FRANC VITEZ MOCNIK: OB 200-LETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA
MARKO RAZPET
Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani
Math. Subj. Class. (2010): 01A55, 97A30
Predstavljeno je življenje in delo Franca Močnika v spomin njegove 200-letnice rojstva. Dodanih je nekaj manj znanih podrobnosti o njegovih potomcih.
FRANC VON MOČNIK: ON THE 200TH ANNIVERSARY OF HIS
BIRTH
th
The life and work of Franc Močnik in memory of the 200 anniversary of his birth are presented. Some less well-known details about his descendants are added.
V zavetju cerkljanskih in idrijskih hribov
O dr. Francu vitezu Močniku je pravzaprav tezko napisati kaj bistveno novega. Ob njegovih okroglih obletnicah so se različni avtorji ze na veliko razpisali, nekateri poljudno, drugi strokovno in strogo znanstveno. Z veseljem ugotavljamo, da so se ob Močnikovi 200-letnici rojstva tudi zunaj Slovenije začeli znova zanimati za njegovo zivljenje in delo. To je dandanes, ko imamo na voljo svetovni splet in ogromno digitaliziranega materiala v knjiznicah po svetu, veliko laze kot pred sto leti. Kljub vsemu pa Močnika dobro pozna predvsem le matematična strokovna javnost, marsikdo, čeprav dela v s olstvu, pa s e ni sli s al zanj. Prav zato najbrz ne bo odveč, če o njem ponovno nekaj povemo. Beseda pa bo za spremembo tekla nekoliko drugače, kot smo navajeni. Predvsem bomo opustili suhoparno navajanje podrobnosti o Močnikovih učbenikih.
Franc Močnik se je rodil 1. oktobra 1814 v Cerknem. Marsikomu zal se vedno ni popolnoma jasno, kje je to. Pogosto ljudje med seboj zamenjujejo krajevna imena Cerkno, Cerknica in Cerklje, ki se podobno pi sejo in izgovarjajo. Prav tako prebivalce Cerkljane in Cerknišane, pa tudi pridevnika cerkljanski in cerkniški. Zadnje čase je morda Cerkno bolj prepoznavno, saj obstaja obšina Cerkno, članica stevilne druzine slovenskih občin, znan pa je tudi Smušarski center Cerkno. Lahko bi o Cerknem, Cerkljanskem in Cerkljanih zapisali se marsikaj, na kar bi bil Močnik zagotovo ponosen. Cerkljanska občina je bila takrat, ko se je rodil Močnik, med največjimi na Gori s kem: s tela je okoli 4 000 prebivalcev, brez Sebrelj, ki so spadale v drugo občino (glej [8]). Danes zivi v cerkljanski občini okoli 5 000 prebivalcev.
220
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 6
Franc Vitez Močnik: Ob 200-letnici njegovega rojstva
Sam kraj Cerkno lezi v kotlini, obdani s hribi in gorami, visokimi tudi vec kot 1000 m. Prek nekaj sedel vodijo poti v sosednje doline in kotline. Edina odprta dolina vodi ob potoku Cerknica v dolino reke Idrijce, ki se izliva v Soco. Za Človeka, ki živi samo v Cerknem, je svet majhen, sega namrec samo do slemen in vrhov okoliskih hribov. Obzorje se bistveno raz s iri že prebivalcem okoli s kih vasi, ki ležijo nekaj sto metrov vi se. Toda ljudje so se od nekdaj zaradi take ali drugacne nuje, kmeckih opravil ali gole radovednosti vzpenjali na svoje vrhove, od koder so videli veliko dlje kot s cerkljanskega trga. S Porezna (1632 m), najvisjega vrha na Cerkljanskem, se ob izjemno lepem vremenu vidi vse do Jadranskega morja.
Kot je znano, je bilo ocetu Franca Mocnika ime Andrej, materi pa Marjana. Priimek Mocnik je na Cerkljanskem zelo pogost, najdemo pa ga po vsej Sloveniji, pa tudi drugje, celo v Ameriki, kjer ga pisejo kot Mocnik. Etimologi se nagibajo k razlagi, da ima priimek Mocnik korenine v besedi moca, kar pomeni stanje zaradi dolgotrajnega dezevja, mokrota, mocvirnat svet, mocvirje. Kmet, ki je imel veliko mocvirnatega sveta, je postal Moc-nik, tako kot je na primer postal Zadnik ali Zadnikar oni, ki je imel zemljo na koncu doline ali najvise na pobocju hriba. So se druge, za lase privlecene razlage, o katerih pa na tem mestu ne bomo razpravljali. Ob Mocnikovem rojstvu so Slovenci uporabljali bohoricico, pisavo, ki je nastala v 16. stoletju in je bila v rabi do sredine 19. stoletja, ko jo je izpodrinila danasnja gajica. Zato je bil Mocnik v dokumente vpisan kot Franz Mozhnik. To obliko je Franc tudi sam uporabljal, po uvedbi gajice pa se je strogo drzal danas nje oblike. Imel je tudi drugo ime, ki ga tu in tam srecamo: Serafin, po nems ko Seraphin. V stevilnih prevodih Mocnikovih del so prevajali tudi njegovo ime, na primer: Franc, Fran, Frančišek, Francesco, František, Ferenc.
Oce Andrej je imel doma krcmo, bil pa je tudi kmet in ugleden Cerkljan. Sam Franc ga v nekem pismu cerkljanskemu zupniku, ko je po doktoratu iskal bolj so sluzbo, imenuje zemljiški posestnik in oberrihtar glavne obcine Cerkno. Rihtarje so v nekaterih avstrijskih dezelah vpeljali v casu vladanja Marije Terezije in Jozefa II. Ob koncu 18. stoletja je rihtar v bistvu opravljal dela in naloge zupana, nikakor pa ni bil sodnik, kar bi lahko napacno razumeli, ce bi razlago besede naslanjali na nem s ko besedo Richter. Navsezadnje se dandanes v cerkljanskem narecju uporabljajo besedo rihtati, kar pomeni nekomu nekaj ukazovati, pa tudi nekaj urejati. Cerkljansko je bilo krajsi cas (1809-1813) del Napoleonovih Ilirskih provinc. Francozi so takrat vpeljali svoje mere (francosko maire, zupan), ki so bili vecinoma kar prej snji zupani, le priseci so morali samemu Napoleonu. Andrej Mocnik je bil kandidat za mera (glej [8]).
Franc Mocnik se je torej rodil kak sno leto po odhodu Francozov iz Cerknega. Morda se je kot decek, preden je sel v sole, povzpel na kaksnega od cerkljanskih vrhov in od tam pokukal v s irni svet. Nihce ne ve, kako so
220-229
221
Marko Razpet
ga klicali domači in vrstniki. Morda Franci, Anci, Frenčk, Ence, Ene, Eni, imena, ki se danes uporabljajo na Cerkljanskem. S čim so se tam ljudje preživljali v tistih časih? V glavnem s kmetijstvom, živinorejo, gozdarstvom, furmanstvom in domačo obrtjo. Pogosto so hodili delat na tuje, včasih se je ponudila priložnost dobiti delo pri gradnji čest. Nekaj je bilo trgovin in gostiln. Vsekakor je bilo treba plačevati vedno previsoke davke v denarju ali naturalijah, fantje so morali k vojakom za več let. Po pokrajini so se klatili ljudje vseh vrst: berači, potepuhi, dezerterji, razbojniki.
Kaksnih prireditev v danasnjem smislu na Cerkljanskem v Močnikovem otrostvu ni bilo. Se največ se je dogajalo po čerkvah in okoli njih, na sejmih in svatbah. Ljudska sola je v neki obliki bila, kot razberemo iz virov. Po navadi je pouk potekal v kaks ni večji hi s i ali pa kar v zupni sču. Cerkljanski učitelj je bil Ivan Sfiligoj, ki je mladega Franča naučil osnovnih znanj. Tako kot se je z dečki pogosto dogajalo v tistih časih, sta najbrz učitelj in zupnik spoznala Frančevo nadarjenost in zlahka prepričala njegove starse, da so ga dali v nadaljnje solanje. Njihov gmotni polozaj ni bil ovira in zelja, da bi sin postal duhovnik, je tudi bila ziva, kar je bilo takrat običajno v druzinah z več sinovi, kajti posestvo in obrt je po gospodarjevi smrti ali po tistem, ko ni mogel več delati, podedoval samo eden.
Franča so dali v solo v 20 km oddaljeno Idrijo, ki takrat ni spadala pod Tolminsko oziroma Primorsko, ampak pod Kranjsko. Idrija je bila s svojim rudnikom zivega srebra, enim največjih na svetu, drugo mesto na Kranjskem. Imela je marsikaj, česar mnogi drugi kraji niso imeli: grad brez grasčakov, rudarsko godbo, gledali sče, urejeno zdravstvo, predvsem pa sole, vse od protestantskih časov naprej, in sičer od ljudske in glavne do tehnis ke in zemljemerske. Za vse to gre zahvala rudniku in izobrazenčem, ki so prihajali v Idrijo tudi iz drugih dezel avstrijskega česarstva.
Samo ugibamo lahko, kako je mladi Franč prisel v Idrijo pri takrat slabih prometnih povezavah. Morda pes, morda na vozu z vprego, morda na konjskem hrbtu. Niti ni znano, kje je v Idriji stanoval. Rečemo lahko samo to, da mu je v soli slo dobro. Sloven sčine je bilo takrat po solah bore malo ali nič, nemsčine, ki je bila učni jezik, in latinsčine pa neprimerno več. Sičer so poučevali na glavni soli običajne vsebine, na primer aritmetiko, geometrijo, naravoslovje, zgodovino, zemljepis, glasbo, klasično gr sčino in se kak sen tuj jezik. Verjetno je Franč ze takrat občutil togost solskega sistema, ki je temeljil na učenju na pamet, branju iz knjig, neskončnem ponavljanju in disčiplini. Se največ svobode in ustvarjalnosti so si učenči lahko privosčili pri pisanju prostih spisov. Ničesar ne vemo o njegovem vračanju v rodno Cerkno. Verjetno so ga domači obiskovali ali pa mu tako ali drugače posiljali kaj za pribolj sek v Idrijo.
222
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 6
Franc Vitez Močnik: Ob 200-letnici njegovega rojstva V Ljubljani in Gorici
Ko je bil Franc star 10 let, je nadaljeval šolanje v Ljubljani. Glede tega posebnih možnosti pravzaprav ni imel: Ljubljana ali Gorica. Poti do teh mest so bile dolge in slabe. Iz Idrije v Ljubljano se je dalo priti po poti, po kateri so tovorili živo srebro do Vrhnike, morda tudi se kako drugače, iz Cerknega pa prek prelazov na vzhodni strani cerkljanske kotline, skozi Poljane in S kofjo Loko. Gorica je bila se tezje dosegljiva. C e imamo v mislih najkraj so pot, ki sojo uporabljali tudi romarji na Sveto goro nad Solkanom, pomeni, da je moral Cerkljan kreniti po dolini Cerknice do Idrijce, jo prec-kati, se na Strazi povzpeti v Sebrelje in se tam usmeriti proti Oblakovemu vrhu in Cepovanu. Lahko je krenil s Straze tudi po dolini Idrijce do Dolenje Trebuse in se tam usmeril proti C epovanu. Ko je prispel v Grgar, so bili pred njim tako Sveta gora kot Solkan in Gorica. Mozno pa je bilo izbrati se kak s no drugo pot.
V Ljubljani seje Mocnik vpisal v gimnazijo, nato pa na licej. Ljubljanski licej je bil na Kranjskem takrat sola najvisjega ranga. Pomembna Mocnikova ucitelja na liceju sta bila jezikoslovec Matija Cop, Presernov osebni prijatelj, in Leopold Karol Schulz von StraBnitzki (1803-1852). Slednji je bil po rodu iz starodavnega Krakova in matematicno dobro podkovan profesor, ki je obiskoval gimnazijo ter nato studiral matematiko in astronomijo na Dunaju. Tudi v tistih casih ni bilo profesorskih mest na pretek, in zgodilo se je, da je bil s cesarskim dekretom poslan na ljubljanski licej, kjer je ostal 7 let. O StraBnitzkem in njegovem pomenu za naso matematiko bi bilo dobro narediti posebno raziskavo. Dodajmo le to, da je, kot je sam zapisal v nekem pismu, bila ob njegovem prihodu v Ljubljano na liceju znanost v precej bolehnem stanju. Da bi to stanje po svojih moceh vsaj malo ozdravil, je izvedel vec javnih predavanj iz matematike in astronomije in s tem tudi pokazal ne samo, kako je treba poucevati, ampak tudi, kako je treba mlade navdu siti za znanosti. Vse pa kaze, da je StraBnitzki imel velik vpliv na Mocnika, ki se je kasneje odlocil za studij matematike. Mocnik je imel izjemno sreco, da je bil ucenec duhovitega in razgledanega profesorja evropskega formata, polnega novih idej, kako izbolj sati solstvo. StraBnitzki se je iz Ljubljane preselil v Lvov, kjer je doktoriral, svojo kariero in zivljenjsko pot pa je sklenil na Dunaju. Napisal je vec matematicnih ucbenikov in prirocnikov, v matematicno zgodovino pa se je vpisal s formulo n/4 = arctan(1/2) + arctan(1/5) + arctan(1/8), s katero je Johann Martin Zacharias Dase, tudi Dahse (1824-1861), clovek, ki je imel izjemne sposobnosti v racunanju na pamet, izracunal v nekaj tednih stevilo n (1844) na takrat rekordnih tocnih 200 decimalk.
Mocnik je po koncanem liceju studiral bogoslovje v Gorici. Ne znamo odgovoriti na vpra sanje, zakaj v Gorici in ne kar v Ljubljani, ki je bila, kot
220-229
223
Marko Razpet
smo že zapisali, za Cerkljane in Idrijčane bolj dostopna. Morda je bila to zelja starSev, morda se mu je zdela sončna GoriSka bolj zdrava kot meglena Ljubljana. Leta 1836 je uspe sno dokončal studij, star 22 let, kar pa je bilo premalo, da bi bil lahko posvečen v duhovnika. V Gorici je ostal se 10 let in tam poučeval na normalki, obenem pa je studiral za doktorat na gras ki univerzi. V tistem času se ni bilo juzne zeleznice in ljudje so potovali do Gradca in nazaj večinoma s postnimi kočijami. Prvi vlak je iz Gradča v Celje pripeljal leta 1846, v Ljubljano leta 1849, v Trst pa leta 1857.
V času poučevanja na goriski normalki se je Močniku ze drugič nasmehnila sreča. V Gorico se je namreč leta 1836 zatekel z vso druzino francoski kralj Karel X. Burbonski (1757-1836), ki je moral leta 1830 odstopiti. Z njim je bil tudi Henrik V. (1820-1883), kraljev vnuk in prestolonaslednik, ki pa ni nikoli vladal. Zatoči sče jim je ponudil gori ski grof Coronini. Kot se je za kraljevo druzino spodobilo, je pri sla s stevilnim spremstvom. Večina članov druzine je na kraljevo zeljo pokopanih v kripti kostanjevi skega samostana. Leta 1917 so sarkofage zaradi spopadov na soski fronti začasno preselili v Mödling pri Dunaju. Ta kraj bomo v tem prispevki srečali se enkrat. V zvezi s tem pa le redki omenjajo, kar kaze na to, kako malo nekateri cenijo matematiko, da je bil v spremstvu tudi veliki, takrat ze priznani francoski matematik Augustin-Louis Cauchy (1789-1857), ki je bil za kralja in je imel z novimi oblastmi v Parizu nemalo tezav. Cauchy je prisel v Gorico kot dvorni učitelj Henrika V. Spisal je celo posebno knjizico, kako mladega Henrika naučiti nekaj matematike, ki pa je slednji ni nikdar imel posebno rad.
Cauchy je ostal v Gorici do leta 1838. Ni se ukvarjal le s poučevanjem za matematiko nezainteresiranega kraljevega vnuka, ampak je vneto raziskoval in objavljal. Med drugim je razvil metodo za numerično resevanje polinom-skih enačb poljubne stopnje. Matematikov v nekem mestu ni prav veliko in se po navadi hitro najdejo. Cauchy je v Gorici kmalu nasel sogovornike za matematične teme in Močnik je bil eden od njih. To je bilo kot naročeno za Cerkljana, ki se je takrat pripravljal na doktorat v Gradcu. Očitno je prav hitro razumel Cauchyjevo metodo za numerično resevanje polinom-skih enačb, kajti leta 1839 je na Dunaju objavil skoraj 100 strani obsezno znanstveno razpravo Theorie der numerischen Gleichungen mit einer Unbekannten. Mit besonderer Rücksicht auf die neueste von Cauchy erfundene allgemeine Auflösungsmethode, kar pomeni Teorija numeričnih enačb z eno neznanko. S posebnim ozirom na najnovejšo spločno metodo rečevanja, ki jo je izumil Cauchy. V tem delu je Močnik znanstveno, metodično in razumljivo obdelal Cauchyjevo metodo in jo predstavil avstrijskim in drugim nemsko govorečim matematikom. Zal je ta razprava ostala njegovo edino znanstveno delo, a bilo je za tiste čase dovolj dobro, da se je uveljavil v znanstvenem in akademskem svetu ter nato kot matematični pedagog, sol-
224
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 6
Franc Vitez Močnik: Ob 200-letnici njegovega rojstva
ski reformator, pisec učbenikov, šolski svetnik in nadzornik. Morda je celo od Cauchyja, ki je imel nekaj prakse, kako mlade s kraljevičem vred učiti matematiko, dobil navdih za svoje kasnej se metodične priročnike. Goričani so se leta 2007 oddolžili Caučhyju in mu 150 let po njegovi smrti na palači Strassoldo v Goriči odkrili spominsko plo s čo (glej [4]).
Doktorat, Lvov in Olomuc
Močnikov doktorat je neprimerljiv z danasnjim doktoratom, pri katerem mora kandidat najprej vpisati studij 3. stopnje, opraviti predpisane izpite, najti temo, predlagati mentorja, čakati, da jo potrdi senat fakultete, predstaviti teze pred komisijo, napisati doktorsko disertačijo, ki jo pregleda strokovna komisija in morda nato se etična komisija, ter antiplagiatorski program, javno obraniti disertačijo in nato nekaj mesečev čakati na slovesno promočijo. Močnik je v Goriči nastudiral, kar so v Gradču od njega zahtevali, predavanj pa zaradi dela na normalki v Goriči ni mogel obiskovati. V letih 1839 in 1840 je v Gradču opravljal izpite, potem pa se tako imenovane rigoroze pred komisijo strogih profesorjev. Po zadnjem izpitu je bil ze naslednjega dne, 14. aprila 1840, promoviran za doktorja filozofije. Iz seznama predavanj lahko navedemo, katere matematične vsebine so takrat (1839) obravnavali: osnove matematike, fiziko in uporabno matematiko, uporabno geometrijo (glej [5]).
Po doktoratu je Močnik poučeval na gori ski normalki vse do leta 1846. Tako kot dandanes, ko mladi doktor ne najde kar takoj stalne sluzbe, se je godilo tudi njemu. Visjih in visokih sol v česarstvu ni bilo na pretek, narava pa je, tako kot vedno, poskrbela, da se je tu in tam sprostilo kaksno učiteljsko mesto. Močnik si je seveda prizadeval, da bi ga na sel. Pisal je čelo čerkljanskemu zupniku, da mu dopolni krstni list, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je vendarle njegov oče bil posestnik in občinski veljak, ne pa kdorkoli. Menil je, da si na česarskem Dunaju popolnoma napačno predstavljajo, kaksna je situačija na Primorskem. Leta 1845 mu ni uspelo zasesti prostega mesta v Gradču, naslednje leto pa mu je prineslo napredek: imenovan je bil za profesorja elementarne matematike in trgovskega računstva na Tehni s ki akademiji v daljnem Lvovu v danasnji Ukrajini. Stavba akademije je bila leta 1848, ob Pomladi narodov, prečej poskodovana. Močnik se ni vpletal v to vrenje, premesčen je bil na univerzo v Olomuču na Moravskem. Tam je predaval osnovno in visjo matematiko, elementarno matematiko, diferenčialni račun z uporabo v geometriji in numerično re sevanje enačb. Opravljal je čelo dolznosti dekana fakultete. V Olomuču je ostal do leta 1851 (glej [1, 2, 3]).
220-229
225
Marko Razpet Nazaj v Ljubljano in nato v Gradec
Decembra 1850 so ga imenovali za deželnega šolskega svetnika in nadzornika ljudskih šol na Kranjskem. Po prisegi januarja 1851 se je preselil v Ljubljano. Leta 1860 je bil Mocnik spet premescen, tokrat v Gradec, kjer je bil od leta 1861 deželni svetovalec ter nadzornik ljudskih sol in realk za Štajersko in Korosko. Dne 23. junija 1862 je za svoje delo in zasluge v napredku solstva prejel viteski krizec reda Franca Jozefa. Leta 1869 je v skladu z novim solskim zakonom postal dezelni solski nadzornik prve stopnje, vendar ne za dolgo. Leta 1871 se je upokojil, uradno na lastno zeljo zaradi zdravja. Ob tej priliki ga je cesar s podpisom 5. julija 1871 ponovno odlikoval, to pot z viteskim redom zelezne krone 3. razreda. Malo je ljudi, ki so si z matematiko in pisanjem učbenikov prisluzili vitesko cast. Verjetno je bil pri svojih 57 letih, se poln ustvarjalnih moci in idej, ne malo zagrenjen zaradi upokojitve, priblizno tako kot danes, ko profesorji odhajajo v pokoj zaradi ZUJF-a. Seveda pa vitez Mocnik, ki se je smel od takrat naprej predstavljati in podpisovati kot von Močnik, njegovi potomci pa tudi, ni bil brez dela: urejal, dopolnjeval in popravljal je svoje ucbenike. Mocnik je umrl 30. novembra 1892 po srcnem napadu na svojem domu v Gradcu. Pokopan je bil 2. decembra 1892 na graskem pokopaliscu pri sv. Petru.
Franc Mocnik je ze zgodaj spoznal, kot ucenec in ucitelj, najbrz pod vplivom Cauchyja in StraBnitzkega, da je solstvo v cesarstvu zastarelo in ne sledi casu, ki je zahteval boljse znanje, saj se je dogajala industrijska revolucija, gradili so zeleznice, prihajale so nove tehnologije, napredovala je trgovina itd. Zato ni cudno, da je ze leta 1840 v Ljubljani v nemscini izdal knjigo, v kateri opisuje osnovne stiri racunske operacije, kot pomoc uciteljem in ucencem pri pouku racunstva. Prav tako je leta 1843 izdal v Ljubljani v nemscini napisan prirocnik za vse, ki se zelijo izpopolniti v racunstvu. Mocnik je napisal v nem scini sploh vsa svoja dela, ki so jih prevajali v druge jezike v drzavi. Leta 1846 je na Dunaju izdal navodila za racunanje na pamet za prvi razred ljudskih sol. Naslednje leto so, prav tako na Dunaju, izdali tudi slovenski prevod, napisan v bohoricici. Nato skoraj ni minilo leto, v katerem Mocnik ne bi izdal kaksne knjige: navodil, racunic, tablic, ucbenikov aritmetike, ucbenikov geometrije. Namenjeni so bili za ljudske, glavne, mescanske in dekli s ke sole ter gimnazije.
Mocnik je v zacetku leta 1851 na Dunaj poslal porocilo o stanju ljudskih sol na Kranjskem, hkrati pa predlagal izbolj save. Poleti istega leta je sestavil in predlagal nov ucni nacrt za ljudske sole, ki je predvideval tudi vec ur sloven scine. Septembra 1851 so njegov nacrt potrdili. Postopoma je namrec le napredovalo mnenje, da je v osnovni soli treba tudi poucevati v slovenscini, ki je bil materin jezik vecine prebivalcev na Kranjskem. Mocnik je pisal ucbenike, izvajal ins pekcije po solah, se sreceval z ucitelji in tudi sam
226
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 6
Franc Vitez Močnik: Ob 200-letnici njegovega rojstva
pokazal, kako se pravilno poučuje. Uvajal je tudi novosti: risanje, telovadbo, petje, praktična znanja, učiteljske tečaje, Šolske knjiZnice. Sodeloval je tudi pri pisanju slovensko-nemske slovnice, pisanju statutov nekaterih sol, trudil se je za boljsi gmotni poloZaj učiteljev, dal pobudo za ustanovitev Drustva v podporo vdov in sirot kranjskih učiteljev, ki je potem delovalo vse do 1. svetovne vojne (več v [1]).
Slovensko znanstveno izrazoslovje je bilo treba postaviti na novo. Pri tem so imeli veliko zaslug trije Rovtarji, če gledamo na njihovo narečje ob rojstvu. Poleg Močnika sta bila to se Mihael Peternel (1808-1884), doma v danasnjem Podlani sču blizu Cerknega, in Matej Cigale (1819-1889), doma blizu Crnega Vrha nad Idrijo. Peternel je bil duhovnik, ki ga je Močnik postavil za prvega ravnatelja ljubljanske realke. Bil je vsestransko tehnično in naravoslovno podkovan izobrazeneč (več v [7]). Cigale pa je bil pravnik in jezikosloveč. Močnik je dal zgled za geometrijo. V učbeniku za nizje realke iz leta 1856 je dodal slovenske geometrijske izraze. Po vseh treh mozeh so v Ljubljani poimenovali uliče.
Poleg drzavnih priznanj je bil Močnik delezen se drugih časti. Postal je častni član učiteljskega drustva za Kranjsko, častni član učiteljskega drustva v Celju, Gradču in Leobnu, častni član kranjske in gori ske kmetijske druzbe.
Njegove učbenike odlikujejo jasnost, uporabnost, koristnost. Zasnovani so tako, da naj ne bi po nepotrebnem obremenjevali učenča s pravili in obrazči, osnove računstva naj si pridobi s samostojnim razmi s ljanjem, utrdi pa naj jih s ponavljanjem in raznovrstnimi vajami, pri tem naj skrbi tudi za pravilno izrazanje in dobi naj občutek za resničo in pravičo. Pogosto pa naj učeneč računa na pamet.
Močnikove učbenike so prevajali v vse jezike česarstva, pravijo, da tudi v ru sčino in čelo v staro čerkveno slovan sčino. Doziveli so stevilne ponatise in priredbe in so se ponekod uporabljali skoraj do 2. svetovne vojne (več o tem v [6]).
Močnik se je zavzemal za uvedbo deseti skih mer v vsakdanjem zivlje-nju. Te so se zelo počasi uveljavljale. Ze baron Jurij Vega (1754-1802) se je trudil v tej smeri, pa se v sto letih ni dosti spremenilo. Prav tako je vladala zmeda na področju denarni stva. Zato je Močnik na konču računič in učbenikov dodajal pretvornike med merskimi in denarnimi enotami, ki so jih uporabljali v drzavi.
Družina
Močnik seje 15. oktobra 1850 v Olomuču poročil s Terezijo Rossiwall (18301911). Imela sta 3 otroke: Marijo (1852-1903), Emilijo (1854-1948) in Teodorja (1855-1920).
220-229
227
Marko Razpet
Marija se je poročila z Gustavom von Zeynekom (1837-1901), ki je bil šolski svetnik za Slezijo in avtor več knjig, ki obravnavajo nemSko literaturo. Marija in Gustav sta imela tri otroke: Richarda (1869-1945), kije bil fiziolog in kemik, leta 1930 nominiran za Nobelovo nagrado iz fiziologije in medičine; Olgo Rudel (1871-1948), kije postala pisateljica in političarka, prva predsednica avstrijskega Bundesrata (1927/28 in 1932); Teodorja (1873-1948), pisatelja, Shakespearjevega prevajalca v nem sčino in polkovnika (glej [9, 10]). Počivajo v druzinski grobnici v Modlingu pri Dunaju.
Emilija Močnik se je poročila s sodnim adjunktom Josefom Schaller-jem. Teodor je diplomiral leta 1877 v Gradcu iz matematike in fizike, toda postal je benediktineč z redovniskim imenom Benno Močnik v avstrijskem Admontu, zadnjih 35 let pa je prezivel v samostanu v Einsiedelnu v Švici.
Za konec
Dr. Franc vitez Močnik je bil pravi moz, latinsko vir, poosebljena moza-tost, pogumnost, vrlina in odločnost, latinsko virtus. S svojim znanjem in nesebičnim prizadevanjem je kot metodik in reformator pouka matematike ter solski organizator dvignil zastarelo, omrtvičeno, okorno in zanikrno nizje in srednje solstvo prve polovice 19. stoletja na nas ih tleh, pa tudi sirse, na spodobno visoko raven. Njegovi stevilni matematični učbeniki, računice in navodila, kako uspe sno poučevati matematiko, nas se danes prijetno presenečajo. Njegova dela, latinsko operae, so uporabljali stevilni rodovi in bila so zgled in vzpodbuda mnogim, da so se odločili studirati pedagosko matematiko in z njenim nezadrznim napredkom sli po njegovih stopinjah. Pod njegovim vites kim grbom se ne vije zaman trak z latinskim napisom Virtute et opera, kar navadno prevajamo v Z vrlino in delom.
Ob 200-letnici rojstva smo se Franca viteza Močnika spomnili z nekaj dogodki, ki so se zgodili okoli njegovega rojstnega dne, 1. oktobra. Občina Cerkno praznuje svoj občinski praznik ravno na ta dan v čast cerkljanskemu vitezu. Osnovna sola Cerkno je v sodelovanju z Univerzo na Primorskem organizirala Močnikove delavnice za zadnje tri razrede. Osnovna sola je prispevala tudi kviz in igričo, ki se tičeta Močnika in njegovih računič. Mestni muzej Idrija, Cerkljanski muzej in Slovenski solski muzej so pripravili prilo-znostno razstavo o Močniku v Cerknem in postavili malo učilnico, kakrsne so bile v slavljenčevem času po solah. V posebnem prostoru so poskrbeli tudi za računalnisko predstavitev nalog iz njegovih računič, anagramov in kviza. V učilniči so v oktobru izvedli nekaj delavnič učnih ur po starem. Občina Cerkno in Cerkljanski muzej sta poskrbela za preselitev Močniko-vega doprsnega kipa na primernej so lokacijo in njegovo ponovno odkritje na sam občinski praznik, 1. oktobra. Filatelistično dru s tvo Idrija je na ta dan predstavilo Močniku v čast priloznostno ovojničo z osebno postno znamko
228
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 6
Franc Vitez Močnik: Ob 200-letnici njegovega rojstva
in priložnostnim postnim žigom. Na levi strani ovojnice je natiskan Močnikov viteški grb, pod njim pa kopija njegovega podpisa. Na znamki je slavljenčeva fotografija z osnovnimi osebnimi podatki. Postni žig vsebuje Močnikovo karikaturo, katere avtorje Borut Pečar (1931-2009), prav tako Močnikove osnovne osebne podatke, datum 1. 10. 2014 in cerkljansko postno stevilko. Seveda na ovojniči ne manjkata zapisa njenega avtorja (Blaž Jereb) in kraja predstavitve (Cerkljanski muzej).
Mestni muzej Idrija je dal na svetlo katalog razstave z naslovom Življenjska pot Franca Močnika (Z vrlino in delom. Dr. Franč Močnik (1814-1892)). Na sploh je bil Z vrlino in delom glavni moto vseh prireditev. V katalogu je zbranih več člankov o Močniku in njegovem delu. DMFA Slovenije je imelo v Cerknem, kot se spodobi za 200-letničo rojstva velikega čerkljanskega rojaka, svoje strokovno srečanje in občni zbor. Matematični del s prispevki več avtorjev, enega čelo iz Slovaske, je bil v glavnem posvečen Močniku. Ciklus prireditev je bil sklenjen s predavanjem prof. Milana Hladnika z naslovom Poslanstvo dr. Franca Močnika v okviru rednih muzejskih srečanj, ki jih organizira Mestni muzej Idrija.
V okviru Seminarja za zgodovino matematičnih znanosti, ki poteka ob ponedeljkih v Plemljevem seminarju na Jadranski uliči 19 v Ljubljani pod okriljem DMFA, IMFM in FMF, se je v letu 2014 (pa tudi ze prej) zvrstilo več predavanj o Franču Močniku in njegovem delu.
LITERATURA
[1]	M. Hladnik, Franc Močnik kot šolski svetnik in nadzornik (v zborniku Po stopinjah dr. Franca Močnika, Strokovno srečanje matematičnih pedagogov, Cerkno, 28. september 1996), ZaloZba Bogataj, Idrija 1997.
[2]	M. Hladnik, Franc Močnik, matematik in pedagog. Ob stoletnici njegove smrti, Idrijski razgledi 37 (1992), 19-33.
[3]	M. Hladnik, Življenjska pot Franca Močnika (Z vrlino in delom. Dr. Franc Močnik (1814-1892). Katalog občasne razstave ob 200-letnici rojstva dr. Franca Močnika), Mestni muzej, Idrija 2014.
[4]	S. Juznič, Cauchyjeva in Močnikova Gorica kot središče evropske matematike (ob 190. obletnici Močnikovega rojstva), Arhivi 28 (2005), 15-32.
[5]	S. Juznič, Močnikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), Arhivi 28 (2005), 153-164.
[6]	J. Povsič, Bibliografija Franca Močnika, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1966.
[7]	M. Razpet, Mihael Peternel, prvi ravnatelj ljubljanske realke, Obzornik mat. fiz. 51 (2004), 80-86.
[8]	A. Stucin, Cerkljanska pod Francozi, Idrijski razgledi 35 (1990), 27-34.
[9]	T. Zeynek, Ein Offizier im Generalstabskorps erinnert sich, Bohlau Verlag, Dunaj, Köln, Weimar 2009.
[10] www.deutsche-biographie.de/sfz108610.html, ogled 2. 12. 2014.
220-229
229