St. 24(2130) Leto XLI Novo mesto,	četrtek,
14. junija 1990
Cena: 7 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
avl :ija z vel kot To a t t, gl um bo [ arav o gl učei lovt >ka2 aed
setu
»ni
iatul
kot
itelji
;jer
ice.
uf
agne
mznmm	
EH	LO T	1
m	CO \o
EH	o
E I7fi	-J C	o o
Lil El	z:	o rvj	*- 		,	(/>
E	r-j	UJ Z C t£. ^ O
iu
h-
QC
K
LU
O
oc o < <c > O o 00 z
r-» <C >—i Z O Cs C O D Ck o t— >-< co 3E <£>
I
il
DOLENJSKI LIST
IMV NAJVEČJI IZVOZNIK
, LJUBLJANA — Gospodarski vest-lsS je v zadnji številki objavil lestvico tui ^jvečjih slovenskih konvertibilnih iz-1 Rožnikov v lanskem letu. Na 1. mestu je j IMV Novo mesto, na 10. pa Tovarna i Pravil Krka. V dvestoterici so še Inles ,~.Ij/l.), LIK Kočevje (75.), Lisca (79.), uNi jiko (94.), Trimo (109.), Belt (115.), “Mi (132.), Novoteks (151.), Snežnik 159.), Tovarna pohištva Brežice (167.), rO Novo mesto (169 in Gozdno gospodarstvo Novo mesto (191). Na les-v'ci največjih klirinških izvoznikov je [• Iskra, Riko je 4., Krka 5., Belt 10., u 'OP Krško 19., Trimo 21. Tesnila očiln Trebnje 44. in Tovarna obutve Novo ’ uče nesto 48. Med izvozniki storitev na boto konvertibilno tržišče je naš najbolje era ' 'vrščeni predstavnik Labod na 16. me-)o za tu, Jutranjka je 34., Beti 35., Lisca 42. obis it Novoteks 44.
ečer
vezni
Jatki
;leda
eno
DEMOS ZAHTEVAL ODGOVORNOST
ČRNOMELJ — Demos je na skupščini predlagal, naj bi sprožili postopek za ugotavljanje odgovornosti komandanta občinskega štaba teritorialne obrambe Janeza Dragoša v zvezi z orožjem, odpeljanim iz skladišč TO v vojašnice. Predsednik občine Martin Janžekovič je pojasnil, da so na pogovoru predsednikov občinskih skupščin pri predsedniku Predsedstva Republike Slovenije obravnavali izvrševanje in neizvrševanje tega povelja. Za tiste komandante, ki Orožja niso izročili, bi lahko po zako-nu zahtevali do 10 let zaporne kazni, Pp drugi strani pa so bile tudi za tiste, ki so povelje izvršili, ne da bi o tem koga obvestili, predlagane podobne zahteve, kot je Demosova. Zato naj bi ,0 zadevo reševali strpno, v predsedstvu črnomaljske skupščine pa so sprejeli tudi dva sklepa: da zahtevajo Pstreznost ocene stališča in da se pro-u4i možnost skladiščenja orožja TO v '^namenski stavbi. Ob tem pojasni-u je črnomaljski Demos odstopil od kga, da se sproži postopek za odgovornost Janeza Dragoša, dokler ne dobijo ocene sveta za ljudsko ob-r»mbo.
Geomorfologi Jugoslavije v Krškem
41 znanstvenih referatov in terenske raz-iskave Dolenjske
KRŠKO	Od 19. do 23. junija
bo v Delavskem kulturnem domu v Krškem 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije z naslovom »Geomorfologija in ge-oekologija«. Na zborovanju se bo zbralo prek 60 strokovnjakov iz vseh jugoslovanskih republik, ki proučujejo značilnosti in procese spreminjanja zemeljskega površja in odvisnosti človekovega delovanja v prostoru od njih. 41 znanstvenih prispevkov je razdeljenih v šest tematskih sklopov. Del prispevkov bo obravnaval območje krške kotline in njene okolice, drugi del pa ostala območja Slovenije in Jugoslavije.
Zborovanje sodi v okvir praznovanja 100-letnice rojstva Antona Melika, naj večjega slovenskega geografa, in 300-letnice izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, čemur bosta posvečena dva uvodna referata. Organizator znanstvenega posvetovanja je Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, pokrovitelj pa je Skupščina občine Krško.
Del posvetovanja bo potekal na terenu v neposredni okolici Krškega in Brežic, v posavskem hribovju med Sevnico in Šentjuijem ter po Dolenjski v okolici Mirne, Trebnjega, Žužemberka, Novega mesta in Kostanjevice. V okviru posvetovanja bo v četrtek, 21. junija, okrogla miza o geoekološki problematiki spodnjega Posavja.
K. N.
Znamenje novega časa v Ajdovcu
Novo cerkev sv. Trojice v Ajdovcu v Suhi krajini je v nedeljo posvetil Ijubljan-____ski nadškof dr. ALojzij Šuštar — Odprta tudi nova asfaltna cesta
AJDOVEC — Več kot tisoč ljudi se je v nedeljo kljub deževnemu vremenu odpravilo na ajdovško planoto, da bi skupaj s krajani Ajdovca in okoliških vasi proslavili pomemben, čeprav za naše čase dokiq nenavaden dogodek, posvetitev nove farne cerkve. Vztrajnost je bila poplačana, saj je dež že pred pričetkom obreda prenehal, po posvetitvi pa se je cerkev, delo mladega arhitekta Petra Kregarja, zasvetila v sončni bleščavi v vsej svoji lepoti.
in v tej bitki je padlo ali kasneje na Brezovi rebri bilo likvidirano tudi večje število domačinov. Šele zadnja leta je uradni odpor proti gradnji pojenjal in delo se je pod vodstvom mladega župnika Andreja Seveija, ki je prišel v Ajdovec leta 1984, lahko pričelo. Temeljni kamenje bil položen skoraj natančno pred letom dni.
Novo župno cerkev, ki je tako kot prejšnja posvečena sv. Trojici, je dipl.
Posvetitev je v navzočnosti številnih slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov in predstavnikov novomeške občine opravil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki se je v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem krajanom, faranom, Slovencem doma in po svetu, krajevni skupnosti Žužemberk, novomeški občini, številnim obrtnikom in vsem, ki so prispevali za izgradnjo cerkve ali pri njej sodelovali, posebej pa seje zahvalil tudi Cestnemu podjetju Novo mesto, ki je prav zadnje dni pred otvoritvijo cerkve kljub slabemu vremenu dokončalo asfaltiranje ceste od Lipovca do Ajdovca.
»Naj bo ta cesta znamenje novih potov, novih časov in novega sodelovanja,« je dejal slovenski metropolit ter s tem imel za zaključeno oseminštiridesetletno obdobje, ko je bila ajdovška fara brez farne cerkve in so bila vsa prizadevanja vernikov za njeno zgraditev obsojena na nasprotovanje in celo prezir. Cerkev je bila požgana ob partizanskem napadu na postojanko vaške straže v noči od 1L na 12. december 1942
SEVNIŠKI GODBENIKI V KRUMPENDORF
SEVNICA — Delavska pihalna godba pri GD Sevnica odhaja v soboto, 16. junija, v Krumpendorf na avstrijskem Koroškem, kjer tamkajšnje gasilsko društvo praznuje 110-letnico, hkrati pa prireja tudi revijo gasilskih godb Evrope. Sevniški gasilci sodelujejo z Avstrijci že nekaj let, zlasti s tamkajšnjo gasilsko šolo, lani pa je bil na proslavi 110-letnice GD Sevnica med gosti tudi predsednik GD Krumpendorf.
MIROVNIKI IN RAZISKOVALO
ŠENTRUPERT — Danes ob 20. uri bo v tukajšnji župnijski dvorani okrogla miza, na kateri bodo sodelovali udeleženci lanskoletnega mirovno-razisko-valnega tabora pri Šentrupertu. Pogo-varjali se bodo o izsledkih lanskega tabora in zastavili načrte za letošnji tabor. Na današnjem pogovoru za okroglo mizo pričakujejo Stojana Sorčana, Marka Hrena, Alenko Avžlahar, Matejo Poljanšek in Jožico Gramc.
POSVETITEV CERKVE — Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštarje v prisotnosti številnih cerkvenih dostojanstvenikov in krajanov posvetil novo cerkev svete Trojice v Ajdovcu. Natančno pred enim letom je tukgj postavil temeljni kamen. Pred njim ajdovski župnik Andrej Sever. (Foto: T. Jakše)
Povezava levih sil v Jugoslaviji
Srečanje voditeljev slovenske in hrvaške ZK, SDP oz. SDS v Dolenjskih Toplicah — Partija v zatonu, pred vzponom pa prenovitveni stranki ZK — Novo ime
DOLENJSKE TOPLICE — V tem dolenjskem zdravilišču sta se v petek, 8. junija, sestala predsednika slovenske ZKS-SDP in hrvaške ZKH-SDS dr. Ciril Ribičič in Ivica Račan. O čem sta se s sodelavci pogovarjala za zaprtimi vrati, sta povedala novinarjem na tiskovni konferenci po srečanju.
Teme pogovorov so bile: končna analiza volilnih rezultatov v obeh strankah, prilagajanje obeh strank novim razmeram večstrankarstva in delovanja v opoziciji, izmenjava informacij o pripravah na kongresa obeh strank, ki bosta v naslednjih mesecih ter dogovor o dajanju pobud za povezovanje levo orientiranih demokratičnih reformnih
sil in strank, ki n as tajajo, s	vh delih
Jugoslavije.	v vst, ^
Voditelja sta v okviru priprav na kongresa že v zelo kratkem času najavi-
li
VI ator-1 renti-1 cerk-I delfli J
ivalet I pa j« I o pri' |
etuši- J
i Bela
>v ne-
VRŠE
Opozicija v Toplicah
Otočec, približno na pol poti med Ljubljano in Zagrebom, je očitno pri srcu za sestajanje oblastnim silam. Kdaj pa kdaj je bil že uporabljen c Se ne tako davnih časih, ko so v Beogradu grmeli proti nenačelni koaliciji (predvsem med Slovenijo in Hrvaško), na Otočcu so se nedavno srečali predstavniki nove slovenske in hrvaške politične oblasti Predstavniki stare, ki se je po volitvah znašla v opoziciji, so si za sestanke zaenkrat poiskali zdravilne Dolenjske Toplice. Na petkovem srečanju sta se Ivica Račan in dr. Ciril Ribičič, vodji hrvaških in slovenskih prenoviteljev ZK, strinjala o marsičem. Volilni izidi, povolilne razmere, prizadevanja za dokončen pokop že mrtve ZKJ in za združitev vseh levih, demokratičnih in reformnih sil v Jugoslaviji, kar je edina pol za ponovno združevanje Jugoslavije na osnovi večstrankarskega sistema v vseh delih države in tržnega gospodarstva, je le ■ nekaj od mnogih točk, ki so skupne slovenskim in hrvaškim prenoviteljem v opoziciji
Oboji poudarjajo tudi svoj demokratično prenoviteljski oz. spreminjevalni značaj, kar naj bi jim dalo mesto v modemi demokratični reformski evropski levici, kjer imata svoj pomen in prihodnost tudi pri nas tako kompromitirana pojma socializma in samoupravljanja. Levo usmerjen je po besedah vodij program prenoviteljev toliko, kolikor brani interes neprivilegiranih slojev. V Sloveniji in na Hrvaškem napovedujejo svojo vlado vsenci z lastnim programom, kar naj bi prispevalo seveda k porastu njihove vrednosti c javnosti, pa k Je hitrejšim spremembam na bolje. Saj bi sčasoma pravzaprav res lahko postali povsem normalna država, z večino stvari na svojem mestu!
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
IZMENJAVA MNENJ — 8. junija sta se v Dolenjskih Toplicah srečala predsednik ZKH-SDS Ivica Račan (desno) in predsednik ZKS-SDP dr. Ciril Ribičič. Govorila sta tudi o prilagajanju obeh strank novim razmeram večstrankarstva in delovanja ZK v opoziciji. (Foto: Z. L.-D.)
la sejo CK ZKS-SDP in konferenco ZKH-SDS. Seja CK ZKS-SDP bo dala končno oceno volilnih rezultatov, govorila bo o že začeti racionalizaciji aparata stranke, na njej bo tudi glasovanje o zaupnici predsedstvu in predsedniku. Podobno bo storila ZKH-ŠDS na konferenci. Oboji napovedujejo že do kongresa tudi novo, trajnejše ime stranke, pa oblikovanje vlade v senci s svojim programom po sto dneh vladanja vlade Demosa oz. HDZ.
V obeh strankah so skeptični že do naziva novega, 15. kongresa obnove ZKJ. Dr. Ribičič je dejal, da so že ob odhodu s 14. kongresa povedali, dt vidijo pot le v dogovarjanju preobraženih
Hn Lnnptt
Do konca tedna se bo nadaljevalo sorazmerno hladno in nestalno vreme.
arh. Peter Kregar zasnoval na tradiciji ter disciplinirani skladnosti oblik in barv. Po splošnem mnenju se zelo lepo vključuje v vaško okolje. Cerkev in
• Po mnogih letih se je v Ajdovcu zopet oglasilo pritrkavanje cerkvenih zvonov. Zaenkrat so pritrkavali na dveh železnih zvonovih, ki sojih obesili na posebej za to pripravljeno stojalo. Zvonova sta edini spomin na staro župno cerkev. Nujvečji, 900 kg težki bronasti zvon seje namreč v požaru stopil. V zvonik bodo obesili nove, ko bodo zanje zbrali dovolj denarja, stara zvonova pa bodo oddali. Za enega je že znano, da bo romal na Čebine.
župnišče je zgradilo GP Grosuplje, zaključna, inštalacijska in opremljevalna dela pa so opravili različni obrtniki. Nadzor je opravljal inž. Jože Pust.
T. JAKŠE
JUTRI »PADE« KOČEVSKA REKA
KOČEVJE — Jutri, 15. junija, bo odprto območje Kočevske Reke. To je na ustanovnem občnem zboru SDZ v ponedeljek zvečer sporočil gost zbora predstavnik SKD, Bogomir Štefanič. Ljudje si bodo lahko ogledali vse na tem območju. Dejal je, da bo najkasneje do 30. junija sprejet zakon o amnestiji in da bo 8. julija ob 11. uri pri grobišču na Rogu maša in spravna daritev. Govorila bosta nadškof dr. Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Slovenije
Milan Kučan. Dodal je še, da se bo v zvezi z odprtjem Kočevske Reke razjashilb riuirsikaj, "kar je bilo doslej skrito, saj je republiška ................ [1<
komisija, ki je pregledovala območje, odkriia nekatere zanimive listine.
»Pošljite mi pametne predloge!«
Novi šolski minister dr. P. Vencelj na svobodni katedri v N. mestu
NOVO MESTO — V Sloveniji je bilo zadnje dni več posvetov, okroglih miz in javnih tribun, na katerih je bese da tekla o problematiki v šolstvu. V Novem mestu je srečanje z novim šolskim ministrom dr. Petrom Vencljem pripravila ZSMS-Liberalna stranka, in sicer v okviru Svobodne katedre, 7. junija zvečer v konferenčni dvorani hotela Metropol. Udeleženci so bili pretežne iz vrst osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, in to iz novomeške, nekaj pa tudi iz trebanjske občine. Razpravo ji vodil Jože Jazbec iz VIO Novo mesto
Dr. Peter Vencelj je večji del svojeg; izvajanja posvetil osnovni šoli, ki bo poslej devetletna in jo bodo otroci začel obiskovati s šestim letom starosti. Bc očiščena vsega nepotrebnega in takšna da bo mlademu človeku pomagala dc razvoja v vseh razsežnostih. Poudarek ne bo najprej na izobraževanju za delo učenec naj raste osebnostno, se oblikuje kot dober in prijazen človek, takšen pa bo tudi dober delavec, kjerkoli že bo \ službi.
Političnega odločanja v zadevah, k: so stvar stroke, poslej ne bo več, saj bc šola kar najbolj oddaljena od ideologi, in strank. Kar pa zadeva upravna in zakonodajna vprašanja, bo šola postavljena v položaj, da bo delovala kot javna in neprofitna ustanova. Tudi ne bc več možno, da bi se medsebojno prelivala denar za plače in za amortizacijo zaradi česar je včasih prišlo do čudnih mahinacij. »To bo strogo ločeno: kar bc šola dobila za plače, bo moralo iti n plače, kar pa bo prišlo za vzdrževanje stavbe, bo treba porabiti samo v ta na-
republiških organizacij ZK ter v povezovanju s še drugimi levimi silami v Jugoslaviji. Račan je celo dejal, daje ZKJ za njih mrtva, da se je ne da obnoviti, obsojena je bila na smrt tisti hip, ko ni bila sposobna pravočasne notranje reforme, ki so jo zahtevali predvsem slovenski in hrvaški komunisti, pa bili za to anatemizirani. Edina možnost za združevanje levih sil v Jugoslaviji je po njegovem mimo stare ZKJ. V zvezi z združitvijo srbske partije in SZDL sta se oba strinjala, da sprememba naziva ni še nič, da pa bi bilo za dogovarjanje zelo pomembno, če bi se v Srbiji res oblikovala leva socialistična stranka oz. če bi ta sprememba pomenila poraz tistih sil v ZK Srbije, ki so najbolj nasprotovale spremembam. Oba sta zavrnila razmiš-
• Dr. Ciril Ribičič in Ivica Račan sta napovedala nov časopis strank. Prva številka projekta ZKS-SDP Evropa iuy bi bila zungj 21. junija, v ZKH-SDS pa upajo, da jim bo do jeseni uspelo uresničiti načrt o močnem levem političnem dnevniku.
men,« je poudaril minister, an. uoaal je še, da se Vprašanja, namenjena visokemu go-
1	I... SV. saS4.kitt.9SMk- JUiJ» z novomeške
srnici marsikaj, kar je gostinsko šolo, ki ima obrate, kaj s kmetijsko šolo Grm, kije razmeroma majh na, pa najbrž dražja, kot so druge sred nje šole? Kdo bo plačal podaljšane bivanje v osnovnih šolah, kako bo z iz obraževanjem odraslih, tudi učiteljev kaj bo s tako imenovanimi tehnološki mi presežki na šolah in kdo bo poskrbe za te delavce? V Novem mestu so bils vprašanja pexiobna, kot sojih dr. Vene lju zastavljali tudi drugod. Seveda mini ster ni mogel na vsa odgovoriti zadovoljivo, pozval pa je navzoče, naj poma gajo s pametnimi predlogi. »Pošljite jih čimveč in v zvezi z vsemi vprašanji upošteval jih bom. Mislim, da lahko le: skupnim sodelovanjem dogradimo šol ski sistem tako, da bo kar najbolj pravi čen,« seje slovenski šolski minister ne posredno obrnil na učitelje v Noven mestu.
I. ZORAh
BERITE DANES!
na Z strani:
•	Rudarji čakajo na odgovor vlade
na 3. strani:
•	Zaradi hrane lahko mirneje spimo
na 4. strani:
•	Trgovine odlične kakovosti ni
na 5. strani:
•	Demosovi dvomi
na 6. strani:
•	Sevnica noče biti prva in izjema
na 8. strani:
•	Naravnost rečeno: to je prevara
na 9. strani:
•	Zakaj se je poslovila Mateja
na 10. strani:
•	Kako se Ljubljana norčuje iz Novega mesta
na 20. strani:
•	Nad štiri tisoč jih je zavrtel
ODLAGALIŠČE ATOMSKIH ODPADKOV NA JATNI?
ŠENTJANŽ — Tukajšnji krajani s< precej vznemirjeni obvestili predsedni ka družbenopolitičnega zbora sevniški občinske skupščine Franca Štirna, da' pragozdu Jalna, na območju litijski občine, menda pripravljajo odlagališč radioaktivnih odpadkov. Ali gre sami za geološke raziskave ali pa so te govc rice prazne čenče, o tem bodo dali od: govor verjetno tudi strokovnjaki SE PO, ki v okviru Inštituta Jožef Štefan Ljubljani ocenjuje primernost posego v okolje. Vedeti je treba, daje v pragoz du poleg številnih divjih živali in gozd nih sadežev tudi veliko zaledje izviro pitne vode.
lje, da sta stranki pred razpadom. Ivica Račan: »Naš reformski program, s katerim bomo šli na konferenci še korak dalje, je dovolj velika ovira za razpad ZKH-SDS na hrvaško in srbsko partijo, bo pa v stranki čiščenje v korist SDS, kar je dobro.« Dr. Ciril Ribičič: »Partija je v marsičem že pokopana, SDP pa je pred novim vzponom na slovenski politični sceni, kar nam bo dalo tudi večjo moč pri povezovanju jugoslovanskih reformskih sil.«
Z. L.-D.
MED ZAGREBOM IN UUBUANO JE OTOČEC — Lovska soba otoškeg gradu je bila že od nekdaj rezervirana za velike dogodke. Tu so se srečeva državniki, v zadnjem času pa so v njej tudi poročni obredi in kraj, kjer se p novem srečujmo hrvaški in slovenski državniki ter gospodarstveniki. V tore popoldan, 12. jupija, seje v tej sobi rodilo novo podjetje »General rent-a-car ki sta ga ustanovila Generalturist iz Zagreba in Zastava avto iz Ljubljane. Pn podjetje ima mnogo agencij po Jugoslaviji, drugo pa velik avtopark vozil. izposojanje. Na sliki: direktor Generalturista Neven Matkovič (desno) in Ma jan Habič, direktor Zastave avta, med podpisom listine. (Foto: J. Pavlin)
Rudarji čakajo na odgovor vlade Demokratska p
,-------■--------'------------------------- 7UP7a nai ( L
C,V%AAAAAAAAAA/VWVNAAA/VVVWVVV'
Če odgovora ne bodo dobili, bodo danes med 13. in 14. uro v rudnikih opozorilno stavkali — Termoelektrarna je prava rešitev za Kanižarico?
KANIŽARICA — Razmere v sozdu Rudniki rjavega premoga Slovenije in s tem tudi v kanižarskem rudniku so že tako negotove, da so se na zboru delavcev 23. maja svobodni sindikati rudnikov dogovorili, da bodo 14. junija, torej danes, od 13. do 14. ure izvedli opozorilno stavko, če vlada ne bo začela reševati problematike in perspektive njihovega razvoja.
V rudnikih zahtevajo od vlade zlasti to, da jim jasno pove, ali jih sploh še potrebuje. Opozarjajo pa, da bodo v primeru zapiranja rudnikov — če se vlada tako odloči — veliki stroški, Slovenija pa bo postala energetsko še bolj odvisna od drugih republik in držav.
Sicer pa so v rudniku rjavega premoga v Kanižarici do konca letošnjega maja nakopali za 8.000 ton premoga manj, kot so načrtovali. Zaradi slabega povpraševanja, zlasti energetskega premoga, pa so tudi že zmanjšali letošnji plan izkopa od 120.000 ton na 112.000 ton. Že maja so v Kanižarici ukinili delo ob sobotah in prešli na 40-umi delovni teden. Za junij pa so se dogovorili - -kar je zahtevala tudi vlada da zmanjšajo proizvodnjo za 25 do 30 odst. To jim bo uspelo s skrajšanjem delovnega tedna
za še en dan. Za peti dan na teden prejmejo minimalno plačo, 85 din na dan, in to vsi zaposleni brez izjeme. Ukinjeno je tudi vse nadurno delo, dnevnice, vsa nabava, razen nujno potrebnega materiala za proizvodnjo. Gre pa za začasen ukrep, ki naj bi veljal le junija. Kako bo prihodnji mesec, se še ne ve.
V prvih treh letošnjih mesecih so imeli skupaj s primanjkljajem, ki se vleče iz preteklega leta, za 38 milijonov dinarjev izgub. Največji vzrok za primanjkljaj je plačilo energetskega premoga, ki predstavlja v njihovi prodaji 60 odst. vsega premoga, a so lani dobili zanj le 40 odst. dogovoijene cene, letos
pa celo samo 25 odst. Poleg tega so za sanacijo rudnika po vdoru vode januarja letos dobili le desetino denarja od celotnih stroškov sanacije. Povrh vsega so jih dotolkle še mile zime in uvoz premoga iz drugih republik. Medtem ko komercialnega premoga še ne deponirajo, ker je bil izkop k sreči manjši od
zveza naj bo stranka
Z občnega zbora novomeške podružnice SDZ
V TRETJE GRE RADO: ČRPALIŠČE OBRATUJE!
GLOGOV BROD PRI BREŽICAH - V petek zjutraj sodelavci Komunalnega in obrtnega podjetja ponovno za-
gnali novo črpališče pitne vode v Glogovem Brodu. Črpališče !
govem Brodu. Črpališče so preizkusili že leta 1986, a je še isti dan prišlo do večjih okvar. Ponovni zagon v letu 1988
88 je pokazal, da za napake ni kriv
samo izvajalec del, ampak v večji meri
'eku
tudi projektant.
ZBORI KOMUNISTOV
DOLENJSKA — ZKS-Stranka demokratične prenove bo pripravila zbore svojih članov, na katerih bo tekla beseda o razmerah v stranki, o bodoči organiziranosti, načrtih in drugih vprašanjih. Zbori komunistov bodo v Trebnjem danes, 14. junija, ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine, v Novem mestu 14. junija ob 19. uri v domu JLA, v Metliki 18. junija ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine ter v Črnomlju istega dne ob 19. uri v kulturnem domu.
• Po trditvah direktorja kanižarske-ga rudnika, dipl. ing. Vladimirja Breznika, je prihodnost rudnika le v zgraditvi energetskega objekta, torej toplarne oz. termoelektrarne z 20 MW moči. S tem bi zmanjšali stroške in z ekološke plati rešili ozračje v Beli krajini. Če se za to ne bodo odločili, bo po Breznikovem mnenju rudnik v osmih letih ugasnil. Za toliko časa imajo namreč še odprtih izkopanih prog. Na seji črnomaljske občinske skupščine pa je bilo slišati pripombo delegata, da rudnik sam ne more odločati o termocentrali ter da gradnje ne bi smeli dovoliti, saj je znano, kakšne težave imajo tam, kjer tovrstne elektrarne že imajo.
načrtovanega, pa z energetskim kmalu ne bodo več vedeli kam, kajti deponija ' ’’ t" '' •	'	' ‘ ilna.
pri ljubljanski toplarni je poln
V Kanižarici se zavajajo, da so predragi. Ne nazadnje imajo tudi zelo drago delovno silo, saj za izplačilo osebnih dohodkov porabijo kar polovico dohodka. Zato se bo morala cena premoga v naslednjih petih letih zmanjšati od sedanjih 9 do 10 DEM za gigajoule na 6,5 dem za gigajoule.
M. BEZEK-JAKŠE
NOVO MESTO — Prejšnji četrtek zvečer so se v sejni dvorani novomeške občinske skupščine sestali na občnem zboru člani novomeške podružnice Slovenske demokratične zveze, da bi izvolili svoje organe ter delegate za kongres stranke, ki bo 23. junija v Ljubljani. Spregovorili so tudi o rezultatih volitev, na katerih je stranka dobila kar lepo število glasov, kar kaže, da ima precej večje število simpatizerjev kot pa članov. Občnega zbora se je namreč udeležilo 33 članov, to pa je že kar dobra tretjina članstva.
Dosedanji predsednik izvršnega odbora stranke Brane Kirn je ocenil, da so z rezultati volitev lahko zadovoljni, zavrnil pa je tudi trditve, daje SDZ skupaj s strankami, združenimi v Demos, dobila premalo mest v občinski vladi. Pojasnil je, da je Demos dobil vse, kar je zahteval, bile pa so velike težave s kadrovanjem. Drugo pa je, kako je SDZ lahko zadovoljna z rezulati volitev v širšem merilu. Na to vprašanje pa še vprašanje glede programa in nacionalne ali liberalne usmeijenosti stranke kot še mnogih drugih naj bi dal odgovor bližnji kongres stranke. Gradiv za kongres na zboru niso obravnavali, ker so prišla prepozno, zato pa so navzoči pooblastili novi svet stranke, v katerega so izvolili deset članov, ter novi izvršni odbor, v
»Novoles« Gotna vas zapira vrata
• V stranki je bistveno imeti zdravo jedro in graditi na njem, so ugotovili na občnem zboru, vendar tudi šte-
Novoles zapira zgubonosne obrate — 80 delavcev »na čakanju« — Konec avgusta referendum o novi organiziranosti — Kolektivni dopusti
vilčnost nekaj pomeni, zato so se vsi navzoči zavzeli za pridobivanje novih članov. Tudi dosedanji naj bi se bolje spoznali med sabo, zato priredijo to soboto strankin piknik pri Gospodični na Gorjancih.
STRAŽA — »Faza ocenjevanja situacije je mimo in prišli smo v fazo izvedb, se pravi, da moramo uresničiti tisto, kar smo pozimi zastavili. Potrjuje pa se, kar sem rekel kmalu po prihodu v Novoles, namreč, da ne le Finalno proizvodnjo lesa, ampak Novoles je treba sanirati,« pravi novi generalni direktor Novo-lesa Jakob Andoljšek, ko napoveduje skorajšnje korenite posege v Novoiesovo organiziranost.
domovine in inozemstva, seveda pa pričakuje, da se mu bo obrestovala tudi dolgoletna priložnost na svetovnih trgih. Trenutno je torej Novoles v najbolj
»Prišli smo do spoznanja, da je prihodnost Novolesa v velikem številu gospodarsko samostojnih enot. Temu smo rekli včasih obračunske enote, danes pa profitni centri. To so neodvisni subjekti v lasti družbenega podjetja, med katerimi velja poslovni odnos, kar vse skupaj kaže, da bo Novoles podjetje v družbeni ali neki drugi lasti, ki bo ustanovilo veliko število tovarn in dve ali tri podjetja za prodajo znanja in prodajo uslug. Ko smo rekli, da hočemo v Evropo, je bila to precej politična opredelitev, mi pa pravimo, da hočemo ostati v Evropi; če pa hočemo, da nam bo to uspelo, se moramo tako obnašati. V Evropi takih podjetij, kot smo mi, že zdavnaj ni več,« ugotavlja direktor Andoljšek in napoveduje edino možno racionalno rešitev: takoj ustaviti proizvodnjo v obratih, ki nimajo prihodnosti. To sta sedaj Dvor in Gotna vas. Toda direktor Andoljšek ni nič kaj navdušen
tudi nad poslovanjem drugih lesnih in netesnih obratov, saj meni, da morajo vsi imeti, tako kot njihovi ostri konkurenti v tujini, 8 do deset odst. dobička. Sele to zagotavlja obstoj in razvoj. »Obrat Gotna vasje sicer dober, vendar je narejen za trg, ki ga ni več. Za Evropo bi ga sicer lahko preusmerili, vendar pa Evropa ni pripravljena na take količine. Nobena katastrofa ni, če se ena tovarna zapre, njena oprema proda na trg, ki to še rabi, in se sredstva investirajo v kak drug program na drugi ali pa na isti lokaciji. Nima pa smisla še naprej delati zgubo.«
Proti koncu avgusta bodo v Novole-su izvedli referendum o novi organiziranosti, do novega leta pa naj bi že bila oblikovana nova podjetja. K vsestranskemu proučevanju poslovno kapitalne situacije, trga in formiranja kadrov je Novoles pritegnil več zunanjih firm iz
• V juniju se mora torej ustaviti tovarna ploskovnega pohištva v Gotni vasi, Dvor pa tudi pospraviti. Tržno zanimivi del proizvodnje iz Gotne vasi bo prenesen v tovarno masivnega pohištva v Straži, tja pa se bo preselilo tudi 60 od 106 zaposlenih delavcev. Kakih 40 delavcev iz Gotne vasi, 6 z Dvora in 30 delavcev iz drobnega pohištva v Straži, kjer imajo sedaj kolektivni dopust zaradi revitalizacije proizvodnje, bo predstavljalo Novo-lesov tehnološki presežek, se pravi, da bodo ostali doma »na čakanju« s 70-odstotno plačo. Da bi čez poletje lahko nemoteno opravili vzdrževanje in postavili nove proizvodnje, bodo letos uvedli tako imenovane zamaknjene dopuste, se pravi, da bodo odhajali na dopuste obrat za obratom.
katerem je sedem članov, naj na skupni seji čimprej pripravijo stališča, ki jih bodo na kongresu zastopali štirje izvoljeni delegati. En konkreten sklep pa so delegatom navzoči vendarle že dali: SDZ naj se iz zveze preimenuje v stranko.
Stranka v Novem mestu ne bo imela profesionalca, imela pa bo svoj stalni prostor, kjer se bodo dale dobiti ob določenih dnevih in urah vse potrebne informacije in gradiva. Predlagano je bilo tudi, naj bi si Demosove stranke delile skupno administrativno moč, hkrati pa je bilo postavljeno tudi vprašanje glede sredstev iz občinskega proračuna, namenjenih financiranju družbenopolitičnih organizacij. Izkazalo se je namreč, da so do tedaj uradne organizacije porabile v prvem četrtletju kar 48 odsj,
T. JAKŠE
Ljubljansko
pismo
Stečaji
kot izgovor za odpuste
Odločilen sindikat
LJUBLJANA — Stečaji so postali del našega vsakdanjika. Sindikat se je odločno uprl nekaterim težnjam, da bi bil stečaj le »izgovor« za odpust odvečnih delavcev. Je pa dejstvo, da lahko sindikat za delavce stori precej več pred uvedbo stečaja kot pa po njem. Narava stečaja je v tem, da podjetje preneha, in v takem primeru pač vsem delavcem preneha delovno razmeije. Tako imenovani »družbeno usmeijeni stečaj« je proizvod politike in dejansko izgovor za prenehanje delovnega razmerja določenemu številu presežnih delavcev.
S tem ko je iz. zakonodaje odpravljen monopol nad delovnim mestom in ko lahko tehnološkim in drugim presežkom delovno razmerje tudi preneha, če ni možno zaposlenim zagotoviti drugega dela ali pravice iz dela, ni več potrebe po uvedbi stečaja samo zato, da se podjetje reši presežnega števila delavcev. Sindikat bo za delavec in za podjetje veliko storil že s tem, če bo dosegel pravočasno in popolno informiranost organov upravljanja in delavcev o stanju podjetja Vsekakor pa mora sindikat v podjetju, ki je v stečaju, delovati vse do izbrisa podjetja iz registra oziroma dokler so delavci še zaposleni.
Iz zveznega zakona o delovnih razmerjih izhaja, da mora delodajalec strokovno utemeljiti resnost
(nujnost) razlogov za nastanek presežka delavcev in cilje, ki naj bi bili doseženi z zmanjšanjem števila delavcev. Sindikat mora takšno strokovno analizo seveda vsekakor temeljito obravnavati. Če bo ocenil, da razlogi niso dovolj tehtni, zlasti pa, če bo ugotovil, da organizacija oziroma delodajalec nista poprej izvedla vseh možnih ukrepov za preprečitev nastanka presežkov delavcev (npr. zagotovitev novih nalog v okviru možnosti), bo najprej zahteval od pristojnega organa, naj ponovno pretehta svojo odločitev in dodatno prouči možnost izvedbe ukrepov za zagotovitev zadostnega obsega dela. Če bo pristojni organ kljub temu vztrajal pri svoji prvotni odločitvi in bo ta odločitev pomenila podlago za začetek izdajanja individualnih odločb delavcem, pa jo bo potrebno izpodbijati v sporu pred pristojnim sodiščem.
Podobne pozornosti sindikata mora biti deležna tudi naslednja faza odločanja, t.j. odločanje o številu in kategorijah presežnih delavcev. V tej zvezi bo moral sindikat zahtevati podrobno utemeljitev ukinitve vsakega delovnega mesta.
V času konkretnega (poimenskega) določanja (izbire) presežnih delavcev je pomembno zagotoviti predvsem nadzor nad dosledno uporabo s kolektivno pogodbo ozi-
roma splošnim ak)om vnaprej določenih kriterjev. Če
*e so presežki delavcev že neizogibni, naj bodo ti, ki bodo ostali v službi, vsaj pravično izbrani. Vsak poenostavljen način, ki ne bi upošteval vnaprej dogovorjenih kriterijev pri izbiri (določanju) konkretnih presežnih delavcev,
je za sindikat nesprejemljiv. Če............
„ c je sindikatu uspelo zagotoviti pravilno ravnanje (dosledno uporabo dogovorjenih kriterijev), niti ni več potrebno, da bi dejansko sodeloval tudi pri sprejemanju vseh posamičnih odločitev v tem postopku in pri izdajanju individualnih odločb.
V. BLATNIK
občutljivi fazi preobrazbe, kako mu bo ta uspela, pa je za novomeško občino zelo pomembno, saj je v njem kar 8 odst. delovnih mest, v občinskem proračunu pa pomeni Novolesov prispevek 7 odst.
T. JAKŠE
/©
ljubljanska banka
Dolenjska banka d d Novo mesto
Namensko stanovanjsko varčevanje
Stanovanje je ena od osnovnih f-tre^kovih potreb življenja, obstoja in razvoja. Prijeten in topel doril'0vw*.-)oj za razvijanje družinskih vezi, nego in vzgojo otrok, počiierifliOSih in nabiranje delovnih, psihičnih in fizičnih moči.
Stanovanje je ena najdražjih dobrin, zato je potrebno zanj dolgoročno varčevati.
V	Ljubljanski banki-Dolenjski banki d.d. Novo mesto smo pripravili pravilnik o dolgoročnem namenskem stanovanjskem varčevanju, ki je namenjen vsem varčevalcem, ki si nameravajo zgraditi lasten dom, kupiti stanovanje, obnoviti in posodobiti svoj stanovanjski prostor ali pa na kak drug način rešiti svoj stanovanjski problem.
Višina varčevanja je prilagojena ekonomskim razmeram varčevalcev. Le-ti lahko višino pologov med varčevanjem spreminjajo, vendar posamezen polog ne more biti nižji od 1/10 povprečnega OD v Sloveniji v predhodnem letu. Z ugodnim obrestovanjem privarčevanih sredstev skrbi banka za ohranjanje realne vrednosti privarčevanih sredstev. Trenutna obrestna mera na privarčevana sredstva znaša 20% letno. Po končani varčevalni dobi se občan odloči, ali bo zaprosil banko za odobritev dolgoročnega stanovanjskega kredita na podlagi namenskega varčevanja ali ne. Višina kredita je odvisna od stanja povprečno privarčevanih sredstev in dobe varčevanja. Osnovo za kredit predstavljajo tudi obresti na privarčevana sredstva.
Varčevalec lahko zaprosi banko za dolgoročni stanovanjski kredit že po prvem letu namenskega varčevanja. Višina kredita znaša:
1	leto 270% na povprečno privarčevana sredstva
2	leti 380% na povprečno privarčevana sredstva
3	leta 500% na povprečno privarčevana sredstva
4	leta 700% na povprečno privarčevana sredstva
5	let 900% na povprečno privarčevana sredstva
V	primeru, če si varčevalec premisli in odstopi od pogodbe o namenskem varčevanju, mu banka prizna na privarčevana sredstva obresti v višini, kot velja za vpogledna sredstva občanov.
Vabimo vas, da se vključite v dolgoročno stanovanjsko varčevanje pri naši banki in s tem zagotovite sebi in svojim otrokom prijetno in lepo stanovanje.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite v Ljubljanski banki-Dolenjski banki d.d. Novo mesto, Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje v Novem mestu, Trdinova 2, in v njenih organizacijskih enotah v Črnomlju, Metliki in Trebnjem.
Naša anketa
j
• Majhni duhovi zadevajo ob precej malenkosti Veliki duhovi vse malenkosti vidijo, vendar se zaradi njih ne vznemirjajo. (La Rochefoucauld)
Delavcev ne kar odpuščati
Pred časom je dolge mesece buril duhove primer vevške papirnice. Ta se je odločila posloviti se od delavcev, ki so postali ekonomski oz. tehnološki presežek, skratka odvečni. Nič manj hude krvi ni bilo v javnosti in v raznih institucijah ob propadlem LIK-u Savinja, ki naj bi bil vzorčni primer, kako in kaj postoriti, ko neko podjetje nima več možnosti obstoja, da bi bili de-lavci čimmanj prizadeti, pa zadeve menda še danes niso razrešene. A kje je že vse to! Od takrat naprej je Slovenija preživela Iskro, Marles, predsmrtne krče omembe vrednega dela tekstilne pa lesne industrije, zdaj je tu Elan in dejstvo, da so redka podjetja v Sloveniji, kijih upravičeno ni strah jutrišnjega dne. Premnogim pa — krivda je večstranska — obupno zmanjkuje denarja za normalno delo in zaradi naših velikih obremenitev sposobnosti za konkurenčno tekmo z razvitim svetom, kamor bi radi in kije naša preživet-vena bilka. Zdaj je tu tudi dejstvo, da imajo praktično povsod preveč zaposlenih, če mnoge grozeče stečaje kar prezremo. »Čez pet let bo bolje, vmes pa huda nezaposlenost«, napoveduje sedanji podpredsednik republiške vlade dr. Jože Mencinger. Žal je povsem očiten le drugi del glede brezposelnosti, prvi o boljšem po petih letih pa dosti manj. Pred nami so težki časi, saj je velik del slovenskega prebivalstva že prestopil prag vzdržljivosti, ko so najtežje preizkušnje šele pred nami.
• Demokracija temelji na treh načelih: na svobodi vesti, govora in modrosti, da nobene od teh pravic ne uveljaviš. (Twain)
JANEZ HOČEVAR, sekretar OK ZSMS-LS Kočevje: »Veterinarsko fakulteto sem končal pred dvema letoma. V Kočevju pa je preveč veterinarjev in po pripravništvu sem ostal brez službe. Zato sem se pred meseci zaposlil kot poklicni sekretar OK ZSMS, zdaj pa ta stranka dobiva premalo denarja, da bi si lahko privoščila stalnega sekretarja in sem tako spet na cesti. Nekaj upanja je, da bom dobil službo pri Prašičereji. V podobnih težavah je prejšnji sekretar OK, ki je končal šolo za industrijsko oblikovanje, a takih kadrov Kočevje menda ne potrebuje.«
BREDA KOČEVAR, knjižničarka iz Črnomlja: »Ne samo, da sem razmišljala, da
bi me odpustili z dela, ampak sem bila dve leti tudi brezposelna. Če bi se to zgodilo po-
novno, vem, da bi bilo življenje še težje kot takrat, saj smo štiričlanska družina in bi ob eni sami plači zelo težko preživeli. Dela pa mi vseeno ne bi zmanjkalo, saj bi se lahko bolj posvetila študiju na višji vzgojiteljski šoli, ki ga sedaj opravljam ob delu.«
STANKO SKUBE, maturant srednje šole za gozdarstvo iz Ajdovca: »Seveda s<i mladi, ki končujemo šole v teh časih, veliko! bolj zaskrbljeno kot prejšnje generacija sprašujemo, ali bo možnost za zaposlitev dl) ne. Sem štipendist, vendar bom moral sedaj na služenje vojaškega roka, potem bomo p» videli, kako bo. Vse več ljudi računa tudi r' zaposlovanje v manjših privatnih podjetji ki se pojavljajo tudi že na podeželju, kjer t ga prej ni bilo.«
SANDI STEGNE, zaposlen pri železniškem gospodarstvu, vzdrževanje prog, v Brežicah: »Odpuščanja delavcev se zaenkrat ne bojim, saj so v naši sekciji obljubili, da bodo število zaposlenih zmanjšali samo na račun upokojitev. Verjetno je marsikje res preveč zaposlenih, a če je podjetje čisto na koncu, ni samo zaradi prevelikega števila zaposlenih, temveč so vzroki še drugje. Za odvečne delavce bi morali najti kakšno drugo delo in jih ne bi smeli enostavno ' odpustiti.«
MARIJA MATJAŠIČ, t teksovi trgovini v Metliki: »V naši trgoviit smo lahko s prodajo še kolikor toliko zadj voljni, v drugih trgovinah v Metliki pa sj kriza že pozna. Prodajalce že pošiljajo prisilen dopust ali pa nameravajo uvesti (k! (jen delovni čas. Prišli so taki časi, ko se rttfj ra vsak bati za službo. Dobri časi za trgov
so mimo in zato se moramo toliko bolj f*|
Jami
truditi, če hočemo obdržati stranke. Nami] še uspeva in upamo, da ne bo slabše.«
ROZI DRNOVŠEK, zadolžena za otroško varstvo in socialno skrbstvo v trebanjski občinski upravi: »Ne razmišljam o tem, da bi izgubila delo, toda to razmer ne spreminja. Poznam zadnje čase pogoste pomisleke, češ, ali nismo delavci bivših sisov odveč.
Mislim, da bi bilo krivično, če bi po nekem
avtomatizmu odpustili ljudi iz bivših sisov. M	m f tjav
Ko se govori, daje največ nepotrebne režije v družbenih dejavnostih, b^ bilo vendarle treba poiskati režijo tudi v gospodarstvu.
Ljudje so ob misli, da lahko izgube delo, v negotovosti.«
MARJANA STARC, delavka v ob4 ski upravi za družbene prihodke v Kršk »Res ne vem, kako bi se znašla, če bi izgij la delo, kajti samo z moževo plačo bi tej shajali. Dela namreč v SOP-u, kjer imaj zadnjem času bolj slabe plače. Sicer pa i* - ■ -	jvJ
ram po pravici povedati, da ste me z vp šanjem presenetili, saj doslej še nisem ttr ,
em presenetili, saj uusiej sc nisem l. < razmišljala, da bi se tudi meni lahko pril1 .1 8j
rilo, da bi postala ekonomski ali tehnoli1 presežek.«
MIRKO ZUPAN, delavec v sevniški Kmečki zadrugi: »Kolikor vem, do danes pri nas še nihče ni umrl od lakote, celo, ako mu delo ni preveč dišalo. Zato se sam, ker rad delam, še toliko manj bojim, da se ne bi znašel, če bi ostal na cesti. K sreči imamo doma tudi nekaj zemlje, bolj načrtno sem se začel ukvarjati še s sušenjem sadja. To opravilo ima v naši okolici lepo tradicijo, pomeni dopolnilni vir kmetije, tu pa je še žganjekuha itd.«
MOJCA KLUN, prodajalka v Opremi Ribnica: »V Ribnici podjetij odpuščajo delavcev, vsaj jaz ne vem za to. Gotovo pa je, daje povsod p/*1 zaposlenih, tudi pri nas v Mercatorju, in to za okoli 20 odst. Trudimo S* ne bi odpuščali in zato odpiramo dodatna delovna mesta, kot npr. pr0“ sadja in zelenjave na več stojnicah po Ribnici; ob koncu tedna prodajaj? stojnici ražnjiče, čevapčiče itd. Nekaj delavcev pa se bo upokojilo'. V neboleče rešujemo presežek zaposlenih.«	(
hiolž
tove
•'elca
DOLENJSKI UST
Št. 24 (2130) 14.junija
kmetijstvo
Da ne bo zadruga postala zadrga
V Črnomlju razpravljali o novi organiziranosti zadruge — Kooperacija kot samo-_______stojna zadruga v okviru KZ — Graditi na zaupanju kmetov
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so prodajali solato po 40 din za kg, krompir po 12 do 15 m paradižnik po 30 do 35 din po kg. Kilogram češenj je veljal 35 do 50, breskev 30, hrušk 15 in jabolk 20 do 28 din. Čebula je stala 25 din po kg. Jajce je bilo 1,80 do 2 din. Lonček smetane so prodajali po 30 in kilo-
• SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 163 do 3 mesece starih in 43 starejših prašičev. Prodali so 84 mlajših po 32 do 35 din kilogram žive teže in 16 starejših po 18 do 20 din kilogram žive teže.
gram skute po 40 din. Kilo graha seje dalo dobiti za 20, fižola za 30, bučk za 35 do 40 in zelja za 10 din. Za primerjavo cen povejmo, daje 7.junija veljal kilogram solate v Ljubljani in Kopru 30 din ir v Mariboru samo 10 do 20 din. Paradižnik je bil v Mariboru in Kopru 30, v Ljubljani pa 25 do 35 din po kg.
ČRNOMELJ	Pretekli teden je bi-
la v Črnomlju razprava o uskladitvi organiziranosti kmetijske zadruge z. zakonom o zadrugah, ki sojo v občini pričeli že februarja. Medtem ko so se na prvem posvetu vrteli predvsem okrog zadružnega deleža, pa je bilo tokrat nekajkrat slišati, daje 4.000 din majhna vsota in da bi bili ljudje pripravljeni dati celo več, če bi le vedeli zakaj.
Prav ta »zakaj" pa je bil največja dilema na zadnjem posvetu. Kakšno zadrugo naj bi torej imeli v Črnomlju? Kolje poudaril direktor KZ Niko Po-žck, nobena reorganizacija, ki se skuha na hitro, ni dobra. Zato tokrat niso hiteli. Nova organiziranost naj bi temeljila na ekonomskih, tržnih in pravnih osnovah, graditi pa bo potrebno na čistih računih. Vendar nobena od variant, ki so jih predstavili po prvi naj bi imeli KZ s petimi profitnimi centri in pospeševalno službo, po drugi pa podjetje in
ODOBREN ZASEBNI UVOZ STROJEV
LJUBLJANA — Kmetijski stroji in druga oprema so pri nas v primerjavi s cenami kmetijskih pridelkov predragi, zato je razveseljiva novica, da je zvezna vlada končno le odobrila zasebni uvoz kmetijskih strojev. Zaenkrat je predvidena količina uvoza precej manjša, kot je Slovenija zahtevala, pričakujemo pa lahko, da se bo ob vsestranskem odpiranju našega gospodarstva v svet kmalu povečala. Zasebni uvoznik potrebuje, razen pri uvozu traktorja, potrdilo od občine, da ima status kmeta, potem pa naj se obrne na Zadružno zvezo Slovenije, (Ljubljana, Miklošičeva 4, Marjan Ja-kus), kjer bo dobil vse potrebne obrazce in navodila.
»NATURA« v POMOČ KMETIJAM — Natura d. o. o., ki jo je postavila na
noge medobčinska gospodarska zbornica Posavja ob sodelovanju temeljnih organizacij kooperantov iz te regije, tovarne Videm Krško, med družbeniki pa j« tudi obrtnik Karel Slemenšek iz Boštanja, je preteklo soboto predstavila 'Možnosti za sodelovanje še kmetijcem iz Šmarja pri Jelšah in Šentjurja pri Celju ter predstavnikom Ekonomskega centra iz Maribora. Zanimanje za sovlaganje v to družbo, ki se pretežno ukvarja s sušenjem različnega sadja in zelenjave. Ponuja pa še druge možnosti zaslužka kmetom in drugim, je bilo precejšnje, kakor tudi za naprave obrtnika Slemenška in okusno posušeno sadje. (Foto: P. •*erc)
Kmetijski nasveti
Pospeševanje s filmom
Krka in z. njo čas kljub vsemu tečeta naprej. Tudi kmetijskopospeševalna (tovorjena in pisana beseda seje posodobila, ekranizirala. Začela se je uve-'javljati kaseta s filmom, ki omogoča najbolj prepričljiv prikaz, saj je videti enkrat boljše kot stokrat slišati, če ponovimo kitajski pregovor. Zdaj ima že skoraj vsak kmečki dom televizijski sprejemnik in video kasete so že začele Svojo osvajalsko pot.
Tega seje zavedal republiški center za pospeševanje kmetijstva, ki dela Pfi Zadružni zvezi Slovenije, ko je preskrbel večjo količino najrazličnejših Rokovno pospeševalnih filmov in jih zaenkrat namenil predvsem pospeševalni službi, družbenim posestvom in vzgojno-izobraževalnim ustanovi)	kupi pa jih lahko tudi kmetovalec, vrtičkar ali ljubitelj, denimo čebe-
tež ,ar- Vse je mogoče naročiti pri Zadružni zvezi Slovenije, Ljubljana, naj)' Miklošičeva 4. Posamezni film stane 160 din.
j r Filmi, ki so večinoma iz tujine, zajemajo najrazličnejša kmetijska pod-vp r°čja, predvsem pa temeljne panoge, kot so poljedelstvo, živinoreja, in kot ret Nadgradnjo vsega — kmetijsko ekonomiko. Posebno zanimiv je film, ki naj •ir Ni ga videl vsak kmetijski gospodar in ki prikazuje »kmeta kot glavnega ilo '■•rektorja.« Kmetje gotovo najbolj univerzalen poklic, saj mora obvladali že tako od mnogih prepletenih dejavnikov in vplivov odvisno raznolistno biološko proizvodnjo, mora biti dober organizator in predvsem skr-k N^n in premišljen gospodar. Mora znati investirati, kalkulirati in tržiti, pri K Svojih mnogih vsakodnevnih odločitvah se mora opirati predvsem nase in H trpi posledice odločitev.
I Naštejmo le nekaj naslovov pospeševalnih filmov, ki že sami povedo, kaj W Prikazujejo: Odkrivanje pojatev pri kravah, Telitev, Zreja telet, Strojna
'	* Kako ZATRETI ŠČAVJE — Na travnikih je ščavje zelo nadležen in
škodljiv plevel, ki se razraste zlasti tam, kjer je močno gnojeno z dušikom. K»ko se ga je moč znebiti, sprašuje bralec, stroka pa odgovarja naslednje: f^več uspeha se doseže s škropljenjem z asuloxom ali asulamom (4 litre na Nektar), ki ne poškoduje trave in detelje, zavre pa rast ščavja. Škropimo ■ ,a **hko po vsem travniku, če je ščavja na njem že zelo veliko, če pa gaje manj, [’|C	škropljenje posamezne rastline ali gnezda rastlin, kar pa seveda
$
?jj
**hteva mnogo več dela in časa. V vročini ni dovoljeno škropiti, saj asulox ahko poškoduje tudi koristne rastline, in ne le plevel.
'Polža, Antibiotiki v službi kmetijstva, Mesna ovčereja, Oskrba parkljev pri lovedu. Škropljenje žit, Dedovanje, Zreja matic idr. Izbor vsekakor ponuja
Nekaj.
Inž. M. L. <
zadrugo po mnenju namestnika direktorja Lojzeta Slaka ne jamči že vnaprej profita in bo težko preživeli, ne glede na to, za katero varianto bi se odločili. Priznal je. da kritike o neracionalni sedanji KZ držijo, da pa obstajajo temelji, na katerih bi v bodoče bolje poslovala.
Slavko Glinšek, odgovoren za kmetijstvo v poslovnem sistemu Mercatorja, je pripomnil, daje v novi organiziranosti najpomembnejše prav to, kako bodo zadružno organizacijo pocenili, da bo za kmeta zanimiva. Iz. KZ bo moralo ven vse tisto, kar ni ekonomsko zdravo. Če se namreč kmetu račun ne bo izšel, se bo požvižgal na zadružno solidarnost. Janko Bukovec iz Semiča, ki se je nagibal k drugi varianti, vendar s pripombo, naj razrešijo dilemo, katera lastnina je zadružna in katera ne, je dejal, da bo zadruga morala graditi predvsem na zaupanju kmetov. Lojze Stru-celj iz. Gribelj pa je bil prepričan, da tisti, ki so sestavljali variante, kmetov niso razumeli, kajti manjka druga dopolnjena varianta ali pa tretja. »Poskušajte nas razumeti, kaj potrebujemo: HKS s trgovino in kooperacijo, medtem ko naj bi o klavnici še razmišljali. Bojim pa se, da bo ta zadruga ostala ista in bomo čez leto dni ugotavljali, da smo zopet zgrešili, zopet bomo v revščini, namesto da bi stali na trdni stopnici, namesto kmečke zadrage pa bomo dobili kmetovo zadrgo. Če je za sedanjo KZ pomembno le, da se ustanovi podjetje, za kmeta pa jim ni mar, se bomo morali kmetje organizirati pač sami zase,« je opozoril Štrucelj.
Vodja kooperacije Ivan Simonič pa je dejal, daje pospeševalec strelovod, ki
Motorni zmaj prši škropivo po poljščinah
Jugoslovanski izum
Z uporabo nahrbtne škropilnice ni mogoče ustaviti rastlinskih bolezni in škodljivcev na večjih kmetijskih površinah. Traktorska škropilnica ima mnogo večjo zmogljivost, toda traktorska kolesa uničujejo strukturo zemlje, zlasti pre-vlažne, ter gazijo posevek. Zato se v svetu, zlasti v ZDA, pa tudi pri nas v Vojvodini, kjer obdelujejo velika zemljišča, uveljavljajo posebna letala, zdaj pa so se pojavili celo posebni zmaji, ki jim v kmetijstvu obetajo še lepo prihodnost.
Na nedavnem 57. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu so predstavili motornega zmaja, ki je posebej prirejen za uporabo v kmetijstvu. Izdelalo ga je podjetje Emind iz Erdevika v Vojvodini, opremili pa so ga s škropinico inovatorja Ratka Praštala. Motorni zmaj za uporabo v kmetijstvu so naredili v dveh izvedbah, ki sc ločita po tem, koliko škropiva lahko ob enem polnjenju razkropita po posevku ali nasadu. Zmajev rezervoar lahko sprejme 80 ali pa 150 litrov škropiva. Trdijo, da lahko z enim poletom poškropijo tudi do 40 ha njiv, kar pa je, upoštevaje potrebno koncentracijo in količino škropiva, za tolikšno površino bolj težko verjetno.
Ne oziraje se na zadnji pomislek, je inovacija vredna vse pozornosti. Letala imajo namreč to slabo lastnost, da (četudi so posebej zgrajena za uporabo v kmetijstvu) prehitro preletijo nasad ali posevek in preveč tvegajo, če letijo bolj nizko. Motorni zmaj je počasnejši in bolj varen, ne nazadnje pa tudi cenejši: izdelovalci jamčijo ceno od 8.000 do 20.000 DEM, odvisno od tipa zmaja.
»ujame« vse težave v kmetijski politiki, in če bo tudi nova zadruga takšna, da bo kmet v njej večno nezadovoljen, potem tudi delavci, zaposleni v KZ. kmalu ne bodo imeli več kaj delati. Zato je predlagal popravljeno prvo varianto: sedanji sektor kooperacije naj bi imel v novi KZ vse značilnosti samostojne zadruge s knjigovodstvom, nabavo in prodajo repromateriala, internim žiro računom, vodstvom in nadzorom. Ostali deli KZ pa ostanejo kot profitni centri in bodo imeli z novoustanovljeno zadrugo tržne odnose. Da bi ugotovili prednosti tovrstne organiziranosti glede na drugo varianto, bodo naredili še ekonomske izračune. Če se bodo tako delavci, zaposleni v KZ, kot kmetje odločili za to možnost, bo lahko kooperacija postala tudi pravna oseba, ko bodo znani pogoji za delitev zadružne lastnine in načini vračanja le-te.
M BEZEK-JAKŠE
NAČRT ZA OŽIVITEV KS DRAGA
KOČEVJE — Diplomirana inženirka Jelena Vidrih je v ponedeljek, 11. junija, predstavila svoj krajinsko-uredit-veni načrt krajevne skupnosti Draga, ki leži na skrajnem zahodu kočevske občine. Načrt predvideva, kako naj bi to območje ponovno oživili, saj se je mladina skoraj vsa izselila, nekdanje njive, travnike in pašnike pa zaraščata grmičevje in gozd. Avtorica vidi bodočnost v razvoju sedanjih tradicionalnih panog na tem območju (kmetijstvo, gozdarstvo in lesna industrija) še v raznih oblikah turizma, obrti in drugih dopolnilnih dejavnostih. Tak načrt prihaja tako rekoč v zadnjem trenutku, saj je leta 1890 živelo na tem območju 1920 prebivalcev, leta 1931 še 1.553 prebivalcev, po vojni leta 1948 še 777 prebivalcev, letos pa jih živi tam le še 586.
PRVE DOMAČE LEPILNE VABE
Na našem trgu so se pojavile prve domače lepilne vabe za zatiranje škodljivega mrčesa, ki jih pod imenom biotoll green izdeluje ljubljansko podjetje Unichem. Spominjajo na nekdanje muholovce, razobesiti pa jih je moč tudi po drevesnih krošnjah, nasadih, vrtovih in gredicah, kjer se nanje lahko ujame veliko škodljivcev, tako da se občutno zmanjša potreba po kemičnem zatiranju, ki ogroža varstvo
yN^WVNAA.VVVWWVWWVV
1 EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Kdaj je pravi trenutek za vršičkanje
Kmalu po cvetenju in ne šele avgusta
V avstrijskem strokovnem časopisu Mitteilungen Klosterneuburg št. 2 je izšlo zanimivo poročilo o zelenih delih v vinogradu. Dr. Redi objavlja rezultate svojih raziskav iz Spodnje Avstrije, kjer je malo padavin, in iz avstrijske Štajerske, kjer je obilo dežja. Raziskava je tekla od leta 1984 do 1987, in sicer v vinogradih z velikimi trtami in z velikimi medvrstnimi razdaljami. Glede na bližnjo (Štajerska) in podobno vzgojno obliko trte pri nas, so rezultati uporabni tudi pri nas. Vinogradniški strokovnjaki v Sloveniji (dr. Colnarič in inž. Koruza) tudi intenzivno raziskujejo vpliv pletja trte na kakovost, zdravje in količino grozdja. Vabim vinogradniške strokovnjake iz posavskega vinorodnega rajona, da v rubriki »En hribček« predstavijo svoje izkušnje o rokih vršičkanja in sploh zelenih delih na trti.
Kaj ugotavlja dr. Redi? Raziskava je tekla v vinogradih s sortami laški rizling, zeleni vcltlinec in zvveigelt (križanec modre frankinje in šentlovrenke). Primerjal je vpliv roka vršičkanja trte na kakovost pridelka. V poskusu je primerjal naslednje štiri variante:
—	brez zelenih del vršičkanje 20 dni po cvetenju trte
—	vršičkanje 35 dni po cvetenju trte
—	vršičkanje 50 dni po cvetenju trte.
Rezultati kažejo, da se najbolj obnese vršičkanje 20 do 25 dni po
V\AAAAAAAA\\\VV\\AAAVVVVVWy
cvetenju. Mladike skrajšamo, tako da ostane na njih 12 do 14 listov. V tem času je trta še toliko v rasti, da nastajajo novi mladi listi, ki so sposobni asimilacije. Delež teh novonastalih listov je okrog 25 odstotkov vse listne mase na trti, kar podaljša dobo asimilacije trte. Ker smo z. zgodnjim vršičkanjem preprečili »marelo« ali »zvon«, ki se oblikuje iz dolgih mladik in senči trto, lažje pride sonce do notranjosti trte. Ako nasprotno vršičkamo šele sredi avgusta, tik predno začne grozdje zoreti, nam takrat ostanejo samo stari listi, ki niso več asimilacijsko polno aktivni. S tem sc upočasni zorenje grozdja, kar sc pozna tudi na sladkorni stopnji grozdja ob trgatvi.
Pri kakovostnih sortah, ki jih zadnja leta pridno sadimo v novih vinogradih in z njim lahko dosegamo visoke odstotke sladkoija, je pa sploh važno, da imamo timveč listov na eni mladiki. V vinogradih, kjer imamo šibkejšo ^ast trte in manj listne površine, ne smemo pretiravati z obiranjem listja in krajšanjem mladik.
Čas vršičkanja trte vpliva tudi na pogostnost in intenzivnost napadov bolezni, kot so odmiranje pecljev grozdja, botrilis na jagodah in pe-ronospora. Pri poznem vršičkanju je manj peronospore na listih in grozdju, toda več txlmiranja pecljev in botrytisa.
Pri ocenjevanju kakovosti vina iz vinogradov omenjenih štirih variant seje najslabše pokazalo vino iz vinogradov, kjer ne opravljajo zelenih del. Padec kakovosti se ne kaže v analitičnih podatkih, temveč v vonju in okusu, zazna se nečistoča, ki veijetno izvira iz večje »plesniv be« grozdja na ncoplctih trtah.
Torej, vinogradniki, vršičkajmo svoje trte, ki bujno rastejo, kmalu po cvetenju in ne šele sredi avgusta' Mag JULIJ NEMANIČ
.\V\\\NNNVVVVVVVVVVNNVVVVVVVVNAAAAVVVVVVVVVVN
Zaradi hrane lahko mirneje spimo
Z novinarske konference 7. junija v Ljubljani — Hrana ni tako onesnažena, kot se misli — Oporečne le ledvice starejših govedi in prašičev ter meso divjadi
Prav nič narobe ni bilo, če so Zeleni zagnali hrup in začeli biti plat zvona tudi zaradi hrane, ki jo uživamo. Smo v Sloveniji vsaj dobili obsežen sistematski veterinarskosanitarni nadzor na biološkimi ostanki v živilih živalskega izvora, kije pokazal, da hrana ni tako »zastrupljena«, kot se domneva in lahko mirneje spimo ter zaupamo stroki.
Da smo prišli do dokaj pomiijajočih rezultatov, je moralo skozi drage in natančne metode kontrole kar 2292 vzorcev govejega, svinjskega in perutninskega mesa ter organov, polkonzerv šunk, mesa divjadi, sladkovodnih in morskih rib, jajc, surovega mleka, mlečnih izdelkov in medu. Preiskava je zajela 22 slovenskih klavnic, med njimi kar pet naših: v Črnomlju, Kostanjevici, Kočevju, Novem mestu in Sevnici.
Izkazalo seje, da naša hrana na srečo
še zdaleč ni tako onesnažena z ostanki, kot se včasih v javnosti sumi. Strah ima pač velike oči, četudi je treba takoj pristaviti, daje upravičen, saj gre za zdravje in življenje. Skoraj vsi vzorci razen nekaj redkih izjem — so imeli mnogo manj bioloških ostankov, kot dovoljujejo jugoslovanski standardi, zaostreni leta 1987, ki so strožji od standardov Svetovne zdravstvene organizacije in ki predpisujejo približno take maksimalne dovoljene količine (tolerance) ostan-
ZADRUGA ZA SEDEM SUHIH LET — Posnetek je z ustanovnega sestanka Kmečke zadruge Agraria Brežice v Dečnem selu.	(Foto: J. T.)
Pogreb TOK in rojstvo zadruge
Ustanovili so jo kmetje iz brežiške občine s svojimi deleži po 500 DEM
BREŽICE — DEČNO SELO — Kmetje, zbrani na ustanovnem občnem zboru kmečke zadruge Agraria Brežice, so 8. junij proglasili za zgodovinski dan. Do takrat seje včlanilo v zadrugo 165 bivših kooperantov v 170 deleži po 500 zahodnonemških mark. Zadruga se ne bo tako kot prej TOK Kooperacija
Dvino in predelavo i rokah.
usmerjala pretežno v pospeševanje, ampak bo razvijala trgov kmetijskih pridelkov, česar kmetje doslej niso imeli v svojih ■
V doti, ki jo TOK zapušča zadrugi, je šest lokalov za trgovine na brežiški tržnici, mini mešalnica krmil, računalniška oprema s programi, blizu 2 tisoč kvadratnih metrov zemljišča za novo trgovino pri brežiški avtobusni postaji, do prve faze pripravljena gradnja hladilnice za 2 tisoč ton sadja in zelenjave, enajst delnic v Zadružni banki Slovenije, obnovljena trgovina v Globokem v najetih prostorih, avtomobili za pospeševalno službo. S pomočjo TOK so bili adaptirani ali na novo zgrajeni hlevi na 19 kmetijah, zadruga pa prevzema od njega tudi soustanoviteljstvo dveh mešanih podjetij.
Brežiška zadruga je za zdaj tretja v Sloveniji in predsednik Zadružne zveze
Leo Frelih, kije prisostvoval ustanovitvi, je med drugim omenil, da je za osamosvajanje zadruge potrebna čim večja koncentracija kapitala, članom pa je priporočil, naj vsa razpoložljiva sredstva usmerijo v razvoj. Za zadrugo je zelo pomembno, s kakšnim premoženjem se vključuje v predelavo in trgovino na področjih, nad katerima so imeli monopol drugi. Prav to je kmete pripeljalo v slab gospodarski položaj, iz katerega mnogi niso videli izhoda. Gre za postopno preobrazbo predelovalnih podjetij v zadružno lastnino ali mešana podjetja. Zadružna zveza Slovenije zahteva od skupščine, naj čimprej sprejme zakon o načinu vračanja zadružnega premoženja in republiška izhodišča za
zakon o zadrugah, ki bo razmejil še nekatere nejasne zadeve iz zveznega zakona.
Članom zadruge Agraria, ki so se zavzemali za štiri poslovne enote s samostojnimi žiro računi, je Leo Frelih odgovoril, da so čisti računi znotraj zadruge možni brez tega, da pa bodo čez čas lahko ustanavljali tudi speciali-
• Za predsednika brežiške zadruge so izvolili dosedanjega direktorja TOK inž. Romana Baškoviča. Ta je povedal, da so službe bivšega TOK zdqj servis kmetov brez vpliva na upravljanje. Novi zadrugi je zaželel uspešno poslovanje tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Ciril Ko-lešnik in obljubil, da bo podprt vsako njeno akcijo.
zirane zadruge za sadjarstvo, žvinorejo, poljedelstvo ipd., vendar šele takrat, ko bodo imeli proizvodnjo v svojih rokah.
J. TEPPEY
kov, kot so predpisane v razvitih zahodnoevropskih deželah, kamor hrano izvažamo in od koder doslej zaradi tovrstne možne oporečnosti še ni bila vrnjena.
Preiskave so pokazale, da so vsi vzorci, tudi z najbolj ogroženega celjskega območja, vsebovali vsaj nekajkrat manj kloriranih ogljikovodikov, organofosfatov in drugih podobnih snovi, kot znaša toleranca. Celo za razvpiti PCB(Krupa)so ugotovili, da znaša najvišja vrednost 36)krat manj od s predpisi dovoljene, pri čemer pa je res, da je jugoslovanska toleranca previsoka in jo je po mnenju dr. Matjana Miloh--noja treba občutno znižati.
Hormonov, antibiotikov in miko-toksinov ni bilo v analiziranih vzorcih (pravilnik jih prepoveduje), pač pa predstavljajo možno nevarnost težke kovine, predvsem kadmij, deloma pa tudi svinec in flour. V dveh vzorcih govejih ledvic in treh svinjskih (vendar nobenih iz naših klavnic) je količina kadmija presegla dovoljeno mejo in veterinarska inšpekcija je že izdala obvezno navodilo, po katerem je treba ledvice goveda, ki je starejše od 5 let in prašičev, starejših od 2 leti, izločiti iz prodaje, ker so higiensko oporečne.
• In kako je z mlekom kot enim najpomembnejših hranil, ki bi lahko prizadelo predvsem otroke? Na novinarski konferenci so raziskovalci zatrdili, da je slovensko mleko »de- j viško čisto«, le od krav, ki so se pasle , ob avtomobilski cesti, je vsebovalo nekaj več svinca, še zdaleč pa ne nevarnih količin. Preiskave mleka bodo opustili, predlagajo pa, da bi pri nas čimprej pocenili bencin brez svinca ter tako odpravili še to nevarnost.
Enako je tudi z ledvicami divjadi vseh starosti in z vseh območij Slovenije
Divjad je posebno poglavje, saj je zaradi načina prehranjevanja najbolj ogrožena. Količina kadmija je bila v ledvicah divjadi do osemkrat prevelika, količina svinca pa celo do desetkrat. K temu prispevajo svoj delež tudi lovci, ki sicer nosijo zelene uniforme in se imajo za varuhe narave, vendar izdatno kontaminirajo naravo s šibrami, ki zgrešijo cilj. Samo mariborski lovci so lani raztrosili po gozdovih in senožetih štiri tone šiber, in ker se to ponavlja iz leta v leto že stoletja, je po mnenju strokovnjakov to močan vir onesnaževanja. Komaj veijetno, a je tako.
M. LEGAN

IZ NKŠIH OBČIN
tim
IZ NKŠIH OBČIN
E
Trgovine odlične kakovosti še ni
Prvi rezultati ocenjevalne akcije »dobra prodajalna« — Še najbolje se je odrezala __________trgovina Kmetijske zadruge Krke v Žabji vasi
NOVO MESTO — Prejšnji občinski izvršni svet si je v skladu s programom razvoja trgovine v novomeški občini zadal nalogo z intervencijami in raznimi ukrepi na področju preskrbe zagotoviti izboljšanje ponudbe, kakovosti storitev in prodajne kulture. V ta namen je bila marca letos z ljubljanskim Domusom, centrom za dom, ustvarjalnost in svetovanje, sklenjena pogodba za izvedbo akcije »dobra prodajalna«. Prvi del akcije, ki mora potekati v dveh delih, je opravljen in rezultati so znani.
Izmed treh ocenjevanih trgovin seje najbolje odrezala trgovina M-KZ Krka v Žabji vasi, ki se je uvrstila v spodnjo polovico drugega kakovostnega razreda, k njeni oceni je največ prispevala urejena podoba trgovine in prijaznost prodajalcev. Potrošniški center M-Standarda na Zagrebški cesti seje uvrstil v drugi kakovostni razred predvsem zaradi dobre založenosti, podoba trgovine in kultura postrežbe sta bili ocenjeni le kot zadovoljivi. Dolenjkin market na Dreki seje uvrstil v tretji kakovostni razred, v razred zadovoljive kakovosti. Še najboljšo oceno so nevtralna komisija in anketirani naključno izbrani potrošniki dodelili trgovini za založenost, oceni za podobo trgovine
in predvsem kulturo postrežbe pa sta slabi.
Prvo ocenjevanje novomeških trgovin je torej pokazalo, da njihova kakovostna raven ni takšna, da bi bili potrošniki lahko zadovoljni. Nobena od ocenjevanih prodajaln se ni uvrstila v razred zelo dobre kakovosti, temu se nobena ni niti približala. V povprečju še najboljše ocene so dobile trgovine za založenost z blagom, čeprav je komisija tu posebej izpostavila premajhno izbiro nekaterih osnovnih živil: mleka, jogurta, pekovskega peciva, sadja, zelenjave, svežega mesa, delikates. Slabše so bile ocene za podobo trgovine in kulturo postrežbe, torej pri kriterijih, kjer so možne občutne izboljšave brez po-
Mir je pred pravičnostjo
Novo mesto: tradicionalni sprejem za predstavnike verskih skupnosti — Poudarek na novih razmerah
NOVO MESTO — Predsednik občinske skupščine Novo mesto Marjan Dvornik je v četrtek, 7. junija, v novomeški Srednji šoli tehniških in zdravstvenih usmeritev priredil vsakoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti občine Novo mesto. Med drugimi sta bila navzoča tudi predstavnik ljubljanske škofije arhidiakon Vinko Vegelj in nadškof Alojz Turk, ki v pokoju živi v Novem mestu.
Predsednik Dvornik je poudaril, da se z volitvami, ki so uvod v novo demokracijo, Slovenci vračamo v evropski prostor, v katerem smo stoletja srkali iz kulturnih in gospodarskih korenin. Dvornik je prepričan, da smo z udejanjeno demokracijo vzpostavili tako pravno-družbeno ureditev, ki se bo v največji možni meri sklada s človeško naravo in bo omogočila vsem državljanom brez razlike enako možnost, da so stvarno, svobodno in dejavno udeleženi v vseh tokovih javnega in družbenega življenja. V ta okvirje Dvornik postavil tudi delovanje verskih skupnosti, kjer so državna skupnost in verske skupnosti na lastnih področjih neodvisne in avtonomne, tako da služijo človeku. V tem služenju človeku pa vsi najdemo skupne temelje za medsebojno sodelovanje, ne da bi kdorkoli iskal izjemnih pravic. Kot na temelj kakovosti življenja pa je novomeški župan pokazal na nujnost prizadevanja za udejanjenje miru med nami. Poudaril je, da si moramo prizadevati za tak mir, ki bo sad ljubezni in bo šel dlje, kot to zmore zgolj pravičnost.
Za sprejem in pozdravne besede seje zahvalil novomeški dekan Adolf Me-žan, ki je poudaril, daje to prvo srečanje v spremenjenih družbenih razmerah, Cerkev je svobodneje zadihala, vsi se čutimo odgovorne za svojo domovino, ki preživlja težke trenutke. Omenil je tudi papeževo apostolsko spodbudo o krščanskih laikih, v kateri je med drugim zapisano, »da se krščanski laiki dejansko ne morejo odreči udeležbi ,v politiki’, torej vsem mnogovrstnim oblikam gospodarskega, družbenega, prav-
NAMESTO PREMOGA KURILNO OLJE
METLIKA — Te dni bodo začeli rekonstruirati kotlovnico v Naselju Borisa Kidriča v Metliki, ki ogreva stanovanja in druge prostore v tem naselju, predvidena pa je tudi za ogrevanje novega poslovno-trgovskega središča, ki ga še gradijo. Kotlovnico bodo preuredili tako, da bodo namesto trdega goriva uporabljali kurilno olje. kar bo cenejše in bo manj onesnaževalo okolje, poleg tega pa naj bi poslej s takim ogrevanjem dosegli zahtevano količino kalorij. Vsa zadeva bo stala okoli 1,3 milijona dinarjev, od tega bo 60 odst. prispevala občina, 40 odst. pa Pionir, ki gradi poslovno-trgovsko središče.
ORL SPECIALISTI SPET V METLIKI
METLIKA — V soboto, 16. junija, bodo na delovnem obisku v metliškem zdravstvenem domu specialisti iz ljubljanske otorinolaringološke klinike. To je že četrto leto zapored, da eno od sobot v juniju pride v Metliko pet ali šest popolnih ORL ekip z najboljšimi specialisti, ki pregledajo 100 do 120 pacientov. Ti delovni obiski ORL specialistov v Metliki so se začeli na pobudo metliškega rojaka akademika prof. Vinka Kambiča. To je tudi lep primer dobrega in plodnega sodelovanja vrhunske klinične s splošno medicino, ki je poleg tega spletlo tudi lepe prijateljske vezi.
nega, administrativnega in kulturnega delovanja, namenjenega doseganju skupnega dobrega.« Govoril je tudi o izjavi Slovenske pokrajinske škofovske konference, ki poudaija, da imajo vsi kristjani v naši družbi pravico in dolžnost, da se zanimajo za politično življenje.
Sprejem je potekal v prijetnem vzdušju, gostom je direktor šole inž. Peter Šterk s sodelavci razkazal ustanovo, zadržal pa jih je tudi na kosilu.
M. BAUER
Novi župan se predstavi
Za kaj se zavzema Branko Matkovič
METLIKA — Za novega predsednika skupščine občine Metlika so delegati prejšnji torek izvolili Branka Matkoviča. Novi metliški župan seje rodil leta 1957, otroštvo in mladost je preživel v Geršičih. V osnovno šolo je hodil v Podzemlju, v Novo mesto se je vozil v srednjo ekonomsko šolo, diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani. Bilje štipendist Beti, kjer seje po končanem študiju tudi zaposlil in postal vodja pravne in samoupravne službe. Bil je nepoklicni predsednik OK ZSMS Metlika, od lanske jeseni pa je nepoklicni predsednik OK ZKS-SDP. Tej funkciji se bo sedaj, ko je bil izvoljen za župana, odpovedal.
Svoj program, ki gaje predstavil tik pred volitvami, je strnil v štiri točke. »V prvi vrsti si bom prizadeval, da bomo ustvarili pogoje za razbremenitev gospodarstva. Sam že ves čas delam v gospodarstvu in vem, da je res preobremenjeno. Izvršni svet naj naredi analizo, iz katere bo razvidno, katere stopnje in za koliko lahko znižamo, ne da bi okrnili že sprejete programe družbenih dejavnosti v občini.
Občinska skupščina naj ustvari pogoje za skladen razvoj infrastrukture v
Branko Matkovič
vseh krajevnih skupnostih. Doslej je imela pri tem vseskozi prednost Metlika oziroma večja krajevna središča, drugje pa je bilo to v precejšnji meri prepuščeno iznajdljivosti vnetih posameznikov. Ceste, vodo, kanalizacijo s čistilnimi napravami in odlagališče smeti, te stvari je treba rešiti za vse enako.
Tretja zadeva je vključevanje v širši slovenski prostor. Poskrbeti moramo, da ne bo naša občina ostala na robu v vseh pogledih. To velja tako za energetiko kot za naš priključek z bodoče avtoceste. S samoprispevkom pa naj bi poslej pomagali reševati le tiste stvari, ki se jih ne bi dalo urediti sistemsko.
A. B.
membnejših stroškov. Akcija »dobra prodajalna« se bo nadaljevala v jeseni, ko naj bi ocenili še šest trgovin tako v Novem mestu kot tudi v manjših krajih. Rezultati prvega dela pa naj bi seveda spodbudli trgovce k izboljšanju kakovostne ravni vseh prodajaln blaga široke potrošnje v občini, kar je tudi namen akcije.	Z. L.-D.
O RAZBREMENJEVANJU, STANARINAH, KOMUNALNIH CENAH
NOVO MESTO — Novi novomeški izvršni svet seje na svoji drugi seji 12. junija seznanil s kritičnim stanjem v gospodarstvu občine in z nujnostjo razbremenjevanja, ki ga pripravlja tudi republiška vlada. Po teh izhodiščih naj bi v novomeški občini sami v globalu znižali prispevne stopnje za skupno porabo za 16 odstotkov, kar bi pomenilo mesečno razbremenitev za 5,7 milijona dinarejv, od tega 78 odstotkov v gospodarstvu, 22 odstotkov pa v negospodarstvu. V Novem mestu sicer poudarjajo selektiven pristop pri zniževanju stopenj in obsega sredstev, trdijo, daje načeloma taka razbremenitev možna brez večje škode za posamezne dejavnosti. Poleg tega je preverba stanja pokazala, da bi lahko potegnili nazaj za podjetja kar okrog 27 milijonov dinarjev že vplačanih prispevkov, ki ležijo na raznih računih, pri tem pa ne bi krnili izvajanje dejavnosti. Sporno pa je, da so ugotavljali, da se tudi nova republiška vlada noče spustiti v kompleks splošne porabe. Govor je bil tudi o predvideni podražitvi stanarin in komunalnih storitev. Prve se bodo morale v novomeški občini podražiti v prvi rundi po odmrznitvi vsaj za 150 odstotkov, komunalne storitve pa od 55 uo 70 odstotkov. Več prihodnjič.
GOTNA VAS BO SLAVILA
GOTNA VAS — V soboto, 16. maja, bodo krajani Gotne vasi spet proslavili svoj krajevni praznik, in sicer v spomin na zelo delavno predvojno Društvo kmečkih fantovi n deklet. Se devet živečih članov tega društva so tudi letos povabili na srečanje krajanov — veselico, ki se bo začela ob 19. uri na parkirišču Mercatorjeve trgovine. Igral bo ansambel Iskra, prireditev organizira svet krajevne skupnosti, ki vabi vse krajane in druge na to vsakoletno srečanje.
Elita »ŠŠ«
Na Dolenjskem ustanovili dvoje posredniških podjetij
NOVO MESTO — Z uveljavljanjem zasebne lastnine se pri nas povečuje promet z nepremičninami. Služb, ki bi občanu pri tem pomagale in mu nudile ustrezne storitve, pa doslej nismo imeli, čeprav iz izkušenj razvitega sveta vemo, da so takšne agencije potrebne in koristne. V zadnjem času je v Ljubljani zacvetelo več posredniških agencij, na Dolenjskem pa vse do Zagreba dolgo ni bilo nič, prejšnji mesec pa smo dobili dvoje podjetij, ki se ukvarjata z posredovanjem pri nakupu in prodaji nepremičnin. To sta Jumb in Elita ŠŠ.
Elita ŠŠ je pridružena Biroju Miro in deluje z začetkom prejšnjega meseca. Vodja Biroja Miran Štukelj pravi:
Miran Štukelj: »Čas je denar! Elita ŠŠ vam ga prihrani, če vas tarejo problemi z nepremičninami.«
»Že lani, kosem odkupil fotokopirni-co na Muzejski 3 v Novem mestu in jo temeljito obnovil, sem razmišljal, kako bi ra širil ponudbo storitev. Poleg dosedanjih opravil sem vpeljal še tiskarske storitve, od tiskanja plakatov do brošur, koledarjev in reklamnega gradiva. Z novim zakonom o podjetništvu pa so se odprle možnosti za ustanovitev podjetja in širitev storitev. Od začetka prejšnjega meseca je Biroju pridružena posredovalnica za promet z nepremičninami Elita ŠŠ. Tako zdaj strankam, ki podpišejo pogodbo z nami, nudimo svetovanje, organizacijo in posredovanje pri prodaji in nakupu vseh vrst nepremičnin, od stavb, vinogradov, vikendov do gradbenih parcel. Po želji zagotovimo tudi cenilca, rešujemo pravni del poslov. Vse to kupcu ali prodajalcu prihrani obilo časa in skrbi. Danes vemo: čas je denar.«
Skladišče za obrtnike v Žabji vasi?
Temeljito vse preveriti
NOVO MESTO — Več novomeških obrtnikov in podjetnikov je izrazilo zanimanje za najem ali tudi odkup skladiščnih objektov v Žabji vasi za potrebe opravljanja svojih dejavnosti. V obnovo teh objektov so obrtniki pripravljeni vlagati svoj denar. V teh prizadevanjih jih podpira Obrtna zadruga Hrast. Elejstvoje, da novomeška občina nima ustreznih lokacij in poslovnih prostorov za drobno gospodarstvo, izgradnja obrtne cone kasni in se bo premaknila v naslednje srednjeročno obdobje.
V Žabji vasi je okrog 20 objektov v različnem stanju na komunalno neopremljenem kompleksu, za katerega premoženjskolastniška razmetja niso urejena, prav tako niso urejena najemna razmetja med občino in sedanjimi najemniki. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo možno vsaj nekatere objekte z manjšimi vlaganji v kratkem usposobiti za potrebe drobnega gospodarstva. Iz vseh teh razlogov naj bi zdaj Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje preveril možnosti izrabe prostora v Žabji vasi, kjer je kompleks skladišč, za potrebe drobnega gospodarstva. Seveda mora biti ta preverba narejena na makrourbanistični ravni Nqvega mesta. Gre pač za del mesta med Žabjo vasjo, Ragovim in Cikavo, ki mu je bilo pred leti prizaneseno z urbanizacijo in je tudi sedaj potrebna njegova celovita opredelitev, da ne bi preko nekaj nedolžnih obrtnih skladišč potem nastala nova obrtna ali celo industrijska cona na območju, za katero sedaj še ni natančno znano in določeno, za kaj naj bo uporabljeno. Ker gre za edini še neobremenjeni del mesta, je toliko bolj potrebna temeljita in poštena preverba in opredelitev.	z. L.-D.
Razpust aparatov strank
Novomeška občinska uprava bo prevzela 4 delavce aparata bivših DPO — Funkcionarji iskali delo
NOVO MESTO — Prehod v opozicijo seje dogodil tudi novomeškim strankam, ki so bile desetletja družbenopolitične organizacije. Zaradi tega so se odločile za zaprtje profesionalnih vrat, funkcionarji in delavci njihovih uprav pa si morajo poiskati nove službe.
V tem položaju so se znašli predvsem funkcionarji, medtem ko ima vsaj en del delavcev — tisti, ki so v delovnih skupnostih teh organizacij opravljali paradržavne naloge — po Zakonu o delavcih v državnih organih, ki se uporablja od 28. aprila dalje, pravico do razporeditve v državno upravo na delovno mesto, ki ustreza njihovi izobrazbi. Če prostega delovnega mesta'ni, in v predvidenem »čiščenju« občinske uprave ga verjetno za marsikoga ne bo, so pri ugotavljanju morebitnih odvečnih delavcev v povsem enakopravnem položaju. Po tem zakonu, ki ga v Novem mestu uporabljajo od 1. maja dalje, je občinska konferenca SZ(DL) uveljavljala pravice za sedem delavcev, od tega dveh funkcionarjev, občinska konferenca ZSMS-
ZDRAVNIKI O SVOJEM SINDIKATU
METLIKA — V sredo, 20. junija, bo v Metliki redni strokovni sestanek dolenjske podružnice slovenskega zdravniškega društva. Poleg strokovnih zadev bo beseda tekla še o stanovskih vprašanjih, govor pa bo tudi o ustanovitvi samostojnega sindikata zdravnikov v Sloveniji.
LS za tri delavce (od njih je eden funkcionar), OK ZKS-SDP pa bodo zagotovili sredstva za dokup petih mesecev delovne dobe za eno delavko.
Do delovnega mesta v novomeški občinski upravi so po sklepu izvršnega sveta upravičeni trije delavci OK SZ(DL) in en delavec OK ZSMS-LS. Kateri delavci to so, se bodo dogovorili z vodstvi strank, upravni organi pa bodo potem dolžni dobljene delavce razporedili na delovno mesto. Tudi funkcionarji verjetno ne bodo pristali na zavodu za zaposlovanje, liberalec sije na primer prislužil mesto sekretarja občinskega sekretariata za notranje zadeve, vodja socialistov pa si bo služil plačo v gospodarstvu. Preostali si bodo službo morali še poiskati.
In stavba družbenopolitičnih organizacij? Taje v občinski lasti; prvo nadstropje in podstrešje bo dobil občinski štab za TO, ostale prostore naj bi oddali v najem, če se jim bodo sedanji uporabniki povsem odpovedali.
ZAHVALA KRVODAJALCEM — Metliški občinski odbor Rdečega križa je v soboto pripravil prijetno pro slavo ob dnevu krvodajalcev. Sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič se je zahvalil vsem aktivistom RK, učenci so prebrali najboljše naloge o RK, v kulturnem programu pa so se predstavili učenci metliške OŠ, kvintet Kres, oktet Vitis, pianist Andrej Kunič, povezovalec pa je bil Toni Gašperič. Na fotografiji: predsednica OO RK Metlika Anica Pezdirec podeljuje priznanje za krvodajalstvo Martinu Nemaniču, ki je 25-krat dal kri. (Foto: M. B.-J.)
Župana dale šele pete volitve
Novi predsednik skupščine občine Metlika je Branko MaUtovič, podpredsednik je Tone Bezenšek, predsednik DPZ pa Stane Križ — Se brez mandatarja
METLIKA — Metliška občina je končno prejšnji torek zvečer dobila novega župana. To je dipl. pravnik Branko Matkovič, do sedaj vodja pravne in samoupravne službe v metliški Beti. Župana je ta belokranjska občina, ena najmanjših v Sloveniji, dobila šele na drugi ponovitvi prve seje, in sicer žele po petem krogu volitev. Sejna soba metliške občine je bila v zadnjem času kar nekakšen konklave, v katerem so delegati kot včasih kardinali papeža v dolgotrajni in mučni proceduri končno le izvolili župana.
A tudi na torkovi seji sprva ni kazalo, da bo te ceremonije konec. Najprej so delegati družbenopolitičnega zbora na ločeni seji izvolili svojega predsednika, ker je Milan Vajda, kije bil izvoljen na prvi seji, zaradi zapletov, o katerih smo že poročali, odstopil. Za novega predsednika tega zbora so s 7 glasovi za in ob 5 neveljavnih na tajnih volitvah izvolili kandidata ZSMS-Liberalne stranke Staneta Križa.
Na skupni seji pa sta se na volitvah za predsednika občinske skupščine pomerila Branko Matkovič, kandidat ZKS-
SDP in SZ (DL) ter inž. Otmar Šturm, ki ga je kandidirala Slovenska kmečka zveza. Po prvem volilnem krogu noben od kandidatov ni dobil potrebne večine. Po poslovniku je namreč za izvolitev potrebna večina glasov delegatov vseh treh zborov, se pravi najmanj 20 glasov, ker zbori metliške občinske skupščine štejejo 39 delegatov. Na torkovi seji je bilo prisotnih 36 delegatov, Matkovič je dobil 19 glasov, Šturm 15. dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Žeje kazalo, da se bo mrtvi tek iz prejšnjih dveh sej nadaljeval, ko je v drugem krogu — v
Novomeška kronika
NOVINARSKA — Osrednje vprašanje na tiskovni konferenci, ki stajo imela bivša komunista in današnja reformatorja Ivica Račan in dr. Ciril Ribičič v Dolenjskih Toplicah, je zastavil kolega z Dnevnika Ivan Kraško. Vprašal je: »Kakšna je vaša napoved izida nogometnega srečanja med Jugoslavijo in ZR Nemčijo in kdo bo po vašem novi svetovni prvak?
SLOVENŠČINA — Agronom Janez Bratkovič ima na radiu Studio D odmevne kmetijske nasvete. Takšni so tudi zato, ker menda zaradi boljšega razumevanja uporablja zelo plastično slovenščino. V nedeljo je enoosne traktorčke imenoval kar kmetove ljubimce. Ne vemo sicer, na kakšen način se te strojne zadeve onegavi-I jo na primer s kmeticami, domnevamo pa, | daje Bratkovič verjetno mislil na kmetove ljubljence. To je vsekakor nekaj čisto drugega, čeprav so bili doslej kmetovi ljubljenci na primer krava Sivka, vranec Miško, pes Runo in podobne zadeve iz krvi in mesa. Sicer pa sami poskusite. Kako vam zveni na primer »moj ljubimec sesalec za prah«?
ŽIRIJA — V žiriji za izbiro lepotice Novega mesta in bližnje okolice je(bil tudi | direktor Božidar Zajc. Slednjega so občinstvu predstavili kot znanega slovenskega gospodarstvenika.
Ena gospa je rekla, daje novomeška vlada kakšno uro razpravljala, ali se bodo ministri med seboj naslavljali z gospodi ali tovariši. Zmagalo je prvo. Upamo, da bodo tako temeljiti tudi pri drugih, manj gosposkih vprašanjih.
VELIKA SRAKINA VESELICA
DOLENJSKE TOPLICE - Dve leti uspešnega delovanja glasbenega založništva in produkcije studia Sraka je že mimo in v petek, 15. junija, sc bodo na jasi v Dolenjskih Toplicah predstavili skoraj vsi izvajalci, ki so v tem času dočakali izid svojih kaset pri tej novomeški založniški hiši. Zagotovo se po seznamu nastopajočih obeta ena »najmočnejših« veselic letos na Dolenjskem, saj bodo v nepretrgoma trajajočem programu nastopili Veseli Zasavci, Karli Gradišnik, ansambli Vesna, Nagelj, Ivan Pugelj in Lojtrca, Modra kronika, več citrarjev, rock skupina Chateau, kot posebni gostje Srake pa najavlja svoj nastop tudi Lačni Franz. Ta večer bo na sporedu tudi svečana predstavitev pravkar izdane kasete skupine Rudolfovo ter podelitev Srakinih »srebrnih« kaset in priznanj najboljšim izvajalcem. Večer glasbe in zabave pa se bo ob udeležbi številnih gostov prireditve pričel ob 17. uri z živžavom, ki ga bosta vodila Romana Krajnčan in Toni Gašperič. Prireditev je brez vstopnine, v primeru dežja pa prestavljena za nedoločen “ is. (dv)
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 16. junija, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Samopostrežba KZ v Bršljinu
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
•	V nedeljo bodo od 8. do 11. ure
odprte: v Novem mestu Samopostrežba na Glavnem trgu 23, v Črnomlju Samopostrežba Pod lipo.
Ker je sobota, 16. junija, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure.
Sprehod po Metliki

resnici so bile to pete volitve za metliškega župana — za Matkoviča volilo 22 delegatov, Šturm je dobil 12 glasov, dve glasovnici pa sta bibli neveljavni. V ponovljenih volitvah za podpredsednika je bil ponovno izvoljen Tone Bezenšek, za katerega je volilo 26 delegatov, 10 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
Vendar s tem še ni rečeno, daje metliških volilnih zapletov konec. Za mandatarja za sestavo izvršnega sveta namreč na torkovi seji nobena stran ni imela kandidata. Brž ko bodo dobili primernega kandidata ali pa bosta dva ali pa jih bo (teoretično je možno) celo več, bodo sklicali sejo skupščine. Pri iskanju oziroma usklajevanju naj bi pomagalo tudi novo predsedstvo. Do i :-volitve novega izvršnega sveta pa so delegati za delo dali polnomočje sedanjemu.
A B.
METLIŠKI OSNOVNOŠOLCI f IZDALI svoje glasilo Bele breze, ki je oj-hovito, razgibano in kaže, da je med rn*j liško osnovnošolsko mladino kar pre*J takšnih, ki znajo dobro sukati pero. Pa J samo to, člani likovnega krožka so B*j breze izvirno opremili, natipkali pa so J' člani računalniškega krožka. Mentorici.! imata gotovo levji delež,da je glasilo spk' izšlo, sta Duška Vlašič in Marija Črnič,
ČRNOMALJSKO JURJEVANJEN
BO MINILO brez Metličanov. Tako pj, pravlja za v petek, 15. junija, ob 2\-'‘ Mladinski klub Bele krajine Metlika vj1!,
| jevanjski dragi večer z naslovom Sr**' skače, vince se preliva. V programu P1, da gre za videnje mladih Bele krajih pesmi in besedi, nastopile pa bodo lefjn dame popolnočne kočije, Andrej Kavs* Tone Grahek in drugi. Metliška folklopj. skupina Ivan Navratil pa se bo predsta'1 obiskovalcem j urjevanja v nedeljo, 17 J nija, v programu pod naslovom Aj, zel* je vsa gora. Poleg njih bodo pele, plesal* ■ I igrale še skupine iz Bojancev, Dragat1*’, 1 Predgrada, Vinice, Črnomlja, Pirana I Velikega Trgovišča.
Ji
Črnomaljski drobir
DINARJI ALI LIPE — Ministrstvo za tenis pri semiSkem TVD Partizan je konec preteklega tedna pripravilo krajevno teniško tekmovanje dvojic. Nagradni sklad je znašal 1.000 din ali 20 lip, prav tako pa so tudi pristojbino pobirali v dinarjih ali lipah. Kar 7 odst. tekmovalcev seje odločilo za plačilo v lipah, kar se sicer sliši veliko. Tisti, ki se jim ljubi računati, pa naj izračunajo, koliko tekmovalcev je plačalo v novi slovenski valuti, če je bilo vseh teni-sačev 14. V ministrstvu za tenis pa razmišljajo tudi o belokranjskem turnirju. Če bodo torej vključili še metliško občino, jim predlagamo, naj pristojbino pobirajo tudi v markah, če hočejo dobiti kakšnega tekmovalca iz te občine.
DEMOS IN ZSMS-LS — Demos je na f' upščini predlagal racionalizacijo državne uprave v občini za 15 do 20 odst., in to v čim krajšem času, ter dosledno uveljavljanje strokovnosti v teh službah. ZSMS-Liberalna stranka jih je spomnila, da so sedaj tudi oni del vlade in naj se ne postavljajo več v opozicijo. Na to je Demos odgovoril, da se dobro zavedajo, da niso v opoziciji, vendar pa se mora tudi sedanja opozicija zavedati, v kakšnem stanju je občina, in daje za to kriva prav ona. Razen smeha nekaterih delegatov, ki pa jih nismo strankarsko identificirali, ni bilo nikakršnih komentaijev.
NAJDENI PREDMFTI — Odkar je na oblasti nova vlada, se je tudi v črnomaljski občini popravil standard, če sklepamo po najdenih predmetih, ki se zbirajo na oddelku za občo upravo in proračun pri občinski skupščini. Medtem ko seje še pred meseci zbiral neveljaven denar, vrečke in drugo manj vredno blago, sta sedaj na razpolago kolo z motoijem in zlata verižica. Vabljeni!
Drobne iz Kočevja
PROSJAČENJE NA VELIKO Gospodarske razmere se zaostrujejo. Člani kočevske sončne uprave vedno težje pridejo do denarja za pijačo. Zenske in otroci vedo povedati, da jih »sončniki« pred Namo že naravnost izsiljujejo za denar. Kar milo pa se ti stori, če te »sončnik« prijazno nagovori, češ da je kruh že kupil, za liter vina pa mu manjka le še milijon (stari, seveda), in je potem zadovoljen tudi s 50 parami.
. DELA NE BO ZMANJKALO — Podjetja odpuščajo delavce oz. jih pošiljajo čakat doma ob 80-odstotni plači. Nekateri pa skrbe, da dela ne bo zmanjkalo. Minule dni sta dva delavca popravljala obod in Pokrov dotrajalega jaška. Pri tem sta betonske okruške metala kar v kanal. Na kritiko sitnega občana, da se tako ne dela, ker * bo kanalizacija zamašila, pa je bil odgovor: »Bodo pa drugi prišli in pobrali ven.«
POŠTARJI IN TURISTIČNA SE-ZONA — Med turistično sezono (od L junija dalje) je kočevska pošta odprta, uro dalj, se pravi do 19. ure. Pismonoše pa so bili tudi na posebnem tečaju v Ljubljani, »Jer sojih med drugim podučili o kulturnem ravnanju s tujci pa tudi z domačini. Kočevski poštaiji so sicer že nasploh znani *°t prijazni, ustrežljivi in kulturni, saj so za tak odnos do strank in za uspešno delo prejeli že nekaj priznanj in nagrad. Kljub temu pa pravijo, da jim tečaj ni škodil, saj se človek uči, dokler živi.
Ribniški zobotrebci
• JUŽNA KOREJA V RIBNICI — Južnokorejci so znani po svojih poceni, a kakovostnih proizvodih. Ribniška Blagovnica je v teh dneh prodala že 150 juž-nokorejskih televizorjev, ki so veljali ' 200 din in so bili torej konkurenčni.
ŽIVAHNO OB KONCU TEDNA — v ribniški občini je ob koncih tedna kar živahno. Tako je bilo minulo soboto v Dolenji vasi že šestnajsto srečanje pevskih zborov, ki se ga udeležujejo zbori iz domače in kočevske občine, organizira pa ga KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi. Istega dne sta Planinsko društvo in ZTKO 0rganizirala pohod iz Ribnice preko Sv. Ane in Grmade do Ortneka. V nedeljo so ribiči organizirali tekmovanje v lovu trofejne ribe na ribnikih na Ugarju, domača godba na pihala pa je v sodelovanju s kočevsko delavsko godbo pripravila koncert Pted zadružnim domom sredi Ribnice.
SE ZLATA RIBICA — Trgovino Zla-ta ribica, ki prodaja konfekcijo, perijo in športno galanterijo, je odprl Franc Češa-rek v Ribnici, Šeškova 29.
Trebanjske iveri
KOT VRTEC — Na Mirni se še posebej zadnja obdobja veliko pogovarajo o slvari, kije kraj še nima, namreč o dovolj Prostornem otroškem vrtcu, v katerega b°do lahko oddajali v varstvo tudi še čisto btajikene državljane. V debati kajpak izdajo svoje vroče želje, da bi vrtec imeli. u°kler se jim ne bodo uresničile, pa bodo Peli slavo in hvalo, in sicer kar upravičeno, svojim dobrim ljudem. Eden od njih je teka potrpežljiva oseba ženskega spola, ki ^ledno pazi na trinajstero otrok, od kate-r,n jih bo nekaj šele upihnilo drugo svečko tja torti. Imena varuhinje ne bomo izdali, ba ne bi priklicali nadnjo kakšnih uradnikih elementov sumljivega porekla.
STANOVATI! — Nekateri zaupni viri navajajo, da si po nekaterih krajih imenit-ntki dajo v blokovskih stanovanjih prebijati vmesne stene in strope, da se jim tako naredi večje stanovanje. Trebanjsko območje takih informacij ne posreduje. Tona brez stanovanjskih peripetij ni. Neki febanjec oddaja stanovanja ljudem, ki P° njih hlepijo, in verjetno ne čisto za-st°nj. Zanimivo pri tej ustrežljivosti omenjenega rentnika je, da brezdomce nastajala v hiši, iz katere seje sam izselil, ker je b'la toliko neprimerna za bivanje, da je Pobil dovoljenje za nadomestno gradnjo.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
lil
Vlada bo morala zavihati rokave
Črnomaljci izvolili izvršni svet —Predsednik Anton Horvat, podpredsednik Jože Strmec — Reševali tudi vloge občanov za odpravo zgodovinskih krivic
ČRNOMELJ — Najpomembnejša naloga delegatov na drugi seji nove občinske skupščine je bila izvolitev 11 -članega izvršnega sveta s predsednikom Antonom Horvatom na čelu. Od 55 delegatov jih je za listo glasovalo 48, čeprav je bilo iz delegatskih klopi slišati tudi pomisleke, da bi moral biti IS bolj profesionalen in za svoje delo tudi odgovoren. Sedanji IS je namreč sestavljen iz ljudi, ki so že v svoji službi dovolj obremenjeni, in vprašanje je, kako bodo vse delo zmogli.
Horvat je ob tem pojasnil, da je dosedanji IS imel več profesionalnih članov, a mnogi s tem niso bili zadovoljni. Sicer pa se občinska uprava in IS morata ločiti med seboj, člani IS pa so — po Horvatovih besedah — obljubili, da si bodo vzeli čas za delo v IS. Tega jim zagotovo ne bo zmanjkalo, že po obsežnem programu sodeč, ki pa je v razpravi prav tako naletel na pripombe, češ da ni konkreten, zato lahko zadovolji vse ali nikogar. Premalo poudarkov da je v njem dano kakovosti programov, predvsem pri družbenih dejavnostih pa bi morali več pozornosti posvetiti zasebni pobudi, bodisi zdravstvu, šolstvu, otroškemu varstvu. Horvat je dejal, da je težko pripraviti bolj konkreten program, saj ni moč predvideti vsega, kar se bo zgodilo v prihodnjih štirih letih.
ZA MALO DENARJA, MALO MUZIKE
KOČEVJE — Dosedanje občinske družbenopolitične organizacije imajo po volitvah manj članov in manj denarja, zato so prisiljene svoje delo racionalizirati. Na posvetu vodstev strank, kije bil 6. junija, so ugotovili, da ne bo dovolj denarja, da bi obdržali sedanje zaposlene, in da si bodo vse skupaj (sedanje ZK, SZDL, ZSM, ZZB, sindikat, ZRVS) lahko v najboljšem primeru privoščile 2 do 3 tajnice, ki bodo za vsako izmed teh delale le s polovičnim delovnim časom, nekatere stranke in organizacije pa še tega finančno ne bodo zmogle. Razen tega bodo prisiljene skrčiti tudi uradne prostore na najnujnejše, saj ne bodo zmogle plačevati najemnine, ki bo poslej ekonomska, se pravi najmanj 3-krat dražja. Sklenili so, da bodo stranke do konca meseca preračunale, kaj zmorejo plačevati, in nato bodo ustrezno ukrepale. To pomeni, da dosedanjo »rdečo hišo« lahko kupi ali najame tudi kdo drug, celo zasebnik. Zanimanje zanjo bo, saj je sredi mesta. Podobno skrčenje se obeta tudi občinski upravi.
ROCK DELAVNICA
TREBNJE — 22. junija ob 19. uri bo tu Rock delavnica, ki jo organizira trebanjski Center interesnih dejavnosti. Za sodelovanje na prireditvi se lahko prijavijo skupine, ki imajo najmanj eno lastno skladbo in uro programa. Zaželeni so posnetki in repertoar, kar vse lahko ansambli pošljejo organizatorjem na naslov: Center interesnih dejavnosti, Cesta Gubčeve brigade 16, Trebnje. Vse skupine, izbrane v ožjo konkurenco, bodo o tem obvestili najkasneje do 18. t.m. Najboljši ansambli na Rock delavnici bodo dobil
ne nagrade.
i dobili denarne in praktič-
• Bog pošlje meso tistim, ki nimajo več zob. (Kurdskipregovor)
»Odprite srce«
Dobrodelni koncert
TREBNJE — Jutri ob 20. uri bo v telovadnici tukajšnje osnovne šole dobrodelni koncert »Odprite srce«. Vsi nastopajoči se odrekajo zaslužku s te prireditve, izkupiček s koncerta pa bo šel trebanjskemu društvu za pomoč duševno prizadetim, in sicer za gradnjo delavnic pod posebnimi pogoji. Na prireditvi bodo nastopili trebanjski občinski pihalni orkester, Sašo Hribar, Alberto Gregorič, 12. nasprotje, dvanajst Zupanovih har-monikašic, Tomaž. Pegov, folklorna skupina iz Mokronoga, pevski zbor trebanjske glasbene šole, Modra kronika, družinski trio Novina ter ansambli Spomin, Cof, Rubin, Ivan Pugelj in The call boys. Generalni pokrovitelj koncerta je Radenska Radenci, drugi pokrovitelji so Tesnila Trebnje, Dana Mirna, Kolinska Mirna, Dolenjka Novo mesto, Mercatorjeva KZ Trebnje, Kerametal Brežice, Mercator-Gradišče Trebnje, Kovino-prodaja T rebnje, Trelcs T rebnje, TEM Čatež, Studio D, RTV Slovenija, Greda Mirna, Agrostroj Šentrupert, Stenplast V rhnika, PGP Trebnje, Bar-log Trebnje, Presad Gabrovka, Labod Novo mesto, Stanovanjska zadruga Šentrupert, Ljubljanska banka Novo mesto in Era Titovo Velenje. Vstopnice imajo v predprodaji v vseh trgovinah Dolenjke, Mercatorja in Kmetijske zadruge v občini Trebnje ter v Dolenjkini samopostrežbi v Novem mestu na Glavnem trgu.
Sicer pa bo v novi vladi najpomembneje, kako se bo lotila dela, da bo vsaj ublažila številne težave v občini: padec proizvodnje iz meseca v mesec, finančno nedisciplino, nelikvidnost, nizke OD, povečanje števila presežnih delavcev, prisilne dopuste in delo le 4 dni
Čavka dal ostavko
Ribnica [e še vedno brez izvršnega sveta
RIBNICA — Tudi v Ribnici nimajo sreče s sestavo novega občinskega izvršnega sveta. Mandatar Branko Čavkaje vrnil mandat. Vzrok za to je, kot je sporočil podpredsednik OS Ribnica Franc Mihič minuli četrtek, ta, da sta le dva izmed tridesetih vprašanih pristala za prevzem dolžnosti v izvršnem svetu. Po mnenju mandatarja pa bi izvršni svet štel 4 do 5 članov.
Branko Čavka ni član nobene stranke. Na to dolžnost ga je predlagal Demos. Podpredsednik Mihič je povedal še, da bo v kratkem seja zborov občinske skupščine, na kateri bodo izvolili novega mandatarja. Na vprašanje, če bo za to dolžnost spet predlagal kandidata Demos, ki ima večino v skupščini, pa je odgovoril, da bodo zelo veijetno prepustili predlaganje nasprotni strani, se pravi levim silam. Dodal je še, da Demos tudi pri sedanji, propadli sestavi izvršnega sveta ni predlagal za člane svojih ljudi, ampak je mandatar izbiral člane le po sposobnosti posameznikov. Na seji skupščine bodo podaljšali tudi mandat sedanjemu IS do izvolitve novega.
V TREBNJEM OHCETNI PARI
TREBNJE — Zadnje tri dni junija in 1. julija letos bo tu druga turistična prireditev Iz trebanjskega koša, ki jo organizirata Turistično društvo in Kmetijska zadruga iz Trebnjega pod pokroviteljstvom ljubljanskega Medeksa in skupščine občine Trebnje. V okviru te manifestacije bodo prišli 1. julija v Trebnje pari z Ohceti v Ljubljani, tega dne pa bodo v Trebnjem odprli tudi Tabor likovnih samorastnikov. Organizatorji iz Trebnjega poudarjajo, da jim gresta pri pripravi »trebanjskega koša« močno na roko Kompas Jugoslavija in rojak Edo Smuk, ter obljubljajo zanimiv spored.
Znamenja
nekega
obdobja
Stavba, kjer so bile DPO
TREBNJE — Potem ko je trebanjska podružnica Slovenske kmečke zveze zahtevala na zasedanju skupščine, da ji mora občina dati prostor za delovanje, so se na lem skupščinskem zasedanju nekaj malega menili o lastništvu stavbe na Cesti Gubčeve brigade 16 v Trebnjem, kjer so imele sedeže bivše družbenopolitične organizacije občine Trebnje. Če so bile omenjene parlamentarne besede prva resna napoed zamenjave lastnika trebanjske tako imenovane zelene hiše, bo pokazal čas, zato se zdaj ve več samo o dosedanjih lastništvih te stavbe. Leta 1965 je dobil zgradbo v> uporabo tedanji občinski odbor SZDL Trebnje, dotlej pa jo je uporabljal za svoje potrebe zdravstveni dom. Zanj je bila kupljena 1956. leta za dva milijona din.
Morda so poleg teh glavnih podatkov iz hišne zgodovine zadnjih nekaj desetletij znane poznavalcem razmer še kakšne podrobnosti, ki jih bodo mogoče pohlastali analitiki moralnega vzpona in padca jugoslovanske marksistične ideologije v trebanjski različici. Če so take dodatne informacije in, predvsem, če so vtkane v trebanjsko zgodovino, jih bodo pač morali pobasati v svojo politično prtljago tisti, ki jim to delo pritiče. Toda dajmo ob ugibanjih o podrobnostih in dodatnih dejstvih prostor še nečemu, kar ni malenkost, to je razmeroma lepemu videzu stavbe bivših DPO. Solidno ohranjena hiša nedvomno pomeni, da je Socialistična zveza delovnega ljudstva kot lastnik vendarle naredila nekaj, da družbena lastnina ne bi šla rakom žvižgat.
M. LUZAR
na teden ter še marsikaj. Ustanovili bodo občinski razvojni sklad, zmanjšali solidarnost v stanovanjski politiki in bolj poskrbeli za kadrovska stanovanja. V gostinstvu in turizmu bodo poiskali pravega nosilca in spodbujali zasebniš-tvo. Osnovna vira energije naj ne bi bila več premog in jedrska energija, temveč plin, ki naj bi ga pripeljali v Belo krajino pojužnem kraku plinovoda, ter hidroe-
• Črnomaljski delegati so imenovali tildi predstojnike upravnih organov, in sicer za načelnika oddelka za družbeni razvoj Jožeta Strmca, za načelnika oddelka za občo upravo in proračun Antona Štefaniča, za direktoija uprave za družbene prihodke pa Draga Ladešiča, medtem ko Julij Škrinjar ni dobil potrebne večine glasov za ponovno imenovanje za načelnika oddelka za ljudsko obrambo. Novi sekretar občinske skupščine pa bo postal mag. prava Janez Kramarič, dosedanji direktor splošno-kadrovskega sektorja v Iskri.
lektrarne. Prav za male elektrarne je v deželi ob Kolpi veliko možnosti, narejene imajo tudi že študije, vendar se bodo morali s Hrvati dogovoriti o skupnem izkoriščanju mejne reke. In ne nazadnje: IS bo reševal tudi vloge občanov za odpravo zgodovinskih krivic, ki so jim bile strnjene v preteklosti.
M. BEZEK-JAKŠE
RAZSTAVA ZNAMK
ČRNOMELJ — Društvo filatelistov iz Črnomlja je pripravilo v tukajšnjem domu JLA zanimivo razstavo znamk. Na ogled je 350 do 400 znamk z vsega sveta, razstava pa bo odprta od 12. do 22.junija, in sicer ves dan.
ZOPET
IZREDNI DOPUST V GORENJU
ČRNOMELJ — Že drugič v zadnjih dveh mesecih so v črnomaljskem programu Kompresorji, ki spada v Gorenjevo podjetje Gospodinjski aparati, na izrednem dopustu. Le nekaj delavcev dela za izvoz, vsi ostali pa bodo od 5. do 18. junija, ko bodo doma, dobili 80 odst. plače. V Gorenju menijo, da gre le za prehodne težave, proizvodnja pa stoji zato, da si ne bi ustvarili preobilnih zalog, ki pomenijo veliko finančno breme.
Demosovi dvomi
Ugotavljajo pravilnost postopka za imenova-nje M. Radojčiča
ČRNOMELJ — Predstavnik Demosa je na seji skupščine predlagal, naj bi imenovali skupščinsko komisijo, ki bi ugotovila pravilnost postopka za imenovanje načelnika za notranje zadeve, ki so ga opravili na zadnjem sklicu stare skupščine. Demos ima več pomislekov glede imenovanja Mladena Radojčiča, predsednika občinske skupščine v prejšnjem mandatu, na to novo delovno mesto.
Glavni pomisleki so: da je Ra-dojčič tri tedne opravljal dve funkciji hkrati, in sicer v organu, ki je neposredno odgovoren tistemu, kateremu je predsedoval. Ni bil takoj razrešen funkcije predsednika občinske skupščine, ni prisegel pred skupščino občine in njenim predsednikom. Želijo pa tudi, da se razjasni, kdo je predlagal imenovanje za načelnika in vprašanje sklepčnosti skupščine, ko so načelnika imenovali.
Milan Krajnc, delegat ZKS-Stranke demokratične prenove, se je strinjal, da se zadeva prouči, vendar je opozoril, da morajo paziti, kaj delajo, da ne bodo ostali še brez tega, kar imajo v občini dobrega. Pripomnil je še, da je bila večina vprašanj, kijih postavlja Demos, že rešena na seji, ko so imenovali novega načelnika. Bojan Košir iz ZKS-SDP, ki prav tako ni nasprotoval predlogu Demosa, pa je bil prepričan, da je bila pot, ki so jo ubrali ob imenovanju načelnika, prava. Vprašal pa je, ali bo le opravičilo Radojčiču zadostovalo, če komisija ugotovi, daje bil postopek pravilen.
Vlado Starešinič iz Demosa je zanikal, da bi bili prav oni anarhisti, ki bi želeli rezati glave tistim ljudem, ki jim ne ustrezajo. Komisijo so predlagali zato, ker je bilo imenovanje opravljeno po hitrem postopku, čeprav se v resnici ni tako mudilo. Pripomnil pa je še, da se bodo uprli samovoljnemu načinu dela iz preteklosti. Za komisijo, ki naj bi rezultate posredovala že na naslednji seji skupščine, seje odločila večina delegatov, v njej pa so predstavniki vseh črnomaljskih političnih strank.
M. B.-J.
Le $e ljubiteljska politika
Liberalci (in socialisti) v občini Kočevje brez poklicnega sekretarja stranke — Premalo glasov
KOČEVJE — Na nedavni ustanovni konferenci ZSMSjliberalne stranke Kočevje so sprejeli pravilnik in se dogovorili, da bodo zmanjšali število članov v raznih svojih organih. Tudi sekretar stranke bo svoje delo v bodoče opravljal nepoklicno, tajnica pa bo zaposlena le s polovičnim delovnim časom. Tudi število uradnih prostorov bodo skrčili na eno pisarno, kasneje pa se bodo iz sedanje stavbe izselili v Mladinski klub Škorc.
V tako racionalizacijo so prisiljeni, ker jim bo občinska dotacija za približno polovico znižana. To pa zato, ker so ob nedavnih volitvah za družbenopolitični zbor občinske skupščine dobili le 4 odbomiška mesta ali 15 odst., kar pa je premalo, da bi dobivali dotacijo v dosedanji višini.
Mladincijliberalci imajo zdaj v občini 58 vpisanih članov. Na konferenci so sklenili, da bodo še nabirali člane. Hkrati bodo zbirali tudi njihove predloge za bodoče delo, na osnovi katerih bodo nato sprejeli svoj občinski pro-Ubrali
gram
dela.
bodo nove metode
29. junija bodo na tajnih volitvah izvolili tudi nove organe svoje stranke. Evidentiranje seje že začelo in bo končano do 22. junija: Jeseni po republiškem kongresu stranke, pa se bo ŽSMS) liberalna stranka predvidoma preimenovala in bo le še Liberalna stranka, brez dodatka ZSMS.
J. P,
USTANOVILI SDZ KOČEVJE
KOČEVJE — Ustanovni občni zbor kočevske podružnice Slovenske demokratske zveze je bil ,v ponedeljek zvečer. Na njem so ocenili dosedanje delo, od načrtov za naprej pa naj omenimo odpiranje Kočevske Reke in Kočevskega Roga, nabiranje novih članov in aktivnejše delo. Izvolili so člane novega izvršilnega odbora, delegate za bližnji kongres SZD (Lea in Dušan Oražem, Ive Stanič in Franc Bartolme), za stalna predstavnika v svetu SDZ pa Franca Bartolmeta in Jožeta Košiija.
Soglasja takšna in drugačna
O čistilni napravi
ČRNOMELJ — Kazalo je že, da bodo delegati nove skupščine brez razprave sprejeli predlog odloka o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo v Črnomlju, ki so ga delegati stare skupščine na svoji zadnji seji zaradi pomanjk-Ijivosti za vrnili Takrat namreč niso bile upoštevane pripombe krajanov bližnje Vojne vasi. Tokrat pa se je eden od delegatov spotaknil ob poslovnik, v katerem bo zapisano, kakšne smejo biti vode. ki bodo pritekle v čistilno napravo. Odločili so se, naj poslovnik sicer sprejme po poskusnem obratovanju upravljavec, vendar v soglasju z zbori občinske skupščine.
Drugi delegat pa je menil naj bi dali soglasje tudi krajani, če bo o tem že odločala skupščina. Vendar so proti takšnemu predlogu argumenti kar deževali da so predstavniki vaščanov tudi v zboru krajevnih skupnosti da iskanje soglasij pri krajanih pomeni pra vzapra v referendum, in če bodo ljudje imeli še enkrat priložnost reči da ali ne, se bodo najbrž odločili za slednje. Zakaj neki še dodatni pristanek ljudi če pa so vse njihove pripombe zajete v odloku? Skoraj nerazumljiva pa je bila razlaga delegata Bojana Koširja, da soglasje krajanov pomeni soglasje slehernega v Vojni vasi in če samo eden reče ne, potem soglasja ni 100-odst. soglasja pa ne bo nikoli in potem ne bodo mogli nič narediti
Se bodo na razlago o 100-odst. pristanku krajanov v skupščini spomnili tudi takrat, ko bodo morali sami dajati soglasje? Po tej logiki bi morali za poslovnik glasovati vsi delegati da bi bil sprejet Atije Košir tako prepričan, da bo res tako, ali računa na to, da bodo delegati že pozabili, kaj je bilo rečeno na junijski seji leta 1990, ali pa, da se bodo, kar je še bolj verjetno, že zamenjali
M. BEZEK-JAKŠE
NEVARNA LOŠKA ŠOLA
ČRNOMELJ — Delegat osnovne šole v Loki je na seji občinske skupščine opozoril na prometno in požarno varnost učencev v šoli, katere ustanoviteljica je občinska skupščina. Problem je že tako pereč, da lahko inšpekcija vsak hip prepove delo v šoli. Zato je delegat vprašal, ali se bo morala najprej zgoditi nesreča, da se bo potem našel denar za odpravo pomanjkljivosti. Predlagal je, da med počitnicami popravijo vsaj električno napeljavo, sicer obstaja bojazen, da se bodo starši jeseni poslužili skrajne možnosti in otrok ne bodo več poslali v šolo. Če bi se to moralo zares zgoditi, so loški učitelji pripravljeni podpreti starše.
PRENOVA
SOCIALISTOV
KOČEVJE — Na skromno obiskanem posvetu socialistov občine Kočevje, kije bil 6. junija, so oblikovali stališča za kongres slovenskih socialistov. Sklenili so, da jih bosta na kongresu zastopala Miloš Šenčur in Urban Dobovšek. Posebnih dopolnitev h gradivu kongresa niso predlagali. Sklenili pa so, da bodo pri volitvah novega vodstva
socialistične stranke Slovenije podprli kandidata za predsednika Viktorja Žaklja, za podpredsednika Boruta Sukljeta
in za tajnika Primoža Hainza, za člana RO SSS iz občine Kočevje pa bodo predlagali Miloša Senčuija. Nadalje so sklenili, da bodo takoj po kongresu začeli nanovo vpisovati Člane svoje stranke. Še pred dopusti bodo izvedli volitve v občinsko oz. območno vodstvo, seveda pa bodo še prej razpustili dosedanje občinske organe stranke, ki po volitvah delujejo v precej okrnjenem sestavu. Dosedanja ŠZS je imela v občini 1.366 članov, računajo pa, da jih bo nova SSS imela nekoliko manj.
Nova podoba Pavlinovega hriba
Trebanjski načrti za nova stanovanja in poslovne prostore — Predvidevajo, da bodo kupci povpraševali po manjših prostorih — Za invalide tudi_
TREBNJE — Na Pavlinovem hribu v Trebnjem bodo sčasoma zgradili nove stanovanjske bloke in poslovno-stanovanjske objekte. Kdaj se bodo gradbeniki lotili posla in kdaj bodo objekti vseljivi, ne želi ta hip nihče napovedovati z gotovostjo, še pred poletnimi počitnicami pa bodo strokovne službe predvidoma dale zazidalni načrt za ta predel Trebnjega v obravnavo in sprejem delegatom trebanjske občinske skupščine.
Ko bo soseska gotova, bo v njej skupno okrog 120 stanovanj. V odboru za stanovanjsko gospodarstvo v okviru trebanjske občinske vlade, kije nasledil stanovanjsko skupnost, se ogibajo napovedi števila stanovanjskih enot z natančnejšimi številkami, ker še ne vedo, ali bo v blokih več manjših stanovanj ali pa bodo večja in jih bo zato nekaj manj. Spričo visokih cen stanovanjskih površin se jim bodo verjetno uresničila zdajšnja pričakovanja, da bodo šla bolj «v
promet« manjša stanovanja, posebej še, če bodo veljale ekonomske stanarine. Skladno s temi predpostavkami v odboru napovedujejo, da naj bi bila v blokih eno- in dveinpolsobna stanovanja. Od skupno osmih blokov bodo na Pavlinovem hribu zgradili najprej samo dva. To bo pomenilo po zdajšnjih ocenah skupaj 27 stanovanj, od katerih bosta dve prilagojeni invalidom. Po tako prirejenih prostorih kupci stanovanj ta hip resda ne povprašujejo, vendar so
pripravljavci soseske prepričani, da ravnajo prav, če so v načrtih upoštevali tudi take morebitne potrebe bodočih stanovalcev.
Glede poslovno-stanovanjskih objektov so izdelavni roki očitno bolj odmaknjeni in načrti temu primerno manj dorečeni. Kaže pa, da načrtovalci snujejo ta del soseske, ki bo stal ob Cesti Gubčeve brigade, z mislijo, kako bi vanj pritegnili storitvene dejavnosti. Eno od preostalih vprašanj, ki se ga v.pripravi bodoče soseske bržda lotevajo nadvse premišljeno, zadeva parkiranje v soseski. Načrtovalec je predvidel 3-nad-slropno pokrito parkirišče s 76 parkirnimi mesti, ki bo delno pod zemljo in deloma nad njo.
L. M.

IZ NKŠIH OBČIN
Sindikatov klic k razumu in strpnosti
Odziv krškega Demosa
M. MIKELN NOVI MANDATAR
KRŠKO — S 64 glasovi za in ob 11 vzdržanih so v ponedeljek odborniki krške občinske skupščine za novega mandatarja izvolili 58-letnega magistra veterine Miroslava Mikelna, zdaj načelnika Medobčinskega inšpektorata Krško. Mikelnovo kandidaturo je predlagal Demos, podprlo pa jo je s podpisi 35 odbornikov, medtem ko je kandidaturo Silvane Mozer podprlo 13 odbornikov. Mozetjeva pa je odstopila od kandidature, ker je menila, da je treba čimprej odpraviti sedanje brezvladje, ki da hromi delo. Mikeln, ki seje kot neodvisen kandidat predstavil s prikupnimi pogledi na delo prihodnje vlade. Odborniki so z dnevnega reda ponedeljkove seje umaknili predlog sprememb občinskega družbenega plana za obdobje 1986 — 2000 in srednjeročnega plana občine 1986 — 1990, v 30-dnevno javno razpravo pa so dali osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega občinskega plana, in sicer na pobudo tovarne V idem, ki pa mora hkrati predložiti tudi program ekološke sanacije.
r?m
iIjIOiIi
IZ NKŠIH OBČIN

lil
KRŠKO — »Razumemo, da je v 'ečstrankarskem sistemu zelo težko se-taviti primeren izvršni svet, s katerim >i bili vsi zadovoljni. Zato tudi ne želi-no ničesar vsiljevati ali idealizirati. Opozarjamo pa vas na odgovornost do 'olivcev, ki so na svobodnih volitvah aupali strankinemu programu ali pa tosamezniku,« je med drugim rečeno v 'klicu k razumu in strpnosti«, ki ga je tredsednik občinskega sveta svobodnih indikatov Krškega Jože Černoša na-■lovil na predsedstvo skupščine občine n vodstva strank v Krškem.
Sindikat opozarja na nakopičene te-iave v gospodarstvu, družbenih dejav-lostih in infrastrukturi, ki kličejo k hitim rešitvam ali vsaj k reševanju zagat, 'iekaj podjetij je kljub dobrim in perspektivnim programom praktično pred .tečajem, družbene dejavnosti ne vedo, taj bo z njimi, saj ni rešeno financiranje občinskega dela programa (obstoječi odlok pa velja do 30.6.1990), brez reši-.ev pa so tudi nekateri prostorski posegi, ki so vezani na spremembo družbe-oega plana. Zato sindikat poziva odbor-oike k razumu in strpnosti, sklicuje se oa svojih 7300 članov, meni pa, da brez strokovno sestavljenega izvršnega sveta ;i niti ni moč predstavljati učinkovitih ukrepov v prid 28000 občanom.
Pri krškem Demosu so na ta sindikalni poziv reagirali tudi z vprašanjem, ali ni konec enoumja in zakaj ne biti tudi proti. »Mandataija nismo odstopili, ampak se je sam 'odstopil’«. Res pa je, pravijo pri Demosu, da niso hoteli sodelovati v kadrovski kombinatoriki in kuhinjah, kjer se dela po starem, se pravi v senci »velikih in malih mož«. »Bili so ljudje, ki so bili izigrani s številkami, zdaj pa hočemo biti ljudje brez številk,« poudarjajo pri Demosu in opozarjajo sindikat, da je med 7300 člani, s katerimi se trkajo po prsih, tudi dosti njihovih ljudi.
P. P.
Srebrni znaki za delo v sindikatih
V petek so jih podelili sedmim aktivistom
BREŽICE — Občinski svet Zveze svobodnih sindikatov je v letošnjem letu svojim aktivistom namenil sedem srebrnih znakov. Marija Ferk iz osnovne šole Cerklje ob Krki ga je prejela za svoje delo v osnovni organizaciji, v organih upravljanja šole in za delo v organih skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Irmi Fifnja so podelili srebrni znak za njeno delo v konferenci osnovnih organizacij, za izvajanje kulturnih akcij ter za reševanje socialne problematike delavcev in upokojencev njenega podjetja Slo-vin »Vino Bizeljsko-Brežice«.
Za svoje delo v občinskem svetu in za prizadevanje pri reševanju vprašanj upokojencev in invalidov je bil nagrajen tudi Rudi Požar, predsednik Društva upokojencev Brežice. Miha Račič si je srebrni znak prislužil z delom v osnovni organizaciji, še posebno ob iskanju humanih rešitev pri prerazporejanju in ugotavljanju presežkov delavcev v Tovarni pohištva Brežice. Jože Tomc iz Term Čatež je prejel srebrni znak za uspešno delo v občinskem, medobčinskem in republiškem sindikalnem svetu, Jože Volčanjk pa za delo v osnovni organizaciji ter za uveljavljanje zahtev in interesov delavcev pred organi upravljanja v Podjetju za vzdrževanje voz Dobova.
B. D.
Plače zamrznjene, dajatve pa ne
V Brežicah zahtevajo znižanje pokojninskih prispevkov za kmete in zamrznitev zavarovalnih osnov za obrtnike — Dajatve oarožaio obstoj
BREŽICE — Avtomatično zviševanje prispevkov za pokojninsko invalidsko zavarovanje in zdravstveno varstvo kmetov ogroža obstoj kmetij, dviganje zvarovalnih osnov za obrtnike pa povzroča negotovost tudi v tej panogi in odvrača ljudi, ki bi se ob pomanjkanju delovnih mest radi usmerili v to dejavnost. Izvršni svet občinske skupščine je zato na zadnji seji predlagal republiškemu IS, naj zniža prispevke na januarsko raven in jih zamrzni do konca leta.
.Gre za 540 zavarovancev,« je pojas- jih pestijo hude likvidnostne težave za-
nil direktor uprave za družbene prihodke Drago Lopert, na čigar pobudo je občinska vlada zahtevala od republiške, naj ukrepa v prid znižanja in zamrznitve na januarski ravni.
»Ždruženi kmetje so imeli januarja 1.969 din zavarovalne osnove, za katero so plačali 672 din za pokojninsko invalidsko zavarovanje in 472 din za zdravsteno varstvo,« je nadaljeval Lopert. »Od takrat naprej je skupščina SPIZ vsak mesec povečevala osnove in prispevke. Najnižja neto zavarovalna osnova v maju je že presegla tri tisočake in za ta mesec so združenim kmetom odmerili 1076 din za zdravstveno varstvo. Drugi kmetje sojanuarja plačali za najnižjo neto zavarovalno osnovo 395 din pokojninskega prispevka, maja pa je ta narastla že na 636 din. Prispevek za zdravstveno zavarovanje ti kmetje plačujejo od katastrskega dohodka.
radi zamujenih plačil za opravljene storitve. Ob tem, da so bili osebni dohodki zamrznjeni in zamrznjene tudi cene izdelkov, pa je skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja avtomatično povečevala zavarovalne osnove in prispevke. Obrtno združenje Brežice je
zato opozorilo, da tako ne gre in njegovi zahtevi je zdaj prisluhnil izvršni svet. Poskušal bo doseči drugačen odnos do obrti v republiškem vrhu in pri Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. V času velikih tehnoloških presežkov zaposlenih si tudi v Brežicah obetajo naraščanje obrtnih dejavnosti, vendar le tedaj, če bo obrtnik vsaj za leto dni naprej poznal svoje obveznosti. Izpade prispevkov bodo tako v kmetijstvu kot v obrti prej ali slej nadomestili z novimi zavarovanci.
J. TEPPEV
V Tovarni pohištva še upajo
S tujimi vlaganji, s sredstvi bank in skladov ter z od-_______ločnim nastopom naj bi prebrodili krizo
AKCIJA JE USPELA
BREŽICE — Slabo vreme je sicer preprečilo, da bi dobrodelno prireditev, ki je bila v soboto zvečer, izvedli na grajskem dvorišču, ni pa moglo uničiti dobrega namena organizatorjev. Lepo število nastopajočih, ki so se odzvali akciji, se je predstavilo kar v telovadnici brežiške gimnazije. Program je bil pester in obsežen, gledalci pa so se nanj lepo odzivali. Prireditev je tudi sicer požela obilo moralne podpore, ki govori o tem, da so se Brežičam dokončno odločili za nakup vrtnih stolov za grajsko dvorišče. Tako odločitev je podprlo tudi 254 gledalcev, ki so s tem, ko so plačali vstopnino, že priložili prvih 12 tisočakov za nakup.
Lado Lopert
Kmetije tolikšnih obremenitev ne bodo prenesle, saj bi za plačilo letnega prispevka morale prodati po dve do tri glave živine, kar jih bo spravilo na beraško palico. Dobička že zdaj ni, saj predstavljajo izdatki za gnojila, škropiva, semena, nafto in vzdrževanje strojev že 90 odst. stroškov, kar je posledica prenizkih odkupnih cen kmetijskih pridelkov.«
Tudi obrtniki se ubadajo z velikimi težavami in zanje ugotavlja Lopert, da
BREŽICE — Trg in njegovo delovanje ne moreta delati čudežev. Celo v deželah, kjer je tržno uravnavanje gospodarstva že ustaljeno, mora na nekatera področja posegati s premišljenimi ukrepi tudi država.
Toda brežiška Tovarna pohištva je ostala sama s svojimi težavami, čeprav je ena največjih firm v občini in je vedno imela tudi pomemben delež med tukajšnjimi izvozniki. Mnogi hvalijo njene proizvodne programe, ki bi jih po kakovosti lahko še izboljšali ob vsak čas prenovljeni opremi za površinsko obdelavo lesa. Tudi kadrovsko zasedbo imajo trenutno dobro, čeprav se bojijo, da ob takih plačah dolgo ne bo več tako.
V spomladanskih mesecih so zabeležili precejšen padec prodaje na domačem tržišču, kar jih je po lanskoletni srbski blokadi samo še dodatno udarilo po finančni plati. V povprečju so imeli le še četrtinsko prodajo, zato so se v celoti preusmerili na tuja tržišča. O pogojih izvažanja ne velja izgubljati besed, jasno pa je, daje splet vseh teh okoliščin tovarno pripeljal na rob likvidnosti.
Kot je povedal direktor Izidor Slat-ner, računajo na vlaganje tujega partnerja, na sredstva bank, na kapitalizacijo in zlasti na uspešnost svojega agresivnega nastopanja na tržišču. Seveda si prizadevajo vsaj malo odpreti tudi občinski in republiški sklad za razvoj, toda tam se obnašajo dokaj kratkovid-Rešujejo samo velike bolnike, na
no.
vrsto malih, ki so prav tako pomemben temelj gospodarstva, pa pozabljajo. Tudi banke se odločijo za pomoč po-
Univerza dala znanje tisočerim
Pri delavski univerzi Krško po novem tudi avto šola — Jeseni še oddelek višje šole za vzgojiteljice — Letno se izobražuje okrog 2000 ljudi
KRŠKO — »Do leta 1980je bila družba še dokaj naklonjena delavskim univerzam, z uvedbo usmerjenega izobraževanja pa prihaja do velike prelomnice, ko je delavska univerza potisnjena iz sistema vzgoje in izobraževanja. Delavska univerza se od tedaj bori za obstoj, čeprav so politike in družbe polna usta, daje znanje potrebno, da nas le to lahko izvleče iz krize in pripelje v Evropo 92,« pravi direktorica krške delavske univerze Monika Novšak na vprašanje, kako so spremembe v družbi vplivale na položaj delavskih univerz.
»O tem bi vcijetno še več lahko pove- kanju denarja je to kaj slaba tolažba, dal Slavko Šribar, ki je bil kar 16 let za	Zatorej se direktorica DU Krško dobro
krmilom DU Krško,« skromno do da	zaveda, da se morajo tudi oni, nekoliko
Novšakova, ki šele slabo leto vodi to	grobo rečeno, pojavljati na trgu s svo-
ustanovo. Toda tudi v tem kratkem ča-	jimi, čim bolj kakovostnimi in poceni
su, pa tudi glede na izkušnje pri vodenju podobne ustanove poprej v Sevnici je Monika Novšak zaznala siceršnjo pripravljenost za razumevanje njihovih težav in položaja, a ob splošnem pomanj-
storitvami, skratka konkurenčnimi. Ena takih uspešnih poslovno-komercialnih potez, DU Krško je bila ustanovitev avto šole pred enim mesecem. Po nekaterih ocenah naj bi bila kakovost te šole
Sevnica ostaja biez nove vlade
Mandatar Leopold Kožar je odstopil še pred volitvami novega izvršnega sveta Navzkrižni interesi strank — Nekateri so še vedno sužnji ideje
SEVNICA — Sevniška občina še vsaj kakšen mesec ne bo imela nove vlade. Na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zborov sevniške občinske skupščine je namreč mandatar Leopold Kožar po predstavitvi ohlapnega programa dela novega izvršnega sveta in njegovih 15 čianov ter pomislekih dveh odbornikov o primernosti dveh članov nove vlade, osupnil pravzaprav vse prisotne na seji, ko je izjavil, da zaradi slabega zaupanja vrača mandat.
čeprav tega ni poimenoval. Kmet Jože Kunšek pa je rekel, daje Kotar vrhunski strokovnjak, ki zna svoje znanje tudi
Kožar si je po splošnem mnenju skušal pridobiti za večino sprejemljivo ekipo sodelavcev, strokovno dovolj podkovanih, a ne preveč zaletavih oseb. Ker strokovnjakov v sevniški občini ni na pretek, je Kožar privabil za predstojnika enega izmed oddelkov vlade še kolega iz. občinske uprave Ljubljana Mo-stc)Polje, od koder prihaja tudi sam. Kožar se je pogovarjal pri sestavljanju vlade s predstavniki vseh strank, spoštoval je vsak predlog, bil pa je tudi v stiku z županjo. Toda navzkrižje interesov med strankami je po njegovem preveliko. Spoznal je, da so nekateri sužnji ideje in so mu skušali še zadnji hip podtakniti »svojega človeka«, ne glede na že dogovorjeno.
Res bo držalo, da se morajo prav vsi strankarski prvaki zavedati, da bo treba spet zelo kmalu sesti v isto klop s takimi, ki imajo zelo različne ideologije, kot je dejal odstopljeni mandatar, res pa je tu-
di, da je ne samo po mnenju odbornikov ZOS, ki gaje predlagala za mandatarja, Kožaijeva poteza vsekakor bila prenagljena.
In končno se pobliže seznanimo s tem, kar naj bi Kožarja dokončno prepričalo, da je odstopil. Breda Drenek)-Sotošek je opozorila mandatarja, da je pozabil na člana vlade, odgovornega za gospodarstvo, Kožar pa je odvrnil, da gaje res prezrl, da pa mu zaenkrat tega človeka še ni uspelo dobiti. Julij Jeraj (ZOS)je menil, daje za člana vlade poleg strokovnosti pomemben kriterij tudi značaj človeka, primeren odnos do svojih podrejenih in drugih, s katerimi prihaja v stik. Po teh merilih naj bi ne bil primeren za predstojnika oddelka za ljudsko obrambo Franc Pavlin, je dejal Jeraj. Da bi morali poleg strokovnosti upoštevati še človeški vidik, je menil tudi socialist Albin Ješelnik, ki je imel pomisleke ob predlaganem imenu za kmetijskega ministra (Franc Kotar),
• Navkljub vztrajanju nekaterih odbornikov, naj mandatar Kožar vendarle pove, kateri člani vlade so bili zamenjani v zadnjih dneh pred skupščino zaradi nenačelnih pritiskov, kdo je torej držal »figo v žepu«, Kožar tega ni hotel povedati, rekoč, da ne pristaja na nikakršno razčiščevanje v imenu demokracije, »ker boste slej ko prej prisiljeni sesti skupaj«. Je pa znova poudaril, da je ocenil, da v takih razmerah pač ne bi imel možnosti za uspešno delo. Na predlog podžupana Antona Korena so zatem, navzlic nekaterim pomislekom, le imenovali 4-člansko medstrankarsko komisijo, ki jo bo vodil nestrankarski
odbornik dr. Zdravko Groboljšek. Ta skala
komisija naj bi v 14 dneh poiskala novega, za vse stranke sprejemljivega mandataija vlade.
vnovčiti, in bi potemtakem bil povsem sprejemljiv za kmete.
P. PERC
VOLILNI ZBOR
KRŠKO —V četrtek, 14. junija, ob 19. uri bo v veliki dvorani skupščine občine Krško volilni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije — območne organizacije Krško. Na njej bodo med drugim sodelovali tudi najvišji predstavniki stranke, predsednik SDZS in Demosa dr. Jože Pučnik in generalni tajnik SDZS Slovenije Erik Modic.
djetjem šele takrat, ko so ta že tik pred stečajem.
V brežiški Tovarni pohištva je zaposlenih 450 delavcev, ki so slabo plačani in živijo v negotovosti. Ob tem se sprašujejo, kaj počne sindikat lesarske dejavnosti, da se ne pridruži tekstilcem in usnjarjem, ko je vendar znano, v kako težkem položajuje lesna industrija. Delavci se iz dneva v dan bolj bojijo, da bodo ostali na cesti, vendar samo odpuščanje delovne sile nobenega podjetja ne bo finančno rešilo.
Očitno je, da bi občina tu morala zastaviti svojo besedo in morda še kaj več, če noče, da bo še teh nekoliko podjetij, kolikor jih premore, uničeno. V tem trenutku ne more več križemrok čakati na to, kaj bo rekel trg, ampak gaje treba prehiteti z dejanji.
s	B. DUŠIČ
boljša kot pri AMD, predvsem pa razbitje dosedanjega monopola AMD pomeni zdravo konkurenco. Kandidati pri avto šoli DU Krško čakajo največ 14 dni, pri AMD pa tudi 6 mesecev in več, da sploh pridejo na vrsto za tečaje. Kje je šele potem vožnja in izpit!
Za pomembno 30-letno pedagoško, andragoško, izobraževalno in vzgojno poslanstvo je naposled krška delavska univerza prejela letošnje občinsko priznanje. Če vemo, da vsako leto obiskuje različne šole in tečaje DU Krško od 1500 do 2000 ljudi, potem je jasno, kolikšni množici je ta ustanova pomagala do novih znanj ali k njihovemu izpopolnjevanju. DU Krško prireja na osnovni, srednji ekonomski, komercialni in trgovsko-poslovodski šoli, višji upravni šoli, pedagoški akademiji Maribor — smer prof. razrednega pouka, jeseni pa odpirajo še oddelek višje šole za vzgojiteljice. Tečajev je letno takole
• Delavska univerza v Krškem se zaveda, da bo veliko dela tudi s pridobivanjem novih znanj delavcev, ki se bodo v vse večjem številu pojavljali kot tehnološki ali ekonomski presežki. V marsikakšnem okolju sploh ne vedo, kako bi se lotili tega občutljivega vprašanja, gotovo pa je, da tako izobraževanje oz. prekvalifikacije, kar sploh ni več tako poceni, ne morejo biti le skrb prizadetih delavcev.
40 do 50, predvem gre za učenje tujih jezikov. Zanimivo je, da so za potrebe Šopa pripravili tudi tečaj iz ruščine!
P P.
Sevničani nočejo biti prvi in izjema
O predaji orožja
SEVNICA — Dokler se stvari ne razčistijo na republiški ravni, toliko časa tudi v Sevnici ne bodo »rezali glav«.
Tako bi lahko v grobem povzeli sklep odbornikov sevniške občinske skupščine, potem ko so poslušali poročilo »Pesjakove komisije« za ugotovitev osebne odgovornosti komandanta občinskega štaba za teritorialno obrambo (OŠTO) Sevnica Ivana Božiča ml. in predsednice občine Brede Mijovič v zvezi s predajo orožja ter dodatna pojasnila županje. Dr. Jurij Pesjak je v imenu 9-članske medzbo-rovske in medstrankarske komisije povedal, da so komandantu OŠTO zastavili še tri dodatna vprašanja, zlasti glede podrobnosti samega postopka predaje orr' . od dodatnega ustnega ukaza ki andanta RŠTO1 vana Hočevarja v erkljah pa do tega, ali je imel Božič v avtu UKV postajo in ali je pokrajinski štab TO za Posavje ob 18.50 dobil depešo predsedstva Slovenije. Komisiji je bilo namreč nerazumljivo, da ni bilo mogoče vzpostavili zveze še dolgo potem, ko je bilo orožje že odpeljano v garnizijo Cerklje. Predvsem pa je komisija ocenila za nesprejemljivo Božičevo izjavo, da bi ponovno ravnal tako, četudi bi predajo orožja prepovedala občinska
skupščina na izredni seji. Žup
upanji je komisija očitala to, da ni poskrbela za svojega namestnika za čas svoje odsotnosti, čeprav je bil ta že izvoljen, zato je komisija teljala, da je treba v prihodnje zagotoviti prisotnost občinskih funkcionarjev ob vsakem času. Komisija je (z glasovi 7 za in 2 proti) ocenila, da je treba začeti postopek za razrešitev komandanta OŠTO. Mijovičeva pa je menila, da ni nobenega argumenta za razrešitev, saj je komandant izpolnjeval le ukaze njemu nadrejenih. Mijovičeva je poudarila, da je komisija upoštevala le politično dimenzijo dogodka, ki pa je bila inscenirana na višji ravni, sporni ukrep še ni bil preklican, na republiki pa o tem še vedno molčijo. »Tudi glave se še ne sekajo tam, kjer bi bilo najbolj potrebno. Ali bomo res dopustili, da sc bomo dokončno sprli v občini in
da bomo edina občina v Sloveniji, ki je odpoklicala komandanta OSTO
zaradi tega primera?« je vprašala predsednica Mijovičeva in dodala, da naj bi s to zadevo naredila že tretjo politično napako, čeprav ji »nobena od treh ni bila dokazana.«
Karel Vehovarje menil, daje ocena komisije absolutno utemeljena, da pa res rte bi bilo dobro, če bi bila Sevnica izjema, prva, ki bi tako ukrepala. Dr. Cveto Gradišar je dejal, da komisija ni delala samo čustveno, stvari pa je treba postaviti strateško.«
P PERC
Novo v Brežicah
PO DVORIŠČU SE GOSPODAR POZNA Odkar je rdečega zamenjal zeleni župan, se občani, ki dnevno pešačijo od občine proti tržnici, veselijo lepšega pogleda na desetletja zapuščeni park za občinsko hišo. Zagotovo bo predsednik z vlado vred najprej pometel po svojem dvorišču in poskrbel za prijaznejše mesto, kot je že nekajkrat napovedal.
KAJ BOMO PISALI? — Z grozo v očeh smo opazili, da so delno zaprli dostop do železniške postaje Brežice, namestili delovne stroje in začeli nekaj prekopavati. Ob tem delu bi namreč znali tudi urediti odtok vode, ki je do sedaj po vsakem dežju prekrila cesto in tam ostala tudi ves mesec. Ljudem po novem res ne bo treba več v škornjih na vlak, vseeno pa je nekaj slabega pri vsem skupaj: velika luža pri železniški postaji je bila dve leti priljubljena tema v naši rubriki, zalo se od nje s tesnobo poslavljamo. Le o čem bomo zdaj pisali?
NOVI NIČ NE JEDO — V časih, ko so se skozi dolge dnevne rede prebijali še stari delegati občinske skupščine, so okrog poldne naredili odmor in šli na malico. Nova oblast škrtari na vseh koncih: seje so preselili v manjši prostor, zasedajo po redni službi in med sejami sploh ne hodijo na malico. Verjetno skrbijo za pravo telesno »linijo«. Tajim je še edina skupna, kajti na isti politični že dolgo niso več.
V času od 2. do 8. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Mirt iz Kladja — Matejo, Marija Hočevar iz Stranja Rozalijo, Marjana Flisek z Vel. Kamna	Primoža, Metka Lupšina iz
Dramelj	Jerneja, Katarina Jalovec s
Senovega — Igorja, Suzana Vukovič iz Drenja liano, Zdenka Pšeničnik iz Slo-gonskega — Petra, Milena Hribar iz Pri-llip — dečka, Štefka Bevc iz Cerkelj — Gašperja, Gabrijela Kosmat iz Laduča — Heleno, Marija Samirič iz Krškega — Ines, Melita Suban iz Obrežja — Mateja, Darja Jazbec iz Naraplja Mašo, Breda Koritnik iz Kremena — Matica. Čestitamo!
Krške novice
SKRIVNOSTI — Sladke male skrivnosti velikih mojstrov, pa četudi gre morebiti za povsem osebne stvari (ali pa ravno zaradi tega!), so že od nekdaj silno zanimale navadne smrtnike. In tako seveda odmeva med Krčani poteza enega izmed krških velmož in sive eminence pri vseh pomembnejših odločitvah v občini v zadnjih letih. Srečnež je namreč menda tako skrivnostno dahnil svoj odločilni »da« pred matičarjem, da o tem dogodku niso prav nič vedeli niti njegovi najbližji sodelavci in sorodniki. Za številne »firb-ce« je najbolje poskrbela kar novopečena zakonska družica, kije z napisom novega priimka na vratih svojega urada brž. razblinila sleherne dvome.
DEMOKRACIJA — Porodni krči demokracije so se znova pokazali tudi na zadnji seji krškega parlamenta pretekli ponedeljek. Sejanje in usklajevanje se je zavleklo tja v večerne ure, zato niti ne preseneča predlog odbornikov po debelih petih urah zasedanja, naj Krčani vendarle izkoristijo komparativne prednosti, ker imajo v isti stavbi več lepih sejnih dvoran, da uveljavijo ločene seje zborov tudi v novem mandatu, za hitrejši potek skupnih sej v veliki dvorani pa uvedejo raznobarvne glasovalne kartone za javna glasovanja in popravijo ozvočenje, da bi vse bolje razumeli. Pa še to: poslej naj bi bila med zasedanji občinskega parlamenta odprta tudi občinska menza, tako kot imajo to urejeno v republiški skupščini. Komočar in Murko ob tem gotovo ne bosta navdušena.
Sevniški paberki
»DOGOVORNOST« — Tiskarski in drugačni škratki počno vse mogoče reči, le da za prvoimenovane lahko z gotovostjo trdimo, da včasih prikupno spremene vsebino sporočila, drugikrat pa povzroče tudi prave nečednosti. Kam torej umestiti drobceno zamenjavo črk, ki je na vabilu za zadnjo sejo sevniške občinske skupščine očitno spremenila besedo odgovornost v — dogovornost? Glede na to, da so razpravljali o osebni odgovornosti komandanta OŠTO zaradi predaje orožja in je bil sprejet strpen dogovor, da se odloži sklepanje o njegovi odgovornosti, dokler se ne zganejo in ukrepajo v Ljubljani, gre vsekakor za simpatičnega škrata. In ko bi škratek vedel, da so Sevničani s predajo orožja vojski celo veliko prihranili (predsednik zbora združenega dela Slavko Vilčnik je na omenjeni seji navedel, da bi fizična zaščita skladišča pri policiji stala kar 30.000 din), bi se na široko zarežal.
RACIONALIZACIJE — Bivše družbenopolitične organizacije, zdaj stranke, so začele z racionalizacijo v samih vrhovih. Pri Socialistični zvezi je odšel v pokoj najprej predsednik Janko Rebernik in zatem še sekretar Maks Zupanc. Kot je znano, se tudi komunisti oz. prenovitelji rešujejo pred bankrotom na podoben način, in tako je sekretar sevniške ZKS-SDP Branko Busar spet odjadral h krškim papirni-čarjem, natančneje — »napadel« je Vid-movo tovarno v Titovem Drvarju. Kolikor vemo, sekretar ZSMS-LS Roman Žveglič zaenkrat še ostaja na plačilnem seznamu liberalcev in še kar naprej se ga drži vzdevek iz prenoviteljskih vrst, češ da je general brez vojske. No, Žveglič je hkrati tudi nekakšen koordinator ZOS-a, tako da se lahko sklicuje vsaj na združene odrede opozicije, sam pa seveda odločno zanika podtikanja, da nima svojega članstva.

I
Igor Obradinovič — med slikanjem
V nadrealističnem slogu
V razstavišču Pri slonu razstavlja svoja novejša dela novomeški slikar Igor Obradinovič
NOVO MESTO — V razstavišču Pri slonu se z večjo razstavo svojih novejših del predstavlja novomeški slikar Igor Obradinovič. Razstavo sije zaradi njene obsežnosti zamislil v treh delih. Otvoritev prvega delaje bila v petek, 1 .junija, otvoritev drugega teden kasnje, otvoritev tretjega dela pa bo jutri, v petek, 15. junija, tudi tokrat ob 19. uri.
Čeprav Igor Obradinovič razmeroma že dolgo ustvarja, je širši javnosti bolj malo znan. Pred leti seje s samostojno razstavo sicer že predstavil, in sicer prav v tem razstavišču, kjer razstavlja tokrat, nekajkrat je bilo moč njegova dela videti tudi na skupinskih razstavah, a to je bržkone premalo, da bi vzbudil večjo pozornost obiskovalcev. Bi jo pa nedvomno zaslužil, če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi sloga, načina, v katerem ustvarja.
Med tako imenovanimi ljubiteljskimi slikarji je Igor Obradinovič izjema prav zaradi sloga in izraza, saj se je v nasprotju z drugimi oprijel nadrealizma, sloga, kije dosegel vrh s Salvatorjem Dalijem. Vendar je nadrealizem Obradinoviču tako rekoč le uokvirjen prostor za njegovo lastno raziskovanje.
»Njegova najnovejša dela kažejo delni odklon od .klasičnega’ načina nadrealističnih interpretacij,« je zapisal umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Odklon vidi v tem, da poskuša slikar zamisli posodobiti tako, da slikovno polje razširja v prostor. To dosega z nanosom reliefne keramične maske na sliko. »Obradinovič veliko eksperimentira in poskuša najti izvirne rešitve ter odkriti idealno združitev kiparske in slikarske tehnike,« pravi Matijevič.
I. Z.
Večer glasbenih utrinkov ob slovesu
Na zaključni prireditvi v tem šolskem letu so se v petek predstavili solisti, komorne skupine, oba pevska zbora in oba orkestra novomeške glasbene šole
NOVO MESTO — Na temno ozadje odra projicirana silhueta Novega mesta z znamenito kapiteljsko cerkvijo, na levi strani te podobe pa »ujedkan« velik bel violinski ključ — znamenje, pod katerim živi glasba. To je bil ves dekor, vsa scena večerne prireditve v petek, 8. junija, v Domu kulture, na kateri je nekaj utrinkov iz svoje dejavnosti v iztekajočem se šolskem letu 1989/90 predstavila novomeška glasbena šola.
To je bil koncertni kolaž, v katerem so se prepletali zvoki posameznih instrumentov, petje, »govorica« skupine instrumentov, vse do muziciranja v orkestralni zasedbi. Nastopili so solisti in med njimi tudi tisti, ki so bili uspešni na letošnjem republiškem tekmovanju v Titovem Velenju (npr. trobentač Jernej Kermc, klavirski duo Barbara Žagar in Leticia Yebuah), komorne skupine, dva pevska zbora in dva orkestra. Obiskovalci so bili še posebej pozorni ob nastopih obeh zborov, ki sta se odlično odrezala na nedavni republiški reviji v Zagorju. Tako otroški zbor, ki ga vodi Cvetka Hribar, kot tudi mešani mladinski zbor, ki ga vodi Jožica Bradač, sta se uvrstila med tiste, ki bodo prihodnje leto nastopili na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, mladinski zbor celo v tekmovalni kategoriji.
Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili tudi harmonikarskemu orkestru in komornemu orkestru, kiju vodi Zdravko Hribar, ravnatelj glasbene šole. Oba sta se predstavila kol ubrana sestava, lepe perspektive pa se obetajo pred-
ROBI LOZAR RAZSTAVLJA
ČRNOMELJ — Preteklo soboto je bila v atriju gostišča Grad otvoritev razstave študijskih slik in risb Robija Lozarja, študenta 2. letnika Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Ob tem je Boštjan Švajger prebral nekaj odlomkov iz svoje najnovejše črtice, igral pa je tudi pianist Andrej Kunič. Kulturni program in razstavo, ki bo na ogled 14 dni, je pripravil Mladinski kulturni klub Bele krajine iz Črnomlja.
vsem komornemu orkestru, ki združuje zdajšnje in nekdanje učence ter učitelje glasbene šole, dirigent Zdravko Hribar pa zanj piše priredbe in lastne skladbe. Komorni zbor se je javnosti prvič pred-
Ustvarjalnost v sliki in besedi
V razstavišču Krke se z likovnimi deli predstavlja 31 obiskovalcev likovne delavnice mladih, nastopilo pa je tudi 16 mladih literatov iz osnovnih šol
NOVO MESTO — V razstavni avli Krke v Ločni so le nekaj dni potem, ko seje tam iztekel 13. dolenjski knjižni sejem, pripravili razstavo del, nastalih v likovni delavnici mladih. V tem šolskem letu je likovno delavnico, ki je imela sedež na OŠ Grm, obiskovalo 35 učencev iz višjih razredov osnovnih in iz srednjih šol v Novem mestu.
Pod vodstvom mentorjev Jožeta Marinča, Nika Goloba, Jožeta Kumra, Ane Guštin in Marina Beroviča so mladi ustvarjali tihožitja in barvne monoti-pije, risali portrete, slikali s suhimi pasteli in barvnimi kredami ter oblikovali predmete iz gline. Vse to je zdaj videti na razstavi, seveda v izboru, ki obsega dela 31 udeležencev likovne delavnice; vsi namreč niso do konca vztrajali v
njej.
Na otvoritvi razstave 7. junija je o razstavljenih delih in o delovanju likovne delavnice, ustanovljene v drugem polletju šolskega leta 1988/89, zlasti še o načinu dela z mladimi likovnimi talenti, govoril šolski pedagog Branko Šuster, eden od najbolj zagna-
nih organizatorjev likovne delavnice. Poudaril je, da more vsako razstavljeno delo več povedati, kako mladi sprejemajo in doživljajo likovno umetnost, kot lahko stori on sam z besedo.
Preden so bili navzoči povabljeni na ogled te razstave, so se s svojimi literarnimi spisi predstavili mladi literati iz nekaterih osnovnih šol v novomeški občini. Nastopilo je šestnajst učencev iz OŠ Žužemberk, Mirna Peč pa iz novomeških OŠ Milka Šobar-Nataša, Grm in Katja Rupena, katerih delaje pregledala in za to prireditev izbrala posebna komisija. Mladim literatom je nekaj spodbudnih besed povedal pesnik Ivan Perhaj, predsednik odbora za literarno
dejavnost pri novomeški ZKO, in jim v spomin na to srečanje podelil knjige.
Kulturni program je z glasbenimi točkami popestrila instrumentalna skupina učencev OŠ Dolenjske Toplice pod vodstvom Alenke Novak. Predsednica KUD Krka Marija Žvegličje dejala, da šteje kulturno društvo tovarne zdravil to predstavitev ustvaijalnosti mladih tudi za svojo prireditev, in povabila navzoče, naj pridejo na tako prireditev spet čez kako leto.
1. Z.
21. pevski tabor je prestavljen na 24. junij
ŠENTVID PRI STIČNI — 21. tabor slovenskih pevskih zborov bo šele v nedeljo, 24. junija, in ne že to nedeljo, kot so sprva načrtovali. Za prestavitev za en teden so se organizatorji odločili zato, da bodo na taboru lahko nastopili tudi cerkveni zbori, ki sicer, če bi bila prireditev v nedeljo, 17. junija, ne bi mogli. Danes je namreč velik ccrk-
• Govornik na 21. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični bo predsednik nove slovenske vlade Lojze Peterle. Ko so ga organizatoiji prosili, če bi govoril na tem največjem shodu slovenskih pevcev, je dolžnost z veseljem sprejel in dejal, da je že do zdaj vsako leto spremljal pevska dogajanja v Šentvidu pri Stični.
veni praznik (sveto rešnje telo), v nedeljo pa bodo procesije; na vseh teh slovesnostih bodo seveda sodelovali tudi cerkveni pevci.
Za letošnji tabor je prijavljenih 232 zborov, ki štejejo skupaj nad 6.500 pevcev in pevk. Na skupnem nastopu, ko bo združene zbore spremljala godba, bo dirigent Franc Gornik iz Ljubljane. Mešane zbore bo vodila Adrijana Požun — Pavlovič iz Celja, moške Andraž Hauptman iz Ljubljane, ženske pa Karmina Šileč iz Maribora.
Vsebinske priprave teko po načrtu in h koncu. V okviru teh priprav so pred dnevi izvedli še drugi načrtovani seminar za zborovodje in tudi na tem se jih je zbralo lepo število — prek 100. Na seminaiju so pregledali koncertni program in medsebojno uskladili izvedbo posameznih pesmi. Nekoliko zamuja le materialni del te največje slovenske pevske prireditve, zato jim bo prestavitev za en teden prišla kar prav.
V Kapelah pojo že 70 let
Gost slavnostnega koncerta bo Slovenski oktet — Pred posvetnim petjem gojili že tudi cerkveno

KAPELE — V soboto, 16. junija, bodo v Kapelah pri Dobovi počastili 70)letnic »obstoja moškega pevskega zbora. Ob tej priložnosti bodo priredili slavnostni koncert, ki bo ob 20. uri v domači cerkvi. Koncertni večer bo s svojim ubranim petjem popestril Slovenski oktet.
Začetek organiziranega posvetnega petja v Kapelah sega v leto 1920, ko je domačin Anton Radanovič, sicer Študent teologije, zbral po vasi pevce in jih tudi sam vodil. Do tedaj so v Kapelah gojili samo cerkveno petje. Že v naslednjem letu so ustanovili še mešani in dekliški pevski zbor ter nekaj let pozneje tudi mladinskega. Eden izmed članov slednjega še živi in šteje danes že čez 80 let.
Kapelski pevci niso nikoli segli v kak višji kakovostni razred, zato pa so bili stalni in zelo zanesljivi. Sodelovali so na številnih proslavah po občini in v sosednjih hrvaških krajih, imeli so več samostojnih koncertov, snemali pa so tudi za radio.
Po letu 1933 je zbor vodil Anton Pohar, ki je bil hkrati tudi kapelnik pri domači gasilski godbi. Zbor je s petjem
ŠTUDENTJE ALU V KRŠKEM
KRŠKO — V galeriji Krško je že drugi teden, od ponedeljka, 4. junija, odprta razstava del 22 študentov 1. letnika Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Študentje so se predstavili z deli v raznih tehnikah, največ v akvarelu.
prenehal samo med vojno, a tudi takrat so kdaj pa kdaj zapeli kot izseljenci v Šleziji. Po vojni je zborovodja Pohar obnovil in okrepil zbor, saj so bili to časi mnogih nastopov. Konec štiridesetih let je pevce prevzel Ivan Pinterič, velik ljubitelj zborovskega petja, ki je z dušo in srcem zanj živel skoraj pol stoletja, do leta 1987, ko je umrl. Bilje organist v cerkvi, ljubil je glasbo in petje ter tudi sam pisal priredbe in skladal pesmi.
V zadnjih letih se je moški pevski zbor srečeval z vrsto težav, ker ni mogel priti do stalnega zborovodje. Kljub vsemu pa so zbor temeljito pomladili, se prvič enotno oblekli in letos skupaj s sedanjim zborovodjem Mihom Halerjem pripravili slovesen koncert ob visoki obletnici, kot so obljubili starejšim pevcem.
B. D.
J. KOTAR IN J. ORAČ NAGRAJENCA ROGAŠKE 90
ROGATEC — V Rogaški Slatini so od 7. do 10. junija izvedli že peti mednarodni slikarski ekstempore Rogaška 1990. Sodelovalo je 48 slikarjev, ki so ustvarili 70 del. Mednarodna strokovna žirija je veliko nagrado prisodila Wang Huiqin-Saje, slikarki kitajskega rodu, ki živi v Sloveniji. Nagrajena sta bila tudi novomeška slikarja Jože Kotar in Janko Orač. Razstava izbranih del, nastalih na tem ekstemporu, bo v Zdravilišču Rogaška Slatina odprta do 6. julija.
stavil na glasbenem večeru v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika, tokrat pa je izvedel štiri skladbe, od tega ene Hribarjevo (Miniaturo). Zadnja skladba je bila Kozinova. S tem seje glasbena šola spomnila skladatelja Marjana Kozine, čigar ime nosi in kije umrl pred štiriindvajsetimi leti ob tem času.	i. ZORAN
FILM »VETER V MREŽI« PRIJAVLJEN ZA PULJ 90
LJUBLJANA — Celovečerni igrani film Veter v mreži, ki ga je po lastnem scenariju posnel režiser Filip Robar-Dorin iz Novega mesta, je Viba prijavila za 37. festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju od 30. julija do 7. avgusta. Poleg Robarjevega filma je Viba za puljski festival prijavila še tri filme; Umetni raj (Karpo Godina), Do konca in naprej (Jure Pervanja) in Decembrsko deževje (Božo Šprajc). Največ filmov so prijavili producenti iz Srbije (14), Hrvati so prijavili štiri, Bosanci dva, Črnogorci in Makedonci pa nobenega.
Vrh začetnikov
18. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije bo v tolminski občini, in sicer v petek, 15., in soboto, 16. junija, v Kobaridu in Vršnem, posvečeno pa bo 100-letnici rojstva primorskega pisatelja Franceta Bevka. Osrednji del srečanja bo petkov literarni večer v rojstni hiši pesnika Simona Gregorčiča, na katerem bosta goriška igralca Sandi Krošl in Dragica Kokot predstavila literarna besedila desetih avtorjev, izbranih na območnih srečanjih aprila in maja letos. Ta srečanja so bila v Idriji, Cerknici, Šmaiju pri Jelšah, Ptuju, Trebnjem in Kamniku, na njih pa je sodelovalo 134 avtorjev iz vse Slovenije. S srečanja v Trebnjem, kije imelo od vseh številčno najšibkejšo udeležbo, se ni nihče uvrstil med izbrane.
Avtorji, izbrani za predstavitev na 18. republiškem srečanju, so naslednji mladi pesniki in pisatelji začetniki: Aleš Cvek iz Tolmina, Nejka Drolec iz Kamnika, Barbara Kacin iz Spodnje Idrije, Helena Kangler iz Zreč, Aljanka Klajnšek in Danijela Miiller iz Maribora, Bernard Nared iz Begunj, Robert Pa-jer iz Idrije ter Tomaž Pavčnik in Borut Plut iz Ljubljane.
V soboto bo v kobariški osnovni šoli najprej okrogla miza, na kateri bo Ivo Frbežar vodil pogovor o sodelovanju literarnih klubov, skupin in revij, zatem pa se bodo literati pogovarjali s primorskim pisateljem Sašom Vugom.
DEŽ PREPREČIL OBKOLPSKO SREČANJE
ČRNOMELJ — Tukajšnja ZKO in KUD Niko Zupanič iz Gribelj sta morala zaradi dežja odpovedati za v nedeljo, 10. junija, popoldne načrtovano tradicionalno gribeljsko srečanje pevskih zborov z obeh strani Kolpe. Ko to poročamo, še ni znano, kdaj bodo to prireditev izvedli.
kultura
in
izobra-
ževanje * v
0 bardu z Mirne
Jutri bodo počastili izid pesniške zbirke Vida Ambrožiča
MIRNA — Novi časi nam marsikaj odkriva, kar do zdaj ali ni smelo ali pa ne moglo na svetlo, in med take stvari sodi tudi literarna zapuščina Vida Ambrožiča, pesniškega samouka z Mirne.
Že pred devetindvajsetimi leti se mu je iztekla življenjska pot in počiva v Gorenji vasi. Njegovo življenje je bilo desetniško, saj kot nezakonski sin, ki je zgodaj izgubil mater, nikoli ni imel pravega doma. To ga je bržkone murnovsko zaznamovalo, da je vzljubil naravo in začel dokaj zgodaj pesnikovati. Usoda mu je namenila kalvarijo prve svetovne vojne, doživel je krvavi Doberdob in judenburški upor »kranjskih Janezov«, bil Maistrov vojak. Druga svetovna vojna ga je zatekla v Domžalah, kjer si je želel ustvariti družino, a mu ni bilo dano imeti otrok, zato je posvojil nekajmesečnega rejenčka. Pred smrtnimi sencami kljukastega križa se je s svojimi zatekel na Dolenjsko. Vsi so preživeli in poslej tu za stalno ostali.
Ambrožičeva življenjska pot je razvidna iz njegovih pesmi, ki jih je pisal leto za letom in dan za dnem celih 50 let — od leta 1909 do leta 1959. Nekaj pesmi je objavil v predvojnih časopisih, tudi v Dolenjskih novicah, v glavnem pa je njegovo delo ostalo v zajetnih svežnjih rokopisov. Njegov posinovlje-nec Gordan Ambrožič je dal rokopise skrbno pretipkati in razporediti v več zajetnih map, nedavno pa seje odločil, da bo izdal in založil knjigo pesmi svojega krušnega očeta.
Pesniška zbirka Vida Ambrožiča je te dni izšla pod naslovom Vino mladosti seje povrelo in jo bodo jutri, v petek, 15. junija, ob 19. uri predstavili v kulturnem domu na Mirni. O avtorju in njegovih pesmih bosta govorili mag. Marija Stanonik in prof. Anica Mahnič, ki je napisala tudi spremno besedo za knjigo pod naslovom Bard z Mirne. Pesmi bodo recitirali Bariča Kraljevski, ravnateljica OŠ Mirna, in mirenski učenci, prireditev pa bodo s svojim nastopom popestrili pevci mirenske Svobode.
Poletna literarna šola 90
Potekala bo ob koncu junija v Radencih — Ogled filma Veter v mreži in pogovor z režiserjem
PREDSTAVILI SO SE V KRKI — Ob otvoritvi razstave Likovna delavnica mladih, na kateri sodeluje s svojimi deli 31 novomeških osnovnošolcev in srednješolcev, je bil v razstavišču Krke v Ločni tudi kulturni program. Nastopili so mladi glasbeniki iz Dolenjskih Toplic (na sliki levo) in mladi literati iz osnovnih šol v novomeški občini (sedijo v ozadju). Razstava Likovna delavnica mladih bo poslej vsako leto v prostorih novomeške tovarne zdravil. (Foto: I. Zoran)
RADENCI — Poletna literarna šola, ki jo pripravlja odbor za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, bo tudi letos v Radencih, in to od 25. do 29. junija v Domu učencev SŠGT v Prisojni ulici. Šola je namenjena vsem, ki se zanimajo za literaturo, od urednikov literarnih glasil in revij, mentorjev in članov literarnih skupin v šolah, klubih in delovnih organizacijah
Slovenski kulturi minus 5 odstotkov?
Slovenska kultura ni bila še nikoli tako slabo plačana, kot je zdaj. Sergij Pelhan, prvi mož programskega odbora za kulturo pri republiški vladi, zatrjuje, da bo moč do konca junija uresničiti le 40 odstotkov letnega nacionalnega programa, ne pa načrtovanih 60 odstotkov, kar je celo v obdobju tako kritizirane samoupra ve vseskozi uspevalo. Čepra v je vse, karje povezano s financiranjem kulture, že doslej viselo na zelo tanki nitki, pa se obetajo še bolj črni dnevi Napo veda-lo jih je pismo, ki ga je finančno ministrstvo minuli teden poslalo kulturnemu ministrstvu. V tem pismu je namreč najavljeno, da bo kultura poslej dobila 5 odstotkov manj denarja, kot ga je dobivala do zdaj, enako znižanje pa bo prizadelo tudi raziskovalno dejavnost in zdravstvo. Sklep o znižanju naj bi Bučarjeva skupščina sprejela na julijskem zasedanju.
Pismo finančnega ministrstva je po pričakovanju sprožilo hude reakcije in razprave med kulturniki in organi za kulturo. Med prvimi se je odzval Pelhanov programski odbor in ostro protestiral proti najavljenemu ukrepu, hkrati pa je sklenil, da bo od finančnega ministra zahteval podrobno utemeljitev za znižanje denarja kulturi. Ob tem je odbor poudaril. da je bila vrednost kulturnega dela že v minulih obdobjih stalno podcenjena, posledica tega pa je, daje plačilo za najenostavnejše delo v kulturi še vedno nižje od zajamčenega osebnega dohodka. Če bo obveljalo znižanje, to ne bo
prizadelo samo delavcev v kulturi, ampak tudi dejavnost. Znižanje denarja za 5 odstotkov namreč že pomeni tak udarec, da bi se že precej razpokana stavba kulture pod njim nevarno zamajala, če se že ne bi začela rušiti Kaj bi to pomenilo za samo kulturo pa tudi za Republiko Slovenijo, njeno samostojnost in suverenost, in to prav v času, ko vsi skoraj evforično prisegamo na Evropo, si najbrž nobeden, ki mu je količkaj za slovenstvo, ne more niti predstavljati
Nova slovenska oblast bo morala prej ko slej sprevideti da kultura ni samo ljubiteljsko prepevanje, igranje na frajtonarico, »povštertanc«, listanje po literaturi iz kioska ipd, kar resda manj stane, ampak je kultura mnogo več. Je a vto-nomna dejavnost, temelj narodove samobitnosti Svoj glas bi moral zdaj krepko povzdigniti Slovenski kulturni zbor, ki se je minuli teden v Cankarjevem domu, samo dan pred dostavo pisma finančnega ministrstva, oklical za tistega, ki bo varoval avtonomijo kulturne ustvarjalnosti in odpiral vizije kulturnega razvoja, od nove vlade pa zahteval, da nameni za kulturo dovolj velik del narodnega dohodka. Nekaj mu nedvomno lahko uspe: vladi nakopatijezo vseh kulturnikov in ustvarili ozračje za vsesplošno stavko kulturnih delavcev. Morebiti ima nova oblast več posluha za stavke kot za razumno razreševanje problematike, le da potrpežljivi kulturni delavci te metode še niso preizkusili, pa čeprav bi jo lahko že pod prejšnjo monistično vladavino. Sicer pa seje treba vprašate alije res potrebno šele s stavkami dokazovati, da kultura ne more rešiti potopa gospodarstva, kamor napovedano znižanje denarja zanjo očitno meri?
/. ZORAN
pa vse do mladih ustvarjalcev, knjižničarjev, predsednikov in članov odborov za literarno dejavnost v občinah ter slavistov v osnovnih in srednjih šolah.
In kako bo potekalo delo? Tudi letos bodo v literarni šoli nadaljevali s spoznavanjem nekaterih tujih književnosti (španske in brazilske), posvetili se bodo pisanju za gledališče, slovenski poeziji in novemu slovenskemu pravopisu. Predavatelji bodo priznani poznavalci in strokovnjaki za posamezna področja: mag. Branka Kalenič-Ramšak, mag. Jasmina Markič, Vili Ravnjak, dr. Janez Dular, Vlado Žabot, dr. Drago Žagar, dr. Meta Grosman in drugi. Mladi ustvarjalci se bodo ob popoldnevih zbirali v pisateljski delavnici, mentorji in knjižničatji pa se bodo posvetili delu, povezanemu z bralno značko. Tovrstne pogovore bodo vodili Igor Longyka, Miha Mohor, Saša Vegri, Benjamin Gracer, Jože in Danica Zupan (iz Šentruperta) in drugi.
Za udeležence poletne literarne šole bodo pripravili tudi dve spremljevalni prireditvi. Na literarnem večeru se bosta predstavila pisatelja Marjan Tomšič in Vlado Žabot, na filmskem večeru pa si bodo obiskovalci ogledali film Vetei
v mreži in se pogovaijali s scenaristom režiserjem in montažerjem Filiporr Robarjem-Dorinom, vodjem Novome ških alternativ.
Prijave bo ZKO Slovenije sprejema la do vključno 18. junija. Že predtem do 15. junija, pa je treba plačati 450 dir šolnine — po tem datumu bo šolnin: dražja (500 din). Kdor bo v redu po ravnal šolnino, bo prejel knjigo Šol: kreativnega pisanja, ki jo je izdal Aleph Pravzaprav je ta knjiga že vračunana šolnino.
DOLENJSKI UST
pisma
in
odmevi
Ostaja po starem?
Nova oblast že pozablja na volivce?
Volivci smo zelo zaupali SKZ in novim strankam, saj so veliko obljubljale in tudi dobile veliko glasov. Kot pa kaže, seje zopet ponovila stara igra. Vse obljube so bile namesto predvolilnega golaža. Občine še naprej ponujajo v prodajo nacionalizirane lokale, tudi o vračilu zemlje in obnovi krivičnih ku-laških in ostalih procesov ni nič slišati. Volivci se počutijo prevarani. Prejšnji oblastniki so veliko presedeli na sejah in konferencah, novi ponavaljajo isto. Novo je edino to, da so zmanjšali aparat na CK in drugih komitejih, drugje pa se ni nič spremenilo. Mislim, da bi bil že čas, da Demos javno sporoča vsak mesec, kaj seje naredilo na tem področju. Sicer bomo popolnoma zgubili zaupanje. Dobro vemo, da so težave, vendar bi oblast morala začeti delati v omenjeni smeri. V prvo vrsto pri tem delu bi morali priti gozdovi, ki so sedaj last GG, takoj zatem je treba začeti vračati krivično odvzeto zemljo. Veliko ljudi, ki se jim je zgodila krivica, je že pomrlo — nikar ne čakajmo, da umre še druga generacija. Demos in SKZ, pa brez zamere!
F. DERGANC
ŠE O PIETETI
Piscu bodičke Pieteta dajem še enkrat možnost, da brez večjega truda izpolni svojo delovno obveznost, da me še enkrat opljuva kot največjega grešnika. Jaz za svojo resnico vem, ne mislim je vsiljevati človeku, ki mu je blatenje poštenih prizadevnih ljudi. plačano opravilo. Ne mislim mu tudi več odgo-varjati, ker me je groza ob njegovem vlačenju nič krivega umrlega po časopisu. Da pa mu ne bo zmanjkalo dela in ker so mu delovni, prizadevni ljudje dobra inspiracija za pisanje »bodičk«, naj obišče prizadevnega starejšega občana, ki je svoje življenjske delovne obveznosti že opravil in si zaslužil počitek, a še vedno najde smisel v delu, tudi v okopavanju tujih vrtov za Savo. Njegova motika res ne ropoče kot kosilnica, a pisec s tako bujno fantazijo bo že znal kaj napisati, morda celo kaj prijetnega, koristnega.
VIDA KAČIČNIK Sevnica
NAPOSLED CESTA
Že lansko leto je bilo v Primskovem asfaltiranih prek 6 km cest, med njimi tudi cesta proti Šentlovrencu do meje med litijsko in trebanjsko občino. Sedaj pa so delavci Cestnega podjetja Novo mesto asfaltirali k preostali (trebanjski) del te ceste do Sentlovrenca. Tako je Primskovo končno dobilo asfaltno povezavo s svetom. Trebanjci so se za asfaltiranje odločili, ker ima veliko prebivalcev iz te občine v našem kraju vikende in vinograde, cesta pa je bila pred posodobitvijo ob močnejšem deževju skoraj neprevozna. Ta pridobitev je velikega pomena za Primskovljane, ki so zaposleni v trebanjski občini, in tiste, ki se vozijo na delo v Ljubljano. Omenimo naj še, da seje o tej povezavi govorilo veliko že več let. Zato smo krajani sedaj toliko bolj veseli.
M. OVNIK Gradišče
VSEM SKUPAJ HVALA
Zadnjo sredo v maju smo imeli na
postaji Rdečega križa Kandija-Grm rritiska
meijenje pritiska, čajanko in predavanje o pravilnem doziranju zdravil. Predavala je dr. Jasna Peče-Janičijevič, uspešno in zanimivo. Taka srečanja financiramo sami s prostovoljnimi prispevki, sami poskrbimo tudi za prigrizek in pribor. Odzvalo se je nad 40 občanov. Čez poletje bo samo merjenje pritiska, in to vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu od 16. do 17. ure. V imenu organizacije RK Kandija-Grm se zahvaljujemo za predavanje dr. Jasni Peče-Janičijevič in za pomoč v zbiranju oblačil osnovni šoli Grm. Hvala tudi vsem občanom, ki so prispevali oblačila, in vsem, ki kakorkoli sodelujejo v naših akcijah.
ANKICA AVGUŠTIN Nad mlini 45
DRUŽNO NAD KAMENJE
Moteč odnos
O zdravnikovem delu
Glede Novolesovega zdravnika dr. Ivana Baloka je bilo slišati vsaj v Novolesu že kar nekaj govoric, pri čemer pa se ljudje ne dotikajo njegove strokovnosti, ampak jih moti odnos dr. Baloka do pacientov oziroma strank. Delavci Novolesa so prepričani, da bi za vse zaposlene iz tega kolektiva lahko veljala enaka merila za bolniško. Verjetno iz tega razloga jih je nekaj že začelo hoditi k drugim zdravnikom, preden pa so zamenjali ordinacijo Novolesovega zdravnika z drugo, so imeli nekateri težave, ko so hoteli dvigniti karton, da bi ga prenesli k drugemu zdravniku. Poznavalci razmer sprašujejo, če kdo v Novolesu kdaj pogleda, kdaj dr. Balok prihaja na delo in kdaj zapušča ordinacijo, tj., koliko časa nameni pregledu bolnih Novo-lesovih delavcev. Odprto pa je še neko vprašanje. Nanaša se na neki dogodek, po katerem so razpravljali v novomeškem zdravstvenem centru o zdravstvenem stanju stranke, ki je bila šokirana zaradi grobega izpada Novolesovega zdravnika. Odprto je vprašanje zato, ker je ves uradni postopek glede tega dogodka uradno nekako zamrl, kot je videti. Delavci pa bodo o dogodku zanesljivo vpraševali naprej, da se zadeve razčistijo.
Delavec Novolesa
Še: Izjava Zelenih Novega mesta
»Izjavo razumem zgolj kot podeželsko podoživljanje otroške bolezni Zelenih Evrope, ki so od odklanjanja sodelovanja v parlamentu pristali v vladah«
Oglašam se zaradi Izjave Zelenih Novega mesta, (DL 31. maja), pod katero je bil podpisan Programski svet, katerega član sem, vendar pri sestavi izjave nisem sodeloval. Še več. Večini članov programskega sveta je znano moje stališče na eni strani do koalicije oziroma sodelovanja Zelenih v občinski vladi in na drugi strani do t.i. »mučnega incidenta« na prvem
skupnem zasedanju občinske skupščine. Čla
lam programskega sveta imajo pravico do lastnega mnenja in tudi do nestrinjanja z. večino oziroma manjšino. Ravno zaradi tega, ker programski svet ni monoliten blok, ki misli z eno glavo, niti skupina, kjer sc mora manjšina podrejati večini, bi bilo logično in demokratično, da se pod izjavo podpišejo člani programskega sveta, ki jo podpirajo. To je njihova pravica in odgovornost. Zato razumem izjavo kot »nasilje« nad drugače mislečimi in jo zaradi tega zavračam iz načelnih in vsebinskih razlogov.
Izjava Braneta Kima in podpis Andreja Hudoklina sta samo omogočila, da se je osnovno vprašanje, to pa je nasprotovanje kandidaturi Boštjana Kovačiča za predsednika izvršnega sveta, zavilo v hlinjenje načelnosti v smislu, »da bi s tem Zeleni kot gibanje izgubili svojo samostojnost, neodvisnost in gotovo tudi zaupanje naših pristašev in volivcev.«
To je razvidno tudi iz izjave. Izjava za javnost ne pove nič drugega kot ravno to.
Kaj pa interesi delodajalcev?
Kdo bo podpisoval pogodbe v imenu zasebnih delodajalcev — Združenje delodajalcev in lastnikov
Ker je zdaj aktualno prenavljanje sindikatov, uvajanje pluralizma v sindikalno organiziranost in priprave na sklepanje kolektivnih pogodb, bi rada opozorila na nekatere pomanjkljivosti zakonodaje in prakse na tem področju.
Kot samostojno obrtnico me moti dejstvo, da pri nas nimamo nobenega združenja delodajalcev, ki bi zastopalo njihove resnične interese. Potrebno bi bilo neodvisno združenje organizacija delodajalcev, ki bi lahko bila partner in sopodpisnik pri sklepanju kolektivnih pogodb. V zdajšnjih pogajanjih ni telesa, ki bi zastopalo interese delodajalcev —lastnikov kapitala. Dosedanje organiziranje v obrtna združenja in njihove zveze se je pokazalo kot neučinkovito in drago, ko seje hkrati z obveznim združevanjem nadziralo in odtujevalo kapital in politično moč obrtnikov. Pod krinko strokovnosti, samoupravljanja in soupravljanja je nastal drag, predvsem pa neučinkovit paradržavni aparat, ki je bil demokratičen in odprt članstvu le nevidezno, v resnici pa je bil toga in zaprta organizacija, ki je odvzemala možnost odločanja svojim
članom,
nikom.
približno 35 tisočem obrt-
Naše davčne, fiskalne in parafiskalne obremenitve so nadpovprečno velike, če jih primerjamo s tistimi v Zahodni Evropi. Cene naših izdelkov, ki so res visoke, so pogojene z višino dajatev in obremenitev. Prevelik je prometni da-
vek, previsoke so carinske stopnje, pre-
veliki so davki, fiskalna politika je ne-tržno usmerjena. Davek na delovno silo
Zakaj člane programskega sveta, ki jih je tako prizadel »ta mučni incident na začetku dela nove pluralne sestave skupščine«, da morajo sprejeti javno izjavo, ni prizadela na primer umazanorjava barva, ki jo je imela Krka, in zakaj niso temu ustrezno ukrepali? Najmanj, kar bi lahko storili, je, da bi napisali izjavo (izjema je bil mag. Marjan Ravbar), če ne organizirali protestno zborovanje, kot so to storili krajani Kostanjevice, ali pa storili še kaj bolj konkretnega. Pa ni bilo storjenega nič od tega. Onesnažena Krka pač ni »mučni incident«. To samo dokazuje, da gre bolj za dejavnost na ravni besednega zavzemanja in ne udejanjanja programa. Prvo je veliko lažje od tega drugega, Sklicevanje na predvolilno parolo Zelenih Novega mesta kot opravičilo za takšno ravnanje kaže popolno nerazumevanje, kaj parlament sploh je. Parlament je oblast. Zeleni smo v tem parlamentu, torej participiramo na oblasti. To pa pomeni, da prevzemamo tudi svoj del odgovornosti za delovanje te oblasti, če to hčemo ali ne. Tisti, ki mislijo, da je možno opravičiti zaupanje volivcev tako, da nisi nikjer poleg in vedno v t.i. opoziciji, se zelo motijo. Odgovornost pred volivci smo Zeleni prevzeli s svojim programom, ki ga bomo ali pa ne uresničevali oz. uresničili. Vprašanje je, ali nam bo program uspelo uresničevati tako, da »smo za sodelovanje z vsemi, ki so se nam pripravljeni pridružiti, oziroma nas podpreti v prizadevanjih za uresničevanje našega programa,« ali pa tako, da z vstopom v občinsko vlado prevzamemo konkretno odgovornost za področje varstva in urejanja okolja in s tem tudi za uresničevanje našega programa. Za udejanjanje programa ni dovolj samo pripravljenost, temveč je potrebno imeti tudi vzvode oblasti.
Moje stališče je bilo, da moramo Zeleni sprejeti ponudbo mandatarja in prevzeti najmanj resor urbanizma in urejanja prostora. To je naša moralna odgovornost do volivcev in do programa Zelenih. Ali nam ne gre za udejanjanje našega programa in s tem za okolje? Če je to osnovni cilj in smisel organiziranja ter delovanja Zelenih, potem je izjava mlatenje prazne slame. Naše okolje je že danes tako preobremenjeno in raven družbene organiziranosti
znaša pri nas več kot 100 odstotkov, in
to je tudi eden od razlogov, da obrtniki pri nas ne zaposlujejo več delavcev. Izračun kaže, da slovenskega obrtnika že danes stane en zaposlen delavec okrog 1000 dem na mesec.
Vse to navaja k misli, da je popolnoma nepomembno barantanje s plačami, ki ga izvaja bivši režimski sindikalni aparat. Višje plače pomenijo višje prispevke, višji prispevki pa zmanjšujejo možnost zaposlovanja novih delavcev. Kot pravi pregovor, če denarja ni, ga tudi hudič ne naredi.
Prof. MARINA BAHOVEC, Ljubljana
SPREMENJEN ČAS OBISKOV V BOLNIŠNICI
NOVO MESTO — Splošna bolnišnica Novo mesto sporoča vsem obiskovalcem bolnišnice, da je novi čas obiskov pacientov ob nedeljah in praznikih od 13. ure do 14.30. Čas obiskov ob delavnikih (ponedeljek, sreda in petek) ostane nespremenjen, in sicer od 14.30 do 16.30.
Naravnost rečeno: to je prevara
Kmečka stranka razlaga volivcem ozadje predvolilnih političnih manevrov
Čutimo dolžnost, da javnost seznanimo z dogodki okoli volitev župana občine Metlika. Na ustna vprašanja mnogih, ki težko razumete, zakaj po tako prepričljivi zmagi kmečke stranke na volitvah ni v novi skupščini občine Metlika bil izvoljen za predsednika kandidat SKZ, pojasnjujemo:
Najprej moramo opisati dogodke pred splošnimi volitvami 8. in 24. aprila. Demokratična gibanja v občini Metlika so se v primerjavi z drugimi občinami začela pozno. Lahko rečemo, da so se ravno v kmečkih vrstah pojavili ljudje, ki so zadnji
trenutek prebudili javnost in tako rešili čast vseh občanov. Če se ne bi ravno kmet-
Kmetu Cirilu Plutu, stanujočem na Dvoru pri Žužemberku, so priskočili na pomoč pri čiščenju kamenja s pašnikov na Lopati gasilci iz GD Dvor. Doslej so na tem kamnitem predelu Suhe krajine mladinci in člani društva opravili prek 100 ur dela. Zaslužek bodo gasilci namenili za nabavo opreme in tekoče delo društva.
S. M.
je zganili, bi ostalo vse po starem in stara oblast bi dalje neovirano in brez opozicije odločala o naši usodi.
Ob politični neizkušenosti, pomanjkanju časa za seznanitev terena in analizo strankarske pripadnosti volivcev tudi zaradi kmečke skromnosti in poštenosti nismo bili prepričani, da lahko na volitvah zmagamo. Zato smo pristali na koalicijo z Zelenimi in mladinci v dobri veri, da so napredni, da pošteno mislijo in da tudi oni hočejo spremembe. Složni in močnejši bi lažje vplivali na tok dogodkov v občini Metlika po volitvah.
Že prve volitve 8. aprila pa so pokazale, da volivci zaupajo kmečki stranki, saj je naš kandidat za poslanca v zboru občin republiške skupščine, inž. Slavko Drago-van, že v prvem krogu s 54% zmagal pred kandidatom iz mladinske in socialistične stranke. Enako je naš kandidat za DPZ na volitvah v 4 dolenjskih občinah dobil med 54 kandidati največ glasov.
Ti rezultati so nas prepričali, da je kmečka stranka med volivci dobro sprejeta in da se bo na volitvah 24. aprila odrezala. Ugotovili smo tudi, da ZSMS — mladinci nimajo veliko izgledov. Kljub novim okoliščinam smo držali besedo in se zavzemali za koalicijo. Niti besede ni bilo o tem, da bi se odcepili in šli samostojno na volitve. Naša propaganda je tekla v smeri volitev cele liste.
Rezultat volitev cele liste dne 24. aprila je bil naslednji:
— Koalicija (kmečka stranka, zeleni, ZSMS)- 1569 glasov
— ZKS — prenovitelji — 673 glasov
— SZD — Zveza socialistov — 327 glasov
Poleg tako močne prednosti liste koalicije ugotavljamo, da so volivci, ki se niso
odločali za celo listo, dajali prednost kandidatom kmečke stranke, saj je rezultat naslednji (vrstni red kandidatov je enak, kot je bil na volilnem listku): Otmar Šturm (kmečka stranka, 801 glasov), Anton Bezenšek (zeleni, 702), Milan Vajda (kmečka stranka, 503), Stane Križ (mladinci, 562), Slavko Dragovan (kmečka stranka, 927), Marko Stepan (mladinci, 227), Anton Pezdirc (Mikulaš) (kmečka stranka, 630), Janez Vraničar (Luidži) (mladinci, 627), Peter Guštin (kmečka stranka, 564), Nenad Jelenčič (zeleni, 314), Anton Plut (kmečka stranka, 756), Julij Brine (zeleni, 644), Janez Starc (kmečka stranka, 692).
Nadaljnja analiza volilnih rezultatov lih "	-----
izvoljenih odbornikov na DPZ občine MeUika kaže naslednje stanje (vrstni red
po prejetih glasovih):_l. Slavko Dragov;
tmarStur
(kmečka stranka, 24%), 2. Otmar Šturm (kmečka stranka, 2370), 3. Anton Bezenšek (zeleni, 2271), 4. Anton Pezdirc (Mikulaš) (kmečka stranka, 2199), 5. Stane Križ (zeleni, 2131), 6. Milan Vajda (kmečka stranka, 2072), 7. Marko Stepan (mladinci, 17%), 8. Stane Bajuk (socialisti, 1435), 9. Blaž Mlačak (socialisti, 1340), 10. Branko Matkovič (ZKS — prenovitelji, 1319), 11. Anton Zunič (ZKS — prenovitelji, 1141), 12. Gabre Predovič (ZKS —prenovitelji, 1049), 13. Jože Gerbec (socialisti, 1029).
Do tu je bilo vzdušje v vrstah kmečke stranke dobro, saj smo čvrsto verovali v iskrenost koalicije. Prve volitve za župana občine Metlika pa so nas opozorile, da je v koaliciji zahrbtna igra, saj je bilo logično, da vsi odborniki koalicije niso glasovali za svojega kandidata. Kasneje se je slutnja potrdila, koalicija je razpadla, mladinci in zeleni so potegnili s konkurenčnim blokom, to je s komunisti in socialisti. Ker je občina majhna in se ljudje med seboj zelo dobro poznamo, prepuščamo javnosti razmišljanje o zakulisnih igrah, ki so tekle bogve od kdaj. Bližnji čas bo pokazal tudi vse spletke v borbi za oblast mimo volje večine volivcev.
MREŽA ZOPER KOMARJE
Torej lahko rečemo, da so mladinci in zeleni pobrali na volitvah kmečke glasove, pri izbiri župana pa so glasovali proti kmetom. Preprosto po kmečko povedano, je tako obnašanje prevara, čeprav se da skrivati tudi za besedami politični manever. Vendar naj povemo, da kmečki volivec
ter odgovornosti na tem področju na tako nizki ravni, da je govorjenje o doseganju nadstrankarskega soglasja in iskanju podpore samo ponoven dokaz, da ali ne razumemo smisla lastnega delovanja ali pa nam resnično ni za okolje. Čeprav se strinjam, da je varstvo okolja vprašanje prihodnosti človeštva in kot tako občečloveško vprašanje. Konkretna struktura družbe in oblasti pa je druga realnost, zato ni časa za deklarativnost. Deklarativno zavzemanje za naše okolje je pripeljalo leto na rob uničenja, zato je sedaj čas ukrepanja, in to predvsem na ravni oblasti. Čas je že, da vsak prevzeme odgovornosti za javno delovanje. Zeleni smo del tega javnega delovanja. Javnost ne bo ocenjevala Zelenih po številu izjav ali po številu predloženih predlogov v skupščini ali po zavzemanju, prizadevanju in pod., temveč po spreminjanju obstoječega. Zeleni Novega mesta smo imeli možnost, da s sodelovanjem v občinski vladi prevzamemo svoj del odgovornosti za izboljšanje kakovosti našega okolja. Sodelovanje v občinski vladi ne pomeni niti izgube samostojnosti, neodvisnosti niti izgube zaupanja volivcev, kot se želi prikazati z izjavo, temveč ravno obratno. To je potrditev samostojnosti, neodvisnosti in pravilnosti odločitve, da Zeleni nastopimo na volitvah samostojno. Seveda pomeni samostojen nastop istočasno tudi razpoznavno odgovornost do volivcev. Nujno je iskanje sogovornikov in somišljenikov tudi s koalicijskimi povezavami. Koalicija ni poguba sama po sebi. Koalicija je možna samo med samostojnimi in enakopravnimi partnerji. Koalicijsko pogodbo je prav tako mogoče v vsakem trenutku preklicati. To ni nič trajnega in večnega. Koalicije se ne sklepajo zaradi koalicije, temveč se preko takšnih povezav uresničuje konkreten interes. V konkretnem primeru je to program Zelenih Novega mesta. Tudi v izjavi se ugotavlja, da so predstavniki Demosa in ZSMS-Liberalne stranke sprejeli prioritete Zelenih Novega mesta kot sestavni del programskih izhodišč osnutka koalicijske pogodbe. Torej je bil prisoten konkreten interes. Zakaj zato ne more biti govora o kakršnikoli koaliciji?
Samostojnost, neodvisnost in zaupanje sta posledica programske trdnosti, odločnosti in samozavesti, ne pa stvar podpisa nekega papirja, ki se imenuje koalicijska pogodba, ali podpis predloga, da nekdo kandidira za predsednika izvršnega sveta. Tisti, ki ni prepričan v sebe in mu je bolj udobno, da že naprej razglaša vsako sodelovanje v občinski vladi za izgubo samostojnosti in neodvisnosti, da bi tako naprej odvrnil vsakršno odgovornost za morebitne neuspehe, ni vreden, da participira na oblasti, pa tudi ne, da je koalicijski partner.
Izjavo Zelenih Novega mesta razumem tako zgolj kot podeželsko podoživljanje otroške bolezni Zelenih Evrope, ki so od odklanjanja sodelovanja v parlamentu pristali v vladah. Konstruktivnost ni v obstrukciji, temveč v iskanju rešitev in prevzemanju odgovornosti. Ni veličina v
ceni etiko, je hvaležen, toda tudi ne jMizabi.
V kmečki stranki smo pred zadnjimi volitvami župana vedeli, da smo ostali osamljeni, da ne moremo zmagati, toda naš kandidat je izpolnil obvezo do stranke in je šel ponovno v kandidaturo. En dan pred volitvami smo pristali na razgovor z nasprotnim blokom, misleč, da bo ta podprl našega kandidata in da se bo tako popravila nečista igra. Novi župan, ki ga bomo pri naporih za obči blagor občanov podpirali, bo imel priložnost, da popravi ta predvolilni manever. Svetujemo mu pa, naj se ogne raznih kuhinj slabih kuharjev.
Ne želimo delati krivice mladini, ki je volila in ni bila vključena v razne zakulisne igre. Pozivamo kmečko in vso delovno ter pošteno mislečno mladino, naj se nam pridruži z namenom, da skupno sodelujemo pri razvijanju demokratičnih odnosov v občini. Naši izvoljeni odborniki bodo v skupščini delovali kot opozicija v prid splošnemu razvoju in v smislu predvolilnih obljub.
Ta članek smo napisali za naše volivce, da bodo bolje obveščeni. Nimamo namena polemizirati, ker ne izzivamo nikogar.
Za Kmečko stranko Metlike: STANE NEMANIČ ANTON PEZDIRC JANEZ STARC
nasprotovanju in osebni zameri, temveč v njenem preseganju. Izjava Zelenih Novega mesta je zato tipičen primer podeželske majhnosti. Očitno nismo sposobni preseči lastne plotove in se dvigniti nad osebne občutke. Tudi glasovanje na zadnji seji občinske skupščine je to pokazalo. Delegati Zelenih so glasovali proti novi občinski vladi, istočasno pa razglašamo, da smo pripravljeni sodelovati z vsakim, ki nas je pripravljen podpreti in z nami sodelovati. Kdo je to, če ne tudi izvršna oblast? Tudi realnost odnosov v občinski skupščini ne govori v prid izjavi in s tem tudi Zelenih. Seveda s tem ne mislim, da nova oblast ne bo »zelena«, bo, toda brez Zelenih. To je to. Zato izjave res ne razumem.
BOJAN FINK
Pri nas v hiši je bilo že več let nazaj veliko jeze in vroče krvi, ker so nas množično nadlegovali komarji in nam pili kri Vsa sredstva zoper nadležen mrčes so bila neuspešna, saj so prileta-vali novi in novi roji v hišo po eni poti in izletavali napiti po drugi Komarje sem le zaustavil V posebej za to izdelan okvir sem napel mrežo in to vse skupaj pričvrstil na balkonska vrata S tem sem zaprl prehod komarjem — kakšna podobnost z nečin iz naše stvarnosti — z Juga skozi hišo na Sever. Poglejmo od kraljestva insektov v človeško zgodovino. Ta kaže, da se narodi radi selijo z Juga na Sever za delom in poslom, potem pa nazaj nosijo blago. Kaže, da bi bilo zaradi te podobnosti dobro namestiti še kakšno odvračalno mrežo.
S. ŽELJKO
Odškodnine
h-
za razlaščeno premoženje
»
v
Zahteva novoustanovljenega Združenja lastnikov razlaščenega premoženja
2
V prostorih ljubljanske Filozofske fakultete so 5. junija letos ustanovili Združenje lastnikov razlaščenega premoženja. Kot objavlja združenje v posebnem sporočilu za javnost, ki ga je podpisal predsednik Franc Izgoršek, se bodo člani te nove organizacije skladno s sprejetim pravilnikom zavzemali za razveljavitev zakonov o razlaščanju zasebnega premoženja »državljanov Republike Slovenije v povojnem času« in za vrnitev prisilno odvzetega premoženja in lastninskih pravic.
»Razlaščeni lastniki utemeljujejo svoje zahteve v okviru narodne sprave, ki naj ne bo samo odpuščanje in pozabljanje, ampak tudi poravnava storjenih krivic,« poudarja združenje. Pri tem pa dodaja, da gre v zvezi s temi lastninskimi razmerji tudi za moralno posthumno rehabilitacijo ljudi, katerih edina krivda je bila, da so bili v svojem času to, kar je danes — kakšna ironija! — ponovno naj višja družbena vrednota sistema: podjetniki. Združenje zahteva-udeležbo svojih predstavnikov v novoustanovljenih preiskovalnih delovnih telesih,
F. I.
1
Sira 'me me tli z, to j hist tiai Svr, •nu, dru.
kij( še j
V ARTIČAH ŠE ŽIVI DELO ANE GABRIČ
ARTIČE Ana Gabrič je dolga tri desetletja, od 1911. do 1941. leta, poučevala artiške pravošolce. Krajani, še posebno pa njeni bivši učenci, se je še spominjajo kot zagnane učiteljice in velike dobrotnice. Skrbela je za siromašne otroke, jim s svojo plačo kupovala hrano in šolske potrebščine ter jih v svoji globoki veri vodila po poti lepega, človeškega in kulturnega obnašanja. Njeni učenci, ki bodo letos dopolnili 60 let, so dali pobudo, da bi se ji oddolžili z doprsnim kipom. V akcijo se je vključilo 250 krajanov predvojne generacije in danes je že znano, da bodo v soboto, 23. junija, pripravili slovesno odkritje spomenika pri šoli. Dogodek bo ob 15. uri, uro prej pa bo za učiteljico Gabričevo, ki je bila verna ženska, tudi spominska maša. Ob tej priložnosti, s katero bodo počastili tudi krajevni praznik, bodo v Artičah izdali brošuro o zgodovini svoje šole in o življenju Ane Gabričeve.
B. D.
tiru, 'op ko, posi duh l teri, prib da s ki st >an \sn
Čec
Hlnt
veš,
med
solz.
iPritj
Orat
7
h«
h
ln še enkrat kritizerskemu poročanju na rob !
Ugovor na ugovor

Janezu Pavlinu ni uspelo v prejšnji šte-
•	Demokracija je organizirano nezaupanje. (Neznan avtor)
•	Mnogim je naj večjo nevarnost predstavljala prav služba državne varnosti. (Repe)
•	Po svetu nas že poznajo kot državo, ki ima 23 milijonov strank. (Ilič)
•	Ne bodi prvi, ki hiti za novim, ne zadnji, ki se odreka staremu. (Pope)
vilki DL spodbiti niti enega dejstva, ki sem _ ga zapisal. Zato sedaj stresa jezo in užalje- fc • nost. Z njim niti ne bi bilo vredno polemi- > zirati, če ne bi bilo nevarnosti, da kak ne- 1 poučeni bralec nasede njegovemu pisanju-
Pavlin nadaljuje svoje skrivanje za vi- § nogradniki, kar je nefair, saj je on kot vod- | ja in tajnik prireditve odgovoren za nepn- : like, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem-	'■ 1
Vinogradniki so znali prireditev speljati ' tudi prej, pa čeprav brez njega.
V mojem pisanju so bila le dejstva i* . resničnost lahko kjerkoli dokažem, zato se / Janez Pavlin lahko mirno odpravi na j častno razsodišče društva novinarjev- j Tam bo moral nastopati z dejstvi, ne pa t avtoriteto vodje, ker so minili časi, ko novinarji nismo smeli napisati, kar smo vide; -li ali vedeli, temveč le tisto, kar je o stvar1 povedal forum ali odbor pa seveda njegov j predsednik ali vodja.
Janez Pavlin ponavlja izmišljotino 0 mojih domnevnih grožnjah in pritiskih! saj očitno ne zmore doumeti, da zahtev* [ po spoštovanju zakonov ni v nobeni pravni državi grožnja ali pritisk, temveč je deviantno nespoštovanje predpisov. NjcgO"1
’ V 6
h°fl/
m
va izmišljotina je tudi povsem neresna z* V to: kaj pa naj bi pritiskal in grozil (!?) po- I vprečen posameznik kot jaz občini in ka- \ J
ZN DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
ko naj bi jo ustrahoval, ko je za prireditvi' i “ jo stal kot njen predsednik vodja občinske’-at^ uprave in cel niz vodilnih mož?	to ^
Dokler Janez Pavlin ni glavni uredni* trrj^ Dela, bo moral prepustiti odločitev o tefri-kaj jaz delam oziroma pokrivam, urednik
V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Šuštaršič in Vidmar iz Kristanove 59, Novo mesto — namesto cvetja na grob Tončke Lešnjak 200 din, sindikalna konferenca IMV TOZD TA Novo mesto — namesto venca mami Cirila Lešnjaka 1.000 din, namesto cvetja za pokojno Pavlo Lavrič —sorodniki 3.800 din, Kmetijska zadruga Metlika, sindikat TZO Kooperacija — namesto venca Matekovičevemu očetu 700 din, Čebelarsko društvo Novo mesto
namesto cvetja za pokojnega Adolfa ................i Škerl "
Koviča 500 din, družina Škerlj, Vrhovče-va 1, Novo mesto — namesto cvetja na grob Janeza Šuštarja 500 din, Dolenjski odvetniški zbor Novo mesto namesto venca na grob Pavli Lavrič iz Vošnjakove 10, Ljubljana, materi našega kolege 3.000 din, dr. Sonja Sleklasa, Slavka Gruma 45, Novo mesto — namesto izplačanega honorarja za zdravstveno predavanje 210 din.
Vsem darovalcem prisrčna hvala!
tvu Dela ali pa se bo moral preseliti v nek1 ( drug čas, ko so odbori in vodje lahko od'L k) ločali, določali in izbirali, kateri novin»( tor sme o njih pisati in kaj.
V to, daje teden cvička »celo malce n»'JB prej« kot Vigred, Belokranjci dvomijo, SI'BV cer pa naj to Pavlinu povedo kar sami. 0“ Vigredi si Pavlin spet hladnokrvno izniis1'
(da ne bi znal šteti, namreč ni verjetno), d* sem o njej napisal le pet vrst, čeprav sel" napisal v treh sestavkih o njej okoli sto & sopisnih vrst. Očitno računa na neobvp čenost bralcev.
Primerjanje Miklavža in dedka M ra# * tednom cvička je neresno, čeprav je Jan®* Pavlin botroval prevelikemu hrupu, zvodnikom in izboru pesmi tudi na prednovoletnem sejmu in s tem zniževal raven prl' reditve. (No, o tem si lahko ponojfl prebere upravičeno ogorčeni zapis svoje?* sodelavca v DL.) Morda ne bi škodilo. & bi si ob priložnosti ogledal, kako sta bf? . hrupa prijetna in uspešna miklavževaUf^fc in predbožični sejem npr. v Celovcu, KI*. ^ imajo s tem že kakšno leto več izkuše™ i kot pri nas.	/• f
MILOVAN DIMITR|L i.

h-
»Socializem je nauk Življenja«
V
soboto je bila v Cankarjevem do-nu v Ljubljani ustanovljena Socialistična franka Slovenije. Njene kratice so SSS. »Že ne stranke,« je poudaril Viktor Žakelj, ki je nel u vodni referat, kasneje pa so ga izbrali tu-"to predsednika stranke, »izraža naše globo-prepričanje, da humanistična socialistična nisel ne sodi v ropotarnico zgodovine, še najetij na Slovenskem. Izkušnje razvite zahodne c vrope ter tudi naše domače go vorijo v prid tepk da so težnje po ekonomsko učinkoviti pužbi, ki je hkrati socialno pravična, družbi, p je odprta za materialne in duhovne pretoke, * vedno realno hotenje ljudi tudi ob koncu ‘itgega tisočletja. Torej v času, ko se oblikuje-Poindustrijske podjetniške družbe, ki so bolj cot katerakoli doslej utemeljene na človeku psamezniku, njegovih fizičnih, še posebej pa ‘uhovnih potencialih.«
Za prvi kongres slovenskih socialistov neka-fi trdijo, daje bil šest mesecev prepozno ali pa 'ribližno prav toliko prezgodaj. Vsekakor drži, ■a socialisti ob ustanavljanju ne žanjejo klasja,
I. « seje ob prehajanju iz enostrankarske v ve<*.r-'fankarsko slovensko družbo kar samo vezalo l^nopje. V zamudi pa je tudi nekaj prednosti pe drugega ne, zdaj vedo, da šteje njihovo vo-"Ino telo od 60.000 do 100.000 ljudi; ker volit->eše niso pred vrati jim ni treba obljubljati niti beduin mleka niti Churchillovih krvi znoja in f°lz. Čas jim dovoljuje in narekuje realnost ter 9rtgmatičnost. Za nazaj pa ni mogoče nič pojaviti delovati je treba za danes, za jutri j Tega se je za vedal tudi Viktor Žakelj, ko je pliprej omenil nezadržno propadanje projekta
»inženirjev duš«, kar je nadvse boleče za mnoge posameznike in celo posamezne socialne sloje in družbene skupine. Potem pa je prvak socialistov storil dejanski korak v sedanjo slovensko politično areno in izjavil da spet obstaja nevarnost ponovnega zanikanja zgodovinske izkušnje. »Zopet vznikajo — tudi pri nas — sile,« je dejal ki si želijo vračanje bodisi v nacionalni romanticizem ali pa v brezdušni liberalizem prejšnjega stoletja. Na Slovenskem in tudi v preostali Jugoslaviji se to stanje duha kaže tako v poskusih prirejanja zgodovine potrebam dnevne politike kot v dokazovanju, da je vse povojno obdobje čas nerazvoja, političnih zmot terfizičnega, predvsem pa duhovnega nasilja nad ljudmi lato, pravijo ti kritiki vsega preteklega in obstoječega, je potrebno kolo zgodovine zavrteti nazaj, vzpostaviti družbene razmere enake ali pa vsaj podobne onim izpred petdesetih let, z vsem — pa naj gre za ljudi ali stvari — karkoli bi spominjalo na čas jugo-realsocializma, pa je treba neusmiljeno pomesti in čimprejpozabiti«
Po Žaklju je bila taka tudi prevladujoča zavest volilnega telesa v času letošnjih volitev. Zato dane preseneča, če so bili iracionalni antikomunizem, antijugoslovanstvo pa tudi antisocialnem udarno jedro takratne opozicije, sedanje skupščinske večine. S tem je Žakelj žogo premestil v center današnjega slovenskega političnega terena, kjer se nekdanja opozicija sooča z uvodnimi poglavji »neznosne lahkote vladanja«.
Socialistom lahko njihov delež volilnega telesa (ta je, če upoštevamo občinsko in republiško raven, med5 in 10 odstotki) omogoča dokaj vplivno navzočnost pri oblasti Socialisti so
lahko v koaliciji sorazmerno močan člen pozicije kot opozicije.
Nedvomno je zanimiva tudi ugotovitev, da je ra vno volilni poraz streznil tudi poslednje seze-delejevske zanesenjake, ker je dokazal da seje časfrontovstva in z njim povezane težnje po eni glavi, ki misli za vse, iztekel Žakeljje bil tudi tu pragmatičen, namignil je namreč, naj bi to veljalo tudi za DEMOS.
Kar je bilo, je bilo, zdaj je Socialistična stranka Slovenije politična partija, ki bi rada združevala vse politično levo in socialistično, pri čemer (ne)vera ni nobena ovira ali prednost. SSS se tudi ne bo naslanjala na la ali oni razred. Članstvo išče v celotni družbi V tem smislu je seveda tudi delavska stranka, ni pa stranka marksistično razumljenega proletariata, ki je, zgodovinsko gledano, bil temelj revolucionarnih strank. Za slovenske socialiste je delavec vsak, ki živi od svojega tržno priznanega dela. S tem nameravajo postati ljudska stranka v žlahtnem pomenu besede, kar pa ne pomeni, da ne bo stranka privlačna tudi za elitne razumnike.
Filozofija je eno, življenje pa drugo. Tega se zavedajo tudi slovenski socialisti Evropski način življenja pomeni 10.000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. Ta denar oziroma kako ga pridelati, pa je stvar tako politike kot gospodarstva. Politično evforijo na Slovenskem že zamenjujejo gospodarske skrbi Parlament bo deloval kot bo deloval vlade se bodo menjavale, v soodvisnosti tudi z gospodarskim položajem.
Čimprej pa je treba doseči tudi dogovor znotraj Jugoslavije. Mnenje socialistov je, da so se prav zato, ker do sedaj ni bilo v Jugoslaviji uveljavljeno temeljno načelo, ki mora urejati odnose med ljudmi in narodi znotraj večnacionalne skupnosti, namreč načelo — čisti računi, dobri prijatelji — zaostrili mednacionalni odnosi, ki ta čas dejansko ogrožajo obstoj države. Zato je za slovenske socialiste oblikovanje konfederalne države resnično zadnja priložnost za ohranitev Jugoslavije. Predlagajo, da Republika Slovenija pripravi in ponudi ostalim republikam v sprejem enega ali več sporazumov, ki bodo urejali ekonomske, politične, obrambne, mednarodne in druge odnose v bo-
doči konfederativni državni skupnosti Potreben je nov dogovor suverenih jugoslovanskih narodov, potreben je nov »avnoj« o možnih oblikah skupnega življenja. Podlaga skupni državi pa so lahko le realne gospodarske in politične koristi Če to ni mogoče, je pribila SSS, je Republika Slovenija sposobna biti povsem samostojna država.
Stališče do omenjenih in neomenjenih vprašanj je seveda tudi stvar političnih zavezništev. Socialisti bodo iskali in sklepali dogovore na konkretnih vprašanjih, vedno pa so seveda pripravljeni na iskanje narodnega konsenza na področjih, ki so za Slovence in druge državljane Republike Slovenije življenjskega pomena. Taka vprašanja, ki zahtevajo narodno soglasje, so po mnenju socialisto v nova usta va, odnos do formiranja morebitne konfederativne Jugoslavije ter temelji gospodarskega razvoja
Socialistična stranka Slovenije je torej rojena V nekdanji SZDL in kasnejši nekajdnevni Socialistični zvezi Slovenije so zmagali tako imenovani mladoturki, ekipa, ki je zahtevala preobrazbo drugega najbolje organiziranega političnega aparata na južni strani Alp v stranko že takrat, ko bi to na volitvah še kaj pomeni-
lo. To, da danes imamo socialistično stranko, je lepo. koliko stranka pomeni, bo pokazal čas. Vsekakor pa je za stranko in slovensko levico pomembno, da socialisti niso več lakaji komunistov oziroma reformatorjev, kar je rešeno tudi s statutom. Članstvo v SSS izključuje članstvo v drugi stranki, ne moreš biti na primer liberalec in socialist obenem. Vsaj po izkaznicah ne. Če koga zanima, kaj je glede tega z Jožetom Smoletom, ki mu očitajo preveliko ljubezen do komunistov, naj povemo, da seje odločil za članstvo v Socialistični zvezi Slovenije.
Kot rečeno, nekateri analitiki menijo, da socialisti prehitevajo. Tako, kot so prej kasnili Če smo lahko malo napovedovalci, se zdi, da jim ta hitrost ne bo v škodo. Skrbno delajo na svojem novem političnem profilu. Kajti socialisti so, kot je rekel Viktor Žakelj, prepričani, da bo na socialističnih temeljih oblikovana stranka državljanom Slovenije jutri, ko bo ta sedaj čaščeni ekonomski liberalizem pokazal zobe, še bolj potrebna, kot je morda ta čas. Takrat se bo pokazalo, kako krvavo je vsaki družbi potrebna levica ali, kot je zapisal socialist Prepeluh: »Socializem je nauk življenja, ne knjig«.
M. BAUER
| %
• 0m- * ¥■
i Ste-
iscm
[alje-1
emi-
k ne-
anju-
a vi'
vod'
iepri'
ijcm;
cljau

lo, kar se je zgodilo, eden od njegovih upnikov pa je bila očitno tudi Mateja, kateri ta »super zvezda« gospodarstva dolguje veliko denarja, koliko, tega Mateja ne želi povedati Nastaja vtis, da vodilne ljudi iz Smučarske zveze Slovenije odločitev šampionke, da reče zbogom in ne samo nasvidenje, kot je kazalo najprej, niti veliko ne skrbi Predsednik Janez Zajc, ki mu je nedavno v slovenski skupščini obrambni minister Janez Janša »natovoril« grehe v zvezi z domnevnim pranjem smučarskega denarja, je reagiral na odločitev Svetove mirno, češ, mi smo poskušali narediti vse, da bi Matejo zadržali, vendar smo proti njenemu sklepu nemočni Še bolj hladnokrven je bil Bojan G laser, Elanova duša za propagando in stik zjavnostjo včasu, ko je Elanu šlo kot po maslu. G laser je bil skopih besed in je poudarii »Z Matejo je bilo vse v redu.«
V vsej tej zvijači se zdi da je zvezni »oče« slovenske smučanje Tone Vogrinec našel salomonsko rešitev, ko enostavno ni prišel na zadnji sestanek Mateje z ja vnostjo. Iz prelepega Dunaja, kjer je bil tega dne na obvezni službeni poti, je poslal telefonsko sporočilo, v katerem pra vi, da je presenečen nad Matejino odločitvijo (ob tem je eden prisotnih novinarjev rekel, da so to pravljice). Vogrinec je ob tem zagotovil, da če gre za Elanove dolgove do Svetove, da je
on pripravljen storiti vse, da se zadeve poravnajo.
Spet se zastavlja v prašanje, ali je delež »zveznega« v tej komedijantskifarsi velik. Je in ni. Ne pozabimo, daje Mateja imela svoj čas veliko težav z Vogrincem, ki je simpatično Ljubljančanko preprosto primoral, da je vozila smuk, celo obtoževal jo je, da se boji in da se izogiba. Mateja je ostala zvesta sebi, vozila je tisto, kar je najbolje znala, in tu je zmagovala.
In kakšna bo prihodnja življenjska pot trofejne Mateje? »Najprej moram končati srednjo šolo in čimprej kreniti v svet biznisa. Odprla bom podjetje, ki se bo ukvarjalo s športnim marketingom, to je pri nas nekaj novega. Veliko mi pomagajo ljudje z ljubljanske univerze,« pravi Mateja. Profesionalno smučanje je ne zanima, zdi pa se, da bi se kmalu lahko poja vila v vlogi televizijske komentatorke. Ne na koprski televiziji, za kar se živo zanima tamkajšnji voditelj Silvio Belusconi, ampak na TV Slovenija. To, kar želi Mateja v tem trenutku, je počitek. Zato, da ji ne bo potrebno pod »nujno« hoditi ob 22. uri spat in zato, da ne bo živela v strogi izolaciji, kar v karanteni Enostavno hoče biti atova in mamina hčerka in dekle v resni zvezi s Tomažem Čižmanom, prav tako smučarjem.
M. G LA VONJIČ
Zakaj se je poslovila M ateja
V.
ino o tiskih ihtev» i prav-
jede'
Mjcgo-sna z"
!?)P°' inka-
cvetu mladosti z 22 leti življenja, seje unS ia Svet, najboljša jugoslovanska smučar-rgdnikKL.4^ ‘^asov- odločila za zmeraj zapustili o tel* hu»ars^e	arene ‘n svetovni cirkus. In to s
rednih\jjarjenim potrdilom, da se ne želi nikoli več v nek' to/1 v smučanje, v katerem je dosegla tako reko od' | kse j0 novico je Svetova obelodanila pred 'ovina' 'ktvnim na tiskovni konferenci, na kateri so
Viraza cJaof
&i
ven pr' onovl svojtr idilo, V' sta bf?* 'ževaflJ 'cu, kje; izkuš^
rRi^
poklicna peresa pričakovala mnogo konkretnejše razloge njenega odhoda, kot pa jih je Mateja navedla. »Odhajam, ker sem utrujena, ne morem več vzdržati naporov, ki jih zahtevajo od mene. Uničili so me stresi Rada bi živela življenje normalnega vrstnika moje starosti« je poudarila Mateja
Verjamemo v iskrenost Matejinih trditev, a se vseeno poraja niz drugih odgovorov o šam-pionkinem vztrajanju, da se poslovi od smučanja Spori v reprezentančnem taboru so zadnjih nekaj let na dnevnem redu, vendar so bili nekako spretno zakriti z dobrimi rezultati naših deklet Mateja je po naravi trmasto dekle in mora izpeljati kar si zamisli Po tej logiki so pred tremi leti iz reprezentance »nagnali« njenega trenerja Janeza Ziblerja moral je oditi on, drugače bi to storila Mateja. Očitna nesoglasja z velikim štabom ljudi ki imajo dela z njenimi dosežki so dosegla vrhunec z njenim vztrajanjem, da želi zamenjati sponzorja in znamko smuči s katerimi vozi Elanove »dile« domnevno niso imele potrebne finese za korekturo časa za desetinko ali dve, s katerima se zadnje čase zmaguje med vratci Zlobneži pravijo, da je avstrijski Atomic žvenketal z mošnjo s šiligni in bil pripravljen ponuditi večjo vsoto od tiste, ki jo je dajal v tem času še veliki begunjski Elan. No, z Elanom se je kasneje zgodi-
Slovenija moja dežela, Avstralija moj dom
n:
edavni drugi Slovenski tabor v A vs-tralijije potekal pod geslom Slovenija moja dežela, A vstralija my home (A vstralija moj dom). Ta velika dvodnevna prireditev je bila tokrat k Slovenskem društvu Melbourne, kamor so prišli številni Slovenci iz vse A vstralije. Med njimi je bil tudi Slavko Plut iz Geelonga, mesta, kije kakih 100 km oddaljeno od Melbourna in kjer živi veliko Slovencev. Slovenci v Geelongu imajo svoje društvo »Ivan Cankar« in v tem letu je predsednik tega društva prav Slavko Plut. Prireditelj letošnjega Slovenskega tabora je bil Svet slovenskih organizacij v avstralski državi Viktoriji, kamor sodi tudi Slovensko društvo Ivan Cankar iz Geelonga
Plut je v A vstraliji od leta 1968, na dolgo pot tako rekoč na drugi konec sveta pa se je odpravil iz belokranjske vasice Mačkovec, zaselka pri Jugorju, ki ima vsega štiri hiše; danes so naseljene le tri, v njih pa živi devet ljudi V eni od teh hiš živi sama Plutova mama, ki pravi, da ji je v Mačkovcu naj lepše, da tam pozna vsak kamen in da za vse na svetu ne bi hotela živeti kje drugje. Za nekaj dni se ji je pridružil njen Slavko, ki je po več kot dveh desetletjih drugič prišel domov v slovensko deželo iz avstralskega doma.
» V svet so me speljale mladostne želje po boljšem življenju,« pravi Plut. Do vojaščine je doma kmetoval, potem je kratek čas pri nekem avtoprevozniku vozil tovornjak, nato pa se je odločil, da bo šel v A vstralijo. »Tam je že bilo nekaj mojih belokranjskih znancev, med drugimi tudi dva sosedova sinova, in prav sosed mi
je tam vse uredil Tako po tej plati res nisem imel težav. V petek sem prišel v Avstralijo, v ponedeljek sem že šel na delo v podjetje, kjer je bil šefproizvodnje belokranjski rojak Toni Šte-fanič iz Rosalnic,« se spominja prijetni sogovornik Slavo, ki mu dolgoletno bivanje na drugem koncu sveta ni prav nič omajalo njegovega patriotskega čuta ali navezanosti na Slovenijo in še zlasti na Belo krajino in rodni Mačkovec, kvečjemu ga je še poglobilo, utrdilo in izbistrilo.
»Najtežje mi je bilo, ker v začetku nisem znal jezika. Ko sem prišel k A vstralijo. nisem znal niti besede angleško. Res sem se takoj vpisal v
tečaj, a je trajalo nekaj časa, da sem se lahko sporazumeval v zame povsem novem jeziku. Najhuje mi je bilo, ko je pozvonil telefon; kar vroče mi je postalo, ker nisem vedel če se bom znal pogovoriti ali ne.« A začetne težave in zadrege zaradi neznanja jezika ga niso preveč ovirale pri delu Že po letu dni je namreč Slavko oziroma Slavo, kot ga po belokranjsko kličejo, postal šef oddelka, kar lepo govori o njegovi sposobnosti in delavnosti. »Plača je bila zelo dobra, a delo tudi zelo odgovorno.« Celih 21 letje Slavo delal k istem podjetju in šele zadnje leto je šel na svoje.
Takoj ko je prišel v A vstralijo, se je Plul v Geelongu včlanil v Slovensko društvo Ivan Cankar. » V tem mestu je bilo že takrat precej Slovencev jaz sem pravzaprav med zadnjimi slovenskimi priseljenci v Geelongu Takrat, pred 22 leti. je bilo v našem društvu okoli 150 družin. Pri nas je taka na vada, da so člani društev cele družine, če je le eden od zakoncev Slovenec. Nasploh se Slovenci tudi v A vstraliji držimo raje skupaj. Večina Slovencev k Geelongu živi v istem predelu mestu luihko rečem, da smo Slovenci v A vstriji cenjeni kot dobri in sposobni ljudje. Precej jih ima svoje obrti ali podjetja, nasploh veljamo za delavne, podjetne in iznajdljive; med sabo smo močno povezani in med nami vlada velika solidarnost.«
Plut se je v A vstraliji oženil s Hrvatico, ki se je šolala v Grčiji, a z njo že od prvega dne govori po slovensko, tako da se je žena kmalu povsem privadila slovenščine oziroma belokranjskega narečju »Pri nas doma se govori po belokranjsko!«pribije Slavo. Seveda vsak Slovenec v A vstraliji gledu da čimprej pride do svoje hiše, do svojega domu in tudi pri gradnji jim njihova delavnost, iznajdljivost in vzajemna pomoč veliko pripomorejo, da se jim ta želja čimprej uresniči. Tudi Slavoje začel graditi, brž ko se je oženiL
Še najbolj pa so se slovenska iznajdljivost, delavnost in vzajemnost pokazale, ko je Slovensko društvo Ivan Cankar v Geelongu začelo graditi svoj dom oziroma klub, kot mu pravijo; to je bilo leta 1973. »Kupili smo zemljo, zgradili dom, v katerem je prostora za 400 ljudi, in to vse s svojim denarjem in ogromno smo tudi sami naredili Člani smo bili izredno vneti saj smo se zavedali da delamo zase, da bomo Slovenci tam sami svoji gospodarji Od takrat se vse društveno in družabno življenje Slovencev v Geelongu odvija v klubu Redno se tam zbiramo ob sobotah in nedeljah prirejamo razne kulturne, zabavne in družabne prireditve. Vsak mesec je ples, v okviru našega društva deluje folklorna skupina mladih, v kateri so naši otroci deluje ženski krožek, imamo balinarsko društvo in naši balinarji igrajo v ligaškem državnem tekmovanju Slovencev v A vstraliji In ne nazadnje: v klubskih prostorih imamo enkrat na teden slovensko šolo za naše otroke. Da so pred časom slovenščino kot enega od tujih jezikov začeli poučevati tudi na univerzi v Sid-neyu, je v precejšnji meri zasluga slovenskih društev v A vstraliji Nasploh smo Slovenci v Avstraliji zelo ponosni na svoj jezik in ga z vsemi močmi ohranjamo. Seveda ni treba posebej poudarjati da se v našem klubu govori izključno slovensko in tudi velika večina naših otrok redno obiskuje slovensko šolo v klubu Naše društvo in naš klub pomenita za nas Slovenijo, to je del naše lepe Slovenije, ki bo vedno ostala naša domo vina, v A vstraliji ki je naš novi dom,« pravi Slavo Plut, Belokranjec, ki je iz Mačkovca, vasice s štirimi hišami kot mladenič odšel od doma in čez 20 let postal predsednik društva, ki c velikem mestu na drugem koncu sveta združuje Slovence.
A. BARTEU
$firiloga dolenjskega lista
12)5

T
V neobvezen premislek
Srbija hoče kruh in svobodo govora
Ko boste brali te vrstice, boste vedeli, ali je včeraj, v sredo, v Beogradu na Trgu republike bil veliki miting opozicije, ki ga oblasti kljub nejevolji zaradi spreminjajočega se razmerja moči y Srbiji niso prepovedale. Vsaj po zadnjih podatkih ne. Opozicija je ali bo, tega se preprosto ne da več preprečiti, zahtevala razpis svobodnih volitev do konca leta, možnost štirimesečne predvolilne kampanje, čim hitrejši sprejem zakona o tisku in strankah ter dogovor z oblastmi o volilnem zakonu. Opozicijo vodi za marsikoga prosluli Vuk Draškovič, ki pa so se mu pri tem projektu (mitingu) pridružili tudi nekateri intelektualci in manj militantne politične skupine. Kajti namen posvečuje sredstvo in zavezništvo.
Miting je namreč znak, da se je precejšen del Srbije na neki način dvignil zoper Slobodana Miloševiča, ki po združitvi tako rekoč njegove zasebne Zveze komunistov s SZDL y Socialistično partijo Srbije še manj kot prej razmišlja o svobodnih večstrankarskih volitvah y Srbiji Se en dokaz, da življenje samo piše zgodbe, ki presegajo vsako domišljijo, pa je Miloševičeva utemeljitev, da mu razpis svobodnih večstrankarskih volitev pravzaprav preprečujejo določila zvezne ustave, čeprav ves svet ve, da je uničenje prav te ustave eden najvažnejših ciljev srbskega vodje. Vsi se namreč še spominjamo, daje po vesoljni Srbiji odmeval slogan: »Sežgimo Brozovo ustavo!«
Večkrat omenjeni miting in še drugi znaki kažejo, da položaj prvega med Srbi ni več tako trden, kot je bil še do nedavnega. Miloševiču sicer še vedno vsi priznavajo, da je po likvidaciji Ivana Stamboliča in njegove partijske frakcije naredil Srbijo za državo, vendar so Srbi, čeprav so zgodovinsko naklonjeni močnim osebnostim, tudi zelo svobodoljuben narod Zlasti vpogledu večstrankarstva in demokracije na evropski način, vendar z domačimi začimbami
Tudi bedaku je jasno, da Srbija ne more ostati komunistični otoček y boljševizma na
grobo počiščeni Evropi vprašanje pa je, kdaj in na kakšen način se bodo povezali s kopnim. Sedanje zaviranje v demokracijo analitiki različno razlagajo. Eni trdijo, da je to velika prednost za opozicijo (na srbskem političnem nebu sije že več kot 50 strankarskih zvezd zelo različne svetilnosti), saj bo med Miloševičevim slepomišenjem lahko okrepila in strnila svoje vrste ter povečala vpliv na ljudi Po mnenju drugih pa je zavlačevanje perftdna taktika zdaj z res ne veliko vrednimi bivšimi szdl-jevci okrepljenih komunistov, ki se zavedajo, da opozicija, zlasti pa Draškovič in Šešelj, pogosto, v vse krajših intervalih vleče živčne, celo rojenim Srbom pogosto nerazumne poteze. Kar dober kapital so za Miloševiča tudi nenehni
prepiri med strankami in njihovimi prvaki Celo y lastnih hišah oziroma strankah.
V Srbiji prej ali slej bodo svobodne večstrankarske volitve. To vesta tudi Miloševič in njegov štab. Do takrat paje treba okrepiti svoje precej razmajane vrste, diskreditirati opozicijo, na volitvah pa kot Srbska socialistična stranka nastopiti s programom, katerega bistveni del je geslo »federativna Jugoslavija ali vsak po svoje«. To geslo ima v naši največji republiki kljub odpiranju oči za severozahodno konfederativno stvarnost še vedno veliko pristašev in lahko prinese prenekateri glas. Zelo močan volilni adut je tako za miloševičevce kot tudi za opozicijo fetišizacija srbstva, srbski nacionalizem, ki ga še vedno srečujemo y blagih kot tudi najbolj trdih oblikah. Nacionalizem je še vedno zelo uporabno orodje. So pa znaki, daje srbska nacionalistična evforija že prešla zenit, tudi povprečen Srb se namreč vsak dan srečuje z dvema najbolj pragmatičnima vprašanjema na svetu Kaj bo jedel in ali bo kavami brez nevarnosti za telo in kariero povedal natanko tisto, kar ta trenutek misli Celo o vodji Slobodanu Miloševiču
MARJAN BAUER
Kako se Ljubljana norčuje iz Novega mesta
v
C,
eprav bi bilo dobro in tudi nujno, da bi bila že pred meseci znana dokončna trasa nove avto ceste med Ljubljano in Bregano ter način priključevanja Novega mesta in Bele krajine nanjo pa v zvezi s tem novomeška magistralno-regionalna cestna mreža, dokončna odločitev o tem še vedno ni sprejeta Na osnovi vseh do sedaj opra vljenih študij in razpra vje prejšnji no vomeški izvršni svet le predlagal novemu, da sprejme predlog cestne ureditve s centralnim priključkom z navezavo na most v Ločni ter s povezovalno regionalno cesto od Muhaberja do priključka na obstoječo magistralko nad naseljem Mačkovec (severna obvoznica). Od nosilca planiranja. Cestnega inženiringa, naj bi zahteval da ob trasi avto ceste na območju Dol Kamene predvidi tiste spremljajoče objekte oz. dejavnosti ki so bile sicer predvidene pod Hmeljnikom. Območje Dol Kamene je ugodnejše, ker gre za slabša zemljišča, možna pa je tudi navezava na komunalno mestno mrežo. Ta nosilec planiranja naj bi tudi že enkrat — kot rečeno, zelo kasni — spravil skupaj takšne programske zasnove, da bo možno traso in priključke narisati y družbeni plan občine, ki je ravno v fazi spreminjanju
Marsikdo verjetno ni sledil vsem zapletom z določanjem trase avto ceste in novomeških priključkov, ki močno dišijo po metodi utrujanja »terena«, odvisnega od načrtovalcev p Ljubljani pa tudi po hudi strokovni nedoslednosti in celo neprofesionalnosti posameznih načrtovalcev, ki imajo glavno besedo in moč v svojih rokah. V začetku leta 1988je takratna Skupnost za ceste Slovenije posredovala programske zasnove avto ceste, v katerih je bil kot osnovni priključek za Novo mesto — zahod opredeljen pri Dol Kamencah in Kronovo kot vzhodni priključek Novega mesta Sedanja magistralka bi prevzela vlogo povezovalne ceste preko sedaj obstoječih priključkov v Karteljevem in Mačkovcu A bilo je jasno, da takšna rešitev le še poslabšuje že tako težke novomeške prometne razmere, predvsem v samem mestnem središču, po Ljubljanski cesti in Cesti herojev. Šele leto kasneje, torej r začetku leta 1989, je bila nosilka planiranja ostreje pozvana, naj vendar pripravi ustrezno študijo, ki bo odgovorila na vsa nejasna vprašanja glede magistralnega prometa proti Beli krajini, vzporednega prometa ob avto cesti ter regionalnega prometa skozi Novo mesto. Cestni inženiring je obljubil takšno študijo naročiti v juliju 1989 in potem je bilo kljub mnogim novomeškim prošnjam spet vse tiho. V takem je novomeški Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje izdelal predlog priključevanja na avto cesto preko osrednjega novomeškega priključka ob
predvidenem še enem priključku na Lešnici, ki naj bi bil tudi dolgoročna možnost za tranzitni promet proti srednjemu Jadranu. Teh časov s takimi cestami vsi mi gotovo ne bomo dočakali
Na osnovi ugotovitev, da priključek Dol Ka-mence iz tehničnih razlogov ni izvedljiv, Kronovo pa da ne more imeti funkcije vzhodnega novomeškega priključka, je bila obdelana tehnična rešitev in programske zasnove za zahodni priključek tam, kjer je sedaj, v Karteljevem, ter za vzhodni priključek na Lešnici Sedanja magistralka bi bila povezovalna regionalna cesta Po ponovnem molku r Ljubljani glede preveritvene dokumentacije se je novomeška vlada odločila naročiti preveritev variant cestnih navezav na novo avto cesto pri Prometno-tehniškem inštitutu ljubljanske Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ki je pri tem nevtralna priznano strokovna institucija. Strokovna komisija (vodil jo je sedanji republiški prometni minister Marjan Krajnc) je ob obravnavi te študije in drugih razpoložljivih gradiv sklenila predlagati varianto, po kateri bi imelo Novo mesto (in Bela krajina) priključek y Karteljevem in na Lešnici, za gradnjo nove avto ceste pa naj bi porabili čim večji del sedanje magistralke, ki da bi bila sicer brez prave funkcije v regionalnem prometu. V tem primeru naj bi zgradili novo južno vpadnico v Novo mesto in severno obvoznico, povezava od severne obvoznice do mosta v Ločni pa da je no vomeški problem in strošek, gre za okrog 12 milijonov dinarjev. V primeru centralnega priključka bi za manjši denar naredili celotno vpadnico do mosta in severno ob voznico pa še magistralka bi ostala za regionalni promet, kolje bilo vseskozi predvideno. Omembe vreden je podatek, da bi tudi nova južna vpadnica (Karteljevo) imela precejšen vzpon, tako da bi vsaj tovorni promet pozimi spet vozil čez vse mesto in vzhodni priključek, kar pomeni večje stroške in onesnaževanje. Tudi urbanistični načrtovalci podpirajo centralni priključek, ki da je
ugodnejši z vidika razvoja Novega mesta, čez čt pa da bi bilo smotrneje razmišljati o še enem pr ključku od Karteljevega naprej, če bo razvoj mt sta tolik, da bo to potrebno. K enemu priključku 5 nagiba tudi gospodarstvo, ki naj bi ga opremilo spremljajočimi dejavnostmi Sicer je veliko »za in »proti« tako za enega kot za dva priključka, l sta načelno gotovo res boljša za tako raztegnjen mesto, kot je Novo mesto. Ne smemo pa pozabiti) strokovnega mnenja mag. Alojza Javanca Prometno-tehniškega inštituta, da priključek Lešnici strokovno ni sprejemljiv. Mag. Juvane tu di pravi, da sicer to ni njegov problem, a da Do lenjcem oz. Novomeščanom res ne privošči legi kar nam s sedaj predlaganima dvema prikljul koma in »povoženo« magistralko pripravljajo Ljubljani
Šele pred časom se je tudi razkrilo, kako je dt lala omenjena komisija za ocenjevanje študij Študijo PT1, kije potrdila kot najbolj ugodno vc rianto s centralnim priključkom, in novomešk predloge je zavrnila, čeprav je Cestni inženiring svojimi raziskavami prometa potrdil podatke, k so bili osnova prvim predlogom. Nove variant -trase in priključkov so jtaleg vsega risali in si ji izmišljali brez vseh stroko vnih podlag kar na san seji, vsaka pripomba o nestrokovnosti in nizkeI nivoju tega načrtovanja je bila odbita kot neargl mentirana. Mag. Juvane pravi, da ne more ral umeti, da nekomu ponudiš cenejšo, krajšo, in ii vedljivejšo, funkcionajnejšo rešitev, ta pa vztraf na svoji, za katero sploh ni bil izdelan investicijsk program. Očitno gre za stvari, ki nimajo nič ne tehniko ne z ekonomiko, skrite igrice in boj t prestiž pa bo, če ga že bo kdo moral, plačalo Not mesto v obliki neprimerne cestne mreže oh avt cesti Tega si menda vendar ne zasluži zato bo l dokončno odločitev res treba temeljito pretehta vse argumente in interese vseh udeležencev načt tavanja. Ker se za povrh ukinja Republiška upre va za ceste, vsaj slišati je tako, je toliko nujnejŠ trdna novomeška odločitev, ker bo »pogajanje«! nosilcem planiranja zdaj verjetno še bistveno težji Meni pa nikakor noče biti jasno, kako lahko stre kovnjaki, ki morajo vendar vsi upoštevati vse vi' dike nove prometnice y nekem okolju, pridejo d tako popolnoma različnih rešitev in so vsi penaš pri njihovem zagovarjanju.
Z LINDIČ-DRA GA*
mmm
i
ZDRAVSTVENI CENTER BREŽICE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE
Razpisna komisija
razpisuje
v skladu s 24. členom Statuta TOZD Splošna bolnišnica Breži-
ce za 4-letni mandat prosta dela in naloge
DIR^CTORJA TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA EZIC
BREŽICE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, veljajo za kandidate še naslednji pogoji:
—	visoka izobrazba medicinske smeri z ustrezno specializacijo,
—	5 let delovnih izkušenj,
—	da je kandidat s svojim dosedanjim delom dokazal vodstvene sposobnosti,
—	da kandidat predloži svojo vizijo razvoja bolnišnice in program svojega dela.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o zahtevanih razpisnih pogojih pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na ZC Brežice, TOZD Splošna bolnišnica Brežice — razpisna komisija.
Splošna bolnišnica Brežice — razpisna komisija. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu.
ODBOR ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO CINE BREŽICE
OBČINE BRE2
objavlja
RAZPIS
posojil iz združenih sredstev solidarnosti za leto 1990:
1.	Za posojila občanom za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini .2.000.000,00 din.
Razpis za posojila občanom traja od 14.6.1990 do 14.7.1990.
2.	Za posojila delovnim organizacijam in skupnostim za nakup družbenih stanovanj v bloku št. 4 v Hrastini II, kare IV. Obseg sredstev bo odvisen od števila nakupa stanovanj.
Razpis posojil za nakup družbenih stanovanj traja do naslednjega razpisa posojil.
Pogoji in merila za pridobitev stanovanjskega posojila bodo objavljeni v vseh delovnih organizacijah in skupnostih ter na oglasni deski Komiteja za družbenoekonomski razvoj, Odseka za gospodarsko infrastrukturo, Cesta prvih borcev 11 v Brežicah.
ODBOR ZA
Številka: 403-45/90 STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Datum: 8. 6.1990	OBČINE BREŽICE
Komisija za delovna razmerja
MIERX
BLAGOVNI CENTER CELJE p o
objavlja
prosta dela in naloge:
1. VODENJE SKLADIŠČA KRŠKO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne ali poslovodske smeri
—	48 mesecev delovnih izkušenj
—	poizkusno delo traja 90 dni
Vsi kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
lov:
, Mariborska 10,
poslati najkasneje v 10 dneh po objavi na naslov: Merx, Blagovni center Celje, kadrovski sektor, Mai 63000 Celje
63000 Celje.
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
fr.
POSTANITE
LABODOV
MODRI
Labodovi komercialni zapisi nudijo najvišje obresti za vaš denar in posebno stimuliranje stalnosti ter vezave vlog na 60 dni.
V juniju pomeni to 31% letno obrestno mero za sredstva na vpogled, 33% za tromesečno stanje nad 2.000,00 din in 35% za tromesečno stanje nad 5.000,00 din.
Za vezavo sredstev na 60 dni je letna obrestna mera 41%. Obračun in pripis obresti je vsake 3 mesece.
VARČEVALEC
LABODOVI KOMERCIALNI ZAPISI - OBLIKA VARČEVANJA IN NAČRTOVANJE PORABE DENARJA
Lobodove komercialne zapise dobite na posebej označenih mestih v Labodovih blagajnah v Novem mestu, Trebnjem, Idriji, v Ljubljani, na Ptuju in Krškem.
Informacije na tel. 068/27-095
K
Poi
Pic
toc
raj
Ve(
Vei
kai
Sta rac Pol ti l 08\ Pr\ Pni
Pai
soj
8e
jft p t tol I foe •fat
I kir Po JPc Pp *ie
Ki
iS
h v
*»k
ift

0(3
priloga dolenjskega list\P
'ZČt n pK /mt kul nilo »m ta, k i'jen litih ca •k tu ic tu 1» tegi [jul ljo
ie dt tudif o vi icšk
-ing; -■e,
iani -si ji sati zkei irgt ■ ral in il ■traj cijsk ne oj 1 Nof avti boli ?ht<& nad jprU nejh tje« težji strt) se vi •jotk ■nas*
MATIČINE
ŠTIRI
Spomladanski paket knjig, ki jih je te dni poslala med bralce Slovenska matica, je zanimivo sestavljen: literarni zgodovinarji so v njem dobili Koblarjev zbornik, ljubitelji gledališča Predanovo Kritikovo gledališče, filozofi Machiavellijevega Vladarja in druge spise, široko občinstvo, ki ima nekaj nagnjenja do fizike, pa Strnadove Zgodbe iz fizike.
Začnimo kratek pregled knjižnega paketa kar s knjigo slovenskega fizika in publicista Janeza Strnada. Avtor je prepričan, da je med fiziko in javnostjo vse hujši prepad in da javnost vse manj ve in jo vse manj zanima, kaj se dogaja s fiziko. Pa vendar je to ena temeljnih naravoslovnih ved, polna zanimivih in pomembnih spoznanj. Strnad jih je nabral lepo vrsto in jih povedal v obliki privlačnih zgodb. Zgodbe govore o svetlih in senčnih plateh fizike, o zanimivih in spornih zadevah, o odločilnih Korakih, ki so jih naredili veliki možje znanosti od Aristotela do sodobnih atomskih fizikov. Pomemben del vsake zgodbe so citati, ki dodatno osvetljujejo obravnavane teme.
Niccolo Machiavelli pri nas
ni neznano ime, saj imamo v slovenščini že dlje časa prevedeno njegovo slovito delo Vladar, kljub temu pa je izid novega popolnega prevoda Vladarja, izbora iz Razmišljanj ob knjigah Tita Livija in prevod odlomka iz Pomenkov o
vojaški obrti, vse skupaj zbrano v knj igi z naslovom Politika in morala, pomembna osvetlitev tega političnega misleca. Machiavelli se šele s tem izborom in z obsežnim spremnim esejem Atilija Rakarja slovenskim bralcem predstavlja v nekoliko bolj celoviti luči, kot je bil doslej znan.
Slovenska matica je že doslej posvečala primerno pozornost gledališki kritiki, s knjigo Vasje Predana Kritikovo gledališče pa nadaljuje izdajanje tovrstnih del. Predan spada med ta čas najstarejše in najbolj izkušene slovenske gledališke kritike in publiste, slovensko gledališče pa spremlja z znanjem, toleranco in jasno izdelanimi kriteriji. V knjigi so ponatisnili njegove kritike premiernih predstav mariborske Drame in tržaškega SSG v obdobju 1980—1989, temu osrednjemu in najobsežnejšemu delu so dodani še neobjavljeni pogledi na tri gledališke sezone v obdobju 1982— 85.
Lani je Slovenska matica pripravila kolokvij o osebnosti in delu prof. Franceta Koblarja v počastitev stoletnice njegovega rojstva, zdaj pa je tu že knjiga Koblarjev zbornik, v kateri je njen urednik Joža Mahnič zbral na kolokviju prebrane prispevke, tem pa dodal še tri, napisane kasneje. Razprave in članki v Zborniku dajejo vpogled v vsestransko dejavnost tega pomembnega kulturnika in znanstvenika, urednika, kritika, teatrologa in literarnega zgodovinarja. Matica se je z izidom Zbornika oddolžila Koblarju tudi kot svojemu nekdanjemu predsedniku.
M. MARKELJ
DUHOVNI
ROMAR
Ciril Bergles je pesnik, ki se je v trenutku, ne da bi prej kaj dosti slišali o njem, pojavil v slovenski literaturi, in to takoj s samostojno knjigo. To se je zgodilo pred dvema letoma, ko so mu pri Alephu izdali pesniški prvenec Ellis Island, in vsaj iz enega vidika se zdi nenavadno, da je ta knjiga prišla na svetlo pri alternativni založbi, ki je sicer rezervirana za tiskanje del mlade in agresivne generacije. Ciril Bergles je namreč na Alephova vrata potrkal kot že povsem oblikovana človeška in zrela pesniška osebnost. Z zbirko je presenetil in v nemajhni meri tudi osvojil slovensko bralstvo, ki mu je to delo namenil. Spregovorila mu je o Ameriki, o tujstvu, o drugačnosti, o hrepenenju, o identiteti, predvsem pa o slovenstvu. Knjiga je nosila pečat izseljenskega, zdomskega intelektualca, tudi svetovljana, ki se je nenadoma zavedel korenin v svoji mali domovini.
Pred kratkim se je na knjižnih policah pojavila nova Ber-glesova pesniška zbirka, izdana v samozaložbi. Gre za knjigo s »potopisnim« naslovom Pesnik v Benetkah. Pesnik je šel tokrat po pesniška doživetja v slikovito italijansko »koliščno« velemesto v severnem Jadranu. Vsaka od blizu 60 pesmi v zbirki je nekakšen ubesedeni spomin na srečanje in doživetje ene od pomembnih beneških znamenitosti. Kajpada pesniško doživetje, v katerega je pesnik pregnantno strnil svoje življenjske izkušnje, znanje, čustva in odnos do sveta ter tako ubesedil neko svojo globljo resnico, ne pa ponudil na ogled fotografsko turistično razglednico. Pesnik v Benetkah je zbirka vzvišenih, aristokratskih pesmi, iz katerih veje pričevanje o tenkih vzgibih
človeške duše, obenem pa tudi ena sama visoka pesem o človekovi ustvarjalnosti. Pesniku je zemljepisna stvarnost samo izhodišče za duhovno romanj e.
I. ZORAN
PESMI IZ POZABLJENJA
Med tistimi slovenskimi pesniki, ki jih je mlade poljubila smrt, je tudi Ivan Hribovšek. A kot da ni že prezgodnja smrt dovolj težak udarec usode, na mrtvega pesnika in njegove pesmi so pritisnili še pečat molka in pozabe. Biografski podatek, ki pravi, da je 22-letni pesnik tragično končal svoje življenje v juniju 1945 kot eden izmed iz Vetrinja vrnjenih domobrancev, je dovolj zgovoren in pojasnjuje 45-letni molk o njem in njegovi poeziji. Prvi je prelomil pečat molka Janez Menart, ko je v svojo
antologijo slovenskega pesništva Živi Orfej uvrstil dve Hri-bovškovi pesmi. Pred kratkim pa ga je dokončno odstranila Cankarjeva založba, ki je natisnila njegovo zbirko Pesmi, kot jo je pesnik sam uredil in pripravil za tisk.
Hribovšek je zbirko sestavil spomladi 1944. leta. Izbor, ki ga je pripravil, zajema iz vse njegove poezije, saj je vanj uvrstil tudi nekaj svojih zgodnjih pesmi. Zbirka je razdeljena v tri dele: v prvem so pesmi, ki jih je navdihnil bivanjski razmislek o vojnem času, drugi del je osredotočen na ljubezensko snov, v tretje-
ga pa je uvrstil svoje najboljše in najbolj dognane pesmi.
Njegova poetika preseneča, če jo seveda primerjamo s pesmimi tistega časa. Hribovšek se izmika matricam slovenske poezije štiridesetih let, zgodaj se je izločil iz območja slovenskega ekspresionizma in se odločil za nove pristope, kot ugotavlja v spremni besedi France Pibernik, ki je zbirko pripravil za tisk in napisal spremno besedo ter kronologijo pesnikovega življenja in njegovega dela. To njegovo pesnjenje postavlja na dovolj vidno mesto v razvoju slovenske literature. Škoda bi bilo, ko bi za Hribovška ne vedeli.
A ni veliko manjkalo, da bi za vedno izginil v temi pozabe. Ohranil se je namreč en sam izvod njegove zbirke. Izročil ga je svojemu dekletu, ta pa ga je poslala v Argentino, kjer je leta 1965 izšla Hribov-škova pesniška zbirka Pesem naj zapojem. Ne bilo bi prav nič nenavadnega, če bi se edini izvod na poti kje izgubil. In za Hribovškove pesmi ne bi nikoli vedeli.
M. MARKELJ
REKA-
TIMAV
Reka izvira ob vznožju Snežnika, pri Škocjanskih jamah zgrmi v podzemni svet in se pri Devinu spet prikaže na dan kot Timav. Ta čudovita kraška reka, ki je ustvarila edinstvene Škocjanske jame, uvrščene v svetovno naravno dediščino, je pred kratkim do-
bila svojo knjižno monografijo. Mladinska knjiga je izdala razkošno opremljeno knjigo Reka-Timav, v kateri naši in italijanski strokovnjaki s sliko in besedo odgrinjajo bralcu lepote in bogastva tega vodotoka. Uvodnemu slikovnemu delu sledijo zapisi o zgodovini, kulturi in ekologiji v porečju Reke-Timava, od pregleda starih kartografskih upodobitev do zapisa o arheološkem am-bientu v porečju tega vodotoka. Monografijo je uredila Irena Trenc-Frelih, izšla pa je hkrati tudi v italijanščini.
LAJŠANJE
BOLEČIN
Zanimiva knjižna zbirka Za zdravo življenje, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je bogatejša za novo knjigo. Kot četrta je izšla knjiga dr. Neala Olshana Lajšanje bolečin brez zdravil. Ker so bolečine pogoste neza-željene spremljevalke mnogih, predvsem kroničnih bolezni, dolgotrajno jemanje močnih zdravil zoper bolečine pa ni najbolj priporočljivo, je vsekakor vredna pozornosti alternativna metoda lajšanja bolečin brez zdravil, ki jo je
razvil na osnovi strokovnega poznavanja problematike in na osnovi lastnih izkušenj dr. Oishan v imenovani knjigi. Napisana je v preprostem, lahko razumljivem jeziku in bo marsikoga spodbudila k samolajšanju bolečin. Velja pa prisluhniti opozorilu avtorja, naj se metode, ki jih opisuje, uporabljajo le kot dopolnilo siceršnjega zdravljenja osnovne bolezni.
11 Tone Jakše Milan Markelj
KJE 80 TISTE STEZIGE ?
i


jv
NA POTI 2. ŠTAJERSKEGA ' BATALJONA
Kraji, po katerih naju je potem vodila {"'A 8o bili med zadnjo vojno mejno ob-(n°čje med tretjim rajhom in Italijo. Od 1 f°d so partizanske enote napadale sovoznikove postojanke in skušale v pr-I 'ern letu vojne zavreti izseljevanje slo-, ehskega življa iz Posavja. Ime ceste, po stori sva prišla na Presko, in srečanje z »ornačinom, ki je v pogovoru omenil boj Ajerskega bataljona, sta zbudila toliko povednosti, da sva kasneje nekoliko Pobrskala po knjigah in ugotovila, da so kraji zapisani v zgodovini narodno-svobodilnega gibanja kot prizorišče I enVe®a ve^)e§a spopada partizanskih pt z nemško vojsko.
| j, Štajerski bataljon, ki je bil ustanovit1 15. decembra 1941 na Kremenjaku 5ad Muljavo, se je v hudem mrazu in vitkem snegu prebil do tega območja in ip tu. l*stavil 24. decembra. Že popoldne i 0 Prišlo do hudih bojev z Nemci. Novico t :ern, da so na območju »teroristične i*Pe«, so v Litijo in Šmartno hiteli spo-I ra*it *ovc'- Nemška predhodnica, ki ni krpUna*a’ ^a *e »banditov« toliko, se je ibalu p0 napadu na skupino partiza-v eni od hiš znašla obkoljena. Ne-l'c> so utrpeli zanje takrat nenadejano jbde izgube, tri mrtve in dva težko ra-0)eba. Obkoljeno predhodnico je iz la•°*a reSHa šele okrepitev, kije prispe-p'z Šmartnega in Litije. Partizani so se l^aknili in nemška vojska jih je dan t ipneje z močnimi silami, v katere so bi-i^ključeni tudi letalski oddelki, zaman
1 Bppbivalstvo pa je plačalo hud davek, j JAična n°č Je bila razsvetljena s poža-|a bi; okupatorska vojska se jc maščeva-' s Požigom bližnje vasice Spodnje Tiš-
je in odgonom več ljudi v begunjske zapore. V spomin na te dogodke litijska občina praznuje 24. decembra svoj praznik.
Na materialne ostanke iz časov, ko je meja med dvema požrešnima in nasilnima imperijema rezala slovensko ozemlje na dvoje, sva naletela čez nekaj časa. Na travniku štrli v zrak nekaj betonskih stebričkov, na katerih je nekdaj najverjetneje stala obmejna vojaška čuvajnica.
Najino pozornost je pritegnila kapelica. Ne kot kapelica sama, saj je teh stavbic po Dolenjskem veliko, temveč zaradi njenega videza. Kapelica je narejena iz betona in ima še najbolj obliko vojaške čuvajnice. Pomislila sva, da so ljudje domiselno izrabili ostanek mejnih zgradb in iz stražarjeve utice naredili kapelico. Če je bilo res tako, potem je ta kapelica imeniten pričevalec, da se zlo prej ali slej mora umakniti.
OD TOLOVAJEV DO VINSKIH GORIC
Zlo je že od nekdaj bivalo v teh krajih. Kar tesen občutek nama je mrazil srce, ko sva s tople sončne rebri krenila po poti v mračen, vlažen gozd. Iz Levstikovega Popotovanja sva namreč vedela, da »so v tem gozdu prebivali hudi tolovaji. Stregli so popotne; jemali jim, kar se je zatelo, pa tudi pobijali jih.« Levstik tudi omenja, da je videl tri grmade v gozdu. Nastale so po starem ljudskem verovanju, da je treba na kraj, kjer so bili ljudje pobiti, vreči kamen ali vejico. Midva sva napenjala oči in strmela v gozdni mrak, vendar kakršnihkoli sledi takih grmad nisva mogla zaslediti. Dobro pa sva videla sledove nekdanje poti, od številnih vpreg globoko vdrte v gozdna tla.
ijl\Priloga dolenjskega lista
Tla so zanimiva, saj so nenavadne vijoličaste barve, kakršno je težko zaslediti kje drugje na Dolenjskem. Celo krtine so vijoličaste in zorane njive imajo prav tako nenavadno barvo, kot bi se narava igrala z barvami na svoji neskončni paleti. Za slikarja bi bil to zanimiv izziv.
Pot je postajala čedalje bolj zaraščena in se je pričela spuščati v dolino. Na nekaterih delih je bilo videti, da so se morali organizatorji pohoda lotiti tudi krčenja grmovja, da so jo napravili zopet prehodno.
Skrivnostna vijoličasta barva zemlje je čez čas izginila in pojavil se je znanec mnogih dolenjskih vinskih goric —sivi lapor. Kaj kmalu se prikažejo prve zidanice. Prispela sva na Gobnik ali Gob-jek, kot piše Levstik, staro vinsko gorico.
Tukaj se odpira lep razgled po dolenjski deželi; proti jugu do Gorjancev in proti severu do Kuma. Zidanic je sedaj verjetno še več kot v Levstikovih časih, saj vikendomanija sega prav v vse količke dolenjske dežele. ~
Ob razgledovanju in ugibanju, katerim svetnikom so posvečene številne cerkvice, ki so se bleščale na hribih, sva stopala v dolino. Pa naju je iz ene od hiš ob cesti prijazen glas povprašal, če sva kaj žejna. Povabilu sva se rada odzvala, saj je bila pred dvema urama zaužita malica popotniško krepka, pa tudi pot do tukaj naju je nekoliko zdelala. Tako je bil kratek počitek res dobrodošel. Kozarca vina v rokah prijazne domačinke pa kot staro znamenje dobrodošlice se v vinorodnih dolenjskih goricah ne spodobi zavrniti.
Prijazna domačinka je bila Ana Šinkovec. Povedala je, da stanuje v tej hiši, da imajo manjšo kmetijo, sin in mož pa sta zaposlena v bližnji Gabrovki. »Iz naših krajev se ljudje ne izseljujejo in ni se bati, da bi kmetije propadle. Jaz se bolj bojim tele zgodnje pomladi. Malo prezgodaj se je naredila. Saj že vse cvete. Ne vem, kaj bo iz tega.«
Malo smo že pokramljali, spili kozarček domačega vinca za na pot in se poslovili. Krenila sva navzdol in pred nama se je kmalu odprlo Moravško polje.
KRAJ LEVSTIKOVE LJUBEZNI
Kraj Moravče, po katerem se polje imenuje, se omenja že v zapiskih iz 12. stoletja. Stara je tudi cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki kot nekakšna utrdba bdi nad naseljem. V bližini so našli gomile iz halštatske dobe. Vse skupaj kaže, da je kraj star in že dolgo naseljen. Naj-
verjetneje pa ga večina ljubiteljev slovenske literature pozna po tem, da je bila od tu doma Zidarjeva Tona, Levstikov pesniški ideal.
Levstik se je jeseni 1855 odpravil za domačega učitelja h grofu Pacetu na bližnji grad Turn, kjer je poučeval štiri domače otroke in grofovega nečaka. Tu je živel v mirni in idilični okolici, v stiku s kmečkimi ljudmi, a hkrati tudi v intelektualno zahtevnejši druščini. Ta mir pa je bil kmalu porušen. Še isto jesen se je srečal s hčerjo bogatega kmeta, vinskega trgovca in krčmarja, s črnolaso in črnooko Zidarjevo Tono, ki je veljala za eno najbogatejših nevest daleč naokrog. Vnela se je silna ljubezen. Kmalu sta »vkup devala usta in srce«.
Toda ta ljubezen ni mogla imeti srečnega konca. Na eni strani bogata, radoživa in ne prav zvesta deklica, na drugi pesnik praznih žepov, a vročega srca. Njunega sestajanja je bilo kmalu konec. V Levstiku pa so še dolgo vrela čustva do Tone in bila vir premnoge njegove pesmi, ki jih danes poznamo kar pod imenom Tonine pemi. Pravijo, da je Levstik zaradi te nesrečne ljubezni postal sovražnik žensk, čeprav je njihovemu čaru še nekajkrat podlegel.
In kakšna je bila Tonina usoda? Nekaj let pozneje se je poročila s krojačem iz Radeč. V zakonu in vsem kasnejšem življenju ni užila sreče. Umrla je leta 1904 v skrajnem uboštvu.
OD TURNA NI OSTALO NIČ
Človeška življenja so minljiva, hitro padajo v pozabo in tudi ljubezenska zgodba med Tono in Franom bi izginila iz spomina, če ne bi v pesmih našla trajnega spomenika. Kako tudi ne, ko pa se celo tako velike in konkretne stvari, kot so gradovi, sesipajo v prah in se izgubijo v vrtincu zgodovine.
Ob takih mislih sva, ko so Moravče ostale za nama in sva korakala naprej po dolini proti Čatežu, kar precej časa iskala ostanke gradu Turn, od koder je hodil Levstik v Moravče vasovat. Nazadnje sva v gomili nad cesto prepoznala obrise stavbe. Skozi gosto zaraščeno grmovje sva se pririnila na vrh z zemljo prekritih in z zelenjem preraščenih ruševin. Le košček zidu in nekaj rezanih kamnov je vse, kar danes vidiš od Turnškega gradu.
Pot naju je z grajskih ruševin klicala dalje. Sonce se je že nevarno nagibalo na zahodno stran, med nama in najinim ciljem, Čatežem, pa je bil še strm vzpon in lep kos poti. Pohitela sva. Kmalu naju je z vrha hriba na levi pozdravila slikovita vasica Okrog, na desni pa z vinogradi
posejana Čateška gora s staro cerkvico svetega Urha. Še polurna hoja skozi gozd in ob gozdnem potočku, svatovsko odetem v prvo pomladansko cvetje, in že sva se znašla na travnikih pod Čatežem. Sonce je že zašlo in Čatež je kot mrk velikan visoko na strmem bregu bronasto zadonel v pozdrav. Zvonilo je zdravamarijo.
(Se nadaljuje)
Nenavadna betonska kapelica stoji na kraju, kjer je med zadnjo vojno tekla meja med tretjim rajhom in Italijo.
Ana Šinkovec z dolenjsko dobrodošlico v rokah. Ob nji je Mojca, ki je prišla po pijačo za kopače v sosednjem vinogradu.
Lepo vreme, zgodnja pomlad in vinogradi so klicali po motiki. V dolenjskih vinskih goricah je bilo tako ob koncu tedna delovno.
(2)7/

OB
ba?
Kdo bo zbrisal izvirni greh?
/ unijsko vreme zadnja leta je res nekaj po-
sebnega. Se z aprilskim bi ga težko primerjali. Težki modro sivi oblaki se vlečejo preko neba in iz njih kar naprej curlja na zrele travnike, da se trava od moče upogiba in polega. Le kdaj pa kdaj šine oslepljujoča svetloba skozi luknjo v oblakih in takrat zapeče žarko sonce, daje kaj. In če se človek nahaja na tako prijetni razgledni točki, kolje Boršt, sedi pod napuščem starodavne zidanice, da mu vremenske spremembe ne morejo do živega, in ima pred sabo dobrote, ki jih taka stara kmečka zidanica premore, potem te tak trenutek res lahko razveseli Sijajen je pogled po dolini pod tabo, tam do Malega Lipovca, preko prostrane ajdovske planote, med Lačen gričem in Hribom vse tja do Žužemberka terna hribovje onkraj Krke in slika, ki se ponuja očem, niti za trenutek ne ostane ista, saj jo sence hitro potujočih oblakov nenehno spreminjajo, dokler je ne zagrne pol-prozoma zavesa poletne plohe.
Z Jožetom Gnidovcem iz Gornjega Ajdovca sediva pred njegovo zidanico v Borštu, tik pod cesto proti Selom, in najin pogovor o njegovem doživljanju Ajdovca je kot vreme okoli naju, le da so v njegovih spominih svetli prebliski še redkejši Povod ni treba iskati daleč. Ponuja se že nekaj korako v stran, na sosednji parceli, poleg njegovega vinograda. Porasla je z visoko travo in kopinjem in človek bi težko sklepal, da je bil kdaj tukaj skrbno obdelan vinograd Pa je bil, in to Gnidovčev. Po vojni je bil zaplenjen in Jože vanj ni imel več vstopa Pa bi bilo lahko še slabše. Jože namreč pra vi, da so namera vali na sodišču kar zapleniti parcelo z zidanico vred, pa so se zmotili
Z zaplenitvijo je bilo pri Gnidovčevih tako kot pri mnogih družinah y Suhi krajini. Trije Jožeto vi starejši bratje so bili pri domobrancih, po vojni so odšli na Koroško, od tam pa so jih Angleži vrnili novi jugoslovanski oblasti Uradno so meda še vedno pogrešani, vsaj tako piše na Gnidovčevem nagrobnem kamnu v Selih, vendar je vsem jasno, da so morali izginiti nekje v Rogu ali Teharjih.
»Saj niso hoteli od doma. Skrivali so se, do-k ler so mogli Pa kaj, nekam so morali iti, koso bili že toliko stari Najhuje je bilo z Jernejem. Dvainštiridesetega so ga Italijani odgnali na
Rab, kjer je hudo trpeL Več vaščanovjeza vedno ostalo tam. Po razpadu je peš prišel domov. S kri val seje, saj k belim ni maral že zaradi vsega, kar je pretrpel pod Italijani, k partizanom pa tudi ne, ker so nam ubili očeta in veliko sorodnikov. Ko je končno le odšel, je bil stalno bolan — to so bile posledice taborišča —, tako da pod puško ni bil skoraj nikoli Kljub temu ga nikoli ni bilo več domov,« pripoveduje Jože.
Pri Gnidovčevih v Gornejm Ajdovcu je bilo deset otrok, štiri dekleta in šest fantov. Trije so torej končali na Rogu, enbratživi v Domžalah, eden pa v Argentini Očeta so izgubili dva dni potem, ko so partizani uničili postojanko vaške straže v Ajdovcu. Prišli so ponoči in potrkali na vrata, oče pa se je ustrašil in skočil skozi okno. Počil je strel in obležal je v mlaki krvi Preden so ga domači lahko pobrali je morala mati skuhati za partizane in počakati, da so se najedli
Po vseh teh doživetjih se je družina, kolikor je je še ostalo, preselila k sorodnikom v Ljubljano. To je rešilo Jožeta, saj bi ga, čeprav ima trajno poškodovano roko, prej ali slej prijeli eni ali drugi. Po vojni je nova oblast menila, da štirje mrtvi v družini še niso dovolj velika kazen, zato je dala zapleniti polovico posestva. To pa je v teh krajih že dovolj, da družini ogroziš obstoj. Stvar je namreč taka, daje za delo zemlje še vedno dovolj, zlasti čeje pri hiši malo ljudi, ni je pa dovolj za pametno kmetovanje. Tako se je zgodilo, kar je bilo neizbežno. Jože se je poročil, imel štiri otroke, ti pa so drug za drugim odhajali od doma. Poskušal je sicer nekako dobiti nazaj toliko zemlje, da bi najmlajšemu, sinu Antonu, ki je edini še nekako kazal voljo, da bi po končani šoli ostal doma na kmetiji, omogočil kmetovanje, vendar zaman. »Proti takim smo se mi borili,« so mu dejali še ne tako dolgo tega. Senca izvirnega greha je tedaj padla že na drugi rod in sin Anton se je namesto za polo vično kmetijo odločil za bogoslovje. Sedaj službuje na Vrhniki
Jože pa kljub temu ni izgubil upanja. Pravi, da so se časi sedaj spremenili in da bodo morda tudi take krivice še popravljene. Saj ne gre zanj. Vnučke ima in morda bo koga od njih iz mesta pritegnil klic zemlje. Zidanica v Borštu in z ra ven še s kopinjem porasel vinograd čakata na dotik pridnih rok. Spodaj pa prelep razgled za oči, ki ljubijo to pokrajino.
TONE JAKŠE
(



»Nikoli ne bom spremenil priimka Hudorovac«
V.
črnomaljski občini so Romi — razen redkih izjem —sprejeli civilizacijske norme in čeprav se ravnajo po njih, jim ne dajejo zagotovila, da si bodo lahko tudi jutri, pojutrišnjem odrezali kos kruha. Vsaj pri večini je tako, kajti Romov, ki bi imeli stalno zaposlitev, ni prav veliko. Na srečo sta radodarni vsaj narava in kolikor toliko tudi družba, da pomagata tistim, za katere ni in najbrž tako kmalu še ne bo delo vnih mest v podjetjih. Toda težki časi, v katerih Romi zaman iščejo redno zaposlitev, niso od vekomaj. To dobro ve Slavo Hudorovac iz Lokev, ki ne more razumeti, kako lahkomiselni so bili Romi še pred leti, ko jim je bilo pra v malo mar za ponujene službe. »Nekateri so
jih menjavali kot jaz srajce, drugi so spoznali, da je bolje biti doma in dobi vati socialno podporo, kot pa hoditi v to varno. Pri nekaterih je šele sedaj pricurljalo v zavest spoznanje, da jim pravo socialno varnost lahko zagotovi le redno delo, ki pa ga zdaj zaman iščejo. Mnogi so si za to, žal krivi sami,« niza izkušnje Slavo.
Pri Hudorovčevih so bili drugače vzgojeni Od nekdaj so pridne delali, že takrat, ko je bilo povpraševanje po delovni sili večje od ponudbe. Oče Luka je s svojimi konji vozaril pri Komunali kar je bilo pač potrebno. S 45 leti delo vne dobe je odšel v pokoj, sedaj pa ima, kot pravi Slavo, takšno pokojnino, da ni z njo ne živeti in ne umreti Tudi Slavo je začel pri Komunali, pred 22 leti paje prišel v Bell, kjer je postal poklicni voznik tovornjaka. »Priznam, da mora imeti Rom, če se hoče prebiti, železno voljo. Če se hoče dokazati na delovnem mestu, potem mora narediti trikrat več kot ,civil'. Resje sicer, da so me v Beltu sodelovci sprejeli kot enakopravnega člana kolektiva, prav tako v ribiški in lovski družini, kjer sem član, toda vedno le ni bilo tako. Pred leti sem izvedel, da v A vtu Kočevje potrebujejo voznike. Odšel sem na
razgovor, kjer so mi tudi ustno potrdili, kako nujno potrebujejo šoferje. Priznam, da sem se takrat lepo uredil in na prvi pogled niti zaslutili niso, da sem Rom. Toda ko sem napisal prošnjo, me je izdal priimek. Bil sem zavrnjen. Kljub razočaranju, ki ni bilo edino, sem se trdno odločil, da nikoli ne bom spremenil priimka. Tega ni storil moj oče in tudi otrokom ne bom dovolil Ni me sram, da sem Rom in če bi imel drugačen priimek, ne bi bil prav nič drugačen, kot sem sedaj. Ni priimek tisto, kar spremeni osebnost,« razmišlja Hudorovac.
Razočaranj, kijih je v svojem 41-letnem življenju doživel Slavo, samo zato ker je Rom, je bilo kar nekaj. Tako je v tistih zlatih časih, ko je bilo
Velika sreča na majhnem
trnku
R,
. ibolo v v tej balkanski deželi še zdaleč ni tako pomemben šport, da bi se okrog njega vrteli veliki denarji Naši ribiči so tako prepuščeni lastni iznajdljivosti in odrekanju, saj se samo na ta način lahko pridružijo svetovni ribiški eliti. Peter Dimitrovski, sicer poslovodja y brežiški prodajalni Barve in laki, se je pretekli teden vrnil iz Portugalske. S kolegi se je udeležil ekipnega prvenstva ribičev za svetovni pokal v mestu Tomar, približno 120 kilometrov severno od Lisbone.
Kot večina ribičev tudi Dimitrovski lovi že od nekdaj, saj se je ob vodi rodil Tekmovati je začel pri 15 letih in potem veliko časa preživel ob Krki in ob ribnikih. Danes ima za ribolov nekaj manj časa, a še vedno mu je zelo potrebno, da stoji ob zeleni vodi. Ob njej se povsem umiri in se spočije, tako kot se kdo drug spočije m postelji ali na kavču. Z veliko ljubeznijo do pomirjajoče zelene gladine je prišel tudi do večjih ribiških tekmovanj: trikrat je lovil na svetovnem prvenstvu in dvakrat na tekmovanju za svetovni pokal
Prvega večjega tekmo vanja v Š vici seje udeležil skupaj z Dragom Gerjevičem, pionirjem ribiških tekmovanj v Brežicah. V Italiji in Franciji je bil edini Brežičan, medtem ko je lansko leto na svetovno prvenstvo v Nottingham odpotovala kar cela ekipa iz ribiške družine Brežice, ki je predtem zmagala na državnem prvenstvu. Letos sta se z Nikolo Bukovinskim odzvala povabilu ribiških prijateljev iz Bosanske Dubice, ki so osvojili državno prvenstvo. Med njimi so bili Marjan Jurič, Štefo Tomič in Dragan Skrobič.
Stroške tekmovanja, pot in participacijo so si plačali s pomočjo delovnih organizacij v Bosanski Dubici. Potovali so s kombijem, kar je bilo nujno potrebno, saj so s sabo nosili lep kup opreme. Med tridnevnim potovanjem so se mimogrede razgledali tudi po Španiji in bili prijetno presenečeni nad Portugalsko. Posebno zanimivo se jim je zdelo, da niso opazili niti koščka zemlje, ki ne bi bil skrbno obdelan. Mesta so se jim zdela urejena in čista, ljudje pa tako ljubeznivi kot le redko kje.
»Na sam kraj tekmovanja smo prispeli štiri dni pred ekipnim prvenstvom, zato smo lahko
trenirali na reki, kjer je bilo pozneje tekmovanje. Tako smo lahko ugotovili, kakšne ribe so v vodi, koliko jih je in kako grizejo vabe. Malo smo bili presenečeni, ker nismo opazili nobene posebne vrste rib, le vse vrste belic, ki živijo tudi v naših vodah. Ulov je bil boren, kajti ribje malo in reke očitno niso tako bogate z njimi, kot so naše, ampak tudi onesnažene niso tako,«pripoveduje Dimitrovski
» Tekmovali smo dva dni. Po prihodu na startni položaj (vsak tekmovalec ima odmerjenih 10 metrov ob reki) smo imeli uro in pol časa, da si pripravimo pribor, izmerimo globino vode in jo opazujemo ter si pripravimo palice in naveze. Debelina najlonske nitkeje na tem tekmovanju smela biti od 0,06 do 0,08 milimetra (zamislite si, da lovite na svoj las). Vsak tekmovalec je imel 5 do 6 palic z dolžino od 8 do 14 metrov, medtem ko so trnki imeli številke od 18 do 24,« razlaga in mi pri tem v katalogu pokaže, za kako majhne zadeve gre.
Tekmovalno opremo si naši ribiči kupujejo v tujini, kajti dobrih rezultatov ne morejo pričakovati brez sodobne opreme. Stare palice so težke in okorne, novejše, 15-metrske, pa tehtajo že pod 1000gramov. Povprečna palica stane 10 do 12 tisoč dinarjev, zato vsako leto s teža vo prihranijo za kakšno novo. Ob tem imajo ribiči tudi druge stroške. Na tekmovanjih v tujini se na primer lovi na kostne črve in na ličinke komarjev. Te so izredno slabo obstojne in tudi temu primerno drage. Za en kilogram takih ličink je treba odšteti 100 nemških mark, in če računamo, da jih tekmovalec potrebuje okrog 4 kilograme, potem je naša ekipa na Portugalskem samo za ličinke potrebovala 1600 DEM.
V zahtevnih vodah je malo rib, a so te bolj občutljive, zalo je za ribiča velika prednost, če ima več hrane. Tudi hrano za ribe kupujejo večinoma v tujini, nekaj pa si jo znajo pripraviti tudi sami. V ribiško bolj razvitih deželah se temu športu posveča več pozornosti, v tekmovanja se vlaga več denarja in tudi industrija se prilagaja tem, ko predstavlja trgu vedno bolj izpopolnjeno opremo.
»Samo tekmovanje je trajalo S ure prvi in enako tudi drugi dan. Pet minut pred začetkom smo lahko krmili ribe z večjimi količinami hrane, med samim tekmovanjem pa je prepovedano metanje hrane v kepah, dovoljeno pa je v razsutem stanju, če ne povzroča hrupa. Po-
KOLIKO TEHTA ? — Takole je sodnik na svetovnem prvenstvu leta 1985 v Firencah tehtal ulov. Desno tekmovalec Peter Dimitrovski.
vprečen tekmovalec ulovi dnevno le 300 do 400 gramov rib, kar pomeni, da je že čisto majhna ribica na trnku zanj velika sreča. Dober ribič lahko tudi s tako tankim najlonom ulovi kilogramsko ribo, a to se zgodi le redkokdaj, zato je potrebna velika potrpežljivost. Kljub vsemu pa potrpežljivost in znanje nista dovolj, kajti za uspeh je pomembna tudi oprema in količina hrane, s katero tekmovalec razpolaga Jugoslovanski ribiči zdaj ne zaostajamo več v opremi tako zelo, kot so nekdaj, a je še vedno opaziti razliko. Prepričan sem, da ribiči iz ostalih držav niso toliko boljši od nas, le boljše možnosti imajo in več sredstev,« pravi Dimitrovski Ro tekmovanju je vladalo pravo tekmovalno vzdušje. Čeprav gre za posebne vrste šport, je rezultat tudi tu usodno povezan z denarjem. Ekipa, ki zmaga na takem tekmovanju, nima več problemov z opremo, saj postane nenadoma izredno zanimiva za proizvajalce. Naši ribiči so tokrat zasedli 11. mesto med ekipami iz 19. držav. Trenutno je to najuspešnejši nastop na tekmovanjih v tujini, morda pa ga bo izboljšala že ekipa, ki bo zastopala jugoslovanske ribiče na svetovnem prvenstvu letos y Mariboru. Zaenkrat se bodo še naprej otepali s finančnimi težavami, a kot je povedal Peter Dimitrovski, so
zadovoljni že s tem, da so prejeli povabilo za i pokal, i
tekmovanje za mednarodni pokal, ki bo septembra v Italiji
B. DUŠIČ
an
N
stanovanjskih posojil še na pretek, tudi sam zaprosil za kredit. »Pa so mi odgovorili, kaj mi bo hiša, ko pa smo Romi navajeni živeti pod šotori Tisti, ki so posojilo dobili ga sedaj odplačujejo po nekaj dinarjev na mesec, jaz pa še vedno gradim hišo.« Vse to pa bi Sla vo pogoltnil, prenesel pozabil če bi danes lahko rekel, da se njegovim otrokom godi kaj bolje kot nekdaj njemu. »V naši družbi je naj večji problem, ker podpirajo tiste, ki sami zase niso pripravljeni storiti ničesar. Mar ne bi v družbi raje razmislili, kako Rome prosvetliti da bodo živeli bolj normalno, človeka vredno življenje. Kaj pa lahko nepismen človek naredi za razvoj! Nič! Ima 10 otrok, a iz dneva v dan ne ve, kako bi nasitil lačna usta. Zato sem svojim otrokom govoril naj se šolajo, da jim bo lažje v življe-
nju. Ena hčerka je končala štiriletno administrativno šolo, druga dveletno, a sta obe brez zaposlitve. Ena od njiju je med drugim poslala prošnjo za delo tudi na sodišče, pa so ji rekli da obravnavajo veliko romskih zadev, zato ni dobro, daje administratorka Romka. Po tej logiki tudi .civili’ne bi smeli biti na sodišču. Mnogi so mi rekli da bi v kateri drugi občini izobražena Romka zagotovo dobila delo, že zaradi tega, da bi dala zgled ostalim. V črnomaljski občini paje drugače. Če bi moji dekleti dobili službo, bi lahko rekel drugim Romom: »Poglejte, kako lahko tudi nam uspe, če se izobražujemo. Tudi vi šolajte svoje otroke!« Sedaj pa se mi oni lahko smejijo. Zakaj bi dajali otroke v šole, ko pašo v vsakem primeru brez dela, šolani ali neuki A jaz še nisem obupal Tudi sinu, ki končuje osnovno šolo, sem pripravljen omogočiti šolanje, toda bojim se in sprašujem: Prag katere šole pa bo sploh lahko prestopil? Že na prvem mu je namreč spodrsnilo; prošnjo je dal v kadetsko šolo, pa so ga zavrnili,« pravi Hudorovac.
Kljub vsemu pa je Slavo optimist, prepričan, da še vedno ni prepozno za reševanje romske problematike, le na pra vem koncu bi se je morali lotiti » Vse do danes so odgovorni delali napake, ker so pomagali tistim, ki nočejo delati, ter tako zbijali voljo onim, ki so še pripravljeni poprijeti za delo. Zal pra v tisti ki so na položajih, s katerih bi morali najbolj pomagati Romom, reševanje te problematike najbolj zavirajo,« se jezi Slavo, ob tem pa imena zaviralcev raje zamolči
M. BEZEK-JAKŠE
lo\
'la
ikc
lal
IV
£1
es
10]
P<
N
en
lot<
ril
S
»Zdaj pa po slovensko« L
Vs
1 ka °tre ppi
N.
iz oddaj Zdaj pa po slovensko je pravzaprav nastal iz želje in potrebe spregovoriti o jeziku na nekoliko drugačen način. Ne na način, s katerim bi posredovali znanje ali neznanje slovnice, ampak predvsem spregovoriti o jeziku kot načinu (ne)sporazumevanja.
Tako je ob zaključku enotedenskega snemanja ljubljanskih televizijcev v Sevnici in njeni okolici opredelila namen Katarina Lavš, ki smo ji preveč laskali, ko smo jo imenovali scenaristka, češ saj to ni kak velik scenarij, sploh pa sodelujeta še dva slavista. »Ljudje smo strašno domišljavi, mislimo, da smo med živimi bitji najbolj razviti. Kar zadeva govor, je to res. Samo človek lahko z besedo izraža tisto, kar ve, tisto, kar zna, tisto, kar čuti Mi smo ta niz oddaj zasnovali na različnih vsebinah. In tu, v Sevnici, smo želeli pripraviti oddajo o členkih. Členek je nova besedna vrsta nekaj, kar pravzaprav lahko poimenujemo kot začimba jezika,« je povedala Lavševa
Prvi del niza oddaj so posneli že lani bil je že tudi na sporedu ljubljanske televizije, žal pa na 2. mreži, ki jo marsikje ne morejo sprejemati na zaslonih. Tokrat so se sodelavci TV Slovenije lotili tako preprostih tem, kot je pozdravljanje. Pozdravni samo jezikovna kategorija, ni samo izraz vljudnosti, je tudi način naših odnosov. Televizijci so se lotili tudipogovarjanja. Danes pač zelo veliko govorimo o pogovarjanju, argumentiranem, strpnem, najbrž zato, ker se ne znamo pogovarjati. Ena od oddaj govori o štev-nikih. V življenju vedno prej zmanjka števni-kov, števil kot pa blaga!
»In zakaj smo posneli oddajo o členkih prav v Sevnici? Sevnica je izven zemljepisne zavesti ljudi. Vemo, da sodi na enega od bregov Save, daje v Posavju, ampak zelo malo vemo o njej! Namen teh oddaj je tudi v tem, da prikažemo način življenja posameznega predela Slovenije, kakšen je utrip. In smo pač menili, da Sevnica ponuja nekaj teh reči Tu je izvrstno urejena učilnica oz. prerez šolstva v tem kraju. Treba je povedati, daje sevniški grad eden tistih, ki ne bo propadel. Vsi, ki smo ga videli pred leti, smo imeli, tako kot za ostale, malo upanja.
ne
to.
ved
idii'
Oc koj ga < etu, ga i bor; 'ire, * pr iian> Jaj
:n,k
i-dc
ebni
sio
ične
'ans
režiserka Vesna Arhar-Štihova, da bi bilo, čebi ^Om vsak kraj imel pet Felicijano v, vse urejeno brel velikih zasedanj; pravzaprav bi v tem primeru
Drugo, kar bi rada povedala, je to, da smo bili tu vsi prijetno presenečeni, kajti televizija že dolgo nima več ugleda. Včasih so bili ljudje zelo veseli, že ko so samo ugledali avto z napisom RTV, danes pa se dogaja, da je prva reakcija ljudi na to: Spet ta televizija! Zakaj televizija izgublja ugled, je seveda drugo vprašanje. Mislim pa, da je televizija v današnjem času pomembna in to nam nalaga posebno odgovornost. Ne samo, kar se tiče oddaj samih, ki jih pripravljamo, ampak tudi samega načina sporazumevanja, s kakršnim ljudje, ki pač tam delamo, stopamo v okolje.
Tu pri vas smo imeli srečo. Ne bi bila rada krivična do ostalih, ampak naj samo omenim Alberta Felicijana, človeka, ki ga skoraj nismo videli, pa je vse tako lepo teklo prav po njegovi zaslugi, seveda pa tudi po zaslugi ljudi, ki mu jih je nekako uspelo pritegniti k temu, če lahko rečem, dogodku. Včeraj je v klepetu rekla naša
sploh ne imeli več kaj početi!« je pojasnjevala Zal Lavševa.	Nn
foiar
Sreča za skupino televizijcev in gledalce, ki bnes bodo lahko na zaslonih spremljali niz oddaj »etu. Zdaj pa po slovensko, je ta, da se je ekipa Tv Veta. Slovenije očitno zelo dobro ujela. Niz oddaj ja lvja) delala skupina ljudi, kjer ni šlo za to, kdo bo lo|etj koga, kot se pri teamskem delu, žal, pogosto tarih< dogaja Če so na primer izvrstnega snemalca kiaj0 Janeza Hrovata pustili nekaj časa samega, so 'entin se lahko zanesli nanj, da bo na najbolj pristen fsa^ način predstavil določeno okolje, bodisi da jo ■naša šlo za snemanja na sevniškem gradu ali v Kopi- Molji lami, na Ajdovskem gradcu in drugje. Delfi režiserke je bil v tem, da stvari, ki sijih je zamis-lila scenaristka, skupaj s strokovnjakoma, to jo j \ slavistoma Berto Golob in Francetom Žagarjem, postavijo v neko celoto. Le tako lahko Ut deluje kot oddaja, ki nosi neko sporočilo, e tern primeru, da jezik res ni samo slovnična kategorija, ampak je tudi psihološka, socialna, skratka nekaj, s čimer se znamo (ali pa tudi ne) ■— j l sporazumevati!	jjjJJ1-
V Sevnici so bili televizijci prijetno presene- \ la. ] čeni, ker jim ni nihče ničesar vsiljeval, čeprav org£ bi, denimo, Stilles rad videl, če bi posneli intar- , njij, zije v njihovem pohištvenem programu. Erttt I ali(0 oddaja iz niza 12 bo dolga le 25 minut, in seve- ! ras( da ne bi bilo nobenih možnosti, da bi ob zU- \ £a . nanjščini brežiškega, brestaniškega gradu itd- gaj

na filmski trak posneli še vse, kar bi se zdelo sevniškim podjetjem zanimivo, predvsem d
poslovno-komercialnega vidika. Podjetni direktorji pač vedo, da klasična ekonomska propaganda na Zahodu že dolgo ni več tisto kot pri nas, ampak se podjetništvo in trženje odraŽO , tudi v prevzemu celotne organizacije in produ- j centstva določenih televizijskih oddaj, ki imajo . sicer kaj malo skupnega z osnovno dejavnostjo za tako sodelovanje zainteresiranega podjetju \ Skratka, v sevniškem primeru do takih stikov zaenkrat ni prišlo. Je pa lep sprejem televizijcev n Sevnici obrodil ne le nastanek izobraževalno i oddaje iz niza, ki bo na sporedu najverjetnejo ’ jeseni, ampak tudi dogovor, da bodo skušalis TV Slovenije pripraviti še prispevek pred kon- j gresom arhelogov, ki bo v Sevnici čez neko] • časa.
P. PERC
k
ll
0
S
72(3
priloga dolenjskega lista
NAGRADA V LOŠKI POTOK
Izmed reševalcev 20. nagradne krinke je žreb izbral MARICO KOŠ-<ERL iz Loškega potoka. Za nagrado
0	prejela knjigo Milana Puglja O ne-°ristnih ljudeh. Nagrajenki čestitamo "ji želimo obilo užitka ob branju.
Rešite današnjo križanko in pošljite plitev najkasneje do 25. junija na na-'ov: Uredništvo Dolenjskega lista, 'lavni trg 24t 68000 Novo mesto, s 'ripisom KRIŽANKA 22.
Rešitev 20. križanke
Pravilna rešitev 20. nagradne kri-®nke se, brano po vodoravnih vrstah, lasi: PLEN, OMAR, RADA, KAPO, (EZADOVOLJ, DAMARA, AS, PRE-ARANT, S, IREC, EZAV, TAL-;°T, Dl, ATO, ALAND, PAVEL, AS, AMENOREJA, KIS, JELA, 'AS, ANO, ARES, RAKA.
HI3SL3
Nikjer se ne razodeva to-'ko zelje po lepoti nego v l&bem okusu.
I. CANKAR Mogoče je še bolje tako, če 3 ljudje žalijo: ti vsaj prizadejo z nesrečo, da Di jih lQral imeti rad.
F. M. DOSTOJEVSKI Posvetimo se z vsemi moč-
1	le iskanju resnice! Živ-euje je bedno, čas smrti ne-:°tov. Utegne se nenadoma Nkrasti...
A. AVGUŠTIN
‘•Mv.
I NAGRADNA KRIŽANKA
M______
i
OČKA
DENUN-
C1ANT
PLODOVI
MAUNJAKA
SUNARICA
SIBIRSKO
INDUSTR
MESTO
RUS SATIRIČNI Pl
SATEUOUA)
HflePRI
BEOGRADU
P0UEDEL SKO ORODJE
BORILNI
Šport
medna
R00NI
JEZIK
BAKHOVA
PALICA
SLOVENSKI
TEDNK
POKOPA
LISCE
ANGL SLIKAH IN GRAFIK
REKA V BOSNI
NAELEKTREN
DELEC
FR KIPAR IAUGUSTE)
MEESLASTA F1NCUA
LJUBČEK
(FRANC)
DELAVEC NA AKORD
VRSTA
JABOLK
OČESNA
MREŽMCA
AVT OZNAKA KOTORJA
NUMER0
POVRŠINA
OBRAMBA
VSILI
GROBO
DOMAČE
SUKNO
AMERIŠKO
GORSTVO
FR FILM IGRALKA (ANOUK)
KNJIŽEVNIK
ŽUPANČIČ
VELEBLA-
GOVNICA
AVTOR J. UDIR
STARA
PLOSKOVNA
MERA
NORD MIT GOSPODARICA MORJA
ANGL POPEVKAR (JOHN)
AVT OZNAKA DARUVARJA
MESTO V V. ' SIBIRIJI
VELIKA
MUHA
ŽLEZNA
BULA
IND
BOGINJA.
MATI
K0ZM0SA
NAMEN.
ZVUAČA
Skromni krompir lahko postane kralj
Uper krompir bo prehranjeval in zdravil ljudi — Z vsaditvijo posebnega gena bo _ imel štirikrat vec beljakovin — Prvi super krompirji leta 1992 _
Vsebuje vse potrebne beljakovine, ("sčobc, ogljikove hidrate, vsa hraniva P kalorije, ki jih človek vsakodnevno dbuje, lahko pa še zdravi vnetja in eprečuje nastanek najrazličnejših bo-'ni. Je skoraj idealno živilo, ki lahko 11 človeštvo pred staro sovražnico la-to. Ob vseh teh odličnih lastnostih se v°da zastavlja vprašanje, katera je ta 'dovita stvar.
Odgovor je presenetljiv: krompir. A »oj naj dodamo, da ne gre za krompir, ga danes gojijo in jedo skoraj po vsem etu- marveč za njegovega naslednika, ga ustvarjajo v sodobnih znanstvenih “oratorijih. »Teoretično ni nobene 'lre. da bi kaj takega ne mogli naredi-? Pravi Jesse Jaynes, biokemik na lo-■anski državni univerzi.
■!aynesu je namreč uspelo sintezirati :n> ki dela super beljakovine. V njih je 'do štirikrat več za človeka nujno po-aminskih kislin, kot jih vsebuje-| ,-.SlCer z aminskimi kislinami bogate P ICl>e in mlečne beljakovine. Če bo anstvenikom uspelo vzgojiti seme e bi j' mPirja, v katerega bi vcepili gen za 'rez K anje super beljakovin, bi zadeli žeb-eru |l(*> na glavico.
'ali ^kaj je med najbolj zanimivimi kul-fJJPmi rastlinami prav krompir? Za-Planje zanj je razumljivo, saj je dan-
'tdaj Ku k ra7i,rje,n,a 1,0 vstm
TV v U ^ro^pir je zares velik osvajalec . je p8- Iz svoje domovine, andskega vi-'i L. ; J8-kjer mu pravijo »papa«, je v 16. ' tn kvi" krenil v Evropo, v naslednjih >s. a lT Poletjih pa je osvojil ves svet. Po-‘ .vi ®a. sadijo in jedo na vseh konti-' j jjlt od Južne Amerike do Afrike. s jkoletni svetovni pridelek krompiija 0 L- r fr P°vPredno 300 milijonov ton. To °ePlei °"ko, da bi lahko z njim pokrili štiri-
nis-<oje >ar-ota tem
pasovno avtocesto, ki bi osemkrat obkrožila svet. Le del tega krompirjevega gorovja gre za prehrano ljudi, polovico ga porabijo za krmo domačih živali, velik del pa gre v industrijsko predelavo. V mnogih državah je krompir osnovno živilo večine prebivalstva. V nekaterih južnoameriških državah, na primer, predstavljajo krompirjeve jedi kar 80 odstotkov vsakodnevne prehrane.
Krompir v vseh svojih različicah ima res vrsto odličnih lastnosti, od tega, da je primeren za gojenje v vseh podnebnih pasovih, do bogate vsebnosti vitaminov in hranljivih snovi, žal pa ima
.go-
rat-
Mini zanimivost: alkoholizem
SE ŠIRI
Alkoholizem, ki spada med naj-l/J razširjene in nevarne družbene P°)ezni razvitega sveta, se nevarno J11 tudi v državah nerazvitega sve-Podatki Svetovne zdravstvene Organizacije govore, da se je v zad-|'h letih močno povečala poraba koholnih pijač, in sicer znaša po-?-a zadnjih 20 let 20 odstotkov. Zaskrbljuje predvsem to, da podle-8 1° alkoholizmu predvsem mladi.
^-------
tudi precejšnjo pomanjkljivost — beljakovin ima malo. Kar jih je, so sicer kvalitetnejše od razvpitih sojinih, vendar je v količinskem pogledu krompir zares skromen z beljakovinami. Prav beljakovine pa so zelo pomembna sestavina človekove prehrane. Beljakovine so sestavljene iz aminskih kislin, ki jih je kakih 20 vrst. Človek mora vsak dan zaužiti osem vrst aminskih kislin za normalno vzdrževanje organizma in da je pravilno prehranjen. Večino beljakovin dobi z mesom in mlečnimi izdelki.
Toda z mesom in mlečnimi izdelki se zadovoljivo vsakodnevno prehranjuje le prebivalstvo v razvitih državah sveta, medtem ko v nerazvitih primanjkuje tako mesnih kot mlečnih izdelkov. Prebivalstvo tretjega sveta se skoraj v celoti prehranjuje z rastlinsko hrano. V taki hrani pa bistveno primanjkuje pet od nujno potrebnih aminskih kislin.
In tu smo spet pri Jaynesovem genu za super beljakovine in novem bodo-
čem krompirju, ki bo vseboval ta gen. Krompir bo z njim ob vseh dosedanjih dobrih lastnostih dobil še to, da bo tudi beljakovinsko bogat. Postal bo super krompir in kralj svetovnih polj in kuhinj.
Toda to ni vse. Jaynes se že več let ukvarja tudi z raziskovanjem bolezni krompirja. Med najhujšimi nesrečami, ki lahko zadenejo krompirjeva polja, je bakterijsko vnetje, ki prizadene sposobnost rastline, da se oskrbuje z vodo. Posledice so hude. Rastlina v slabih dveh tednih uvene in odmre. Ta bolezen povzroči vsako leto za milijarde dolarjev škode. Niso redki primeri, da bolezen skoraj povsem uniči pridelek krompirja v posamezni državi.
Jaynes je sinleziral gen, ki omogoča krompirju izdelavo snovi, s katero uničuje škodljive bakterije. A ker je snov enako uničujoča tudi za nekatere druge bakterije, je mogoče zapisati, da bo super krompir imel zdravilen učinek. Kuhan in pečen sicer ne, a surov krompir zelo verjetno. Med ukrepi prve domače pomoči bo tudi polaganje rezine surovega krompirja na vreznino, pik ali podobno poškodbo. Super krompir bo pospešil celjenje rane in hkrati mesto poškodbe dezinficiral.
In kdaj bomo super krompir gojili, jedli in sploh imeli na voljo? Jaynes računa, da bo prve super krompirje izkopal na poskusnih poljih leta 1992. Potem pa bomo videli, kako in kaj.
MiM
Pred rojstvom operiran
Mali Blake je bil obsojen na smrt, še predno seje rodil. Med razvojem v telesu njegove matere mu narava ni bila mila, odprla se mu je luknja med prsno in trebušno votlino. Trebušni organi so pritiskali na pljuča in srce ter grozili, da ga bodo zadušili, takoj ko bo prišel na svet in bo primoran zadihati z lastnimi pljuči. Pred leti bi bila s to igro naključij usoda mladega Blaka odločena. Danes pa ni tako. Blake seje rodil in diha nemoteno s svojimi pljuči. Namesto smrti je pred njim življenje. Zaslugo za to ima sodobna predporodna kirurgija, kije sposobna izvesti operacije na zarodku v telesu matere.
Prav Blakov primer je najnovejši dosežek, s katerim se lahko predporodna kirurgija pohvali. Zdravniki univerzitetne klinike Kalifornijske univerze so operirali Blaka, ko je imel še sedem tednov do rojstva. Odprli so materino telo, nato zarodek in spravili organe na njihova prava mesta ter. zašili luknjo. Po tem posegu je mati normalno donosila in rodila. Otrok je bil normalen in ozdravljen.
V zgodovini kirurgije takšnega zahtevnega posega na zarodku še ni bilo. »Začenja se nova doba predporodne kirurgije,« je dogodek komentiral dr. Eugene Pergament.
Iskra
^dustrija kondenzatorjev in opreme Semič, p. o. Vrtača 1
Objavlja
razprodajo 23 garaž za osebne avtomobile,
ki bo 2. 7.1990 ob 10. uri v sejni sobi podjetja, in sicer:
" 6 garaž pri stan. bloku Semič 48/a " 8 garaž pri stan. bloku Semič 48/c 7 garaž pri stan. bloku Semič 48/b ^ 2 garaži v poslovno-stanovanjski zgradbi v Semiču 34 c. Cena posamezne garaže je določena po sodnem cenilcu.
Srednja kmetijska šola Grm
NOVO MESTO, Sevno na Trški gori 13
SVET SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE GRM
NOVO MESTO
Sevno na Trški gori 13,
razpisuje dela in naloge:
1.	RAVNATELJA ŠOLE (ni reelekcija)
Pogoji:
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje 511. člena zakona o združenem delu in določila zakona o usmerjenem izobraževanju:
—	visoka strokovna izobrazba
—	pedagoško andragoška izobrazba
—	pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja
—	imeti morajo smisel za poslovno tehnično in pospeševalno delo.
Datum nastopa dela je 1. september 1990.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa na naslov: Srednja kmetijska šola Grm, Sevno na Trški gori 13, 68000 Novo mesto — za razpisno komisijo.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
2.	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
Pogoji:
visoka izobrazba pedagoške smeri matematike — fizike.
Dela in naloge se razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o vrsti in stopnji izobrazbe bomo sprejemali 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav, čas nastopa dela je 1.9.1990.
Iz bicikla super kolo
Kolo je doživelo obilico sprememb — Ogrodje iz kompozitnih snovi, samodejni menjalnik, ciklometer
Gledano s stališča zdravega življenja in ekologije, ga ni prevoznega sredstva čez kolo. Ne potrebuje goriva, ne onesnažuje okolja, za nameček pa še svojemu vozniku krepi organizem in mu izboljšuje telesne sposobnosti. Slednje v sedanjem času, ko se po razvitem svetu širi zdravstvena osveščenost in vse več ljudi z redno telesno dejavnostjo krepi svoje zdravje, dela kolo in kolesarjenje še toliko bolj privlačno. Toda medtem ko so ostala prevozna sredstva doživljala silovite spremembe in tehnične izboljšave, je kolo dolgo mirovalo pri ustaljeni obliki in tehniki. Šele v zadnjem času je val sprememb zajel tudi dobre stare bicikle. Na trgu so se pojavila nova super kolesa.
Njihov razvoj je omogočilo računalniško oblikovanje in prenos vesoljske tehnologije novih snovi v vsakdanjost. Tako so nastala nova kolesa, s katerimi je vožnja varnejša, lažja in mogoča tudi po poteh, na katerih je navadno kolo povsem odpovedalo.
Spremembe je najprej doživelo ogrodje. Pred leti so ogrodja iz lahkih, a močnih kompozitnih vlaken imela samo nadvse druga profesionalna kolesa, zdaj so dostopna tudi za rekreacijska kolesa. Iz kompozitnih materialov so narejeni tudi obroči in napere, katerih število se je od nekdanjih več deset skrčilo le na tri.
Nova kolesa, ki bi jim lahko rekli kar super kolesa, imajo tudi učinkovitejše in boljše zavore, ki delujejo na hidravliko. Novost je tudi menjalnik prenosa. Najnovejši je samodejni menjalnik. Za tiste, ki hočejo popolno kontrolo nad prestavami, je na voljo ročni menjalnik, vendar je tudi ta močno izpopolnjen. Ni več pretikanja ročice in škripanja v kolesju, prestave se elegantno menjajo le s pritiskom na gumb.
Za nadzor nad prevoženo potjo in hitrostjo pa je na voljo računalniški ciklometer. Naprava kaže število prevoženih kilometrov v celoti, za posamezne
Politika je zavzela oblast nad vsem našim življenjem, ker drugače biti ne more.
J. VIDMAR
Prvi med Romi
Umrl je sloviti romski violinist Gyulo Farkaš
Na Madžarskem so z velikimi častmi in ob zvokih 50 violin pokopali mojstra Gyulo Farkaša, najbolj slavnega romskega violinista na Madžarskem in v svetu. 68-letni madžarski Rom ni slovel le kot mojster na violini, marveč tudi kot neutruden učitelj in vzgojitelj novih in novih rodov slovitih romskih violinistov. Skozi njegove roke je šlo na stotine talentiranih mladih Romov in preneka-teri od njih sije kasneje priboril svetovno slavo, s tem pa je proslavil tudi več kot polmilijonsko romsko skupnost na Madžarskem. Madžarski Romi tudi po zaslugi takih mož uživajo vse drugačen ugled kot naši.
Za madžarske Rome pravijo, da se rodijo z violino v roki in z njo v roki tudi umrejo. Farkaš se je s tem instrumentom seznanil zgodaj, že kot osemleten deček je igral nanjo po barih in restavracijah ter se mojstril ob poslušanju romskih violinskih mojstrov. Leta 1953 je postal glasbeni učitelj na glasbeni šoli Rajko in poučeval na nji vse do smrti. Vzgojil je preko 700 vrhunskih violinistov. Sola uživa danes velik ugled. Vsako leto kandidira za vpis kakih 200 kandidatov, sprejmejo pa jih le tri do štiri. Toda tem je zagotovljena bleščeča kariera.
Farkaša so pokopali v kotičku glasbenikov in skladateljev na budipeštan-skem pokopališču. Je prvi romski glasbenik, ki so mu izkazali to čast.
etape, trenutno hitrost, najvišjo doseženo in povprečno hitrost, zraven pa še nadmorsko višino in stanje menjalnika.
Zaenkrat so super kolesa razmeroma draga, vendar pa se jim cena že znižuje. Ko bodo osvojili srca ljubiteljev rekreativnega kolesarjenja in se bo proizvodnja dvignila, bo cena zdrsela na vsakomur dostopno višino.
Skrivnostni pogini
Rumenooki pingvini po-ginjajo —Vzrok je neznan
Novozelandski strokovnjaki za varstvo narave so se znašli pred žalostnim dejstvom: lahko le beležijo, kako jim tako rekoč pred nosom izumira redka živalska vrsta, narediti pa ne morejo nič. Od lanskega decembra je na polotoku Otago novozelandskega Južnega otoka poginila že tretjina tamkaj živečih pingvinov. Pingvinja skupnost, ki je še lani štela 400 ptic, se bliskovito krči.
Vzroka za nenavadno umiranje teh živali si strokovnjaki ne znajo razložiti, vedo le, da bo z njimi izginila še ena redka živalska vrsta s tega sveta. Ne poginjajo namreč navadni pingvini, marveč rumenooki, Megadyptes antipo-dum. Te ptice se genetsko ločijo od podobnih pingvinov, ki žive na otokih Auckland in Campbell. Drugače povedano, takih ni nikjer drugje na svetu.
Analize, ki so jih opravili na tki h poginulih živali, niso pokazale pri: -nosti strupov, težkih kovin ali pes. -dov in tudi ne okuženosti z virusi ali -kimi drugimi bolezenskimi klicami, i nobeni od poginulih ptic niso odi i prav nikakršnih znamenj bolezni. T; o se tudi ne ve, kako bi ogroženim živalim pomagali. Zaenkrat preučujejo z najsodobnejšo elektronsko opremo, kje in s čim se ptice hranijo, prostovoljci pa krmijo preko 100 mladičev, ki so ostali brez svojih staršev.
Tiskalnik za slepe
Tiska v navadni in Bra-ilovi pisavi hkrati
Računalniki se niso izkazali kot izredno koristna orodja le pri delu in v vsakdanjem življenju zdravih ljudi, v mnogočem so olajšali tudi vsakdanje življenje številnim invalidom in prizadetim osebam. Naj gre za sodobne računalniško krmiljene proteze, samodejne invalidske vozičke, za odpiranje komunikacijskih možnosti para- in te-traplegikov preko računalniškega zaslona ali za telefonsko računalniški nadzor nepokretnih in ostarelih ljudi, računalniki so se povsod dobro obnesli. Najnovejši izum, ki se ga bodo razveselili slepi in tisti, ki skrbe zanje, pa je računalniški tiskalnik, ki tiska v navadni in tudi v Brailovi pisavi.
Tiskalnik so zasnovali, razvili in izdelali v hudsonskem podjetju Howtek v sodelovanju z ameriško Nacionalno zvezo slepih. Zaenkrat je možno nabaviti le en model, in sicer tiskalnik Pixelmaster.
Posebnost tiskalnika je v tem, da lahko besedila, ki se vnesejo v računalnik in obdelujejo, tiska v normalni pisavi ali pa namesto vidnih črk na papir vtiskuje izbočena znamenja Brailove pisave. Mogoče ga je priključiti na vsak osebni računalnik, saj tiskalnik spremlja računalniški program, ki spreminja običajne tekstovne zapise v Brailovo pisavo. Po želji pa hkrati tiska tako vidno kot Brailovo pisavo. Dokument, ki ga tiskalnik natisne, je torej namenjen tako slepim kot ljudem z nepoškodovanim vidom. S tem tiskalnikom se slepim odpirajo lepe možnosti tiskanja besedil, ki se dobijo že izdelana na magnetnih medijih in optičnih diskih, oziroma je vsako v računalnik vneseno besedilo mogoče natisniti tudi za slepe.
V
Anton Daugul:
MRTVA VAS
Lastovice so prestrašene zaščebetale in radovedno zaokrožile pod nizkim stropom. Velik pisan metulj je zaplapolal po sobi. Dve drobni miški sta švignili iz kota v kot.
— Nikoli več! je odmevalo v praznoti.
In ne da bi se zavedal, kaj dela, je Srečo stal med podboji oskrunjene očetove hiše in si krčevito tolkel ob prsi.
— Nikoli več!
Potem je stal na cesti v toplem soncu. Njegova kratka, široka senca se je lomila ob starem plotu pod grmi španskega bezga. Gledal je v odprto ozko okno lesene hišice, kjer je nekoč prebivala Sonja.
Gledal je na okroglo sivo žogo v gornjem kotu okna.
Dolgi rumeni sršeni so švigali v dišečem zraku.
Vse to je dojemal kot iz daljnih sanj.
Sonce, vonj cvetja, gluha tišina mrtve vasi so kot grozoten okvir objemali in stiskali bled obraz, ki je zdaj vprašujoče gledal iz okna. — Sonja!
/MPrivid je izginil. Dolgore-pa veverica ie skočila v vejevje bezga. Cu lil je, kako ga po licih toplo ščegeče. Ni videl, kako v soncu blestijo solze, in ni vedel, kako je zapustil vaš.
Ko je potem hitro stopal po koreninastih tleh hoste, je bil že drug človek.
S sabo je odnesel vse, kar se lahko skrije v srcu. '£a njim je ostala mrtva vas. Nova pomlad ji je pletla venec.
-Konec-

Pod streho še deveti Zlati znak
Tudi muhasto in deževno vreme ni ustavilo organizatorjev stopete speedway ____________prireditve na stadionu Matije Gubca — Zmaga v ČSFR
KRŠKO — V nemajhnih škripcih so bili v nedeljo člani krškega AMD, organizatorja tradicionalne devete dirke za Zlati znak Krškega in že stopete speedway prireditve na stadionu Matije Gubca. Zaman so bili proseči pogledi v nebo, dež je neusmiljeno lil tja do četrte ure popoldan.
mšm
'®sii
M$y£
DIRKA V TEŽKIH POGOJIH — Vse do pol pete ure popoldne je trajala negotovost, ali deveta tradicionalna prireditev za Zlati znak Krškega v speedwayju sploh bo. Toda vreme se je naposled usmililo prizadevnih organizatorjev, ki so na koncu morali biti zadovoljni. Manj tekmovalci, saj so nastopili na razmočeni in blatni progi, tako da tudi okvar in padcev ni manjkalo. Na posnetku je utrinek s štirinajste dirke. (Foto: B. B.)
Toda organizatoiji se niso predali. Potem, ko je odpadla možnost, da bi tekmo prestavili na ponedeljek, kar se je v devetletni zgodovini teh tekmovanj že zgodilo, sojo pač preložili za nekaj ur. In vreme se jih je naposled usmililo, dirka, resda brez uvodnega ceremoniala, v katerem naj bi
V soboto po drugo zmago?
Start letošnje dirke Po Jugoslaviji bo v soboto — Cilj četrte etape bo v sredo na Glavnem trgu
NOVO MESTO — V soboto, 16. junija, bo v Beogradu start prve etape letošnje tradicionalne kolesarske dirke Po Jugoslaviji, ki se točkuje tudi za A kategorijo svetovnega pokala. Nič čudnega torej, če bo udeležba na tej dirki izredno močna, na startu bodo kolesarji iz trinajstih držav, med njimi tudi tri jugoslovanske vrste.
Za Novomeščane bo letošnja dirka še posebej zanimiva. Še posebej zato, ker bosta za najboljšo jugoslovansko vrsto poleg Bonče, Pintariča, Rnjakoviča in Milenkoviča vozila tudi Sandi Papež in Srečko Glivar, v B reprezentanci bosta kolesarila Robi Šebenik in Jure Robič, zraven pa bo tudi PRESS ekipa sponzorja WD 40, za katero bodo vozili Polanc in Bertoncelj (Sava) ter Novomeščani Eržen, Božič, Turk in Ravbar. To ekipo bo vodil novomeški trener Pavel Jelen z Miranom Štihom. Znano je bržkone, da bo letošnja dirka potekala tudi po Dolenjski. Cilj četrte etape, ki bo koiesaije peljala iz Zreč mimo Krškega, Šentjerneja in Rateža, bo 20. junija ob 13. uri na novomeškem Glavnem trgu. Naslednjega dne, 21. junija, bo ob 10. uri izpred zavarovalnice Tri-
glav start pete etape, ki bo tekmovalce vodila iz Novega mesta do Šentjerneja, Krškega, Rimskih Toplic, Hrastnika in Zagorja do Ljubljane.
Nemara ni odveč dodati, daje bil zmagovalec zadnje dirke Po Jugoslaviji — lani dirke iz znanih razlogov ni bilo —Novomeščan Sandi Papež, podoben uspeh mnogi pričakujejo tudi letos. Le da nekateri tokrat stavijo na Srečka Glivaija.
OLIMPIJA NA PRIPRAVAH V BREŽICAH
BREŽICE — V soboto bodo v Posavje pripotovali nogometaši ljubljanskega prvoligaša, ki se bodo tu vse do 29. junija pripravljali na pričetek nove prvenstvene sezone. Igralci in vodstvo Olimpije bodo nastanjeni v Mokricah, vadili pa bodo v Brežicah. V tem času bodo odigrali tudi dve prijateljski tekmi, eno z ekipo brežiške Svobode, drugo pa z reprezentanco celjske nogometne zveze.
V SOBOTO SLAVJE ITASOVK
KOČEVJE — V soboto, 16. junija, bo v Kočevju slovesno. Novim republiškim prvakinjam, rokometašicam kočevskega Itasa, bo tudi uradno podeljen pokal, ob tej priložnosti pa bo ob 16. uri najprej prijateljska tekma igralk Itasa in Krima, nato pa ob IS. uri še dvoboj moških vrst Itasa in Inlesa. V večernih urah bo družabno srečanje.
PREMOČ KRKINIH KOLESARJEV
VRHNIKA — Navzlic deževnemu
vremenu je 6. tradicionalni memorial Roberta Trampuša privabil na start
dirke kar okoli 180 jugoslovanskih kolesarjev. Novomeško zastopstvo se je odlično odrezalo, še posebej v članski konkurenci, kjer so zasedli kar prva štiri mesta; zmagal je Eržen, drugi je bil Robič, tretji Papež in četrti Šebenik. Pri mlajših pionirjih je Macele zasedel drugo mesto, med mlajšimi mladinci je bil Murn tretji in Gimpelj četrti, medtem ko je v kategoriji starejših pionirjev Mervar zasedel drugo mesto.
Prekinjena je črna serija
Elanovi nogometaši v predzadnjem kolu SNL ugnali Stol virtus z 1:0 — Najmanj osmo mesto
POKAL KOPITARNI — Pred dnevi so v Sevnici razglasili rezultate občinskih delavskih športnih iger za minulo leto. Dogodek je bil resda nekolikanj kasno, a zato nič manj prisrčen. V skupnem seštevku je zmagala M-Kopi-taroa Sevnica, sledijo: Lisca, Stilles, Tehnološki sistemi Sevnica, Jutranjka, obrtniki, postaja milice in Elektrom. Na posnetku je Martin Ivnik, športni referent v Kopitarni, z velikim pokalom zmagovalca. (J. B.)
Še kako prav so imeli tisti, ki so napovedali, milo rečeno, sumljiv konec prvenstva v prvi republiški nogometni ligi. Nedeljsko in sobotno predzadnje kolo je prineslo toliko nenadejanih izidov, da ga verjetno ni igralca športne napovedi s popolnim izkupičkom.
Med redke pričakovane rezultate sodi tisti v Novem mestu, kjer sta se na igrišču Bratstva in enotnosti pomerili enajsterici Elana kamniškega Stola Virtusa. Gostje so točki še kako potrebovali, sobotni poraz jih je verjetno že uvrstil med ekipi, ki bosta naslednjo sezono nastopali v II. republiški ligi. Novomeščani so po seriji porazov vendarle uspešno sklenili prvenstvo pred domačimi gledalci. Vsega kakih 50 jih je pozdravilo sedmo zmago elanovcev, s katero so si ne glede na izid tekme zadnjega kola, ki jo igrajo v gosteh z Elkrojem, kateremu prav tako gori pod nogami, že zagotovili končno najmanj osmo mesto.
Novomeščani so imeli v soboto več od igre, že v prvem delu so zapravili nekaj imenitnih priložnosti za zadetek, v nadaljevanju pa so gostje vse stavili na eno točko. Za beg z dna lestvice so potrebovali zmago, toda njihove upe je v 70. minuti pokopal Milanovič, ki je s strelom z glavo
dosegel edini zadetek srečanja. Najboljši mož novomeške vrste je bil vratar Črv.
Po predzadnjem kolu je lestvica takšna: Izola 36, Rudar (TV) 34, Slovan
29,
Domžale 28, Medvode 26, Steklar 26, Rudar (T) 25, Elan 25, Partizan Hmezad 22, Elkroj 22, Mura 22, Vozila 22, Stol Virtus 20, Pohorje 12. Za Elan so v soboto igrali: Črv, Kobe, S. Mesojedec, Kramar, Pavlin (Kalabič), Milanovič, B. Mesojedec, Horvat (Božovič), Primc, Dujakovič, Kostrevc.
FILIPČIČEV MEMORIAL LAZIČU
NEUSPEH V KVALIFIKACIJAH
LJUBLJANA — Kegljači Metlike, ki so brez poraza osvojili naslov prvakov Dolenjske s šestimi zmagami, so pred dnevi nastopili v kvalifikacijah za vstop v II. republiško ligo. Navzlic borbenosti in želji Metličanom ni uspelo.
Od nogometa se da živeti
Tako pravi dolenjski profesionalec v dresu Ijub-Ijanske Olimpije, Robert Englaro____________
RIBNICA — Že danes je 20-letni Čmomaljčan Robert Englaro najpopularnejši dolenjski žogobrc. Nič čudnega, kajti zagotovljen ima dres v
prvi postavi ljubljanskega prvoligaša, s svojimi igrami pa je pokazal, da zadnje besede še ni rekel.
zadnje besede še ni i »Ko se ozrem v preteklost, sem lahko srečen, tako rekoč preko noči mi je uspelo narediti pot od nogometnega začetnika do profesionalca. Vsak pač nima te sreče,« danes zadovoljno
rezerviran za Grego Židana, če bo zapustil klub, bom najverjetneje zasedel njegovo mesto. Upam, da ne bom razočaral.«
Prvoligaški prvenstveni krst je imel Englaro v srečanju s Sarajevom, po besedah trenerja Šoškiča je izpit uspešno opravil.
»Nastopanje v prvi ligi je seveda ne-
SREČANJE
MOTORISTOV
razmišlja Robert. Englaro je začel nogometno pot v Črnomlju pri ekipi Be-
le krajine. Kmalu je bilo očitno, da gre za izredno nadarjenega igralca, kateremu je trener lahko namenil prav vsako mesto v ekipi. Tudi Englaro je videl, da lahko doseže še kaj več, zato je prestopil v vrste ljubljanskega Slovana, pred dvema sezona pa je prvič zaigral za ljubljansko Olimpijo.
»Druga moja sreča je bila v tem, da sem vselej imel ob sebi dobrega trenerja. Tako v Slovanu, kjer sem igral branilca, kot v Olimpiji, kjer je Andrej Oblak od mene zahteval, naj igram krilnega napadalca; verjetno je bila odločilna moja hitrost. Na tem mestu sem odigral vrsto drugolikaških srečanj; ko je ekipo prevzel sedanji trener Miloš Soškič, meje znova vmil na mesto branilca, kjer sem še danes.«
Robert je popoln profesionalec, od nogometa živi. »Z denarjem, ki ga zaslužim z brcanjem, se da dostojno živeti, ni mi slabo. Toda od nogometa pričakujem še kaj več, čakam svojo pravo priložnost. Teh pa ni ravno v izobilju. Dres s številko 2 je bil doslej
: so zares igra
Olimpija specifičen nogomet, napadalen, ne glede na to, ali igramo zunaj ali doma. Seveda so branilci ob taki igri še posebej izpostavljeni, sodelova-ti morajo tudi v napadu, to pa zahteva ogromno moti. Te nimam v obilju in ena mojih osnovnih nalog je, da naslednje priprave izkoristim za čim boljšo telesno pripravljenost.«
M. GLAVONJIČ
Robert Englaro: »Vselej sem imel ob sebi dobre treneije.«
nastopili padalci ALC iz Lesc, ljubljanske mažoretke, posavski športni motoristi, Pihalni orkester Videm in vojaki Cerkljanske
ŠPORTNI RIBIČI PRIČENJAJO S TEKMOVANJI
SEVNICA — ŠK Brežice je pred dnevi organiziral tradicionalni VI. memorial Emila Filipčiča, na katerem je nastopilo 30 šahistov iz Sevnice, Krškega in Brežic. V članski kategoriji je zmagal Lazič (Sevnica), 2. je bil Cerjak (Brežice), 3. Levičar (Sevnica), pri starejših pionirjih je bil najboljši Brežičan Zajc, med mlajšimi pa Sevničan Glavač.
TREBNJE — Motoklub in AMD Trebnje bosta pripravila 22. junija v Trebnjem tridnevno 7. mednarodno srečanje motoristov. Občudovalci motociklov in njihovih voznikov bodo prišli na svoj račun zlasti 24. t. m., ko bo ob 12. tekmovanje motociklistov v spretnostni vožnji. Za udeležence srečanja so trebanjski organizatorji sicer pripravili še nekaj srečanj, ubranih manj na tekmovalno in bolj na razvedrilno vižo.
NOVO MESTO — Pred dnevi so pričeli tekmovati tudi športni ribiči; največje breme čaka pionirsko vrsto novomeške ribiške družine, kajti letos brani lani osvojeni naslov republiških prvakov. Verjetno je odveč dodati, da je za take in podobne uspehe potrebno vložiti ogromno dela in tudi dcnaija iz lastnega žepa za nabavo ribiškega pribora in potrebščin. Poglavje zase so prevozi. Na srečo so novomeškim ribičem pravi čas priskočili na pomoč Goijanci, za kar so jim ribiči še kako hvaležni. Dodajmo še, da bodo v pionirski vrsti letos nastopali Matej Bračika, Damjan Medved in Rafael Teropšič, v mladinski Aleš Berger, Iztok Umek in Tanja Blatnik, medtem ko bodo za člansko A ekipo ribarili Jani Bajer, Miha Premelč in Srečko Lamut, za B vrsto pa Janez Medved, Marjan Bračika in Rafael Teropšič.
garnizije, seje pričela ob 16.30. Začuda se je navzlic muhastemu vremenu in nemajhni zamudi na tribunah zbralo prek 2.000 ljubiteljev speedwaya, ki so zanesljivo prišli na svoj račun. Tekmovalci se niso ustrašili izredno težkih razmer za dirkanje, proga je bila namreč razmočena, speedwayistov po dirki enostavno ni bilo moč prepoznati, dobesedno oblepljeni so bili z blatom.
Na startu so bili vsi najavljeni, ob šestih Jugoslovanih tudi tekmovalci iz ČSFR, Avstrije, Bolgarije, Medžarske, Zahodne Nemčije in Italije. Letošnji Zlat znak Krškega —pokrovitelj tekmovanja je bil seveda Videm — je drugič v zgodovini teh tekmovanj odšel v ČSFR. Zasluge za to gredo izrednemu Zdeneku Tesarju, ki je dobil vseh šest voženj, zbral 30 točk in premočno zmagal. Drugi je bil njegov ro-
jak Kalina s 25 točkami, tretji pa Madžar tnj. Najboljši Ju-
Bdszdrmeny s točko manj. goslovan je bil državni prvak Pintar, ki se je s 23 točkami uvrstil na četrto mesto, sledijo pa: Furlanetto (Italija) 22, Jordanov (Bolgarija) 19, Salamon (Italija) 17, Goran Lekše (Krško) 16, Kalross (Zahodna Nemčija) 14, Peterca (Jugoslavija) 14, itd.
B. B.
Stotnija
TEČAJ TENISA
KRONOG — Na tukajšnjih teniš-i igriščih se bo začel 18. junija ob 18. uri tiški tečaj, na katerega se lahko vpišejo
MOKRONOG kihi tenišk
tisti, ki so že končali osnovno šolo. Cena 12-umega tečaja je 300 din. Prijave za vadbo tenisa zbirata ZTKO Trebnje na tel. št. 44-102 in Boštjan Koračin, tel. št. 49-255, in sicer še danes in jutri. Tečaj bo vodil Marko Grandovec.
ZA DRŽAVNE NASLOVE — V novomeškem hotelu Metropol je bik) minule dni letošnje državno prvenstvo v goju, na katerem je nastopilo šestnajst najboljših jugoslovanskih igralcev iz vseh republik in pokrajin. Organizator štiridnevnega tekmovanja je bilo GO društvo Novo mesto, na posnetku pa sta zamišljena v potek partije Juhas (levo) in Gaspari. Končnih izidov nam do sklepa redakcije ni uspelo dobiti. (Foto: B. B.)
ŠPORTNA
RAZGLEDNICA
•	Tekmovalna komisija Nami/note niške zveze Slovenije je razpravljala c zapletu v zadnjem kolu prvenstva prve republiške lige v Kočevju. Jasno jr | bilo, da so Kočevci spregledali termi« igranja zadnjih dveh tekem proti No ;y votehni in Hrastniku, tako da so gost-
je obe srečanji dobili z 9:0. To obe _ra nem pomeni, da so se novomešk “J namiznoteniški igralci uvrstili v II S* zvezno ligo, kočevskemu Melamin« t*1 pa preti razsulo. Po vsej verjetnosti bo Ic1 njihov najboljši igralec Komac šport- . no pot nadaljeval v Mariboru, odhot pa napovedujeta tudi Murn in Špelii
•	Na tradicionalnih, že 27-ih šport- ||a' nih igrah pionirjev treh sosednji! občin Delnic, Ribnice in Kočevja, k so bile minulo soboto v Ribnici, s< ■ ' imeli največ uspeha Kočevci. Skupno; zmago so si priigrali predvsem zavoljo T* dobrih nastopov v igrah z žogo. Sicd lu pa so bili Kočevci najboljši v košarki ^!
odbojki, namiznem tenisu, prav tako 11 tudi v šahu, streljanju in atletiki, med-1 „
tem ko so Ribničani slavili v rokome- [T tu in nogometu. Končni vrstni red: I-. . Kočevje 390 točk, 2. Ribnica 280, i'" Delnice 240.
• Pisali smo že o velikem uspehu ko-čevskih kegljačev in njihovi uvrstitvi *	1
prvo republiško ligo. Tokrat pa je M * podvig uspel tudi kegljačem ribniške- jr1
r -	--	ike
ga Rika, ki so si na kvalifikacijske!«
turnirju v Cerknici prikegljali nastoP-v zahodni skupini II. slovenske lig*-
Upajo, da jim za ligaške boje ne bO zmanjkalo moči in znanja.	J
• Ženski rokomet počasi osvaja tud)
Ribnico; vse kaže, da bodo Ijubitelj-V^ Jali svoj«]'
tega športa že v kratkem gledali svoj«] vrsto v eni od republiških lig. Nikol*, Radič, tvorec velikega uspeha kočeV;p4 skega ženskega rokometa, je te zbral okoli sebe večjo skupino ribw kih osnovnošolk in pričel s treningi] Dekleta bodo vadila tudi med počitnicami, jeseni pa naj bi se pričelo " kar zares.
M. GLAVONJI1
S pičlim zastopstvom do medal
V Celju republiški finale atletskega pokala — Primc prvi v metu diska, LopatičeV v skoku v višino in daljino — Poprečni rezultati____________________________
CELJE — Dež in hlad sta bila glavna nasprotnika okoli 300 atletov in atletinj, ki so se minulo soboto in nedeljo pomerili v članskem finalnem tekmovanju atletskega pokala Slovenije. Navzlic temu je bila dosežena vrsta dobrih rezultatov, znaten pa je bil tudi delež novomeškega, brežiškega in topliškega zastopstva. V skupnem seštevku je pri moških zmagala IBL Olimpija, kije zbrala 404 točke, AK Novo mesto je bil šesti z 78 točkami, Brežičani pa 10. s 53 točkami. Pri dekletih so prav tako slavile Ljubljančanke, Brežičanke so zbrale 24 točk in bile devete, Novomeščanke pa s 14 točkami desete.
ni rekord in bila sedma, prav tako si pa je bila v metu kopja s 36,68 m. Gi na Djurič je nastopila v skoku v dalji«1 s 515 cm zasedla osmo mesto.
In sedaj k posamičnim izidom. Najprej k novomeškemu zastopstvu, kije bilo zaradi bolezni nekaterih tekmovalcev dokaj okrnjeno. Igor Primc je s 54,06 m zmagal v metu diska, v metu kladiva je bil slavko Malnar z 49,02 m tretji, Primož Žižek pa z 48,86 četrti. V metu krogle je bila Hribarjeva z 11,42 četrta, Rihard Resnik pa v skoku s palico, ki ga trenira šele eno leto, s 430 cm peti. V tekaških disciplinah je bil Kajtazovič na 800 m z 1:53,27 četrti, medtem ko je Robert Dragan, mladinec, v teku na 5.000 m zasedel 6. mesto in rezultat 14:56,59. To ni le njegov osebni rekord, pač pa letos najboljši mladinski rezultat na tej progi. V sobotnem teku na 1.500 m je bil Dragan s časom 4:00,41 deseti. Dodajmo še, da je 10. mesto zasedel tudi Aljoša Počič na 5.000 m s časom 15:27,14, kar je njegov osebni rekord,
In za konec še nekaj o rezultatih topliš-kih atletov, ki nastopajo za ljubljansko IBL Olimpijo. V troskoku, očitno paradni disciplini Topličanov, je bil Milan Šimu-
V ŠAHU IM V,
V KOŠARKI PIONIR^
B %
'"n
H
K
• V četrtek je bil v Zagrebu tradicionalni Hanžekovičev memorial, na katerem je nastopil tudi Robert Dragan, mladinec AK Novo mesto. V močni konkurenci je v teku na 1.500 metrov dosegel imeniten izid 2:32,45, kar je njegov osebni rekord.
NOVO MESTO — V nadaljevanj k,/j lavskih športnih iger novomeške oM sta bili minule dni še dve tekmovanj]; šahu je zmagala IMV, sledijo pa K? Društvo invalidov, Iskra Tenet, Pio«11 Goijanci. V košarki je bil prvi Pionir.* j-de: IMV, Krka, Iskra Tenel, Gozdno? Q|■ podarstvo in Iskra Hipot.
Sv
n
mlajši mladinec Mrvar pa je bil na 10.000 metrov deveti s 35:47,13, kar je prav tako
nič s 14,83 m drugi, njegov sin Boštjan pa s 13,96 četrti. Irena Špelič je v skoku v višino s 160 cm zasedla 6. mesto, prav tako bila šesta v metu kopja s 37,80, v daljino pa skočila 519 cm in bila sedma. Lukšiče-va je v metu diska dosegla s 33,08 m oseb-
f
fn
ZMAGA PIONIRJEV ^ INLESA RIKA _ g
ŠMARTNO — Mladi igralci ribnijj ^ ;a Inlesa Rika so zmagovalci letošrtj; lnega tumiija štirih najboljših p*^ jj®
skih ekip Slovenije. Ribničani so z 'a i ugnali Šoštanj, nato s 14:7 Pomurj«]
njegov najboljši rezultat.
Brežiško zastopstvo v Celju je bilo precej manjše, toda njegova bera je bila po zaslugi Vladke Lopatič uspešnejša. Vladka je s 174 cm zmagala v skoku v višino, prva pa je bila tudi v skoku v daljino, kjer je doskočila na 577 cm. Med moškimi je v skoku v višino Rovan zasedel s 195 cm tretje mesto, Trajkovič je bil z enakim rezultatom četrti, Kurajič pa s 190 cm šesti. V metu kladiva je Grubič orodje zalučal na 39,90 m in bil šesti, zmago v tej disciplini pa si je priboril bivši član brežiškega AK Kevo z rezultatom 59,14 m.
VRNITEV BREŽIŠKEGA NOGOMETA
BREŽICE — Pred dnevi seje končalo prvenstvo v celjski medobčinski nogometni ligi, kjer so nastopali tudi nogometaši brežiške Svobode. Čeprav po prvem delu ni kazalo na zmagoslavje Brežičanov, so ti ob koncu vendarle uspeli in osvojili prvo mesto. Po besedah treneria Svobode Staneta Lazanskega pa čaka ekipo veliko delo, kajti nastopanje v II. republiški ligi, kjer so Brežičani uspešno igrali že pred leti, zahteva precej več. Na srečo gre za mlado in požrtvovalno ekipo, ki bo svojo zadnjo besedo šele rekla. Da so v Brežicah delo resno zastavili, pričajo tudi rezulati ostalih selekcij, saj so tudi mlajši pionirji zmagovalci lige, mladinci si delijo prvo mesto, podoben uspeh pa verjetno čaka tudi starejše pionirje, vendar prvenstvo še ni zaključeno.
Ki
ZMAGA V LJUBLJANI — Mladi Domen Staut je zabeležil še en velik uspeh. Na tradicionalni, že 28. mednarodni dirki v kartingu za Nagrado Ljubljane je pred dnevi v svojem razredu A-100 junior med desetimi tekmovalci iz Jugoslavije in Zahodne Nemčije prepričljivo zmagal.
kovce in naposled še IUV Usnjar z I '< Rezultati verjetno dovolj zgovorno kaj, p na premoč mladih ribniških rokomet*1
Oti
kal
'rel
$tv
km
Izreden uspeh mladih dolenjskih atletov in atle* »Vc tinj v finalu pionirskega pokala Slovenije "»
Naraščaj za medalje
Šeni; !<>,
bilo minuli četrtek v Ljubljani, so Šentjernejčani zmagali med mlajšimi pionij' bia kami, za pičlo točko pri mlajših pionirjih zaostali za zmagovalci, pri starejši]1 ^ pionirjih zavoljo spodrsljaja, ko so nevede doma pustili tri članice štafete, izgubji fcg li prvo mesto za vsega pol točke. Pri starejših pionirkah so zmagali učenci O" iL Grm, Šentjernejčani so bili sedmi, Krčani 22., Brežičani 40., učenci Katje Rup*] na 45. in Bršljinčani 54. Sicer pa poglejmo razvrstitev ostalih šol tudi po drug)11 kategorijah. Pri starejših pionirkah je bilo Krško 11., Brežice 17., Sevnica 38.J8 Artiče 46., pri mlajših pionirkah OŠ Grm peti, Sevnica 13., Cerklje 19. in OJ Katje Rupena 23.; med mlajšimi pionirji pa Artiče osme, Pišece desete, Brežic*, 24., Veliki Gaber 40., Grm 48. in Dolenjske Toplice 54.
Sedaj pa še k nekaterim posamičnim rezultatom. Med mlajšimi pionirkami/ s ^ treba omeniti dosežek Vučkovičeve v skoku v višino, ki je s 151 cm postav)1 k rekord prvenstev, Tratarjeva je bila druga, Bartoljeva (vse Šentjernej) pa tretj*-obe s po 148 cm. V skoku v daljino je zmagala Kuharjeva (Šentjernej) s 524 c«1-v teku na 300 m pa je bila Gramčeva (Cerkje) s 44,59 druga, Primičeva (Ka>J Rupena) pa s 45,06 tretja. Med mlajšimi pionirji je v skoku v višino zmagal K«' har (Šentjernej) s 163 cm, v skoku v daljino je bil Kranjčič (Globoko) s 557ti* drugi, v metu žogice pa Drugovič (Pišece) z 68,96 m prvi. Pri starejših pionirk)* velja omeniti zmago Šinkovčeve v skoku v višino s 158 cm; prav toliko je skoti Vinderjeva (obe Šentjernej) in bila druga. V teku na 60 m je Krčanka Hod«1* dosegla izid 8A3 in bila tretja, v metu krogle pa je bila Kostevčeva (Brežice)^ 10,30 dryga. Še pogled med starejše pionirje: štafeto 4-krat 100 m so dob] učenci OS Grm s časom 47,93, tekli pa so Majerle, Bratož, Rus in Ferlič; v me*1 krogle je Rus (Grm) s 16,20 postavil rekord prvenstev, Sever pa je bil s 13,90 b1 tretji; v skoku v višino je Furar (Šentjernej) zasedel tretje mesto s 178 cm.
DOLENJSKI UST
Št. 24 (2130) 14.
‘OTA \ STIt#
Iz pripora na vlomilski pohod
Mladoletni J. K., ki se je lansko jesen izkazal z neverjetno serijo vlomov, je na kriva pota zašel, brž ko je bil spuščen iz pripora
ČRNOMELJ — Konec lanskega leta smo pisali o prijetju mladoletnega, komaj 14-letnega J. K. iz romskega naselja Lokve pri Črnomlju, kije imel na vesti neverjetno serijo več desetih kaznivih dejanj. Nazadnje v viniško polito, bife in trgovino, kjer je bil tudi prijet. Fantje bil vse do letošnjega 20. marca v priporu, ko je bila preiskava končana, gaje preiskovalni sodnik izpustil na prostost.
ote-
da o
ipr-
»k
dežurni
poročajo
No ;°M V STOENKO — 32-letni Mi--ost^všek iz Trebnjega je pred dnevi irbe-lra' svoj osebni avto na Gubčevi ulici, iešk ai> storilec pa je v času lastnikove od-, || !®i v vozilo vlomil. Odnesel je očala, ninV j"°. in prometno dovoljenje ter hra-ti bo Ježico. Selevšek je ob tisočaka.
,ort- “NESEL avtoradio — v noči
Ihod Junij je nekdo vlomil v osebni avto lelii 851 Borisa Korasa iz Novega mesta, nort ^'Prav je skušal vozilo spraviti v po-Injib k° Pa mu to ni uspelo, je s seboj odne-a ki 'Joradio. Korasa je oškodovan za 10 ■j' so f«>v.
,pno; eden ostal brez glasbe
/olj< ezElasbenih užitkov v avtomobilu je šicej lu<*' Novomeščan Jože Gubina. V arki,a B. junij je nekdo v skupnih garažah takt “h herojev vlomil v njegov avtomo-ned' Iznesel avtoradiokasetofon, vreden ,meE000 dinarjev.
•d: | “SEL PRAZNIH ROK — Več sre-;q 3 1 imela Novomeščana Draga Žibert °Jca Jerman. Nekdo je v noči na 4. u ko- Saušal vlomiti v njuna avtomobila, it vi*ir st> bila vrata zanj pretrd oreh. Po-ie lep aval je le ključavnici in vrata, taka da liške-L^mka ošktxiovana za skupaj tri *keflve-
istophT° BREZ KOLES - V noči na 4. ||ge|ja nekdo z osebnega avtomobila Da-le bC"av‘nec iz Novega mesta odvil in T®| prednji kolesi, vredni vsaj tri tiso-i tu^f ^edrzneža Se iščejo.
___________________________
svoj®]
ikolL
očevpAPEUAL S CESTE
e
Toda le kak mesec je J. K. vzdržal, da ni znova stopil na kriva pota. Čeprav ga je čakalo še sojenje /a lansko serijo vlomov in tatvin po Beli krajini, je že pričel z novo. 26. aprila sije za pomočnika izbral mladoletna D. M. iz. romskega naselja Lokve in A. S. iz Kanižarice. Skupaj so vlomili v bife Mercatoija KZ Črnomelj in odnesli nekaj gotovine, več zavitkov cigaret ter jedačo in pijačo. Nekaj kasneje, 14. maja letos, je J. K. za sodelovanje nagovoril mladoletnega I. B. z. Lokev. Vlomila sta v črnomaljsko drogerijo in odnesla quarzovo uro,
ibnl
ningij
jočit-
:lo
'NICA — 6. junija okoli 15. ure je do hujše prometne nesreče med 0 in Novo vasjo. 59-letni Jože Vite Lipovca seje peljal z osebnim av-:mške registracije iz Ribnice proti' vasi. Zaradi mokre ceste je začelo na blagem ovinku zanašati, da je l*b v jarek in se prevrnilo na streho. 1,1 je bil huje poškodovan sopotnik ko Šajinovič; zdravi se v ljubljanski niči. Škode je za okoli 150.000 din.
UPEPELJENIH STO TISOČAKOV
NOVO MESTO — V soboto, 9. junija, je ob 4.20 prišlo v novomeški tovarni zdravil Krka do požara, ki je po prvih nestrokovnih ocenah povzročil kar za okoli 100.000 din škode. Ogenj naj bi bil zanetil kratek stik na elektroinstalacijskem vodu, požar pa je nato zajel energetski kabel v neposredni bližini kotlovnice. Uničene je bilo kar precej instalacije, ob njej pa še izolacije toplovodne napeljave. Požar so s skupnimi močmi pogasili Krkini in novomeški poklicni gasilci.
S TRAKTORJEM MIMO RDEČE LUČI
ŠTEFAN — 39-letni Drago Primc iz Občine je 10. junija okoli 18.40 peljal traktor po cesti proti Štefanu. Ko je pripeljal do prehoda čez železniško progo, je očitno prezrl utripajočo rdečo luč in zapeljal na tire v trenutku, ko je iz ljubljanske smeri privozil vlak. Prišlo je do trčenja, med katerim je Primc padel iz traktorske kabine in se hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 30 tisočakov.
TRIJE RANJENI
DOLNJA PAKA — 9. junija ob 11.20 se je 65-letni Leopold Švajger iz Črnomlja peljal z osebnim avtom proti Stražncmu Vrhu in pri odcepu za Dolnjo Pako zapeljal v pregledni levi ovinek po levi strani ceste. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom 33-letni Jože Grdun z Zilj. Prišlo je do trčenja, v katerem so se Švajger, njegova sopotnica Katarina Švajger ter Grdunov sopotnik Slavko Barčič ranili. Materialne škode je bilo za 80.000 din.
o s®
Go
aljifl1
POLITIKA IN KRIMINAL
.^emuru se bo komu, ki danes bere in posluša to in ono o uspehih uslužbencev organov za P' trQnje zadeve v Sloveniji, zdelo čudno, če mu hkrati nekdo zatrjuje, kako so slovenska j*1inulistika, inšpekcijske službe in pravosodje v veliki krizi Toda prav to trditev je bilo leta večkrat slišati in tisti, ki se na to področje nekolikanj bolje poznajo, ji pritegujejo. Jf^o izkušenj in dejstev govori takšni trditvi v prid, v pričujočih zapisih jih bomo predstavili 1112 /o	Za VedaJ°f se seveda, da je z njimi moč tudi polemizirati Pri zbiranju spoznanj o krizi
l*** Q Ven*ke kriminalistike, inšpekcijskih služb in pravosodja so bile avtorju teh zapisov v veli-"injijl L)P**ro izkušnje upokojenega uslužbenca RSNZ Milana Ijiha, kije desetletja svojega 0tyi ^vonja posvetil boju proti kriminalu.
Lastnina vseh
IN NIKOGAR
»vanj1,
»a K'
Piotti|
dno P or °^a’	x Je novejše slovensko
bično vodstvo odpovedalo ne-jb tradiciji kadrovanja po nače-EV ^kolobarjenja, je malo verjetno, tCl“° taista politika zmogla še en Jk zalogaj. Kajti naslednja po-ribni? t>st našega življenja je nemara etošnj1 ( “hlj tragična, sega kar na področ-h p1®1 |J°spodarske kriminalitete, v mis->o z Pa imamo nezavarovanost naše rurjC ^bene lastnine. Na Zahodu mo-ir ti SVoJ° lastnino, če seveda ne že-1,0 E j - Propasti, skrbeti kapitalist, na )mei»|diO(ju skrt,ijo za državno lastnino ne industrijske milice in državni . n'rolni organi. Vprašanje seveda, l^nim uspehom, toda zanesljivo ^Ijšim kot pri nas, kjer smo s ^odom na družbeno lastnino jj*rili neko utipično zavest, dajo t\6' avj° ^uva'' 'n skrbeli zanjo kar de-
S m?nJ zunanjega nadzora. Celo 4 ni- b ’ so PHStav‘li klasično fizič-,. nd L: ^Varovanje z vratarji in čuvaj-
Sl '•Hi	C,	laclni.
.""i službami, je družbena lastni-*• .' "ha	-,a »r,
gi So____________„ . ______________...
' %JU’ spomnimo se le rezultatov
in O. trežic«
tonir- k"'1 razprodaji. Dokazov za ŠiE dovolj v vsakodnevnem živ-zgubi' )Ulu> spomnimo se le rezultatov a 0$ iSsnib ponočnih preventivnih Rup®' ii,l,P° dolenjskih delovnih orga-irugil1 aac>jah. Marsikje si lahko prišel, 38 i} j, 0r si hotel, tudivvzel si lahko, bilo pri roki. Čuvaj je bil na lem v svoji sobici, kjer se je grel kt’0 primerno tekočino, spet dru-amij{ > 9ie bilo moč zalotiti s kolegom stavi'* JE>sednje firme pri igranju kart, tretj*1 ; Ptcm ko je tretji sladko smrčal. 24 eh1, IrJCda so tudi izjeme in vsa čast ' '	' vIMVin
-	....... .....v njej. Da
i^Vorimo o raznih prefinjenejših n‘r ■-	'ah kraje družbenega premo-
J.a> od uporabe naročilnic, služ-""'u vozil, celo znanja in še česa. Job'1' Slcva'' bi lahko v nedogled.
24ctb' eda so ,U(jj	jn
(^n- t«,S!ccr Pa poglejmo le ' albu - ' ejmo število tatvin v
C n
,koči'»
»dniE*
mesij!
3,901®
Mirno lahko zapišemo, da je družbena lastnina pri nas izpostavljena odtujevanju kot nikjer drugje v svetu. Zadnji tak primer irflamo v begunjskem Elanu, o katerem bo v teh zapisih še govor.
Družbena lastnina je danes last vseh in nikogar, prav nikakršne motivacije ni bilo dane za njeno zaščito. Celo nasprotno. Sicer pa sc spomnimo le političnih kampanj ob ustanavljanju samoupravnih delavskih kontrol in slavospevov tej domislici. Dolga leta in desetletja smo potrebovali, da smo prišli do spoznanja, kako so to le skupine nesrečnih amaterjev, katerim razen začetne podpore prav nihče ni dajal kakršnekoli pomoči, da bi imele ob zapletenih poslovnih procesih vsaj trohico upanja na uspeh. Da bo nesreča hujša, so istočasno postopoma pojenjali z delom zunanji kontrolni mehanizmi, kot so na primer razne revizije in pregledi kompleksnega materialnega ter finančnega poslovanja, češ da bi bilo to vmešavanje v samostojnost samoupravnih subjektov. In tako nič čudnega, če uradne statistike kažejo, kako organi za notranje zadeve odkrijejo kar preko 80 odstotkov obravnavane gospodarske kriminalitete, ostalo odpade na prijave delovnih organizacij, kazenske ovadbe inšpekcijskih služb, anonimne klice, medtem ko je delež samoupravnih delavskih kontrol pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj vsa ta leta med 0,1 do največ 0,3 odstotka.
Ob takšnih podatkih je bilo nemalokrat slišati vprašanja, zakaj naše inšpekcijske službe pri odkrivanju gospodarskega kriminala niso učinkovitejše. Na njihov naslov so letele številne kritike, tudi neutemeljene in preostre. Toda o tem v naslednjem zapisu.
(Se nadaljuje)
vredno 2.500 din; tisto noč pa sta skušala priti še v Mercatorjev market na yiici 21. oktobra v Črnomlju, vendar so bila vrata zanju pretrd oreh. Očitno J. K. s sodelovanjem in pomočjo I. B. ni bil zadovoljen, za sodelavca sije za vnaprej izbral starega znanca D. M. V noči na 24. maj sta tako skupaj vlomila v samopostrežno trgovino Mercator KZ
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	V času med 8. in 9. junijem je neki nepridiprav vlomil v osebni avto Tre-banjca Ivana Vraničarja. Vozilo je ponoči stalo v nezaklenjeni garaži, kar je nekdo spretno izkoristil in se brez posebnega truda okoristil. Iz skajaste-ga etuija v avtomobilu je zmaknil 6.200 din, s seboj pa je odnesel tudi kovinsko škatlo s štirimi steklenimi injekcijskimi brizgalkami različnih dimenzij ter okoli 400 injekcijskih igel. Neznanec je iz vozila skušal odviti tudi CB postajo, vendar mu to ni uspelo in je raje odnehal. Nemara pa nepridipravu ne bo odveč naslednje opozorilo: če seje namenil zdravniški pribor uporabljati, mu sporočamo, da je Vraničar veterinar in da so bile igle ter brizgalke namenjene predvsem živalim večjih dimenzij.
•	Nekateri so na tem svetu, ki baker cenijo bolj kot suho zlato, zanj so pripravljeni na vse mogoče podvige. Kako si drugače predstavljati odkritje semiških miličnikov, ki so ugotovili, da je nekdo pri vasi Vrčice odnesel okoli 200 m bakrene telefonske žice, pred Srednjo vasjo pa prežagal sedem telefonskih drogov in z njih snel okoli 800 m bakrene telefonske žice. Za molk in motnje v slušalkah torej niso vselej krivi le poštarji. V kakšnih strukturah prebivalstva je baker cenjen, pa se menda tudi ve.
Kje je Manfred?
Že od 5. junija pogrešala iz Sa
KOČEVJE-jo 46-letnega Manfreda Sternada iz3>alke vasi 48 pri Kočevju, kije tisto jutro odšel neznano kam.
Manfred je visok približno 178 cm in močnejše postave, gladkih kostanjevih las, oči ima sive, pod brado pa brazgotino. Oblečen je bil v modrc kavbojke in modro
Črnomelj in odnesla več cigaret ter kar 4.500 din gotovine, ki sta jo našla v predalu. Skupne škode je bilo za 6 tisočakov. Isto noč sta obiskala še slašči- ’ čarno Jagoda v Črnomlju in iz prodajne mize vzela 200 dinarjev. Do 4. junija sta si nato privoščila počitek. Porabiti vso nakradeno gotovino očitno ni bilo težko, kajti že 4. junija sta se znova vrnila k staremu opravilu. Ponoči sta vlomila v prodajalno z. orodjem na črnomaljski tržnici, last Mercatorja KZ. Vzela sta 8,2 kilograma kave, nekaj hrane in pijače, očitno pa sta imela dovolj časa, da sta si skuhala tudi kavo. Škode, ki stajo povzročila, je bilo za 5.000 din. Navade, da vsako noč vlomita dvakrat, nista opustila. Nekaj kasneje sta namreč stopila še v Mercatorjev Trgoavto v Črnomlju in vzela iz prodajnega pulta 1.123 din, sposodila pa sta si še nekaj orodja in tlačilko.
Mladeniča sta se roki pravice dokaj spretno izmikala vse do /.junija, ko so črnomaljski miličniki na Lokvah na domu prijeli J. K. Ob tem so našli tudi večino ukradenih predmetov in jih vrnili lastnikom, denar sta fanta seveda zapravila. Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je J. K., ki si bo, kot kaže, pridobil sloves največjega dolenjskega vlomilca, znova poslal za rešetke.
B. B.
Je kriminala res manj?
Podatki za prvo trimesečje kažejo, da na Dolenjskem število kaznivih dejanj upada
sta odnašala sladkarije, brezalkoholne pijače in igrače, nekaj vrednejših predmetov pa sta vzela v novomeški Elektrotehni, Dolenjkini drogeriji in duty free prodajalni. Ukradene stvari sta prodajala, nekaj pa jih tudi podarila sošolcem in prijateljem. Škoda, ki stajo povzročila, je bila ocenjena na 33.000 din. Prav tako so bili letos odkriti in prijeli trije storilci, ki so v letih 1987, 1988, lani in tudi letos na območju Ljubna zagrešili več kot 20 vlomov v zidanice in vikende, jemali pa predvsem hrano in pijačo. Tretji dogodek, ki je imel, razumljivo, v javnosti največ odmeva, pa sega v hladno februarsko noč, ko je bila blizu Rosalnic zverinsko umorjena 22-lctna Matjanca Matjašič. O tem dogodku je bilo zapisanih že dovolj besed.
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE Letošnji prvi meseci kažejo, daje kriminala na Dolenjskem, vsaj odkritega, nekaj manj kot v enakem lanskem obdobju. Uslužbenci novomeške UNZ so v prvem trimesečju zabeležili in obravnavali 370 kaznivih dejanj, kar je kakih 5 odstotkov manj od lani.
Daleč največ je na Dolenjskem tatvin in vlomov. Tovrstnih dejanj zoper družbeno in zasebno lastnino je bilo med januarjem in aprilom kar 310, še zmeraj pa nekaj manj kot lani. Zanimivo ob tem je nemara, da seje najbolj zmanjšalo število vlomov v osebne avtomobile, po drugi strani pa so prvi letošnji meseci prinesli večje število tatvin koles. Ob tem ni odveč podatek, da se je raziskanost kaznivih dejanj splošne kriminalitete, torej tudi tatvin in vlomov, letos zmanjšalo za preko 8 odstotkov.
Med letošnjimi odmevnejšimi dogajanji v vseh štirih dolenjskih občinah omenimo le prijetje dveh novomeških mladoletnikov, ki sta od januarja do sredine marca storila kar 29 vlomov in tatvin, predvsem koles in motornih koles. Fanta sta vlomila tudi v 18 trgovin, od koder
Še beseda, dve o gospodarski kriminaliteti. V letošnjih treh mesecih je bilo odkritih 41 kaznivih dejanj, vendar le 6 klasičnega gospodarskega kriminala, v ostalih primerih je šlo za gozdne tatvine in krivolov. Ni verjeti, da na Dolenjskem skoroda ne poznamo poneverb, ponarejanj, nevestnega gospodarjenja, vzroki za take vrste statistiko so bržkone kje drugje.
Preživljal se je po zidanicah
Lastniki zidanic v okolici Gabrja so si oddahnili — Številnih vlomov je osumljen 27-letni Jože B. — Jemal le hrano in pijačo — Povratnik
NOVO MESTO — Lastniki počitniških hiš in zidanic v Podgorju, predvsem v okolici Gabrja, so bili minule dni na trnih. Domala vsak dan je prišla novica o kakšnem vlomu, še posebej v zadnjih majskih in prvih junijskih dneh. Toda negotovost ni trajala dolgo, oddahnili so si že 2. junija, ko je prispela novica, da so novomeški miličniki prijeli osumljenca 27-letnega Jožeta B. iz Gabrja.
jopico ter karirasto srajco, obut pa je v črne delavske čevlje. S seboj je imel denarnico z osebno izkaznico in vozniškim dovoljenjem. Kdor bi kaj vedel o njem, naj obvesti postajo milice v Kočevju oz. najbližjo postajo milice.
Pešakinja mrtva, voznik izginil
Vid Črnič se je javil šele naslednje jutro
GRIBLJE — 8. junija ob 22.40 je prišlo na regionalni cesti v Gribljah do hude prometne nezgode, v kateri je bila ob življenje 26-letna domačinka Marija Tisovec, hudo ranjena pa je bila 21-letna Nada Brodarič, prav tako iz Gribelj.
33-letni Vid Črnič iz Bedenj pri Ad-lešičih seje tega večera peljal z osebnim avtomobil od Krasinca proti Gribljam. Vozil je hitro, prehitro, tako da je blizu gasilskega doma v Gribljah z avtomobilom treščil v pešakinji, ki sta hodili ob desni strani ceste. Tisovčeva in Brpdari-čeva sta padli na pokrov motoija; Črnič ju je tako peljal še preko bankine na travnik, kjer sta pešakinji padli na tla, avtomobil pa je nato trčil v betonsko ograjo. Poškodovanki so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je Tisovčeva po kakih treh urah hudim ranam podlegla. Voznik Črnič je bil kake četrt ure, ko so ranjenkama dajali prvo pomoč, še na kraju nezgode, nato pa je izginil neznano kam. Miličniki so ga sicer iskali, a brez uspeha, naslednje jutro pa se je sam oglasil na postaji milice.
Jože je star znanec miličnikov in sodnikov. Lansko jesen je prišel s prestajanja kazni, ki si jo je prislužil s tatvinami in vlomi. Skušnjavi je hitro podlegel, že po
Vinjenega voznika čaka obvezen zapor
Novosti v prometni zakonodaji—Višjekazni
Dolgo je bilo potrebno čakati, da se je skupščinsko kolesje vendarle premaknilo. Pobud in predlogov za uvedbo novih in strožjih kazni za voznike motornih vozil je bilo že toliko, da so bili delegati zveznega zbora Skupščine SFRJ prisiljeni ukrepati. Zato so prejšnji teden po skrajšanem postopku sprejeli vrsto sprememb cestno-prometne zakonodaje, kazni za nevestne voznike bodo poslej desetkrat višje od dosedanjih. Tisti, ki imajo na skrbi varnost na naših cestah, se tudi ob takšnih spremembah le nasmehnejo, kazni po njihovlfti še zdaleč ni-sto tisto, kar bi po moriji na naših cestah morale biti.
Pa vendar. Za najhujše prekrške je zakonodajalec predpisal denarne kazni od 400 do 2.000 din; plačali jih bodo vozniki, ki bodo divjali skozi naselje 30 kilometrov hitreje od dovoljene hitrosti oziroma 50 kilometrov hitreje zunaj naselij. Enaka kazen čaka tiste, ki ne bodo spoštovali prednosti, prehodov za pešce, ki bodo napačno prehitevali, vozili brez vozniškega dovoljenja ali sedeli za volanom tehnično pomanjkljivega vozila. Tudi taki, ki bodo prevozili rdečo luč na semaforju, vozili vinjeni ali pod vplivom alkohola, bodo kaznovani z najvišjimi kaznimi. Poleg njih zakon dopušča sodnikom za prekrške, da takšnim voznikom odmerijo še prepoved vožnje za dobo od treh do dvanajstih mesecev.
Verjetno največja novost, ki bo še posebej prizadela tiste, ki se težko odpovedo kozarcu pijače, je, da čaka storilca za štiri najtežje prometne prekrške — ti pa so: vožnja v vinjenem stanju, pod vplivom mamil, brez dokumentov ali ponovitev prekrška —- obvezna zaporna kazen od 15 dni do enega meseca. Dodajmo ob tem, da so se desetkrat zvišale tudi kazni za vse ostale prekrške, najsi gre za nepravilno prečkanje ceste ali neprivezovanje z varnostnim pasom. Tovrstna pozabljivost bo poslej po 150 din.
nekaj mesecih bivanja na prostosti se je vrnil na stara pota. Na svojih vlomilskih pohodih je jemal predvsem hrano in pijačo, drugih stvari se praviloma ni dotaknil. Tako je med 27. in 29. majem — tako vsaj kažejo dosedanji rezultati preiskave — vlomil v brunarico na Kavčah, last Novomeščana Antona Pogačnika. V približno enakem času je na Kavčah obiskal še zidanico lgora Boltesa iz Gabrja, v istem kraju pa naj bi med 24. in 25. majem vlomil v zidanico Gabrčanke Ane Korasa. V Gabrski gori naj bi nadalje med 19. in 20. majem vlomil v zidanico Jožefe Starc, med 1. in 2. junijem pa še v bližnjo zidanico Mirka Gazvode iz Lutrškega sela. Jože B. pa si za tarče svojih dejanj ni izbiral le zidanic, 2. junija naj bi stopil tudi v hišo Milana Sajevca v Gabrju.
Izredno pisanje seznam vlomov, ki naj bi jih Jože B. zakrivil v Ještovcih nad Pan-grč Grmom. Kar dvakrat, 31. maja in 1.
SOPOTNICA TAKOJ MRTVA
DRUŽINSKA VAS — 5. junija ob 6.00 seje 41 -letni Josef Nahal iz Sirije peljal z osebnim avtom po cesti od Ljubljane proti Zagrebu in v Družinski vasi pričel prehitevati neznano osebno vozilo. Takrat je nasproti s tovornjakom iz zagrebške smeri pripeljal 40-lctni Ibrahim Salkič iz Kutličev. Po silovitem čelnem trčenju je osebni avto odbilo na travnik, tovornjak pa seje prevrnil. Na mestu je bila mrtva Nahalova sopotnica, 72-letna Elli Costan-tinides iz Sirije, voznik pa je bil hudo ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 120 tisočakov.
junija, naj bi vlomil v zidanico Janeza Umeka, nato med 27. majem in 2. junijem v zidanico Mata Mamuta iz Ljubljane, približno v istem času pa v zidanico Novomeščana Janeza Jagodica; med 30. in 31. majem v zidanico Marjana Klobučar ja s Pangrč Grma. naposled na 1. junija dopoldne še v zidanico Roze Lenarčič i Velikih Brusnic. Tega dopoldneva je sku šal obiskati še brunarico Antona Bana prav tako iz Velikih Brusnic, vendar tokrat brez uspeha. Kot že rečeno, je Jože B ob vlomih jemal predvsem stvari, s katerimi seje preživljal. Podrobnejše okoliščine in vzroke takšnega početja bo brez dvoma pokazalo sojenje. Dotlej pa bo Jože B. bržkone v priporu, katerega mu je že odredil preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča.
VLOM V STANOVANJE
SELO PRI MIRNI Neznan storilec je v času med 3. in 4. junijem vlomil v stanovanje 48-letne Marije Klemenčič na Selu pri Mirni. Odnesel je radiokasetofon in radiogramofon, tako daje Klemenčičeva oškodovana za okoli 5 tisočakov.
JUTRI SREČANJE PRAVNIKOV
NOVO MESTO — Letošnje tradicionalno srečanje pravnikov Dolenjske in Bele krajine bo jutri, 15. junija, s pričetkom ob 14. uri v cestarski koči na Vahti. Po občnem zboru obeh društev — tako društva pravnikov, kot društva pravnikov v gospodarstvu — bo družabno srečanje s piknikom in plesom, za zabavo pa bo skrbel ansambel Proteus. Za novomeške udeležence srečanja bo zbor ob 12.30 pred sodiščem.
-i
	psa	
	‘K	■m

OBNOVA ČRPALKE — Petrolova bencinska črpalka ob Cesti herojev v Novem mestu že dober teden ne toči goriva uporabnikom. V Petrolu so se namreč odločili, dajo prenovijo in gradbeni stroji GIP Pionirja so že začeli z delom, ki naj bi bilo zaključeno do 1. decembra letos. Osnovni namen prenove je ekološki, star enoptaščni rezervoar bodo namreč zamenjali z mnogo varnejšim dvo-plaščnim. Dodali bodo tudi rezervoar za neosvinčeni bencin pa seveda postaji dali nov in lepši videz. Da bi to črpalko selili, ker je sredi naselja, o tem niso razmišljali, sqj so v Novem mestu z lokacijami veliki zapleti, bodo pa sodelovali pri odprtju tretje črpalke v Žabji vasi, za katero si močno prizadeva Agrostroj. Obnova bo Petrol stala okrog 3 milijone dinarjev. (Foto: Z. L.-D.)
rliS^
VOZIL
PO SREDINI CESTE
ZAGORICA — 55-letni Janez Blažič iz Čelevca seje pred dnevi peljal na kolesu z motorjem po cesti od doma proti Zbu-ram. V nepregledni desni ovinek pri Zagorici je zapeljal po sredini ceste, takrat pa mu je nasproti pravilno posvoji strani pripeljal s traktorjem Jože Barborič iz Gorenje vasi pri Šmarjeli. Blažič je trčil v traktor in se poškodoval, zdravi pa se v novomeški bolnišnici.
TRK NA PARKIRIŠČU — 61-letni Iusuf Berishaj, začasno na delu v Švici, se je 10. junija ob 9.25 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Štefanu je nenadoma zavil na levo na parkirni obcestni prostor in tam trčil v stoječi avtomobil Antona Videnška iz Šmartnega, nakar je vozilo odbilo še v drevo. Voznik Berishaj in njegov sopotnik sta bila ranjena, oba pa se zdravita v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 35 tisočakov.
PREHITRO PO MOKRI CESTI —
1
(2130) 14. junija 1990
51 -letni Mato Stojič iz Zagreba seje 4. junija ob 22.55 peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu in pri Krški vasi zaradi prevelike hitrosti na spolzki cesti treščil v zadnji del polpri-klopnika, katerega je na vozišču zaradi okvare pustil Mostarčan Hamzo Čolič. Stojičevo vozilo je po trčenju odbilo v levo, kjer seje vanj zaletel še osebni avto, ki ga je iz zagrebške smeri pripeljal Sefidan Memedovski iz Podgorcev. Stojič je bil hudo ranjen in se zdravi v brežiški bolnišnici. Materialne škode je za 180.000 din
DOLENJSKI LIST
I TELEVIZIJSKI SPOREDI
m

mmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmm


PETEK, 15. VI.
8.35 — 10.50 in 13.15 — 1.25 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
9.25 ZRCALO NOČI, dok. oddaja 9.45 VNOVIČ V BRIDESHEADU,
DRUGI PROGRAM
16.40 SP v nogometu, Avstrija: ČSFR -18.57 Regionalni programi TV Ljubljana, Studio Maribor: Tele M — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Mali koncert — 20.40 SP v nogometu, ZR Nemči-ja:Združeni arabski emirati (prenos) — 23.00 Skupščinska kronika — 23.30 Satelitski programi
angl. nadalj., 4/13 10.40 VIDEOSTRANI
TV ZAGREB
13.30 VIDEOSTRANI
13.40 IT ALI A 90, SPV NOGOMETU JUGOSLAVIJA : KOLUMBIJA, posnetek
15.35 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
MURPHY BROWN, amer. naniz., 10/22
FANTOM IZ OPERE, amer. nadalj., 2/4
ČERNI GAD, angl. naniz., 10/18 17.55 EP VIDEO STRANI 18.00 DNEVNIK 1
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 ŽARIŠČE, ponovitev 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.40 POLTRONA EXPRES, Špan. naniz., 12/13
8.25 TV koledar — 8.35 Ferdy (risana serija) — 9.00 Poletni program — 11.00 Poročila — 11.05 Poletni program — 12.35 Ristanc (amer. film) — 14.15 Risanka — 14.35 Poročila — 14.45 Barva noči (ponovitev nočnega programa) — 17.00 Dnevnik 1 —17.20 Sociologija umetnosti: Slikarstvo in mitologija (iz-obraž. oddaja) — 17.50 Ferdy (risana serija) — 18.20 Številke in črke — 18.40 Poročila za slušno prizadete — 18.45 Muppelshow— 19.10Risanka— 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 — V eityju (angl. nadalj., 1 /7) — 20.50 TV poster (zabavno-glasb. oddaja) 21.25 Dnevnik 3 — 21.45 Skupščinska kronika - 22.15 Slike časa (oddaja o kulturi) — 23.15 Poročila za goste iz tujine — 23.20 Barva noči, nočni program: Že spet ti (humor, serija), Nevljudno vedenje (amer. film) — 1.20 Poročila
niz., 11/22
FANTOM IZ OPERE, amer. nadalj., 3/4
ČERNI GAD, angl. naniz., 11/18
17.55	EP VIDEO STRANI 18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 IZ TUJIH KUHINJ: JAPONSKA, ponovitev L dela izobr. serije
18.25	METABOLIZEM IN NEZAVEDNO V PLASTIKI TONETA DEMŠARJA, dok. oddaja
18.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
CVETLIČNE ZGODBE
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3x3
20.30	KOLO SREČE
22.05	DNEVNIK 3
22.25	EP VIDEO STRANI
22.30	POLETNA NOČ MURPHY BROVVN, amer. naniz., 12/22
FANTOM IZ OPERE, amer. nadalj., 4., zadnji del ČERNI GAD, angl. naniz., 12/18 0.30 VIDEO STRANI
18.55 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, ponovitev 12. dela
19.10	RISANKA
19.15	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.50	VREME
19.52 ZRCALO TEDNA
20.05	RUMENA REKA, jap.-kit. dok. nadalj., 3/10
21.00 CIRCOM GALA, zabavnoinform. oddaja
22.05	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 5/42
22.50	DNEVNIK 3, VREME
23.10	EP VIDEOSTRANI
23.15	POLETNA NOČ MURPHY BROVVN, amer. naniz., 11/22
FANTOM IZ OPERE, amer. na-dal., 3/4
ČERNI GAD, angl. naniz., 11/18 1.15 VIDEOSTRANI
SOBOTA, 16. VI.
8.35 0.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
9.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
10.10 ŽREBANJE NAGRAD IZ ODDAJ PERISKOP
11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 24. oddaja
11.00	ŽARIŠČE
11.30	NAŠA PESEM 90, 3. oddaja
12.00	TEDNIK
13.30	VIDEOSTRANI
13.40 ITALIA 90, SP V NOGOMETU
j : ČS
AVSTRIJA : ČSFR, posnetek 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev na-
daljevank
MURPHY BROVVN, amer. na-
TV ZAGREB
9.30 TV koledar — 9.40 Čebelica Maja — 10.05 Barva noči (ponovitev nočnega programa) — 12.05 Saga o Forsythih (angl. nadalj., 23/26) — 13.00 Ste že bili v Zagrebu, gospod Lumiere? — 14.40 Ciklus filmov W. Disneya: Na mesečini (amer. film) — 16.25 Poročila — 16.30 TV dražba, 1. del — 17.00 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Miroslav Krleža: Balade Petriče Kerempuha — 18.30 TV dražba, 2. del 19.10 Sedmi čut (oddaja o prometu) — 19.20 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Sebastian (angl. film) -
PRODAJA
POSODE
EMO
Posoda BIO LINIJA - posoda za novi način kuhanja vam omogoča klasično pripravo hrane, hkrati pa jo nadvse pohvalijo tisti, ki žeiijo slediti novim smerem - zlasti kuhanju z malo vode in maščobe.
Posodo lahko naročite z naročilnico, ki jo izrežete iz časopisa in nato pošljete na naslov: EMO, industrijska prodajalna, Mariborska 68, 63000 Celje. Lahko pa jo naročite tudi po telefonu: 063/31-280.
Posodo boste dobili takoj - po povzetju.
PO POŠTI /po povzetju POSEBNA PRILOŽNOST * KONKURENČNE
univerzalni pekač
je vsestransko uporaben. Sestavljata ga pekač in pokrov. V njem hrano lahko pečemo, dušimo, kuhamo, pražimo in cvremo. Vložek omogoča kuhanje v sopari. Pekač je tudi primeren za bio kuhanje.
plinski žar
cena: 858,50 din
za peko vseh vrst živil na plinskem štedilniku. Jedi se lepo hrustljavo zapečejo s pomočjo toplote, ki kroži. Meso ostane sočno.
cena: 553,50 din
aromat pekač
ima na pokrovu dozirno skodelico, ki jo uporabljamo pri dušenju jedi. Aromatični hlapi in konstantna temperatura ostanejo tako v pekaču. Pekač je tudi primeren za klasično pripravo jedi - brez uporabe pokrova.

cena: 519,70 din
je posoda, ki ima obliko stare kitajske sklede. V njem pripravljamo vse jedi, ki smo jih vajeni kuhati v klasičnih posodah, le da vsa živila zrežemo na manjše kose. Tako pripravljena hrana je bolj zdrava.
cena: 604,90 din
21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Po brezkončnosti sveta: Azija (potopis) — 22.35 Poročila v angleščini — 22.40 Barva noči, nočni program: Že spet ti (humor, serija), Nevljudno vedenje (2. del amer. filma) —-0.40 Poročila
NEDELJA, 17. VI.
DRUGI PROGRAM
16.10 Danes skupaj — 16.40 SP v nogo8. metu, Brazilija:Kostarika (prenos) — 18.45 Finale DP v rokometu (m) — 20.00 Jugotonov klub (zabavnoglasbena oddaja) - 20.40 SP v nogometu, Anglija:-Nizozemska (prenos), Svedska:Škotska (posnetek) —0.00 — Satelitski programi

naročam (št. kosov)
univerzalni
pekač
aromat
pekač

vok
mm -plinski žar
NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
št. osebne izkaznice: Datum:
Podpis:
Izpolnite, izrežite in pošljite na naslov: EMO, industrijska prodajalna, Mariborska 68,63000 Celje.
8.55— 13.10 IN 14.20 — 23.20 TELETEKST 9.15 VIDEOSTRANI 9.25 OTROŠKA MATINEJA
9.25 ŽIV ŽAV, 25. oddaja 10.15 POLTRONA EXPRES, zadnji
19.15 RISANKA 19.10 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05 PRIM ER PLATFUS, češka drama
21.55	OSMI DAN 22.40 DNEVNIK 3 23.00 POLETNA NOČ
MURPHY BROWN, amer. nadalj. 13/22
NEKDO JEZDI MIMO, ang. nadalj., 1/13
ČERNI GAD, angl. naniz., 13/18 1.05 VIDEOSTRANI
del španske nadalj.
10.30	NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, zadnji del norveške igrane serije .
10.45	GREHI, ponovitev zadnjega dela amer. nadalj.
11.30	REVIJA SLOVENSKIH CERKVENIH ZBOROV
12.35	KMETIJSKA ODDAJA TV SA
13.35	ALPSKI VEČER 90, 3. oddaja
14.00	FORMULA 1. franc, nadalj., 10/13
14.45	ITALIA 90 — SP V NOGOMETU
ANGLIJA : NIZOZEMSKA, posnetek
17.00	DNEVNIK 1
17.05 FOSLOVNE INFORMACIJE 17.10 KOLO SREČE, ponovitev 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
TOREK, 19. VI.
19.50 VREME
RIŽ KRAŽ — i
20.05	KRIŽ KRAŽ — ŽREBANJE 20.40 ITALIA 90 — SP V NOGOMETU
BELGIJA : URUGVAJ, prenos 22.45 DNEVNIK 3
23.05	ITALIA 90-SP V NOGOMETU J. KOREJA: ŠPANIJA, posnetek
0.00 VIDEO STRANI
PONEDELJEK, 18. VI.
10.45 in 15.30 — 1.15 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00	SPORED ZA OTROKE 9.35 UTRIP
9.50	ZRCALO TEDNA
10.05	MPF CELJE 81: TRIJE ZLATI 10.35 VIDEO STRANI
15.45 VIDEO STRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
MURPHY BROWN, amer. naniz., 12/22
FANTOM IZ OPERE, amer. naniz., 4/4
ČERNI GAD, angl. naniz., 12/18
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK, ponovitev
UTRIP
ZRCALO TEDNA
18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.40 RADOVENI TAČEK: VRATA 18.55 ALIČA V DEŽELI RISB, zadnji del
8.35	— 10.35 in 13.35 — 0.20 TELE-TEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
SPORED ZA OTROKE IN MLADE
ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 25. oddaja
LONČEK KUHAJ
9.40	MOZAIK, ponovitev OSMI DAN
10.25 VIDEOSTRANI
13.50	VIDEOSTRANI
14.00	ŽARIŠČE, ponovitev
14.30	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
MURPHY BROWN, amer. naniz., 13/22
NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadalj., 1/13
ČERNI GAD, angl. naniz., 13/18
16.35	DNEVNIK 1
16.40	ITALIA 90 - SP V NOGOMETU JUGOSLAVIJA:Z. A. EMIRATI
18.55	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	F. N1COLINI: OČE BOM, italijanska nadalj., 3/6
20.50	OPERNE ZGODBE: TRUBADUR, ang. serija, 9/10
22.45 DNEVNIK 3
22.05	POLETNA NOČ MURPHY BROWN, amer. naniz., 14/22
NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadalj., 2/3
ČERNI GAD, angl. naniz., 14/12 0.10 VIDEOSTRANI
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev daljevank
MURPHY BROVVN, amer. niz., 14/22
NEKDO JEZDI MIMO. a nadalj., 2/3 ČERNI GAD, angl. naniz., 14
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJ 18.10 ŽARIŠČE, ponovitev
18.40 SPORED ZA OTROKE MLADE 19.17 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA MONTIELOVA VDOVA, hiško-venezuelsko-kubanska kol dukcija
21.55	DNEVNIK 3 22.15 ROCK KOMPAS
23.00	POLETNA NOČ MURPHY BROVVN, amer. niz., 15/22
NEKDO JEZDI MIMO, a nadalj., 3/4 ČERNI GAD, angl. naniz., 15 r 1.00 VIDEOSTRANI
F
Z
P
P
ir
Oi
C
K
ki
SREDA, 20. VI.
8.35 —12.00 in 13.15 — 1.10 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00 MOZAIK
9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
9.10 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
9.20 PRIMER PLATFUS, ponovitev češkega filma
11.05 OČE BOM, italij. nadalj., 3/6
11.50	VIDEOSTRANI
13.30 VIDEO STRANI
13.40 ITALIA 90 - SP V NOGOMETU JUGOSLAVIJA:Z. A. EMIRATI
ČETRTEK, 21. VI.
8.35 —10.20 in 13.15 — 0.35 TE TEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00	SPORED ZA OTROKE GRIZLI ADAMS, 10. del at naniz.
9.25 ZAKON V LOS ANGELESl del amer. naniz., ponovitev
10.10	MOSTOVI, ponovitev
10.40	VIDEOSTRANI
13.40	ITALIA 90 — SPVNOGOMl BRAZILIJAŠKOTSKA, posti
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev daljevank MURPHY BROVVN, amer. niz., 15/22
NEKDO JEZDI MIMO, nadalj., 3/13 ČERNI GAD, angl. naniz., 15
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJ
18.10	ŽARIŠČE, ponovitev
18.40	SPORED ZA OTROKE MLADE
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	VNOVIČ V BRIDESHF.A angl. nadalj., 7/13
21.00	TEDNIK
22.00	DNEVNIK 3 22.20 POLETNA NOČ
MURPHY BROVVN, amer. niz., 16/22
NEKDO JEZDI MIMO, nadalj., 4/13
ČERNI GAD, angl. naniz., 0.25 VIDEO STRANI
K
0
P
Sl
R
K
la
Slovenija
Moja deže
m C308C3O

T(
le
le:
S
dji
T<
le:
le:
im
di!
Pili
14:	, -M




—	gradbeni materu
—	betonski izdelki
—	montažni in polmontažni izdelki
—	izdelki po naročilu
m m a
DO MONTAŽNIH HAL
—	za potrebe kmetijstva (hlevi, seniki, strojne lope)
—	za podjetja in obrtnike (delavnice, skladišča, trgovine .. ■)
ppni7\/nniu ia im oomnu ia inu


PROIZVODNJA IN PRODAJA IGM SAVA KRŠKO, CKŽ 59
tel.: 0608/31-035, 33-122


DOLENJSKI UST
Št. 24 (2130) 14. junija j-jj
lov
er.
, a 14/
:ij
;e
ier. i, ai . 15 t
SOP STORITVE
Podjetje za proizvodnjo in montažno opremo za
zašr 1 ” '	*	'
p.o.
zaščito okojja in varčevanja energije, Krško, Krško, Zadovinek 38
Po statutu podjetja SOP STORITVE Krško razpisna komisija, imenovana od delavskega sveta,
objavlja razpis za
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje:
—	srednja izobrazba
—	tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih del
—	znanje tujega jezika.
Kandidati morajo predložiti program dela podjetja s predlogom o uresničevanju poslovne politike za štiriletni mandat.
Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov: SOP STORITVE, p.o. Krško, Žadovinek 38, »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi delavskega sveta.
ES
V
)Mf
x*>n
itev
ncr.
3,
.,15
,CIJ
IF.A
ncr.
I
;ž«
Za terensko prodajo domačih in uvoženih tekstilnih izdelkov iščemo dobre prodajalce.
Omogočamo zaposlitev s pogoji:
—	trimesečno poskusno delo
—	lastno vozilo (B kat.)
—	akviziterske izkušnje niso pogoj.
Zagotavljamo izjemno dober zaslužek.
Sestanek bo v ponedeljek, 18. 6.1990, ob 19. uri v restavraciji EMONA, nasproti Name v Ljubljani.
Informacije po tel. 061/714-671
ADMJl
NOVO MESTO
štipendij

RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1989/90
TOZD ADRIA - obrat NOVO MESTO lesar širokega profila
lesni tehnik ing. lesarstva ing. strojništva dipl. ing. lesarstva dipl. ing. strojništva
TOZD ADRIA - obrat ŠENTJERNEJ
lesar širokega profila |esni tehnik ing. lesarstva dipl. ing. lesarstva
TOZD ADRIA - obrat ŠMARJETA
kemijski procesničar (predelovalec umetnih mas) kemijski tehnik lr|g. strojništva
dipl. ing. kemijske tehnologije
tozd adria - obrat Črnomelj
iesar širokega profila lesni tehnik mej- lesarstva d|pl. ing. lesarstva
JOZD ADRIA - obrat MIRNA
brusilec rezkalec strugar Orodjar ‘inomehanik
kemijski procesničar (predel, umetnih mas) konfekcionar strojni tehnik konfekcijski tehnik tekstilni tehnik ekonomist mg. strojništva !n9- kemijske tehnologije mg. konfekcij, tehnolog.
|]!PL ing. strojništva tjlPl. ing. konfekc. tehnolog, bipl. ekonomist
Tozd ADRIA - obrat BREŽICE
esar širokega profila ,esni tehnik !n9 lesarstva 'n9- strojništva a,pl. ing. lesarstva
tozd adria - dssd
tttg. strojništva JJjPl. ing. strojništva tkpl. ing. lesarstva b|Pl. ekonomist (poslovni sistemi) t]!Pl. ekonomist (zunanja trgovina) a,pl. ekonomist (finančno-račun. smer)
Prijave za razpis kadrovskih štipendij sprejemamo od 15.7. 1990 na naslov IMV ADRIA, Kadrovsko-splošno področje, Za-9rebška 20, Novo mesto. Vlogi (obr. 8,40 — Vloga za uveljav-'Janje socialno-varstvenih pravic) morajo kandidati priložiti: fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih potrdilo o vpisu v šolo potrdilo o premoženjskem stanju družine potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu
Dodatne informacije lahko dobite na tel. 23-311, int. 777.
5
2
1
2
1
1
1
1
2
1
4
8
2
2
1
1
1
1
1
1
1
1
ELITA »ŠŠ«, Novo mesto, d.o.o.
Muzejska 3, tel. (068) 25-506 svetovanje, organizacija in posredovanje pri prometu z nepremičninami
NUDIMO VAM NASLEDNJE STORITVE:
—	svetovanje, organizacija in posredovanje pri prometu z nepremičninami
(hiše, lokali, stanovanja, zemlja itd.)
—	svetovanje in posredovanje pri izbiri in izdelavi gradbenih projektov
—	svetovanje in posredovanje pri pridobitvi gradbene dokumentacije
URADNE URE ZA STRANKE: petek: 16.00 —19.00 sobota: 9.00 — 12.00
PRIHRANITE ČAS IN DENAR —
PREPUSTITE SKRBI ELITI »ŠŠ«!
hydrovod
kočevj e r I b n I c a
Zbor delavcev komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje-Ribnica
razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
(reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	višja ali visoka izobrazba strojne, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri
—	vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega 4 leta na vodilnih delovnih mestih
—	sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti iz dosedanjih zaposlitev
—	predložiti izdelan program razvoja dejavnosti podjetja.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Komunalno podjetje Hydrovod Kočevje-Ribnica, Ljubljanska c. 38, 61330 Kočevje, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi.
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska ulica 18 68000 NOVO MESTO
Razpisna komisija
vabi k sodelovanju
4 delavce, ki želijo uveljaviti svoje izkušnje in znanja pri
PEDAGOŠKEM VODENJU VZGOJNO-VARSTVENEGA DELA
1.9.1990 bo novo izbranim pedagoškim vodjem pričel štiriletni mandat.
če izpolnjujete kriterije 73., 74., 75., 76. in 77. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, priložite k prijavi za navedena delovna mesta potrdilo o izobrazbi in vaš program dela! Vašo ponudbo pričakujemo v 10 dneh od dneva objave.
cr
Podjetje
NOVOTEHNA
trgovina na debelo in drobno p.o.
Novo mesto, Glavni trg 10,
komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	Vodja finančne službe
Pogoji:
—	visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri
—	1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
2.	Vodja poslovne enote Krško
Pogoji:
—	v. stopnja šolske izobrazbe trgovske ali komercialne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj pisne ponudbe s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev vložijo v 15 dneh po objavi na naslov:
Podjetje NOVOTEHNA, Trgovina na debelo in drobno p.o. Novo mesto, Glavni trg 10, služba kadrovsko pravnih in splošnih zadev.
Razpisna komisija VIO BREŽICE, o.sol.o.
TOZD OŠ TONE SELIŠKAR 68263 CERKLJE OB KRKI
razpisuje
prosta dela in naloge
RAVNATELJA z dopolnjevanjem obveznosti.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje 96. in 137. člena ZOŠ in 102. člena statuta.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Razpisna komisija pri OŠ Tone Seliškar Cerklje ob Krki.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
	
/O	ljubljanska banka
	Doleniska banka d d Novo mesto
objavlja
po skic osnovnfh sredstev
po sklepu komisije za ocenjevanje vrednosti izločenih ih
JAVNO LICITACIJO
odpisanih osnovnih sredstev in osnovnih sredstev izven uporabe.
Odprodati želimo več računskih, pisalnih, knjižnih in drugih strojev ter leseno opremo. Licitacija bo v ponedeljek, 18.6.1990, ob 13. uri v kletnih prostorih poslovne stavbe v Kettejevem drevoredu 1 v Novem mestu in v poslovnih prostorih na Trgu svobode v Črnomlju. Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije. Davčne obveznosti poravna kupec.
IZKORISTITE UGODNOSTI NIZKIH CEN ODLIČNEGA NOVOTERMA
Pri nakupu v industrijski trgovini KRKE dobite vsak 11. del zastonj. Kličite nas
na telefon (068) 21-492
KUPIŠ 10 • DOBIŠ 11
/O
ljubljanska banka
POSAVSKA BANKA d. d., KRŠKO
pravi naslov za denarne zadeve, sodobnost in tradicija poslovnost in zanesljivost — banka, ki zagotavlja varnost in zaupnost
24 (2130) 14. junija 1990
NA PTUJU TRIJE IZ DOLENJSKE
PTUJ - Od 7. do 9. septembra bo tu 21. festival domače zabavne glasbe, za katerega se je prijavilo prek 40 ansamblov, tako da bodo organizatorji pripravili tudi predtekmovanji. Prvo bo Ib. junija ob 18. uri v Loki pri Framu in drugo teden dni kasneje v Vinski Gori. Na tem bodo nastopili tudi Novi prijatelji iz Kostanjevice ter Toplar in Ansambel Ivana Puglja iz Novega mesta.
DOLENJSKI LIST
V TFM TFI1NII 1IAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - 1VI0T0RNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI w iCm	VHO&ANimA PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE

tedenski koledar
Četrtek, 14. junija — Metod Petek, IS. junija — Vid Sobota, 16. junija — Jošt Nedelja, 17. junija — Adolf Ponedeljek, 18. junija — Marko Torek, 19. junija — Julija Sreda, 20. junija — Dan civ. zašč.
LUNINE MENE
16. junija ob 6.48 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 15. in 16.6. (ob 20. uri) ameriški triller Tequila sunrise. 17. (ob
18.	in 20. uri) in 18.6. (ob 20. uri) ameriška komedija Gola pištola. 19. in 20. 6. (ob 20. uri) hongkonški akcijski film Velika zmeda v Hongkongu.
ČRNOMELJ: 14. 6. (ob 20. uri) ameriški triller Fanatike zlobe. 15. (ob
19.	uri) in 17. 6. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Črni dež. 15.6. (ob 21. uri) ameriški erotični film Šefica obvlada znanje. 19.6. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija štiri pesti proti Riu.
KRŠKO: 14.6. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Indiana Jones in zadnji križarski pohod. 15. 6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Osvobajanje misty Beethoven. 17. 6. (ob 18. uri) ameriška komedija Vojna zakoncev Rose. 19.6. (ob 20. uri) francoski ljubezenski film Rosalyn in Levi. 20. 6. (ob 19. uri) ameriška komedija Ljubica, otroci so se skrftli.
KRMELJ: 16. 6. italijanski akcijski film Izzivalec.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 14. 6. (ob 18. in 20. uri) ameriška fantastična komedija Vrnitev v prihodnost — II. del. Od 15. do 17. 6. (ob 18. in 20 uri) ameriška komedija Glej, kdo se to oglaša. 18. in 19.6. (ob 18. uri) ameriški risani film Roger Rabbit. 18. in 19. 6. (ob 20. uri) ameriška komedija Policijska akademija — V. del. Od 20. do 22. 6. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Noči v Harlemu.
SEVNICA: 14. in 15. 6. italijanski akcijski film Izzivalec. 16. in 17.6. ameriška komedija Nevama mama. 18. in 19.6. ameriški erotični film Začimba iz Miamija.

čestitke
BRANETU PODGORNIKU iz Semiča ob 60-letnid želijo še na mnoga leta pevci lovskega pevskega zbora Bele krajine.	559
kmetijski stroji
KOSILNICO Alpina, v odličnem stanju, prodam. Janez Prijanovič, Belčji Vrh 4,68343 Dragatuš	427
TRAKTORSKE grablje 160 prodam. Murn, Črmošnjice 41, Novo mesto.
430
TRAKTOR Ursus 335 C, kosilnico BCS 715, prodam. * (0608)82-336.
434
TRAKTOR LANZ, 22 KM, s koso in hidravliko prodam ali menjam za enoosno kiper prikolico. Jože Brine, Griblje 48, 68332 Gradac.	450
KOSILNICO BUCHER, staro dve leti, prodam. * (0608)81-876.	451
SUŠILNO NAPRAVO Vihar prodam. Niko Jureglj, Žirovnica 12, 61434 Loka pri Zidanem mostu, * (0601)84-166.	452
NAKLADALKO za seno 15 prodam. * 76-114.	453
TRAKTOR TV 730, star II let, prodam. Martin Gerkšič, Gor. Suhor 3, 68331 Suhor.	459
TRAKTORJA Schliter (SO PS, kabina), Eicher (18 PS, hidravlika, kosa), mo-tokultivator Acme (8 PS kosa, freza) ugodno prodam. Juršič, Dolšce I, Kostanjevica.	471
NAKLADALKO za seno Pionir 17, malo rabljeno, prodam. »' (0608)62-588	518
KOSO GRANIP za fergusona in pu-halnik Tajfun, brez elektromotoija, prodam. ® 42-552.	528
NOV MOTOKULTIVATOR diesel, 14 KM, Labin, in novo prikolico s karda-nom in kiper, prodam. * 25-883, od 15. ure dalje.	529
TV 821, star 10 mesecev, in dvobrazd-ni plug predam. » 43-677.	555
OBRAČALNIK za seno za traktor TV 523 prodam. W 49-385.	565
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, s frezo in koso, prodam za polovično ceno. W (0608)79-229, Rudi Stopar.
566
kupim
MANJŠE stanovanje v Brežicah kupim. * (0608)34-641.	568
motorna vozila
ZASTAVO 750, letnik 1982, karam-bolirano, prodam. * 20-425.	429
WARTBURG, letnik 1981, prodam. * 60-592, vsak dan od 7. do 8. ure.
432
LADO 1300, letnik 1987, prodam. » (0608)31-065.	439
JUGO 45 EX, star dve leti in pol, prevoženih 25000 km, sivo modre barve, prodam. »(0608)60-153.	442
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, ugodno prodam. Jože Čeh, Lukovek 8, Trebnje.	445
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. » (068)21-355 vsak dan po 15. uri.	448
VESPO P 200 E , letnik 1983, prodam. * 23-522.	449
MINI MORIS, letnik 1979, z dodatno opremo, prodam. * 25-676.	455
MOTORNO kolo 14 M, letnik 1986, prodam. » 65-683.	457
IM V KOMBI mercedes 2200 D, s podaljšanim kasonom, letnik 9/80, prodam. »86-181.	458
126 PGL, letnik 1987, ugodno prodam ali zamenjam z doplačilom za drug Zastavin avto. Perko, Gornji Križ 12, Žužemberk.	460
Z 750, letnik 1977, obnovljena, registrirana do februaija 1991, prodam. Tone Zupančič, Sr. Grčevje 16, Otočec. 461 MOTOR CTX 80, APN 6 S, tiro, glasbeni stolp Selečo prodam. * 65-233, popoldne.	465
JUGO 45, letnik 1987, prodam. He-drik Zaletelj, Zagorica 6, Dobrnič. 469 JUGO 45, letnik 1985 in jugo AX, letnik 1987, zelo ugodno prodam. Drage 1, 68331 Suhor.	470
R 4, tudi za rezervne dele, poceni prodam. * 76-328.	477
WV 1200 Yu prodam. Cena 18.000 din. * 40-200.	478
OSEBNI AVTO Trabant prodam. Cugelj, Gor. Nemška vas 11, Trebnje.
480
JUGO koral 45,letnik 1989, prodam. Roman Tomše, Dobeno 4, Brežice. 481 VESPO 50 elestart, novo, prodam. Ogled popoldne. Brane Jarc, Trebča vas 27, Dvor.	482
HAT 126 P, letnik 1985, poceni prodam. Josip Juranič, Šmarješke Toplice 100, (poleg hotela).	485
APN 6, dobro ohranjen, prodam. »(068)23-611, Srečo Petrič. 419
BMW 316, letnik 1980, registriran do 1991, prodam. Branko Štubljar, 68331 Suhor 6 a pri Metliki.	486
LADO 1200, letnik 1979, v odličnem stanju, registrirano do 1991, poceni prodam. Andrej Stušek, Kaplja vas 14,68295 Tržišče, » 44-958.	487
LADO RIVO 1300, letnik 1987, prevoženih 18.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan od 12. ure dalje. » 65-316.	488
WARTBURG, letnik 1982, registriran do septembra 1990, prodam. Stane Radovičevič, Mihovec 5, Novo mesto.
489
KARAMBOLIRAN JUGO 45 A
Sled v . ure.
490
R 4, letnik 1979, registriran do marca 1991, prodam za 2.800 DEM. Janez Kovač, Sela 30, 68350 Dolenjske Toplice.
491
GILERA RX 200 ARIZONA, letnik 1987, 7000 km, dodatna oprema, prodam. * 22-451 ali 51-140, dopolne.
492
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Gazvoda, Šegova 6, Novo mesto. 493 AUDI 80 avtomatik, starejši letnik, registriran, poceni prodam. Potov Vrh 7, Novo mesto.	495
Z 750, letnik 1980, in hladilno skrinjo (2101) prodam. Nadu, Bršljin 42, Novo mesto.	497
OPEL IDA 1,6 D, letnik 1984, prodam. * 42-588.	498
Z 128 1,1 GX, letnik 1988, prodam. » 25-528, Čivovič, Šegova 3, Novo mesto.	501
ZASTAVO 850, letnik 1984, prevoženih 61.500 km, prodam. Vprašajte vsak dan v kii Nikola
prodam najboljšemu ponudniku. Ogle Pionirju, Ločna, v petek od 12. do 13. i
iosku Dela v Bršljinu ali na naslov: Čavlovič, Bršljin 42, Novo mesto.
OPEL KADETT ugodno prodam ali menjam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče.
507
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dotonjsfci list, Novo mosto.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni uradnik In vodja tozda), Marjan Lagan (odgo-
SMS?’ Brad?''52? Anton1 JaST 'ždonka Lindtč-DragST Martin Luzar', Milan Marfcalj, Pavel Perc, Joža Primc, Joža Stančič, Jožica Tappey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SOK Novo mesto it.: 52100-603-30624. Devizni račun it.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo maato).
IZHAJA ob čatrtklh. Posamezna itevllka 7 din, naročnina za 2. trimesečja 80 din; za delovne in družbene organizacije 160 din; za tujino 40 ameriiklh dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na lato.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomska oglase 100 din, na prvi ali zadnji strani 200 din; za razpisa, licitacija ipd. 120 din. Mali oglasi do deset besed 80 din, vsaka nadaljnja baaada 8 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: ured-nlitvo (068) 23-606,24-200, naročniika služba, ekonomska propaganda In totolaoo-ratorij 23-610, mali oglasi in zahvala 24-006. Nenaročenih rokopisov In totografl| ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za Informiranje Republika Slovenije (it. 23 od 21. oktobra 1988) aa za Dolenjski list ne plačuje temel|n! davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo maato. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
FORD 1300, lado nivo 1600 ugodno prodam. Vlado, » 58-216, zvečer. 510 126P, letnik 1979, registriran do junija 1991, prodam. »45-270.	512
UGODNO PRODAM lado rivo, letnik 1987, golf, letnik 1977, opel rekord karavan, letnik 1976, in motor za VW 1200. * (0608)77-378.	513
Z 750, letnik 1976, prodam. Alojz Vidmar, Dol. Nemška vas 15, Trebnje, »44-679.	516
R 5 FIVE, prva registracija 1988, ugodno prodam. » 84-589, od 15. ure dalje.	520
R 14 prodam. » 51-515.	521
SIMCO CHRYSLER 1307 GLS, letnik 1978, motor in karoserija v dobrem stanju, rdeče barve, prodam. »(0608)81-802.	522
126 P, letnik 1982, prodam. » 25-895.	524
Z 101 GTL, letnik 1985, in čmo-beli televizor Gorenje, prodam. Gačnik, Bori-čevo 9, Novo mesto.	526
LADO SAMARO, januar 1990, prodam. »(0608)61-653.	530
GOLF JGL, letnik 1984, registriran do aprila 1991, ugodno prodam. »(068)85-052.	534
126 P, v dobrem stanju, registriran do novembra, prodam. Cena 8.500 din. »(068)84-318.	536
Z JUGO 1,1 GX, letnik 1987, v dobrem stanju, prodam. » 52-225.	537
Z 101, letnik 1979, prodam. Franc Kuplenik, Vrh pri Pahi 4, Otočec. 539 GOLF JGL, letnik 1981, registriran do februarja 1991, in R 4 GTL, november 1984, registriran do septembra 1990. prodam. »44-978.	543
R 5 GTS. oktober 1987, prodam. Džankovič, Ul. talcev 32, Straža (pri silosu).	546
GOLF JX, letnik 1986, ugodno prodam. Alenka Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto,.	547
GOLF DIESEL, letnik 1983 z dodatno opremo, in suzuki GS 500 E, letnik 1977, prodam. Vene, Pod Trško goro 21, Novo mesto.	548
Z 101, letnik 1986, registrirana do februaija 1991, prodam. » 42-665. 549 ŠKODO 105 L, garažirano, prevoženih 25.750 km, ugodno prodam. »(068)24-864.	550
126 PGL, letnik 1989, pravkar podaljšana registracija, ugodno prodam ali menjam za večji avto. » 25-325.	552
JUGO KORAL 45, maj 1989, prodam. Špringer, Loke 12, Straža, * 84-772.	553
AVTOMATIK, nov model, črno zlate barve, z litimi platišči in smerokazi, poceni prodam. » 22-977.	558
GOLF JX diesel, 2,5 let, s petimi vrati, in FIAT 126 P, star dve leti, po zelo ugodni ceni prodam. Anton Jordan, Sajevce 2, Kostanjevica na Krki.	560
GOLF JX diesel, letnik 1986, ugodno prodam. Milan Sašek, Dol. Suhadol 7, Brusnice, » 85-935.	561
GOLF GL, letnik 1981, prodam. » 26-647, popoldne.	563
Z 101 GT 55, letnik 1985, registrirano do decembra 1990, garažirano, ugodno prodam. * (0608)62-359.	569
ZASTAVO 101, letnik 1983, registrirano do aprila 1991, prodam. » 52-974.
570
GOLF JX diesel, star 16 mesecev, rdeče barve, prevoženih 19.000 km, prodam za 22.000 DEM. » (0608)69-600. 571 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do maja 1991, prodam. » 73-609.	572
obvestila
GRADITELJI in inštalaterji! Po konkurenčni ceni izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje.Peči 25-38 K W že po ceni od 9.000 do 11.500 din. * (063)39-878, popoldne ali zvečer.	342
JARKICE, ijave, stare 6 tednov, prodajamo vsak dan. Stane Prevolšek, Čatež 16,68212 Velika Loka.	541
MONTIRAM TV antene za vse možne programe na vašem področju. »(068)44-129.	(P24-1MO)
AVTO ALARM Vgradnja po konkurenčnih cenah Plut Anton Cerovec 17, Semič tel.: 068/59-080 z J
AVTO - HIT NOVO MESTO Stranska vas 1 (068) 43-502
Prodajamo nova vozila maloprodajna cena: mazda 323/L .. 25.200 DEM toyota StarJet .. 21.400 DEM
lord fiesta.... 24.073 DEM
rabljena vozila — fiat campanjola
s prikolico..... 4.000 DEM
Se priporočamo!
DEOMAX d.o.o. MAXMEDIA Družbena podjetja, podjetniki, zasebniki!
Edinstvena, celodnevna in najcenejša oblika predstavitve vaše dejavnosti. Naročila za objavo vašega sporočila (ugoden nakup, akcijska prodaja, popust), na svetlobnem »displayu« — hotel Kandija, sprejemamo na tel. številko: 21 -466, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. Nudimo pomoč pri oblikovanju teksta.
OPRAVIČILO
Pri zahvali MARTINA STARIČA iz Radne vasi pri Trebelnem je pomotoma izpadla zahvala GOVORNIKOMA. Za neljubo napako se opravičujemo!
NOVOST!
FRIZERSTVO NA TERENU SANDRA AVSEC ŠMIHEL 32, NOVO MESTO N udim vse frizerske storitve na vašem domu po ugodnih konkurenčnih cenah. Podrobne informacije in naročila sprejemamo na tel. (068) 22-878. (ček-OB-24)
preklici
JANEZ GALIČ, Malenška vas 11, opozarjam Alojza Galiča iz Ivanje vasi, naj me ne hodi nadlegovat in mu prepovedujem odnašanje stvari z moje domačije, ker niso njegova last. Če preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 500
posest
ZIDANICO z vinogradom, v izmeri 750 m2, v Črešnjicah pri Otočcu, prodam. Cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan na naslov: Črešnjice 21, Otočec.
423
V	BLIŽINI Brežic (4 km) prodam
manjšo hišo z 2000 m2 zemlje, urejeno dokumentacijo za nadomestno gradnjo, zgrajenimi temelji in ploščo ter gradbeni material. »(0608)62-545.	426
DVE ZAZIDLJIVI parceli, sadovnjak in travnik, na Brezovici pri Črmoš-njicah, prodamo za 70.000 din. »(061)314-463.	428
PARCELO v izmeri I ha, v Jedinščici pri Novem mestu, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	441
STANOVANJE ali starejšo hišo v Novem mestu ali bližnji okolici kupim za približno 30.000 DEM. * (068)85-306.
454
HIŠO z gospodarskim poslopjem blizu Sevnice prodam. »(0608)82-329. 467
KRASNO PARCELO za vikend ob asfaltu takoj poceni prodam. Zorc, Ro-stoharjeva 82, 68270 Krško.	475
V	VINJEM VRHU prodam mlad vi-
nograd na lepi sončni legi in z lepim dostopom do poti. » 76-328.	479
NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam hišo ali menjam za hišo, kije potrebna adaptacije, ali možnost nadomestne gradnje. Šiler, Golobinjek 1 a, Mirna Peč.
502
VIKEND v Opatiji ugodno oddam za dopust. » 85-366.	505
MONTAŽNO dvostanovanjsko hišo, novo, še nevseljivo (196 m2), s centralno, telefonom, garažo, nekaj zemlje, v sončnem kraju v Zgornjem Kamenju pri Novem mestu, prodam. * (061 )311 -920 ali (068)24-647.	517
GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo v Sevnici prodam. Upoštevam stanovanjski kredit ali osebni avto. »(0608)43-106 v petek od 17. do 19. ure.	519
V	UČAKOVCIH pri Vinici prodam
njive, travnike in pašnik (brezov gozd). »(064)70-726.	523
GRADBENO parcelo v izmeri 16 a v Kotu pri Semiču (pod želežniško postajo) ugodno prodam. * (068)56-138, od 19. do 21. ure.	557
prodam
TELEVIZOR, v manjši okvari, in radio, v dobrem stanju, prodam. Vel. Bučna vas 21, Novo mesto.	446
GORSKO KOLO, novo, italijansko, dodatno opremljeno, dirkalno kolo Col-nago št. 60, kolesarsko opremo prodam.
*	(061)375-539.	447
VEČJO količino suhih smrekovih
desk debeline 25 in 50 mm prodam.
*	(068)84-655.	462
ZAMRZOVALNO SKRINJO 3801
(1.500), dvojno pomivalno korito z odcejalnikom (1.500) in krožno žago B & D (priključek) prodam. » 22-082, Košeni-ce 48, Novo mesto.	464
ŽAGO za razrez hlodovine in čelni nakladaš za traktor IMT 533 prodam. Stane Maver, Češnjice 9, Zagradec.
DVE KOZI in zamrzovalno rabljeno skrinjo (345 1) prodam. Čeh, Gorenje Nemška vas 18, 68210 Trebnje, » 44-838.	466
STAREJŠI barvni televizor in glasbeni stolp prodam. Kraško, Kristanova 22, Novo mesto.	472
TOVORNO prikolico za osebni avto ugodno prodam. » 51-347.	473
KRAVO v 9 mesecu brejosti, telico v 7 mesecu brejosti, kravo s prvim teletom in telico, staro 7 mesecev, prodam. Janez Bulc, Pot Na laze 5 (pri cerkvi), Mirna, »(061)332-753.	483
TELEVIZOR Gorenje, čmo-bel, malo rabljen, žensko kolo in dve ležišči poceni prodam.»(068)21 -155, od 14. do 16. ure.	484
PRITLIKAVE sivo-srebme pudlc, rodovniške, prodam. » (068)84-179.
494
KOZOLEC TOPLAR, velikost (7 x 12 m), prodam. Ogled vsak dan, » 65-377, Drago Turk, Podturn 40.68350 Dolenjske Toplice.	499
SUHE smrekove odpadke, primerne za trske ali za ogrevanje vode, poceni oddajamo. »28-135.	503
KMETOVALCI! Suho oblanje, primemo za nastil, ugodno oddajamo. »28-135.	504
ENOLETNO KOZO, z mladico prodam. Ignac Horžen, Boršt 15 a, 68263 Cerklje ob Krki, » (0608)69-229. 508 NERABLJEN šotor za dve osebi poceni prodam. * 21-835.	514
UGODNO PRODAM siporeks (60 x 25 x 12) 5 palet, notranja vrata, barva hrast (80 cm) in strešno okno EKO (65 x 100). Kukman, Bršljin 38, Novo mesto.
515
UGODNO PRODAM nov uvoženi avto sedel * 22-923.	527
INDUSTRIJSKI šivalni stroj in over-log prodam. »(061)852-144.	531
NEKAJ NOVI DELOV za škodo 120 LS in štiri rabljena kolesa z gumami ugodno prodam. Edvard Tršavec, Zdolska c. 18 A, 68270 Krško.	533
NOV PLETILNI STROJ Pfaff, dvo-redno z dodatki, ugodno prodam. »(0608)88-872.	535
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. »85-462	538
PRODAM dve kobili, bika in kravo. Ogled možen v popoldanskih urah. Jože Zupančič, Sela pri Stravberku 4, Otočec.
540
ŠPORTNO KOLO, televizor Grun-ding in novo vrtno kosilnico prodam. » 24-943.	542
JADRALNO DESKO Maestral z dvema jadroma, novo pony kolo, italijanski rabljen BMX in moško kolo na 10 prestav ugodno prodam. * 21-670 po 15. uri.	544
NOVO, zapakirano spalnico Anita ugodno prodam. » 43-570.	545
KOMBINIRAN otroški vozičl avto sedež, vse novo, pro » (068)26-331.
ŽENSKO otroško kolo pro » 20-439.
STROJ za izdelavo oblog in ladijs poda prodam. Stroj se priključi na v debelinko. * (068)22-706.
POCENI PRODAM rabljen ne šotor za 4 osebe in priključek za priki za Z 128. » 24-414, popoldne.
KOZO z mladičem prodam. Ivan Žič, Dečno selo 50, 68253 Artiče.
GLISER z motorjem prodam, i 609.
SMREKOV ladijski pod pro » 27-794.
razno
V NOVEM MESTU iščem kaki p koli prostor, primeren za Itf »(064)22-048.
MAMICE in očki, če je vaš mi brez varstva, vam ga skrbno varujei svojem domu. Šifra: MIRNA PEC
ODDAM HIŠO v najem K Šranga 44, Mirna Peč.
VZAMEM V NAJEM poslovne store na območju občine Sevnica. Po be pošljite na: M. Mušič, poste rest 68290 Sevnica.
POKLANJAM HAPPYLINE
stopnice, vredne 100 DEM, in pom« pri iskanju novih igralcev. ® (0601 465, popoldne.
službo dobi
REDNO ALI HONORARNO«
slimo ženski ali moškega, lahko upo nec, za delo na kmetiji — vrtnariji. H in stanovanje v hiši, ostalo po dogo' Janez Aljančič, Hladnikova 31, 6 Križe.
NOVA KOMERCIALNA VER
iz Zagreba išče akviziteije, ki bi del na področju Slovenije. Možnost veli zaslužka. »(041)158-910.
AKVIZITERJE za prodajo koz« ke iščem. Odličen zaslužek. Telefon s v petek od 17. do 19. ure, (0 43-106.
IŠČEMO akviziteije za prodajo nega blaga po terenu. » (068)23-
stanovanja
ENOSOBNO stanovanje ku » 23-110, od 12. do 18. ure, ob del kih.
GARSONJERO ali enosobno s vanje kupim ali vzamem v najem. I plačilo. Telefon dopoldne 23-311, in 190.
SAMSKI INŽENIR išče garso« ali enosobno stanovanje v Novem n* »(061)328-410, zvečer.
STANOVANJE v bloku takoj me mlada družina. Nudimo predpis * (068)85-306.
ženitne ponudi
PREPROST FANT, star 45 160/80, s skromno hišico na Dolenji brez posestva, samo malo vinograd sadovnjaka, želi spoznati preprosto < od 30 do 40 let. Otrok ni ovira. Šifra' BELICA
GOBELINE različnih motivov prodam. * (068)51-346.	421
ODDAM mlado kravo s teletom. »84-289.	425
ROVOKOPAČ in MZ, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. Jurkložter 22, Jurklošter.	433
STROJ za izdelovanje opeke s 600 modeli prodam. * 26-893.	435
PRODAM voz, 2,5t, s traktorskim in vprežnim priključkom, plug Slavonec, rabljeno ostrešje (18 m3), smrekov pod (20 m2) in obdelan kamen (10 m3). Franc Cesar,Goriška vas 3, 68216 Mirna Peč.
436
DVE KOZI z mladiči prodam. Dragan, Pod Trško Goro 99, Novo mesto.
437
PLETILNI STROJ znamke Bruder, dvoredni na kartice, in nove mize, domače izdelave, za dnevno sobo prodam. »(0608)32-179.	438
SOP KLEPAR _ p.o. — Krško, Žadovinek 39
objavlja javno licitacijo osnovnega sredstva
TAM 75 A 5
Kombi bus 8+1 letnik 1983 avto je v voznem stanju klicna cena 50.000 - din
licitacija bo 27. 6.1990 v prostorih SOP KLEPAR.
Ogled je možen eno uro pred licitacijo.
10% varščine je treba plačati na dan licitacije.
Prodajali bomo po sistemu »videno-kupljeno«, kasnejših re klamacij ne bomo upoštevali.
Tudi, ko bi hodil po dolini smrtne sence, ne bojim se zlega, ker ti si z menoj!
(psalm 23,4)
ZAHVALA
V 44. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustila draga žena, mam*> hčerka, sestra, snaha in svakinja
VANJA NIKOLIČ
iz Novega mesta, Slavka Gruma 3 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, posebno Bračikovim, ki f
in Miranu Božiču, Društvu invalidov Novo mesto za vso pomoč, Binkoštni cerkvi — evangelijskemu centri1 Novo mesto pa za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste naši dragi Vanji kakorkoli pomagali, iskren* hvala!
Žalujoči: mož Drago, sin Marko v imenu vsega sorodstva

zičl
pro
pro(
dijs
la V
ne
>rik<
van
i. Š
pro
kaki lo'
Na podlagi 3., 4. in 8. člena Odloka ter 4. člena Pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje, objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Trebnje
RAZPIS
o podelitvi priznanja občine Trebnje
Priznanje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih.
Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom.
Predloge za podelitev priznanja dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 27. 6.1990.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
vne
Po
rest
NE a ml >60l
IOi
iipo
ji. H iigo’
'ER
del
veli
kozi Fon s (0
lajo
)2h
ku i del
no si
m.
1, in
irsol m m
koj
:dpl«
■ 45„ lenjsj )grad
Stot
iifra /
h re
ima.
ki so
alju'
nak*
ivičf
intru
;refl*
Iskra
ISKRA
Industrija kondenzatorjev in opreme
Semič, p. o. Vratača 1
SEMIČ
razpisuje
javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev, in sicer: več elektromotorjev, 2 stružnici, 2 (rezalna stroja, 12 strojev za brizganje plastične mase, 2 traktorja in drugo.
Licitacija bo v četrtek, 28.6.1990, ob 10. uri v prostorih skladišča pri Petrolu v Semiču, kjer je možen tudi ogled 25., 26. in 27. junija, vsak dan od 10. do 14. ure.
Licitira se ustno po sistemu »videno-kupljeno«. Udeleženci plačajo 10% varščine.
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, dragi sin in bral, več na našem domu ni.
A spomin na tebe živi
V SPOMIN
LADIJU
FERKOLJU
iz Zavinka pri Škocjanu
15. junija bo minilo šest žalostnih let, odkar te ni več med nami. Vsem domačim, sošolcem, prijateljem, ki ga imate v lepem spominu, hvala!
Tvoja mamica in tvoji najdražji
Ljubil si svojo družino, ljubil si delo in dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odšel si v večni dom.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po težki in kruti bolezni za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, ata, stari ata, brat, stric, svak in tast
ANTON LINDIČ
iz Vidma pri Šentjanžu
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, poklonili toliko lepega cvetja in našega ata tako številno .premili na njegovi zadnji poti. Naša topla zahvala Gostilni Re-povž, kolektivom Metalne Krmelj, Lisce Sevnica, Jutranjke Sevnica, VVO Litija, ŠD Šentjanž, GD Šentjanž, Krmelj, Tržišče. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, cerkvenim pevcem, g. župniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat isklena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
Sporočamo znancem in prijateljem, daje 6. 6. 1990 umrla medicinska
sestra
LEOPOLDINA »DINA« WAMBOLT VON UMSTADT
Pokopana je bila 13. 6. 1990 v Salzburg — Aigen.
Žalujoči: brat Philipp s soprogo Christo, sestra Marija
V starosti 97 let nam je v domu starejših umrla naša draga mama, stara mama, babica in prababica
IVANA KRANJC
roj. POVŠE
Močviije — Bučka
Pogreb je bil v Ljubljani dne 1. junija 1990.
Žalujoči: hčerka Zalka z družino in vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 58. letu nas je nepričakovano zapustil dragi sin, mož, oče, dedek in brat
STANISLAV
MAVSAR
Kot pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom za vsestransko pomoč, darovano cvetje, tovarni Iskra Semič, Študijski knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, Sob Črnomelj, GG Tok Črnomelj in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo LD Smuk Semič, Viliju Piršu, Ivanu Avpiču, Zvonetu Tkalcu za organizacijo pogreba, upokojenskemu pevskemu zboru Črnomelj, kakor tudi vsem govornikom ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
* *
Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala,
zdaj boš v grobu mimo spala
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
KAROLINA
MAZNIK
iz Orehovice 21
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo obema sosedoma Pavličema, Prhnetovima, Frankovim, Slavku za poslovilne besede, GD Orehovica in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi DO Plutal Ljubljana in Živila Kranj.
Žalujoči: sin Jože, hčerke Marija, Tončka, Vida, Milena in snaha Milena z družinami, sestre Anica, Hilda in Mimi z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustil
FRANC
MIKOLIČ
iz Straže
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi
Plamen sveče govori, da že leto dni v grobu sL Živel bi rad še nekaj let, prezgodaj mora! si umret.
V tihi bolečini si odšel, a v naših srcih boš žive L
V SPOMIN
14. junija mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil
FRANC JORDAN
iz Ostroga
Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
Žalujoči: vsi njegovi
Na grobu tvojem cvetje klije, prezgodaj tebe zemlja krije.
ZAHVALA
Komaj v 35. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi sin, brat in stric
JOŽE
BEVEC
Štatenberk 9 Trebelno
Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Obrtnemu združenju Novo mesto, bližnjim sosedom, pevskemu zboru Trebelno in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ata, brata Lojze, Tone in sestra Ani z družinami
ZAHVALA
V 35. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga
KATJA UHAN
rojena Vadas
s Puščave pri Mokronogu
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč in sočustvovanje z nami, vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Munkovi, patronažni sestri, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, DO Mercator-tozd Gradišče Trebnje, Dani z Mirne, učencem in učiteljem sedmih razredov OŠ Mokronog, tov. Dimu za govor ob odprtem grobu, pevcem ter g. župniku za opravljen obred in godbi na pihala iz Trebnjega. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Zdaj nič več se pesmica ne sliši, za vasjo nihče več ne igra v samotni, stari, mali hiši je utihnila harmonika
Pogrešali bomo njegovo življenjsko modrost in vedrino.
ZAHVALA
V 97. letu starosti je sklenil svojo bogato življenjsko pot naš dobri ate, stari ate,
praded in stric
ANTON BRSAN
iz Orehovca 18
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, daroval, cvetje in pokojnika spremili na zadnji poti. Še posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred m pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: njegovi domači	;1
Vf !
Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani Ne morem med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le sreča ljubezni visoko gori.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, sestra, teta, prababica, tašča in botra
ANTONIJA TURK
s Polhovice 6
iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter našo mamo pospremili k večnemu počitku. Prav tako se zahvaljujemo sosedom in znancem za vsestransko pomoč, duhovnikoma za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Ivan in Martin z družinama, hčerke Marija, Pepca, Tončka, Nežka iri Olga z družinami, snaha Lojzka z otroci, brat, sestra ter ostalo sorodstvo	it'
24 (2130) 14, junija 1990
DOLENJSKI LIST
m**





;š$s

5
>
*
*
*
*»
%
*
%
I
I
5
S
%
*
*
*
%
%
*
s
*
*
*
<*
"N
s
s
*
*
*
*
%
$$«$

JOŽE PAVU N
p
0
0
0
0
0
»Ki za kolo, naj gre z nami v kolo«
spoznal z Bradačem in Gajičem, 0 ki sta tisti čas že igrala pri Elanu. J
Pavlin se jima je pridružit, v tisti 0
generaciji so bili še Gačnik, Ven- 0
ta, Janežič, Jakše, Zupančič in še 0 kdo. Pavlin ni štel, koliko nogo- 0 metnih rodov je zamenjal do da- p nes, toda zagotovo je sedanji do- 0
segel največ, prvič se je klubu
uspelo uvrstili v prvo republiško 0
ligo. »Letos bomo v njej obstali, 0
Nogometni stadion v novomeškem Portovaldu je v soboto dopoldne sameval, le nekdo se je z lopato v rokah trudil in praznil ogromne mlakuže na zeleni preprogi. Ni običaj, da hi v tako gosposkem športu, kot je nogomet, igralec nekaj ur pred pričetkom tekme v prvi republiški ligi sam pripravljal igrišče. Toda Jože Pavlin se za lake navade ne zmeni, kar samo po sebi umevno mu je, da je i' novomeškem Elanu zdaj ekonom, gospodar, spel drugič dela vec ali da se poskuša v neh va-ležni vlogi prosilca pomoči klubu po delovnih organizacijah. Ob vsem tem pa je s sedemintridesetimi leti ne le verjetno najstarejši igralec slovenske lige, pač pa nogometaš, brez katerega si novomeške enajsterice danes enostavno ni moč zamisliti. Nima vsaka ekipa te sreče, da hi imela takšnega kapetana
Pred tremi in več desetletji je bila Soteska kraj, kjer je bilo mladim edino razvedrilo tekanje za žogo po travniku. »Šest dni v tednu smo živeli za nedelje. Zjutraj smo šli k maši, potem pa na travnik. Nekaj nepozabnega so bili nedeljski obračuni vaških ekip, še posebej med Stražo, Podturnom, Sotesko; rivalstvo je bilo tako, da je včasih ob igrišču stal cel kraj.«
Verjetno pa si tudi takrat Jože ni mislil, da si bosta z nogometom ostala tako blizu še naslednja desetletja Ko je leta 1970 prišel v službo k novomeški !MV, se je
vprašanje pa je, kako bo nasled- p nje leto. Češe razmere v klubu ne 0 bodo spremenile, bom, resda s J težkim srcem, odšel. Preveč dela 0 sloni na enem človeku, celo za 0 treninge mi zmanjkuje časa« 0 Tisti, ki ob nedeljah popoldne 0 zahajajo na stadion Bratstva in 4 enotnosti, zagotovo poznajo Jože- 0 tov značaj. Potrdil ga je še kje, z £ njim je dosegel ogromno zmag, 0_
tudi izven nogometnega igrišča 0-
Po osnovni šoli se je na poklicni p kovinarski šoli izšolal za avtome- 0.
hanika, se nato iz IM V preselil v 0
Novoles, kjer je ob delu končal šo- 0
lo za strojnike parnih kotlov, nato 0
pa še večerno strojno-tehnično šo- 0
lo. celo z odliko, da je bil oproščen 0 mature. Želel si je tudi znanja tu- J
jih jezikov, študiralje nemščino in 0
končal tri stopnje šolanja Med- 0
tem se je zaposlil v Obrtni zadrugi 0 Hrast, kjer mu danes teče že osmo 0 leto službovanja A na šolo tudi £ tam ni pozabil, vpisal se je na 0 VEKŠ, danes mu do diplome J manjkajo le še trije izpili. Za no- 0,
gometaša resnično nena vodna pot. 0
To, da Jože ni le odličen nogo me- 0
taš, pač pa tudi izredno uspešen J
šahlst, smučar in skakalec, ve le 0 malokdo.	0
»Čeprav v otroštvu pravih smuči 0
nismo poznali, sem vzljubil tudi f-
smučarijo, še posebej skoke.« Jo- 0
Želov osebni rekordje kar 54 me- 0
trov; med drugim je bil zmagava- 0 lec tekme na Uršnih selih. Toda v 0 njem je tlela še ena tiha želja. Na- J posled se je lepega dne odločil,
vzel smuči, sedel v a vto in se odpe-
ljal v Planico. Ni se zmenil, da je 0 med snegom padal dež in je bilo 0 doskočišče nesteptano. Povzpel se p je na zaletno stezo in spustil v do- 0
lino. Trd in boleč je bil doskok,
toda želja je bila izpolnjena: Jože je postal nogometaš, ki je prema- J, gal tudi Planico.
B. BUDJA '

Japonci na Ruperč Vrhu
Svežina konkurence
STRANSKA VAS — Med pogovorom naju kar naprej motijo telefonski klici. Janez dviguje slušalko in odgovarja. Prvi poslovni dan v njegovi novi firmi je šele, vendar je resnih interesentov pa tudi radovednežev na drugi strani žice kar dovolj. Kaže, da se je Janez Hrovatič iz Stranske vasi ali. bolje rečeno, z markantnega Ruperč Vrha lotil dejavnosti, ki so jo mnogi pogrešali.
»Res je, zasebne prodajalne avtomobilov so na tem koncu Slovenije redkost, zato sem se odločil za to dejavnost. Svobodna konkurenca na tem področju, kije bilo dolga leta zaprlo za zasebno spodbudo, je še kako potrebna. Velika ovira za odprtje take dejavnosti so seveda zagonska sredstva. Odpreti avtomobilski salon naj bi :>omenilo tudi imeti vse modele, ki jih trgovec ponuja, na ogled in preizkušnjo, kar pa v razmerah, kakršne pi i nas trenutno so, ni mogoče. Zato sem se odločil za poslovni čas ob popoldnevih in sobotah, vse ostalo pa zagotoviti postopoma, vendar še v doglednem času,« pravi Hrovatič.
Pri prodaji novih vozil se je Janez omejil le na modele japonskih firm Mazda in Toyota, za katere ima dobrega poslovnega partneija v Belgiji. Poleg ugodne ceneje namreč pri nas vs' bolj pomembna hitra dobava pla-1unega vozila. Tako nekatera plačana vozila Janez preko svojih posredniš-ti dobavi že v desetih, največ štirinajstih dnevih.
prodaji po sistemu staro za no-■ilje tudi vozila drugih firr Da < vojim strankam zagotovil ulovilo ponudbo, bo hkrati pričel dobavljati rezervne dele.	T. J.
Kaj so nekoč jedli Kapelci?
Julijsko razstavo jedi bodo opremili s predmeti in fotografijami — Dobrodošla pomoč vaščanov
KAPF.LF. — Ob 140-letnici domače gasilske godbe bodo v Kapelah pripravili tudi razstavo jedi, vendar to pot nekoliko drugače. Ker je godba povezana s prazničnimi priložnostmi, se je etnologinja Ivanka Počkar, ki pomaga pri razstavi, odločila tudi za praznična jedila. Izbrala je sedem najpomembnejših dogodkov v življenju slovenskih vasi: krst, prvo sv. obhajilo, birmo, ochet, fu-rež, žetev in žegnanje.
Nad štiri tisoč jifi je zavrtel
Franc Mastnik, mojster nad mojstri za odojke in janjčke — Spomini na zlate č; v Trebnjem — Pekel tudi za predsednika Tita in generale — Rekord: 24 odojki
Od 15. do 17. junija bo v Črnomlju tradicionalno _______jurjevanje
ČRNOMELJ — Belokranjska kulturna zakladnica hrani obilo ljudskih pesmi, plesov, običajev in obredov. Večina belokranjskega ljudskega izročila je vezana na pomlad, zlasti na kresno dobo, ki se pričenja na Juijevo (24. aprila) in končuje na Ivanje (24. junija). Zato se v tem času odvija tudi črnomaljska folklornoturistična prireditev jurjevanje,
V petek, 15. junija, bo ob 20. uri v črnomaljski galeriji Miniart otvoritev razstave z naslovom Belokranjska ljudska glasbila, uro pozneje pa se bo v jur-jevanjski dragi pričela prireditev »Sreča skače, vince se preliva«, ki jo pripravlja mladinski kulturni klub Bele krajine iz Črnomlja. Deželico ob Kolpi bodo v besedi in glasbi predstavili Andrej Kavšek, Tone Grahek, Popolnočne kočije in še kdo. V soboto bodo prav tako v jurjevanjski dragi ob 20,30 belokranjsko svatbo predstavile folklorne skupine iz Semiča, Kostela in Starega trga, ob 21,15 pa kresne običaje belokranjske kresnice in folklorna skupina iz Adleši-čev. V nedeljo bo ob 10. uri pred črnomaljskim gradom folklorna skupina iz Črnomlja prikazala stari obred Zelenega Jurija. Kot gost bo sodelovala FS KUD Karol Pahor iz Pirana in njihova mala godba. Ob 16. uri pa bodo v jurjevanjski dragi folklorne skupine iz Bo-jancev, Dragatuša, Predgrada, Vinice, Metlike in Črnomlja prikazale kola, pesmi, metliško obredje, zelenega Jurija na Hrvaškem, pastirske igre. Gostji bosta folklorni skupini iz Pirana in Velikega Trgovišta.
Prireditelji obljubljajo, da bodo za veselo družabno razpoloženje vsak večer poskrbeli z domačimi jedmi in pijačami ob domačih in malo manj domačih vižah. Med jurjevanjem si bo moč pod strokovnim vodstvom ogledati tudi arheološka izkopavanja pri cerkvici sv. Duha v Črnomlju in sicer v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure. M. B.-J.
TOLSTI VRH — Kljub temu da Franc Mastnik živi v samoti na obronku gorjanskih gozdov in ob vznožju vinorodnega Tolstega vrha, še zdaleč ni sam. Pozna ga širna Dolenjska ne le po tem, ker je bil dober miličnik in pred upokojitvijo celo komandir milice v Trebnjem, mnogim je ostal bolj v spominu po svoji hudomušnosti, saj je marsikatero družbo rešil pogreba. Njegovi prijatelji pravijo, da mu kot »viemohar-ju« ni para. Pa vseeno to še ni vse, po čemer je poznan. Po tem, koliko odojkov in jagenjčkov je spekel, bi zagotovo našel mesto tudi v Guinessovi knjigi rekordov. Več kot 4000 jih je bilo.
»Že kot kratkohlačnik sem Žumber-čanom pomagal pri peki jagenjčkov. Kadar je bilo žegnanje na Tolstem vrhu, so ovce kar prignali čez Gorjance, pri nas pa sojih zaklali in pripravili za peko. Potem smo pekli tri dni in tri noči. V gorici je bilo veselo. Delali so »pušel-šanki« po zidanicah, danes pa vsak raje dvakrat obrne ključ, kot bi sprejel prijatelja,« se tistih zdravih časov spominja
Mastnik in kar ne more pozabiti tudi zlatih časov v Trebnjem. »Se tako majhna pogodba je spravila ob življenje nedolžnega prašička. Pilo in peklo seje za obletnice, rojstne dneve pa tudi kar tako, če ni bilo drugega početi. Prizorišče je bilo največkrat na Debencu pa v zidanicah v Gradišču. Seveda pa vsega ne velja zapisati, saj bi lahko imelo posledice. Pekel sem tudi za Tita v Radu-Iji, pa za generale v Krkinem hramu na Trški gori«, se odreže Franc in doda, da je bil v hramu na Trški gori tri leta tudi »uradno« za roštiljem. Prek sedemsto jih je obrnil v tem času in prav tu seje prvič srečal z roštiljem na električni pogon. Se en rekord velja zapisati, namreč, daje nekoč za Dano z Mirne naenkrat spekel kar 24 odojkov.
tega mesa sit. Raje pojem kaj drug Tudi prašički niso več tisto, kot so I Velikokrat mi prinesejo takšnega, kij ši, kot bi bil iz lekarne. Tok je n injekcij in res nima možnosti, da bi i čakal več mesecev. Takšnega je trt veliko bolj začiniti, pa še ne izgubi nja,« iz izkušenj pove Mastnik.
id l
Čeprav je zavrtel že več kot 40
odojkov in jagenjčkov, pravi, da to P*
~	'	' ' do W
posebna umetnost. Potreben je le do ogenj iz bukovih in gabrovih drv f
skrb, da se koža v začetku preveč ne
Mastnik je že 16 let v pokoju, vendar še ne misli odnehati. Za prireditve, veselice in druge priložnosti peče še vsako soboto in nedeljo. Med tednom vrti odojke in jagenjčke kar v domači zidani peči, saj si ljudje radi mlado meso zaželijo ob raznih priložnostih. »Sam sem
Pragozd je spomenik narave
Pogovor v pragozdu Rajhenavski Rog — Gozd je gozdarjeva delavnica, ki jo je treba bolj ceniti
ZANIMIVA LOVSKA , RAZSTAVA
ČRNOMELJ — VI. kočevsko-belo-kranjsko lovsko gojitveno območje pripravlja v telovadnici osnovne šole Mirana Jarca v Župančičevi ulici v Črnomlju lovsko razstavo z naslovom «Dnevi lovsko-gojitvenega območja«. Otvoritev bo v soboto, 16. junija, ob 9. uri, odprta pa bo tudi v nedeljo (oba dneva od 9. do 18. ure) ter v ponedeljek predvsem za šolsko mladino od 8. do 14. ure. Vstopnine ne bo.
KOČEVJE — »Na Kočevskem je 5 pragozdov, na novomeški strani Roga pa še eden,« je za uvod med obiskom pragozda Rajhenavski Rog povedal inž. Tone Prelesnik iz GG Kočevje. Ta ogled in sploh ves izlet je bil združen s predstavitvijo zloženke »Gozd je življenje«, ki jo je v treh jezikih (slovenščina, nemščina, angleščina) izdalo GG Kočevje.
V Sloveniji je največ pragozdov na Kočevskem; v Jugoslavijiiih je več le še v Bosni, v Evropi pa na Češkem. Srednja Evropa ima le malo pravih, primarnih pragozdov, ima pa nekaj drugotnih, sekundarnih, v katerih so včasih že sekali, zdaj pa že desetletja ne več.
Pragozd je spomenik narave. Ceniti ga znajo strokovnjaki, ki radi zahajajo vanj in se v njem uče, kako gospodariti z ostalim gozdom. V pragozdu leže drevesa, ki so padla, umrla od starosti ali bolezni. »Drevo je kot človek: se rodi, raste, se stara in umre,« pravi direktor GG Kočevje inž. Janez Černač, kije tudi slikar. »Smrt drevesa pomeni življenje, hrano ali stanovanje za mnoge živali in živalce; hkrati pa dobe prostor za rast druga drevesa. Žmaga najmočnejši in najboljši.
Gozd je za gozdarja delavnica, v kateri dela. si služi kruh. Pragozd pa je ka-
tedrala, v kateri gozdar moli, se uči, razmišlja. Pragozd je gozdarjeva naravna šola,« pravi Černač.
In še nekaj podatkov o območju, s katerim gospodari GG Kočevje in ki sega od Turjaka do Kolpe in od Loškega potoka do Roga. 70 odstotkov tega prostora je pokritega z gozdovi (71.000 ha), v občini Kočevje pa celo 90 odstotkov. Na leto posekajo tu 330.000 kubikov lesa. Gozdarstvo in lesna industrija sta v družbenem proizvodu
ON PEČE, JEDO PA DRUGI Franc Mastnik (desno) je bil tudi' od zanimivosti minulega tedna cvi na Glavnem trgu v Novem mestu, le zato, ker je pri vodnjaku zavrtel liko in toliko odojkov, temveč t zato, ker se je predstavil obis valcem.
*Rl
peče. V treh urah je vsega konec, od njega ostanejo same kosti, pom da je bil dober«, pravi hodomi Mastnik s Tolstega vrha.
J. PAVI
Slovenije udeležena s 5 odstotki, v
občini Kočevje z 19, v občini Ribnica pa celo z 28 odstotki. Gozdnata krajina in bogato živalstvo v njem je tu izjemno ohranjeno. Že pred 100 leti so na tem območju zavarovali medveda. Od zveri žive tu še volk, ris in divja mačka, med drugimi živalskimi vrstami pa so za lovstvo še posebnega pomena jelenjad, srnjad in divji prašiči. Med gozdnimi kurami kaže omeniti tudi velikega petelina in gozdnega jereba. Vse to je naša naravna dediščina, ki smo jo dolžni vsi spoštovati, načrtno ohranjati, varovati in gojiti za sedaj in za bodoče rodove.
J. PRIMC
TAJČI NA STUDENCI;
KR
fazn
Jritel
drstil anje je 5o vora ard« :vne
£ rne [
<i elovi
STUDENEC — Ta čas eno naj zvenečih imen jugoslovanske esti Tatjana Matejaš, ljubiteljem žaba glasbe bolj znana kot Tajči, z znaČ pričesko a la Marilyn Monroe in pei jo Hajde da ludujemo je uspešno za pl‘ pala naše barve na letošnjem evrov skem festivalu v Zagrebu, bo v pei svojim ansamblom celih pet ur zal la goste, ki bodo prišli na igrišče na dencu. »Fešta« se bo pričela ob 21 organizator pa je podjetni gostinec I < stijan Janc.	*
ri 1*0
5-let :t rona Ibor ‘tirei
ab(dl
O prehrani poizveduje pri najstarejših Kapelcih, ki so nekdaj, tako kot drugod po Sloveniji za kosilo jedli fižol, repo, krompir in zelje, le ob nedeljah in praznikih tudi kokošje (»žvadčko«) in svinjsko meso. Na mizi so bile velikokrat žitne kaše in za zajtrk koruzna žu-pa, prežganka in žganci. Ob kruhu so velikokrat jedli suho ali sveže sadje in orehe ter pili vino. Pekli so »prosjačo«, nekvašen kruh iz koruzne moke, in »pr-go«, kije bila kvašena. Na hitro so pripravili »trijed« — opečene kruhove rezine, posute s sladkorjem in prelite z rdečim vinom. Najstarejši ljudje se še spominjajo, da so jedli tudi sirkove žgance z mlekom ali z ocvirki, vendar so sirkova zrna mleli le v hudi sili, ko ni bilo dovolj koruze.
B. DUŠIČ
Halo, tukaj Dolenjski Ust!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanjte ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.

studio
■V
»ov*
9^
1 cstvica riarodno/abavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice MIRJANI GRIL iz Podturna. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden z eno novostjo takšna:
2(1) Ne joči, Slovenija — SLOVENSKI MUZIKANTJE
3	(2) Med temnimi gozdovi — ANSAMBEL L. LESJAKA 1 (3) Kaj je ljubezen — VESNA
5	(4) Ob reki — SPOMIN
4	(5) Vinska vigred — KVINTET KRES
8	(6) S pesmijo na ustih — ANSAMBEL SLOVENIJA
6	(7) Ne čakaj na maj — ANSAMBEL COF
9	(—) Soča voda — DOLENJSKI FANTJE
10	(9) Za materin praznik — BRATJE IZ OPLOTNICE 7(10) Mlad pastir — ANSAMBEL IVANA PUGLJA
Predlog za prihodnji teden: Stara ljubezen nikoli ne oveni — AVSENIK
VWWWWSAAA/VyVWWWWVWWyWWWyW'>A/'/V'y'

Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
Ivanka Počkar
»Kako bogata bo razstava, je seveda odvisno tudi od pripravljenosti ljudi za sodelovanje. Mnogi so prepričani, da nimajo ničesar več ohranjenega, ko pa pregledajo podstrešje, najdejo vse mogoče. Ravno zato tokrat pozivamo prebivalce Kapel in okoliških vasi, naj nam starine podarijo, prodajo ali vsaj posodijo. Od nekdanjih krstov so se morda ohranili »plajščki«, »pindekrle«, krstna pregrinjala in sveče, krstni dokumenti, košare, v katerih so botre prinesle hrano za krstitke (za gostije po krstu), in kakšen »krizovjek«, meter do dva metra platna, povezanega z modro ali roza pentljo, ki so ga botre prinesle otroku v dar.
Dobrodošel bi bil tudi star dokument o obhajilu ali birmi, kos obleke ali molitvenik, ki so ga birmanci dobili za darilo. Še posebno težko je dobiti »buket«, poročni šopek, ali pa venček za nevesto, ki so ga včasih naredili iz povoščenega papirja. Nekateri še hranijo orodje in obleko za žetev ter priprave za furež. Ob tem naj npr omenim posebne klešče za lov prašičev pred zakolom. Če bomo dobili dovolj predmetov, bi radi predstavili tudi črno kuhinjo z opremo, z lončenimi piskri in modeli,« razmišlja Počkarjeva.
Obviseli pri 180 metrih globine
'A
V soboto jamarski tabor na Gorjancih — Dolenjski jamarji so se spustili v najgloblje brezno v Bosni — Novomeščani na prvem mestu ______
SV. MIKLAVŽ — Jamarski klub »Vinko Paderšič-Batreja« iz Novega mesta je v soboto na gorjanskih košeni-cah pripravil 12. jamarski tabor, ki se ga je udeležilo 30 jamarjev iz Ribnice, Kočevja, Črnomlja, Kostanjevice in Straže. Strečanja pripravijo vsako leto v spomin na smrt štirih jamarjev v Bilpi na Kočevskem.
Enodnevno taborjenje so izkoristili tudi kot izpite za mlajše jamarje, ki so se morali pred strokovno komisijo pokazati v spretnosti plezanja in teoriji jamarstva, v znanju prve pomoči in varstvu v jamarstvu. V popoldanskem času so v stenah Vrtaškcga potoka lahko opazovali demonstracijo reševanja, skupaj so obiskali tudi Gabrsko jamo.
na Radohi in pregledali vse tamkajšnje jame. Posebno zanimiva je Mihovska jama, ki s svojo dolžino in okrasjem izstopa iz dolenjskega povprečja. Posamezne akcije so usmerili tudi na območje Kočevskega Roga, obkrškega gričevja in Bele krajine. Po besedah predsednika kluba Zdravka Bučarja so v lanskem letu pričeli tudi raziskovati globoke kanjone in korita. Med uspešna raziskovanja si štejejo odkritja doslej neznanih in nepristopnih korit Mlinarice v T renti.
Na koncu zapišimo, da je v zadnjih treh letih, odkar s točkami merijo ak-
tivnost slovenskih jamarskih društej1 Novo mesto na vrhu (pred Trstom Ljubljano), jamarji iz Kočevja so na mestu, Ribničanje pa na 16. Dolenji jamarstvo podpirajo Občinska razisk' valna skupnost, Sekretariat za ljuds obrambo in Zveza organizacij za te nično kulturo.
'rek,
M
C
Me ala p razni
H rn, \ gra Wt)u 'rigei ovn 1 gosti pč, y rnor ob 'obo *>zai
Dolenjski jamarji so v minulem letu za svoj največji podvig proglasili osemčlansko odpravo, ki je teden dni raziskovala brezno Jojkinovac v Bosni. Pri pregledovanju planine Grmeč so odkrili še osem brezen; v enem so se spustili kar 180 metrov globoko. Obviseli so sredi veličastnih vhodnih vertikal v upanju, da se bodo letos spustili še globlje. V lanskem letu so v okviru raziskovalne naloge »Regionalna preskrba s pitno vodo povodja Krke do leta 2050« delali
V klubu Vinko Paderšič-Batreja posvečajo veliko pozornosti tudi izobraževanju svojih članov, zato so že lani oživili jamarsko šolo. Več predavanj so imeli za učence osnovnih in srednjih šol, čistili so vodne rezervoarje za IM V, pripravili jamarski ples v Gabrju in opravili veliko drugega.
Konec januarja so sodelovali pri reševanju ponesrečenih jamarjev iz najglobljega jugoslovanskega brezna. Enega najtežjih jamarskih reševanj na svetu, to je iz jame Brezno nad Bovcem (1195 metrov globoko), so se udeležili Zdravko Bučar in Marko Pršina iz Do-
lenjskih Toplic, Miha Rukše iz Gabrja in Tomaž Bukovec iz Trebnjega.
JAMARJI NA IZPITU — Mladi jamarji so za uspešno opravljen tzpil
jamarstva morali pokazati znanje iz spuščanja v jame in dvigovanja z vrv tehniko. (Foto: J. P.)