Pogovor z avtorjem naslovnice na 6. strani VSE CVET! PTIČKI PO JE JO -PE?D7LPI7 . prihpjjk! VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 27. februarja, 1997, 23. številka kuj kožice, KPJ P Tlemi ' N P ŠE PEKLIČKE SO ZW>7ENJR2.E KffVBOZJZE ZR MINICE!.. VESTNIK 42 KDO IGRA L. J. CLINTON SPET ŽVIŽGA IN USMERJA! BOLJ NA TENKO? foto: NJ MMR tutep^lltute Dolgo ga ni bilo opaziti pri opravljanju javnih del in dolžnosti. Nekateri so že mislili, da se nikoli ne bo vrnil, sploh pa ne na ceste, kjer bi (kot ne tako davno že nekdo namesto za to poklicanih) žvižgal in usmerjal promet. Pa si je premislil - za zdaj le na pustni torek, a kot kaže in kot sam izjavlja, to ni bilo zadnjič. P e n o v e m predlogu oblikoval posetnico. Ob tem je za pusta poskrbel, da Prekmurje ne bi bilo brez SV-mask. Trikrat lahko ugibate, kaj pomeni SV! Znameniti L. J. Clinton iz Murske Sobote se je namreč odločil, da tudi javno pokaže svoje občudovanje ljudi v modrem in željo, da bi jim vsaj tu in tam pomagal. Pentute so neuradno zvedele, da v času Clintonovega mahanja v enem najbolj prometnih križišč v mestu ni bilo nobene prometne nesreče. To pa je za začetek že nekaj! Janez Ferenc, tajnik KS Veržej in eden tistih, ki je natanko seznanjen z željo svojih krajanov, da bi živeli v lastni verženski komuni, je že vrsto let znan in priznan violinist. Svojih muzikantskih sposobnosti doslej sicer javno ni kaj prida razkazoval, zdaj pa se je odločil drugače. Pentute se sprašujejo, ali je njegova odločitev povezana z dejstvom, da mnoge slovenske občine na tenko piskajo, ali pa je z milim zvokom želel prepričati sedanjega župana (velike) lotmerške občine Ludvika Bratušo, naj Veržen cem dovoli oditi na svoje - na ta način bi čez čas morda prav viloinist bil to, kar je sedeči (poslušajoči) - gospod župan. JOG Kratica za madžarski radio v Lendavi je MMR. Te tri črke so značilne tudi za kulturnega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša. Ko je slednji to ugotovil, dolgo ni mogel priti k sebi, saj se ni nadejal, da mu manjka znanja prav tam, kjer bi ga najbolj potreboval. Nekaj madžarskih besed sicer obvlada (tokrat jih ne bomo objavili), a še zdaleč ne dovolj, da bi lahko brez slabe vesti nosil enako kratico -MMR. Zato si gospod Roš neznansko belijo glavo in si v obupu stikajo (srbečo) ekstremiteto (štrleč del telesa). Lk.Zdaj pa gre zares. Prva J dela na trasi železniške prftge Hodoš-Koper so a se začela. Na ekskluzivni u _ fotografiji, ki jo je skn-voma posnel eden Peno- Ovih fotoreporterskih so- W delavcev, je stolp Ge->^^ ološkega zavoda iz Ljub- Oljane. Postavili so ga ob w enem goričkih krajev, tu da bi raziskali sestavo in trdnost tal. Prav tu bo namreč tudi nadvoz. Q Tnje možakarji, ki pa v času nastajanja skrivnega posnetka niso bili 4^ na tem mestu, so si dali r m CU opravka z vrtino. V NE ZNA MADŽARSKO (in ga zato srbi nos)! KRENIL V OFENZIVO Seveda se spomnite, da smo na prejšnji naslovnici ponudili pomurske kandidate za vse slovenske ministre. Med vojaškimi strokovnjaki smo se enoglasno odločili za velikega taktika in stratega, najboljšega poznavalca vkopavanj in frontalne borbe na daljave v manših skupinah v razmerah dolgoročne okupacije (od zunaj), gospoda Filipa Matka. Dotični je vzel zadevo skrajno resno, saj si je po ODMEVI MINISTRSKI KANDIDAT EKSKLUZIVNO Slovenska 52.9000 Murska Sobota ",'fax 06388577____________ Slomškova 66.9000 Murska Sokota 069/27725 VESTNIK 43 tutep0 Utrite februar 97 MURSKI VAL MED OKUŽENIMI EVROPSKIMI 15'15 Uang a con dom ca n IteJp to pro(«C voondf and your partn^rs fmm HTV. scxu Jh‘ Irammitud di.vras« aixl unvraoted prcpvu>cy, far uiil tcx. extra umigth condow »tr suitafek For safcr K.x ahvay* uw a water base d lubriCMH- RADII Ni vam potrebno posebej pisati, da je aids razširjen predvsem v deželah, po katerih se zgledujemo. In od tam je pripotoval k nam (ali pa morda od drugod). Ampak manj od tega je Šokantna novica, da je Murski val poleg Radia Študent edini med slovenskimi radii, ki je (uradno!) okužen z virusom hiv. Vse take radijske postaje so za kazen morale sodelovati pri akciji deljenja gumic, ki so nekaterim odločno prevelike, drugi pa zatrjujejo, da jih zaradi majhnosti ne morejo uporabljati. Da ne bi bilo prevelike panike: čisto nič tutarska, a zato resnična je razlaga, da je MV res sodeloval v akciji deljenja kondomov (dogajalo se je v petek, 14. 2., v MS, GR, LJ in LE). S tem so se soboški radijci priključili vse Številnejši evropski radijski družini, ki po svojih močeh pomaga premagovati najhujšo bolezen 20. stoletja. Lipe ne slika le lepih »PURAČ« DARKO Dajte, dekleta, nasmehnite se vendar, tokrat vas fotografira eden najlepših fantov z obeh bregov reke Mure - in ne samo to: v toplejših časih vam lahko pride zapet kakšno podoknico. Nedavno je izšla njegova najnovejša kaseta Zvezda moje sreče. Za fotoaparat pa smo iz zanesljivih virov izvedeli, da ga je Darko Kegl »uvozil« iz nam bližnje tujine. Psssst! Lipe VENERINA MAŠKARADA Štiri sedmine (4/7) najvplivnejše pomurske trženjske agencije Venera se je odločilo, da se našemi. Sebi in poslovnim partnerjem v zadovoljstvo, bralcem Pena pa za dobro voljo. Blaženi med ženami (spoznali ga boste po bujnem lasišču in polnih ustih) je Dušan Radič - Vanek. Gospa, ki se drži hudo resno in kaže, kam naj kdo gre (tako se tudi spodobi), je šefinja Renata Bakan - Ficko. Srčna petka, ki dokazuje, da sploh ni res, da petič več ne delajo, je Nataša Praprotnik. Dama z lepotno piko in košarico s Prešernovo vsebino (le kdo bo pobiral denarce, če ne agencija za trženje!) pa je Dolores Pučnik - Puža. BILO JE NEKOČ V KRALJEVI DEMOKRACIJI /. ./ Predpisala kralj. . banska uprava, prosvetni oddelek, v Ljubljani za razpisom IV. št. 7923/18 z dne 2. avgusta 1937/../ Pri podatkih o učencih je bilo potrebno pod rubriko »g« vpisati čas oziroma letnice KOZE SO SE CEPILE (vpisani sta letnici 1935 in 1940!), In najverjetneje so mislili na cepljenje otrok proti bolezni, ne pa proti domačim kozam, ki so jih takrat še marsikje imeli pri hiši za mleko in meso. Pripravil (s priloženo fotokopijo): LI-PEN *■ stran! Dan, r ( * - * j &h/KraT'> f) Domovinska občina (pristoj- ') Koze so se cepile U. Bivališče* III. Prvi vstop v šolo ni oddelek, v Ljubljani z. TMr z dne 2. avgusta 1937. ^..r Državljanstvo :e) Veroizpoved a) Bivališče otrokove 04: poklic d) Naslov varstvene oblasti j b) staršev c) odgovornega, rednika č) zakonitega . varuha ..... dne februar 97 inp^nview VESTNIK 4b Sobočani smo na Mikija Mustra ponosni in ga imamo za svojega, čeprav ni bogve veliko časa preživel v našem mestu. Ampak mislim, da je upravičeno naš. Je čista prekmurska duša, govori pristno prekmurščino, z nobeno potezo ne pokaže, da bi se zavedal, kdo je in kaj ... Zdaj živita s soprogo, ki je ravno tako prijazna in gostoljubna, v mirnem naselju v prijetni hišici, le kakšnih petnajst minut hoje do recimo skupščine ali Maximarketa. Kot kiparja vas poznamo le po kipu narodnega heroja Stefana Kovača, ki stoji pri kinu Park v Murski Soboti. Ste naredili še kakšno skulpturo? Ne. tisto je edini kip. Pa še tistega ne bi bilo, če bi bilo po mojem, saj bi šel takoj študirat risani film,,ker pa pri nas ni bilo takšne šole, sem se moral odločiti za študij kiparstva, ki je bilo po mojem mnenju še najbližje tistemu, kar sem želel biti. Tudi risani film zahteva občutek za tretjo dimenzijo. S slik poznamo Stefana Kovača kot človeka s plešo, na njegovem kipu pa vidimo bujne lase? Kovača nisem poznal. Dobil sem fotografijo iz njegovih študentskih let in po njej sem ga izdelal. Verjetno ni Slovenca, razen najmlajših generacij, ki ne bi poznal Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje. Kdaj so se rodili? Leta 1952 je bil časopis PPP (Poletove podobe in povesti) prvi pripravljen objavljati stripe, in to izključno slovenskih avtorjev. Neprenehoma sem jih risal 22 let, ko sem odšel v Nemčijo. Imajo povsem človeške in zelo različne karakterje. Iskal sem like iz znanih pravljic: lisica - zvitorepka, volk -negativna osebnost (v’začetku je bil velik zvitorepčev sovražnik in ga je hotel celo pojesti), potem sem dodal še Trdo njo, to je pravi Prekmurec: Sedonja, Režonja, Trdonja ... (se Miki Muster navihano smeje). Sčasoma so postali ti trije tako veliki prijatelji, da sem jim moral namestiti nekoga, ki jim bo nagajal. Tako se je pojavil še Joža Gulikoža, žaba, ki nastopa predvsem kot gusar. Joža Gulikoža je malo manj popularen tudi zato, ker je manj nastopal. Vam je pri pisanju zgodb kdo pomagal? Ne, vse od ideje pa do končnega izdelka sem avtor sam. Moje zgodbe so zanimive Z Mikijem Mustrom o Mikiju Mustru Trdonja, to je pravi Prekmurec ravno tako aktualne, kot so bile takrat, ko so nastale. In če je zgodba zanimiva, jo moraš prebrati do konca. Ker so stripi izhajali v nadaljevanju, sem poleg osnovne zgodbe moral skrbeti, da se je vsako nadaljevanje končalo tako, da je bralec nestrpno pričakoval naslednje. So stripi še vedno tako aktualni, kot so bili, recimo, tja do sedemdesetih let? Mislim, da so ravno tako popularni. Otroci radi čitajo ponatise mojih knjig. In kar je najpomembnejše, zdaj so stripi prišli tudi v učbenike. Torej so priznani kot umetnost. Zato ni redko, da me pokličejo, včasih tudi štiri mesece vnaprej, na kakšno šolo ob podelitvi bralne značke. Prej so klicali samo pisatelje. To mi pomeni veliko priznanje. Hočete povedati, da ima zdaj strip tudi družbeno veljavo. Seveda, takrat pa so mi kolegi strokovno in politično očitali, da je to, kar delam, kič, da bralce odvajam od resnega branja, in povezovali vse skupaj z zahodom in kapitalizmom. Takrat je veljalo politično mnenje, da je strip škodljiv, in temu primerne so bile posledice. Sam sem še danes prepričan, da je strip najenostavnejši način, da se otrok nauči brati. Koliko let ste živeli v Soboti? Rojen sem bil leta 1925. Dve leti smo bili v Soboti, potem smo se preselili na Dolenjsko, kjer sem končal prvi razred osnovne šole Potem sem šel v Križevce, kjer me je učila gospa Kučanova (predsednikova mama) in se spet vrnil. Obdobje med vojno sem preživel v Soboti. Osnovno šolo sem končal v Ljubljani. V Soboti sem v bistvu živel malo, sem pa veliko hodil tja na počitnice. Se spomnite kakšnega zanimivega dogodka iz tistega časa? Devet mesecev sem bil star, tako so mi pozneje povedali, ko sem pobegnil od doma. Naša hiša je stala za nekdanjo Sočičevo kavarno. Doma je nastala prava panika. Povsod so me iskali, mene pa nikjer. Na koncu so me vseeno našli v parku. Tam nekje, kjer je zdaj ruski spomenik. Menda sem sedel med upokojenci in jim na veliko nekaj predaval. Ce so me kaj razumeli, ne vem, vem pa, da je bila to takrat velika atrakcija in se je o tem veliko govorilo po mestu. Kdaj ste bili zadnjič v Soboti? Zdaj zahajam v Soboto bolj poredko. Sorodnikov nimam več. Nazadnje sem bil jeseni - na pokopališču. Redno pa prihajam na obletnico mature. Kdo so Vaši sošolci? Dr. Lea Ta-lanui, Ja- Lanščak, Ciril Klanšček pa Še nekaj bi jih lahko naštel. Imam pa tudi nekaj prijateljev iz plavalne sekcije, ki sem jo nekoč vodil v Soboti: Jožko Kramberger, Pubi Flegar, Jože Hradil ... Bili smo kar dobri športniki, tekmovali smo v republiški ligi. Očitno Vam prekmurščina ne dela težav. Kakor hitro se pripeljem čez Muro, več ne znam po »slavsko«. Tudi moja žena zna malo »gučati«. Pravite, da še vedno veliko delate. Se vedno, ponudb nikoli ne zmanjka. In prosti čas, če ga imate? Spet bom začel plavati in hoditi na seniorska plavalna tekmovanja. Letos bo evropsko prvenstvo v Pragi, prihodnje leto pa v Casablanci svetovno. Prvenstva organizira Svetovna plavalna organizacija. Bil sem na zdravniškem pregledu. Imam zdravo srce in dobra pljuča. Upam, da bom prinesel kakšno medaljo. Nedvomno je Vaše delo veliko. Liki, ki ste jih ustvarili, niso samo Vasi, so tudi naši, najmanj Slovenski. Ste zadovoljni s svojim delom? Sem, ker sem imel veliko težav. Moj cilj, še ko sem bil otrok in tudi pozneje, je bil, da bom delal risane filme. Prvi risanj film sem naredil šele pri 40 letih. Meje so bile zaprte, materiala ni bilo niti volje politikov, da bi to podpirali. Zdaj imam svoje delo priznano, dokazal sem se tudi zunaj države in vidim, da nisem delal zaman. Bolj sem srečen, kot če bi dobil kakšno nagrado. Kdo se pa še spomni tistega, ki je dobil Prešernovo nagrado pred dvema letoma. Gospod Miki Muster, ne bomo Vam želeli, da bodite pri svojem delu tudi v prihodnje uspešni, ker vemo, da boste, in to še dolgo. Pri Penu pa bi radi videli, nam prinesete letos medaljo iz Prage in prihodnje leto iz Casablance. Jože Rituper Foto: Jure Zauneker VESTNIK 47 pen februar 97 Mesto, meščani! Župan? Naj torej tvegam s primerjavo, ki je res lahko tudi neumestna, je pa zato toliko zgovornejša: soboška slovesnost ob kulturnem prazniku je bila uprizorjena ve liko bolj pristno in tudi sodobno kot osrednja proslava v Ljubljani. Ali še natančneje: »veliko patetično mašo« je ta dogodek presegel z nekonvencionalno govorico izraznega plesa in videosliko pa tudi z izborno besedo govorcev, S to primerjavo si strežem seveda samo zato, ker želim opozoriti na neko dovolj simpatično »stanje duha« v nekem mestu, ki ga sicer vse preradi občutimo in obravnavamo kot provincialno spalno naselje. Kot ilustracija tega kakovostnega vzgiba, o katerem želim premisliti, mi seveda lahko rabi tudi bežen pregled kulturnih dogodkov, ki so se v Soboti zvrstili v februarju ali so napovedani. Torej: nastop plesne skupine En knap, lutkovna predstava Ure kralja Mina, tragikomedija Jutri bo lepše, kabaret Arabella, TV film Steber, škotski film Trainspotting - skratka nedvomno vrhunska gostujoča produkcija, ki skupaj z nastopi najrazličnejših domačih ustvarjalcev kaže na bogato in pestro kulturno ponudbo, ob tem pa seveda vsaj na en segment javnega življenja v mestu, s katerim smo lahko zadovoljni. Ugotovitev se mi zdi prav v sedanjem »življenjskem obdobju« mesta nadvse pomembna in na neki način vendarle tudi spodbudna. Sobota se je iz podeželskega ogrskega trga v dolgih stoletjih vse tja do prelomnih prevretij prve in druge svetovne vojne vendarle zasnovala kot mestece s prepoznavnim meščanstvom. Žal so prav ti dogodki na tak ali drugačen način »odstranili« marsikatero ukoreninjeno meščansko družino, pa najsi ob tem pomislimo na usodo Madžarov po priključitvi ali Židov ob Hitlerjevih morijah. V obdobju »socialistične izgradnje« je potem Sobota doživela pravcati demografski razcvet, število prebivalcev se je v polovici stoletja tako rekoč pošesterilo, značilno socialistično industrializacijo in socrealistično urbano gradnjo pa je spremljal nenehni dotok prebivalstva brez »meščanske izkušnje.« Kot na dlani je bilo torej - čeprav temu takrat seveda nihče ni posvečal ustrezne pozornosti in je kajpada na dlani tudi še sedaj, da bo mesto potrebovalo kar nekaj časa, preden bo zares in celovito stopilo v obdobje meščanskega samozavedanja. Zdi se, da prav v času, ki ga živimo, tečejo pomembna leta tega procesa in da predvsem v mladosti, ki jo srečujemo na soboških ulicah, že lahko prepoznavamo generacije z urbanim značajem. Demokratizacija, ki jo doživljamo po osamosvojitvi države Slovenije, nam z več vidikov ponuja upanje, da »stanje duha«, ki sem ga tokrat pač razbiral na proslavi, polno za obda slehernega, ki bo kdaj rekel: »Ges san Sobočanec.« Ob tem pa. na omenjeni prireditvi je priznanja za kulturne dosežke podelil Andrej Gerenčer, žbpan, ki je mesto simbolično zaznamoval z novim nadvse pomenljivim »rojstnim dnevom« in ki mu je v skladu s takim zavedanjem tudi praktično nadel kar nekaj atributov, ki mu pomagajo biti mesto. A ker se žal bližajo volitve, je spet znova aktualno tudi vprašanje, ki ga tokrat namenjam vsem soboškim vajencem in mojstrom peresa: »Kako prepoznaš župana, ki so ga izbrali meščani?« ... IN OSMI DAN JE BOG USTVARIL NUNE ... „ ~_mr,— - — . . —4 Medtem ko se navadne smrtnice panično odpravljamo v službo’ se sestre z mirno molitvijo pripravljajo na nov delovni dan. Skrivnostno življenje deklet v habitah, dolgih črnih oblekah s črnim pajčolanom na glavi - redovnic ali sester. Le kakšno življenje je to? Kaj se mora zgoditi dekletu v tistem trenutku, ko se odloči za samostansko življenje in se zaveže Bogu? Je razočarana nad življenjem ali se ji je morda zmešalo? Odgovor najdeš kje drugje kot med njimi Odpravila sem se po sledeh življenja šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Poleg hišnega duhovnika je maček edini predstavnik moškega spola. Čeprav pred vsakim obrokom sestre molijo v cerkvi, molijo še tik pred jedjo in po njej. Samostan v Repnjah s cerkvico Srca Jezusovega, kongregacijo šolskih sester svetega Frančiška pa so ustanovili 13. 9.1869. kralja v samostanu Repnje. Z njimi sem se družila tri dni. Tačaj živi v samostanu 24 duš, najmlajša je stara 36, najstarejša 86 let. Živijo tako, kot jim narekuje sveti Frančišek; živeti skromno, živeti evangelij vedno in povsod. Temeljni izraz njihove karizme pa je poseben čut do ubogih. Sestre so stalno povezane z Bogom. Prepričane, da so od Boga poslane za opravljanje tega dela, prepričane, da se vse, kar se v življenju zgodi, dobrega ali slabega, zgodi po božji volji Srečanje z notranjostjo samostana me je vznemirilo. Nekoliko vznemirjene so bile tudi one, saj je v njihov vsakdan stopila neznanka. Dodelile so mi sobo, verjetno enega najbolj Kosilo v Repnjah v sredo: gosta juha z govejim mesom, z ocvirki zabeljeni makaroni, zelena solata. Četrtek: goveja juha z rezanci, svinjska pečenka, kuhan krompir, dušena cvetača in stročji fižol, zelena solata. Obakrat belo in črno vino ali ribezov sok. Zajtrk: bela kava, crn, v samostanu pečen kruh, salame, margarina, jabolko. Večerja: svinjska rebra z zelenjavno prilogo. (O ŽIVLJENJE NADOMEŠČA: STIK Z BOGOM P zanimivih samostanskih prostorov. Toda ta soba ni bila poleg njihovih, bila je v novi zgradbi poleg samostana, ki je namenjena duhovnim vajam ter tečajem kuhanja in šivanja za dekleta in žene. Bila sem gostja, torej sem dobila sobo za goste, ki je prej podobna hotelski kot samostanski. Razpelo nad posteljo in biblija na knjižni polici sta mi dala vedeti, da sem v posvečeni hiši. One pa so živele kot živijo dan za dnem in bodo dan za dnem tudi vprihodnje. po svojih pravilih in redu. Vmes so odgovarjale na moja ■ včasih tudi nekoliko vsiljiva vprašanja. Želela sem se jim približati, vstajala sem ob pol šestih m bila z njimi pri dveurni jutranji molitvi. Dovolile so mi, da sem bila z njimi v enem najbolj cenjenih prostorov, v jedilnici. Tu sestre ob okusni preprosti hrani, ki jo postale to, kar so. Redovnica lahko postane vsako polnoletno dekle, ki nima nobenih obveznosti in ima vsaj srednješolsko izobrazbo. Življenjske zgodbe repenjskih sester so si pravzaprav podobne. V družinah z več otroki so odraščale z vero. Po osnovni šoli so se mnoge učile pri redovnicah in po nekaj letih začutile, da jih je poklicat Bog. Tako so izbrale življenjski poklic, poklic sestre. Nato je sledilo pet let priprave na samostansko življenje v tako pripravijo same, kramljajo o vsakdanjih rečeh; kaj so doživele, kaj so brale, kaj se jim je zgodilo Politike skorajda ne omenjajo, le Pucko jim takrat ni hotel iz misli. Molitve in obroki so vsak dan natanko ob istem Času, dan za dnem, vmes delajo na lastnem posestvu, poučujejo verouk ali se ukvarjajo s tečaji. Starejše večinoma molijo, molijo tudi za tiste, ki delajo. Sestre posebne hiearhije ne poznajo, za red pa skrbi predstojnica. Pa ne samo za red. Sestre svojega denarja nimajo; karkoli potrebujejo, jim priskrbi predstojnica. Pa naj bo to spodnje perilo ali zobna Ščetka. Bila sem ena redkih, ki je lahko stopila tudi v njihove zasebne sobe. Ker je sester vedno manj, ima vsaka svojo sobo, pa ne takšno, kakršnih smo vajeni iz filmov in knjig. NjihOva soba ni temačna celica, je prijazna, z lesenim opažem, s knjižno polico, pisalno mizo in umivalnikom v kotu. Je polna verskih simbolov, simbolov, ki jih čuvajo. Morda ni naključje, da so se o tostranskem življenju raje pogovarjale v moji sobi. Prišle so naglo, vsaka zase, rahlo so potrkale na vrata in vstopile z vedrim obrazom. Sedle so poleg mene. Zrla sem v njihov obraz, ki nikoli ni občutil šminke, pudra, ličila in še česa. Pogovarjale smo se o življenju, o tem, kako so imenovanem noviciatu ( nekoč je bil ta v Repnjah, danes je v Mariboru), medtem pa bi si Še lahko premisle in »odšle v svet«. Toda ne. Po tem času so dale večne obljube, ki jih vežejo do smrti. To so zaobljube uboštvu, pokorščini in čistosti. In ravno slednja obljuba, obljuba čistosti, je za nas tako težko razumljiva. »Me smo se poročile z Bogom in smo mu zveste, kakor je zvesta zakonska žena svojemu možu,« so pravile. Seveda tudi skušnjave »pridejo«, toda že v naslednjem trenutku nanje pozabijo, saj so zapisane samo duhovnemu življenju, so mi pojasnjevale. Mene pa da je Bog poklical za drug poklic in da služim drugemu človeku, saj enakopravnosti med spoloma one ne priznavajo. Tudi sestre so spraševale. Skuša- la sem jim pojasniti, da mojega življenja ne vodi Bog Le smehljale so se... Samostan sem zapustila utrujena. Utrujena od razmišljanja o življenju za debelimi samostanskimi zidovi. Medtem ko mi ob različnih potrebah današnjega časa in novonastajajoči družbi premalokrat presojamo svoje življenje, sestre neprestano dokazujejo, da jim je Bog vse. V zameno pa jim ON daje MIR. O tem so me prepričale. Sicer pa sem Upoštevala le nasvet Oscarja Wilda; edini način, kako se upreš skušnjavi, je ta. daseji vdaš; Jaz sem se vdala skušnjavi po samostanskem življenju ... Ni ga lahko razumeti, še težje ga je živeti. Nataša Brulc Šiftar P. S. Ljube sestre, s spoštovanjem, toda vesela sem, da me tistega osmega dne ni bilo poleg. februar 97 Marinka Jerič iz Murske Sobote, uslužbenka, ki si vsaj enkrat na leto omisli potovanje. V glavnem z družbo, vendar v lastni organizaciji. Takšna je bila tudi velika iberijska tura. Programi potovalnih agencij je ne privlačijo »Potovanja mi bogatijo življenje in v dvajsetih letih jih je bilo ... niti ne vem natančno, koliko Moja velika želja pa je odkriti Novo Zelandijo.« Želja po potovanju na malo drugačen način, v lastni režiji, s čimveč ogledi, doživetji in čim ceneje nas je združila v skupinico sedmih udeležencev. Naš cilj je bila jugozahodna Evropa z obiskom sedmih držav (severna Italija, Monako, južna Francija, Španija, Portugalska, Gibraltar in Andora), kjer si bomo ogledali vse, kar je mogoče in značilno: od muzejev, palač, katedral, romarskih središč, kulturnih in naravnih značilnosti, pokrajino, ljudi... Naš moto je bil, spali in jedli bomo doma, vsemu drugemu pa se posvečamo na tej poti. Festivalna palača v filmskem Cannesu Severna Italija Potujemo prek severne Italije mimo Benetk, Verone, Genove in San Rema - mesta cvetja in festivala italijanske zabavne glasbe, ki si ga ogledamo kar med vožnjo v Monako. V tlakovanih ploščah odtisi rok svetovno znanih filmskih igralk in igralcev Državica Monako Druga najmanjša državica na svetu, ki so jo najpre-možnejši ljudje izbrali za davčni raj in danes sodi med naj bogatejše države v Evropi. Ogledamo si mesto z igralnico v Monte Carlu, marino in svetovno znani oceanografski muzej. Polje lavande v Provanski za kozmetično industrijo Južna Francija s Provanso Nica je nov biser na Ažurni obali, angleška promenada ima v sebi še vedno tisti šarm kot nekoč, ko je bila center evropskega turizma. Filmski Cannes s festivalsko palačo in spredaj v tlakovanih ploščah odtisi rok svetovno znanih filmskih igralk in igralcev z razkošnimi hoteli, vrtovi ter celotna podoba turizma ob obali, ki se močno razlikuje od Provanse. Provansa pokrajina navdiha velikih duhov: Petrarce, van Gogha, Ceza-nnea, Mistrala, naslonjena na zadnja alpska pobočja savojskih hribov; nagnjena k soncu in sredozemskemu morju, razbrazdana od bistrih kraških rek v slikovite soteske. Ponos domačinov, kjer uspeva žlahtna kapljica, ki si jo privoščimo ob izbranih različnih vrstah sira, ki jih poznajo več kot štiristo. Danes je množično obiskana z najrazličnejšimi popotniki, kolesarji, čolnarji, jezdeci na konjih, turistih. Po Avignonu, Lurdu in Pireneji je pred nami Španija. Katedrala v Santiagu de Campustela iz 9. st. - najstarejša romarska pot Zabava španskih upokojencev v Leonu, igra, imenovana bolera Španija, svetovna turistična velesila Španija je širna dežela na obrobju Evrope z bogato kulturo, pradavno zgodovino in slavno preteklostjo. Danes je to dežela, ki svojo bogato zgodovino, čudovito umetnost in lepo pokrajino s ponosom pokaže vsakemu obiskovalcu. Najprej nas pot vodi na sever v Baskijo, Pamplona in San Sebastjan sta mesti lepe arhitekture in baskovskega šarma. Pamplona je znana po uličnih tekmah z biki. Dva in pol milijona Baskov se že od nekdaj bojuje za neodvisnost in vrnitev kulturne identitete, ki jo je dušil strogi frankovski režim. Danes je znana teroristična dejavnost ETE, oborožene separatistične organizacije. Pred nami je Biskajski zaliv s pomembnim pristaniščem Bilbaom. Ob obali nadaljujemo vožnjo skozi gozdove evkaliptusa, ki so ga v začetku 19. stoletja prinesli iz Avstralije, v Leon. Leon je prestolnica Španije iz 10. in 11. stoleta. Že nekaj časa nas spremljajo oznake rumene školjke in vemo, da smo na najstarejši božji poti, ki vodi v Santiago de Cam-postela. Za Španijo upravičeno pravijo, da je največja turistična velesila na svetu, saj jo na leto obišče več kot 50 milijonov turistov, ki prinašajo državi nadvse pomemben dohodek. Ima pet obal, urejenih za turizem, vsaka je dolga po 150 km. Najslikovitejša španska pokrajina je prav gotovo sončna Andaluzija s svojimi valovitimi ravnicami in razsežnimi gorskimi območji. Pokrajina, ki gleda na Sredozemsko morje in Atlantski ocean. Tukaj vidi turist pravo Španijo z najmanj evropskimi značilnostmi. Tu dišijo oljčni nasadi in tu pridelajo največ oliv na svetu. V zraku migeta poletna vročina, zemlja je razpokana, izsušena. Opoldanska siesta. V črnih očeh prebivalcev je še vedno čutiti mavrske prednike in v njihovi pesmi še vedno gorita nemir in hrepenenje. Sevilla, za katero pravijo; »Kdor ni videi Sevilje, ni videl čudeža.« Te laskave besede ne veljajo samo za lepoto zgradb, palač, katedral, veljajo tudi za vročekrvne Španke, flamenko in za prav poseben seviljski utrip, ko te s šampanjcem v roki fijaker popelje po nočnih ulicah. Ogledamo si katedralo, po lepoti prvo, po velikosti pa tretjo na svetu, Alcazar (sedem stoletij palača španskih kraljev), Španski trg, kjer so zbrane najvežnejše značilnosti iz vsake Španske province. Cordoba, sedež kalifov in središče arabske kulture od leta 711 do 1236, na kar •IH l Cordoba, stara židovska in arabska četrt s sinagogo spominja mošeja La Mez-^ quita, ki je danes krščanska1, katedrala. Gre za povezanost t1 različnih arhitektur in religij Pravi užitek je bil sprehod pof židovski in arabski četrti Sb ozkimi ulicami, polnimi trgo-^' vinic, ki so prenatrpane ža izdelki iz keramike. Granada, s starim pred«!' lom ciganskega naselja Sak K ramente, nad njo se dvige" mogočen dvorec Alhambra.^1 ki je bil v 14. st. prestolnica 11 zadnje mavrske enklave vJ> Španiji, Larcova najdražja114 ljubica, ki so jo obsipavali zr umetninami, biser, ki danes P' jemlje dih. Zato ni čudno, da*J je zadnji mavrski kralj jokal ob pogledu na ljubljeno me-p sto, ki ga je moral prepustiti* španski kraljici Izabeli. Mati'11 pa mu je dejala: »Joči, jočici kakor ženska, če je nisi znal braniti kot moški.« Nad Gra->, nado pa se dviga Siera N e-k vada, bela gora, z višino 3481 m, kjer je vse leto sneg in je. prav na vrh speljana cesta, c najvišja v Evropi. Seveda joL prevozimo. Še isti dan pa tudi |(. najjužnejšo točko Evrope tik Tarifa, ki je danes evropski^ center za deskanje. Nadaljujemo z vožnjo do Valencije, Murcije in pcfc stopinjah don Kihota v Tole-L. do z najlepšim evropskim (| razgledom. Do današnje(li prestolnice nas loči le še 72 h. km. Tukaj sledi ogled svetov-^ nega muzeja umetnosti da, kraljevske palače, mestnega parka, imenovanega Reti-^. re, in botančnega vrta, to so samo nekatere postaje na L poti po tem sorazmerno^, mladem mestu. k Gigantski El Escoril injr Dolina mrtvih sta že za nami,L mi pa smo ob reki Ebro Opoldanska siesta udeležencev z osvežitvijo JI P©n februar 97 Obala Atlantika rizma je Faro na jugu, kjer se poslovimo od Portugalske. ^Zaragozi ob eni najlepših a katedral, kar sem jih videla, .t skrivnostna gora z romar-I »ki m središčem Montserat in i Pristaniška olimpijska Barce-z ona s pojočo fontano sta nas ■■^čarali. Mesta Gaudija, Miro-zu Picassoja. Čudovita nedokončana stvaritev Sagrada "amilija in druge Gaudijeve (Jgradbe so genialne in še a fanes se strokovnjaki trudijo, i. ta dokončajo Sagrado Fami-apo. Žal jim to preveč ne v uspeva. Dalijev muzej v Fig-j Jerasu te fascinira ali pa pusti jksto hladnega, pač odvisno »H tega, kako sprejemaš j‘°dštekano« umetnost. Portugalska, požela najbolj vhodne Evrope . Skozi zgodovino je bila , °riugalska zmeraj nekje na । ^robju Evrope in se ni dosti 'kijtičeva la v evropske tokove n rneje se tukaj niso spremenile celih 800 let To se jim |5°zna še danes, saj so ljudje Z0 uradih, bankah, poštah, s (laterimi smo imeli opravka, Mdno počasni, nespretni in znajo zakomplicirati. f Na severu je mesto Porto, .“ reki Douri, ki je že od 'ekdaj povezano s pridelavo ,n trgovanjem vina porto. Je gospodarsko in finančno Iedišče Portugalske s spret, ^i poslovneži in konzer-^tivnimi domačini, ki se zelo a8ikujejo od prebivalcev ^nejših pokrajin. Danes po ^ki Douri prevažajo samo še ^dste. Ena najmlajših božjih >oti je Fatima in Portugalci ‘ goreči katoliki. Nedaleč sta bleščeča Batalha in । cobaqa s portugalskima Mijo in Romeom - Ines in ,edrom. Skozi Mafro do Mre, kjer se v parku, veliM 270 hektarjev, ohladimo n kjer je ohranjena poletna s čudovitim biserom dvorcem >4 Kamniti križ, najzahodnejša celinska točka Evrope Nedokončana Gaudijeva Sagrada Familia v Barceloni najmlajše romarsko središče gorečih por-^Iskih katolikov Vročekrvna Španka, plesalka flamenka rezidenca kraljev. Rt Cabo da Roča, najbolj zahodna kontinentalna točka Evrope, označena s kamnitim križem, konec sveta, kot so mislili, predno so pomorščaki odkrivali nove svetove in se spremenili v pionirje svetovnega kolonializma in trgovine (Bartholomeo Diaz, Vasco da Gama, Pedro Alvarez). Danes se tukaj zbirajo motoristi od blizu in daleč in imajo svoje seanse. Vročina neusmiljeno pritiska in privoščimo si ohladitev v Atlantiku. Moderni Estroil slovi kot slovenski Portorož, znan pa je tudi po dirkah formule ena. Med potjo po Španiji izdelki iz keramike, zapuščina Mavrov r .„ Ena najlepših prestolnic na svetu je prav gotovo Lizbona. To je mesto palač, muzejev, ponaša pa se z enim najdaljših mostov na svetu, ki je dolg tri km in visok 86 m. Ogledamo si Alfamo, samostan sv. Jeronima, spomenik odkriteljem, simbol mesta Torre de Belem, etnološki in pomorski muzej, kot posebnost mesta pa je tramvaj. Za nami je Evora, pojavijo pa se nasadi hrasta plutovca, 700.000 hektarjev, s čimer je Portugalska največja proizvajalka plutovine na svetu; pokriva polovico sve- tu- tovnih potreb. Center Zadnja Angleška kolonija v Evropi - Gibraltar Že od leta 1704 je jabolko spora med Veliko Britanijo in Španijo državica šestih kvadratnih kilometrov, izjemno pomembna strateška točka na višini 425 m nad morjem. Pretežni del ozemlja je velikanski skalni rt iz apnenca v obliki levje glave, ki kraljuje nad morsko ožino, kjer se stikata Sredozemsko morje in Atlantski ocean. Najstarejši "domačini« so prav gotovo opice iz Berberije. To je edino območje v Evropi, kjer se razmnožujejo in prosto živijo. Po legendi bo Gibraltar tako dolgo britanski, dokler bo tukaj mogoče najti te znamenite opice. Danes je Gibraltar še vedno pomembno oporišče, turistično in trgovsko privlačno, brez carin in davkov, in privablja mnoge turiste. Kneževina Andora To je dolina reke Valire, izoblikovana v ledeni dobi, s 453 km2. V zgodovini sta jo skušali nasilno priključiti tako Španija kot Francija, zdanj-šnji status quo izhaja iz Lorid-skega sporazuma, ratificiranega leta 1278, ki velja še danes, torej več kot 700 let. Z njim sta si obe državi razdelili oblast nad Andoro in dobivata vsako drugo leto simboličen davek. Zaradi ozkega prostora ni možnosti za kmetovanje, tako da se 47.000 prebivalcev kneževine ukvarja predvsem s turizmom in trgovino, ki je brez davka in zanimiva za mnoge obiskovalce. M 4 V i Zbirališče motoristov na najbolj zahodni točki Evrope Oguljeni hrast plutovec Ponovno na Ažurni obali in vrnitev Tretji teden potepanja se preveša v drugo polovico in opažam, da se začnemo vračati. Kombi drvi in požira kilometre, meje prestopamo, da sploh ne vemo, ponovno smo spet v Italiji, kjer zvemo, da je pravkar razglašena nova država Padanija. Kako bliskovito se to vse spreminja. V ranih jutranjih urah prestopimo mejo. Slovenija se začne prebujati, rahlo se že svetlika. Torej resnično, domov prihajamo. Po dvaindvajsetih dneh, po 9 100 km smo videli veliko lepega, sprejemali smo dežele, ki sestavljajo samosvoj kulturni svet, ki je več kot dva tisoč let vplival na preostali del planeta. Opice iz Berberije, edine prostoživeče na evropskih tleh Splačalo se je! februar 97 Pe" VESTNIK 50 NARODNOSTNA POSLANCA »Sijoči Matija ribo VENDAR VOBMURSKIH KRAJIH NA TRIPOMLADINE« NIHČE VEČNE LOVI RIB OB DRSTENJU, ČEPRA V JE BILO TO NEKOČ PRA VILO, KAJTI V POSTNEM ČASU JE RIBA VEDNO DOBRODOŠLA PA TUDI IZ SIROMAŠNIH SLAMNJAČAH JE VELIKO LJUDI Z RIBO TEŠILO GLAD. ZARADI ZAKONSKE PREPOVEDI IN SPREMENJENIH OKOLIŠČIN SO ŠLI NAJSTAREJŠI NA ČINI RIBOLOVA V POZABO. S svojo deklarirano razvrstitvijo v podporo dr. Janezu Drnovšku, njegovi liberalni demokraciji oziroma srednjelevi opciji vladanja v tej državi sta se oba narodnostna poslanca, italijanski Roberto Batelli in madžarska Marija Požonec, dala v zobe. Namesto zahvale za načelno držo je s socialdemokratske strani privelo celo vprašanje, ali sploh imata pravico soodločati tudi pri takih vprašanjih, kot je glasovanje o tem, kdo bo vodil slovensko vlado. V nadaljevanju lahko pričakujemo, da jima bo oporekano glasovanje o naložbah na Gorenjskem. Potem o gradnji avtocest. Na koncu bomo prišli tako daleč, da bosta Požončeva in Batelli prejemala vabila na seje državnega zbora samo in zgolj, ko se bo razpravljalo o narodnostni problematiki. No, tudi če bo šel Kučan h Goncu ali Sca-Ifaru, ju bodo, vsakega posebej, peljali s sabo, da pokažejo, kako smo pri nas velikodušni do obeh manjšin. In ko bosta madžarski in italijanski predsednik ali morda zunanji minister na obisku pri nas, bosta narodnostna poslanca sedela vmes med obema predsednikoma oziroma ministroma. Kot mostiček! Ustava in razumni politiki zagotavljajo, da vsaj zaenkrat narodnostni poslanec ne bo manj enakopraven od preostalih 88 strankarskih poslancev v državnem parlamentu. Ko pa bi prevladali taki, ki bi želeli tak status minimizirati, nas je lahko strah. Ne za teh nekaj tisoč Madžarov ali Italijanov. Strah nas je lahko, da bomo potem počasi prišli na vrsto tudi drugi. Kajti hitro bomo dosegli, da bomo volilno pravico priznavali le rojenim Slovencem ter avtohtonim h&i Košara za lov piškutjev, ki jo je za PEN spletel Janos Zadravec, potomec stare ribiške družine iz Gaberja. Foto: Albert A. »Sijoči Matija ribo seja« pravijo ljudje ob Muri in na dan drugega »pomladina« so pravi ribiči nastavili vrše, sake ali pa košare, da so ujeli prvo mat-jaševo ščuko, ker so potem po verovanju lahko upali na obilen celoletni plen. Zgrešili pa niso, kajti v času treh pomladnih svetnikov - Matije, Gregorja in Jožefa - večina murskih rib drsti, po ustaljenih vodnih poteh hitijo odlagat svoje ikre, in takrat so lahek plen V bolj ali manj oddaljeni preteklosti, ko še niso veljali zakoni in uradni ribiški predpisi, a je bilo po trditvah prekmurskih ribiških starost tudi v manjših mlakah rib za dva voza, so v postnem času radi nastavljali vrše in sake pa nama Madžarom in Italijanom Pripadniki narodov iz nekdanje Jugoslavije, ki so si pridobili državljanstvo Slovenije, bodo že »Slovenci« z omejenimi pravicami za voliti in biti voljen. Potem se bo našla močna struja, ki bo začela spraševati, ali je prav, da imajo tisti, ki v skupno državno malho prispevajo manj, enako Število poslancev kot Ljubljana, Kranj, Koper in Nova Gorica. In poslanskih sedežev ne bomo delili po teritorialnem načelu in po številu prebivalstva, ampak po kapitalu. Tako bodo potem sprejemane tudi odločitve. Navsezadnje bomo uzakonili pravilo, da invalidi, duševno prizadeti in alkoholiki ne smejo soodločati o tako pomembnih rečeh, kot so volitve in druge velike odločitve. Seveda gredo te stvari, ko začneš sprejemati te vrste analogijo, naprej s pošastnimi koraki. Ko bomo torej te reči uredili, pride na vrsto naslednji korak. Dovoljena bo samo tista stranka ali skupina strank, ki bodo v vladni koaliciji. Druge bomo prepovedali ali močno omejili njihovo pravico vplivanja na odločitve. To bo seveda pomenilo tudi, da bomo na pomembna mesta zaposlovali samo naše, drugi pa ali se nam pridružijo ali naj se znajdejo, kot vedo in znajo. Za sovražnike se tako tudi spodobi. . Zato, vidite, sem odločno proti poskusom zmanjševanja enakosti narodnostnih poslancev v slovenskem parlamentu. Ker, kakorkoli že obračaš te reči, nazadnje oplazijo tudi tebe. Kjerkoli si in karkoli že počneš. In droben pripis: Ko sta Batelli in Požončeva jasno nagnila jeziček od pomladnih strank, se je marsikdo vprašal, ali je to dobro za interese narodnosti. Ker bodo tisti, proti katerim sta bila s svojim glasovanjem, izkoristili vsako priložnost, da bi jima nagajali, ko se bo odločalo o za obe narodnosti pomembnih stvareh. Tveganje je potemtakem* veliko Vendar pa je enako neprijetno sprejeti vlogo politika in poslanca, ki se obrača po vetru tako, da se nikomur ne zameri. Dolgoročno pa tudi volivci te vrste politikov in poslancev ne marajo. Kar so navsezadnje zelo določno pokazali prav pri volitvah decembra lani. * MARJAN DORA kali tudi kržake, če zima ni bila prav huda, pa so kar z rokami pobirali ribe izpod ledu. Pri Zadravčevih so ribiči od pamtiveka. »Moj ded se je na našo domačijo priženil iz Žižkov, on se je priučil ribarjenja, ampak sosedov očak, ki je imel že v času mojega otroštva sto let, jaz pa zdaj imam že tudi sedemdeset, mi je včasih pravil, da se je njegov praded spominjal, kako je Mura tekla pod našimi vrtovi, kjer so zdaj njive in mrtvice. Riba in vse, kar je zraslo v vodi, je zadovoljevalo del naših življenjskih potreb in voda je bila naša njiva, zato smo jo tudi tako spoštovali, pustili teči po poteh, ki si jih je sama izbrala, in človek se je umikal njenim strugam, ne pa danes, ko s smetmi zamašimo sleherno mlako in ni več rib, pižmovk, vider, čeprav je ribičev Beden, ribiška priprava iz žice, je le še spomin na mladostna leta Ferenca Horvata iz Kota. dosti manj. Nekoč so ob Muri ribili pri vsaki hiši, nekateri so od gosposke vzeli v najem cele murske odseke ali mrtvice V Kotu je družina Voros najemela reko od svetega Martina do Murskega Središča, moj tast iz Kapce je imel v najemu Tr-dovačo in ob svetem Nikoli, godu zavetnika mlinarjev in ribičev, smo hodili k maši na Hotizo ali v Lendavo. Mlinarji in ribiči smo se spoštljivo obnašali, upoštevali nenapisana pravila, kajti riba je večini obmurskega prebivalstva pomenila toliko kot domača žival.« Vilko Novak v svoji knjigi o ljudski prehrani v Prekmurju ugotavlja, da je od lova mnogo pomembnejši ribolov. Ribištvo je zlasti razvito ob Muri, kjer se približno tretjina hiš hrani z ribami. Manj love v potokih in ribnikih. Lovijo z raznim orodjem in najnavadnejši je kržak. Stava je kržak na vzvodu na pet količev. Vodica je trnek, vrša je trojni sak, sak je pa vrečasta mreža, s katero zapro reko. Beden je iz žice spletena naprava, bardun je jeklena dvo- ali trizoba vila, puntar je posoda iz desk, ki jo postavijo v mirne vode. Boben je bil v rabi nekoč na Muri, ko je bilo še pred Tradicionalni ribiški pripomočki iz Prekmurja začetkom regulacije v mekah, mrtvicah in starih strugah mnogo rib. Naš sogovornik Janos Zadravec iz Gaberja, dober poznavalec starih ribiških pripomočkov, je za PEN spletel košaro, s katero so nekoč lovili piškurje. Lov na piškurje (Petromyzon fluvia tilis L.) ali piškourje, kot pravijo v Prekmurju, je v našem ribolovu posebno poglavje, ki ga poznajo ob celotnem porečju Ledave, Kobiljanskega potoka, Libenice, Črnca in tudi ob Krki Jože Raščan, Raščanov dedek iz Male Polane, je v mladosti ujel marskikaterga piškurja, in žalostno pripominja, da današnja mladina niti ne ve, da pečeni »piškourji še iz rengle skačejo«. Zato so košare, ki so neka vrste vrše, vedno pletli iz vrbovega šibja, da se sluzasta riba kačaste oblike ne bi izmuznila. »Najbolj preprosto so lovili pozimi, ko se je pod tanjšo skorjo ledu ali ob vretinah nabralo na stotine in stotine omamljenih rib in smo jih kar z roko pobirali iz vode. Starejši so pravili, da je to 'škart' riba, ki ni sposobna preživeti ob manjšem dotoku kisika pod ledom. Narava ima vselej prav,« pravi naš sogornik Janos Zadravec, ki ima v svojih genih lovsko-ribiški nagon in nosi v sebi tradicijo vseh generacij ob Muri. »Oče me je že majhnega jemal s seboj k vodi in vedno vem, kdaj škodim naravi. Zdaj se držimo zakonov, ob drstitvi je ribolov prepovedan in ne gremo na ščuke. Veste, mi pravimo, da so to matjaševe ščuke, čeprav je še mnogo drugih rib.« »Skoraj sedemdeset let ste povezani z vodami in poznate vsak segment življenja ob njih, predvsem v teh mrtvicah, kaj pravite o ribjem staležu?« »Rib je še precej, vendar po moji oceni le tretjina tega, kar je bilo v času mojega otroštva.« »Je kriv prevelik ulov?« »Kje pa, danes se zapleni le desetina tega, kar se je ulovilo nekoč. Okolje je preveč onesnaženo, zastrupljeno, umetna gnojila, škropiva, plini v zraku so okužili kopno in vode. Nekoč je Mura vsako leto poplavila to območje, izprala vse jarke, mlake, prinesla svežo vodo in naše mrtvice, potoki, murski meandri so bili polni somov, glavatic, šluk, koškov, krapov, bolinov, karasov, klenov, noz-drač, mren, menkovcev, rekov, linov, belic, podvusti, prdašev, androg, vretenc, sekavic, smo-jev, piškourjev ... Veliko ribjih vrst je izginilo, je pa štiri ali pet novih, ki jih v mojem otroštvu ni bilo.« Na njegovem ribniku med Zadravčevino in mrtvico, v mlaki, kot sam pravi, raste rogoz, februarski led se Še dobro drži. Matija led razbija, če ga ni pa naredi pravi pregovor Po pepelnici si niti lisica ne upa na led. rajši se posti. Nekoč so v obmurskih vaseh ljudje že šteli dneve do Matije, ker takrat je bil ulov vedno bogat, danes se držijo zakonov in ribiških »regul«. »Moj vnuk bo tudi ribič, saj že pricaplja za mano k ribniku. Naučil ga bom, kako se pletejo vrše in ribiške košare, da naša tradicija ne bo šla v pozabo. Jaz sem v tem zrasel in hudo mi je, ko vidim, da mladini nič ne pomeni tisto, kar so zapustili dedje naših dedov. Danes je vse v trofejah. Sam sem tudi uplenil desetkilogramsko ščuko, čeprav sem ponosen na trofejo, mi je lepše, kadar se spomnim tradicionalnega ribištva svoje mladosti.« ELLA P1VAR VESTNIK 51 Pe» Naša in vaša znanka: Herma Otilija Jožefa Babič iz Ljutomera Nisem čarovnica! Ekskluzivno priznanje našemu sodelavcu: čudežno ozdravela na seminarju za evangelizacijo patra Emiliena Tardiffa na stadionu v Ljubljani Oče: »Ti si čarovnica!« - Ona: »Nisem čarovnica!« Prodajalka iz trgovine, ob kateri ima Otilija Babič iz Ljutomera šiviljstvo, me je šla zatožit, češ da sem pn njej, torej v trgovini, spraševal po čarovnici. »Saj to menda tudi ste,« sem se branil. •Nisem čarovnica, ampak kvečjemu svetovalka,« je zatrdila. Nadaljevala je še: »Morala bi študirati psihologijo, tedaj bi lahko veliko bolj pomagala ljudem Dejansko pa sem se izučila za šiviljo, naredila pa sem tudi mojstrski izpit. Je pa tudi res, da sem se že kot otrok čutila oziroma imela sposobnost napovedovanja določenih dogodkov' in me je zato nekoč oče pokaral, češ da sem čarovnica, da se bo nekaj zgodilo. V dekliških letih sem o vsem tem molčala, držala v sebi. Poročila sem se mlada. Imela sem jih 20, moški, ki sem 9a vzela, pa je bil deset let starejši. Pred leti sva se ločila, a še naprej živiva v isti hiši, a vsak v svojem svetu.« "Kaj pa vaš sedanji prijatelj?« »V cerkev hodim občasno. V njej najdem svoj mir, spokojnost, popolnost Pred dobrimi štirimi leti sem se v ljutomerski župnijski cerkvi zazrla v fresko, na kateri je upodobljen Janez Krstnik, ki krsti mladega Jezusa. Rekla sern: .Dovolj mi je te samote, želim si Prijatelja, novo življenje!’ Čez čas sem povsem sponatano srečala znanca, ki je imel, podobno kot jaz. težko mladost, v zakonu je doživel razočaranje, saj je Kje začeti: pri repu ali pri glavi oziroma na začetku ali na koncu. Beležnica je polna, kajti pogovor je trajal tri ure. Sele tedaj sem ji menda povedal tudi tisto, česar me ni vprašala; šele tedaj sem se ji, ne da bi to hotel, -odprl«. Nenadoma sem začutila na svojih rokah štolo in duhovno povezanost -poroko - s partnerjem, ki je bil takrat v Ljutomeru. Tisti hip me je tudi začela zelo boleti glava.« »Pa drugi dan seminarja?« »Pater Tardiff je povedal, koliko čudežev se je zgodilo, in pozval tiste, ki jim je bilo dano čudežno ozdravljenje, da so vstali iz vozičkov, odvrgli bergle Med obredom se je zgodil čudež tudi pri meni. O tem zdaj prvič govorim za javnost Na stadionu sem jokala Prosila Boga, naj me vzame k sebi, a mi je neki notranji glas govoril, da še ni napočil čas mojega odhoda, da imam na tem svetu še veliko nalog. Bilo pa mi je dano, da sem se za hip zazrla v nebesa. Kakšna milina, kakšna nežnost, svetloba ... In ozdravljenje mojih oči! Dotlej sem videla vse .kontrastno , potlej, ko sem zaznala svetlobo in toploto ter vonj kadila, pa je vse drugače - vid se mi je popravil in ne nosim več očal.« »So menda ljudje, med njimi tudi redovnice in duhovniki, ki ne verjamejo ali ne morejo verjeti, da bi prav vi imeli darove, ki jih imajo le redki ljudje. Ste globoko verni?« •Ne.« Vse je v božjih rokah »Verjamete v usodo?« »Ne Verjamem pa v božjo odločitev ob človekovem rojstvu. Nanjo sam ne more bistveno vplivati. Jo je pa mogoče spremeniti z božjo pomočjo. Pa tudi s pomočjo drugih. Sama se “Nisem čarovnica,« trdi Herma Otilija Jožefa Babič, “imam pa deset odstotkov odprtega kanala do Jezusa. Tudi sem v duhovni navezi z Drnovškom.« Zaletel na ženo, ki ga je vara la. Človek Je postal razvalina življenja, ampak tdaj, ko sva se po božji volji našla, je na poti, da postane dober človek. Naj navedem zgled: četudi ne živi v blaginji, ie njegov dom vedno odprt za ljudi v •nalerialni stiski, celo zatočišče nekim ubežnikom je dal svojčas, zato pa si je nakopal policijsko preiskavo. Slutim, •Ja je desetodstotni poosebljen Jezus.« "Se bosta poročila?« »To pa ni odvisno od naju. Če bo ^og tako želel, bova ostala skupaj. Odkar se družim z njim, sem nadvse srečna. Med drugim tu in tam greva v tak lokal, tudi na sprehod, kjer odkrivam lepoto narave in se čutim Prerojeno.« Za opravljanje se ne •Menim! "Prerojeni pa so menda tudi ljudje, ki jim tako ali drugače pomagate, c«prav zaradi tega včasih tvegate, da vas opravljajo.« •Za opravljanje se ne menim Niti na zbadljivko, da sem čarovnica. Slutim Pa. da je meni deset odstolkov od Pnega kanala, ki vodi do Jezusa. Z njim Sem se tudi srečala na seminarju za n^angelizacijo, ki ga je vodil pater mriilien Tardiff septembra lanskega ‘e|a na stadionu v Ljubljani. Za tja se bilo treba posebej prijaviti, a jaz tega nisem storila Vseeno sem prišla. Prvi •Jan je bilo slabo vreme Med molitvijo sla se nenadoma pojavila dva kopasta °blaka Zazrla sem se gor in kakih 200 JPetrov vstran sem zagledala Jezusa Nekoga, ki je stal ob meni, sem jTrašala. ali vidi kaj nadnaravnega Odvrnil je, da ne Jaz pa sem videla. prav dobro spominjam nekega pijan čka, ki se je pripeljal do moje hiše in vdrl vanjo. Če bi ga spodila, vrgla ven, bi se najbrž z motorjem ubil. Pustila sem ga prenočiti v posebni sobi in zjutraj, ko je prišel k sebi, mi je bil hvaležen. Drugače, zmotno seveda, je menih soseska, češ da k meni prihajajo moški. Rešila sem tudi človeka, s katerim sem zdaj prijateljica, saj če ne bi našel opore v meni, kdo ve, kaj bi si storil. Občasno hodim tudi na obiske, celo na nedeljska kosila k neki družini v bližnjem kraju, in tako preprečujem, da med zakoncema ne prihaja več do-sporov, pretepov • »Ljudje pa prihajajo tudi k vam. se odpro in povedo, česar si drugod ne upajo ali pa ne zmorejo moči, da bi razkrili moro.« »V neizbrisnem spominu mi je ostala sedemletna deklica. Mimo mojega šiviljstva je hodila, nekoč pa je vstopila. Hitro sem zaznala, da nosi v sebi bolečino. Dotaknila sem se njenih ramen in deklica je vztrepetala m povedala je, da jo očim zlorablja -posiljuje. Revica ni bila edina, ki se ji jTto dogajalo Ne morete si mišim, koliko je tega, a žrtve to prikrivajo, Ker se boje maščevanja posiljevalcev m -če bi prišlo v javnost - obsojanja okolice. Sama sem mnenja, da je treba to zlo odpraviti mimo policije, sodišča ... Posiljene pa so tudi mnoge zakonske žene Od lastnih mož! Veliko je zakonske nezvestobe, prešuštva . Večkrat rotim dijakinje, ki hodijo v šolo mimo moje delavnice, naj se nikar ne dajo opiti in naj nikar ne gredo v.avte z moškimi, še posebno pa ne, če niso zaščitene Nekatere ubogajo in se mi včasih pridejo zahvalit za nasvet • Načrtovala samomor »Mar to pomeni, da se vam bolj zaupajo kot svojim staršem?« •Skoraj bi rekla, da je tako. Večina staršev je prezaposlenih ali pa si ne vzamejo časa za svoje otroke. Obstoje tudi določene tabu teme, na primer spolnost, o čemer se doma ne pogovarjajo. Osloji pa tudi spolni nagon, ki je od vseh nagonov menda največji, obstoji radovednost, pridejo pa tudi posledice - neželjena nosečnost O vsem tem pa se jaz z .mojimi’ dekleti odkrito pogovarjam.« »Ste bili vi svojim otrokom dobra mati?« »Ne bom se hvalila. V mladih letih bi jim morala dati več. Zdaj, ko so odrasli, pa se ne vmešavam v njihovo življenje." »Slovenci smo menda zelo nagnjeni k samomorilstvu?« »Tudi sama sem zavestno načrtovala samomor, da bi se tako preizkusila, kako trdna sem. Tu sem, nisem se pokončala. Veliko je zavestnih in podzavestnih samomorov Samomor ni le to, da se kdo obesi, ustreli, utopi.... samomorilci so tudi na naših cestah. Na njih pa umirajo tudi ljudje, ki so bili umorjeni. Jaz sem prepričana, da je tako bilo tudi v nedavni nesreči na cest na Hotizi, ko je umrl A. S. s Spodnjega Kamenščaka. Nekaj mi govori, da je zdaj na vrsti neki Radgončan. Po smrti Volkmajerja se čistka nadaljuje.« »Pravijo, da na svetu ni nič dobrega.« »Tudi sama menim tako. Sama umazanija je! Rešitev vidim v koncu sveta in potem novem začetku.« »No. vi pa ste tu, da nam malo pomagate.« »Rada to storim. Treba je postaviti stvari na svoje mesto. Rada svetujem mladim ljudem v pubertetniških težavah, pri izbiri partnerjev, poklica, poslovnih odločitvah...» »Kaj porečete tistim, ki se nameravajo ločiti?« »Storita naj vse, kar lahko, in ostaneta skupaj, četuji bo še kdaj zaškripalo. Ločitev pač pusti določene posledice, zlasti pri otrocih. Tako je tudi pri meni: hčerka je razdvojena med menoj in očetom.« »Je res, da ste napovedali vojno za Slovenijo?« »Tri mesece prej, preden seje začela, sem jo napovedala in ni jih bilo malo, ki so se smejali, češ da do nje ne more priti.« Neverjetno: Se so uroki »Slišal sem. da ste .ozdravili’ neko žrebičko,« •Iz sosednje vasi so me naprosili, ah lahko kaj pomagam Šla sem tja in žrebička je kmalu zatem ozdravela Ugotovila sem, da je bila uročena. Šlo je za maščevanje: nekdo si jo je želel kupiti, a je lastnik ni nameraval prodat." »Kaj pa naši politiki?« •Kučan ni dovolj močan, nekaj .mečka’. Drnovšek, s katerim sem duhovno povezana in vidim v njegovo dušo, je v zadnjem času nekam izgubljen. Peterle mu ne seže do kolen. Podobnik nima avtoritete, Janša je prepotenten in nevaren Thaler je v redu, Gaber je spoštovan in inteligenten, tudi Pahor je O. K « »Pa vaša Ljutomerčana?« •Prelog je v redu, Bratuša pa je pridobitniški in pristranski « Tako je tekel pogovor s Hermo Otihjo Jožefo Babič iz Ljutomera. Ni res, da bi si staino izmišljala nova imena, kot govorijo nekateri: res pa je, da ima tri, ki ste jih pravkar prebrali. Med kramljanjem sva se kar hitro ■ujela«; proti koncu pogovora pa je zaznala, da sem se ji celo »odprl« kot vsi drugi, ki pridejo k njej po nasvete Moj namen je bit sicer drugačen (napisati kaj več o njej sami), a sem torej - četudi sem se z mislimi upiral - tudi sam »spregovoril« Ne, nobenih kart ni uporabila In kaj mi je povedala? Nekaj lepega! Sabih stvari pač ne pripoveduje Vse to v okviru svojega poslanstva: človeku pomagati v dobrem. Herma Otilija Jožefa Babič ni čarovnica, ampak ženska, ki ima ^^rnve ki so dani redkim, izbrancem. ŠTEFAN L. SOBOČAN OBLAST JE OBLAST. VSAKA JE OD HUDIČA - Mestna redarja Tonček Horvat (levo) in Zdenko Cahuk pred začetkom dolge poti. Se za trdo skorjo skriva dragulj? S takimi mešanimi občutki, čeprav sem se dobro zavedal, da vsega ne smem soditi le po videzu, kajti za trdo skorjo se utegne skrivati dragulj, sem 13. v mesecu, ko mi je v lice dahnil oster zrak, krenil na enkratno pešpot z mestnimi redarjema In glej ga zlomka, zgolj po nekakšnem srečnem naključju sem uspel zvedeti, da imata oba marsikaj skupnega. Poleg tega, da so jima zaupali nič kaj hvaležno opravljanje poklica mestnega redarja v Murski Soboti, je za obema tudi 37 pomladi. Torej gre za človeka v srednjih letih, polna fizične energije, ki jima je posel tako rekoč pisan na kožo. Lahko bi pripomnili, da sta po značilni službeni uniformi, ki jo nekateri primerjajo celo z italijanskimi karabinjerji, podobna siamskima dvojčkoma. Pa vendarle je med njima opazna tudi razlika, ki se kaže že na prvi pogled v postavi. Višji je Tonček Horvat, ki se je s tem poslom začel ukvarjati šele 15. septembra lani, manjši Zdenko Cahuk pa je že star maček, kar se tega poklica tiče, saj je za njim že desetletje podobne redarske službe, ki so jo zaradi vedno večjih potreb organizirali v nekdanjih mestnih krajevnih skupnostih. Tako v praksi bolj izkušen Zdenko marsikdaj rad deli nasvete Tončku, ki je bil prej kar 18 let zaposlen v Mesni industriji Pomurka, dokler ni doživel usode svojih številnih sodelavcev, ki so se kot brezposelni znašli na zavodu za zaposlovanje. To se je zgodilo 1. marca 1996. Včasih je delo tudi sreča! »Nekaj kasneje se je pojavil razpis za zaposlitev mestnega redarja, na katerega sem se seveda takoj prijavil. Imel sem veliko sreče, da so med 29 kandidati izbrali prav mene. Danes mi ni žal, da sem se tako odločil, ker imam rad delo z ljudmi. Veliko jih namreč jaoznam že od prej, med opravljanjem službe pa se mnogokrat srečam s starimi prijatelji in znanci, ki mi dajejo poguma, da vztrajam v svojem poklicu. Včasih namreč naletim na ljudi, ki se ob ugotovljenem prekršku obnašajo skrajno arogantno in celo pretijo s fizičnim obračunavanjem. Tega doslej nisem bil vajen. So pa TE BO KAZEN VENDARLE SPAMETOVALA? - Tako se v mislih verjetno sprašuje Zdenko Ča-huk, ki je ujel kršitelja. Zal so med njimi tudi taki, ki jim je kultura obnašanja španska vas. tudi dobri ljudje, ki pravijo, da je ravno z redarsko službo v Murski Soboti končno vzpostavljen red pri parkiranju vozil v mestnem središču. Ti posamezniki mi vlivajo dodatnega poguma.« Z njima se ne da »handlati«! Seveda me je še posebej zanimalo, katere so poglavitne naloge mestnega redarja. Na to vprašanje mi je kot iz topa pomenljivo odgovoril Zdenko Cahuk: »Najino delo je v glasnem nadzor pravilne nastavitve parkirnih ur v vozilih, da le ta niso parkirana na pločnikih, nadzirava pa tudi zelenice Vse preveč je namreč nevestnih voznikov, ki svoja vozila ustavijo na neprimernih mestih. Največ kršenja predpisov pa je v modrih conah, ko vozniki ne upoštevajo ali nočejo upoštevati obvezne nastavitve parkirnih ur, ki morajo biti na armaturni plošči. Nekateri Via to svojo dolžnost pozabijo tudi iz malomarnosti. In ko jih opozoriš na prekršek, ti nesramno zabrusijo in te kam pošljejo, ti grozijo po telefonu celo domov Drugi pa želijo s tabo »handlati«, torej te podkupiti. Midva pa seveda dosledno upoštevava zakonska določila glede parkiranja v modrih conah. Trenutno je mandatna kazen 3 000 tolarjev, ki jo lahko voznik plača takoj mestnemu redarju ali pa v osmih dneh dobi domov položnico s tem zneskom. Sicer pa kazen lahko plača tudi pri blagajni Mestne občine Murska Sobota.« Dnevno po 40 prekrškov Zanimivo je, da je kršenja predpisov vedno več in da se iz dneva v dan pojavljajo vedno isti kršitelji. O tem sem se lahko prepričal na lastne oči in ušesa. Slišal sem tudi nekaj skrajno nesramnih besed, ki niso v čast — februar 97 Par, ki mu ni para! Bilo je jutro, na vzhodu so goreli oblaki s prikritim ognjem. Tedaj ci mije v gla vo šinila misel iz znane Cankarjeve Lepe Vide, simbolične drame hrepenenja: »Kako lepo in bogato je življenje! Kako polno sladkosti, da bi človek le iztegnil roko, jemal in užival! Kako čisti in blagi so ljudje, če jih gledaš s čistim in blagim očesom! Pa iztegni roko - pest je prazna! Daj sosedu besedo — pljune ti nanjo! Kaj je torej zlagana vsa tista sijajna lepota, ki sem jo gledal z očmi svoje duše! In je bila v meni le kakor usmiljena božja tolažba, da bi ne videl gnilobe in gnusobe, ne videl strašnega življenja, v katerem živim s tem resničnim telesom?« posameznikom. Med njimi sem opazil žal tudi ljudi, ki imajo dosti pod palcem, in če me občutek ne vara, želijo na vsak način mestnima redarjema metati polena pod noge, kar me je še bolj presunilo. Očitek, da je kultura marsikaterega voznika na psu, se zdi povsem umesten. Tedajci sem se spomnil tudi na znan aforizem: •Kdor ima poln žep, ima dve srci; kdor ima prepolnega, nima niti enega!« Ne da bi vtikal nos v*nekaj, o čemer bi kazalo resno razmisliti, sta mi mestna redarja tako rekoč vzela besedo z jezika. »Očitno je torej, da jih kazen doslej še ni dovolj spametovala. Kako si drugače predstavljati, ko jih ne zgane niti za brisalcem na vetrobranskem steklu zataknjen listič, ki jih opozarja na nepravilno parkiranje Hkrati pa je vsak tak primer dokumentiran s fotografskim aparatom, ki beleži datum in uro prekrška Sicer pa je takih primerov na dan v povprečju okrog štirideset, kar je zelo veliko. Dosti pa je tudi razkošnih avtomobilov, v katerih sedijo poslovneži z mobitelom v roki, ki se sploh ne zmenijo za najina opozorila. Zdi se, kot da jim ni v čast postaviti parkirno uro na vidno mesto. Največ takih kršiteljev je v Kocljevi ulici, in sicer pri Panonkini zgradbi in pri Domu tehnike, v novejšem času pa tudi pri Ljudski univerzi v Slomškovi ulici, kjer je bila nazadnje uvedena modra cona. Zaenkrat pa se izogibava kaznovanja zaradi nepravilnega parkiranja pri zdravstvenem domu, ker so vozniki ob obisku zdravnika različno dolgo odsotni,« mi povesta v isti sapi Če bi mogel, bi jima poklonil naslednji aforizem »Kar dela človeka dobrega, ga mora napraviti tudi srečnega!« Nekateri živijo v zmoti! Od Tončka Horvata zvem zanimivost, da nekateri vozniki še vedno mislijo, kako velja edino parkirna ura z mestnim grbom. To je zmotno mnenje, saj imajo svoje parkirne ure že mnogi zasebniki. Zaenkrat pa ni treba plačati za parkiranje pri avtobusni postaji in ob galeriji. Pri blagajni mestne občine je mogoče kupiti mesečne dovolilnice za celodnevno neomejeno parkiranje v modrih conah. Karton modre barve stane 5.000 tolarjev Mogoče pa bo kupiti tudi letno karto, ki bo stala 24.000 SIT. Kot sem se lahko prepričal, mestna redarja z raznimi informacijami o institucijah, občini EH, CEFI-2ELJ, PA SI SE VENDARLE UJEL NA LIMANICE -Salo na stran, toda fotografiranje s točno označenim datumom in uro storjenega prekrška, za kar je tokrat poskrbel Tonček Horvat, je dovolj trden dokaz. Foto: M. JERŠE in trgovinah pomagata tudi naidjučnim obiskovalcem Murske Sobote. Vsekakor pohvalna poteza! Doklej neprivezani psi? In kako je z nadziranjem razmer v mestnem parku? O tem Zdenko Čahuk takole: »Opažam, da ljudje še vedno ne spoštujejo reda, po katerem bi svoje domače ljubljenčke imeli pripete na povodcu ali vrvici. Tako se dostikrat zgodi, da med otroki prosto tekajo psi, ki naenkrat »izgubijo« lastnika. Doslej pa nisem zabeležil še nobenega primera, ko bi imel lastnik psa s sabo predpisano smetišnico, metlico in vrečko. Tončka Horvata pa zelo moti, ko vidi srednješolsko mladino, ki brezskrbno sedi na naslonjalih klopi, s čevlji pa maže mesto za sedenje. Dnevno prepešačita trideset kilometrov! Skorajda nisem mogel verjeti lastnim ušesom, ko sta mi na vprašanje, koliko kilometrov prehodita v enem dnevu, zagotavljala, da vsak od njiju približno 30 kilometrov. Toliko peš hoje se namreč nabere na osmih obhodih v osmih urah. Zares neverjetno visoka številka! Sicer pa se o tem lahko na lastne oči prepričajo mimoidoči z Lendavske, Grajske, KardoŠeve, Trubarjeve, Kocljeve, Slomškove in Slovenske ulice. Nič čudnega potemtakem, da sta naša vrla mestna redarja po opravljenem delu precej utrujena in si želita le prijetnega počitka. Morda pa bosta nekoč motorizirana kot policisti, kdo ve? »Zbudilo se je hrepenenje v njegovem srcu, kakor bi se prižgalo sonce sredi polnoči, in je bil gori!« je med drugim zapisano v odlomku Cankarjevega romana S poti. MILAN JERŠE VESTNIK 52 - februar 97 — — Naj se je sonce še tako trudilo, je ledena skorja vedno znova porisala zaspalo pokrajino. Obrazi so bili smešno povoščeli, oči povotlene, predolgi popoldnevi pa so se pogugnili v negibnost in otrplost, ki se je naselila v še tako zamaknjene kotičke. Zdelo se je, da se je zemlja končno sploščila in da je samo še korak do nebesnega prepada, pod katerim zija strašljivo onostranstvo. Kdo ve, najbrž bi kdo res ponevedoma zdrsnil vanj in se začel cvreti v večnem ognju in smoli, če se na vsem lepem ne bi dogodilo čudo: to onostranstvo, ki seje začelo že nekaj korakov za ploti in griči, je dobesedno naplavilo Marinarja, na katerega so pozabili celo v krstnih knjigah. - Morda pa ni pravi? se je pridušalo. - Celo na lastne oči sem se prepričal, dragi moj, se je trkalo po prsih, predvčeraj, morda kak dan prej, jo je v trdi temi ubiral z velikanskim kovčkom po bližnjicah, ki so že zdavnaj zarasle ... - Bogve, koliko podobnih jih je že ubral ta capin, se je napletalo. Poleg tega pa ... - Tista babura, tista prašička, kaj? Si jo videl, ritasto potrebnico s poltjo bele kave? so se poželjivo in hkrati zavistno svetlickale oči. - Kaj pa, če je navadna mornarska gumigirl, se je privoščilo, takšna iz kavčuka, ki je menda na nekem tankerju zasejala pravo dvorjansko kugo? - Ne delaj se prepametnega s to dvorjansko kugo, se je prigovarjalo, reci kar naravnost: nalezli so se smrdljivega triperja in ... - Nihče od nas pa nima otipljivih dokazov, dragi moji, se je prikimavalo, kajti tiste čokoladaste mrhe ni in ni na spregled ... - Pa je tudi ne bo, četudi si oči iztaknemo, se je razvnemalo, za poldrug mesec sta menda najela Kiralyevo kočuro, za katero mu sicer plačujeta po sto mark na teden, a to je zanju pravi drobiž ... - Nagaral se je, dragi moji, je pokimavalo, zdaj pa naj uživa ... A mislite, da je ocean lavorček, v kakršnem si mi namakamo tace? Najbrž se je marsičesa naučil in nagledal, zato je prav, da ga nekaj dni pustimo pri miru ... Naj si odpočije, siromak, kajti strojnica tovornjače, na kateri se je menda povzpel do drugega palubskega častnika, mu je pošteno načela zdravje ... - Ne pa tudi njegovega malega, se je pritajeno ugibalo, kajti vroči rorček te zamorske mrhe mora biti pogoltnejši kot vulkan ... Res je. Marinarja je skoraj pred celo večnostjo zamikalo v svet in šele po petih letih, ko je tudi policija že obupala, se je bil oglasil s kartico iz neke Monrovie, kjer da iztovarjajo lokomotive in cement; ves prihodnji teden so se zvedave glave stikale nad šolsko karto sveta na pošti in s kazalci risale brazde okoli pristanišč, po katerih se najbrž pravkar potika. Svoje je dodal tudi šolski upravitelj, ki je bil privlekel na piano prastari globus in začel na dolgo in široko razlagati, da je morje pravzaprav ploščato in le navidez ukrivljeno; v nasprotnem primeru bi se namreč vse to vodovje zlilo čez rob zemlje, ki se mu pravi ekvator. - Prav gotovo je plul tudi po njem, se je modrovalo. - Kje pa misliš, da jo je našel, ha? se je zategovalo. V palmovi senci, bedak, drugače bi bila črna kot peklenšček! - Ti boš meni bedak! je prekipevalo. Pa mi povej, ali si že BRALCI PENA NAM PIŠEJO... PRIJATELJSTVO Avtorja, ki piše v Penu o Cezanjevcih, bi vprašala, kje ali v kateri zgodovinski knjigi je našel, da so bili naši predniki po kugi in naposled lakoti tudi ljudožerci. Rojena sem v Cezanjevcih, se učila zgodovino in tega nikoli nisem slišala ali se o tem učila. Ker pa sem že v letih, saj sem hodila v šolo že za časa kralja Aleksandra, sem morda že pozabila. Zgodovina je bila namreč moj priljubljeni predmet, kar je tudi še danes. Rada bi o tem vedela kaj več, kako bi prišla do tega čtiva in kje? Prilagam vam nekaj verzov. Ce bo to za objavo, bom videla v prihodnjem Penu. Tega imam namreč še več v zalogi, zrastlo pa je na mojem zeljniku. Oprostite, ker nimam pisalnega stroja, vam pač pišem ročno. Lepe pozdrave vsem v uredništvu Vestnika, katerega čitam že mnogo let in še mnogo uspehov. Prosim za anonimnost, če bo kaj objavljeno! Anica PRIJATELJSTVO Zima, mrzla zima, kako nam segaš do kosti. Pa glej, če pomlad je le-to ali zima, naša srca mrzla so kot mraz in zima. Prijateljstvo ljubezni si želimo, pa kje naj vse to dobimo, ker ljubezen je zgorela in /e v pepelu še tu in tam majhna iskrica žari. Kako ljubezen, prijateljstvo naj znova pridobimo? Pa kaj lahko je in kar začnimo, v svojem srcu ogenj zanetimo. -----------------pen--------------------------- posnedel vso modrost tega sveta, kako ji ime, ha? Chloe, vam rečem, če me ušesa ne izdajajo! - Chloe? se je žvečilo. Chloe? Kje zaboga jo je staknil? - Mali najbrž ve, ja, ja. naš mutasti mali, ki ga vsak dan pošilja z listkom v trgovino, je šlo od ust do ust, pa vendar ni bilo nikogar toliko v hlačah, da bi potrkal. Vsem pa se je že zdavnaj posvetilo: Marinar ni od včeraj. Milan Vincetič MONROVIA malega mutca si ni izbral naključno, nekdo, verjetno Kiraly, mu je pošepetal zanj, mali pa je presrečen. Mojbog, namesto mleka so mu pač dajali kruh, namočen v žganje, pa tudi z makovico se je sladkal, zato pa mu je odrevenel jezik; mali le suho obrača oči in le tu in tam slinasto pogruli pa tudi plašen je in docela nezaupljiv. - Iz malega se ne da nič izvleči, čeprav se mu bere z obraza, se je vozljalo. - Zadnje čase kar sije, verjetno ga napaja z rumom, je zakljuvalo. - Ali pa gumigirl, hihi, se je pridušalo. - Na njej se uči, kamen mutasti, zato pa je tako slinav in celo posvinjan po hlačnicah ... - So babe, in tista njegova Chloe prav gotovo spada mednje, ki uživajo le, če jih kdo gleda, se ni upalo reči naglas. Marinar pa nič: počasi jih je prevzel občutek, da se norčuje iz njih, da se jim nalašč noče pokazati, kaj šele privoščiti, da bi se samo s kančkom očesa napasli na njegovi prestrastni Chloe, ki samo tukaj ne dovoli prižgati luči, ko se slači. Celo podnevi morata imeti spuščene rolete, pravi namreč, da jo zimska svetloba slepi in celo bledi kožo; celo plamteče ogljene oči mora zavarovati s sončnimi očali. Niti njenim košatim žimastim lasem ni prizaneseno, po dobrih dveh tednih se že začenjajo cepiti in celo vidno izpadati. A naj sta se še tako skrivala, naj je mutec še tako bebasto obračal zenice, sta bila vsem na očeh, kajti skoraj vsako noč seje njuna spalnica spremenila v razvrat in poželjivost. - Hihi, včeraj je jahala kar galop, in ko ji je prihajalo, je hrzkala s peno na ustih, se je šepetalo. - Figo, po francosko se dajeta, so zardevale ženske. - Kako le moreta, dragi moj, vse do ceste se sliši, je krakalo. Pa naj bi ji zaprl vroči kljunček ... - Saj ji ga, se je posmihalo. Sliši se, da bananata ... - Da bananata, hihi? ni nikomur Šlo v račun. - Njegova zverina je v njenih še slastnejša, se je sramežljivo pogledovalo v tla. - Tudi ona je tetovirana ... Slišal sem, kako se je hlastno zagrizel v njeno kot kostanj debelo bradavico in momljal, da ji bo posnedel s popka severnico ... - Severnico? Kaj zaboga te je obsedlo? - Da zna zapluti, pripluti barčica moja, se je popevkalo na široki postelji, v tvojo temno luko z mojo silno kljuko ... - Potem, se je raje vgriznilo v jezik, je postajala ogabno nenasitna, sopela, kot bi ji bila pretesna koža, on je sical kot parnjača in se dal ščipati do bolečine ... Kot posmeh vsemu se je mutasti še bolj malomarno in odsotno pozibaval iz trgovine z nabasanim cekrom; če ga je kdo ustavil ali celo povlekel za rokav, se mu je slinasto zarežal v obraz ali celo pljunil, a ko se mu je le uspelo iztrgati, jo je odkuril, kar so ga nesle pete, še na misel mu ni prišlo, da bi si dal slediti, zato se je zadnje čase raje izogibal glavne ceste ali pa prihajal ob prvem mraku. Onadva pa sta se meni nič tebi nič dajala vsem na očeh. Ko se je prvi prah polegel, ČeŠ da sta najbrž na medenih tednih, da jo pač mora, mrho pogoltno, nasititi, ker bo kajkmalu odrinil v tisto svojo Monrovio, v kateri jo je najbrž staknil v rdeči hiši, so se mastili le najbolj zavistni. Nič zato, če je ona neka ritasta čokoladasta Chloe, le pokazati bi se morala, da bi se na lastne oči prepričali, da ni le navita in napihnjena gumigirl, s kakršno je v prvih dneh, seveda v ličnem paketiču, v trgovino prizvonil mutec. -Je že v redu, je že v redu, je zardevaje prikimaval štacunar in izginil v skladišču, iz katerega se je vrnil prepoten in kalnih pogledov. Odslej se je Marinarjev cekar polnil kot bi bil vreče brez dna, njune noči pa se prevešale v blaznost, ki jih ne premore niti domišljija. Celo zgornja okna sta odprla, da se je kaplan v dobrih petdeset korakov oddaljenem farovžu vročično obračal, medtem ko je nekaj postav pritisnilo nosove na roleto in molče požiralo debele cmoke. - Še, še, je grabilo iz sobe, na , takole, na kolena, da se kot prašička okoplješ v krvi ... Na, na je šviskalo v nočno tišino, naj te boli, da izdihneš od slasti, sužnja moja ... - Tako, tako, je zategoval Marinarjev glas, taaako, vzemi tisti korobač, tisto bikovko in me pohodi ... Jaz sem tvoj cucek, jaz sem tvoja mravljica ... - S to ostro peto te bom po senceh in ti izlila oko ... se je prevračalo. -Jaz pa ti bom razparal trebuh, da bo cvilila kot miš... so se jim dvigali lasje. - A čutiš, kako ti bom načel goltanec in te našibal, prašička? je zaropotalo, kot bi nekdo padel. Še isti hip so se vrata hrešče podala in zgrmela s podbojev in nekaj močnih, temnih postav je šavsnilo na sredo spalnice, še preden je nekdo preklinjaje našel stikalo: izza mize z velikim starinskim magnetofonom je zažmerikal mutec, zaslepljen od svetlobe; miže in krileč je bil dvignil roke visoko nad glavo, pričakujoč ploho udarcev in brc. Pa se na srečo nihče ni znesel nad revčkom, ki se je bil kot jež zvil v kotu in začel pojockavati. - Pa Marinar? so ga stresale šape. - In tista Chloe? - Menda si nista iztaknila oči in se podala v nebesa kot tista nesrečna srednjeveška ljubimca? je požiral z odprtimi očmi in pokazal k vratom, ki so se za hip odtrznile. Pa si nihče ni upal bližje, le zabubili so se v medeninasto kljuko, za katero se je dvakrat obrnil ključ. - Tam, je kdove kako izustil svojo prvo in zadnjo besedo in kazal na magnetofon, ki si je še vedno dajal duška. Krepko čez polnoč je bilo, ko je mutec po lisičje zadrobil mimo hiš, na Kiralyjevih zadnjih vratih pa suho poz-vončkljalo: dvoje temnih senc, ki sta bili smuknili skozi sadovnjak, ga je komaj dohajalo po bližnjicah in zaselkih, zadnjo, očitno žensko, ki je bila po francosko preklinjala mokri sneg, pa je nekajkrat grdo spodneslo. - Samo da ne odpove tudi moja gumigirl je čez dober mesec momljal mrožasti štacunar ob magnetofonu, ki mu tudi s silnimi udarci mi mogel povrniti glasu, medtem ko je v drugi roki mečkal razglednico iz daljne Monrovie, iz katere se je končno oglasila Chloe in nekam mlačno pozdravila Marinarja, ki se bojda še vedno potika po teh onostranstvih, v katere pa ni nikoli, pa tudi ne bo stopila njena jedra noga. Utrinek SAM NA SREBRNEM BREGU Rekel sem si: Tudi jaz pojdem s Srebrnega brega v ravnino. Delal bom v domači tovarni klobas ali pa pojdem na delo v tujino. Ce so uspeli drugi, bom tudi jaz. Nočem več trpeti na jalovem begu pred samoto na Srebrnem bregu. Pa so mi rekli: Prestar si za našo tovarno ali tujino. Vrni se na svoj Srebrni breg in za našo tovarno pitaj živino. Ko bo Srebrni breg pobelil sneg, ti za lepši predpustni čas prinesemo venec naših klobas. Zdaj si dopovedujem: Prestar sem za delo v tovarni ali tujini. Osivel sem kakor Srebrni breg, nisem več kos njegovi strmini. Ko bo polje in breg pobelil sneg, mi za lažji predsmrtni čas prinesejo venec svojih kolobas... Marko Murec Pen februar 97 VESTNIK 53 AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK KLASIČNI UMETNIK RKXOO NOBELOVEC (O* »LE S) Dinastija BAGDADSKI MiL^i OZNAKA ŽA TOLAR PERZUA ■w SUŠECi SE ZAŠČITNI PREMA? f-OVASKA NAFTNA DRUŽBA BULA nEKDANjA spanska SMUČARKA (BLANCA F j KOKU TAKA GA VA MESTO v sz ITALIJI MOST ŽALJUB- 1 LJER1M । V 8ENETKAM , l ' KDOR । RAZVRŠČA KLABIfl ČIRA 1 1 w « F druLna TROPSKIH 1 SiAUKOvOC mu Ria tl ■ ■ 1 - tl 0 • UTElOTNjE boga VIŠNUJA V HINDUIZMU °ODPOWi ■ >* ▲ TRAM IZDELOVAL KA SIRA sne* • ■ MSKI ustvar-jalcc OZNAKA h NEZNANCA AV« SMUČAR (HUBERT} M PERZIJSKI TROPSKA FAPlQA KOVINSKO KONICO NA TEMENU MOČVIRNAT TRAVNIK DOPTSMK DELA (IVAN| Mislec zohoa&ter L 1 ► FILMSKI REŽ6ER KAZAN LETALIŠČE GLAVNEGA MESTA MEHIKE •—— PEN POLAGANJE KABLOV POC MORJEM ANALJTiK ▼ ŽAfiAVA ■CMBAU PISATELJ (VALHELM 1«3l 1010) MOŽKJ SOROONK PO MOŠKI LINDI MA »PIA OMARA PERZIJSKA KRALJICA ŽENSKA VKAOO6TI KASTRIRAN P €7 ELIN GR BOGINJA ZMAGE ENOTA ZA ČIST ZLATA GOROVJE V BURMI SELEN KL®A ŽA SE K DRV OKRASNA PTICA DRUGEGA 81 OLETJA N ŠTCTJA • SLOVENSKA IGRALKA pBTKItMT) 0E1U& Kj S PL KAST 0KU8 VINA NAOAV ha plači o TIRNICA PtANfcTAPO P^CK&CJU IME ZA CMKOVO RlKJO PREBIVA! BALKAN* TOČENJE GORIVA N SIMONČIČ RADOvEDM ? čkiZPnD VOZILO ItAT) LADO LESKOVAR IZOLACIJA PRIPOMOČEK JlO*J0N) RAČUNSKA TABLICA ARAKUŠ SOSEDNJI ČRKI ENA OD PROJEKCIJ TISKOVNA AGENCIJA N AKTA l**G| TLAKOVALfC KOŠAR KaJki TRENER ŽERAVK1A PRIPADNIK SUNITOV SREDNJE DALMATINSKI OTOK PM^TaB ETATIZMA IVAH LOTRIČ ČOKOLADE NENAD - GTE KIČ VZORNIK VRTENJA LADIJSKA NESREČA METKA ALBREHT OKRASNI OBROČEK V UŠESU ČASOGD D RAŽ) JAJEM N REAKCIJO LEON HA RO J&EROV $ AMERIKI EtRER SPcBnj« UD ^OKRAJHA v JUŽNO MRlAtO RFPUBi KJ NAČIN GIBANJA (MIGUEL DE) GENERAL VOJSKE BiH DELIČ PID RIBAT (RAJA) ST MOOEi CHROENA NAČRT POHOOA V HEŽNANE KRAJE F PEVKA TOMISLAV NERALIČ KRIlOV IVAN SOlMlZACIJ 6KJ ZLOG AMQLE4»6 ►omor&can (JAMES. 1 n* 1 778, NEREDNO BITJE SRCA •OC MORJA V NORDIJSKI MTOLOOtJI RAJ. PARADIŽ REKA K) TFČE SKOZ) _ >1 REMCE OOLOČHEV VREDNOSTI CENE AM ROCK GLASBENIK IZ RUM (GRAFMM) ZVITEK Od 27. februarja do 27. marca HOROSKOPE^ Pripravlja: Agencija Hogod OVEN (21.111.-20. IV.) Preteklosti ne morete spremeniti, na prihodnost pa lahko vplivate samo delno. Osredotočite se na pozitivno, LEV Upoštevajte tudi druge in delajte po najboljših močeh. Poskusite biti najboljši. Uspeh vam bo zagotovljen Tudi trenutek, ko boste brez premišljanja morali dati pomemben odgovor, izhaja iz tega. Sicer pa vas v drugi dekadi čaka ružini kot v službi.______________________________________ (23. VII. - 22. VIII.) Čas je, da poskrbite za čimmanj stresnih situacij. Problem z okoljem boste rešili, vendar se posvetujte z nekom, ki razmišlja enako kot vi. Privoščite si nekaj, za kar mislite, da je za vaše razmere predrago ali prerazkošno. O avanturi ne razmišljajte, ker ni pravi čas za to. Kmalu se boste znašli v družbi, kjer boste zabavni in prijetni. STRELEC (22.XI. - 21. XII.) Rumena barva vam bo koristila v drugi dekadi. Privoščite si krajši odmor, če ne morete, ne opravljajte pomembnejših poslov. Omahljivost vam ne more koristiti. Prijatelj pričakuje, da ga zaprosite za pomoč, ki vam bo zelo koristila. Hinavec v vašem delovnem okolju ni nevaren, kjub temu poskrbite, da se bo čimmanj motovilil okrog vas. več sreče med prijatelji in v < BIK DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) ___ (21. IV. - 21. V.) Včasih se ujamete v negotovosti. Ta vam krade energijo, čas in vas spravlja iz začrtane smeri. Ker sami ugotavljate, da je negotovost absolutno nekoristna, jo črtajte iz svojega Počutja, kajti pomagati vam ne more, zanesljivo vam pa škoduje tako duševno kot poslovno. Na neki pogovor pridite pokončne drže in s pripravljenima dvema odgovoroma Pazite na prehrano Ali nimate občutka, da pozabljate na romantiko. Morda bi bilo dobro razmisliti tudi q tem. Pri delu ste naredili nekaj manjših napak, vendar uspešnih potez iz prejšnjega obdobja ne morejo ogroziti. Obkroženi boste z ljudmi vesele narave, kar vam mora dati energijo, da boste z lahkoto prebrodili problem, ki se bo porajal v tretji dekadi. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) (22. V.-21. VI.) VOJC TEHTNICA Srečanje bo zelo pomembo, zato pazite na obnašanje. Nekega darila ali dogodka si ne boste znali pojasniti, vendar se potrudite, ker ne gre za naključje. Zanimiv preobrat na ljubezenskem področju, ki se je kuhal že dalj časa. Stvari pravilno opažate, zato se ne bojte prihodnosti. Pri garderobi si omislite nekaj modrega, belega ali srebrnega, nikakor pa ne kombinacije tega. Ne zanašajte se na svoj spomin. To, kar nameravate narediti, si zapišite. Prevečkrat vas prime, da bi naenkrat radi rešili več nalog. Opravljajte le eno stvar in jo dokončajte. Potrebovali boste manj časa in zadovoljnejši boste. Namig osebe nasprotnega spola je pomemben. Ce ga boste Pravilno razumeli in tako tudi ukrepali, se lahko zgooi neraj 2animivega. Ne zanašajte se (23. IX. - 22. X.) Pri frizuri si omislite manjšo spremembo, pozneje boste zadovoljni ugotovili, da je bila pomembna. Neko potezo, ki jo že dolgo načrtujete, potegnite ob neparnem dnevu. Naredite si načrt za manjše potovanje ali izlet in potem to tudi izpeljite. Zanimivo bo in prineslo bo nove koristi. Pri delu morda rahlo pretiravate. VODNAR RAK (22. VI. - 22. VII.) ŠKORPIJON (23. X. -21. XI.) Majhni zdravstveni in tudi poslovni problemčki vam onemogočajo, da bi se bolj posvetili ljubezni in Čustvom. Pred vami je mesec, ko boste to vrzel z lahkoto razrešili. Pri neki pomembni zadevi ste na križišču. Imate možnost, da Ponovite isto napako, ki ste jo že naredili, ali pa s pravilno odločitvijo uberete pravo smer. Eno je prijateljstvo, drugo ljubezen. Ko boste to doumeli, se bodo stvari začele spreminjati same od sebe, in to vam bo v korist. Čas za odločilno potezo še ni prišel, vendar bodite pripravljeni, kajti ni več daleč. Na neka vrata morate pritisniti zelo narahlo. Približujeta se vam dve osebi nasprotnega spola. Ena z dobrimi, druga s slabimi nameni. P^n _ . • nriloua in sicer ^©2° z naravnim Pen K. kiatko rečeno. Vestmkova im -' "• P in asociacijami učinkoval mesečnim ciklusom Usianovlien je bil. da bi. v swu^ w| |n fotograftj kakar w M kot časopisni /ten (tnalo) in penelrantnez (prodnaiecj tabloid spodobi (21.1. - 19. II.) V čim krajšem času utrgajte cvet. Ko bo že utrgan, šele razmišljajte, kdo ga bo dobil. Sredina meseca ne bo ravno idilična, kar bo vplivalo na vašo samozavest. Morebiti se bo stara ljubzenska zveza zrahljala in se bo pojavilo nekaj novega. Bodite na preži in ne ukrepajte. Čas bo pokazal, kdaj bo to potrebno. RIBI (20. II. - 20. III.) Ob koncu tedna poskrbite za redno sprostitev, vendar v novi družbi. Če se ukvarjate s trgovino, počakajte, če se ukvarjate z intelektualnim delom ali ustvarjate kaj novega, pa takoj v akcijo! Čas ni naklonjen, da bi težave delili z drugimi ali jih prosili za nasvet. Vzemite svinčnik in papir ter nekaj napišite ali narišite. Dobili boste dobro idejo. Izdaja ga Podjetje za informiranje Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jož« Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonler za fotografije skrbita Nataša Johnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emrt Računalniško ga oblikuje Robert J Kovač Za Pen ni posebne naročnine* februar 97 Pe" VESTNIK 54 Uboga britanska kraljevska družina! Tudi yorška vojvodinja Sarah Fergusson - Fergi jim ne da miru. Ker ni živela tako, kot se za kraljevsko družino in bližnje sorodsvo spodobi, so ji ukinili pomoč, kar je bil zanjo hud udarec, saj si je nakopala za kakšnih šest milijonov dolarjev dolga. Vendar se zdaj stvari izboljšujejo. Za dobra dva milijona dolarjev je v Ameriki posnela nekaj reklamnih filmov. Med njimi tudi za neki sadni sok, kar naj bi bilo za njo (kako pa še za kraljevsko družino!) zelo ponižujoče, vendar denar je denar. Na fotografiji (drži rokavice) pa jo vidimo z Avstrijcem Richardom Lugnerjem, sicer gradbenim magnatom na dunajskem Opernballu '97. Prireditve, kjer se za drag denar lahko pokaže avstrijska smetana, se je udeležila tudi Fergie. Vendar so ji za navzočnost morali plačati 400.000 šilingov. Tako se dela biznis. Antonio Banderas Tako pravi David Hasselhof in zakaj mu ne bi verjeli. Priznava, da so soporoga Pamela ter hčerki Ann (5) in Hayley (3) na prvem mestu v njegovem življenju. Ko so se pred štirimi meseci v javnosti pojavile Pameline pornografske slike, je od nje takoj zahteval (to se pa lepo sliši, oprostite, bere), naj takoj spremeni obnašanje ali se bo ločil. Zaenkrat ni slišati, da bi se ločil, torej je Pamela spremenila svoje obnašanje. Verjetno živijo v razkošnem predmestju Los Angelesa in tudi lačni niso. Od vsake epizode v Obalni straži vtakne David v žep okroglih 850.000 dolarjev. Ker je tudi producent te najbolj gledane televizijske serije na svetu, mu bo še kaj kapnilo tudi pozneje. Vstaja pa že zjutraj ob petih, ko večina nas navadnih zemljanov še smrči ali se obrača v postelji, ter uro in pol trenira, samo da so mišice, kot je treba. Fotograf pa tudi vsi drugi, ki so jo želeli posneti, so jo morali čakati kar dve uri skupaj z glavnim menedžerjem firme Pizza-Hut, da je prišla na fotografiranje. Firma je prispevala za neko dobrodelno akcijo 25.000 DEM, Pamela Anderson pa bi naj vse skupaj olepšala s svojo navzočnostjo. Ko je bilo fotografiranje končano, je neki fotoreporter rekel: »Tega si ne dovoli niti Silvester Stallone.« Čakali pa so jo vseeno ... V Ameriki se lahko zgodi marsikaj, tudi kaj takega, kar sta doživela Antonio Banderas in Melanie Griffith. Na nedavni premieri filma v Los Angelesu oziroma takoj po njej si je znameniti par zaželel malo samote in sta odšla za nekaj minut iz zgradbe. Ko sta se želela vrniti na banket, to ni bilo več mogoče. Tamkajšnji stražarji ju enostavno niso prepoznali in ju niso pustili noter. Bogve, kako bi se končala zadeva, če ravno takrat ne bil prišel mimo vodja stražarjev ter vse hitro in uglajeno rešil. •11* ponovno 11113F! zaljubljena OBPlEŠITE v l£?o BObOajOST 1 H0T>A JE 'REKLA- ZAMET NA3 b0 - Jff BIL 3E ŽAMET, KOI St TOLUCOKjeAT TPEJ , _ ZbA Bi S Svojo H£HkXC.0 ItJ BLIŠČEM pKAVLjlČHJ ZAKLjjČM! PLES .... Kdo ne pozna hladne, umirjene agentke FBI v seriji Dossier x? Tam je sicer umirjena, drugače pa je menda kar nemirne krvi. Pri svojih 28 letih se je ponovno nesmrtno zaljubila v mlajšega fanta ter že zapustila Clydea Clotza (35) in hčerko Piper. Gillian sicer ne dovoljuje, da bi se veliko govorilo o njenem fantu, ker se še ni ločila, vendar je že pricurljalo na dan: novi ljubimec je precej mlajši od nje, nosi bradico in tu in tam odigra kakšno manjšo vlogico. Dolgo se je govorilo, da vara svojega soproga, vendar tega ni hotel verjeti Ko je zvedel, kako je v resnici, je mirno in brez scene zapustil hišo v Kanadi in se s hčerko, ki je želela ostati z njim, odselil. Da bo vse skupaj še bolj zapleteno, lahko zapišemo, da tudi njen partner Mulder ne živi s več soprogo. Potem ko ga je le-ta zapustila, je nekaj časa blodil sam, zdaj se je pa kar lepo ujel z mlado teksaško pevko Lisi Loeb. VESTNIK 55 P H polkaregerep februar 97 Zadnjih nekaj let smo priča izredni priljubljenosti latino glasbe tako v medijih kot tudi med občinstvom. Tokrat pa vam lahko predstavimo prvi tovrstni izdelek slovenskih izvajalcev; Peter Lagudin in Slaven Rukavina sta edina izvajalca »V latino glasbe v Sloveniji. Slaven je nekaj časa živel v Parizu, Peter, kije profesor kitare, pa je študijsko potoval po Španiji in Portugalskem. Spoznaval je ljudi in se z njimi pogovarjal o načinu njihovega življenja, navadah in predvsem pesmih, ki jih je natančno in skrbno zabeležil. Njuna skupna glasbena pot se je začela, ko sta se leta 1993 spozanala na prireditvi v Kranju. Tako v naših krajih že nekaj let skupaj izvajata priljubljeno, ____ a redko izvajano glasbo. Nastopala sta tudi v Avstriji in v Nemčiji. Največje priznanje zanju je bila »kritika* Špancev in Mehičanov, ki po poslušanju njunega izvajanja niso mogli verjeti, da nista njihova rojaka. Poleg standardnih dobro znanih latino melodij z območja Španije in Mehike, kot so t Quando Calienta El Sol, Bamboleo, Besame Mucho, Guantanamer, občinstvu FM predstavljata tudi manj znane narodne pesmi, ki jih prepevata v španščini, k portugalščini in angleščini. CD-plošča in kaseta dokazujeta njuno virtuoznost L pri izvedbi kot tudi izredno poznavanje in ljubezen do latino glasbe, poslušalcem pa ponujata obilo užitkov. Marta Zore ima novo frizuro, oprostite, novo lasuljo. Daljši lasje, stopničato postriženi in bolj urejeni. Po prvih vtisih sodeč je lasulja tokrat narejena iz pravih las. Župan Občine Piran je razpisal natečaj za XX. festival Melodije morja in sonca. Na razpis se lahko prijavijo vsi avtorji s skladbami, ki še niso bile javno predvajane. Vsak avtor lahko sodeluje z največ dvema skladbama, ki ne smejo biti daljše od treh minut in pol. Poslati je treba demo posnetek, besedilo, notni zapis z oznako harmonije, tempom in podpisanim besedilom, podatke o avtorju, Predlog izvajalca ter plačati Prijavnino. Za najstniški MMS in novo sceno 5.000 tolarjev, za popevkarski de! Pa 9.000. Prijave sprejemajo do vključno 15. marca. Naslov je Agencija Plahutnik, Pristaniška 45, 6000 Koper. Pa še nagrada, ki jo razpisuejo za Prvo mesto, milijon tolarjev. Sanja Mlinar je izdala novo ploščo, ki združuje Pesmi s kasete Princ iz sanj 'n nekaj uspešnic s kasete Mladostne sanje. Ker gre 16-letno dekle v korak z •Podo, seje tudi ona podala v plesne dance ritme. Vojko Sfiligoj, član skupine Don Juan, je dobi! na maratonu slovenskega filma nagrado za najboljšo filmsko glasbo. Prav tako je dobil Alekan-der Kogoj, skladatelj in Reginin mož, priznanje za glasbo, ki jo je napisal za vse nove špice informativnega programa TV Slovenija (Dnevnik, Poročila, Obzornik, Odmevi, Vreme). Andreja Makoter ima dolg nos, pa ne zaradi lepotne operacije, ampak zato, ker je duet Patro! ni napisal na ploščo kot vokalistko. Pop Design so se spričkali s svojim bobnarjem Damijanom Tomažinom, ki sliši na ime Dačo. In ker vodja skupine Tone Košmrlj ne mara neposlušnosti, mu je dal odpoved ter ga takoj zamenjal z Maretom Ličnom. Se zanimate za posebno Šolo klaviatur, ki jo organizira firma Roland. Pokličite 061 1853 438. A veste, kaj mislijo koroški rockerji Wellblott? To vas sprašujejo na svojem novem albumu z naslovom A ves, kaj mislim?, ki je usmerjen v blues-rock. Sicer pa wellblottovci snemajo videospot za skladbo Tam si ti, s katero so bili nagrajeni na Rock Boomu ’96. Sukarii so zlata vredni To so nam zagotovili pri založbi Corona, potem ko so na manjši slovesnosti zalili uspehe plošče in kasete Amaro Dive. V manj kot letu so ta izdelek prodali v zlati nakladi. Tudi drugače je skupina Šukar nadvse aktivna in popularna. K sodelovanju jo vabijo najrazličnejši znani izvajalci, med njimi je tudi Zoran Predin. Sukarji z njim potujejo po Sloveniji in predstavljajo album Mentol bombon.Tumejo so zaokrožili 19. februarja z velikim koncertom v Cankarjevem domu. Nadvse prijetno in zanimivo je bilo, izvirno pa prav nič, saj se je že Vlado Kreslin veliko prej kot Predin domislil takega nastopanja. Kompilacijska plošča Vse najboljše skupine Pande je izšla pred božičem. Na njej boste našli 18 najboljših skladb, zbranih v desetih letih obstoja skupine. Plošča vam torej ponuja 70 minut uspešnic. Klaviaturist in vodja skupine Andrej Pompe upa, da bo katera od starejših skladb zopet postala hit. Novosti pri Pandi še nekaj časa ni pričakovati, to pa zaradi Neve, 4-mesečne deklice, ki je pevko Suzano Werbole v celoti angažirala. Ko bo Neva zrasla, bo prav gotovo pomagala kot spremljevalna vokalistka, saj njena mama Suzana pravi, da ima neverjetno močan glas. Pa še nekaj za tiste, ki imate radi tračarije. Pandin basist Vlado Pirc je zaprisežen vegetarijanec, in to tiste vrste, ki ne je skorajda ničesar. Na njihovem jedilniku so lahko samo sadeži, ki jih lahko oberemo (tako odpade tudi krompir), pa še ti se ne smejo mešati. Torej, ko jedo jabolka, jedo samo jabolka in ničesar drugega. župan, župana, županu, župana, pen pri županu, z županom, od župana ako sem se jezil na občine. Koliko stane državo, da ima vsaka vas svojo občino in svojega župana, sem nekoč azmišljal. Pa končno to niti ni tako slabo. Vse občine so si ali pa si postavljajo ali obnavljajo svoje občinske urade. Nekdanji propadajoči gasilski domovi postajajo zdaj lepe, moderne stavbe ... POLJUBČEK IN VRTNICA Mi porivamo župan se smeje. ZA JULIJO, VALENTINO IN DRUGE Tako sem razmišljal zdaj, ko je Penova trojka stopala po lepih marmornatih stopnicah, ki so jih ravno tisti dan položili, proti županovi pisarni v Salo vcih. Da, bilo je točno na Valentinovo in Irma je za poskrbela za darila: nekaj vrtnic in kondomov, ki jih je dobila od Evropskega združenja lokalnih radijskih postaj. Je vitke postave, vztrajna po značaju, rada se lepo oblači, frizira ... Tudi za klavirjem rada sedi in si sprošča svoje mladostne moči. In kdo bi si mislil, da posebej uživa še na nogometnem igrišču, v ekipi Tigric, ko ji uspe zabiti kakšen gol! Le kaj bo še iz nje? -aj Tajnica nas je lepo sprejela in zato prejela od naju z Bojanom vrtnico v kompletu (poljub in lepe želje). Salovski župan Aleksander Abraham je čez nekaj trenutkov prejel enako od Irme. Potem smo rekli: »Zupan, mi smo prišli v tvojo občino, da bi kaj videli. Pelji nas kam!« In smo šli. Najprej smo se peljali na Salovski breg. Tam imajo zdaj umetnika. Ignac Meden si je uredil lepo domačijo. Njemu nismo dali ničesar. On je dal nam. Dobro, njegovo, lastnoročno »izdelano« medico. Resje umetnik. Potem smo se peljali v Domanjševce. Zanimiva vas. Dve cerkvi imajo. Z neke ute nas je smehljajoče se gledal Drnovšek. Spomin na volitve! Danes (ravno sta se pogajala s Podobnikom) se zanesljivo ne smehlja tako, sem pomislil. Midva z županom sva se peljala z njegovim avtomobilom, Bojana in Jureta je peljala Irma s službenim. »95 odstotkov gospodinjstev ima telefon,« mi je govoril. Neverjetno! Tudi 50 pa še več strank sprejme v delovnem času. V osmih vaseh prebiva kakšnih 2500 prebivalcev, ki imajo na voljo 10 gostiln, ampak na naši poti, odkar smo zapustili pisarno, nisem videl še nobene (razen Rudijeve, ampak tja smo šli na koncu). Imajo 51 km lokalnih cest, od tega kar 27 km asfaltiranih. Lani in predlani so asfaltirali po 4 km in toliko nameravajo tudi letos. Od 18 pomurskih občin so po velikosti na četrtem mestu. Sam sem vedel za podatek, da imajo v Domanjševcih v prvem razredu samo enega učenca. V Krplivniku (Kapornak) bo nekdo imel velik vinograd, menda bodo posadili 2000 trsov, zvem in že smo na Hodošu, pravzaprav na začetku Hodoša. Tu se ustavimo. Župan nam hoče pokazati mejno stično točko, kjer sta na sredini prihodnje železniške proge prometna ministra Slovenije in Madžarske postavila kamen. Z županom zavijeva s ceste na neko čudno pot, ki se sčso-ma spremeni v travnik; v daljavi seje že videl kamen. Od blizu ga nismo videli, kajti naenkrat nisva mogla več ne naprej in ne nazaj. Blato je opravilo svoje. Nič ni pomagalo. Penova trojka je morala porivati občinski avtomobil in župana. Že je kazalo, da bo treba po traktor, pa smo se vseeno, sicer blatni, izmazali. Peljali smo se skozi Hodoš pa mimo nekdanjega Benkovega gozda. Letos je bil na Valentinovo res lep dan. Na levi na bregu cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, snežna pokrajina, toplo sonce itd., da ne bo kdo rekel, da hočem biti romantičen. »Ne gremo tukaj na levo?« se hočem postaviti pred županom na nekem križpotju, češ te kraje tukaj pa poznam. »Ne, ker gremo v Budince k Barberovi Juliji gledat, kakšna je črna kuhinja.« 75-letna Julija nas je z veseljem sprejela. Res še nisem videl črne kuhinje. Črna kuhinja nima dimnika. Nad vrati je odprtina in tam gre ven dim, kolikor ga ostane, se razkadi, ko odpreš vrata. Kar prijetno je bilo. Mislim, da je Julija srečna. Tudi danes je verjetno bila še posebno, saj se ji verjetno ne dogaja na vsako Valentinovo, da ji kdo izroči vrtnico in vse drugo, kar gre ob taki priliki zraven. Obljubili smo ji petrolejko in lter Če kdo, Julija je verjetno najmanj pričakovala obisk na Valentinovo. Valentina pri Gašparjevih je dobila srček, nam pa skuhala dobro kavo. Polži na županovi farmi še spijo. Ne zato, ker je že noč, ampak zato, ker je še zima. petroleja (Penovo darilo!), ker ji je stara počila in si zdaj sveti le s svečo. Pot proti Markovcem je bila ravno tako zanimiva kot srečanje z Gašperjevimi, ki imajo tam oljarno. Z gospodarjem smo si jo ogledali, čeprav so za tisti dan končali delo. Z Bojan sva kupila vsak po liter olja, nato pa smo se še malo zadržali v kuhinji. Ampak zanimivo: mlada gospodinja je bila, če verjamete ali ne, Valentina. Pp^dg vrtnice je dobila še srček. Smo pa tam slišali nekaj zanimivega, kar sicer še ni preverjeno, se pa na veliko šušlja po Markovcih: župan bo menda še letos stopil pred - matičarja. Pojedli smo pecivo, popili liter in še doma narejen bezgov liker in ob mraku zapustili prijetno družino, da smo lahko že v popolni temi prišli do županove farme polžev. Peto ali šesto leto jo že ima, na 20 arih. Pravi, da zdaj nima več izgube. Pri Rudiju pa je bilo veselo. Ime) je rojstni dan. । Za predjed smo jedli polže. | Če so bili županovi, pa ni bilo več časa, da bi vprašal. Joe Reethooper foto Juza