S.E.D. OBZORJA STROKE poročila Glasnik S.E.D, 41/1.2 2001, stran 154 Stefan Zellner, Visoka šola za gradbeništvo Regensburg ¡'etra Pferdmenges, Visoka šola za gradbeništvo Regensburg Alexandra Gomse, Visoka šola za gradbeništvo Regensburg 2. Kozjansko 2000 - dediščina za prihodnost, predstavitev etnološke raziskovalne delavnice ter mednarodnih programov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se navezujejo na zavarovano območje Kozjanskega regijskega parka Helena Rozman, Kozjanski park dr. Božidar Jezernik, predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Tadeja Primožič, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Peter Simonič. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo dr. Mirjam Mencej, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Boštjan Kravanja. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Meta Kastelie, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo 3. Popis ptic Kozjanskega parka in predstavitev tematske številke Acrocephalusa Vesna Zakortjšek, Kozjanski park Tomaž Jančar, DOPPS 4. Projekt obnove starih travniških sadovnjakov Franc Kotar, strokovni vodja nacionalnega projekta Bernard Goršak - predstavitev projekta v Kozjanskem parku Pri vseh projektih je bil izpostavljen njihov pomen 2a izdelavo celostnih strategij ravnanja z dediščino na zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka. Predstavitve so bile zaokrožene z okroglo mizo o dediščini kot sestavini razvoja "Človek -dediščina - politika" (koordinator Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka). Sodelovali so: - Stane Pelerlin, MOP, Uprava za naravno dediščino; - Zvezda Delak Koželj, Ministrstvo za kulturo. Uprava za kulturno dediščino; - Simona Križaj, Ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem; - dr. Živa Dcu, Fakulteta za arhitekturo; - prof. dr. Božidar Jezernik, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; - Tomaž Jančar, DOPPS; - Bernard Goršak, Kozjanski regijski park; - Helena Rozman, Kozjanski regijski park. Glasbena dejavnost Glasbene prireditve v Kozjanskem regijskem parku so lani že šestič potekale pod skupnim nazivom Glasbeno poletje na gradu Podsreda. Program se deli na koncertni in pedagoški, oba pa pomenita tudi priložnost za predstavitev vrhunskih glasbenih izvajalcev. Tovrstna ponudba obogati kulturno življenje ne le Kozjanskega, ampak tudi celjske in posavske regije oz. osrednjega slovenskega prostora. Gostili smo komorne zasedbe, vokalne skupine in orkestre, ob tem pa so potekale tudi študijske in seminarske prireditve. Program koncertnih prireditev v Kozjanskem parku v minulem letu: 12. maj Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc 27. maj MePZ Lesično-Pilštanj dirigentka: mag. Mojca Volavšek 3. junij Camerata Carniola 17. junij Komorni zbor AVE dirigent: Andraž Hauptman 30. junij MePZ Bistrica ob Sotli in MePZ "Bilka" iz Bili ovsa na Avstrijskem Koroškem 12. julij koncert slušateljev seminarja za violino 14. julij koncert Zagrehskega kvarteta saksofonov, Tatjane Ognjanovič, Dejana in Nine Prešičck 21. julij koncert slušateljev seminarja za klasični saksofon 4. avgust Glarner M ad rigale ho r in St. Galler Klaviertrio dirigent: Niklaus Meyer avgust Coral Brasilia dirigentka: Elena Herrera 25. avgust koncert slušateljev seminarja za pozavno 4. september Nordbayerischer Jugendblasorchester dirigent: Ernst Oestreicher Drugi članki ali sestavki/1.25 Helena Rozman evidentiran:^ in dokumentiranje anonimne podeželske stavbne dediščine na območju kozjanskega regijskega parka Poročilo o izvedbi projekta v letu 2000 I. Uvod Potem ko smo leta 1998 zainteresirane izobraževalne in druge pristojne institucije iz Slovenije in Bavarske podpisale pismo o nameri, smo leta 1999 začeli in v letu 2000 nadaljevali izvajanje projekta Evidentiranje in dokumentiranje anonimne podeželske stavbne dediščine na območju Kozjanskega regijskega parka. Projekt finančno podpirata Svobodna dežela Bavarska in Republika Slovenija in je sestavni del programa bavarsko-slovenske mešane komisije. V mednaroden, bavarsko-slovenski projekt, ki ga organizirata Kozjanski park in bavarsko-slovensko društvo, so vključeni Visoka tehniška šola iz Regensburga in obe slovenski univerzi. II. Udeleženci V delavnici, ki je potekala med 2. avgustom in 29. septembrom 2000, je sodelovalo dvanajst študentov arhitekture in gradbeništva iz Visoke tehniške šole iz Regensburga in Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. III. Strokovno vodstvo Delo študentov na terenu je usmerjala strokovna skupina, ki so jo sestavljali Hubert Bauch, dipl. ing., višji konservator v pokoju, Klaus LSffler, dipl. ing. arch., in Roland Benke, dipl. ing, arch.. ki je na začetku delavnice predstavil pilotni del projekta, izveden v letu 1999. S strani Kozjanskega parka smo v projektu sodelovali direktor Franci Zidar ter etnologinji Jelka Pšajd in Helena Rozman, Z ljubljanske Fakultete za arhitekturo je spremljala potek dela na terenu dr. Živa Deu. ki se je najbolj posvečala prevodu slovarja strokovnih terminov - "glosarja", ki je bil izdelan v okviru pilotnega dela projekta. K sodelovanju so bili povabljeni tudi Zavodi za varstvo kulturne in naravne dediščine iz Celja, Novega mesta in Ljubljane ter Uprava za kulturno dediščino RS. Delo na terenu sta občasno spremljala etnologa konservatorja. Božena Hostnik in Dušan Strgar iz ZVNKD Celje in Novo mesto. Med pripravami in izvajanjem projekta smo v Kozjanskem parku organizirali več sestankov s pristojnimi strokovnimi službami in z vodji projekta, da bi jih seznanili s potekom dela ter hkrati začrtati smernice za naslednja leta. Glasnik S.E.D. 41/1,2 2001. strun 157 poročila OBZORJA STROKE S.E.D. IV. Metodu dela Na podlagi analize pilotnega projekta, ki je bili izvedeti predlani, je bila metoda dela na terenu v letu 2000 delno modificirana: 1. Posebna skupina opravlja kategorizacijo vseh stavb v izbranem območju in na podlagi te je bilo določeno nadaljj\je delo na posamezni lokaciji. 2. Dopolnjen je popisni vprašalnik, tako da 2brani podatki omogočajo rabo rezultatov projekta za pripravo strokovnih podlag za vpis v Zbirni register dediščine. 3. Fotodokumentiranje je izvedeno le na objektih, ki so bili "obdelani" v okviru izbranih kvadrantov. Med izvajanjem projekta so vsak ponedeljek in četrtek zjutraj v slovensko-bavarski hiši, kjer so bili tudi delovni prostori, potekali strokovni kolegiji, ki so se jih lahko udeleževali tudi zunanji opazovalci (strokovna javnost). Delo v projektu: I. Kategorizacija .stavb Opravljen je bil ogled vsakega objekta v izbranem kvadrantu. Vzpostavili smo tudi stik s stanovalci oz. lastniki. Celotno zavarovano območje je bilo že v prvem letu razdeljeno v kvadrate s površino kvadratnega kilometra. Na teh t. i, "planskih kvadratih" bo temeljil celoten popis dediščine. Stavbe so bile vpisane v načrt položaja kvadrantov (TTN I : 5000) z različnimi barvami: modra - zgodovinska stavba, zelena - tradicionalna stavba. ■O C M II", IS 5 * S S | i I » 1 5 fl H S f rdeča - nova stavba, rdeča v modrem okvirju - stavba s historičnimi elementi, bela s črnim križem - razvalina ali podrta stavba. 2. Opis stavb, ki vsebuje opis fasade, etaže oz. etaž, strehe, fizičnega stanja, uporabo ter inventar, je bil izdelan na enotnih opisnih formuiarjih. Za posebne delajle so bile izdelane dodatne skice. Posebno pomemben in koristen je bil pri tem delu slovar strokovnih terminov, ki je omogočil enoten opis. i. Skiciranje stavh Risbe v merilu 1 : ¡00 so bile izdelane na risalni karton v velikosti DIN A 3. Praviloma je bil izrisan tloris in prerez stavbe, pri čemer so bile vpisane tudi najpomembnejše mere. 4. Fotodokumentiranje Vsaka evidentirana in opisana stavba je bila tudi fotodokumen-tirana. [zdelani so posnetki fasad, celotne situacije in pomembnih oziroma izbranih detajlov. 5. Kabinetno delo Gradivo, ki je bilo izdelano na terenu, je urejeno v fasciklih, najprej po krajih in potem po hišnih številkah. Sestavljen je bil pregled celotne vsebine (opisni in dokumentacijski del). 6. Zaključna dela Podatki iz opisnih formularjev so bili vneseni v računalnik in izpisani z enoinim layoutom. Shranjeni podatki so vsakemu fasciklu dodani v obliki diskete. Delovne faze I -5 so bile opravljene od 2, avgusta do 22. septembra v Sloveniji, delovna faza 6, pa od 11. do 29. septembra v OBZORJA STROKE poročila Gi^ks-RD.m-zmi*™™ Regensburgu. V. Območje raziskave Projektna skupina je v letu 2000 delala v naseljih Pavlova vas. Blatno, Dednja vas. Koprivnica, Mrčna sela. Veliki Kamen, Vetrnik, Pišece, Podgorje, Podsreda, Gradišče, Lastnic in Ješovec. V letošnjem delu projekta je bilo obdelanih 24 planskih kvadratov. Če k temu dodamo delo iz leta 1999, dobimo površino 31 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 16% celotnega zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Popisno gradivo - gre za 51 faseiklov (in 9 faseiklov s fotodokumentacijo), hranimo na upravi Kozjanskega regijskega parka. Pregled po naseljih in občinah (1999, 2000): z.št. naselje katastrska krajevna občina kvadrant občina skupnost t R račna vas Poi na Žalec Veliko trgovišče Bizeljsko Brežice 1 Sodarska pol Drenovec pri Bukovju 1 Lastnic KI anjee Kozje Kozje t 3 Križe Veliko trgov išče Pečice Brežice t 4 Pišece Veliko trgovišče Pišece Brežice 4 5 Trebče KI anjee Bistrica ob Sotli Bistrica ob Sotli 3 6 Velrnik Kozje Kozje Ko?je 6 7 Blatno Veliko trgovišče Pišece Brežice 1 8 Brezovec pri Polju KI anjee Po(je ob Sotli Podčetrtek 2 9 Gradišče Veliko trgovišče Podsreda Kozje 1 10 Gradišče K [anjee Podsreda Kozje 3 II Dednja vas Veliko trgovišče Pišece Brežice 1 12 Ješovec Klanjec Kozje Kozje t 13 Lastnic K ¡anjee Kozje Kozje 1 14 Koprivnica Kozje Koprivnica Krško 1 15 Vojsko Kozje Podsreda Kozje 1 16 Mrčna sela Kozje Koprivnica Krško t 17 Pavlova vas Vet i ko trgovišče Pišece Brežice Ig Podsreda Veliko trgovišče Podsreda Kozje 1 19 Podsreda K! anjee Podsreda Ko?je 1 VI. Predstavljanje in promocija Program je bi! skozi razstavo dvakrat predstavljen na Visoki tehniški šoli v Regensburgu in enkrat na Upravi Kozjanskega regijskega parka v Podsredi ter na X, konferenci Ljudska arhitektura Alpe Adria, v Gozd Martuljku. Potek projekta so spremljali tudi v slovenskih in nemških časopisnih □ IW9 ■ c«totno <*>kuiTieriioe|Q I IMi roiDdofciiTwrrtac^a 2COO - celot« ck*u™ntoc|a I Karta: Prikaz obdelanih kvadrantov in elektronskih medijih. Zapise hranimo v hemeroteki Kozjanskega parka. VII. Rezultati 1. Celovit pregled stavbnega fonda in dokumentiranje objektov, prepoznavnih kot stavbna dediščina ali kulturni spomenik. Metoda dela je lahko tudi vzorčna. 2. Pridobivanje kvalitetnih strokovnih podlag za vnašanje podeželske stavbne dediščine v upravljavski načrt zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. 3. Dvig zavesti o pomenu, vrednosti in možni rabi dediščinskega stavbnega fonda med lokalnim prebivalstvom. 4. Promocija zavarovanega območja v slovenskem in mednarodnem merilu. 5. Vzpostavljanje novih partnerstev med Slovenijo in Bavarsko na strokovni in neposredni osebni ravni. 6. Iniciranje novih raziskovalnih programov (Kozjansko 2000 -dediščina za prihodnost; Filozofska fakulteta - Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo).