskem tedniku, da bo podjetje Telemach na delu Mengeške ceste izvajalo dela za ureditev kabelskega komunikacijskega omrežja. Stanovalci ob Mengeški cesti navajajo, da so delavci ob cesti res merili in tudi označili nekatere dele, vendar pa drugih, večjih del niso začeli. Zakaj ne? Hkrati pa ljudi zanima, koliko je zdaj na območju občine optičnega kabelskega omrežja, ali bodo optični kabel napeljali v vse dele naselja, ali je še kakšen del Trzina brez kabelskih komunikacijskih zvez in ali je že kaj znanega, kdaj bi lahko država ob sodelovanju Občine dokončala posodobitev Mengeške ceste in izgradnjo pločnika do meje z mengeško občino?
Zaplet, če temu tako lahko rečemo, je nastal, ker projektant v projektni dokumentaciji za komunikacijsko kabelsko omrežje (KKO) ni upošteval že izdelane projektne dokumentacije rekonstrukcije Mengeške ceste skozi naselje Trzin, kjer so koridorji posameznih vodov umeščeni v prostor. Gre za javni vodovod, fekalno in padavinsko kanalizacijo, elektroenergetsko omrežje, plinovod, cestno razsvetljavo, telekomunikacijsko omrežje in optično omrežje. Razen vodovoda, kanalizacije in plinovoda gre običajno za več zaščitnih cevi in ne samo za eno povezavo, v katero se uvlači kabel. Med posameznimi komunalnimi vodi so potrebni odmiki, navpični in vodoravni, predvsem zaradi nemotenega vzdrževanja in odprave napak ter poškodb, ko se te pojavijo. Zato smo na Občini sklicali sestanek, da bi uskladili trase že načrtovanih vodov in KKO. Ker je bilo potrebno skleniti dogovor, se je vsa stvar nekoliko zavlekla, v osnovi pa gre za slabo pripravljen oziroma neusklajen projekt z obstoječimi projekti, kar je zahtevalo dodatni čas. V delu, kjer je hodnik za pešce že zgrajen, investitor ne bo polagal zaščitnih cevi, ker so te že položene, bo pa gradil
posamezne hišne priključke, kjer bodo to želeli stanovalci. Kjer se hodnik za pešce ob Mengeški cesti trenutno konča, pa bodo polagali tudi zaščitne cevi, in sicer mimo Loke vse do Mengša.
Zaščitno kabelske povezave za razvod optičnega omrežja so praktično že pokrile celotno območje OIC Trzin, hkrati smo zaščitno kanalizacijo gradili tudi povsod tam, kjer smo imeli večje rekonstrukcije občinskih cest (Kidričeva ulica, Ljubljanska cesta, Mengeška cesta, del Mlakarjeve idr.). Investitor Telemach, d. o. o., iz Ljubljane je v osnovi zainteresiran zlasti za pokritje starega dela naselja Trzin in soseske blokov. Pravzaprav je na trgu najmanj zanimanja za naselje Mlake, ker je iz vidika izgradnje takšnega omrežja v sicer komunalno opremljenem delu naselja povezano z velikimi stroški, poleg tega se seveda investitorji izogibajo reševanju starih medsosedskih zamer in sporov. Ker je naselje Trzin Mlake relativno dobro opremljeno s širokopasovnim dostopom elektronskih komunikacij (xDSL) in hitrostjo 2Mbit/s, ki sicer večinoma poteka po bakrenih paricah, tudi investitor s pomočjo Občine ne more kandidirati za sredstva razvoja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ker Trzin ne sodi med nerazvita naselja.
Toliko o omrežju; glede vsega drugega velja povedati, da je razvod kablov in priključevanje na optični kabel čista tržna dejavnost, in bi poseganje Občine na to področje lahko bilo celo sporno z vidika zakonitosti ravnanja.
Glede zaključka rekonstrukcije Mengeške ceste pa ni praktično nič novega. Gospodarske razmere oziroma dotok denarja v državni proračun je zelo slab, proračun Direkcije RS za ceste za leto 2014 je med najbolj varčevalno naravnanimi proračuni posameznih državnih organov, tako da slika trenutnih razmer ni obetavna. Komunikacija med ministrstvom, pristojnim za promet, in občino je praktično zamrla, saj nam na naše pozive ne odgovarjajo.
Večkrat smo že napovedovali, da bodo letos naši strelci v zaklonišču osnovne šole končno le dobili svoje tako željeno strelišče. Ali lahko kaj več poveste o tem? Kako veliko bo, komu bo na-
menjeno, kdo je izvajelec del, kako ta potekajo in koliko naj bi naložba veljala?
Trenutno se izvaja druga, najobsežnejša faza gradbeno-obrtniških del. Ocena skupnih stroškov občine v ta namen naj bi bila okrog 97.000 EUR (gl. Načrt razvojnih programov); pri financiranju naložbe pa na podlagi prijave Občine na javni razpis sodeluje tudi Fundacija RS za šport.
Pred kratkim se je Občina Trzin z drugimi občinami Skupnosti občin Slovenije predstavila na Reki. Zanima nas, za kakšno predstavitev je šlo, kako uspešno se je predstavil Trzin, kakšne bodo koristi tega in koliko je ta predstavitev občino veljala?
Občina Trzin se je na sejmu NEXPO predstavila predvsem s svojimi projekti, povezanimi s strategijo občine, da občina Trzin postane »nizkoenergetska občina«, kar pomeni, da si prizadeva za čim bolj učinkovito rabo energije in hkrati za rabo obnovljivih virov energije. Predstavili smo novi vrtec, Jefačnikovo domačijo in projekt energetske sanacije vrstnih hiš ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi ulici. Z manj poudarka smo predstavljali tudi turistično ponudbo ne samo Trzina, temveč širšega območja regije, še zlasti območja Srca Slovenije, in moramo priznati, da je bilo za ta del predstavitve več zanimanja; zlasti vsi materiali, ki so se nanašali na kulinarično ponudbo našega območja, so bili kmalu razgrabljeni. Pod črto morda lahko dodamo še to, da je bilo za dejavnosti podjetij iz Slovenije, ki se ukvarjajo s projektiranjem ali izvedbenimi deli na področju energetske sanacije objektov, nizkoenergetske gradnje ali rabe obnovljivih virov energije, kar precej zanimanja, kajti, morda za koga nekoliko presenetljivo, v mnogih občinah v državah jugovzhodno od Slovenije je precej zanimanja in tudi že dejavnosti za znižanje porabe energije, za prehod na čistejše in obnovljive vire energije ipd. Nekatere znane občine so na tem področju že kar veliko naredile (Reka na Hrvaškem, Zenica v BiH, Karpoš v Makedoniji idr.).
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Poročilo s 24. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin
Hitro in brez zapletov
Prva popočitniška oz. oktobrska seja Občinskega sveta Občine Trzin je bila ena najkrajših in najhitreje zaključenih sej Občinskega sveta, saj praktično ni bilo zapletov pa tudi razprave so bile dokaj kratke, za nekatere sklepe pa so tokrat glasovali tudi nekateri od opozicijskih svetnikov. Na dnevnem redu je bilo 8 točk, začeli pa
so s polletnim poročilom župana o izvrševanju in realizaciji proračuna v prvi polovici leta 2013. Poročilo sta predstavila župan Anton Peršak in višja svetovalka župana za finance in proračun Bojana Lenaršič. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in pomanjkanja denarja v državi, kar posredno vpliva tudi na gospodarjenje v naši občini, bo dinamika načrtovanih naložb v občini počasnejša, Občinski svet pa je potrdil tudi dodatni sklep, s katerim so člani in članice sveta soglašali, da je treba nadaljevati z uresničevanjem koncepta trajnostnega razvoja in še bolj učinkovito podpirati prizadevanja za učinkovitejšo rabo energije in rabo obnovljivih virov energije. Občinski upravi pa so naložili, naj si prizadeva najti in izkoristiti vse možnosti za sofinanciranje naložb v občini tudi s pomočjo evropskih sredstev, iz državnega proračuna in iz drugih virov ter tudi možnosti za javno zasebno partnerstvo. Med naložbe, ki naj bi jih v prihodnje v občini uresničili, so uvrstili: dokončanje projekta Jefačnikove domačije, razširitev obstoječega izhoda iz OIC Trzin, dokončanje prenove Mengeške ceste, večnamensko športno dvorano, novo prometno ureditev na območju OŠ Trzin, zagotovitev dodatnih parkirišč v OIC Trzin, nov vhod in izhod iz OIC Trzin, nov cevovod od črpališč pitne vode na Mengeškem polju, posodobitev in razširitev CČN Domžale-Kamnik, izgradnjo novega doma za zaščito in reševanje in ob tem tudi novega gasil-
skega doma, novo gasilsko vozilo za potrebe PGD, gradnjo nove zgradbe KUD-a, dokončanje prenove Ljubljanske ceste, zamenjavo vseh preostalih cevovodov vodovoda znotraj naselja, dokončanje ŠRC Mlake ter izgradnjo dveh manjših parkirišč ob Kmetičevi ulici in ob Ljubljanski cesti. Sicer pa so občinski svetniki izvedeli, da je imela občina v prvem polletju za 1.709.138,57 EUR prihodkov in za 1.723.883,67 EUR odhodkov.
Sledilo je poročilo o poteku projektov za oskrbo s pitno vodo ter za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju Domžale-Kamnik. Kot smo pisali že tudi v prejšnjem Odsevu, so občine, ki imajo svoje kanalizacijske sisteme priključene na centralno čistilno napravo v Študi, zelo dobro pripravile celoten projekt, pridobile vsa potrebna soglasja, gradbena dovoljenja in že tudi izvajalce, tako da bi lahko takoj začele s posodabljanjem centralne čistilne naprave, hkrati s tem pa tudi s posodabljanjem in širjenjem kanalizacijskega omrežja ter tudi s širjenjem in posodabljanjem vodovodnega omrežja na svojem območju. Trzin je pri projektu prisoten s sorazmerno manjšim finančnim vložkom, vseeno pa vliva skrb dejstvo, da na državi še niso zagotovili potrebnih sredstev in omogočili črpanja potrebnih sredstev iz razpoložljivih virov v kohezijskih skladih. Župan Anton Peršak je povedal, da naj bi po zadnjih podatkih na pristojnih ministrstvih investitorjem zagotovili, da bodo denar za projekte v zvezi s posodabljanjem CČN, kanalizacijskega sistema in vodooskrbe na našem območju dobili tako, da ga bodo preusmerili s tistih projektov, kjer ni možnosti, da bi jih pravočasno dokončali. Če to ne bo mogoče, pa naj bi bilo financiranje omenjenih projektov s kamniško-domžalskega območja prestavljeno v naslednje investicijsko obdobje. Kot je slišati, bodo v prihodnjem obdobju namesto okoljskim projektom prednost dajali prometnim načrtom, zato je taka možnost financiranja že vprašljiva. Ker se čas za izpeljavo načrtovanih projektov izteka in rokov za njihovo dokončanje ne bi dosegli, bi morale projekte financirati kar same občine. To bi pomenilo, da bi se morale precej zadolžiti, čemur pa občine nasprotujejo. Občinski svet je potrdil, da je seznanjen z dogajanji v zvezi s temi projekti.
Po hitrem postopku so nato sprejeli sklep o obvezni razlagi ene od postavk Odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki na območju, ki je sicer namenjeno stanovanjski poselitvi, dopušča tudi oskrbne, storitvene, poslovne, servisne in druge centralne dejavnosti, ki pa ne smejo biti moteče za okolico.
Brez razprave so nato sprejeli sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v OŠ Trzin ter predlog sprememb cene razvojnega oddelka vrtca Osnovne šole Roje. Nekaj več časo so porabili za potrditev sprememb načrta ravnanja z nepremičnim premože-
njem občine, saj se je pokazala ugodna priložnost za menjavo zemljišč. Na Občini se je namreč pred časom oglasil lastnik večje površine zazidljivih zemljišč, ki jih je ponudil v zameno za manjšo površino občinskega zemljišča ob njegovi parceli. Ker Občina potrebuje zemljišče za gradnjo gasilskega doma, je Občinski svet podprl spremembe načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, ki bodo to zamenjavo omogočile.
Brez pomislekov so nato potrdili imenovanje predstavnika Občine Lukovica Bojana Andrejka v Svet Glasbene šole Domžale.
Sledila je še zadnja, redna točka vseh sej občinskega sveta: Vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Irena Habat je spet spraševala o možnostih za izboljšanje prometnih razmer v starem delu Trzina in če je za to mogoče dobiti tudi kohezijska sredstva, Frane Mazovec se je pozanimal o pogojih zaposlitve Matjaža Erčulja v občinski upravi, Peter Pelan je postavil vprašanje v zvezi s civilno zaščito, Milica Erčulj pa je hotela vedeti podrobnosti o ureditvi nekaterih prometnih težav, kot je izvoz iz cone proti Ljubljani, povezavi Mlake in obrtne cone ter o prometni ureditvi pri osnovni šoli Trzin. Jožica Valenčak se je zavzela, da bi tudi naša Občina poskrbela za vrtičkarje, predlagala je, da bi olepšali ograjo ob križišču pri gasilskem domu, zanimalo pa jo je tudi, kdaj bi lahko dobili športno dvorano. Zadnji je spregovoril Romeo Podlogar, ki so ga najprej zanimale podrobnosti iz zapisnikov ter pravilnika Občinskega sveta, opozoril je, da bi bilo dobro, če bi uredili brv preko potoka ob Kidričevi cesti, zanimalo pa ga je tudi, kdo in kako je v zadnjem času urejal ceste v trzinskem gozdu.
Miro Štebe
Občine pozivajo vlado
Občine investitorice (Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem) kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju Domžale-Kamnik ter nujne nadgradnje obstoječe centralne čistilne naprave Dom-žale-Kamnik še vedno nimajo odgovora o možnosti koriščenja nepovratnih kohezijskih sredstev, čeprav so že poleti v skladu z navodili ministrstev uspešno pravnomočno izpeljale vsa potrebna javna naročila, pripravile vso dokumentacijo, pridobile vsa gradbena dovoljenja.
Ko smo direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik dr. Marjeto Stražar vprašali, kaj je zdaj novega pri uresničevanju projekta, ki bi ga morali začeti že pred časom, če bi ga hoteli, preden stopi v veljavo nova evropska zakonodja na tem področju, pravočasno dokončati, nam je odgovorila: »Sedaj napeto
čakamo odločitev vlade o prerazporeditvi sredstev, ki so bila rezervirana za »nepripravljene« projekte, na njihov projekt.«
Dejala je, da še vedno ni jasno, ali bodo denar dobili ali ne, bi pa po nekaterih scenarijih še lahko ujeli roke, če bi z deli začeli takoj, najkasneje pa do konca tega meseca.
Zaradi zaostrene okoljske zakonodaje so občine dolžne do konca leta 2015 dograditi manjkajoče kanalizacijske sisteme v območju večjih poselitev (aglomeracije nad 2000 populacijskih enot) in zgraditi ter nadgraditi centralne čistilne naprave za čiščenje odpadne vode, sicer sledijo sankcije, ki so jih nekatere druge članice EU že krepko čutile v svojem proračunu.
Zaradi finančne zahtevnosti projektov, ki so vezani na povodja in zahtevajo združevanje večih občin, si je država izposlovala precej visoka nepovratna sredstva iz evropskega kohezijskega sklada, ki jih mora za ta namen izkoristiti do konca programske-
ga obdobja 2007-2013. Ob pridobitvi pravic porabe evropskih kohezijskih sredstev je država pripravila seznam vseh velikih projektov, ki bi jih predvidoma financirali iz evropskega kohe-zijskega sklada na podlagi sprejetega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za leta 2007-2013 (OP ROPI 2007-2013). Na seznam je uvrstila tudi Projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Domžale-Kamnik, saj zajema prednostno državno usmeritev za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode.
Reka Kamniška Bistrica, ki je sicer hudourniška reka, je s porečjem za Slovenijo velikega pomena. Kljub temu da je na območju, skozi katerega teče, vse manj velikih industrijskih onesnaževalcev, je še vedno v slabem ekološkem stanju. Izboljšanje kakovosti njenih voda je nujno in življenjskega pomena, še zlasti v času nizkih vodostajev. Centralna čistilna naprava Dom-žale-Kamnik (CČN Domžale-Kamnik) obratuje že več kot 30 let in v vsem tem času je za razliko od večine drugih večjih slovenskih naprav sprejela in čistila ogromne količine odpadne vode in prispevala k izboljšanju podtalnice v Sloveniji. Obstoječa CČN Domžale-Kamnik je namreč ena večjih in pomembnejših čistilnih naprav v Sloveniji, ki skrbi za čiščenje odplak v izredno gosto poseljenem območju, ki vključuje tudi precej pomembne industrije. V letih delovanja je CČN uspela vzpostaviti ekipo z visokim strokovnim znanjem, ki družbi omogoča poleg kakovostnega izvajanja storitev obveznih gospodarskih javnih služb čiščenje odpadne vode in tudi izvajanje tržnih dejavnosti čiščenja tekočih odpadkov in odpadnih voda.
Občine investitorice se že od leta 2009 trudijo pridobiti nepovratna sredstva za nujno nadgradnjo obstoječe CČN Domža-le-Kamnik in zakonsko zahtevano dograditev kanalizacijskih sistemov za odvajanje odpadne vode. Skladno z zaostreno zakonodajo glede emisij v vode je namreč nujna nadgradnja CČN za doseganje terciarnega čiščenja, se pravi čiščenja dušikovih in fosforjevih snovi, ki mora biti obvezno dokončana do avgusta leta 2016, ko poteče veljavno okoljevarstveno dovoljenje, ter dograditev okrog 47 km kanalizacijskega razvoda s pripadajočimi objekti v občinah, kar mora biti v skladu z zakonodajo zaključeno do konca leta 2015. Skupno je bil projekt ocenjen na skoraj 40 milijonov evrov. Za tako vsoto bi se občine investitorice zaradi pravil zadolževanja in ostalih obveznosti, ki ji imajo, težko v kratkem času zadolžile.
V obdobju od leta 2009 so občine že večkrat vložile in dopolnjevale vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za projekt. Pravila so se medtem stalno spreminjala in pogoji za pridobitev sredstev zaostrovali (sedaj sicer ugotavljamo, da različno za različne projekte - očitno glede na politično všečnost in ne na pomembnost
projektov!). Za omenjeni projekt so občine investitorice na območju Domžale-Kamnik morale pripraviti prav vse: vlogo, vso investicijsko dokumentacijo, pridobiti vsa gradbena dovoljenja in izpeljati vse javne razpise za izvedbo do pravnomočnosti. To je za tako velik projekt pomenilo pridobitev kar 13 gradbenih dovoljenj in izpeljavo do pravnomočnosti kar 11 javnih razpisov, kar je občine do slej stalo več kot pol milijona evrov. Glede na dolžino predvidene infrastrukture samo umeščanje v prostor in pa pridobivanje vseh služnosti in soglasij niti ne preseneča, da je pridobivanje gradbenih dovoljenj trajalo toliko časa. Čeprav pri tem še danes ni moč razumeti skrajno nerazumno dolgih rokov predvsem pri izdaji vodnih soglasij in vodnih služnosti, kar je za nekatera gradbena dovoljenja trajalo več kot eno leto in pol! Prav tako so nerazumno visoka tudi nadomestila za vodne služnosti, ki jih občine za javne infrastrukturne objekte morajo plačevati državi. Glede na velikost projekta je tudi postopek javnega naročanja s slovensko folkloro »revizij« zahteval precej več časa kot za kakšne manjše in enostavnejše projekte.
Kljub temu da je omenjeni projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode Domžale-Kamnik eden od indikativnih projektov v trenutni perspektivi, kljub doseganju vseh zastavljenih pogojev - saj je projekt v celoti in na vseh segmentih že od avgusta 2013 pripravljen za operativni začetek del, trenutno še vedno ni odgovora, kako bo s pridobitvijo nepovratnih sredstev v tej perspektivi.
Številna lokalna gradbena podjetja, izbrana na podlagi javnih razpisov, ki so zastavila z bančnimi garancijami svoj tekoči kapital in sedaj nerazumno dolgo čakajo z razpoložljivimi kapacitetami in tvegajo svoj obstoj, saj je bilo razpisano, da bodo z deli predvidoma začeli poleti 2013. Na sestankih med predstavniki občin in pristojnimi ministrstvi so jim obljubljali, da se bo sredi oktobra 2013 točno doreklo, kako se bodo lahko črpala nepovratna sredstva. Oktober se preveša v zadnjo tretjino, občine pa še vedno nestrpno čakajo, prav tako občani, izvajalci in navsezadnje vsi državljani, ki bodo od zagona investicij lahko pridobili večjo gospodarsko rast, več stabilnih delovnih mest in dolgoročno gledano - varovanje okolja, kar je pomembno tudi za naše zanamce!
Projekte, ki so v obdobju OP ROPI 2007-2013 dobili odločbe za sofinanciranje, kljub temu da niso imeli izpolnjenih vseh pogojev, pri čemer so se »zgolj« zavezali, da bodo manjkajoče »v kratkem« izpolnili, pa tega pravočasno niso zagotovili, bi morali nadomestiti s projekti, kakršen je projekt z našega območja, sicer bodo izgubili možnost črpanja nepovratnih sredstev, ki so na razpolago v evropskem proračunu in pomenijo v trenutni gospodarski krizi edini vir za rast BDP-ja in za zagon investicij.
Občine investitorice - Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem, z velikim pričakovanjem apelirajo na vlado, da poišče možnosti za realizacijo tako potrebnega in dokončno pripravljenega projekta!
Suzana Stražar (Občina Kamnik), dr. Marjeta Stražar (JP CČN Domžale-Kamnik) in Miro Štebe
VABILO NA POČASTITEV SPOMINA NA MRTVE
Vabimo vas, da se v sredo, 30. oktobra, ob 16. uri udeležite žalne slovesnosti v spomin na žrtve NOB v Trzinu, ki bo pred spominskim obeležjem pred OŠ Trzin.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB
Neutemeljene trditve - komu v korist?
Vlada RS je novembra 2012 sprejela novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju Uredba), s katero na novo določa način oblikovanja cen komunalnih storitev. V skladu s to Uredbo, ki je začela veljati v začetku tega leta, so slovenske občine dolžne prilagoditi cene komunalnih storitev določbam uredbe in jih v celoti zaračunavati najkasneje do 1. aprila 2014. Cene komunalnih storitev je država vrsto let nadzorovala in zadrževala - predvsem zaradi omejevanja inflacije, kar je občinam onemogočalo prilagajanje cen teh storitev dejanskim stroškom izvajanja.
Uredba omogoča izenačitev cen za uporabnike storitev javnih služb, če imajo le-ti istega izvajalca, in prepoveduje razlikovanje cen za gospodinjstva in druge uporabnike pri izvajanju storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (torej tudi pri ravnanju s komunalnimi odpadki). V skladu s tem so občinski sveti v vseh petih občinah, kjer gospodarsko javno službo varstva okolja izvaja Javno komunalno podjetje Prodnik, potrdili nove cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki so pričele veljati s 1. 5. 2013. Poenotenje cen pomeni, da so po novem cene smetarine tako za gospodinjstva kot za podjetja, vrtce, šole, torej za vse, ki plačujejo položnice za komunalne storitve, enake v vseh petih občinah, kar hkrati pomeni zvišanje cen za gospodinjske uporabnike, ki v preteklosti niso plačevali polne stroškovne cene izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, ter znižanje cen za uporabnike iz gospodarstva.
Prej:
Storitve ravnanja s komunalnimi odpadki so bile po starem na položnici zaračunane v treh postavkah, in sicer smetarina, ki je pokrivala stroške v zvezi z zbiranjem, obdelavo in z odlaganjem določenih vrst komunalnih odpadkov, in okoljska dajatev za obremenjevanje okolja (po novem je okoljska dajatev del cene storitev odlaganja ostanka predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov), ki sta bili vezani na velikost črnega zabojnika, in smetarina BIO, ki je bila vezana na velikost BIO (rjavega) zabojnika. Te cene so bile oblikovane in zaračunane uporabnikom v EUR/m3.
Sedaj:
Nova uredba zahteva, da so cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki oblikovane v EUR/kg, uporabnikom pa se zaračunavajo sorazmerno glede na prostornino in pogostost odvoza zabojnika.
Glede na velikost in pogostost odvoza črnega zabojnika se na položnici zaračunavajo naslednje storitve:
•	storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki pokriva stroške zbiranja ostanka mešanih komunalnih odpadkov (črn zabojnik), stroške prevoza ostanka mešanih komunalnih odpadkov na obdelavo in odlaganje, stroške zbiranja ločeno zbrane odpadne embalaže (rumen zabojnik), stroške zbiranja ločenih frakcij na ekoloških otokih (steklo in papir), stroške zbiranja kosovnih odpadkov, stroške zbiranja nevarnih odpadkov ...
•	storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, ki pokriva stroške v zvezi z obdelavo odpadkov pred odlaganjem in
•	storitev odlaganja ostanka predelave ali odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki pokriva stroške storitev v zvezi z odlaganjem odpadkov in okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja.
Vsaka cena storitve iz zgornjih treh alinej je razdeljena na ceno za infrastrukturo in ceno storitve.
Glede na velikost in pogostost odvoza rjavega zabojnika se zaračunavajo storitve v zvezi z zbiranjem biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, katerih cena pokriva stroške zbiranja in predelave biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstva.
Ker je način oblikovanja in zaračunavanja cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki po novem spremenjen - cene so oblikovane v EUR/kg, po starem pa so bile oblikovane v EUR/m3, to pomeni, da so cene na enoto opravljene storitve ravnanja s komunalnimi odpadki neprimerljive. Edina primerjava, ki je možna, je primerjava mesečnega stroška storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je imel določen uporabnik zaračunanega na položnici pred in po prilagoditvi cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Primerjava teh dveh podatkov pokaže, da se je strošek storitev ravnanja s komunalnimi odpadki za posamezno gospodinjstvo v občini Trzin (ob isti velikosti zabojnika) povečal za manj kot 0,4 krat (za manj kot 40 %), kar je posledica izenačitve cen za gospodinjstva in negospodinjske uporabnike (zahteva EU) ter prilagoditve stroškovnim cenam.
Manipuliranje, ki nikomur ne koristi
Manipuliranje s podatki o cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, izraženih v m3, pri čemer se zavestno zamolči drugačen način oblikovanja in zaračunavanja cen uporabnikom, je zavajajoče s strani tistih, ki v javnih glasilih pojasnjujejo sokra-janom, da so se cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki povečale za 3-krat. Pomembno za vsakega uporabnika je, koliko ga mesečno stane črn in koliko rjav zabojnik. Tako je posamezno gospodinjstvo za 80-litrski črn zabojnik pred prilagoditvijo cen plačalo 10,15 EUR, po prilagoditvi pa 14,16 EUR, pri biood-padkih pa je bil pred prilagoditvijo cen mesečni strošek rjavega 80-litrskega zabojnika 5,10 EUR, po prilagoditvi pa 6,93 EUR. Iz tu navedenih podatkov je vsekakor razvidno, da posamezen uporabnik po novem ne plačuje trikrat višjega stroška za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, ampak manj kot 0,4-krat višji strošek, kar so uporabniki storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Trzin lahko že sami izračunali.
Občina Trzin, 7. 10. 2013
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Komunalna opremljenost	št. točk
kolektivna komunalna oprema	
- makadamska cesta	30
- asfaltna cesta	50
- asfaltna cesta s hodnikom za pešce	80
- javna razsvetljava	50
- urejena zunanja javna parkirišča	50
- urejena notranja javna parkirišča	80
- javne športne površine in otroška igrišča	10
- avtobusne postaje in postajališča	10
- železniške postaje in postajališča	10
individualna komunalna oprema	
- vodovodno omrežje	30
- elektroenergetsko omrežje	30
- kanalizacijsko omrežje	50
- plinovodno omrežje	80
- telekomunikacijsko omrežje	50
Trenutno so naše nepremičnine obdavčene z dajatvijo - nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo), ki ga določa Zakon o stavbnih zemljiščih. Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine objekta.
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). S prodajo ali darovanjem nepremičnine se spremeni tudi zavezanec za plačilo nadomestila in je potrebno takšno spremembo sporočiti občinskemu organu. Če pride do spremembe zavezanca za plačilo nadomestila med letom, ima zavezanec, ki mu je že bila izdana odločba o nadomestilu, pravico, da v roku 15 dni po spremembi zahteva spremembo odločbe, da se njegova obveznost zmanjša in da se novemu zavezancu določi ustrezen znesek za plačilo nadomestila.
Naloga občin je bila, da z odlokom določijo območja, na katerih se plačuje nadomestilo, merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila. Občina Trzin je takšen odlok sprejela 15. 12. 2003 in je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Trzin, št. 11/2003. Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so: območje OIC Trzin, ki obsega planske urejevalne enote T10, T11, T12, T19 in T20, ter ostali del naselja Trzin, ki je določeno z mejami naselja iz uradnega registra prostorskih enot, ki ga vodi državna geodetska služba. Kot merilo sta določena opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, pri čemer je opremljenost ocenila z naslednjimi točkami:
Lega in namembnost stavbnega zemljišča, in sicer:
		Območje	
Namembnost	Skupina	Trzin	OIC
A1	enodružinske individualne in enodružinske vrstne hiše	200	230
A2	večstanovanjski objekti (bloki)	140	170
B	družbene dejavnosti in javne službe: javna uprava in nosilci javnih služb, sodišča, društva in politične stranke	230	230
C1	industrijski objekti in hale	1500	1300
C2	obrtne delavnice	480	530
D	gospodarsko poslovni objekti	950	950
Občina je tako določila število točk za posamezno merilo. Vsako leto s sklepom določi vrednost točke, ki je za leto 2013 znašala za zazidano stavbno zemljišče 0,001629 EUR in za nezazidano 0,11323 EUR.
Za izračun nadomestila se seštejejo vse točke zemljišča, ki se pomnožijo s stanovanjsko ali poslovno površino ter vrednostjo točke.
Občina podatke za izračun nadomestila posreduje vsako leto davčnemu organu, ki izda odločbe o nadomestilu.
Glede na sedanjo ureditev določanja višine nadomestila je potrebno poudariti še to, da občina podatke o legi in velikosti, dejanski in namenski rabi, posplošeni tržni vrednosti, starosti, uporabni površini ipd. stavbnih zemljišč črpa iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS, in sicer iz Registra nepremičnin (REN). V njeni pristojnosti NI preverjanje ali spreminjanje teh podatkov. Lastnik nepremičnine lahko preveri lastnosti nepremičnine ali sporoči spremenjene ali nove podatke o nepremičnini v register na spletni strani GURS (http://www.e-prostor.gov.si/). Novi ali spremenjeni podatki se sporočijo preko vprašalnika, ki ga lastnik odda ali pošlje na Geodetsko pisarno v Ljubljani, Cankarjeva cesta 1, 1000 Ljubljana.
Sicer se nam z letom 2014 obeta nov sistem obdavčitve nepremičnin z Zakonom o davku na nepremičnine, toda želja nekaterih občanov je bila, da se natančneje pojasni način izračuna nadomestila, in upam, da je s tem prispevkom razumevanje lažje.
Nina Volgemut Aleš Volgemut
Pojasnilo izračuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Odziv na pritožbe
Občani, obrtniki in podjetniki so v mesecu juniju prejeli odločbe Davčne uprave RS za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki se izračuna na podlagi sprejetega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trzin (v nadaljevanju: Odlok) in vrednosti točke, veljavne na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov, ki mu jih posredujemo Občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v roku treh mesecev po prejemu podatkov. Fizične osebe plačujejo nadomestilo v dveh obrokih, pravne osebe pa v štirih obrokih.
Podatke, ki so podlaga za odmero NUSZ in njihov način uporabe, določa Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1). S prvim odstavkom 218. a člena ZGO-1 je nedvoumno določeno, da se NUSZ od 1. 1. 2004 plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218. člena. Občina mora za namene odmere izhajati iz podatkov uradnih evidenc GURS, pri tem pa mora uporabiti podatek neto tlorisne površine stavbe oziroma neto tlorisne površine dela stavbe, ki je primerljiv s »čisto tlorisno površino«, kot jo določa 60. člen Zakona o stavbnih zemljiščih - v nadaljevanju ZSZ). 60. člen ZSZ določa, da je stanovanjska površina čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Občinska skupščina lahko določi, da so poslovne površine tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik, zakupnik ali drug posestnik stanovanja ali poslovnega prostora). Če neposrednega uporabnika ni mogoče določiti, je zavezanec za plačilo lastnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Pri izračunu višine nadomestila se v skladu z enačbo (NZSZ = (KO + NIL) x POVZ x VTZSZ), navedeno v 9. čl. Odloka najprej izračunajo točke za opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami (5. člen Odloka; KO) ter točke za lego in namembnost stavbnega zemljišča (6. in 7. člen Odloka; NIL). Nato v skladu z navedenimi zakonskimi podlagami vzamemo podatek o neto tlorisni površini stavbe iz podatkov evidence GURS, od katerega odštejemo morebitno površino odprtega balkona ali odprte terase. Tako dobimo površino, ki je osnova za odmero nadomestila (POVZ). Seštevek števila točk komunalne opremljenosti, namembnosti in lege pomnožimo s površino stanovanja oziroma poslovno površino in ta zmnožek pomnožimo z vrednostjo točke (VTZSZ), ki je veljavna na dan 1. januarja tekočega leta. Rezultat predstavlja višino odmere nadomestila (NZSZ).
Zaradi pritožb občanov, predvsem glede razlik med zavezanci znotraj istega naselja ter površinsko enakih hiš želimo pojasniti, da prihaja do razlik predvsem zaradi napačnih oziroma različnih podatkov, ki jih je pridobila Geodetska uprava RS pri popisovanju nepremičnin na terenu med decembrom 2006 in letom 2008, katerega osnovni cilj je bil pridobiti, ob že znanih podatkih iz javnih evidenc, dejanske podatke za vzpostavitev evidence Registra nepremičnin. Evidenca Registra nepremičnin je »živa evidenca«, katere podatki se vsakodnevno spreminjajo na podlagi pridobitve podatkov iz upravnih postopkov ter sprememb, ki jih sporočijo lastniki nepremičnin.
Občina Trzin
Trzin predstavili na Reki
Med 25. in 27. septembrom je na Reki potekal 2. sejem NEXPO, na katerem so se predstavile občine jugovzhodne Evrope, skupaj 16 združenj občin iz 12 držav z več kot 900 udeleženci, s svojimi uspešnimi projekti s področja energetike, javne infrastrukture in s turistično ponudbo. Predstavljeni so bili zanimivi dosežki, npr.: Občina Zenica z veliko kogeneracijo sistema ogrevanja in proizvodnje energije, Občina Kardoš, ki spodbuja energetsko gradnjo z
zmanjševanjem komunalnih prispevkov za graditelje varčnih hiš itd. Sejem je organizirala organizacija NALAS - Mreža združenj občin jugovzhodne Evrope, njen predsednik je Anton Peršak, in lokalni organizatorici, to sta Občina Rijeka in Opatija, skupaj z združenjem hrvaških občin in združenjem hrvaških mest. NALAS združuje več ko 9000 občin iz 12 držav, njihov skupni proračun je več kot 50 milijard evrov. Na sejmu se je v okviru Skupnosti občin Slovenije (SOS) predstavila tudi občina Trzin s konceptom trajno-stnega razvoja in projekti: vrtec in Jefačnikova domačija, kot primera nizkoenergetske gradnje, skladne konceptu učinkovite rabe energije, ki uporabljata za ogrevanje obnovljive vire energije, ter projekt celovite energetske sanacije vrstnih hiš v Trzinu. Na sejmu so potekale delavnice oziroma predavanja in predstavitve dobrih praks občin iz vseh regij, poleg pa so sodelujoče občine izvajale tudi folklorno-kulturni program s svojimi skupinami tako na odru kot tudi pred dvorano. Na odprtju sejma so imeli govore: župan občine Rijeka, Obersnel, ki je hkrati predsednik Združenja mest Hrvaške, občine Opatija, Dujmič, predsednik Združenja občin Hrvaške, Bukvič, in minister za lokalno samoupravo Hrvaške, Bauk, ki je sejem tudi uradno odprl in skupaj z organizatorji goste popeljal na ogled stojnic. Organizacija sejma je bila zelo dobra, za kar gre pohvala vsem organizatorjem. Anton Peršak se je kot predsednik NALAS-a vpisal v Zlato knjigo gostov mesta Opatija, v katero so vpisani razni cesarji in predsedniki. Kot predsednik NALAS-a pa se Anton Peršak v tem tednu udeležuje svetovnega srečanja lokalnih oblasti v Maroku.
Matjaž Erčulj
Jesenska potepanja stanovalcev Doma počitka Mengeš
Letošnji september je bil radodaren s toplimi sončnimi dnevi, kar smo v Domu počitka Mengeš izkoristili za dva prijetna izleta stanovalcev. Prvi septembrski petek smo stanovalce Doma v Mengšu in Enote v Trzinu odpeljali na Pokljuko. Nadejali smo se sonca, ki pa smo ga dočakali šele na poti domov. Kljub nekoliko meglenemu vremenu smo pod vodstvom vodiča čas do kosila izkoristili za kratek sprehod in ogled treninga slovenskih biatloncev, ki so se pripravljali na bližnje državno prvenstvo v letnem biatlonu. Tisti, ki bi jim bila hoja prenaporna, pa so medtem posedeli na terasi lepo urejenega hotela Center, v katerem smo bili ob 12. uri deležni okusnega kosila. Prijetno druženje so popestrili tudi štirje uspešni biatlonci, ki so se odzvali naši prošnji po skupnem fotografiranju. Obljubili smo jim, da bomo stiskali pesti zanje na tekmah. Po dobri sladici in kavici smo se poslovili od ustrežljivega strežnega osebja hotela in se srečno
vrnili v dom. V torek, 24. septembra, na god Antona Martina Slomška, pa smo se podali na vedno priljubljeno pot, kar je potrdil nabito poln avtobus. Izleta se je udeležila tudi direktorica doma, gospa Irena Gričar. V čudovitem sončnem vremenu smo se najprej odpeljali na Brezje, kjer smo se udeležili svete maše in posedeli pred znano Marijino podobo. Sledilo je skupno fotografiranje pred baziliko, nato pa smo se odpravili proti Bledu. Toplo vreme je omogočilo, da smo dobro uro uživali ob pogledu na jezero in hribe, ob tem pa si privoščili znamenito kremno rezino in kavo. Čas je hitro minil in že je sledila vrnitev v Mengeš in Trzin. Hladnejše jesensko - zimske dni si bomo v domu popestrili z raznimi prireditvami in delavnicami, za prihodnjo pomlad pa že načrtujemo in se veselimo več krajših in daljših izletov po naši prelepi Sloveniji.
Katerina Pezdirc
KOMBI ZA PRAZNIK INVALIDOV
Medobčinsko društvo invalidov Domžale je v soboto, 28. septembra, v Hali Komunalnega centra v Domžalah pripravilo že 38. praznik invalidov občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Prireditev je bila še posebej slavnostna, saj je na njej Rotary klub Domžale društvu podaril vozilo za prevoz invalidov.
Nakup vozila so poleg Rotary kluba finančno podprle tudi občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, še posebej pa se je izkazal Rotary Club San Jose iz Kalifornije, ki je na povabilo sklada Anina zvezdica za kombi prispeval kar 10.000 dolarjev, ob tem pa je poklonil tudi 110 invalidskih vozičkov Univerzitetnemu rehabilitacijskemu Inštitutu Soča in Zvezi paraplegikov Slovenije.
V Medobčinsko društvo invalidov je včlanjenih skoraj 2.000 članov, od tega kar 1.300 delovnih invalidov. Ti imajo poleg zdravstvenih težav, nizkih pokojnin oziroma invalidnin precej problemov tudi zaradi omejene gibljivosti, zato so si na društvu zelo želeli vozila za prevoz invalidov. Ker je bil to kar hud finančni zalogaj, so se zelo razveselili pomoči Rotary kluba. Kombi bo rešil osame marsikaterega člana društva, še zlasti pa so invalidi ponosni, ko vidijo, da solidarnost ne pozna meja. Ana Lukner, predsednica sklada Anina zvezdica, ki je Trzinka, pa je ob tem, ko je za sodelovanje pridobila ameriški Rotary klub, povedala: »Tovrstne donacije v Sloveniji še ni bilo. Gre za novo upanje, da se lahko povežeš s komerkoli iz celega sveta, da skupaj ustvarjaš in delaš dobro. Gre za dokaz, da se da. Da je na svetu ogromno možnosti in ljudi, ki verjamejo. Potrebno se je le veliko med seboj pogovarjati, poslušati in si širiti obzorja, ustvarjati, kot jaz temu rečem, zdravo povezavo. Menim, da je tovrstna donacija šele začetek resnično lepe zgodbe; brezpogojno stojim za tem, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da pomagam Sloveniji končno narediti premik naprej.«
Praznik so polepšali s kulturnim programom, v katerem so nastopili Godba Domžale, Ženski pevski zbor Staneta Habeta, pod vodstvom Marike Haler, citrarka Tanja Zajc Zupan s pevko Brigito Vrhovnik Dorič, Tanja Žagar in ansambel Zajc. Prireditev sta povezovala Ana Zupan in Nejc Lisjak.
Centru za socialno delo Kamnik smo podarili 1.404 evre
Kamnik - Na Centru za socialno delo Kamnik smo v ponedeljek, 7. oktobra, izvedli še zadnje dejanje našega 1. dobrodelnega pohoda na sv. Primoža.
Vodja projektov IR image Miha Uhan je namreč direktorici centra mag. Elizabeti Pristav Bobnar izročil ček v višini 1.404 evre, ki jih skupaj z vami namenjamo družinam v stiski. Vsi smo enakega mnenja, in to je v kratkem pogovoru poudarila tudi direktorica Centra za socialno delo Kamnik mag. Elizabeti Pristav Bobnar, da je 1. dobrodelni pohod v celoti uspel. Ob tem se je Pristav Bobnarjeva razveselila zneska, to je 1.404 evrov, ki jih bodo do konca leta razdelili družinam v stiski. V tem jesenskem obdobju bo pomoč več kot dobrodošla za tiste, ki bodo imeli težave pri plačilu ogrevanja in nakupih zimske garderobe. Ob tem že razmišljamo, kako bomo organizirali pohod v prihodnjem letu, saj želimo, da postane tradicionalen, radi pa bi predstavili tudi pohodniške točke v drugih občinah, kjer Kamniške novice spremljajo življenje in delo občanov.
Ob zaključku 1. dobrodelnega pohoda se zahvaljujem vsem udeležencem, prav tako tudi vsem, ki ste kakorkoli prispevali in pomagali, da smo s skupnimi močmi prispevali za družine v stiski. Zatorej vsem velika HVALA, ker ste prišli, ker ste pri izvedbi pohoda tako ali drugače sodelovali in nam pomagali!
Kamniške novice
Utrinki ob ogledu »nove« trzinske pridobitve
Ivan Hribar, znan predvsem kot nekdanji župan mesta Ljubljane, državni poslanec, gospodarstvenik, pesnik, pisatelj in prevajalec je bil rojen v Trzinu na Jefačnikovi domačiji.
Skozi čas se je prazen objekt skoraj v celoti sam porušil in kazil izgled ob Jemčevi cesti. Na njenem mestu je, z upoštevanjem zunanjih gabaritov, fasade in uporabo starih materialov ter s sodobno energetsko zasnovo, Občina Trzin ob strokovnem sodelovanju Zavoda za kulturno dediščino Slovenije opravila temeljito obnovo nekdanje domačije. Objekt, ki je zavarovan kot spomenik lokalnega pomena in registriran kot spominska dediščina, je sedaj na pogled pravzaprav novogradnja, sestavljata pa ga dva sklopa, in sicer lep stanovanjski del s tremi stanovanji in muzejski v velikosti 230 m2. Prav ta je zanimiv, ker ohranja značilnosti nekdanje arhitekture z zračnimi odprtinami, golobnjaki in pol-krožnimi zračniki. Uporabljene so stare opeke, opečne zveze pa so z notranje strani zatesnjene z okni, kar z zunanje strani ni tako opazno, notri pa je ta posrečena izvedba zelo lepa.
Prav zato smo člani UO TD Kanja zaprosili predstavnico Občine, da bi si ogledali muzejski objekt, ki naj bi bil v končni fazi prikaz dediščine in življenja v prejšnjih časih. Med ogledom so nas takoj pritegnile po tleh položene lesene krtačene deske, kakršne so bile nekoč po hišah, ponekod pa so tudi opečni tlakovci, rezana opeka iz starega objekta. V pritličju je ledenica s prostorom za prikaz priprave mesa. Poleg tega je še velika dnevna soba s krušno pečjo, narejena po vzoru nekdanjih peči, ob peči bo tradicionalna klop, poleg tega pa še velika miza s stoli in kakšna omara. Trenutno je objekt še brez opreme, nekaj jo bodo po naročilu izdelali še letos, ostalo pa, ko bo finančna situacija to dopuščala. Občina je kandidirala tudi za evropska sredstva, pa le-teh, po ustaljeni razlagi, da osrednji Sloveniji in najbogatejši občini ne pripadajo, ni uspelo pridobiti. Največje razlike v podobi sedanjega objekta od tistih, kakršni so bili, ko je živel Hribar, pa prinašajo sanitarije, ogrevanje (toplotna črpalka - voda za ogrevanje sanitarne vode in prostorov oz. hlajenje ter talno doogrevanje obeh objektov) in dvigalo za invalide. V nadstropju je prostor za pisarno s čajno kuhinjo in večnamenska soba za predavanja, v katero se bo lahko po potrebi postavilo 20 do 30 stolov. Ogledali smo si tudi klet, kjer je toplotna postaja in večji večnamenski prostor, ki bo lahko namenjen, kot smo razmišljali predstavniki turističnega društva, tudi za vadbo plesov.
Objekt smo zapuščali z različnimi občutki. Vse je lepo, dobro je poskrbljeno za prepletanje starega in novega. Ta vtis na obiskovalca bo še večji, ko bo opremljeno z ustreznim pohištvom, ko bodo razstavljeni eksponati, ko bo razstavljena stalna razstava o življenju v Trzinu nekoč in danes. Seveda pa imam tudi določene pomisleke. Dvorana v kleti je na primer za vadbo folklornikov
premajhna, posebno kadar bodo v polni zasedbi, torej bo potrebno še vedno najemati telovadnico v šoli, prav tako ostanejo v šoli rezbarji, to pa pomeni, da v novi objekt ne bomo mogli preseliti vseh rokodelcev. Prostori bodo primerni predvsem za vezilje in mogoče še za kakšno drugo dejavnost, na primer za likovnike, če bo ustanovljena skupina slikarjev. Že od samega začetka vemo, da bodo zaradi velikosti parcele in določenih gabaritov tam velike težave s parkiranjem. Stanovanjski objekt ima namreč tri parkirišča na dvorišču, muzejski pa štiri pred stanovanjskim objektom in enega na dvorišču. Ob delavnicah ali prireditvah ali seminarjih bo potrebno obiskovalcem predlagati, da parkirajo pred precej oddaljeno cerkvijo, šolo ali centrom Ivana Hribarja in naredijo sprehod do Jefačnikove domačije. Res je, da si bodo tako lahko še malo ogledali kraj, kjer je prva leta svojega življenja preživljal naš ugledni rojak, vendar verjetno vseh s tem ne bomo navdušili.
Dunja Špendal
DAN STAREJŠIH
Tudi letos smo člani župnijskega Karitasa Trzin pripravili srečanje starejših, ki smo ga začeli s sv. mašo in nadaljevali s prijateljskim druženjem. Želeli smo, da bi za kratek čas pozabili na bolečine, tegobe in osamljenost. Zbrali smo se v župnijski cerkvi sv. Florijana v nedeljo, 8. 9. 2013. Spomnili smo se vseh tistih, ki niso mogli priti, in tudi tistih, ki jih ni več med nami. Prosili smo za moč in vztrajnost vseh, ki s potrpežljivostjo in ljubeznijo skrbijo za svoje domače.
Posebnost te maše je bil obred bolniškega maziljenja, ki ni zakrament umiranja, ampak tolažbe in upanja za vse tiste, ki trpijo na duši in na telesu, in ga je z ganjenostjo prejelo veliko prisotnih. Prepeval je zbor mlajših pevcev, ki je lepo združil starejše ljudske pesmi z novejšimi. Srečanje ob kavi in prigrizku v župnišču je bilo še posebno živahno, saj so prijazni svojci in znanci pripeljali starejše, ki ne morejo biti vsako nedeljo v družbi ostalih župljanov. Beseda je tekla o letih, ki so bila drugačna od današnjih, a so kljub teži prehitro minila. Tema pogovora so bila tudi bremena in tegobe let, ki pa so prav s pogovorom in izmenjavo izkušenj postala lažja. Veselje in srečo je bilo čutiti ob spominih na mladost. Ob nazdravljanju se je g. župnik vsem zahvalil za njihov pogum in dobro voljo. Ob koncu smo si veselo pomahali v slovo z obljubo, da se drugo leto ponovno srečamo.
V imenu župnijskega Karitasa zapisala Anica Batis
Oktober, mesec požarne varnosti
Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Trzinski gasilci se zavedamo, kako pomembno je preventivno usposabljanje in osve-ščanje ljudi.
Kako ravnati v primeru, če pride do začetnega požara v gospodinjstvu ali v naših domovih?
Če zagori in smo prisotni pri začetnem požaru, ko le-ta še ni razvit, lahko z malo vode ali drugim gasilnim sredstvom pogasimo požar. Če začetnega požara ne moramo pogasiti, moramo poklicati na številko 112.
Ob klicu na številko 112 povejte:
•	kdo kliče,
•	kaj se je zgodilo,
•	kje se je zgodilo,
•	kdaj se je zgodilo,
•	koliko je ponesrečencev,
•	kakšne so poškodbe,
•	kakšne so okoliščine na kraju nesreče,
•	kakšna pomoč je potrebna.
Kaj morate storiti, če izbruhne požar
Pomembno je, da ostanete mirni! Če niste ogroženi, poskušajte omejiti oziroma pogasiti požar s sredstvi, ki so vam na voljo. Poskrbite za varen umik ljudi in živali. Za začetno gašenje požara lahko uporabite naprave in priročna gasilna sredstva, kamor spadajo gasilnik, kuhinjska pokrovka, požarna odeja, vedro z vodo, cev za zalivanje, pesek, zemlja in podobno. Z njimi lahko sami pogasite začetni požar in tako preprečite, da bi se požar razširil ter ogrozil življenja in povzročil škodo. Obstajajo tudi vgrajeni gasilni sistemi, ki delujejo samodejno, in tudi v odsotnosti uporabnika pogasijo ali vsaj nadzirajo požar.
Vzroki za nastanek požara
V domačem okolju najpogosteje zagori zaradi:
•	nepazljivosti pri kuhanju,
•	nepravilne uporabe in poškodbe električnih naprav,
•	neprimerne uporabe sveč,
•	nepazljivega kajenja,
•	nepravilnosti pri uporabi kurilnih naprav,
•	nevzdrževanja dimovodnih naprav,
•	drugih vzrokov.
Izbira naprave, sredstva za gašenje začetnih požarov
Z vodo nikoli ne gasite gorečega olja, saj lahko povzročite maščobno eksplozijo. Ta vas lahko poškoduje in povzroči požar na kuhinjskih elementih. Goreče olje najhitreje poga-
site, če ponev z oljem pokrijete s pokrovko, vlažno bombažno krpo ali požarno odejo. Ponev naj po gašenju ostane pokrita več minut, saj se lahko pregreto olje ob stiku z zrakom ponovno vžge.
Za pravilno in učinkovito gašenje začetnih požarov je treba vedeti, kaj gori in s katero napravo (npr. gasilnikom), sredstvom (npr. požarno odejo, pokrovko) in gasilnim sredstvom (npr. vodo, prahom) lahko najučinkoviteje in varno pogasite požar.
Kako gasiti z gasilnikom? Pri uporabi gasilnikov je treba upoštevati navodila proizvajalcev. Navodila so na gasilniku, preberite jih. Če imate možnost, se udeležite prikaza gašenja z gasilniki in poskusite tudi sami rokovati z njimi. S tako pridobljenimi izkušnjami ga boste ob požaru znali hitro in pravilno uporabljati. Začetne požare v gospodinjstvu vedno gasite tako, da se je mogoče umakniti, če požara ne morete sami obvladati. Gasiti začnite na sprednjem robu požara in vsaj tri korake od njega. Iztekajočo vnetljivo tekočino začnite gasiti na mestu, kjer izteka. Po vsakem gašenju poskrbite za ponovno polnjenje gasilnikov in jih namestite tja, kjer ste jih vzeli. Vedno gasite v smeri vetra. Gašenje je učinkovitejše, če gasi več oseb hkrati.
Trzinski gasilci želimo vsem občanom, da vam nikoli v življenju ne bi bilo potrebno gasiti. Vemo pa, da nesreča nikoli ne počiva, zato je vsako znanje dobrodošlo. Tudi gasilci se redno usposabljamo in vadimo, da lahko posredujemo ob požarih in drugih nesrečah. Ko nas boste potrebovali, bomo rade volje prišli in pomagali po naših močeh.
Z gasilskim pozdravom - NA POMOČ!
Poveljnik PGD Trzin Marko Kajfež
PGD NOVICE
14. septembra smo imeli gasilci operativci praktične vaje, na katerih smo se seznanili z odpiranjem vrat in oken v primeru različnih intervencij. Poudarek vaje je bil na čim manjši povzročeni škodi na vratih oziroma oknih.
Od 19. do 21. septembra se je pet članov operativcev udeležilo izobraževanja v Kamniku. Naslov izobraževanja je bil Železniške nesreče. Tečaj je prvi dan potekal v predavalnici, kjer so nas seznanili z železniško infrastrukturo, različnimi lokomotivami ter nam predstavili nesreče na slovenskih železnicah. Preostala dneva so potekale praktične vaje. Organizatorji so pripravili šest različnih vrst nesreč. V nesrečah so bili udeleženi avtobus, avtomobili, vagoni, cisterna z nevarnimi snovmi ter potniški vlak. Na vseh nesrečah smo delali z različno tehnično opremo in reševali ponesrečene. Te smo potem predali enoti nujne medicinski pomoči. Na vaji je sodelovala tudi specialna enota policije, ki je prikazala na potniškem vlaku protiteroristično akcijo in osvoboditev talcev.
21. septembra smo ob 5. uri in 11 minut dobili poziv, da gori stanovanje na Jemčevi ulici. Na kraju požara smo ugotovili, da je v stanovanju polno dima zaradi pozabljene hrane na kuhalniku. Le to smo odstranili in prezračili stanovanje.
26. septembra so nas ob 13.30 klicali iz Osnovne šole Trzin za odstranitev os.
Dušan Kosirnik
Začetni ogenj lahko pogasimo sami
Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo želeli po svoje prispevati k tej akciji in iz prve roke bralcem Odseva predstaviti delo PGD Trzin, hkrati pa jim tudi povedati, kako naj ukrepajo ob nesrečah. Moto tega meseca je »Začetni ogenj lahko pogasite sami«. Za to je potrebno imeti prave pripomočke, čeprav lahko kar tiste, ki so nam pri roki, in vsaj nekaj znanja. To pa lahko pridobimo tudi pri PGD Trzin, saj so naši gasilci vedno pripravljeni pomagati in se resnično odzivajo pozivu: »Na pomoč!«, ki je tudi njihov pozdrav. Lahko zapišemo, da vedno delujejo v dobro občanov in v dobro njihove varnosti, pa ne samo pred požari, ampak tudi v drugih izrednih dogodkih, kot so poplave, ujme z vetrom, kot je bila pred nedavnim tudi v Trzinu, odklenejo kakšno ključavnico, rešijo ponesrečenca iz gozda in tudi kakšno žival pomagajo rešiti. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Borutom Kumpom.
Katere intervencije ste imeli v letošnjem letu?
Na srečo velikih intervencij letos ni bilo - bilo pa jih je vsega skupaj dvanajst. Reševali smo ob poplavi v Piramidi, odpirali ključavnice, imeli smo dimniški požar (ob tem bi rad apeliral na občane, da dajo vsako leto obvezno očistiti dimnike in pregledati kurilne naprave), občan je pozabil na štedilniku hrano, ki je zagorela, na Cankarjevi ulici je gorela cipresa, in vse te zagate občanov smo uspešno rešili. Reševalni službi smo pomagali prinesti ponesrečenca iz gozda, ki je na srečo preživel. Prometne nesreče niso bile takšne, da bi poleg profesionalne Gasilske brigade iz Heliosa morali posredovati tudi mi.
Kako pa ste opremljeni in usposobljeni za reševanje ponesrečencev ob prometnih nesrečah?
Za to delo imamo hidravlično orodje - škarje, razpirač, cilinder in drugo manjše orodje, torej smo opremljeni z vsem potrebnim orodjem. Vsi naši člani so usposobljeni za delo s tem orodjem. Za rokovanje z njim smo se usposabljali tudi na tridnevnem tečaju, ki je potekal v Kamniku pod naslovom Izredni dogodki na železnicah. Bilo je pestro. Prvi dan smo obdelali teorijo, drugi dan smo delali praktičnih na različnih točkah, zadnji dan pa je bila skupna vaja, kjer je sodelovalo prek 400 gasilcev. Takšne vaje so potrebne, saj se v njih naučimo mnogo koristnega, kar lahko uporabimo ob izrednih dogodkih, in tudi ta vaja je bila uspešna, saj smo usvojili obilo teoretičnega in praktičnega znanja.
Kaj veste in mislite o novem gasilskem domu?
Nujno ga potrebujemo, saj stari gasilski dom poka po šivih, Trzin pa se je v zadnjih letih močno razširil, povečalo se je število intervencij. Za te intervencije potrebujemo več vozil, orodja in opreme. O novem domu se govori v okviru novega trgovskega centra, ko bo (če bo) zgrajen, seveda v okviru razpoložljivih sredstev, ki jih ima Občina na razpolago. Zato upam, da bo državna uprava dala denar za vrtec, ki ga je sedaj zaradi krize občini odtegnila, in da bo nehala občinam, ki dobro finančno delajo, jemati denar in ga dajati občinam, ki z denarjem ne delajo gospodarno in se prekomerno zadolžujejo. Sicer smo pridobili prostor v lopi, kamor lahko spravimo nekaj opreme, vendar je prostora veliko premalo.
Kakšne načrte imate za oktober - mesec požarne varnosti?
V načrtu imamo dve evakuacijski vaji, eno v osnovni šoli Trzin in eno v novem vrtcu. Mladim v šoli in vrtcu bomo predstavili delo gasilcev in tako mogoče pridobili nove mlade gasilce. V okviru Gasilske zveze Domžale bomo imeli dve vaji. Ena, medobčinska, bo v Heliosu, druga, sektorska, na terenu. V mesecu požarne varnosti se želimo občanom približati in predstaviti naše delo. Med drugim smo tako v okviru Gasilske zveze Domžale imeli v hali Komunalnega centra Domžale dobrodelni koncert.
Vemo, da v društvu ves čas sledite novostim s področja reševanja. Pred kratkim je gasilska zveza predstavljala nov način gašenja z vodno meglico. Kaj lahko poveste o tem?
Z vodno meglico gasilci gasimo že kar nekaj časa, in to od takrat, ko nam je tehnika z novimi pištolskimi ročniki to omogočila. Na novo pa so bili predstavljeni ročni gasilni aparati na vodno meglico, ki so dobrodošli, saj razširjajo našo varnost v domovih. Paziti pa moramo, da z njimi ne gasimo pod lediščem. Njihov domet je manjši kot pri aparatih, ki so polnjeni s CO2, ki rešuje večino situacij v stanovanjskih hišah, in tistih, ki so polnjeni s prahom. Poudariti moram, da ni pomembno, kakšen gasilni aparat imamo, predvsem je pomembno znanje rokovanja z njim. Vedeti moramo, ob katerih situacijah lahko uporabimo kakšen aparat. Zato priporočam, da se ljudje naučijo rokovanja z aparati in tudi o tem, kateri aparat naj v določenih situacijah uporabijo. Najbolje je imeti v hiši vse tri aparate, vendar je to velik strošek, ki pa je vsekakor manjši od posledic požara. Svetujem vsem občanom, da se ob nakupu aparata posvetujejo z gasilskim strokovnjakom.
Pri gasilcih so odgovori vedno daljši, saj je njihovo delo kompleksno, zato pa so ob akcijah, ko pomagajo občanom v stiskah, mnogo hitrejši in tudi uspešni. Mesec požarne varnosti pod geslom »Začetni ogenj lahko pogasimo sami« nam pove, da lahko s tem rešimo veliko svojega imetja, kar pa je najvažnejše - REŠIMO LAHKO TUDI ŽIVLJENJE. Zato je zaželjeno, da vsi poznamo osnove gašenja, predvsem pa moramo paziti, da sploh ne zagori.
Spraševal: Zmago Knuplež-Zmak
COOPERJEV TEST
V petek, 20. septembra popoldan, je Občina Trzin v sodelovanju s Športnim društvom Trzin organizirala Cooperjev test. Gre za najenostavnejši tekaški preizkus telesne oziroma kondicijske pripravljenosti na razdaljah 2400 m za moške in 1600 m za ženske. Rezultat tega testa vzdržljivosti je odvisen od časa, v katerem pretečemo razdaljo, in od naše starosti. Občina Trzin ga organizira dvakrat letno, spomladi, ko naj bi se tekaška sezona začela, in v jeseni, ko bi morala biti kondicija ob redni vadbi na vrhuncu. Tek ni organiziran kot tekmovanje, saj je v bistvu to tekmovanje s samim seboj in časom, se pa udeležba na teku šteje k akciji Športna značka Občine Trzin, s katero želi Občina občane spodbuditi k obisku več športnih panog oziroma več rekreativnih prireditev. Tokratnega teka se je udeležilo 19 tekačev, med njimi tudi župan Občine Trzin Tone Peršak, ki je pokazal, da je v odlični telesni pripravljenosti. Tudi vsi ostali, ki so prišli na tek, so imeli odlične rezultate, tako da je izgledalo, kot da so v Trzinu vsi odlično ali pač prav dobro fizično pripravljeni.
Matjaž Erčulj
Novo strelišče za SD Trzin
Ponosni smo na naše mlade strelce
Strelsko društvo ima v Trzinu že dolgoletno tradicijo. Čeprav so imeli sorazmerno slabe pogoje za trening, so dosegali in še dosegajo izvrstne uspehe v vseh kategorijah. Zdaj pa se jim obetajo boljši časi. O tem smo se pogovarjali z njihovo predsednico Andrejo Gorjup, ki izhaja iz znane trzinske strelske družine in ima za sabo že bogato kariero kot tekmovalka, trenerka in mednarodna sodnica. Andreja takoj poudari, da brez dobrih sodelavcev, kot so Franci Brečko - trener mladih, nova inštruktorica Špela Mušič, trener Srečko Vinko in Franci Mušič, ki s Francijem Brečkom vozi tekmovalce na tekmovanja in postori še marsikaj drugega, ne bi šlo. Vsi so zanesenjaki, strokovno podkovani in seveda zaslužni za vse uspehe v klubu. Prepričani so, da bo novo strelišče, ki so si ga že dolgo želeli, pripomoglo k še boljšim uspehom, saj bodo pogoji dela na treningih precej boljši.
Dobili boste novo strelišče v šoli. Kako bo to pomagalo pri uspehih v društvu?
Že pred leti, ko so v šoli spraznili zakloniščne prostore, smo v njih za potrebe strelskega krožka uredili začasno 6-mestno strelišče. Ker je naše staro strelišče, ki je pod Kulturnim domom, postalo povsem neustrezno za kvalitetno izvajanje strelske dejavnosti, smo del dejavnosti že prenesli na to začasno strelišče. Le-to so začeli v teh dneh posodabljati. Dela naj bi bila zaključena v 60 dneh. Po končanih delih bo imelo strelišče 12 strelskih mest, kar bo omogočalo nemoteno dejavnost ter izvedbo tekmovanj. Tako strelišče nam bo omogočilo kakovostnejše treninge in, upam, tudi dvig rezultatov. Računamo pa tudi na to, da bomo privabili nove člane ter razširili dejavnost. Predvsem imam v mislih invalide, ki imajo že zdaj omogočen dostop, in bi strelišče lahko postalo neke vrste regijski center tudi za športnike s posebnimi potrebami.
Bodo na strelišču elektronske tarče?
Tudi v strelskem športu gre razvoj naprej, zato po vsej Sloveniji hitijo z opremljanjem tako novih kot starih strelišč z elektronskimi tarčami, papirne tarče pa se vse bolj umikajo v zgodovino. Glede na to, da gradimo sodobno strelišče, pričakujemo, da bo temu primerno tudi opremljeno, torej z elektronskimi tarčami, v nasprotnem primeru bomo še naprej zaostajali za mnogimi strelskimi društvi v Sloveniji.
Včasih ste si elektronske tarče sposodili, ali imate sedaj svoje?
Ne, še vedno si jih izposodimo v Zagrebu, in to za potrebe mednarodne tekme za Skirco Borisa Paternosta, ki jo organiziramo vsako leto. Če nam bo uspelo priti do lastnih 12 tarč, ki bodo enakovredne tarčam, ki jih imajo klubi po Sloveniji, potem bo naša naslednja tekma izvedena že na slovenskih tarčah.
Kaj bo s starim streliščem, veste, kdo bo dobil tiste prostore?
Tega ne vem. Verjamem pa, da ga bodo koristno uporabili.
Imate dovolj sredstev za delovanje društva ali je kriza odnesla tudi del tega?
Sredstev ni nikoli dovolj. Večino sredstev, ki nam jih dodeli Občina, porabimo za štartnine na tekmovanjih in za nakup streliva ter tarč. Nekoč so dotacije zadoščale tudi za nakup orožja, kar danes ni več mogoče.
Ta hip se ukvarjamo z velikim pomanjkanjem orožja. Kar 7 pionirjev je prešlo med kadete, kar pomeni zamenjavo orožja in opreme. Nekaj orožja so nam posodili v Strelskem društvu Domžale, nekaj pa si ga strelci delijo. To je le začasna rešitev, ki ni najboljša, zato upam, da nam bo uspelo pridobiti še nekaj sponzorskega denarja. Nekaj denarja bomo lahko zaslužili tudi z organizacijo tekmovanj ob pogoju, da bo strelišče opremljeno z elektronskimi tarčami.
Že kar nekaj časa ste predsednica društva. Kakšni so vaši načrti za naprej?
Moji načrti so taki, kot so načrti društva, saj zastopam interese vseh naših članov.
Kakšni so načrti društva do konca letošnjega leta in tudi za naslednje leto?
Trzinskim strelcem se strelska sezona konča nekje sredi aprila z državnim prvenstvom, naslednja sezona pa se začne oktobra s 1. kolom državne lige. Treniramo seveda tudi v prehodnem obdobju.
Tudi v letošnji sezoni si želimo dobrih uvrstitev v državni ligi in državnem prvenstvu. Predvsem imam tu v mislih kadete, ki bodo letos prvič tekmovali v tej kategoriji. Z dobrimi uvrstitvami na tekmovanjih pa nas nameravajo razveseljevati tudi najmlajši strelci in strelke, ki so v minulih letih že osvajali državne naslove tako v ekipni kot tudi v posamični konkurenci. Z novim streliščem pa pričakujemo dvig rezultatov tudi v članskih kategorijah. Že smo začeli s pripravami na 18. Skirco Borisa Paternosta in 2. Pokal Trzina, ki bo takoj v začetku januarja. Radi bi imeli tudi nekaj novega kadra. Letos smo že dobili novo inštruktorico Špelo Mušič, ki pomaga pri treniranju kadetov. Računam pa, da bomo na izobraževanje poslali še koga za inštruktorja in za mednarodnega sodnika za strelce invalide.
V času, ko ste predsednica, ste dosegli velike uspehe (državna prvakinja). Kje ste našli tisti plus, da se je delo društva oplemenitilo s takimi uspehi?
Predvsem v trenerju pionirk in pionirjev. Trenira jih Franci Breč-ko, ki je otrokom znal prisluhniti in jim je streljanje pripeljal v šolo. Pod njegovim vodstvom trenirajo takoj po končanem pouku, dostikrat pa tudi v popoldanskem času. S svojim znanjem in odličnim pristopom jih uči, predvsem pa jih zna motivirati za naporne treninge in nastope.
Kdo vse vam v društvu pomaga, da ste lahko dosegli takšne uspehe?
Kadar je treba, potem pomagajo vsi aktivni člani. Pri treningih in prevozih na tekme pa predvsem Franci Brečko in Franci Mušič.
Kdo je trener tekmovalcev in kdo je vzgojil državno prvakinjo?
Trener mlajših selekcij je Franci Brečko, starejših pa Srečko Vinko in jaz. Seveda pa pri treningih pomagajo tudi ostali izkušeni strelci.
Kaj vse ste naredili letos in katere uspehe ste dosegli?
Letošnjo sezono smo končali v pionirskih vrstah več kot odlično. Osvojili smo ekipno 1. mesto v državni ligi in posamezno - 1. mesto Suzane Lukič. Na državnem prvenstvu v Cerknici so ekipe mlajših pionirk dosegle 2. mesto, posamezno pa Zala Koritnik 3. mesto. Pionirke so tudi na državnem prvenstvu pometle z vso konkurenco, Suzana Lukič pa je osvojila 4. mesto. Med kadetinjami velja omeniti perspektivno Nežo Praprotnik, ki je bila na državnem prvenstvu 5. Člani in članice so v obeh
Ker je bila večina prireditev, ki jih organizira Športno društvo Trzin, v letošnjem letu že uspešno izpeljanih, smo se za tokratno številko Odseva pogovarjali s predsednikom Športnega društva Trzin Nejcem Florjancem. Florjanc je že od malih nog občan Trzina, pogosto pa ga lahko srečamo v športnem parku s košarkarsko žogo v roki, saj je prav košarka njegova najljubša igra.
Trzinci vas poznamo predvsem kot predsednika Športnega društva Trzin. Se lahko na kratko predstavite našim bralcem. Koliko let ste že član društva in njegov predsednik?
Trzinec sem praktično vse svoje življenje, to je od svojega četrtega leta naprej. Radosti svojega otroškega in mladostniškega pohajkovanja po trzinskih ulicah, gozdovih in igriščih sem ohranil vse do danes, zato prosti čas, kadar se le da, preživljam z žogo na igrišču in s kolesom ali s športno obutvijo v gozdu. Sicer pa sem krajinski arhitekt, trenutno zaposlen kot asistent na Oddelku za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Od nekdaj sem predvsem ljubitelj košarke, ki me je tudi pripeljala do sodelovanja s športnim društvom. Član sem verjetno kakšnih 10 let, to je od ustanovitve košarkarskega kluba, ki je pred leti de-
disciplinah, torej puški in pištoli, na vseh tekmovanjih dostojno zastopali naš klub.
Več kot odlično pa so se v letošnji sezoni odrezali tudi naši veterani, ki so z državnega prvenstva odnesli kar nekaj medalj. Najbolj uspešni so bili Franci Brečko - 1. mesto s puško, Andrej Perne - 8. mesto tudi s puško, Matjaž Bratovž - 3. mesto s pištolo, Irena Šinko - 5. mesto s puško, Andreja Gorjup - 1. mesto s pištolo, in Nuša Matan - 2. mesto s pištolo. Za nami je dobra sezona.
Sicer pa smo poleg omenjenega tekmovali tudi na različnih pokalnih tekmah in letos zopet uspešno izpeljali že 17. Skirco Borisa Paternosta.
Kateri letošnji uspeh je bil pika na » i «?
Najbolj ponosni smo na naše mlade strelce in na vse njihove uspehe. Pika na i pa bo pridobitev novega sodobnega strelišča za zračno orožje.
Lepo je slišati o uspehih SD Trzin, predvsem zato, ker so delali in trenirali v slabih pogojih. Sedaj jih najbrž čakajo boljši časi in še boljši rezultati, ki pa so vedno rezultat trdega in strokovnega dela ter pridnosti mladih strelcev, iz katerih rastejo veliki - to so prvaki, in z njimi je zgodba še lepša.
Zmago Knuplež - ZMAK
loval pod okriljem športnega društva. Od takrat je moje življenje precej povezano z delovanjem društva, vodenje pa sem prevzel pred približno tremi leti.
Kakšne so dejavnosti društva? Na katere športne sekcije je razdeljen?
Dejavnosti društva so trenutno povezane predvsem z organizacijo rekreativnih športnih prireditev in tekmovanj v Trzinu ter omogočanjem rednih tedenskih vadb, ki skozi šolsko leto potekajo v telovadnicah osnovne šole Trzin. Zelo pomembna dejavnost, ki smo ji zadnja leta žal namenjali premalo pozornosti, nekdaj pa je že krasila delovanje društva, je delovanje na področju športne vzgoje otrok. Le to bi želeli v prihodnje zopet obuditi.
Sicer društvo pod svojim okriljem združuje nogometaše, košarkaše, aerobičarke ter številčno najbolj zastopane udeleženke t. i. "telovadbe za ženske". V preteklosti smo poskušali organizirati tudi nekatere druge dejavnosti, kot je boks, ki pa se zaradi različnih vzrokov, ponavadi povezanih s financami ali pomanjkanjem zanimanja, niso obdržale. Ob tem naj poudarim, da smo vedno veseli kakšnih novih konkretnih predlogov za organizacijo prireditev ali dejavnosti.
Medtem ko so se tekmovalne želje košarkašev v zadnjih letih nekoliko zmanjšale, prej so več let igrali v 3. slovenski košarkarski ligi, pa se nogometaši zelo uspešno udeležujejo različnih rekreativnih malonogometnih turnirjev in lig.
Organizirate številne športne dogodke, ki so priljubljeni Trzin-cem. Lahko kaj več poveste o njih?
Zahvala za postavitev ogrodja in obsega prireditev, ki jih društvo skozi leto organizira, gre predvsem prejšnjemu vodstvu. Posledično so naši dogodki v trzinskem koledarju prireditev večinoma že dobro zasidrani. Nogometna sekcija že dolga leta uspešno organizira Valentinov malonogometni turnir, udeleženke telovadbe so gonilna sila izvedbe Otroške olimpijade, košarkarji pa izpeljemo 12-urni košarkarski maraton Zele. Najodmevnejša prireditev je Tek Petra Levca, ki jo s skupnimi močmi ponavadi izpeljemo
Športno društvo Trzin še kako dejavno
v začetku junija. Ob tem dvakrat letno izpeljemo še Cooperjev test in enkrat letno Športne igre Trzin, kjer gre za nekakšno mini predstavitev dejavnosti društva.
Kateri športni dogodki so najzahtevnejši?
Največji in najzahtevnejši dogodek, ki ga organiziramo, je zagotovo Tek Petra Levca. Letos se ga je, navkljub deževnemu vremenu in izredno zahtevni blatni trasi, udeležilo okrog 130 tekmovalcev. Priprava tovrstne prireditve je zahtevna z logističnega, finančnega in tudi kadrovskega vidika. Volja za organizacijo nikoli ni bila sporna, vsako leto znova pa se zatika pri zbiranju finančnih sredstev in velikega števila prostovoljcev, ki jih za izvedbo nujno potrebujemo. Največjo finančno pomoč za izpeljavo dogodka nudi Občina Trzin. Znesek, ki ga zadnja leta namenja za izvedbe, je sicer konstanten, vendar nikakor ne zadosten. Tu nam na pomoč priskočijo sponzorji, ki pa jih je vse težje prepričati za sodelovanje. Vseeno naj omenim, da je v Trzinu vendarle prisotnih nekaj podjetij, s katerimi zgledno sodelujemo zadnjih nekaj let.
Kako ocenjujete delo Športnega društva Trzin v letošnjem letu?
Odkar sem predsednik, se društvo spopada z dolgovi, ki so zaradi nekaterih neizpolnjenih sponzorskih obljub nastali še za časa delovanja košarkarskega kluba. Tudi preteklo leto je bilo v znamenju finančnega krča, vseeno pa smo vse zastavljene dejavnosti in prireditve uspešno speljali. Najbolj me veseli, da smo organizacijo Otroške olimpijade in Teka Petra Levca uspeli zastaviti na precej višjem nivoju kot pretekla leta, kar predstavlja dober temelj za prihodnje. Pri obeh prireditvah nam jo je sicer žal zagodlo vreme. Otroško olimpijado smo uspeli prestaviti pod šotor teniškega centra Taubi, tek pa je obiskalo precej manjše število tekmovalcev, kot smo pričakovali. Posledično se tudi finančni del prireditve ni izšel pozitivno. Vseeno pa kaže, da bomo leto uspešno prebrodili.
Koliko članov ima društvo in katerih ugodnosti so deležni?
Društvo ima v letošnjem letu 154 članov, ki so deležni ugodne redne tedenske vadbe. Če se vsi zavedamo pomembnosti redne vadbe z zdravstvenega vidika, pa bi na tem mestu izpostavil še socialni vidik, in sicer druženje z znanci in prijatelji, ohranjanje stikov in spletanje novih poznanstev.
Kje se lahko novi člani, željni športnega udejstvovanja, včlanijo v društvo?
Člani so vsi, ki obiskujejo kakšno izmed organiziranih vadb. Za možnost priključitve je treba priti v stik z nosilcem posamezne dejavnosti. Aerobiko vodi Asja Pevc (e-naslov: asjapevc@yahoo. com), telovadbo za ženske Lilijana Smrekar (e-naslov: lilijana. smrekar@gmail.com), nogomet Matic Kociper (e-naslov: ticho. ticho@hotmail.com), za košarko pa sem zadolžen sam (e:naslov: nejc.florjanc@gmail.com).
Kakšne želje goji društvo za prihodnje leto?
Glavna želja ostaja uspešna izpeljava prireditev. Otroško olimpijado in Tek Petra Levca bomo gradili na podlagi dobre letošnje osnove, načrtujemo pa povečanje aktivnosti, povezanih s športnimi igrami. Morda tudi v smislu povezovanja več različnih trzinskih dogodkov in sodelovanja z ostalimi trzinskimi društvi. V finančnem smislu se stvari počasi urejajo. Prihodnje leto načrtujemo dokončno poplačilo vseh dolgov, takrat pa bo društvo končno zopet lahko zadihalo s polnimi pljuči. Še naprej si želimo podporo vseh, ki omogočajo naše delovanje. Tu ne bi našteval vseh, bi pa izpostavil predvsem zveste prostovoljce, člane društva, brez katerih bi bil Trzin prikrajšan za marsikatero prireditev.
Iztok Plevelj
Kolesarsko društvu Felixi Trzin
Letos že skoraj 70 organiziranih kolesarjenj
Trzinsko kolesarsko društvo FELIXI ima vsako leto več članov. Čeprav k temu najbrž malo pripomorejo tudi trenutne gospodarske razmere v državi, ki kar silijo ljudi na kolesa, ima vsekakor največ zaslug za naraščanje števila članov izredno dobro delo v društvu. Felixi so opazni na številnih kolesarskih prireditvah po vsej državi, imajo pa tudi kar nekaj svojih izletov, ob tem pa se prizadevno ukvarjajo tudi z drugimi nujnimi zadevami, ki so v korist društvu. Naj omenimo, da so v zadnjem času člani trzinskega kolesarskega društva bolje razpoznavni tudi zaradi novih dresov. Ker se kolesarska sezona vseeno počasi izteka, smo se odločili, da o tem, kako gledajo na letošnjo dejavnost in o razmerah v društvu povprašamo kar predsednika društva Marjana Ferkolja.
Kateri dogodki (tekmovanja, izleti, druženja ) so letos zaznamovali delovanje vašega društva?
Letos smo delovali zelo intenzivno. Do zdaj smo izvedli kar 67 organiziranih kolesarjenj po širši okolici Trzina in po Sloveniji. Naši člani so bili udeleženci na večini pomembnejših kolesarskih maratonih, ki jih organizira Kolesarska zveza Slovenije, udeležili pa so se tudi akcij, ki trajajo celo sezono, in na katerih se sešteva število opravljenih vzponov, npr. vzponi na Pance, vzponi na Šentjošta ter s kolesom ali peš na Zgornje Dobeno. Lepo sta uspeli tudi dve občinski akciji, imenovani Družina na kolesu, na kateri smo povabili najmlajše kolesarje, njihove starše in starejše občane. Ponosni smo tudi na zelo uspelo izvedbo tradicionalnega društvenega maratona na Pavličevo sedlo. Na tej trasi udeleženci prevozijo 136 km, in sicer iz Trzina preko Karavank v Avstrijo in nazaj, na poti prečkajo tri gorske prelaze s skupno višinsko razliko ok. 2000 metrov.
Katere aktivnosti še sledijo?
Letošnja sezona kolesarjenja gre h koncu. Poleg nekaj kolesarskih izletov ob vikendih načrtujemo še zaključni kolesarski izlet po Krasu, ki ga bomo na cilju nadaljevali s prijetnim druženjem. Upamo, da bo z nami tudi lepo vreme.
Kako vam uspe poleg službe, družine in drugih obveznosti tako uspešno voditi društvo?
»Kjer je volja, tam je pot,« so dejali angleški alpinisti. Pri vodenju mi pomaga kar nekaj zelo prizadevnih članov društva. Ob koncu septembra 2013 je bilo v kolesarsko društvo Felixi včlanjenih že 125 članov. Samo letos je v društvo prišlo 17 novih. Zaradi velike-
ga števila članov in različnih interesov glede intenzivnosti kolesarjenja smo se razdelili v več homogenih skupin, ki se razlikujejo po tempu vožnje in po dolžinah posameznega kolesarskega treninga.
Kdo od članov vam izdatneje pomaga?
Tako kot na cesti tudi pri organiziranju društvenih akcij zmaguje ekipa. Pri vodenju društva, izvedbi planiranih akcij, servisiranju koles in svetovanju članom društva pri nabavi koles mi največ pomaga bivši dolgoletni predsednik društva Srečko Frantar, sedaj v vlogi podpredsednika. Največ administrativnega dela, ki je potrebno za učinkovito obveščanje članov, vodenje naše spletne strani in pri organiziranju drugih društvenih akcij, opravi naša prizadevna tajnica, za vodenje finančnega poslovanja imamo blagajnika, politiko društva in organizacijo posameznih delovnih nalog pa koordiniramo v 5-članskem upravnem odboru. Pomagajo tudi prostovoljci. Na cestnih vožnjah pa že omenjene skupine vodijo kolesarji, ki imajo dovolj kolesarskega znanja in zaupanja pri članih.
V preteklosti smo pogosto s strani kolesarjev slišali kritike na račun premajhne finančne podpore Občine. Kako se društvo financira in kolikšno vlogo pri tem igra Občina?
Običajno vsako leto dobrih 95% stroškov financiramo člani sami iz lastnih sredstev (nabava koles, kolesarske opreme, prevozi, štartnine ...), do 5% pa nam pomaga Občina Trzin. Letos smo naredili lepe in zelo prepoznavne nove drese, pri katerih so nam nekoliko pomagali tudi sponzorji, ki so objavljeni na naši spletni strani in katerim se tudi na tem mestu zahvaljujemo za pomoč. Zelo domiselno nas je sponzoriral trzinski sadjar (podjetje Frutas), in sicer kar z bananami.
Kaj naj pričakujejo novi člani (veselice, izlete, zabavo, delo, odgovornost)?
Veselic je pri nas res bolj malo, zato pa precej več druženja pri
športni rekreaciji, ki udeležencem tudi prinaša obilo veselja in notranjega zadovoljstva. Novincem nudimo organizirano kolesarjenje v skupini in strokovne nasvete pri tehniki kolesarjenja ter pri nabavi koles.
Kako so izleti organizirani in kdo odgovarja za varnost udeležencev?
Izlete za posamezno skupino načrtuje vodja skupine, ki določi traso (smer in razdaljo), nadzoruje tempo vožnje in med kolesarjenjem skrbi za red, varnost ter spoštovanje prometnih predpisov. Obveščamo se preko spletne strani in po mobitelih. Za varnost odgovarja vsak udeleženec sam, kar smo določili tudi v statutu društva.
Ali se lahko na prireditev prijavijo tudi nečlani društva?
Lahko. Nečlane običajno pripelje in predstavi kakšen od članov, lahko pa se obrnejo tudi na vodjo skupine ali name.
Kako naj se prijavijo in kakšen je njihov finančni prispevek?
Navodila za včlanitev v društvo imamo objavljena na naši spletni strani www.felixi.si, organiziranja kolesarskih izletov pa v našem društvu ne zaračunavamo.
Kako se boste čez zimo pripravljali na novo sezono?
Pozimi bomo kondicijo vzdrževali s pohodi v okolico Trzina in po bližnjem sredogorju, s tekom, z vadbo na sobnih kolesih doma, z obiskovanjem fitnes centrov ipd.
V Trzinu potrebujemo društva, ki uspešno povezujejo ljudi in jim tudi v času gospodarskih težav države nudijo druženje, prijetne trenutke ter športno dejavnost za zdravje in zadovoljstvo, zato »navijamo« za FELIXE.
Zmago Knuplež - ZMAK
Osnovno šolo Trzin razglasili za kulturno šolo
Osnovna šola Trzin je uspešno prestala kandidacijski postopek za kulturno šolo, ki ga vsako leto razpiše Javni sklad za kulturne dejavnosti. Naziv Kulturna šola 2013 je šoli podeljen za obdobje 2013-2016, nanaša pa se na kulturno delovanje v šolskih letih 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012.
Naziv kulturna šola dobi šola, ki tako po številčnosti kot kakovosti spodbuja nadpovprečno aktivno kulturno delovanje učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu interesnih dejavnosti, ki niso del učnega programa.
Cilji izbirnega postopka so: krepitev kulturne vzgoje na osnovnih šolah ter ustvarjalnost mladih na različnih umetnostnih področjih, podpiranje kakovostnih dosežkov mladih na kulturnem področju, spodbujanje izobraževanja mentorjev in organizatorjev v osnovnih šolah, ki se udejstvujejo na ljubiteljskem kulturnem področju, ter motivirati šole, da postanejo žarišča kulturnih programov v lokalnem okolju z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenj-skega učenja in povezovanja.
Na razpisu lahko kandidirajo osnovne šole:
-	ki imajo izkazano razvejano in kakovostno kulturno delovanje na vsaj treh izmed naštetih področij v časovnem obdobju zadnjih treh let: glasba, gledališče, lutke, folklorna dejavnost, film in video, ples, likovna in fotografska dejavnost, literatura in varovanje kulturne dediščine;
-	ki v kulturno delovanje vključujejo večje število učencev in učiteljev;
-	v katerih programi nastajajo in se izvajajo pretežno v okviru izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti;
-	ki omogočajo in spodbujajo mentorsko delo zaposlenih s specifičnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področjih kulturnega in umetniškega udejstvovanja;
-	katerih šolske skupine redno sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, namenjenih predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov;
-	na katerih redno prirejajo kulturne dogodke, namenjene učencem;
-	na katerih pripravljajo kulturne programe za širšo lokalno javnost;
-	omogočajo dejavnost drugih kulturnih društev in skupin v svojih prostorih.
Na Osnovni šoli Trzin delujejo ali so delovale naslednje redno delujoče kulturne skupine in krožki: Cici pevski zbor pod vodstvom učiteljice Božene Opara, recitatorski krožek pod vodstvom Marjance Ipavec, otroški pevski zbor, mladinska vokalna skupina in Orffova skupina pod mentorskim vodstvom profesorice Barbare Karba, likovni krožek pod mentorskim vodstvom profesorice Vesne Rakef, dekliška folklorna skupina pod umetniškim vodstvom pedagoginje Marijane Petek in profesorice Ane Lončar Burjek, francoska dramska skupina pod taktirko profesorice Dragice Marinko in plesni krožek pod vodstvom profesorice Irene Capuder, v zadnjem letu pa sta z delovanjem pričela še filmski krožek pod vodstvom našega bivšega učenca Uroša Marolta ter šolski rock bend pod taktirko socialnega pedagoga Gregorja Semeta.
Osnovna šola Trzin v lastni produkciji vsako leto ob dnevu samostojnosti, ob kulturnem prazniku in ob dnevu državnosti pripravi krajšo proslavo za učence, v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine že leta prirejamo božično-novoletni koncert, šolski sklad spomladi pripravi dobrodelno prireditev Zame, zate, za nas ..., ob materinskem dnevu pripravimo prireditev Poljubček ti dam, šolsko leto pa po navadi zaključimo s Francoskim večerom in va-leto. Septembra 2012 smo kot zaključek projekta Dnevi kulturne dediščine organizirali odmevno in zelo dobro obiskano kulturno prireditev z naslovom Dediščina povezuje generacije, katere osrednja gostja je bila gospa Dušica Kunaver.
Naši učenci se pod mentorskim vodstvom profesorice Vesne Rakef redno udeležujejo mednarodnih likovnih natečajev, kot sta Plakat miru in Ex tempore, na katerih dosegajo zavidljive uspehe. Prav tako naši učenci sodelujejo na literarnih natečajih, kot so Moja rodna domovina, Gradim svet iz besed in Z domišljijo na potep, v okviru katerega so štiri naše zdaj že bivše učenke pod mentorskim vodstvom prof. Marjane Anžič Galjot in prof. Andreje Rotar izdale čisto prave knjižne prvence. Naši učenci pod mentorskim vodstvom knjižničarke Melite Rus redno sodelujejo tudi na mladinskem literarnem festivalu Bralnice pod slamnikom.
Osnovna šola Trzin sodeluje na večini kulturnih prireditev v občini Trzin in drugje. Učenci naše šole pod vodstvom imenovanih mentorjev vsako leto nastopajo na vseh pomembnejših prireditvah v Trzinu, ki jih organizirajo druga trzinska društva in organizacije: komemoracija ob dnevu spomina na mrtve, gregorjevo, Florjanov sejem, slavnostna akademija ob občinskem prazniku in srečanje Združenja borcev za vrednote NOB, Trzin poje in pleše ... V marcu 2011 sta se oba naša pevska zbora pridružila 200-članskemu zboru osnovnošolcev, ki so z Giannijem Rijav-cem nastopili v Hali komunalnega centra v Domžalah na prireditvi Poti do srca. Francoski dramski krožek že od vsega začetka sodeluje na Frankofonskem festivalu v Kranju, za kar smo si leta 2010 prislužili posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje. Dekliška folklorna skupina je lani sodelovala na mednarodnem otroškem folklornem festivalu v Predosljah.
Osnovna šola Trzin vrsto let omogoča celoletno uporabo prostorov rezbarjem Turističnega društva Kanja Trzin pod mentorskim vodstvom Marijana Vodnika za redna tedenska srečanja in za opravljanje izpitov nacionalne poklicne kvalifikacije za poklic rezbar/rezbarka, Folklorni skupini Trzinka za redne tedenske vaje, ki pod mentorskim vodstvom Janeza Florjanca prav tako deluje v okviru Turističnega društva Kanja Trzin, Pevskemu zboru društva upokojencev Žerjavčki pod taktirko zborovodkinje Ksenije Kozjek za občasne generalke, Glasbeni šoli Lartko za reden pouk nauka o glasbi in inštrumentov, Glasbeni šoli Goter za pouk
igranja na diatonično harmoniko ter Plesni šoli Miki za plesne vaje njihovih učencev.
Naziv kulturna šola nam veliko pomeni. To je nagrada za preteklo delo, hkrati pa je tudi spodbuda in zaveza za nadaljnje delo zlasti na tistih področjih, kjer nam še ne gre tako dobro. Ob tej priložnosti se želim iskreno zahvaliti vsem (tudi bivšim) učenkam in učencem ter mentoricam in mentorjem, ki s sinergijo talentov in pedagoškega znanja v nas prebujajo občutke, ki jih lahko nudi le kultura. Iskrena hvala tudi vsem sodelavkam in sodelavcem, ki s svojo organizacijsko in tehnično podporo pomagate, da talenti naših učencev pridejo do pravega izraza. Hvala tudi staršem, ki svoje otroke pri kulturnem udejstvovanju nesebično podpirate in večkrat svoje družinske načrte prilagajate tako, da vašim otrokom omogočate udeležbo na brezštevilnih vajah, generalkah, nastopih ... Navsezadnje pa iskrena hvala tudi vsem obiskovalcem naših kulturnih dogodkov. Brez občinstva naše kulturno delovanje ne bi imelo nobenega smisla.
Ravnateljica mag. Helena Mazi Golob
NAPOVEDNIK TD KANJA TRZIN
24. 10. ob 16.00 Jesenske dobrote z delavnicami za otroke ploščad pred CIH
24. 10. ob 19.00 Razstava fotografij Jožeta Seljaka avla CIH
26. 10. - zbor ob Pohod po območju štirih občin 8.00 pred OŠ Trzin
DELAVNICE TD Kanja Trzin od oktobra 2013 do junija 2014 že potekajo. Za tiste, ki ste povabilo spregledali in vas vsebina zanima, še enkrat:
1.	REZBARSKA DELAVNICA - vsak torek od 17.00 do 18.30 v tehnični učilnici OŠ Trzin.
2.	DELAVNICE ROČNEGA VEZENJA - vsak torek od 17.00 do 18.30 v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska c. 12/F.
3.	FOLKLORA za odrasle - vsak četrtek od 20.00 do 21.30 v mali telovadnici OŠ Trzin.
4.	SLIKARSKA DELAVNICA - enkrat tedensko, če bo dovolj prijav.
5.	DELAVNICE ROČNEGA VEZENJA - za začetnike ob ponedeljkih v CIH, Ljubljanska cesta 12/f Trzin od 17.00 dalje - če bo dovolj prijav.
Informacije lahko dobite na sedežu društva, Ljubljanska c. 12/f Trzin ali po telefonu 01 564 47 30.
Barve jeseni
Jesen lahko poimenujemo kar kraljico barv, saj domišljija narave v tem obdobju res ne pozna meja. Barvna paleta listja je tem pestrejša, če so temperaturne razlike med nočjo in dnevom večje, ob tem pa ne sme manjkati sonca, tudi tla morajo biti primerno vlažna.
Z enakonočjem smo konec septembra tudi uradno stopili v jesen. September - mesec kimavec, je dobil ime po sadju, ki je v tem jesenskem mesecu zrelo in »kima« na vejah sadnega drevja. Ljudska pregovora o vremenu v tem času pa pravita: »Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči« in še «Če je listje dolgo na drevju, bo huda zima«. Torej držimo pesti, da se pregovora zaradi predragega ogrevanja ne bi uresničila.
Ljubitelji in predvsem izkušeni vrtnarji tudi v tem času poskrbijo, da vrtovi zažarijo v prelepi paleti barv jesenskega cvetja. Zvezde? Seveda, in to ne samo sijoče, pač pa tudi cvetoče. Po bujni in barviti pomladi ter poletju se nam morda zdi, da vrt in cvetlični nasadi usihajo. Z zasaditvijo jesenskih lepotic naše gredice ter okrasni lonci pravzaprav zažarijo skupaj z jesensko obarvanostjo listja dreves, grmovnic, trav. Pa poglejmo, katere so trajnice, ki zaslužijo našo pozornost: ameriški slamnik, krvomočnica, kav-kaška potočnica, pisan listni bršljan in seveda mačehe. Zanimivo je, da so barvne asociacije na jesen povezane predvsem z rdečo, oranžno, rumeno in rjavo, v svetu okrasnih trajnic pa v tem letnem času prevladujejo rožnati cvetovi. Če se le na hitro spomnimo nekaj klasičnih jesenskih trajnic, ki so najpogosteje zastopane z rožnato barvo: hermelika, jesenske astre, dresni, jesenske anemone in ciklame.
Pa si malo bolj podrobno oglejmo prav te, ki nas vse do nizkih temperatur razveseljujejo v nasadih, koritih in tudi doma, razen v zelo toplih prostorih, kar pa bo vedno bolj izjema kot pravilo. Cvetlice, ki cvetijo zdaj, nas osvajajo z velikimi in barvitimi cvetovi, obdanimi z naborkom pisanih listov. Cvetlice, ki prepričajo s težko opisljivo eleganco, ki pa jo zagotovo začuti vsak, celo nepoučen opazovalec. Drobni srčkasti listi, porisani s srebrnimi vzorci, podpirajo zaobljen šopek cvetov. Ti so lahko drobni, kot pri korčkih, ki jih natrgamo na poletnem sprehodu po gozdu, nekoliko večji ali pa tako veliki, da osupnejo s svojo razsežnostjo. Vsi, od najmanjših do največjih, so »izdelani« tako natančno, po enakem kroju, a vendar vsak razpira cvetne lističe malce drugače. Eden se dviga na višjem, drugi na nižjem peclju. Ta je zvit kot metuljeva krila, preden se razprejo za prvi pomladni polet, onemu se cvetna krila že povešajo ...
Cvetni lističi ciklam so prosojni. Povrhu vsega jih je ponekod več pri »navadnih« ciklamah ali pa so celo nazobčani, »nafrfuljeni«, morda pa tudi obrobljeni s tankim rdečim robom. Rožnatih odtenkov je prav toliko kot rdečih, in potem so še vse nianse vijoličnih.
Ciklam je torej dovolj za vsake oči. V cvetličarnah in vrtnarskih središčih prekrivajo obsežne mize in čakajo, da jim izberemo primeren okrasni lonček. Pristoji jim tudi izvirna oblekica iz papirja ali koščka blaga, ki ju povežemo z vrvico. Če jo bomo posuli z bleščicami, bo ciklama zasijala v pravi praznični opravi.
In kakšno vreme nas čaka v prihodnje? »Če je v vinotoku mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije«.
Dunja Špendal
Kako zasaditi in varovati cvetje in zelenje v jeseni
Predavateljica Marija Hrovat, strokovnjakinja Profesionalne vrtnarske družbe, je v torek, 10. oktobra, ljubiteljem cvetja predavala o jesenski zasaditvi in pripravi rastlin na zimo. Obiskovalcem jo je predstavil kar gospod Rajko Vuga, vrtnarjem dobro poznan ljubitelj in strokovnjak za zasaditve in nego spomladanskega cvetja. Predavateljica je s fotografijami in razlago predstavila zasaditve, ki lahko v jeseni krasijo okenske police, vrtove in tudi grobove. Zvedeli smo marsikaj o trendih, predvsem nemških vrtnarjev, ki to jesen oblikujejo šopke in gredice z zasaditvami v jesenskih barvah. Odgovorila je na marsikatero vprašanje in obljubila, da se vidimo zgodaj spomladi, ko bo na vrsti prikaz sajenja in tudi obrezovanja rastlin in sadnega dreva.	J.V.
Ogledi in ocenjevanje urejenosti kraja zaključeno,
•	»VI»
priznanja čakajo
Hladna in meglena jutra nas opozarjajo, da smo vstopili v mesec oktober, ko je za nami enakonočje in začetek uradne zlate jeseni. Kar prehitro pozabljamo, da je bilo še nedolgo tega zelo vroče, rože so cvetele, vrtovi dehteli. Članice Komisije za urejenost kraja smo si tudi to poletje ogledovale urejenost Trzina in okolice trzinskih domov, tisto, kar smo opazile, pa smo »zabeležile« tudi skozi kritično oko fotoaparata. Kolaže slik si je komisija že ogledala in po ustaljenem sistemu ocenila ter izbrala nominirance. Letošnja, že 12. akcija ogledovanja, fotografiranja in ocenjevanja urejenosti kraja je tako že zaključena. Izid si bomo lahko vsi skupaj ogledali na prireditvi zadnji petek v novembru (29. 11), ko bo narava že počivala in bo turobno vreme, mi pa bomo ob ponovnem srečanju uživali ob gledanju kolažev, v mislih zavonjali dišave ter čutili barve in toploto poletja. S to prireditvijo, in druženjem po njej, se želimo zahvaliti vsem, ki skrbite za urejenost kraja, vsem, ki vam ni vseeno, kako le ta izgleda, in vsem, ki s ponosom povemo, kje živimo.
Dunja Špendal za TD KANJA TRZIN Komisija za urejenost kraja
Žganjekuha pri Frančku
Žganjekuha ima v Trzinu dolgoletno tradicijo. Posebno v starem delu naselja se je ta dejavnost ohranila še danes. Poleg podjetja Bahne je še nekaj hiš, kjer kuhajo žganje.
V	jesenskih dneh, ko temperature vztrajno padajo in se začenja obdobje prehladnih obolenj, čaj in kozarček žganja blagodejno vplivata na zdravje.
V	enem od hladnih popoldnevov sem se namenila k Frančku Va-lenčaku, da ga povprašam o žganjekuhi. Večkrat nas je s prijatelji povabil v svojo »lekarno«, da smo poskušali razno žganje in vino. Lekarna je prostor v kleti, kjer shranjuje svoj žganjekuharski in vinarski pridelek.
Povedal je, da ga je v žganjekuho uvedla ženina teta Cilka Tomaži-čeva, ki je znala kuhati dobro žganje. Od prvih začetkov je minilo več ko 30 let. Sprva je bil njen pomočnik, kasneje pa je začel sam kuhati žganje. Zanimalo me je, kakšne vrste oz. sorte sadja uporablja za žganjekuho. Povedal je, da ima stare sorte jabolk, kot so bobovec in voščenke, od novih sort ajdared, gloster in »majdo«. Od hrušk ima moštarce in tepke, slive in vinogradniške breskve. Zelo dobra je posebna vrsta slive, ki se ji po trzinsko reče kobivnik. V vinogradu ima
veliko divjih češenj in iz njih pridela odlično češnjevo žganje. Fran-ček je rekel, da je pogoj za dobro žganje zdravo, dobro zrelo sadje, ki mora biti čisto, ne sme biti gnilo niti škropljeno s kemičnimi pripravki. Tako sadje da visok odstotek sladkorja, dobro aromo in s tem tudi izkoristek alkohola. Sadje na grobo zmelje v lesenem mlinu, ki ga je sam naredil iz hrastovega lesa in je kot tak unikaten izdelek. Grobo mletje je potrebno, da se kasneje v kotlu ne prismodi. Nato drozgo strese v čiste plastične sode in vakumsko zapre. Pomembna je tudi temperatura, da sadna drozga dobro vre. Za kuhanje je pripravljena, ko zmleto sadje potone na dno, na vrhu pa je tekočina. To pa ugotovi, ko vakum potegne pokrov soda navznoter.
Franček pove, da se je za žganjekuho treba pripraviti in si vzeti čas. Pokazal mi je kotel za žganjekuho in povedal, da je dober, ker je narejen iz debele bakrene pločevine. Omeni, da so najboljše kotle za žganjekuho izdelovali pri Premku v Mengšu, sedaj pa jih ne delajo več.
Pripravljeno drozgo strese v kotel in vseskozi skrbi, da ogenj pod kotlom ni premočan, da se drozga ne prismodi. Po približno treh urah kuhanja začne teči prvo žganje, ki mu po domače pravijo najga ali blina. To žganje je motno oz. kalno in neprijetnega okusa. Posebno poudari, da mora biti curek najge tanek kot nitka, zato je tako pomembna temperatura v kotlu, ki jo dosežemo s pravšnjim ognjem. Najga mora v sodu zoreti približno mesec dni, nato je pripravljena za drugo kuho.
Pred drugim kuhanjem se mora kotel in ostale priprave dobro očistiti, da žganje ne dobi nezaželjenih snovi. Pove mi, da se pri drugem kuhanju najga očisti in se poveča vsebnost alkohola. Tudi ta kuha zahteva veliko pozornosti in »celega« človeka, saj je potrebno temperaturo počasi dvigovati in mora žganje počasi teči oz. kapljati. Pri drugi kuhi je potrebno odvzeti predtok ali » alkoholni cvet«, ki se večinoma uporablja v domačem zdravilstvu. Čebelarji ga uporabljajo za izdelavo propolisa, iz njega se pripravljajo različne zeliščne tinkture (npr. z arniko) za rane in zdravljenje revme. Znanka pa ga uporablja za čiščenje sedežne garniture. Po končani kuhi žganje pretoči v steklene balone, ki jih nato shrani v kleti. Zanima me, kako »močno« je njegovo žganje, pa pove, da ima 45 do 47 alkoholnih odstotkov. Frančkova modrost je, da pravilno kuhano žganje ne sme peči v grlu, ampak se mora »toplota« popitega žganja širiti iz trebuha navzgor.
Vprašam ga, ali mu ni dolgčas, ko je cel dan sam pri kotlu. Fran-ček pove, da si med kuhanjem prižge radio ali pa povabi prijatelje. Tako se med kuho obujajo spomini, pripovedujejo zgodbe in šale, da čas hitreje mine. Omeniti je treba, da zna Franček pripraviti tudi odlične koline in »prašičje« dobrote, s katerimi rad pogosti prijatelje. Tudi mene je pogostil z izvrstno zaseko in ocvirki, ki sta jih z ženo Jožico pripravila pred kratkim.
Tako sem marsikaj zvedela o žganjekuhi in spoznala, s kakšno srčnostjo, predanostjo in trudom Franček pripravlja žganje. Pra-
vi žganjekuharski mojster je. Pove mi, da pozna v Trzinu dobre žganjekuhce, tako omeni Staneta in druge, pa tudi ženska da je med njimi.
Žganje kuha zase, za prijatelje in znance. Prav z veseljem jih povabi v svojo »lekarno«, da poskusijo njegov pridelek. Na koncu najinega pogovora se zahvalim za prijazno povabilo in še enkrat pohvalim češnjev »šnops«, ki je resnično odličen.
Majda Šilar
Trzinska kultura je »na konju«
V mesecu trgatev in vina se člani KUD-a Franca Kotarja Trzin pripravljajo na festival ljubiteljskih gledališč v Celju. To so XXI. Novačanovi dnevi, ki bodo od 11. 10. do 16. 11. Nastopajoči v predstavi Otroka muh imajo tako obnovitvene vaje, saj je predstava dobila dobre kritike in je vabljena na različna gostovanja ter festivale. V Celju bodo nastopili 25. oktobra ob 19:30, do takrat pa bodo gostovali tudi v Domu kulture Kamnik. Prav tako so se prijavili na 26. Čufarjeve dneve na Jesenicah, ki bodo od 14. 11 do 19. 11. Vzporedno potekajo tudi vaje za tri nove produkcije, ki še vedno ostajajo skrivnost. Na žalost je gledališka predstava Krčmarica KD Rudija Jeretiča Ribno ta mesec odpadla zaradi poškodbe igralca. Z delom je začela Mini dramska šola za otroke v starosti od 7-10 let. Ne zamudite tokratnega potopisnega predavanja o neverjetnem
Iranu, ki bo 22. oktobra ob 20:00 v kulturnem domu Trzin. V novembru, natančneje 9. novembra, bodo ob osmih zvečer v Trzinu gostovali člani KUD-a Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani s parodijo na vestern »Veter v vejah sasafrasa«. V decembru pa si boste lahko ogledali ljudsko veseloigro v moderni priredbi režiserja Nika Vodo-ška »Burka o jezičnem dohtarju«, KD iz Slovenske Bistrice. Igralec Niko Turk je na letošnjem 52. Linhartovem srečanju v Postojni prejel matička (priznanje za najboljše gledališke stvaritve) za glavno moško vlogo v omenjeni igri. Ob njej se boste lahko nasmejali 7. decembra ob 20:00, prav tako v dvorani kulturnega doma. Ne pozabite, da bo letošnji kulturni program resnično pester. Vsak mesec namreč ponuja vsaj eno gledališko predstavo in eno potopisno predavanje. Vabljeni tudi k ogledu trzinske predstave v Celje, kjer bo vaš glas pomemben kriterij za oceno najboljše predstave na letošnjih Novačanovih dnevih.
Ana Pirc
Kultura
Bogastvo in skrivnosti nekdanje Perzije
V torek, 22. oktobra, ob 20.00 bo v Kulturnem domu Trzin potopisno predavanje popotnice Martine Motl, ki je odkrivala deželo, nekoč največji imperij, Perzijo. V Iranu je popotnik kralj in ljudje so pravljično gostoljubni. Povabili so jo v svoj dom, v krogu družine posadili na častno mesto in ji postregli čaj. Uživala je ob tradicionalni iranski hrani in prijaznosti. V Širazu se je družila z umetniki ter brala Hafizovo poezijo. Povzpela se je na Alamut, obiskala slavni Perzepolis ter se navduševala ob magičnem Takht-e Soleyman ter preverila izrek »Esfahan je pol sveta«. Ne zamudite!
Foto vir: Persepolis: http://famouswonders.com/wp-content/upla-ads/2010/03/Shiraz.jpg
V	Postojni slavila zamejska predstava Umor v vili Roung
Linhartovo srečanje je osrednja in najpomembnejše gledališka prireditev v organizaciji JSKD. Srečanje predstavlja izbor najkvalitetnejših predstav slovenskega ljubiteljskega gledališča in je hkrati pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Nanj se lahko prijavijo vse slovenske ljubiteljske gledališke skupine, ki delujejo na območju Slovenije, v zamejstvu ali tujini. V sezoni 2012/13 se je za nastop na festivalu na lokalnih ravneh potegovalo kar 125 predstav, kar priča o izjemni vitalnosti ljubiteljskega gledališča pri nas.
V	treh dneh, kolikor je 52. Linhartovo srečanje trajalo, so si obiskovalci lahko ogledali 10 predstav, od tega je bilo 7 tekmovalnih. Za mesto med njimi se je poleti borila tudi trzinska predstava Otroka muh. Tekmovalne predstave iz Hotinje vasi, Šentvida nad Ljubljano, Števerjana (Italija), Celja, Notranjih Goric, Slovenske Bistrice in Dražencev so morale navdušiti strokovno žirijo v sestavi igralke in nosilke Borštnikovega prstana Minu Kjuder, arhitektke in scenogra-finje Ane Rahele Klopčič ter igralca Gorazda Žilavca, ki so od tekmovalnih predstav matička za najboljšo predstavo v celoti in režijo podelili predstavi Umor v vili Roung.
Žirija je poleg matička za najboljšo predstavo v celoti in režijo podelila še dva matička. Matička za najboljšo žensko vlogo je prejela Neža Strenčan za vlogo Nore v predstavi Nora Nora v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje - Celje, matička za najboljšo moško vlogo pa Niko Turk za vlogo jezičnega dohtarja v izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek, Slovenska Bistrica. Nika Turka in ostale Bistričane si boste v decembru lahko ogledali tudi na trzinskem odru v predstavi Burka o jezičnem dohtarju. Žiranti so vtise po ogledu vseh predstav strnili takole: »Letošnje predstave so bile izredno raznolike in zanimive. Pokazale so na bogastvo ljubiteljskega gledališkega izraza. Kot žirija smo bili popolnoma enoglasni pri izboru najboljše predstave v celoti, saj je predstava izstopala v vseh pogledih. Navdušuje nas, da so vse skupine v Postojni prisotne skozi ves čas trajanja festivala, se spodbujajo in izmenjujejo izkušnje. Ne gre samo za tekmovanje, temveč za pravi gledališki praznik. Linhartovo srečanje je še vedno vrhunec ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti.«
(bl)
Kulturoskop - Koledarčke iz žepov!				
DATUM	KAJ?	ZVRST	VSTOP	KJE?
torek, 22. 10. 2013, ob 20.00	Martina Motl: IRAN	potopisno predavanje	2,00 EUR	Kulturni dom Trzin
sreda, 23. 10. 2013, ob 20.00	KUD Franca Kotarja Trzin: OTROKA MUH	drama	8,00 EUR	Kulturni dom Trzin
četrtek, 24. 10. 2013, ob 17.30	Mini dramska šola	gledališka šola za otroke	15,00 EUR / mesec	Kulturni dom Trzin
petek, 25. 10. 2013, ob 19.30	KUD Franca Kotarja Trzin: OTROKA MUH	drama	Vstop prost!	Tekmovalni festival XXI. Novača-novi gledališki dnevi, KUD Zarja Trnovlje, Celje
Sobota, 9. 11. 2013, ob 20.00	KUD Dolomiti Dobrova: VETER V VEJAH SASAFRASA	vestern komedija	8,00 EUR	Kulturni dom Trzin
nedelja, 1. 12. 2013, ob 19.30	KUD Franca Kotarja Trzin: OTROKA MUH	drama	8,00 EUR	Dom kulture Kamnik
torek, 26. 11. 2013, ob 20.00	Arne Hodalič: JEMEN	potopisno predavanje	3,00 EUR	Kulturni dom Trzin
sobota, 7. 12. 2013, ob 20.00	KD Slomšek Slovenska Bistrica: BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU	komedija	8,00 EUR	Kulturni dom Trzin
VSAK četrtek ob 17.30 (z izjemo počitnic)	Mini dramska šola (od 7-10 let)	gledališka šola za otroke	15,00 EUR / mesec	Kulturni dom Trzin
Rezervacija vstopnic za prireditve je možna preko spletne strani društva: www.kud-trzin.si ali preko elektronske pošte: rezervacije@kud-trzin.si.
BL
Radomeljski kulturniki v Trzinu z otroško predstavo
Piščanček Pik
V	soboto, 16. novembra, bo ob 16.00 v Kulturnem domu Trzin na ogled predstava Piščanček Pik, ki je nastala po istoimenski pravljici Marjana Mančka, v režiji in priredbi Nine Mav Hrovat.
V	goste prihaja Kulturno društvo Mlin Radomlje, ki je relativno mlado društvo, saj so formalnopravno svoj obstoj obelodanili v letu 1995. Od takrat so zelo aktivni, pripravili so že veliko predstav in drugih kulturnih dogodkov. Med njimi je bila prva predstava novoustanovljenega društva Dobrodošla, miss Agatha v sezoni 1995/96. Vseskozi so bolj naklonjeni komedijam. Od ustanovitve pa skrbijo tudi za vzgojo mladih članov, ki tokrat pod vodstvo Mav Hrovatove prihajajo v Trzin z otroško predstavo Piščanček Pik.
Piščanček Pik je predstava, ki je humorna in poučna, saj ponuja mnogo izhodišč za nadaljnje pogovore o čustvih, odnosih med otroki in starši. Ob predstavi otroci aktivno sodelujejo in se vživlja-jo v različna čustvena stanja, spoznajo nove besede in njihove pomene, naučijo pa se tudi novo pesmico. Predstava je primerna za otroke v starosti od treh do osmih let, pa tudi za nekoliko starejše.
V	glavni vlogi piščančka Pika bo nastopila Aja Hrovat, Martin Špen-dl bo zaigral Veselje in Nečimrnost, Maj Hrovat Strah in Žalost,
Filip Jakob Špendl Jezo in Lenobo, mamo kokljo pa bo upodobila Klara Jeretina. Kostumi so delo Darje Jeretina. Kot Sonce bo nastopila Špela Kosmač, ki bo igro tudi spremljala s harmoniko. Za ogled dogodivščin v igrici Piščanček Pik boste odšteli 4 evre. Radomeljskim gledališčnikom želimo polno dvorano in veliko kreativnih idej tudi v prihodnje!
(bl)
Se spominjate, otroci - mali in veliki čarovniki, čarovnice, pajki, mucki, metuljčki..., ko ste lansko leto razigrani in nasmejani soglasno ugotavljali, da je bila res odlična zabava.
Leto je naokoli in zato
TD KANJA TRZIN SKUPAJ Z MAMAMI SPET PRIPRAVLJA IN VAS VABI NA NOČ ČAROVNIC v četrtek, 24. oktobra, ob 16. uri na ploščad med bloki.
Zabavali in plesali bomo ob glasbi DJ-a, izdelovali izdelke na temo Noč čarovnic, zadišala bo bučna juha, sladkali se bomo z domačimi dobrotami in seveda poslikavali obraze.
Pridite in prinesite veliko dobre volje s seboj!
Dunja Špendal
qk
fbro
Vestern ni več tipično filmski žanr
»Veter v vejah sasafrasa«
Novembrski kulturni posladek v domačem kulturnem domu bo pripravila gledališka skupina KUD Dolomiti iz Dobrove s predstavo »Veter v vejah sasafrasa«, ki bo na ogled v soboto, 9. novembra 2013, ob 20.00.
Navdih za parodijo na vestrn, ki sicer velja za klasiko gledališča absurda, je avtor Rene de Obaldia dobil ob branju romana J. F. Co-operja. Pomemben simbol igre je sasafras - mogočno domorodno ameriško drevo z močnimi koreninami, ki se deli na moške in ženske predstavnike in preživi tudi v najbolj nemogočih razmerah. Njegovi listi se na jesen obarvajo rdeče in dišijo po pivu iz sasa-frasovih korenin. Komedija govori o belih priseljencih, katerih življenja in dom v Kentuckyju ogrožajo Indijanci. Priljubljeno delo o dramatični noči, ki jo doživi družina Rockfeller na samotnem ranču sredi ameriškega zahoda, je ironična pripoved o razmerju med Indijanci in kavboji. Pod plaščem igrivega humorja skriva tudi večje resnice o medčloveških odnosih, dobroti in krivicah, kot
tudi o predsodkih, ki jih vse do danes nismo izkoreninili. Vestern na odru si boste lahko privoščili za 8 evrov. Vstopnice lahko rezervirate prek spletne strani prireditelja (www.kud-trzin.si). Primite soseda za roko - streljanje se bo začelo!
(bl)
Knjižnica senc
bxyjüzsnji jwjXx,
Kaj bi tokrat brala? Hm, trzinska knjižnica je zaprta, še pol ure in domžalska mi bo pred nosom zaklenila vrata, če se takoj ne podvizam. Hitim na kolo, uf, kaj ni že malo mraz za to? Sem dovolj oblečena? Sedaj pa res ni čas za taka vprašanja, si rečem, in že hitim, kar se da. Rada imam sprehode (bolj nazorno bi bilo spre-voze ...) s kolesom, še posebej, če lahko zavijem na Mengeško--domžalsko-trzinsko polje, kjer me vedno znova zapeljejo čudoviti razgledi na vseh straneh neba. V pišu rahlega vetra se ravno prav zbistrijo misli, sprostijo vse zavore in blokade težkega dne, in takrat si rečem, kako je vendar enostavno biti srečen. Vdihnem s polnimi pljuči in se zahvalim za te prekrasne občutke. Danes pa odkolesarim po bližji poti do drugačnih razgledov - v dušo knjig.
Med katere police naj zavijem? Naj povprašam za nasvet? Noge so hitrejše od misli in znajdem se med tujejezičnimi knjigami. Zasačim se, da brez načrta polzim po knjižnih platnicah; roka mi zastane ob naslovu, ki takoj pritegne mojo pozornost. Knjigo hlastno izdvojim od drugih, ki so v hipu le še senca morebitnega navdiha, in začutim, kako se mi poviša utrip v sencih ... Sencah? Senca? Aha, to je tista magična beseda, usodna privlačnost, ki sem jo v trenutku vsrkala kot puščavnik vodo, nenasitno srebajoč življenjski sok ... Pomenljiva naslovnica in zapis na zadnji platnici me še dodatno spodbudita, da se v njeni družbi radovedna prekobalim v domači naslonjač.
Zamislite si, da imajo nekateri ljudje tako moč, da z branjem vplivajo na naše misli in čustva. Lahko nas zapeljejo z osupljivimi zgodbami, prikličejo svetove, ki si jih lahko živo predstavljamo ali celo usmerjajo naše razmišljanje tako, kot oni želijo ...
Intrige, zarote in neizmerna moč branja - če ste dovzetni za klasičen spopad med dobrim in zlim v nekem vzporednem svetu tajnih druščin, magije in nadnaravnih sil, ki pa z zlorabo moči in nevarno močjo manipulacije posežejo tudi v naš svet. Ob tem pa imate radi pridih zgodovinske misterioznosti, ki vas popelje nazaj vse do Aleksandrijske knjižnice. Če imate radi romane o moči jezika, knjig in branja, potem morate poseči po tej knjigi, ki postavlja literaturo v drugo luč: Knjižnico senc (The Library
of shadows), prvenec danskega pisatelja Mikkela Birkegaarda, ki si nedvomno zasluži tudi slovenski prevod (sama slovenske izdaje še nisem zasledila).
Luca Campelli umre nenadne in nasilne smrti (čeprav najprej ni videti tako), njegov odtujeni sin Jon, ki ni videl svojega očeta 20 let - od skrivnostne smrti njegove matere - podeduje antikvariat Li-bri di Luca v Koebenhavnu. Najprej spoznamo Jona kot uspešnega
mladega odvetnika, poznanega po zelo podrobno izdelanih in učinkovito prebranih zaključnih zagovorih, kar se zdi za nadaljnji potek zgodbe dokaj nepomembno, vendar to ni tako. Ko po Luco-vi smrti nekdo poskusi požgati trgovino, zgodba kaj hitro preskoči v višjo prestavo in tako se tudi bralci z Jonom znajdemo pred skrivnostjo, ki mu jo za tesno zaprtimi vrati knjižnice v očetovem antikvariatu razodeneta Lucova pomočnika Iversen in Katarina. Tu vstopimo v svet starodavne tajne druščine ljubiteljev knjig, ki ohranja tradicijo neizmerne moči knjig ter bdi nad t. i. lektorji, da le-ti ne bi zlorabili svoje moči. Da bi bila zgodba popolna in predvsem napeta, pa avtor dobromislečim ljudem zoperstavi zlo, ki ga poskušajo uničiti. Jon, ki najprej ni želel imeti nič z očetovo trgovino, je prisiljen raziskati preteklost svoje družine ter se boriti zase in za svoje nove prijatelje.
Zanimiva je ideja lektorjev, ki so dveh vrst: prenašalci oz. oddajniki, ki lahko z branjem vplivajo na misli in čustva drugih, ter sprejemniki, ki slišijo misli in lahko zelo povečajo vpliv branja oddajnikov. Ko se najde par sprejemnika in oddajnika, imata lahko skupaj na druge izredno močan vpliv. In tu, verjetno že slutite, se vsebina knjige giblje po zelo tanki črti ...
In konec? Če vam povem po pravici, me je prehitel rok za oddajo Knjižnih niti, zato se ga veselim v dneh, ko si boste nemara poiskali svoj izvod v knjižnici sami.
Knjižno-nitni pozdrav, Nataša Pavšek
Bela knjiga slovenske osamosvojitve
Založba Nova obzorja je junija, ob dnevu državnosti, izdala zbornik Bela knjiga slovenske osamosvojitve, v katerem so objavljeni številni dokumenti iz časa osamosvajanja Slovenije. Knjiga je odgovor na poskuse relativizacije osamosvojitvenih dogodkov in je nastala v želji, da bi ljudje bolje poznali ta del zgodovine.
Dokumente za zbornik je sicer zbralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO); pravijo, da so to storili zato, ker
veliko ljudi še danes ne ve, zakaj je nastala Slovenija in zakaj je propadel komunistični sistem. Zbornik vsebuje dokumente, ki med drugim kažejo, da v začetku 90. let prejšnjega stoletja niso bili vsi za slovensko osamosvojitev. Dokumentov, ki to dokazujejo, je sicer veliko, so pa vse težje dostopni.
V času osamosvajanja so bili, po besedah Janeza Janše, ki je bil takrat obrambni minister, v zbornik pa je prispeval Uvodnik, nekateri prepričani, da bo šlo pri osamosvojitvi le za operetno, navidezno osamosvojitev, da pa se dejansko ne bo zgodilo nič. To so, kot je dejal, tujim diplomatom takrat razlagali tudi nekateri slovenski politiki, dokumente o tem pa vsebuje tudi Bela knjiga. Nekateri politiki so, po besedah Janeza Janše, tudi sicer poskušali narediti vse, da do dejanske osamosvojitve ne bi prišlo. Z dopolnili v takratni skupščini se je skušalo čim bolj zmanjšati sredstva za obrambo, preprečiti oblikovanje realne vojaške moči, preprečiti ustavno podlago in podobno, samo da Slovenija ne bi prevzela efektivne oblasti v svoje roke.
Zbornik, ki obsega 700 strani, je sicer razdeljen v štiri sklope -razorožitev teritorialne obrambe maja 1990, nasprotovanja ukrepom za zavarovanje osamosvojitve, ogledalo zakulisja ter javna nasprotovanja in politično zakulisje.
Predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve, na kateri bo sodeloval tudi Janez Janša, bo v organizaciji Združenja VSO potekala v ponedeljek, 4. novembra 2013, ob 18. uri v Gradu Jable v Loki pri Mengšu. Predstavitev bo povezovala dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo.
Rado Gladek
KRAJEVNA KNJIŽNICA TINETA ORLA TRZIN
vabi na druženje s pevkami ljudske glasbe
PS CINTARE
na prireditvi z naslovom »Tako so pele in se oblačile naše babice«, ki bo v dvorani Marjance Ručigaj v sredo, 23. oktobra 2013, ob 19. uri.
PROST VSTOP!
KRAJEVNA KNJIŽNICA TINETA ORLA TRZIN
vabi otroke, starše, babice, dedke ... na ogled lutkovne predstave
Gledališča ZAPIK z naslovom »Miška kaško kuhala«,
ki bo v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu v sredo, 6. novembra 2013, ob 18. uri.
Predstava je primerna tudi za najmlajše otroke. PROST VSTOP!
LJUDSKO IZROČILO V "PESMI IN GLASBI"
V četrtek, 26. septembra, je Turistično društvo Kanja Trzin pripravilo zanimivo predavanje, bolje povedano - kulturni večer, ki je sicer maloštevilne obiskovalce povsem prevzel. Ljoba Jenče, pravljičarka, pevka in zbirateljica ljudskega izročila nas je s posnetki petja ljudskih pesmi in nekdanjih običajev popeljala v dve družini iz Trzina. Ker se je v družini Kurent takrat pogovarjala tudi o pritrkovanju, smo obiskovalci z zanimanjem prisluhnili tudi Franciju Kurentu-Šuštarjevemu in gostu Francu Blejcu iz Mengša. Da ne bi pripoved izzvenela v prazno, so nam to glasbeno umetnost ponazorili kar z malimi mengeškimi zvonovi. Obema Francetoma in trem pritrkovalkam iz Mengša se je pridružil še Jakob Šmon-Zotlarjev Jaka, sicer dolgoletni trzinski pritrkovalec.
Vsekakor lep večer in pomemben zaključek gostovanja ge. Ljobe. Ne samo pesem, ki je značilna za določen kraj in okolico, tudi pritrkovanje ne sme postati univerzalno. Mlajšim rodovom pa polagamo na srce: zapišite in posnemite si pripovedi, pesmi, glasbo svojih dedkov, babic. Vse to je neprecenljivo ljudsko izročilo, ki daje posameznemu kraju in celotnemu narodu tudi značaj.
PS: Prireditev je posnela ATV Litija /Trzinski tednik 1. 10. 2013/
JV
Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja - Trzina
Naš kraj z okolico je poln zgodb, legend, anekdot in zanimivosti. Z natečajem "Zgodba našega kraja" želimo spodbuditi spomine in domišljijo prav vseh, tako starejših kot mlajših. Zanimivi so pretekli dogodki in osebe, ki jih lahko po pripovedovanju dedkov in babic oblikujejo v zgodbe tudi mlajši. Najbolj zanimive zgodbe kot tudi v njih izpostavljeno osebnost Trzina bomo vključili v turistično promocijsko gradivo in posebnost Trzina. Dolžina zgodbe je omejena na do 2000 znakov, vključno s presledki. Obvezno pripis: ustno izročilo, resnična zgodba ali izmišljena zgodba.
Tri najboljše zgodbe po izboru strokovne žirije bomo simbolično nagradili, vsi avtorji, katerih prispevek bo objavljen oz. uporabljen v turistično-promocijske namene, pa bodo ohranili moralne avtorske pravice.
Za vse avtorje bomo organizirali poseben kulturni večer, kjer bomo podelili tudi nagrade.
Vsak pisec naj pošlje svoj prispevek v zaprti kuverti z oznako "Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja« po pošti na naslov: TD Kanja Trzin, Ljubljanska c. 12/f, 1236 Trzin.
Priloženi naj bodo podatki o avtorju /ime, priimek, naslov/. Rok za pošiljanje je do 15. novembra 2013.
Odpoved materialnim pravicam
Udeleženci se s sodelovanjem na natečaju zavezujejo, da bodo dovolili Turističnemu društvu Kanja Trzin, da v celoti ali delno objavi njihov prispevek v promocijskih gradivih.
Več informacij v zvezi z natečajem lahko dobite po telefonu 01 564 47 30.
TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZIN
Pisarna Stičišča NVO na terenu: Vse na enem mestu za društva
Vas zanima:
•	Kako do statusa društva v javnem interesu?
•	Kako urediti pridobitno dejavnost v društvu?
•	Kako lahko sami pravilno vodite računovodstvo?
•	Kako razrešiti računovodsko dilemo?
•	Kje še lahko pridobite sredstva za vaše delovanje?
•	Kako izboljšati promocijo in vidnost vašega društva in dogodkov, ki jih izvajate?
Na ta in druga vprašanja vam bodo odgovorile svetovalke Stičišča NVO osrednje Slovenije, ki nudi brezplačno podporo društvom na področju razpisov, računovodstva, promocije, prava in mednarodnega povezovanja.
V četrtek, 7. 11. 2013, vam bo v prostorih Občine Dol pri Ljubljani, (Dol pri Ljubljani 1) od 15.00 - 17.00 ure, na voljo ekipa Stičišča NVO osrednje Slovenije. Zaželjene so predhodne prijave na svetovanje na 040 786 939 ali info@consulta.si.
Več o brezplačnih storitvah za društva, zasebne zavode in ustanove si lahko preberete na www.consulta.si.
Znani obrazi v Trzinu
Vito Marenče, Ana Pandur Predin: Svoboda je stična točka flamenka in džeza
V maju smo kot glasbeno poslastico, ki se je izvrstno podala k branju poezije in proze slovenskih literatk, v Trzinu poslušali zvoke in gledali gibalne slike flamenka. Ples, ki je v Sloveniji veliko manj popularen kot narodna polka, pomeni v Španiji način življenja. Plesalka flamenka Ana Pandur Predih, katere gibe smo občudovali, je profesionalka, lahko brez skrbi rečem, da je največja profesionalna plesalka flamenka v Sloveniji, Vito Marenče pa je mojster džezovskih in flamenko zvokov, ki skupaj s prezen-co plesalcev pri flamenku pripovedujejo zgodbe. Priložnost za nevsakdanji klepet o nevsakdanjih rečeh je potrebno zgrabiti z obema rokama, in nastal je intervju z mojstroma flamenka.
Ana, kaj te je pritegnilo k plesanju flamenka in tudi k petju, kot smo videli, ter koliko časa že to počneš?
ANA: K petju me ni pritegnilo čisto nič, to je le slučaj, pod prisilo. Sicer mi je super peti. V bistvu sem pevka (smešno za umret mi je govoriti o sebi kot o pevki) postala slučajno, zato ker ni nikogar, ki bi pel. In potem pač intonacijsko gre skozi in smo rekli 'ajde', ni pa moj glas flamenko glas, čeprav znam špansko, vem stvari o flamenku, in recimo, da je intonacija v redu, ostalo pa ... VITO: Nam pride prav.
ANA: Kar pa se plesa tiče, pa plešem, odkar hodim. Najprej sem obiskovala baletno šolo, srednjo baletno šolo, potem akademijo v Madridu.
Z društvom organizirate tudi tečaje flamenka v Ljubljani. Lahko kaj več poveš o tem?
ANA: Jaz vodim PKD Flamenco, to je v bistvu plesna šola, mislim,
da je največja flamenko plesna šola. Z Vitom se trudiva doseči
čim višjo kakovost. Na tečajih imamo spremljavo kitare, Vito dela
glasbo za šolo, spremlja tečajnike na kitari.
VITO: Tako je v bistvu tudi v Španiji.
ANA: To je tam klasika. Imajo petje, imajo kitaro.
Koliko stopenjski tečaj pa moraš opraviti, da bi obvladal tako, kot ti obvladaš? Oziroma, koliko stopenj imate v Ljubljani?
ANA: Zdaj imamo 4 stopnje oz. skupine. VITO: Ja, sedaj so 4 stopnje; v Španiji so tri. ANA: Neka scena je že, tudi moji učenci že sami funkcionirajo. Prijetno je, ampak traja. To ni stvar, ki se jo tako na hitro naučiš. Podobno kot tudi flamenko kitara ni preprosta, za oboje je potrebno veliko vaje. Ne naučiš se tega v enem letu, to je študij. VITO: Treba se je osredotočiti, ker je res specifična zadeva, temu se je treba posvetiti.
Je treba začutiti?
VITO: To glasbo je treba poslušati.
ANA: Najprej moraš biti glasbenik in plesalec, potem si pa flamenko kitarist ali flamenko plesalka. Flamenka ne moreš dojemati kot salso, kot nekaj na hitro, čeprav nimam nič proti salsi. Kot glasbenik se moraš obnašati tako, da razumeš glasbo, da se zanimaš za to, kar delaš. Kot plesalca pa te zanima, kaj dela telo, kaj je bistvo, da si povezan z glasbo.
VITO: Tudi pri plesu je nujno poslušanje flamenko glasbe. Če ne poslušaš, tudi ne moreš plesati. Če so plesalci baletniki, so osredotočeni na ples in gibe, pri flamenku pa je potrebna velika povezanost z glasbo. Tudi doma jo moraš poslušati, to ti mora postati glasba, v katero padeš, ti pride v kri. ANA: Ljudje tako zelo padejo »noter« in ugotavljajo, da je to super.
Ti tvoji plesni nastopi niso v naprej naštudirani, ali pač?
ANA: V naprej so naštudirani. Nekaj je improvizacije, ampak v glavnem so to narejene koreografije.
Na odru tvoj ples funkcionira tako, da daje občutek, da to čutenje pride iz tebe.
VITO: V bistvu je tako, da je tisti, ki pozna flamenko, zmožen narediti tudi koncert brez vaje. Če bi se midva z Ano prvič videla, bi lahko v eni vaji naredila nek program, ki bi ga lahko izvedla. Flamenko ima svoj jezik, kot vsaka glasba. Kot pri igranju džeza - glasbeniki znajo igrati skupaj.
Vito, ali lahko na kratko opišeš svojo glasbeno pot oz. kaj te je pripeljajo do zvrsti flamenko glasbe?
VITO: Najprej sem bil klasični kitarist, še pred tem sem poslušal metal glasbo; v njej sem začutil zelo močno energijo. Ko sem bil otrok, sem šel v glasbeno šolo, kjer sem se učil klasiko, potem sem se že malo začel zanimati za flamenko, vendar to v Sloveniji
takrat še ni bilo možno študirati. Tudi še ni bilo interneta, da bi si to ogledal, da bi razumel to specifično tehniko igranja kitare. V srednji glasbeni šoli sem bil nekaj časa še na džez oddelku, ker me je zanimala ta svoboda pri džezu, kar je nekako tudi stična točka flamenka in džeza. Pri plesu je recimo dobro imeti podlago baleta, pri flamenku pa ti ne škodi, če veš nekaj o klasiki, nekaj o džezu, ker flamenko združuje oboje. Način igranja je klasična kitara s specifično tehniko, interpretacija pa je bolj džezovska, bolj svobodna. Ko sem to videl, sem vedel, da je to zame. Flamenko je glasba za kitaro.
ANA: V Sloveniji in tudi v tujini dostikrat naletimo na stereotip velikega čutenja in velike strasti. Flamenko je lahko psihoterapija, absolutno, ja, vendar je najprej uprizoritvena zvrst za glasbo. V Španiji so profesionalci, ki tako funkcionirajo od začetka. Imajo svoje konzervatorije, glasbene in plesne. Niso to le neki cigani, kot se tu velikokrat misli. Ta profesionalizem se mi zdi ekstremno pomemben, ker zadnje čase toliko slišimo o teh izrazih in frakciji in čutenju. Ampak je še neka druga dimenzija, bolj študiozna ali „matematična" dimenzija pri flamenku. Je disciplina. VITO: Med profesionalnimi flamenko kitaristi je malo ciganov, ki bi bili sposobni iti na oder in igrati. Od najbolj znanih kitaristov na svetu sta to Tomatito in Moreto.
ANA: Paco de Lucia in ostali so manijaki, ki vadijo po 10 ur na dan.
VITO: Tisti, ki so na tem nivoju, so strogo profesionalni. Paco Peni je mojster, pri njem sem se učil tudi jaz, in to na Nizozemskem. Tudi v Španijo sem veliko hodil.
V Sloveniji je tovrstna glasba, torej džez, bolj v ozadju ... No, mogoče se razmere v zadnjem času z džez festivali izboljšujejo. Kako pa je v tujini sprejeta ta glasba? Koliko je zanimanja in kakšni so krogi ljubiteljev flamenka?
VITO: Vedno je tako, da so stvari povezane s sredstvi, torej je zanimanje tolikšno, kolikor je sredstev za kulturo ...
Kako pa je z obiski predstav?
ANA: Flamenko vedno napolni dvorane.
VITO: V Amsterdamu smo imeli včasih zelo močno flamenko sceno. Vendar se je veliko ljudi odselilo od tam. Trenutno je v Amsterdamu veliko plesnih šol, ampak niso na dobrem nivoju. Spremljal sem več tečajev in spoznal vzroke slabega nivoja. Nizozemke so prišle v šolo flamenka, se naučile dve koreografiji in odprle svojo šolo.
ANA: Tudi pri nas se zdaj dogaja ta praksa. VITO: Ja, pri nas se tudi to dogaja, vendar ne postaneš plesalec flamenka s tem, da znaš dve koreografiji. Biti moraš prilagodljiv. ANA: Podobno je, kot če se učiš tuj jezik. Če znaš dva stavka, še ne znaš jezika.
Kakšna pa je po vajino definicija flamenka?
ANA: Za začetek potrebuješ flamenko gen. Če nisi Španec, ne
moreš delati nič od flamenka (smeh).
VITO: Nujno moraš imeti rad špansko hrano (smeh).
ANA: To je sama strast, nič drugega (smeh).
Iz katerega dela Španije izhaja flamenko?
ANA: Flamenko je odgovor na romanticizem 19. stoletja. Nastane po letu 1850, takrat se dokončno izoblikuje. Navdih pa flamenko jemlje iz folklore oz. iz ljudskega izročila, iz pesmaric, tudi umetnih, iz teh, ki so izšle v 12.-14. stoletju, iz ljudskih plesov. Flamenko so plesali najnižji sloji prebivalstva v urbanih centrih: Sevilla, Cadisa, Herez, Granada. To so centri, kamor v tistem obdobju pride ogromno prebivalstva, ki nikamor ne spadajo. To je Steingris imenoval „boemski lumpenproletariat". Flamenko je že od samega začetka profesionalen. Ko se začne javno prikazovati, je to tablau flamenko. To pomeni, da nastopa en pevec, vsi izvajalci so plačani za svoje delo, kajti plešejo za denar. To je njihov
poklic. Pravijo, da so to plesali in igrali delavci v rudnikih. Ni res! Oni niso imeli časa igrati in plesati do 5. ure zjutraj, ker so morali na delo v rudnik.
VITO: Flamenko petje pa je posebnost, ki jo je težko osvojiti, če nisi ravno v taki družbi.
ANA: Čeprav Japonci ... zadnje čase ... to je pa noro. VITO: Ja, na Japonskem je več flamenko plesnih šol kot v Španiji. ANA: Španija je precej mačehovska do flamenka. Kar je nesmiselno, ker flamenko polni Royal Albert Hall, Metropolitan, karkoli.
V	Španiji pa ... čeprav tudi, no ... Dejansko pa je postalo to zelo sodobno, ne dogaja se več v kakem zakotju.
VITO: Flamenko je tako širok, ker ima veliko vplivov. Igrajo ga Cigani, Indijci, Židje, Južnoameričani ... Slednji v flamenko dodajajo rumbo. Flamenko glasbo zato lahko kombiniraš z džezom, z indijsko klasično glasbo, z arabsko glasbo, latinoglasbo, in to že zajema zelo širok krog. Če pa delaš t. i. „cross-over"glasbo, med dvema stiloma s flamenkom, glasbe s tem ne uničuješ, lahko ji samo dodaš, uničil ji s tem ne boš nič.
ANA: Vito, to lahko ti rečeš, ker obvladaš osnovo. Obvladati moraš najprej tradicionalno in se potem podajati v druge vode, v improvizacijo. Drugače je to »blef«. Tudi japonskega kabukija ne more plesati vsak.
Kratke novičke iz PD 10/2013
November bo minil v znamenju zaključka 30-letnice društva
V	novembru bomo v našem društvu zelo aktivni. Napovedujemo:
-	predavanje legende slovenskega alpinizma Toneta Škarje (Po svoji sledi),
-	predavanje predstavnikov novega vala slovenskega alpinizma, z zlatim cepinom nagrajenih Luka Stražarja in Nejca Marčiča,
-	postavitev razstave ob 100-letnici rojstva prof. Tineta Orla (v
avli CIH) - zaključek »Orlovega leta«.
Osrednja prireditev pa bo AKADEMIJA OB 30-LETNICI PD ONGER TRZIN, ki bo v petek, 22. 11., ob 19. uri v dvorani KUD. Vabljeni!
Krožki na OŠ Trzin
Planinski in športno-plezalni krožek v OŠ sta že v polnem teku. Smo pa dolžni popravek začetka PS »Bose koze« (starejši osnovnošolci). Krožek se ne začne ob 20., pač pa ob 18. uri. Tako so pravilni podatki naslednji:
•	PS Komarčki (planinski krožek za učence od 1. do 4. razreda): četrtek, 16.15-17.00, v glasbeni učilnici.
•	PS Bose koze (planinski krožek za učence od 5. razreda naprej): sreda, 18.00-19.00, v planinski hišici (Ul. Rašiške čete 4, Trzin).
Za več informacij pokličite Matevža Peternela (041 514 485) ali Špelo Kralj (041 751 181).
Športno-plezalni krožek pa je v obeh razpoložljivih terminih že polno zaseden. Po velikem zanimanju sodeč, ne bi bilo slabo razmišljati tudi o tretjem terminu!
Bili smo na ...
Ker se je nekaj za izlet prijavljenih planincev skesalo, se je potepanja po vzpetinah otoka Krka (vključujoč tudi najvišji vrh otoka
VITO: Ko sem se jaz odločil za flamenko, sem rad poslušal Pat Mattinija in druge dobre kitariste. Bil sem trden v svoji odločitvi in imel sem osnovo. Če hočeš delati dober cross-over, to pomeni, da moraš zelo dobro poznati stil. Res je, kar je rekla Ana, to je da ljudje tega ne poznajo in potem naredijo cross-over zato, da je potuha nečesa. Ali da izpade bolj privlačno. Bistvo je v tem, da moraš zelo dobro poznati bazo. Če se hočeš dobro naučiti, se moraš za nekaj časa izolirati in pozabiti na vse ostalo. ANA: Sama bi najlažje definirala flamenko kot fluid, kot interakcijo. Če pa je kaj specifika flamenka, pa je to, da je plesalec res povezan z glasbenikom. VITO: Delno je plesalka tudi glasbenik.
ANA: Tako. To pa je zato, ker jaz dodajam glasbo, dodajam ritem; moje noge so tolkala.
VITO: To je pri malo plesih, le pri kataku, indijskemu plesu, pri stepu in pri flamenku.
Tako sta dodobra ogrela jezika Ana in Vito, in naš pogovor bi prešel v filozofske vode, če ju ne bi čakalo zaresno ogrevanje in nato nastop na skromnem odru kulturnega doma, kjer sta navdušila.
Brigita Ložar
Obzova, 569 m) udeležila samo četverica. Ampak ker so bili to sami »ta gajstni«, so si turo kar se da otežili. Tako so začeli svoj pohod ob morju in nato v naslednjih urah prehodili okrog 20 km in premagali več kot 700 m višinske razlike. Osvajanje najvišjih otoških vrhov sosednje Hrvaške pa s tem ni končano. Vodnica izleta že napoveduje, da se bomo naslednje leto lotili najvišjega vrha otoka Lošinj (Televrin, 588 m).
Mlajši člani pa so se povzpeli na Kum (1220 m), najvišji vrh Zasavskega hribovja. Deset članov MO se je z vlakom odpeljalo do Zidanega Mosta, tam pa jih je na začetku čakala najbolj adrenalinska preizkušnja na izletu. Po jekleni »cicki« (ročni nihalki) so morali prečkati Savo.
Sledil je strm vzpon čez Škratovo dolino na vrh, kjer so si ogledali cerkev sv. Neže in oddajnik, ki stojita na vrhu poleg planinskega doma. V Trbovlje so sestopili po Čebulovi dolini. Vse skupaj so naredili kar 1250 višinskih metrov in prehodili 17 km.
Pripravljamo ...
Obetajo se nam že novi, zanimivi izleti. Za staro in mlado. O njih izveste vse, če redno spremljate spletno stran PD Onger Trzin (www.onger.org), lahko pa se naročite tudi na elektronska obvestila (info@onger.org). Pripravljamo pa že tudi program za leto 2014. Upamo, da vam bo všeč!
Vsekakor pa je potrebno omeniti že 8. izvedbo seminarja za mentorje planinskih skupin in vodnikov PZS, IZI (Izmenjava zanimivih idej za delo z mladimi planinci, ki bo). Tokrat se bomo posvetili glasbilom iz naravnih materialov ... tudi s čim takim se namreč da popestriti planinske izlete.
PS Plankton - vabilo dijakom in študentom
V letošnjem (šolskem) letu se bomo s planinsko skupino Plankton podali na lov za prav posebnim priznanjem. Osvojite ga lahko tako, da v šol. letu 2013/2014 osvojite vsaj 8 vrhov (te lahko osvojite sami, v dvoje ali v družbi ostalih hribolaznih prijateljev) in se nam pridružite na vsaj štirih srečanjih PS Plankton.
Srečanja bodo, tako kot vsako leto do sedaj, potekala drugi četrtek v mesecu ob 20.00 v naši društveni hišici. Planincem - di-
Ponovno o šahu
Po običajnem počitniškem premoru smo šahisti znova sedli za črno-bela polja in tako najavili novo tekmovalno sezono. Je že res, da ljubitelji šaha odigramo marsikatero »prijateljsko« partijo tudi v vročih dneh, a večino resnih iger ni na sporedu v poletju. Ker pa ima vsako pravilo tudi izjeme, velja to tudi za trzinske šahiste. V mesecu avgustu smo pripravili vsakoletni turnir pod šotorom na dvorišču nekdanje občinske stavbe. Šotor je spet po-
jakom in študentom - se torej lahko pridružite (prvo srečanje je sicer že mimo) v četrtek:
•	14. novembra na planinski čajanki,
•	12. decembra na novoletnem srečanju,
•	9. januarja na nočnem potepanju na Rašico,
•	13. februarja, na bowlingu/biljardu/zimskem paintballu,
•	13. marca na žabji svatbi (pomagajmo žabicam preko ceste),
•	10. aprila na festivalu gorniškega filma Domžale,
•	8. maja na travniški pojedini (spoznavanje užitnih rastlin)
•	in 12. junija na zaključnem srečanju PS Plankton.
Za vsa vaša vprašanja se lahko obrnete na vodjo PS Plankton, Stašo Matjaž. V stik lahko stopite preko telefona na 051-241-606 ali preko maila na stasa.matjaz@gmail.com.
Dimež
stavila prizadevna skupina domačih članov smučarskega društva pod vodstvom Toneta Zupana. Preden opišem dogodke tekoče tekmovalne sezone, naj na kratko podam še povzetek o turnirju Pekos Puba (ta lokal z Mengeške 9 je bil poleg Občine Trzin pokrovitelj dogodka), ki je bil 18. avgusta. Na prizorišču se je zbralo 35 šahistov, med njimi 6 domačinov. Po devetih odigranih kolih v tempu po 15 minut na partijo in igralca smo dobili zmagovalno trojico: največ točk (8) je zbral Bojan Hribar (ŠK Komenda), njegov klubski tovariš Blaž Debevc je bil drugi, tretje mesto pa je zasedel Zlatko Jeraj (ŠD Jesenice). Na sedmem mestu najdemo najboljšega Trzinca, to je Nesib Jukan.
V	osrednji slovenski šahovski ligi so se dvoboji začeli v mesecu septembru; doslej so bila odigrana že tri kola. Trzinci nastopamo z ekipo Buscotrade v najelitnejši, to je superligi. Močni nasprotniki so nas doslej vsakič porazili: dvakrat je bil poraz zanemarljiv (1,5 : 2,5), v tretjem kolu pa smo po obetavnih pozicijah na vseh štirih deskah iztržili le eno točko. Zaenkrat smo uvrščeni na predzadnje mesto, vodi pa ekipa ŠK Komenda Popotnik. V naši ekipi odlično igra Marjan Oberč, ki je zbral 2,5 točk.
V	prvi ligi istega tekmovanja barve trzinskega šaha zastopa moštvo DOM-IN Agencije za nepremičnine, ki ima kar 16 konkurentov, tako da turnir poteka po švicarskem sistemu določanja nasprotnikov. V treh dosedanjih dvobojih so zbrali pet točk (zmaga in dva neuspeha), tako da so se šele po izdatni zmagi v tretjem kolu dvignili proti sredini lestvice.
Andrej Grum
ŠPORTNO DRUŠTVO; ŠAHOVSKA SEKCIJA LOKA PRI MENGŠU - MENGEŠ VABI K VPISU V
MALODRUŽINSKO ŠAHOVSKO ŠOLO,
KI BO OB SOBOTAH OB 10. URI.
OB PONEDELJKIH BODO OSNOVNOŠOLCI USVAJALI NOVA ŠAHOVSKA ZNANJA. OSTALI ČLANI BODO IGRALI OB TORKIH, VSAK DRUGI TOREK V MESECU BOMO IMELI MINI TURNIR.
NAPOVEDNIK:
Turnir: 4. MEMORIAL BRANKA HRIBARJA 2013
Datum tekmovanja: 24. 11. 2013 ob 9. uri. Turnir bo v Okrepčevalnici Tavčar, Trzinska c. 9, Loka pri Mengšu. Sodil bo domači sodnik Andrej Kmetič.
Šahovski pozdrav, Marjan Ocepek (031 766 402) in Simona P. Jenko (041 991 969)
V centru aktivnosti Trzin bo spet zanimivo
Poletje se je dokončno poslovilo, prihajajo hladnejši in te-mačnejši dnevi, ki pa jih bomo poskušali v CAT-u popestriti s številnimi dejavnostmi. Večina aktivnosti, ki so se izvajale v lanski sezoni, ostaja na programu tudi naprej, tj. jezikovni tečaji (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina), športne vadbe (joga, pilates, plesna telovadba), računalništvo in digitalna fotografija, tečaj oblikovanja gline in slikanja. Temu smo dodali nekaj novosti, in sicer zumbo, umetnostno zgodovino in turistično izletniško skupino. Tako kot doslej bomo v Centru organizirali tudi razna strokovna in potopisna predavanja in izobraževalne delavnice. Mesečni prispevek za sodelovanje v tečajih znaša 15 eur oz. 20 eur, če obiskujete več kot 5 aktivnosti. Za vse informacije o programu in možnostih sodelovanja v aktivnostih dobite pri vodji CAT Katarini Pezdirc vsak dan med 9. in 14. uro, osebno ali po telefonu na št. 01/560 94 02 oz. 031 695 040.
Dan odprtih vrat
Podjetje FORCH, d. o. o., iz IOC Trzin je imelo v soboto, 28. septembra, dan odprtih vrat. Podjetje se ukvarja z uvozom in veleprodajo izdelkov, ki so potrebni v gradbeništvu, kot npr. vijaki, gradbeno orodje, in v avtomobilski industriji, kot so maziva, čistila ipd. Na dnevu odprtih vrat so kupce in bodoče poslovne komitente popeljali po prostorih, jim predstavili ponudbo, poleg tega pa tudi poskrbeli za dobro jedačo in pijačo, dan pa so zaključili z žrebanjem nagrad.
ME
Tim Podlogar osvojil bron
Jadralni klub Pirat je od 20. do 22. septembra v Portorožu organiziral odprto jadralno državno prvenstvo v olimpijskih razredih. Od petih razpisanih razredov sta se prvenstva udeležili le dve klasi, laser in 470, saj v drugih ni bilo dovolj prijavljenih tekmovalcev. Jadralno tekmovanje je potekalo v sončnem vremenu in s šibkimi vetrovi. V razredu 470 sta naslov državnih prvakov osvojila Matjaž Puh in Mitja Romih. V razredu laser standard pa smo imeli Trzinci tudi svojega predstavnika, Tima Podlogarja, ki si je prijadral odlično tretje mesto in se tako okitil z bronom. Zlata medalja v tem razredu pa je šla v roke Niku Plertikosu.
IP
Kratka humoristična zgodba o kanalizacijski cevi v Trzinu
Trojna inovacija ponesla Trzin na zemljevid sveta
Senzacionalno odkritje v Trzinu na naslovnicah svetovnih medijev
Povzemimo samo nekaj najbolj izstopajočih naslovov:
»Nam bo uspelo inovacijo zaščititi v Bruslju?«
»Papež Frančišek: Čeprav sem nekaj podobnega že videl v favelah nad Riom, si bom to edinstveno pridobitev z veseljem ogledal od blizu in jo tudi blagoslovil«
»Obisk na promocijskih slavnostih napovedala sam predsednik Baroso in komisar Janez Potočnik!«
»Morda (neuradno) pride na otvoritev celo sama gospa Merkel!«
Pa razkrijmo in pojasnimo zdaj še našim cenjenim bralcem, za kaj pri tem sploh gre. Če razložimo celo zgodbo na kratko: Za trojni problem smo našli rešitev, za katero bi prej lahko rekli, da je nemogoča!
Ali še drugače: »OBČINARJEM NAM JE USPELO POČITI TRI MUHE NA EN MAH!«
Pojdimo lepo po vrsti in razložimo bralcem, katere so »te tri muhe«:
PRVIČ:
Odvečno deževnico gornjih mlak, da ne bi delala več zgage okoli hiš (ker je stara kanalizacijska cev premajhna pa tudi zaradi varčevanja), speljemo lepo po novi bližnjici (betonski - premera pol metra) direktno v bližnji potok! Deževnica spada v potok! (Ja -logično - kam pa drugam?!)
DRUGIČ:
Da cev ne bi bila izkoriščena samo na pol, spotoma v to isto cev poberemo še odvečne in nadležne fekalije (polne gnojil in mineralov) iz nekaj greznic ob cevi. Greznice so pri revnih hišicah občanov, ki skupaj z Občino do sedaj pač niso imele dovolj denarja za drugo rešitev.
IN TRETJIČ:
Najpomembneje - vse skupaj speljemo lepo v majhen žuboreč potoček ob NATURI 2000, ki ob suši in pripeki (letos sta bili sploh zelo hudi!) trpi strašno pomanjkanje vode in prepotrebnih hranil! Vsega tega prihaja zdaj v izobilju! Voda, kadar dežuje, minerali in vitamini vsak dan - brez izjeme.
Potočne živalice (že zdaj se veselijo obiska g. Potočnika), kot so male ribice, potočni raki, školjke, žabice, račke in še mnoge mnoge druge, so nadvse hvaležne, in kdor to zna in zmore, jih prav sliši, kako se takole proti večeru polglasno, komaj slišno oglašajo: hvala vam, Trzinci, hvala vam ...
Kot Trnjulčica, ki se prebuja z dolgega sna... Res prelepo in ganljivo hkrati!
Malo nas je zaneslo, vrnimo se zdaj še nazaj k realni zgodbi!
Kaj si iz te silne inovacije in slave lahko kot kraj, občina in občani tudi sicer obetamo?
Če je verjeti novinarskim zgodbam, da se na odprtju zna sam papež bos sprehoditi po potočku od betoske cevi (premera pol metra) vse do županove hiše, (kjer bo igrala godba na pihala in se bodo stregle trzinske klobase), da zna za njim zavihati hlače tudi gospa Merkel in še mnogi drugi, potem je na dlani, kaj iz vsega tega sledi:
NOVA ROMARSKO-TURISTIČNA ATRAKCIJA SVETOVNIH RAZSEŽNOSTI IN POMENA! IN TO V TRZINU!
Koga bodo potem še zanimali Lourd, Medugorje ... Množice bodo trumoma drvele v Trzin, da na lastne oči vidijo to čudo in se poklonijo inovatorjem in kraju s tako slavno in lahko bi rekli sveto točko na zemljevidu sveta! Da se na lastne oči prepričajo, kaj so to »celostne inovacije«, »trajnostni razvoj«, »sonaravnost«, itd. itd.
Potrebno bo zagotoviti parkirišča, zgraditi hotele, potem pridejo
na vrsto zabaviščni park, igralnice in še in še ...
Bogati investitorji se že drenjajo pred občinsko stavbo ...
»Nesluten razvoj!«
»Zagotovljena svetla prihodnost še mnogim rodovom za nami!« so novi naslovi po medijih!
In če zdaj kar neki minister misli, da nam bo občino kar tako vzel in vse te svetle perspektive sesul v prah, mu mi odločno odgovarjamo v en glas: »Malo morgen!«
Ne prihodnosti, ne občine, ne sanj nam ne bo vzel nihče! Živim ne!
Naj živijo inovativnost, napredek in sanje! Naj živi Občina Trzin - na veke!
(Zgodba je izmišljena, cev pa resnična, iz betona, premera pol metra)
Inovativni sosed
Občinski odbor Pozitivne Slovenije Trzin
vabi vse občane Trzina na
BREZPLAČNI PREVENTIVNI KARDIOLOŠKI PREGLED
Pregled bo obsegal:
- pregled srca in ožilja pri specialistu kardiologu, - snemanje EKG in izvid, - merjenje (RR) krvnega tlaka.
KDO: prim. mag. Slavko Popadič - dr. Gabriela Droga Mazovec - Marjeta Dobravc Popadič KDAJ: CIH - Dvorana Marjance Ručigaj, četrtek 24. oktobra od 17:00 do 19:00 ure
Vljudno vabljeni, mag. Frane Mazovec, predsednik
Najprej vroče in suho, zdaj pa še blato gnije
Enega redkih lepih septembrskih dni smo preživeli na tromeji, od koder se ponuja lep pogled proti Planici oziroma v dolino Tamar. (Foto: T.M.)
Počasi se izteka osrednji jesenski mesec, v mislih imamo meteorološki venček treh jesenskih mesecev - za katerega velja, da je - dober, pa še rima se na oktober! Kaj ne bi bil, saj je vinotok in letošnja bera žlahtne kapljice kljub poletni vročini niti ne bo tako pičla. Sicer pa nas loči od dne, ko naredi Martin iz mošta vin', le še nekaj tednov. Takrat bomo lahko preverili letošnjo vinsko letino. Pravijo, da je to najbolje storiti »in situ«, med jesensko obarvanimi brajdami in na strmini, da gre še bolje po grlu navzdol. Letošnjo jesen bodo pomnili tudi gobarji, manj pa ljubitelji kostanja, saj je ta bolj droben. V naših krajih je tak že po pravilu, poznavalci namreč pravijo, da je treba po pravi kostanj v druge tri četrtine slovenske dežele, saj v severozahodnem delu »kure« ni kostanjev. Ko smo že ravno pri perjadi, se za hipec spomnimo pravkar minulega Eurobasketa 2013 in našega odločilnega poraza v četrtfinalu proti Francozom. Zlobni slovenski jeziki (in teh je vse več ...) so namreč hitro ugotovili, kdo potegne »ta kratko«, kadar se srečajo petelini in kure. V tolažbo nam je ostala vsaj uvrstitev na svetovno prvenstvo prihodnje leto.
Zdaj je na vrsti tisti odstavek besedila, kjer - glede na aktualno dogajanje - malo »poskeniramo« našo krajevno in državno oblast, med katerima je za vladanje, v vmesnem prostoru, še
vedno polno praznega. Resnici na ljubo je pri eni in drugi vse po starem, bolj kot resne objave nas skrbijo rumene obarvane in pa finančne. Čedalje večja neznanka je, ali gre za zatišje pred nevihto ali pa so vsi skupaj že tako apatični, in z njimi vred bolj tudi mi, podalpski petelini in kokoši. Od Indije Ko-romandije, o kateri smo poslušali pred leti, so nam ostale le svete (suhe .) krave, in bati se je, da se bo kakšna izmed njih začela sprehajati tudi po Pšatcijevi promenadi. Prav to je letos pokvarilo slabo vreme in pregnalo stojničarje. Po drugi strani pa kaj takega ni moglo preprečiti visokega obiska, ki so ga bili deležni to poletje v Mlakah. V mislih imamo seveda začinjeno lovsko zgodbo s srečnim koncem (za žival, seveda ...), ki smo jo nakazali že v prejšnji sekir'ci. V glavnih vlogah nastopajo g. Jelen oziroma jelen, prebivalca enega od tamkajšnjih dvojčkov ter domači pes. Po sočni ( jasno da ženski ...) pripovedi, jo povzemamo v naslednjem odstavku.
Navidez brhki rogatež se je odločil za nočni obisk vrta manjše vrstne hiše v eni od tamkajšnjih ulic. Med brskanjem po vrtu pa ga je pri izhodu presenetil domači pes. Ker ni mogel pobegniti nazaj (v naravo.), si je skušal poiskati prehod v drugi smeri - skozi hišo. Vrata atrija so bila zaradi dnevne vročine ponoči odprta, zato si je pač utrl pot skozi dnevno
POSTAJA
Padavine septembra 2013
(v mm oz. l/m2)
Izbrani vremenski podatki za september 2013: Potek povprečne septembrske temperature zraka v letih 1951-2013 in povprečje 1961-1990 (Vir: ARSO)
Škofja Loka (Trnje)
Letališče Brnik
Radomlje
Domžale
Moste pri Komendi
Grosuplje
Trzin
Ljubljana Bežigrad
Brezje pri Tržiču
Vrhnika
156
168
169
174
177
192
193
217
226
232
Preglednica: Padavine in izbrani zanimivi vremenski podatki za september 2013 na širšem območju Ljubljanske kotline. (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
sobo. Gospodarju, ki je bil tistega dne ob pozni nočni uri še pred televizijskim ekranom, se je ob pogledu na rogove, ki so šli zdaj desno, zdaj levo, sprva zazdelo, da ima privide. Ko pa je nočni rogovilež »vstopil« v dnevno sobo, je bilo seveda konec televizijskega programa in nočne romantike. Preden mu je gospodar omogočil koridor za stampedo (odklenil in odprl je vhodna vrata, ki so prevzela funkcijo izhoda), je napravil po dnevni sobi še nekaj skokov in piruet, premeril kavč in si ogledal stensko okrasje, da bi jo na koncu vendarle popihal tja, kamor sodi - nazaj v trzinski gozd. Ko je prišla dol gospodarica, je bilo že vsega konec, in če ne bi najprej slišala, potem pa še videla posledic nočnega obisk(ov)a(lca), bi jo gospodar nemara odnesel povsem drugače. Če bi jelen poskočil malo višje, bi jim ostala vsaj trofeja, tako pa se morajo po »sanaciji« dnevne sobe zadovoljiti le z eno najbolj sočnih trzinskih zgodb tega poletja iz rubrike »saj ni res, pa je«. Ne verjamete? Tudi mi nismo, sicer pa povprašajte po njej pri najboljšem sosedu, kjer vam zanjo ne bo treba plačati.
Pa se od jelenovega rogoviljenja ozrimo raje še malo na vreme minulega meseca. September je bil le malo toplejši kot v dolgoletnem povprečju, tudi v naših krajih je bil odklon zelo majhen in ni dosegel niti stopinje Celzija. Manj kot običajno je bilo sonca, to je sijalo le od 80 do 90 % običajnega časa. Začel se je z dokaj običajno povprečno temperaturo, ostali dnevi prve tretjine pa so bili nadpovprečno topli. Preostanek meseca so se izmenjevala hladna in topla obdobja. V zadnji tretjini meseca je bilo toplo obdobje, ki je bilo najizrazitejše na Obali in v visokogorju. Torej ne duha ne sluha o indijanskem ali ba-bjem poletju, še posebno, če se spomnimo lanskega in še bolj predlanskega. Zanimivo je, da sta tako september kot celotno jesensko tromesečje med tistimi obdobji, ki kažejo v zadnjega pol stoletja najmanjši temperaturni dvig, največji je sicer poletni. To kažejo prvi rezultati projekta Podnebna spremen-
ljivost Slovenije, ki poteka na ARSO in v okviru katerega so ugotovili, da se je med letoma 1961 in 2011 povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za 1,7 stopinje Celzija. Bolj bogat je bil letošnji kimavec (včasih so mu zlobneži rekli tudi mesec delegatov; današnji poslanci si svojega niti ne zaslužijo ...) s padavinami. Prav na območju Ljubljanske kotline so najbolj presegli dolgoletno povprečje, v Ljubljani na primer kar za 60 %. Imeli smo tri epizode z obilnejšimi padavinami, zadnjih nekaj dni meseca pa je prevladovalo oblačno vreme. Več zaporednih sončnih dni je bilo v prvi in zadnji tretjini meseca.
Na širšem območju Trzina smo se v 15 dneh s padavinami (trije od teh so bili tudi nevihtni) približali padavinski dvesto-tici, največji izmerek smo zabeležili v torek, 10. 9., zjutraj, ko smo pretočili skoraj 40 milimetrov. Teden dni smo imeli opravka z meglo, sicer pa lahko zaključimo, da je mesec, ki sicer predstavlja prehod med poletjem in jesenjo, potrdil sloves prehodnega meseca in pokazal oba obraza. Začel se je z zelo toplim vremenom, že kmalu pa je sledila ohladitev s precej obilnimi padavinami. Sonca sicer ni primanjkovalo, a na koncu meseca je bilo že oblačno in občutno prehladno za ta čas. Sicer pa nas je vreme že takoj na začetku oktobra spomnilo, da bodo kmalu po zraku priplesale tudi že prve snežinke, saj je bila ponekod po Sloveniji prva jesenska slana že prve dni tega meseca. Pa le brez skrbi, do takrat, ko bo pod nogami škripalo, je še precej dni, ko se bo vsak dan proti večeru postopoma (s)temnilo vse do nižin. Če bo ostalo pri tem in se bo temnilo le zunaj, bomo lahko nazadnje s tem celo zadovoljni. V kolikor pa vam bo (pre-)hladno, pa se malo bolj stisnite, saj imate drug drugega!?
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Častniki in podčastniki na sejmu oborožitve
Na povabilo ljubljanskih kolegov smo se častniki OZSČ Domžale udeležili tridnevne strokovne ekskurzije v Beograd. Prvi dan nas je sprejel veleposlanik RS g. Franc But. Sprejem je potekal v prijaznem okolju rezidence ob prigrizku in pijači. Veleposlanik nam je predstavil glavne naloge in aktivnosti veleposlaništva, izmenjali pa smo tudi mnenje o aktualnem dogajanju v Srbiji in pri nas. Drugi del dneva smo izkoristili za panoramski ogled Beograda, večerjo pa smo imeli v poznani četrti Skadarlija. Drugi dan je bil namenjen ogledu muzeja vojnega letalstva, kjer smo se seznanili s prvimi letalskimi poskusi z našim Edvardom Rusijanom, do letal iz prve in druge svetovne vojne pa vse do najnovejšega Natovega napada. Kustusa muzeja sta odlično dopolnila naša udeleženca iz Ljubljane, ki sta v Slovenski vojski opravljala pomembne naloge protiletalske obrambe, tako
je bil ogled še toliko bolj zanimiv. Preostanek dneva smo izkoristili za obisk Hiše cvetja na Dedinju in Kalemegdana z ogledom vojaškega muzeja. Dan smo zaključili z večerjo v restavraciji na splavu na obali reke Save. Zadnji dan je bil namenjen ogledu sejma vojaške opreme in oborožitve »Partner 2013«. Seznanili smo se z novostmi pri oborožitvi srbske proizvodnje, nekaj pa tudi od drugih proizvajalcev. Na sejmu je bilo veliko obiskovalcev drugih armad, predvsem iz sveta bivših neuvrščenih držav, s katerimi še vedno dobro sodelujejo. Na sejmu je bil prisoten tudi slovenski ponudnik za simulacije za obrambne zadeve in računalniško podporo poveljevanju. Vse dneve smo izkoristili za nova znanja na vojaškem področju kakor tudi za prijetna druženja in sklepanja novih poznanstev.
Bine Kladnik
fffilurijeu
SKI SERVIS
S— •	•LJ
Mengeška cesta 10, Trzin • 031 362 622 • www.murijev-skiservis.si
NOVO V TRZINU!
Ob glavni cesti Trzin - Mengeš nasproti Pekos Puba smo za vas odprli servis smučarske opreme. Pričakujemo vas od 4.11. dalje med 16:00 in 19:30.
Nudimo vam:
•	servis alpskih smuči
•	servis tekaških smuči
•	servis snežnih desk
•	priprava opreme glede na vaše smučarsko znanje
•	popravilo in prilagoditev
alpskih smučarskih čevljev
odkup in prodaja rabljene opreme
r l
— — 3=2
__, rAO
1 opte"1®.^. enote.	—
enot ^
grafex agencija | tiskarna
JESENSKA
V MESECU
AKCIJA
NOVEMBRU!
Oglaševanje v Odsevu s
30 % popustom.
Pohitite, da Vam rezerviramo oglasni prostor.
t. 03 56 57 100 m. 041 617 927 m. 031 283 000 e. info@grafex.si
grafex agencija | tiskarna
Team
načrtovanje in izvajanje sistemov tehničnega varovanja, d.o.o.
SISTEMI ZA JAVLJANJE VLOMA (TECNOALARM, PARADOX, DSC, VARNOSTNI DIM - Concept Smoke Screen)
VIDEONADZORNI SISTEMI (ARTEC TECHNOLOGIES - MULTIEYE, VIVOTEK, GeoVision, NUUO, Arecont Vision)
SISTEMI KONTROLE PRISTOPA IN REGISTRACIJE DELOVNEGA ČASA (JANTAR, ČETRTA POT)
SISTEMI ZA JAVLJANJE POŽARA (SIEMENS, ELKRON)
TEAM7 - Sistemi tehničnega varovanja E-mail: info@team-7.si; Internet: www.team-7.si Telefon: +386 (0)1 81 00 777; Faks: +386 (0)1 81 00 776
Gsm:041 611 491
Tel.: 01 729 36 24
Ob boleči izgubi vaših najdražjih, smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami, opravljenimi z največjo pieteto.
www.pogrebne-storitve-vrbancic.si e-mail: andrej.psv@gtnail.conn
vreme-info.si
VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU