Št. 38.                                                                        V Gorici, dne 17. septembra 1897.                                                    Tečgtf XXVII.
„Soča"
;  priloga  „titfiiirti\ lil • jrici na dum  požiljana: .   gld. *-40,
izhaja vsak petek o poldne in velja i vred po poŠti prejemana ali v G vse leto   .... pol leta    ....
četrt leta.....1-10.
Za  tuje  dežele toliko več,  kolikor je večja poštama. Delavcem   in   drugim   manj  premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se'oglase pri upravnišivu.
„ttlxittz" izhaja   vsakih J4  dnij  vsak  drugi torek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski List** izhaja in se prilaga vsak mesec v ob. segu 16 stranij. Kadar je v pelek praznik, izideta lista že v četrtek.
I
SOČA
Uzdaja za deželo.)
Oznanila
»FISUliSE* plačujejo se ža pelstopno petU-vr-,io: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v uliei Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSujajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnistvu .Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9.
izdajatelj   In  odgovorni   urednik Vinko Levičnik
, Bogr in narod! «*  —
Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna4' A. Gabrsfiek (odgov. J. Krmpotic).
Vseslovenski shod v Ljubljani.
Veličastan, velepomemben dan je bil 14-. septembra 181)7. v središču Slovenije, v beli Ljubljani. Poklicani zastopniki vsega slovenskega iti istersko - hrvatskega naroda so prihiteli tjekaj malone iz sleherne občine, iz sleherne večje vasi, da ondi označijo svoje zahteve do države, v kateri žive in izpolnjujejo do nje vse nalagane dolžnosti. Ne prošenj, za odločno zahtevan je je pri- I sel čas, in v ta namen so privrveii v Ljubljano nnSega naroda veljavni zastopniki.
Ogromno je bilo Število teh zastopnikov, kar priznavajo tudi laški primorski časopisi, kateri so prinesli precej stvarno poročilo o temu shodu. Gotovo bi bilo desetkrat večje, da ni bil sho l omejen le na osc'mo vabljene polnoletne može. Ni bil namen, tla gremo v Ljubljano demonslrovati. Nemci so bili lahko gotovi popolne varnosti, marveč šli smo, ii.t pokažemo, kako razumemo mi važnost in resnost današnjega položaja v Avstriji. Zitci je bilo število udeležencev jako omejeno, vendar pa pri vsem tem — ogromno.
Dež'..i Goriška je bila posebno lepo zastopana. Gotovo je bilo nad lf»0 udeležencev, samih odličnejših mož, med temi veliko gg. duhovnikov, 'rudi tužna Istra ter luž-nejša Koroška sta biti dobro zastopani, zeleni Spodnji Štajer je zopet pokazat, »la je prava veja slovenskega debla, dočim o materi Kranjski in o nje središču ni treba pisati. Ljubljana je pokazali pri sprejemu gostov, da je vredna svojega imena.
Shod seje vršil v »Narodnem Domu11, in sicer v Sokolovi telovadnici, ki je bita polna v pritličju in na galerijah. Na odru so imeli prostor člani pripravljalnega odbora in zastopniki raznih slovanskih narodov — razen bratov Poljakov ter Srbov.
FriSii so namreč k shodu: državni poslanec dr. S t ran s ky, kot zastopnik mlado-češkega kluba; tir. B a r vv t n s k i, kot zastopnik Malorusov: češko-mora trski poslanec, dr. Stoja n; potem baron Rukavina, dr. David Starčevi0, dr. Potočnjak in drugi kot zastopniki Hrvatov tmkraj Sotle, vitez Vnkovič v imenu dalmatinskih Hrvatov. Videli smo tam viteza Nabergoja, dr. Vitez te" a, Luka Svete a itd.
Shod je otvoril imenom pripravljalnega odseka državni poslanec dr. Šušteršič, kateri je potem, ko je zborovale« pozdravil ter razjasnil namen shoda, predlagal predsednikom shodu moža, »ki je že z imenom cel program* • voditelja goriških Slovencev «lra. Antona Gregorčiča.
Dr. Anton Gregorčič, prevzemajo predsednistvo, je bil burno pozdravljen ter zahvalivS; se na izvolitvi in zaupanUi, je predlagal, da se izvolijo častnimi predsedniki gg,: Kranjski glavar Oton Detel a, ljubljanski župan Ivan Hribar, dr. Barv.'in s ki. baron Rukavina in dr. Slransky; podpredsedniki pa dr. .1 ur tel a, koroški drž. poslanec EinspielfM- ter oče tržaških Slo- , vencev vitez Nabergoj; zapisnikarji: dr. J G r e g o r i n iz Trsta dr. M e d v e d, dr. R o-sina in dr. Žitnik. Predloženi s«> ltiii soglasno potrjeni.
Predsednik dr. Gregorčič je pozdravil na to dež. glavarja Deteio, župana Hribarja in druge slovenske goste.
Po zahvnlniri dež. glavarja De tele, kateri je pozdravil zborovalce v imenu Kranjskih Slovencev ter povdarjat edinost vseh južnih Slovanov, je pozdravil zborovalce župan Hribar tako-le:
Čistita in slavna gospoda! Vas vse, ki ste se zbrali iz pokrajin
----------—. kjer Drava deroča.
Kjer Suva valove bisire vali. Kjer Kolpa Sumi hi kjer jaderna Soča K Jadranskemu morju peneča bili, pozdravljam   najprisrčnejše  v   imenu    bele Ljubljane.   Veselja   mi   utriplje srce, ko Vas vidim toliko, zlasti paše zato, ker vidim, da je jedna misel združila v lepi  slogi vse stanovi«   slovenskega   naroda.   V   znamenji   te vzvišene  misli  izginilo je vsako mejsebojno nasprolstvo, izginilo vsako strankarstvo.
In kakošna je, gospoda moja! ta vzvišena misel, ki dela čuda? Skrb je to za blagor naroda, skrb za njega pravice, njega razvoj, njega bodočnost. Ta skrb polastila se je nas vseh. Cisto naravno je to, ako pomislimo, kaj se okrog nas godi. Saj vihra na vsej črti boj; a ne morebiti boj za svetinje narodov, za blaginjo človeštva; temveč divji boj v znamenji najtemnejšega reakcijonarstva za premoč in za nadvlado.
Gospoda moja 1 Mali del pravic, katero j so se v teku Časa s kruto silo bile ugrabilo zgodovinsko slavnemu, nekdaj mogočnemu in | sedaj zopet z elementarno silo na zgodovin- j sko poprišče stopajočemu češkemu narodu, vrnila mu je vlada zopet, in že se je zagnal huronski vrteč in hrusč mej nemškimi našimi sodržavljani. Ni se na to neopravičeno razburjenje polotilo le širjih mas, katerim do resnega razmišljovanja ne preostaja časa in volje; ne, gospoda moja J mislečih mož. ki so veljali za trezne politike, da, celo priznanih učenjakov polotil se je ta paroksizem. 7, odkritosrčnostjo, ki vzbnjn začudenje, s predrznostjo, ki poraza, prepoveduje se — da-siravuo je preteklo že 'M let, odkar imamo ustavo, v kateri je naji.iovesnoje izrečena ravuopravnost vseh v državi živečih narodov -- načelo o gospodujočih in službujočih narodov.
Seveda proglašajo ti ljudje Slovane za službujoče narode. Zalo pa nahajajo Nemci v strastnem svojem hoji proti nam najboljših z.-voznikov v Lahih. To, gospoda moja! kar smo doživeli mi v Celju, to - dasi v manjših razmerah — doživljajo bratje naši v Trstu, v Gorici in po Istri vsak dan.
(Mam vam na obrazili, gospoda moja! tla ste v očigled naštetim dejstvom prišli semkaj, da odločno prolostujet|> prof nauku o gospodujtaih in službujočih tiarnddi. tla naglasile jodnakopravnosl slovenskega tu hrvatskt.ga naroda, z v.*emi drugimi narod! dr,*.vo, da spomnilo vlado, kaj je tema na-vfdoma dolžna. Gospoda moja f mi se ne ponašamo s svinčenimi podplati, ki bi se dali odložiti; mi se ne dičimo s plavicami ali marjeticami; Mit ne hodimo preko držav-nih granic demonstrovat proti državi — pač pa se ponašamo s svojo ljubeznijo do rodne zemlje; dičimo se s svojo zvestobo in udn-nostjo do cesarja; na mestu smo, kadar gre izpolnovati dolžnosti do države; zalo imamo pa tudi pravico zahtevati, da nas država pozna.
Gospoda slavna! Doslej nas vlada ni hotela poznati. V tradicijonalni mržoji do Slovanstva odgojono politično nradnišlvo storilo j« in stori So dandanes vse, da to nedvomno dokaže. Izgledov zalo navel bi vam lahko iz vseh pokrajin, koder stanuje slovenski roti. Pa čemu posegati v daljavo, ko jih najdemo v neposredni bližini! Kaj ni, gospoda moja! simpatično, da v Ljubljani izhajajoči uradni list, ki neko nemško slav-nost oznanja že tedne in mesece prej, o današnjem shodu, na katerem je zastopano prvotno prebivalstvo peterih kronovin, doslej ~i- niti besedice črlmil ni? — Ni se nam torej čuditi, da je vlada v boji proti obstruk-cijonistom slabotna. A če je ona slabotna, bodimo močni mi. Združimo se v trdno — jedino — falango narodnih bojevnikov in priseztmo si, da te falange ne damo prodreti, pa naj prihaja sovražnik od koderkoli; da te falange ne pretrgamo, pa naj se nam bliža skušnjavec pod kakro drugo zastavo koli. Le tako bo-demo si priborili konečno zmago.
Ako kaj, mora nas pri našem boju veseliti zavest, da imamo na svoji strani zveste zaveznike. Vsi Slovani te državne polovice udeležujejo se ga z nami vred. Nekaj dobrega je torej obstrukcija vt-ndar le rodila: provzročHa je, da smo se našli bratje jedne matere, da smo spoznali, koliko nas je in kako velika je naša moč. Zgodovina bode pa divjo parlamentarno obstrukcijo smatrala celo za blagoslov, ako po njej združeni bratje sklenejo trdno nerazdružljivo zvezo, katera bode prerodila Avstrijo v smislu pravičnosti in svobode.
Opravičeno nado, da se laka zveza doseže in utrdi, vzbuja mi ob današnjem zborovanji navzočnost zastopnikov češkega, hrvatskega in ruskega naroda. Bela Ljubljana, ki si je nadela danes pražnjo obleko, veseli se prav odkritosrčno njihovega prihoda. Jaz pa, pozdravljajoč tudi nje, k sklepu le še izrekam željo, da bi današnje zborovanje rodilo najboljšega sadu, zlasti da bi okrepilo slovansko pobraiimstvo in s tem povzdignilo samozavest in ponos slovenskega naroda. Gospoda moja! Slovani, ako le hočemo, smo nepremagljivi.
Poslanec B a r w i n s k i je pozdravil zborovske najprej slovenski, potem nadaljeval v malo ruščini ter povdarjal, da ga je pripeljala na vseslovenski shod bratska ljubezen in misel slovanske  vzajemnosti ter
završil z željo; »Dal Bog, da bi  Slovenci in Hrvatje prišli čim proj do svojih pravic*.
Poslanec S t ran s k y, katerega krasni pozdrav ponatiskujemo doslovno po »Slov. Narodu*, je tako-le govoril:
Vseslovenski zbor! Pi,rIamontarna komisija čeških poslancev me je poslala sem, da najsrčnejše pozdravim v njihovem in v imenu vsega češkega naroda vseslovenski shod. Izraznjoč shodu le bratske pozdrave, želim najsrčnejše, da bi ta shod imel popo-len uspeli in donose! slovenskemu narodu, ki je v slaslih in alrastih vedno stal trdno oh strani našega narodu, oni prospeh in blagoslov, kateri pričakuje od današnjega shoda svojih zaupnih mož. V. č. gg.» smatrajte moje potovanje v vašo prestolico in mojo navzočnost v vaši sredi za dokuz živega zanimanja, s katerim slode moji tovariši in ves češki narod vašim naporom in bojem in vašemu nnpredku. Sprejmile v lom slovesnem trenutku iz mojih ust žago« tovljonje prisrčno in uorazrušljive solidarnosti, skupnosti in prave slovanske vzajemnosti, s katero hoče in bode ves češki narod vedno in vedno skupno z bojevniki slovenskega naroda gojil solidarnost in skupnost, ki je zmagovito pretrajala koalicijo in je neodvisna od slučajne koustelacije v parlamentu ter ima le joduo podlago jeden motiv: SI o v o n s k a I j u b o v. e ». Bratje Slovenci! Današnji vaš narodni shod bodi dan ustanovitve lige slovenske proti nemški »Gc-meinburgschaff, proklamovuni v Celovcu. Da, združimo se tudi mi Slovani, a ne proti Nemcem in njih pravom, nego le da priborimo ravuopravnost, ne k ofenzivi, nego le v obrambo. Nemška »Gemeinburgschafl" nas hoče tlačiti in nadaljevati staro brezpn. ,ost, naša aiijauca bodi le v revidikacijo naših pravic, a ne v llačenje druzih. Mi smo se združili. Roko v roki stoji Ceh, Poljak, Slovenec, Rus in Hrvat in ž njimi Rumun in Nemec, ki sta pravična. Vsi Slovani so danes v jednem tabor«, in minula je doba, ko je Slovan stal proti Slovanu v dunajskem parlamentu. Tam se bodemo skupno borili za naše in vaše pravice, svobodo, eksistenco in bodočnost. Naši skimni neprijatelji pravijo o Slovencih, da delajo islo, kakor Cehi; res je, naša pota, naši čili so jedtjaki. Kakor mi, tudi vi niste ravnopravni v svoji lastni domovini. Kakor mi Prago, tako imate vi Ljubljano svoji.n narodnim in kulturnim središčem. Kakor mi na Moravskem in Sleskem, se borite vi za emancipacijo slovenskega naroda na Štajerskem, Koroškem in v Pri-morji. Kakor mi, sle vi jedcu narod pod jedno zastavo z jednim geslom in prosira-mom, ne glede na deželne meje, (nadaljuje slovenski:) ampak, kakor je dobro napisal vaš »Slovenski Gospodar": Vi vsi ste jedna velika družina, tistega rodu, tiste krvi, mej seboj bratje in sestre imajoči jeden | dom, bivajoči pod jedno streho, pod katero I sle gospodarji vi in nikdo drug.
Kakor pri nas, tako so tudi mej vami, mej budilelji bili duhovni, katerim bodi hvala. Videč vas tako združene in složne, tako odločne le »reeta tueri«, zahtevati le svoje, tuje pa pustiti, se ra-Juje ves češki narod in vam pošilja po meni zglobočiac duše željo, da skoraj napoči doba, katero je v duhu videl in prorokoval vaš prvi pesnik Prešern: »Vremena bodo se Slovencem razjasnila«. Slovenskemu narodu in njega lepši bodočnosti : Na zdar! Živio!
Potem, ko jo baron Rukavina pozdravil Slovence v imenu Hrvatov iz Banovine ter naglasil, da Hrvatje želijo svobodno zjedinjenje Hrvatov in Slovencev v skupno vez tako, da se v tej vezi svobodno razvijata oba plemena; dr. Stoja n pa naglasil v slovenskem jezik«, da prinaša zborovatcem pozdrav iz Velegrada, kjer počivala slovanska aposteljna sv. brata Ciril jn Metod ter posl. Vukovič pozdravil shod imenom dalm. Hrvatov, je bi! z navdušenjem sprejet predlog, da so je odposlal Njeg. Veličanstvu ta-le brzojav:
»Njega c. in kr. apostolskemu Veličanstvu! Na vseslovenskemu in isterskohrval-skemu shodu v Ljubljani zbrani zaupniki slovenskega in hrvatskega naroda polagajo pred stopnice Najvišjega prestola izraze svoje ne-omahljive udanosti in zvestobe do posvečene osebe Vašega Veličanstva in prejasne vladajoče rodbine*.
Po tako končanim  formalnostmi  so jo . tiskovno razmero), prešlo k dnevnemu redu.                                       '   "
Prvi govornik je bil dr. ŠusterMe, ki je govoril prav živahno in cesto dovlipno. Opisoval je dogodke iz zadnjega zasedanja ter razlagal uslauovljcnje slovanskega kluba naglasivši, da uprav onega dne, ko so je ustanovil ta klub, je hotel odstopili grof Badeni, V kratkih potezah je očrlal sedanji položaj v Avstriji. Naglašal, da obstrukcija Nemcev ni bila naperjena Jo proti jezikovnim nnred-bam nego tudi proli nslnvi in držav! gami. Izjavlja nadejo, tla jo m vodno odzvonilo nemškemu gospodslvn z edne in laškemu z druge strani. Nemci vedo dobro, da so morejo zdržali n:i površju le, ako jo ustavljen državni voz, (oje, nko državni zbor no zim-rnjo. Desnici ne zadostuje, ako zbornica glasuje znkone, kateri odgovarjajo njenemu programu; ona mora pazili in delati tako, da bralo zakoni tudi invrsewmi v njonnm »mislil. Grof Badeni je storil marsikaj, bar so ni pričakovalo. Pri zadnjih posvetovanjih z načelniki desnice jo izjavil, d« so bodo oslur.jal na desnico. Obljubil pa iti čisto nič in radi tega so se pogajanja razbila. Slovenci se morajo pripravljali na odločno opozicijo tudi za več let, kajti imamo zveste zaveznik« ter se nadejamo, tla sedanja večina obdrži in izvrši svoj program. Slednjič j • predložil to-le resolucijo, katera je bila soglasno sprejeta: I.
1.  Vseslovenski inislersko-hrvatskish .;1 sprejme združenje vseh slovenskih in hrvatskih državnih poslancev z veseljem na znanje in odobrava v vseh točkah program »Slovenske krščansko-narodne zveze8.
2.  Slovenskim in istrsko-hrvatskim državnim poslancem se izreka popolno zaupanje in se isli poživljajo, da naj v parlamentarni večini vslrajajo, dokler bode, odločno in neodvisno od tronotnih tendenc, dejansko izvrševala svoj program.
Poslanec F e r j a n č i č je govoril o naših jezikovnih razmerah in zahtevah ter o položaju Kranjske ter predložil to-le resolucijo :
H.
Vseslovenski in istrsko - hrvatski shod zahteva, tla se v členu 15). temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1SG7. šl. 112 drž. zak. zajamčena narodna in jezikovna jednakopravnost v šoli, uradu in javnem življenji izvrši tudi glede slovenskega in oziroma hrvatskega jezika na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem.
Toraj se zahteva, da so pri vseh državnih uradih v teh deželah uradniki, ki imajo občevati s slovenskim, odnosno hrvatskim narodom, vešči v govoru in pismu slovenskega oziroma hrvatskega jezika, m da se jezika neveščim, že nastavljenim uradnikom določi rok, v katerem se morajo izkazati s tem znanjem.
Poslanec S p i n č i č je govoril ognjeno in s prirojeno mu oduševljenosljo, naglašal je, da je Istrija že stoletja avstrijska dežela. Jedini uzrok, vsled katerega se smejo isterski Slovani tega radovati, je dejstvo, ker so tako v družbi ostalih Slovanov v državi. Drugega uzroka se veselili tega nimajo, ker pod Benečijo so isterski Slovani stali boljše v narodnem oziru nego dandanes. To kar je podpirala benečanska ljudovlada, namreč slovansko bogoslužje, je v Avstriji zločin. Pod grofom Badenijcm nam je slabše nego je bilo prej. Nimamo ljudskih šol; 14 let že zahtevajo tržaški Slovenci ljudsko šole za 1300 šole godnih otrok; v Istri je 17.000 otrok brez šolskega poduka; 400.000 primorskih Slovencev in Hrvatov nima niti ene srednje šole. V uradih se širi povsod laščina in nemščina. Z dejstvi v roki dokazuje, da ako občinski zastopi zahtevajo pravico v jezikovnem pogledu, se jih razpušča. Toži proti državnim pravdništvom in sodiščem ter primorski deželni vladi, kakor tudi proti laški duhovščini, katera celo zabranjuje Slovanom, da ne smejo molili v svojem jeziku. Naglasa, da se pri ljudskem štetju in volitvah dogajajo krivice, in ko Slovenci zahtevajo česar, se vedno sklicuje na izid ljudskega Štetja in volitev. Sedanja primorska vlada — naglasa govornik — pripravlja Primorsko sa
.......Italijani neuporabljajo več bombe,
kajti sa njih delajo oni, na katere se je hitalo bombe. (Ta izborni govor ponatisnemo doslovno,  ako  nam to dovolijo naše žalostne
i predložil ro-
III.
Zbrani na vseslovenskem in istrsko-hr-vntskom shodu pozivajo svoje poslanco v državnem zboru, d« skupaj s svojimi 'zavez« niki, zahtevajo v, vso odločnostjo od c, kr, vlndo, kot pogoj za podpirnnjo jgto,«
a) d« so ža dolgo trajajoči zlatom v pokrajinah Trsta z okolico, v talci, knkor i v colom Prlmorju, idoM naravnost na Kntor slavonskega iu hrvatskega naroda, koronlto spremeni; da so zadovolji v osnovnih državnih zakonih nlomoljonim zahtevam Slovoncov in Hrvatov, v cerkvenih, lotaklh, upravnih, sod-nih iu gospodarskih »Ivaroh; l«p v ohfio d« pronohn njih neznosno »lanjo, in da m l njimi postopa po zakonih, kot. ravnopravnlmi državljani in ljudmi;
h) posoboj glodd Trstnt •/. okolico s
1.  tla se nrodo v mostu Trstu In okolici ljudsko šolo tako, da so slovonski otroci podnčujojo v svojem mntorlnom slovenskem joziku lor da so v srodiijih Šolah nvodo po-ucovnnje v slovenskem jozikti;
2.  da so z« trža&ko okolico — vsoh rosi okrajov - - ustanovi posebno e, kr. okr. glavarstvo m preneseni delokrog povsem neodvisno od tržaškega magistrata, a odvisno naravnost od c. kr. nainoBtnlslva v Trstu {
3.  da se oziroma na volitve v .državni zbor, izloči okolica od mesta, ter da voli okolica sama svojega poslanca.
c) Posebej g 1 u d e na pokrajino Istro:
1.  Da se pod uplivom organov c. kr. vlade, in tudi z novci hrvatskih vernikov ne odgajajo duhovniki, skoro izključno sinovi italijanskih roditeljev, v italijanskem jeziku in duhu, ter se nastavljajo mej hrvatske vernike duhovniki italijanske narodnosti in čuv-stva, nevešči hrvatskemu jeziku — kakor se to dogaja posebno v jedni diocezi —, ampak da se za hrvatske vernike vzgajajo duhovniki vešči hrvatskemu jeziku in zavzeti za blaginjo hrvatskega ljudstva:
2.  da se za 17.000 hrvatske, odnosno slovenske dece, ncimajoče šole, ustanove hrvatske odnosno slovensko ljudsko šole, in da se tudi obstoječe ljudske šole premirede tako, da bodo vsa deca poučevana v svojem materinem jeziku; ter da se sakon o šolskih taksah, kot nasproten razvoju ljudskega Šolstva, odpravi;
3.  da so 'm 140.000 Hrvatov, in 44.000 njim povsem sorodnih Slovencev, ustanovi v Pazinu gimnazija s hrvatskim nenim jezikom;
4.  da upravno oblastnijc rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, da ne zavlačijo in z najjednostavne-jiiui rečmi, in ne delajo zaprek, ampak hitro, postavno in nepristransko rešavajo vse zadeve, in podpirajo hrvatsko in slovensko ljudstvo, zanemarjeno ne samo v prošlih, nego i v novih, novejših in najnovejših časih;
5.  da c. kr. sodnijske oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, in sploh po zakonih in predpisih postopajo, ter da se že jedenkrat c. kr. okrožno sodišče, obstoječe za velik del Istre, vmesti v lakovo mesto, kjer bodo zamogli človečji goro viti hrvatski tožitclji, obtoženci kakor tudi njih svedoki in branitelji, in kjer bode omogočena hrvatska porota;
G, da se pri volitvah v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor, pazi ha to, da se vršijo zakoni, da vlada red, in da bode volilcem zajamčena osebna sigurnost, ter da se stanje v istetskem zboru in odboru, vstvaijeno in vzdrževano nezakonitimi in nasilnimi sredstvi, premeni v zakonito, in da se zbor ne le premesti v drugo, najprimi-tivnejim zahtevam odgovarjajoče mesto, nego podvzame potrebne mere, da bode vsaj v tem drugem mestu hrvatskim in slovenskim poslancem zajamčena svoboda in osebna sigurnost;
7. da se podvzame vse mogoče mere, s kojimi bi se povzdignilo toli zanemarjeno gospodarsko stanje hrvatskega in slovenskega ljudstva sploh, in še posebej, da se mu pomore v bedi, koja ga čaka vsled jako slabe letošnje letine.
Dr. Alojzij Franko, odvetnik iz Gorice, je govoril v imenu Goriških Slovencev, in sicer hladnokrvno, a odločno in jasno. V svojem govoru •— katerega tudi doslovno ponatisnemo  —  kritikuje postopanje  vlade
proli Slovencem ter razlaga zadnje volitve, sklicuje se na razpravo v državnem zboru. Dokazuje, da ker je vladni zastopnik v drž. zboru govoril na podlagi uradnih poizvedb, ni bilo vse točno, kar podpira z dokazi. Njegova resolucija se glasil IV. Vseslovenski shod v Ljubljani, zbran dne 14. septembra 1897., priznava: da Slovencem na Goriškem, osobito v mestu in okraju goriškem, se kratijo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice; da se Slovenci v Gorici in na Goriškem v nasprotju z naravnim pravom ter državnimi in deželnimi zakoni si oma ovirajo v njih kulturnem razvoju (glej n. pr. malenkostna zahtevo slov. ljudske šole-v Gorici) ; tla postopajo državni uradi, zlasti politični, in uradne osebe nasproti slovenskemu prebivalstvu v Gorici in okolici neopravičeno strogo in da vlada prezira čedalje očitneje slovensko narodnost na Goriškem, ki šteje v mestu nad eno tretjino, na deželi pa dve tretjini prebivalstva; da je vladino postopanje nasproti goiišktm Slovencem rodilo v njih prepričanje, da jih vlada smatra za pleme manjše vrednosti in veljave;
protestu je najodločneje proti tem odnošajem na Goriškem, ki so zakrivili, da je v tamošnjem slovenskem ljudstvu izginila vera v temeljno načelo naše države: «justitia fundamentum re-gnorum«;
zahteva: naj visoka c. kr. vlada Uvede v Gorici in na Goriškem zakonite razmere v vsakem oziru; naj omogoči goriškim Slovencem uživanje državljanskih pravic in Ink kulturen razvoj, knkoršen zahteva naravno pravo in ga jamčijo obstoječi zakoni; naj tirja od sebi podrejenih uradov in uradnih osel) strogo in dosledno, da postopajo popolno nepristransko, uljudno in zakonito tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem v smislu svoje uradne prisege; ter
pričakuje, da bo visoka e. kr. vlada zahtevala enako postopanje, kakor od svojih uradnikov, nasproti slovenskemu prebivalstvu v Gorici in rta Goriškem tudi od mestnega urada goriškega in njegovih organov ter od kup-čijske in obrtnijske zbornice goriške, in to tim bolj, ker se vzdržuje gospodujoča, Slovencem sovražna stranka v Gorici in na Goriškem edino le z vladino pomočjo.
O koroških razmerah je govoril deželni poslanec Grafenauer prav temeljito ter predložil to-le resolucijo: V.
Deželna vlada: Osredna vlada se pozivlje, da premeni opravni sistem pri c. kr. deželni vladi na Koroškem in skrbi za to, da bode deželni predsednik brez ozira na katero politično stranko pravičen obema narodoma, ki prebivala na Koroškem in z jednafco ljubeznijo skrbel za duševno in ! gmotno blagostanje nemškega in slovenskega ljudstva v deželi.
Slovenščina in c. kr. uradi na Koroškem. Vlada naj se ozira na dejanske potrebe koroških Slovencev in naj nastavlja pri vseh uradih v slovenskem in mešovitem ozemlju take uradnike, ki so poleg druge službene sposobnosti popolnoma vešči slovenskega jezika; podložnim uradnikom naj pokaže, da je resne volje, jezikovno ravno-pravnost strogo izvajati.
Slovenščina priprometnih uradih na Koroškem. Slovenski jezik ne uživa pri prometnih državnih uradih slovenske koroške pokrajine pravic, katere so mu po ustavi zagotovljene; nujno potrebno je, da pride najvišja promelna uprava tem nedo-statkom v okom ter jih kratkomalo odpravi.
Šolske zadeve. Dosedanja jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah koroške dežele je krivična, kvarljiva in nepostavna. Poduk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo slovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredek ob jednem narodni ostanek koroških Slovencev.
Vseslovenski in istrsko - hrvatski shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenskem Koroškem na jedino pravo pedagogiCno didaktično podlago maternega jezika, kakor to zahtevajo državno-osnovni in šolski zakoni, na vseh šolah, koroškim Slovencem namenjenih, naj bode učni jezik slovenski. Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu načelu nasprotni učni načrti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. koroški deželni šolski svel z odlokoma od dne 26. septembra 1890. št, 1623 in od dne 0. novembra 1891. St. 3178 — ter smatra vsako drugačno uredbo malih šol kot ne-postavno.
Nadalje zahteva shod, naj visoka deželna šoiska oblast iz pedagogiCno didaktičnih ozirpv skrbi tudi za slovenske, manjšine na Koroškem tako, da so povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo javne ljudske Šole s slovenskim učnim jezikom. Ce pa število slovenskih otrok ne dosega postajnega števila za ustanovilev slovenske šole, in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po materinem jeziku v skupine ali oddelke. Samo ob sebi se razumeva, da mora doiiCni učitelj bili vešč obeh učnih jezikov.. '
Po tem načelu in vodilu naj se uredi lutli poduk v tistih riadaljevaluili in strokovnih šolah, katere obiskujejo slovenski mladeniči. Ob tednem pa zahteva shod. da naj se preosnovi celovško učiteljišče tako, da se bodo na tem zavodu vzgojevali učitelji, ki bedo zmožni poučevati slovensko mladino. učitelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu učiteljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govoru in pismu, ne sme se namestiti na šoli, katero obiskujejo slovenski otroci.
Ako bi se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostno število slovenskih pripravnikov, naj se razpišejo lelne podpore tistim pripravnikom na učiteljiščih v Ljubljani, v Mariboru, v Kopru, ki se zavežejo, da hočejo vsaj G let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekaterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni slovenščine v '"gTJvoTtr ur v^ismo.
Volilni red za deželni in državni zbor. Volilne razmere na Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodne in krivične. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozirih pre-naredi, in sicer za državni zbor po predlogu, ki so ga nasvetovali slovenski poslanci dne 24. majnika 1.1, v 17. seji v ravno preteklem zasedanju državnega zhora.
O Spoclnještajerski je razpravljal dež. poslanic dr. Dečko ter po izbornem govoru nasvetoval resolucijo: VI. Da se ugodi opravičenim težnjam vseh Slovencev na Spodnjem Štajerskem po jedna-kopravnosii, treba, da se one slovenske župnije, katere spadajo sedaj še pod sekovsko škofijo, združijo z lavanlinsko vladikovino v Mariboru, ter da se sodišči« okraji Radgona, Cmortk in Arvež podredijo novem okrožnemu sodišču v Mariboru.
Brezpogojna potreba je, da se ljudska šola, namenjena za poduk slovenskim otrokom, uredi skozi in skozi materinega jezika kot izključivcga podučnega jezika, ter da neha biti ista v rokah ncmškonacijonalnili in liberalnih šolskih nadzornikov golo sredstvo za ponemčevanje slovenskega naroda.
Treba je, da se deželni šolski svet štajerski razdeli v dva oddelka, nemškega in slovenskega, kateri opravlja vsaki samostojno vse posle zadevajoče njemu podrejene šole. Učiteljišče v Mariboru, namenjeno iz-goji učiteljev za slovenske spodnještajerske Soie, se mora uredili hko, da bode poduk v večini podiičnih strok v slovenskem jeziku. Vprašanje o poduku v slovenskem jeziku na celjski gimnaziji v Celju naj se reši tako, da so na gimnazijo napravijo slovenske pararclke za slovenske dijake ter da so za tako popolnjeno gimnazijo zgradi novo državno, srednje šole dostojno poslopje.
Za štajerske Slovence treba osnovati v Celju državno nižjo kmetijsko šolo za praktičen poduk v umnem kmetijstvu in za vino-rejo in sadjerejo, potem državno podkovsko šolo, obe seveda s slovenskim podučuim jezikom.
Na srednjih šolah naj se nastavljajo slovenskega jezika zmožni in slovenski mladini naklonjeni možje, ne pa odločni nasprotniki nemškonacijonalnega in liberalnega mišljenja, kakor se to godi za Celje.
Nadzorstvo glede vseh spodnještajerskih in srednjih šol, se mora odvzeti možem, ki so znani protivniki slovenskega naroda, ter izroči možem, katerih preteklost daje jamstvo, da jim bo napredek slovenske šole zares na srci.
Pri imenovanju uradnikov za Spodnje Štajersko mora nehati sedanja krivična praksa, po kateri se izključujejo navadno uradniki slovenske narodnosti, in sicer celo domačini od službenih mest na Spodnjem Štajerskem. Uradniška mesta na Spodnjem Štajerskem morajo bili pristopna tudi, in to v prvi vrsti, uradnikom slovenske narodnosti, in ta mesta ravno tako predsednikov okrožnih sodišč, okrajnih glavarjev in drugih predstojnikov uradov, kakor nižjib, tem predsedjenih uradnikov, pri sodiščih, pri politični in finančni upravi, pri šolali, pošli in železnicah. Pri imenovanju uradnikov za Spodnje Štajersko, gledati je strogo na to, da vsak imenovanec ima že pri imenovanju popolno znanje slovenščine ter da je zmožen urado-vali v slo verskem jeziku ustmeno in pismeno. Krivičti" volilni red treba spremeniti tako, da bodo Slovenci na Spodnjem Štajerskem dobili svojemu številu primeren broj zastopnikov v državnem zboru in da se uv-stijo v mestno skupino vsi sedaj izpuščeni trgi.
Deželni in državni poslanec P o v š e je govoril o narodni avtonomiji in o strokovnih zadrugah in v tem smislu predlaga dve resoluciji, namreč: VIL Vseslovenski in istersko-hrvatski shod pripoznava za rešitev naše narodnosti kot najsigurnejše sredstvo narodno avtonomijo; zato zahteva, da vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih in kulturnih zaslopov za vsako narodnost, ki imajo v vseh svojih narodnostih in jezikovnih potrebah samostalno razsojevati in sklepati.
VID.
a) Vseslovenski in islersko - hrvatski shod priznava kot nujno potrebo, da se delujoči stanovi našega naroda organizujejo v posamezne strokovne zadruge, v katerih bodo sami o svojih potrebah in namenih odločevali.
Zato pozdravlja shod predlog kmetijskega ministerstva, po katerem se imajo osnovati kmetijske zadruge. Priporoča in nalaga svojim poslancem, da skrbe za to, da se v vseh pokrajinah, koder bivajo slovenski in hrvatski kmetovalci, osnujejo za nje, po vzgledu zadrug'na Češkem in Tirolskem, posebne,'neodvisne in samoštalne kmetijske zadruge.
h) Zahteva se, da se po vseli pokrajinah osnujejo kmetijske in obrtne šole s slovenskim, oziroma hrvatskim poučnim jezikom; prav tako naj vlada ustanovi za naš narod trgovinsko nftilišce.
c)  Vseslovenski in tstersko-hrvatski shod zahteva od vlade izdatne podpore v svrho pospešitve in zboljšanja poljedelstva, osobito vinogradslva živinoreje.
d)  Da se delujočim našim stanovom, kmetijskim in obrtnim, pomore, snujejo naj se povsod posojilnice, deželni zastopi pa naj to podpirajo s podporami hi posojili; prav tako naj skrbe za konvertovanje visofcoobrest-nih dolgov v nižjeobrestne.
e)  Vlada naj že skoro Izroči drž. zbore že obljubljeni zakon o pristojbinah, po katerem se imajo pristojbine urediti, oziroma znižati osobito za manjša posestva pri pode-dovanju ali prevzetju od starišev.
{) Državno in deželno zafconodujslvo ozira naj se na potrebe delujočih stanov, zlasti kmeta, obrtnika in delavca, naj izdaje zakone, potrebne v obrambo in varstvo poštene produkcije.
g) Da se izboljša naše socijatno stanje, da se ohrani in osigurt imetje tiašdt stanov, pospešijo naj deželni zastopi raznovrstno zavarovanje in država naj se loti zavarovanja delavcev za čas onemoglosti in starosli.
h) Od vlade se zahteva, da izdatno podpira osobito malo obrt, tla ta zmožna poslane vstrajali v tekmovanju na domačem in svetovnem trgu.
Vse resolucije so bile sprejete soglasno in brez razpravljanja. Vsi govorniki so bili burno odobravani, in zahvaljevati! za svojo izborno sestavljena poročila.
Po končanem dnevnem redu, je zaključil shod predsednik dr. Gregorčič izrazivši nadejo, da bi bil isti Slovanom velike koristi. * * *
Po končanem 5 urnem zborovanju, je bil ob 5, uri slavnosten banket, pri katerem so se vrstile razne napitnice in navduševalo k složnemu delovanju v splošni blagor avstrijskih Slovanov.
Ni treba naglasa ti, da so se razišli v^i vdelež.-nci prav zadovoljni in z nadejo, da prisije tudi Slovanom sobice svobode! Bog daj!
tereni je načelnik osnovalnega odbora tir. Gregorčič poročal o namenu društva o povodu k njegovi ustanovitvi, o pristopivših udih in vplačanih zneskih ter o ustanovnih stroških. Zbor je vzel poročilo na znanje. Predsednikom društva je bil izvoljen dosedanji načelnik; v odbor so prišli: profesor Berbuč, Alfred grof Coronini, dr. Aleksij Rojic in Frane Vodopivec. Pregledovale! računov so: Andrej Gabršček, Josip Hrovatin in dr. Andrej Lisjak. Razsodniki so izvoljen'. dr. Henrik Turna, Blazij Grča in Ambn ? Poniž. Kot društvena lista za razne objave sta se imenovala »Soča* in .Primorski List". Stavili in sprejeli so se razni nasveti, kako delati, da se društvo razširi ter da dobi potrebnih gmotnih sredstev za svoj človekoljubi namen. Odbora se je naročilo, naj zida Šolski dom ter naj v ta namen kupi od sedanjega kon-soreija hišo In vrt v vozniški in križni ulici. Na to se je zborovanje končalo. Odborniki so se dogovorili, da razdele posle med sabo tako k-: grof Coronini, podpredsednik, J. Berbuč, demirničar, Fr. Vodopivec, tajnik, dr. Ro^ie, knjigovodja in prigleduik. Oglasili so se naslednji novi udje kot ustanovniki z doneskom po 100 gld., Ambrož Poniž, nadu-čitflj, Alfonz Blažko, duhovni pomočnik, Leupoidina Kersnik-Rott, učiteljica, vsi v Ri-fembergu; Franc Hmelak, posestnik v Lo-kavcu; N. N. ? Gorici za prvi krat. Vplačali so: Anilrvj Uršič v Obtokah .   ,  .- . gid.     l.~
Ambt-ož Poniž........»       5.—•
Aifotiz Bbžko........   »       5.—
dr. Peter Ldiarnar na Dunaju  .   »       5.— Frane Balič na Cesti   ......        l.~
Kroupa Miroslav v Komnu ....       1.—
Angel Casagrande v Ajdovščini .   »       5.— Franc Bitne, učitelj in p., Komen ,       5,— Josip Furlani, Villa Vicentina .  ,   *       5.— Ivan Toskar, c. kr, poštar, Podbrde »       2.— Rodoljub iz Ajdovščine   ....   »       5.—
N. N. v Gorici za prvi krat . . » 100.— Leopotdina Kersnik-Rott, Rifenberg » 5,— Alfred grof Coronini    .....   »   665.—
m razne novice.
Važna sod nijska imenovanja na 6o-riškcni. —-Predsednikom pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici je imenovan Karo! vitez Defacis, dosedanji višji državni pravd-nik v Trstu. — Svetovalci so pa: Edvard pl. K u h a č e v i č, dosedaj okr. sodnik v Lošinju, Josip M i I o v č i e, dosedaj okr. sodnik v Tolminu, Ivan Okretič, dosedaj drž. pravdnika namestnik v Trstu, Alojzij Del 1'Ara, dosedaj okrožnosodni tajnik v Gorici. — Dalje so imenovani svetovalcem dosedanji okr, sodniki: Mihael Gabrijelčič v Ajdo' ščini, Fran D a k i č v Sežani, Matej Rutar v Kanalu, dr. CristofoleIti v Komnu, kateri ostanejo na svojih dosedanjih mestih. — Okrožnosodni tajniki v Gorici so imenovani: Henrik Bartolomei, dosedaj v Bovcu; Fran Člani v Gorici. Karo! Co-vacig v Goriei, Rudolf M ustna v Gorici. — Okrajnimi sodniki so imenovani: Heklor Franceschinis iz Gorice za Cerkno, Matej Primožič iz Trsta za Tolmin, Ivan grof Falke pl. Liiien-stein iz Celja za Bovec (Ali zna slovenski?) — Namestnikom drž. pravdnika je imenovan Andrej Jeglič iz Trsta za Gorico. — Premeščeni so: Dr. An i rej San-c i n, dosedaj drž. pravdnika namestnik v Gorici, je imenovan okrožr.osodnim svetovalcem v Roviuju. — Albert grof Coronini-Cron berg, je imenovan tajnikom pri pomorskem sodišču v Trstu. — Rihard Z o r e r, okrožnosodni svetovalec v Rovinju, pride v Gorico. — Dr. Hugo P a n g r a z i je imenovan namestnikom drž. pravdnika v Trstu.
Vipavska železnica. — Železniško ministerstvo je stavilo pogoj, da podeli koncesijo za zgradbo vipavske železnice le tedaj, ako prispejo za njo zasebni interesauti znesek. 50.000 gld. Ta svota je vplačana oziroma zagotovljena. Vložila se je tudi že prošnja za koncesijo, in imamo najboljše upanje, da jo tuinistorstvo prositeljem kmalu podeli. Prosilci so: gg. grof Alfred Coronini-Cronberg, dr. Anton Gregorčič, Matevž Saunig, Lovro Juvančie, Filip Trpin in Angelj Casagrande. Udeležene občine in zasebniki so prispeli te-Ie svotc: 5000 gld.: združene opekarne v Bdjah in Bukovici, 4000 gld.: občina Dorn-berg; po 3000 gld.: grof Alfred Coronini, občini Ajdovščina in Sv. Križ; 2600 gld.: Kornelij Gorup; po 2000 gld.: grof Franc Coronini, občini Rihemberg in Št. Andrež; 1500 gld.: občina Prvačina; 1200 gld.: občina Bilje; po 1000 gld.: Ivan Bizjak, Lovro Juvančič, župnik, in Josip Mrevlje v Dorn-bergn, Vaclav Jochmann v Ajdovščini. Josip Perozzi v Trstu, Matija Repičv Šturjih, občine Črniče, Kamnje, Loknvec, Miren, Šmarje in Šturje, 550 gld.: občina Selo; po 500 gld.: Fran in Ana Bavcon v Dornbergu, Josip Budin v Trstu, Ignacij Kovač v Ajdovščini, Frane Vovk v Biljah, občine Renče, Skrilje, Sv. Tomaž, Vogersko in Ustje; 450 gld.: občina Batuje;400 gld.: župnik Dugu-!in v Ajdovščini; 300 gld.: zadružna opekarna v Renčali; po 20G gld.: Josip pl. De-grazia in župnik Josip Pavlelič v Renčali; 100 gld.: Anton Visintin v Renčali; skupaj 48.000 gld. Ostalih 2000 da v blagu c. kr. gozdarski urad v Gorici, kar ima pa še potrditi c. kr. poljedelsko minJsterstvo Mi smo torej zadostili stavljenim pogojem, predno smo dobili koncesijo; so pa kraji, kateri niso jed-iiakim pogojeni še sedaj zadostili, akoprav že teče dotična železnica. Izdelovanje podrobnega načrta napreduje dobro; omenili bi samo to, da ne more imeti vsak posebej postaje pred nosom «!i pa progo po svoient načrtu.
Društvo »Šolski doni" je imelo dne 16. t, m. svoj ustanovni občni zbor, pri ka-
Skupaj .  . gld. 810.—
Prej je bilo izkazanih 270 gld. 57 kr. Vseh dohodkov je 1080 gld, 57 kr. Iskrena hvala vsem darovalcem in obilno posnematcev.
Laška domišljija. — Naši čitalelji se gotovo še spominjajo one tragikomične bombe, katero je vrgel v svet uradni »Osscrva-t o r e" v Trstu o »mešetarenju" laškega kluba za »spravo" Nemcev z vlado. — Laški in lahonsfci listi so priobčili o tej bombi celo vrsto člankov, ki so še popolnih komičnost uradnega trobila, h vseh člankov pa se čila med vrsticami: oh, kako bi radi igrali kako tako »važno" ulogo. Toda politiški položaj je tak, da noben resen politik se ne briga za »ugled in važnost" luškega kluba in to jih strašno jezi t
Nočejo DobrHle! -Mestni magistrat v Gorici razpisuje službo učiteljice ročnih del; nagrada 200 gld. se bo plačevala iz ustanove pokojne Elize Frinta, toda s pogojem, da učiteljica se ne sme imenovati — Dobnlla! No, ako bi se pisala le — Dobrila, bi morda ne bilo ovir?!
Čudna polemika — povod zaplembi.
—  Neki župan je hotel vtakniti v spričevalo o vedenju nekega mladeniča tudi mladostni greh znane vrste; glavarstvo je to zabrauilo in izdalo mladeniču drugo spričevalo, češ, da je kvalifikacija takih činov le „AnstciitssacheV
—  »P. L." je napisal proti c. kr. okrajnemu glavarstvu dolgo filipiko, ki je pa bila — zaplenjena! Dosegel je torej «P.L.» prav redko čast!
O tej kočljivi reči bi se dalo mnogo pisati — in zdi se nam, da konečna zmaga bi ne bila na strani <P. L.» Da, mi smo uver-jeni, da veliko sicer unetih pristašev «P. L.», njega uslanovnikov in dopisnikov bi bilo — na naši strani! Zakaj? Odgovor na ta zakaj prepuščamo »P. L" in eitateijem samim! — Ne bodimo smešni v očeh vsakterega pa-melnega človeka. — Eno je, ako je kje govor o skrajno propalem človeku, da Irchi človeštvo pred njim svariti, — nekaj drugega pa so Človeške slahasli in iž njih izvirajoča dejanja, posebno taka, ki nikomur nič mari niso, kajti: vsakdo pojde s svo-j i m m e h o m v mlin! — Kaj pa pravi krščanska morala, kaj govore zapovedi o natolcevanju I- In po našem kazenskem zakoniku samem se zabranjujejo taki naskoki na zasebno življenje — brez posebne potrebe. Take potrebe pa ni, kedar napisuje župan take vrste spričevalo, o katerem je bilo govorjenje v »P. L." — Škoda torej one ogorčenosti, ki je dala povod zaplembi!
Vpisovanje v mestna slovensko šolo v l*o*lt«riitt se je vršilo tri cele dni. Vpisalo se je ogromna ničla slovenskih otrok. Ubogi učitelj, kateri je upisoval,je imel toliko opravka vse tri dni, da ni vedel, kam se obrniti. Lansko leto se jih je vpisalo  le pet
—   letos pa toliko 000000! — Kak lep napredek!
Radodarni doneski. — Za »Slogine" zavode je sprejelo upravništvo: Svečar Jernej Kopa č, odklovuivši plačilo nekega računa, daroval gld. 3'5Q, k temu dodal č. g. F. Klanjšček še l gld. — Naroina taksa v Ajdovščini 1 gld. — V veseli družbi v Kanalu se je nabralo gld. I "05. — Renčan«, ki so se hoteli vdeležiti odložene veselice ženske podružnice sv. Cirila in Metoda društva, zložili v gostilni J. Mozetič-a v Prva-čini 2 gld. — V Renčah plačali kazen 4 gld. gospodje po 10 kr..ker niso rabili užigalnic družbe sv. C. in M. 40 kr. — Sralno društvo v Oseku (po položnici tiskarne) 50 kr. — Rozina Gruntar v Šmarijah pri Ajdovščini nabrala v veseli družbi pri Fran Grantarju, šmarijskem županu, gld. 5'76, (gld. 5.76 smo sprejeti tudi za Alojzijevišče). — Tržaški in goriški rodoljubi za prisrčen smeh zložili pri •Zanutu" gld. 5-50. temu dodal »Zanut* 10 kr., skupaj gld. 5"60.
česa vsega niso Slovcnei vzroki — Doznavamo, da toži menda državno pravd-ništvo tvrdko »Š u s t e r š i č & ( j* zaradi tega, ker je propadla tekmovalna židovska tvrdka, katera je imela svojo zalogo- pod št. 4 v isti ulici. Poslednja tekmuje   z vsemi
goriškimi trgovci, je dajala blago pod ceno, ter morala vsled tega zapreti svojo proda-jalnico. Sedaj se baje izgovarja proti svojim upnikom, ua je nje propadu uzrok — slovenska tvrdka! Ali ni to več nego smešno!'}
Kako se postopa v »barbarski" Rusiji In kako pri uas? — Udeležnik zdravniškega shoda v Moskvi nam poroča, da so imeli avstr. udeležniki na vseh ruskih železnicah proslo vožnjo,na avstro-ogerskih železnicah pa so morali voz-nino popolno plačali. — Tako se postopa v Rusiji. Pri nas pa se ne dovolju.e (posebno na državnih železnicah) prosta vožnja niti urednikom časopisov, kateri se tudi štejejo v vrsto onih, koji bedijo nad javnim mnenjem. Vsaj primorski slovenski uredniki niso tega deležni. Kako se postopa z laškimi židovskimi — to ve le železniško vodstvo.
Prodajalnk-c f;;baka še morajo držati najnovejega tnimsterskega odloka in imeti ob nedeljah odprte svoje prostore od 8.—12. ure predp. ter od 4.-6. ure popoiudne: Schtvurzova tabakarna, v Šolski ulici, katera prodaja t »Sočo", »Primorca", „Edi-nost*, »Brivca" in »Primorski List", je odprta ob nedeljah od 8. pred. do 2. pop.
Goriška zastavljalnica in hranilnica (»Motile di Piela") je imela lansko leto gld. 47.849-76 dobička. Od tega razdeli 15.000 gld. mej deželne reveže.
Slovenske trgovce v hribih opozarjamo, da odpošlje tvrdka g. Ford. Resberga (Trudnova podružnica) to dneve zopet svojega popotovalca z vzorci blaga v osebi g. Ferdinanda Žagarja, rodu iz Žage. Rodoljubni trgovci in oni, kateri se ne drže gesla »čir je buljš kup", so naprošeni. da ohranijo svoja naročila za to tvrdko, kajti ista je res vredna podpore. Dokaz temu je, da je g, Ž.igar že četrti Slovenec, katerega ima g. Resberg v svoji pisarni brez težakov, ki so sploh v s i Slovenci. Radovedni smo, koliko Slovencev imajo v svoji pisarni oni trgovci v Gorici, kateri dajejo blago »buljš kup" in h katerim zahajajo še vedno naši hribovci V! Odgovorite nam vi, ki se držite gesla »čir je buljš kup"!
Dopisniki in sotrudiiikl „Soču"f pozor! — Opozarjamo Vas: 1. Ako želite, da se naznani kaj v časopisu, ne čakajte zadnjega dneva, nego odpošljite nemudoma. 2. Pišite vse na kratko, s tem hranile delo sebi in uredniku. Principijelno se držite le dejstev in ne domišljije. 3. Pišite razločno, ne s svinčnikom, ampak s tinto, posebno pazite pri imenih in številkah. Slavki naj bodo kratki. 4, No pišite nikoli »včeraj" ali »danes", nogo vodno dan ali datum. 5. Nikoli ne popravljajte imen ali Številk; prečrtajte temveč napačno besedo in napišite jo zraven pravilno. 6. (To je najvažnejše.) ?! e pišite nikoli na obe strani p a {..rja, a m p a k, vc-d ti o le n a j o d n o, ako je na obeh straneh pisano, zadržuje ttavce, posebno če je poročilo važno ter jo došlo pozno, da so mora razdelili med več stavcev. 7. Pri vseh ¦_ dopisih naznanite uredništvu svoje ime in naslov. Dobro je, ako imenujete tudi svoji? zaupnike, priče itd. 8. Poročila in dopis, brez podpisa iti taki, ki so nečitljivo ali ne-r; zumno pisani — romajo v  urednikov koš.
—  To bodi jedino in pravo navodilo vsem dopisnikom in solnulnikom, posebno pa takim, kateri nam pošiljajo nejasne dopise.
Sodni dijnrnist. — V Tržiču je razpisane mesto sodnega dijurnista. Zahteva se znanje italijanščine in slovenščine! — Radovedni smo, ali bo tak  tudi   nastavljen!
—  Pri c. kr. preturi v Gorici so razun enega sami taki, kise prepisa vati no znajo! — To je naravnost drzno, kakošni ljudje so ondi nastavljeni za dijurniste! Celo laških pisanj ni lahko razvozlati, take — hijeroglife črčkajo!
Laška šola v Podgorl. — Ko je sklenil c. kr. pomnoženi šolski svet za okraj goriške okolice, da je opu-titi laško šolo v Pod-gori, ker v 6 letih ni dosegla zakonitega števila otrok, začeli so Lahi silno agitacijo, da bi jih spravili vsaj za to šolsko leto dovoljno število, in res poroča »C", da je dosežen ta namen! — Toda preiskali bo treba, kako so ga dosegli! Sicer pa je potrebno petletne po v p reč niče in ne sedanje število.
—  Za goriško slovensko mestno ljudsko šolo je danes že otrok za 10 razredov, a dovoljeni so !e —štirje! A veto capito?
—  Radovedni smo, kako se bo vedla vlada nasproti sklepu c. kr. okrajnega šol. sveta!
Shod dr. Titnic v Tolminu. — Dne 29. avgusta t. 1. po večernicah ob 3. uri popoldne sklical je g. dr. Turna kot deželni poslanec in. deželni odbornik v Tolminu javen shod. Občinska dvorana je bila polna volilcev in posestnikov i/, okolice. Shodu je predsedoval tolminski župan g. Gaberšček. Vlado je zastopal komisar g. Lasič. Dež. poslanec, in dež. odbornik je jako obširno pojašneval razmere v dež. zboru in dež. odboru. Trdi! je volilcem, da se pri takih odnošajih ne more veliko doseči za slovenski del dežele. Zategadelj je stopil in navduševal navzoče delati na to, da pribori 3/3 večina slovenskih deželanov v dež, zboru večino poslancev, kar bi se dalo doseči s pomočjo kupčijske in obrtnijske zbornice, ki voli dva poslanca. Ako pride kupčija in obrtnija po »obrtnijskem in kupčijskem društvu" v večjem številu v slovenske roke je s tem preobrat k večini slov. pos-lancev* gotov.  Na delo torej!
G. Dr. Triller je pojasnoval in povdarjal pomen koristnega obrtnega in kupčijskega društva !er jako navdušeno in živo slikal navzočim geslo »Svoji k svoji". Dal Bog, da bi se tega vsi držali in po tem geslu ravnali ! G. Andr. Vrtovec je priporočal g. poslancu spremenitev šol. postave glede učiteljskega zastopnika v dež. Sol. svetu glede obrtnih in kmetijskih tečajev.
Tolminski župan g. Gaberšček je prosil g. poslanca da bi se spremenile nekoje določbe glede cestnega odbora in okrajnih cest ter povdarjal potrebo reguliranja Soče in sicer od izvirka nizdol in ne narobe.
Posestnik g. Rutnr iz Zatolmina se je g. poslancu zahvalil za nauke in pojasnila ter ga prosil, da nadaljuje po tej poti naprej. Konecno je z navdušenimi besedami izrekel v imenu volileev in vseh navzočih g. dr. Triller g. poslancu polno zaupanje. Tu in mej razpravo se je dež. poslancu in dež. odborniku priznavalo z »Živijo" klici ter odobravalo njegovo postopanje. K tej zaupnici pridružil se je še tolminski župan g. GabrSCek ter prosil g. poslanca da sporoči zahvalo tudi ostalemu vodstvu na požrtvovalnem delovanju v korist Slovencev na Gorižkem. Taki shodi so zelo koristni in'želimo in prosimo, da bi naši gg. poslanci še pogosteje mej nas zahajali ter nas o jednem in drugem poučevali in navduševali.
„Paševanje"  tržaškega  magistrata. — Avstrija nima ni javnih, ni zasebnih uradnikov, ki bi bili tako   hlapčevsko   odvisni in škodoželjno nadzorovani, kakor so slovenski učitelji v tržaški okolici pod laškim magistratom  tržaškim.  Že  narodni  pregovor  pravi; Ni dobro se greti na solncu s človekom,   ki gleda iz   dežele,   fllovek,   ki   ne   ljubi   svoje domovine, ki ni zvest državi, katera ga redi, v kateri uživa vse dobrote, vse   pravice   kol najvernejči sin,   tak   človek je v vseh  časih, pri vseh  narodih   veljal   za  najnevarnejšega člena CloveSko družbe;  tak   človek jii shrbši nego tat,  ubijalec,  razbojnik,   kajti   ta  zločinec  škoduje  le.  posameznim   ljudem,   nezvesti državljan pa  celi  državi.   Naravno je torej,   da  zahtevajo   javne   oblasti   v   vsaki državi od podložnih uradnikov, da so zvesti državljani. Le tržaški matri.sLraL.ni. menda se prepričan o tej poglavitni zahtevi. Znano je, da smo Slovenci v Avstriji —   med   nujzve-slejšimi državljani —- ž.d, da tudi med   najbolj   tlačenimi     -;  kdor je  torej   Slovenec, ima  že prvo  svojslvo  dobrega  avstrijskega uradnika.   Tržaški   magistrat, kot   avstrijska oblast, bi moral torej slovenske učitelje sprejemati z odprtimi rokami kot   zveste  državljane, a znano je, da  ravna   ravno  narobe. Gospodinja se zanaša več na  svojo tatinsko mačko, nego  ta   .carlkani   ni.igistr.ilek"   na svoje slovenske učitele.   Ni  dovolj,   da   ima po okolici svoje vaške in   okrajne   načelnike (capovilla, capo disln llu.de),  da ima v vsakem okraju dobro pl; čaneg.i ovaduha (»Spi-joua*), katerim vsem je najstrožje naloženo, da morajo takoj .r.ipnrtindi", ako bi   kateri slovenski učitelj \u injr.iInVje pokazal, da se zaveda svoje  slovenske   narodnosti.   Vsa  ta razpletena    »špijonaž.i*   ni   bila   še   dovolj, Oblastneži na magistialu so razvideli, da no pridejo ti »špijoni"   dovolj   v   doliko   z učitelji; začeli so torej nastavljati   na   okoliških šolah -m učitelje slov. renegale, tudi   taki se žal nahajajo ob  laški   meji. Ti — mislili so — bodo' lehko »Spijonirali*   svoje   slovenske tovariše doin.t In v'šoli. A ker ni bilo takih izdajic   niijli v '/.uiloMnem   števiht, so   začeli ustanavljali laške oddelke po slovenskih   šo- j lah. Tu nastavljajo sedaj najstrastnejše laške ! učitelje, kateri so Število že   itak   mnogoAte- I vilnih „Spijonov" še pomnožili.  Zdaj naj pa kdo reče, da ni to  prava   hlapčevska  odvis- j nost ubogih slovenskih učiteljev  in   učiteljic. Oni se ne smejo udeležiti nobene   slovenske slavnosli  ali   veselice — o poiitiških   shodih ni še  niti  govoriti — ne   smejo   zahajali v izrecno narodne kroge, ne citati odločno narodnih  političnih  listov,   niti   pokazati   najmanjšega   znaka   slovenske   narodnosti   na sebi!    Vsak   tak   najmanjši   »prestopek*   se hitro »raportira*  po  različnih  ovaduhih  na magistrat kot »pauslavistični zločin", in gorje ubogemu   .grešniku*!  Ako je  začasno nameščen, ga skušajo odpraviti, ako je  stalen, mu ne dovolijo petletnih dokfad  itd. Doslej so se nekateri učitelji oproščali   tega  ostudnega   policijskega   nadzorstva   vsaj .za  časa počitnic, da so zahajali na Goriško, Kranjsko, Štajersko itd., ali odslej ne bodo še  tu več varni. Pri zadnjem zborovanju  »Zaveze učiteljskih  društev* v Celju, so namreč — kakor smo zvedeli — vid.»li   znanega,  ueilelja-renegata iz tržaške okolice, ki se je od daleč skrival in kajpada »zlikal po  udeležencih  iz tržaške okolice. (Ali ni bilo  nikogar,  da  bi ga bil »bacil na polje?" — Ur.) Česa   drugega je pač moglo   iskati   pri   tako   odločni narodni   slavnostt   tako   človeče,  ki  se izo-fjiblje slovenskih krogov kot kuge,   ki je  ž«» (lavno znano kot »špijonče*   med  okoličan-skim učileljstvom ?! Ali ne presega  to   »špi-celjstvo* že vse meje?  Ali se  tudi   to  vrši v imenu   toh   hvalisane   »civilla  secolare?" Ali bi se pa ne moglo v okom priti  tej nesramni predrznosti zunaj   mej   tržaške  okolice? Kaj, ako bi   prihodnjič"   izročili  takega ovaduha žendarmeriji kot italijanskega  „§pi-jona"? — Poskusimo!
Izkaz doneskov za brošurico .Primorski odnosa ji" prinesemo prihodnjič; Opozarjamo čitateije, da se je oglasilo do danes le 250 naročnikov, kateri so doposlali s« ne doneske. Še 2750 se ima oglasili! Naročniki, le urno z doneski, kajti dobiček je za narod! „$»$t k tujcem t" — Imamo obilo stanovanj za dijake pri laških rodbinah. Opozarjamo slovenske stariše z dežele, da se oglasijo v naši tiskarni, kjer dobijo dotične naslove. — Mogoče, da pojde tako bolje! — Državno pravdništvo prosimo prav uljudno, da prizanese vsaj temu geslu.
Vse šolske potrclišdlne ima v zalogi g. Anton Jeretič v Semeniski ulici in za vo-I jašnico. Opozarjamo slovenske dijake v Go-; nci in z dežele na njegov oglas. Kdor kupuje le pri njemu, podpira s tem tudi sebe. On je j e tU n i Slovenec v Gorici, kateri pripravlja sam pisanke itd. ter prodaja svoje »togo. Njegove trgovine ne zalaga tujec, kakor s* godi to žal pri nekem drugem.
Razpis. — Na slov. odd. deželne kmetijske šole v Gorici se začne dne 8. novembra .t. 1. nov dvoletni tečaj.
Razpisanih je S štipendijev po letnih 100 gld. Prošnje je doposlati šolskemu vodstvu do 15. oktobra t. I.
Da se učence sprejme v šolo mora dokazati:
da pritrdi; ustopu v šolo stariši ali varuhi;
da je prosilec dovršil 16. leto, le če je kdo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dolženem 15. letu, če ga vodja, kateremu se ima predstaviti, prej nego prošnjo vloži za sprejem, za sposobnega spozna; da je lepega naravnega vedenja; da je prosilec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo;
da je telesno sposoben zvrševati navadna kmetijska dela;
da je dovolj izobražen, kar je dokazati s sprejemnim izpitom.
Koiekovani prošnji je priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo ubož-nosli, zdravniško spričevalo, županstveno spričevalo glede nravnega vedenja in izjavo starišev ali varuhov, da so zadovoljni, da prosilec ustopi v kmetijsko šolo.
Sprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri pa morajo priložiti prošnji tudi izjavo starišev ali varuhov, da se zavežejo plačati za učenca pc 10 gld. v predplačilih mesečnih rokih.
Učencem - štipendistom in plačujočim se odškodujejo teža kmetijska dela z nagra dami, katere se odmerijo po vrednosti storjenega dela, So pa še le tedaj, ko se je učenec v tem ali onem delu dobro izvežbal, da ga zamore samostalno opravljati. Za navadne praktično vaje y kr.unjjskem d 'u se ne dajejo nsovado.             '      "*
Vsak učence mera seboj prinesti: jedno odejo, vsaj 2 para rjuh, vsaj ii para spodnjih hlač, i! navadni in -2 boljši srajci, f» parov uogovie, C žepnih rut, 2 obrisalki, par boljših iu par močnejših, čevljev., jedno vsakdanjo in jedno praznično obleko, česalo, Sčetko za obuvali) in jedno za obleko.
Učenci dobivajo v zavodu hrano in stanovanje. Za hrano jim je plačali na mesec karih S gld. Svečavo in kurjavo dobivajo brezplačno. Za snaženje perila mora vsak sam skrbeli.
Kazni* Štipendijev. — Razpisujeta se dva deželna štipendija po :»)() gld., ki jih je ustanovil deželni zbor se sklepom K), septembra 1SSS, v spomin štiridesetleluice vladarska Nj. Vel. presv. (lesarja Franca Jožefa I.
J. Deležili se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej groiiji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnike ali više poljedelske šole na katerem avstrijskem vseučilišču - skozi vsa leta vseučiliščnlh študij držeč se obstoječih postavnih predpisov. 2. Prosilci naj podajo svoje vloge goriškemu deželnemu odboru do konca sep. 1S'.»7. iu naj jim priložijo dokazila n rodu, prihhijimsli, o premoženjskih razmerah do-ličnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učiliščino dosedanjem napredovanju.
O/.naililo. — Hazpisujejo se s tem i deželni štipendiji po 200 gld. za dijake z (JorUkega, kateri so dovršili srednje in stopili v visok«* Šole.
Pri podelitvi se ho gledalo na to, da dobita le štipendiji dva dijaka slovenske in dva italijanski! narodnosti. Če hi manjkalo dijakov izmed eno rečenih narodnosti, sme se nakazati štipendij dijakom drugo narodnosti.
.Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vsoučiliščno malrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče.
Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do konca septembra 1897. in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in vpisa v eno izmed visokih šol.
Vabilo k veselici katero priredijo Št. And rezki diletantje v nedeljo dne 19. septembra 1897. v Št. Andrežu v prostorih Jožefa Nanuta, nasproti cerkve. Vsporcd: 1. »Domovini*, mešan zbor. Dr. Hazlag. — 2. .Triglav", Aljaž, možki zbor. — JI. Šaljivi prizor: .Mizar". — 4. »Vesela tovaršija", mešan zbor. I. Laharnar. — 5. »Novinci* možki zbor. II. Volarič. — G. Igra: »Kteri bo". — 7. Prosta zabava. Med vsporedom svira vojaški orkester c. in kr. pešp. št. 47. iz Gorice. Ustopnina k veselici 20., sedež 10 kr. Začetek ob 4 in pol uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi              odbor.
Tombola t Hi. Petru prt Oorici. — Opozarjaje goriške in okoličanske Slovence na oglas, katerega prinašamo o tomboli na drugem mestu, jih pozivljomo, da storijo sedaj svojo narodno dolžnost prav tako, kot so delali ntnarodno takrat, ko so kupovali listke za tombolo v Gorici, katere čisti dohodek je bil namenjen za znano tovarno goriških Lahonov. Št Pelerske tombole čisti dohodek je pa namenjen našima slovenskima zavodoma, namreč ,,Slogi' in „AIojzijevišču". Svoje groše dajajmo svojim otrokom !
Naznanilo. — Na obrtni nadaljevalni šoli za zidarje v Renčali prične šolsko leto dne 1. oktobra t. 1. Sprejmejo se v to šolo dečki 14-18 let stari, ki dokažejo z odpustnim spričevalom, da so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo. Čas opisovanja je od 20. do .10. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne pri vodstvu šole.
Iz itenc* smo prejeli in radi neprislra-nosli priobčujemo: »Dopisnik iz Renč trdi v zadnji številki »Soče«, da naša stranka hoče imeti županom tujca. Ako smatra starega Pahorja ali starega Hebata tujcema, tedaj nočemo oporekati dopisnikovi trditvi. Vi-debimus !*
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino In okolico bode imela 19. sept. ob 4. popoldne v prostorih drištva ,,Edi-nost'' v Ajdovščini občni zbor Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav načelnika, 2. Poročilo tajnika. 3. Pologanje računov. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabi                                       odbor.
10-letna siavnost kolesarskega društva t LJubljani je odložena na, dan 3. oktobra tega leta.
Iz Šturlje, dne 9. sept. — Tukajšnjo »Pevsko društvo" namerava prirediti na predvečer godu presv, vladarja, t. j. 3.  ok-
tobra, veliko veselico s koncertom. Sodelo-.. val bode in v prvo nastopil pri tej veselici . zasebni »Štursko-ajdovski tamburaški zbor*vH brojeC 15 udov pod vodstvom g. II. Vogrič-a; ki jih bode dotlej v posameznjh točkah uril. Program je baje obširen, osobilo pa tambu-raške točke skoz in skoz zanimive. Obžalovati je le, da naša inteligenca, mesto da bi podpirala tako narodno podjetje, pa se še celo kolikor mogoče trudi, da bi takoj začetek zatrlo in to vsled  krivega šumničenja.
Prav bi bilo potem, da bi se tudi tukaj držali gesla »svoji k svojim".
Opazovalec
»Ženska podružnica sv. Cirila In Metoda t Prrnftiii* vabi k veselici katero priredi v nedeljo 19. t. m.
Iz Tolmina. — Dne 19. t. m. v nedeljo po večernicah priredi »Sadjarskodruštvo" kmetijsko predavanje o sadjereji in drugih kmetijskih predmetih v Volčah. K obilni udeležbi uljudno vabi                              Odbor.
»Sadjarsko društvo" v Tolminu je priredilo dne 29. avgusta kmetijski shod v Podmelcu v čilalniški dvorani. Dvorana je bila prenapolnjena pazljivih poslušalcev-kmetovalcev. G. Andrej Vrtovee, učitelj v Tolminu je v 1'/, uri trajajočem predavanju o sadjereji] Jako lepo, temeljilo in hdikoumovno ter nazorno kazaje razlagal vse stopinje od semena do sadoiiosnega drevesa: kako pripraviti in sadili peške, kako odgajali divjake, cepijo ¦¦•je na razne načine, presajati iu obrezovanje, plevenje in rahlanje zemlje, kako in keduj izkopati jame, gnojenje itd'. Gospodarski list piše o lem kmet', shodu mej drugim; »Predavanje in razkazovanje g. And. Vrtovca je bilo zares tako, kakoršno mora biti za prosto ljudstvo in kakoršnega nujno potrebujejo naši kmetovalci". Zalo pa le na lem potu naprej. Tudi  ljubljanski list se je
0   lem predavanju pohvalno izrazil.
Za g. And. Vrlovcem je. odbornik kmet. društva g, K. Klavžar priporočal skrb za zboljšanje domače živinoreje in pa za ustanovitev mlekarskega društva. Gosp, Štefan Rožič iz Klnvž je v imenu zbranega občin-siva izrazil govornikoma zasluženo toplo zahvalo za lepe in koristne nauke ter kmetovalce spodbujal, naj pokažejo svojo hvaležnost v dejanji   z   naprednim   kmetovanjem.
Shod je počastil tudi g. vladni komisar. Znamenje, da so tolminsko glavarstvo zelo zanima za kmetijski razvoj v okraju. Tako je pravi
Kmetijskega shodu v Podmeleu so se vdeložili poleg omenjenih gg. in kmetovalcev še naš preč, gosp, žilpnik Primšar, ki je za tu koristni shod veliko pripomogel. Hvala mul G. M. Ivančič, prislav na krnel, šoli v Gorici, domači in več drugih gg. učiteljev in
1 u na počitnicah bivajoči dijaki, Gosp. predsednik Ig. Kaučic" se je toplo zahvalil za obilno udeležbo ter naznanil, da se bodo laka iu enaka predavanja pogostoma v okraju vršila. (Ko je bil dopis Žo postavljen, smo sprejel' dopia iz Podmelcu v istem smislu in radi tega prosimo g. dopisnika, da nam oprosti, ker ga nismo priobčili. Prosimo pa, da se nas spomni prihodnjič ter opozarjamo na navodila dopisnikom na drugem mestu. -- Uredu.)
Zahvala. — Glavni odbor c. kr. društva
v Gorici jo v seji 9. 1. m. dovolil iz državne
podpore   150  gld. v društvene   namene   za
kar se toplo zahvaljuje »Sadjarstko društvo".
V T o 1 m i n u, 13. septembra 1897.
Ivan Kovaele,                 And. Vrtove«,
predsednik.                              tajnik.
Iz spod Rublja: (Slaba stvar obsoja se sama!) Dne 14. t. m. vršila se je pred vipavskim sodiščem sodna preiskava proti namišljenim zločincem, obdolžeuim hudodelstva v zmislu §§ 5., 85. kaz. zak.; uprizorjenega dno 18. avg. t. 1. pri tako imenovanem .Rlnmencorsu*.
Razni »heilovci" skušali so na vse mogoče, tudi jako ncplcmcnitiin načinom, kako hi krivdo na druge zavalili; slednjič so se spravili na naše mlade a vrle tamburaše, kateri so jim največi trn v peti. Le-te obsipali so z grdimi priimki in gnjusnimi denuncijacijami, ter nekatere celo obdolžili gori navedenega hudodelstva. No, slednič se je pri jako živahni preiskavi dognalo, da so leti narodni mučeuiki popolnoma nedolžni, ter tožilelji so zopet za eno prav mastno blamažo bogatejši; a občinski ubožci morajo še nadalje stradali, ker njim namenjeni veselični preostanek se menda porabi za osnaženje porumenelih toalet. — Jako žalostno pa je da je bil glavni tožilelj, uprav listi prosluli narodnjak, ko jo pred par leti o svojem nastopu za župana priduševai narodnost nad vse »strele*. Narodnih sleparjev, reši nas o Gospod!
MATTONI-jev
GlESSHUBtER
je najčistejši alkalieni
KISLI  VRELEC.
Državni zbor se otvori zopet 23. t. m. Pičakujejo se zopet burni prizori. — Grof Radcni je imel pogover z laškimi poslanai v smislu »Osservatorovega* članka. — V Prihodnji številki več.
Koiners slovenskih literatov, umetnikov in knjigotržcev, ki se je vršil'v Ljubljani, se je obnesel v vsakem obziru jako povoljno. S Koroškega, štajerskega, Goriškega in Kranjskega so došli zastopniki domače književnosti, slikarstva in kiparstva, glasbe in knjištva, Komersa se je udeležilo tudi nekaj dam. Po pozdravu urednika »Lj. Zvona*, jv bil izvoljen predsednikom komersa prof. S. Rutar. V obširnem in temeljitem govoru je podal profesor V. Ee-žek one točke, radi katerih naj bi se vršil drugo  leto kongres  in o katerih   naj bi se
po referatih izvoljenega kongresnega odseka j debatiralo in sklepalo. Po tem govoru so ! se oglasili Se mnogi navdušenj govorniki — j omenimo naj le gg. dr. A. Medveda, notarja A. Hudovernika, dekana. Vesela, učitelja Ko-sija, župnika Berceta, Fr. Govekarja, A. Za-gorjana in mnoge druge — ki so podajali veliko praktičnih i-gledov, podpirajočih umetnost in korist kongresa. Pri volitvah v odbor za prireditev kongresa so bili z vsklikon izvoljeni sledeči gospodje: A. Bartel, Josip Cerin, Jak. Dimnik, B. Funtek, Al. Gangl, Evg, Gangl, Fr. Govekar, M. Hubad. V. Holz, dr. Lampe, Fr. Leveč, R. Perušek, Al. bubic, dr. Iv. Tavčar, A. Trstenjak, Mil. Zarnik in dr. Zbašnik. Vsi ti so voljeni za centralni komite v Ljubljani. Zunanjimi odborniki pa so bili voljeni: gg. A. Aškerc, V. Bežek, And. Gabršček, Fr. Goestl, Drag. Hribar, A. Koblar, A. Kosi, dr, Gr, Krek, dr. Medved, Marica Nadlišek, dr. M. Murko, prof. L. Pintar, J, N. Resman, Rozman (»Mir«), prof. Seidl, L. Svetee, prof. Jos. Stritar, dr. Si-monič, prof. Jos. Stare, Schvvendtner, Vr-hovnik in Vesel. Predsednikom kongresnega odbora pa je bil izvoljen prof. Simoni R u -tar. Došlojo več brzojavnih in pismenih pozdravov, ki so bili sprejeli z navdušenjem. 0 Izgonu dr«, Iv. Krstlea, „trgovca z vinom na debelo" v Mntiiljali z 'zemljišča obMne kitstiivskc. — Občinsko glavarstvo v Kastvu nam je poslalo tiskano poročilo o svojih sejah, iz katerega posueinnmo le kar se tiče gori omenjenega poštenjakoviča | in to z namenom, da opozorimo noše ljudstvo za slučaj, ko bi zapihala močna prl-morsko-kastavska burja in ga vrgla v dolino slovenskih dežel. Ker imamo omejen prostor v našem listu, no moremo našteli vso Krsti-eove laži in obrekovanju, katere prinaša poročilo, ampak naglušamo, da so vse te laži bilo naperjene proti odličnim, občinarjem kastavskim, posebno pa proti drž. posl, Spi uči ču in dr. Laginji in razširjeno po brezsramni no vini »Pravi Naši Slogi", k.dera se tiska na Reki, v namen, da razkosa edinstvo občine kastavske, In nekaj so mu je posrečilo, kar so je pokazalo, žal, pri zadnjih drž. volitvah in tudi pozneje. Ker se je mož povsod kazal, ljudstvo zapeljeval z raznimi obljubami, posebno pa ga nagovarjal, naj prosi oddelitev nekaterih občin mi velikega kasluvskegu županstva, je poslednjo sklonilo, da ga izgone h svojega zemljišča in za izvršitev sklepa nnprosilo okrajno glavarstvo n« Volnskem, kuloro edino ima to pravico, Okrajno glavarstvo, katero nekako posebno čisla dru, Kršilca, pa je odgovorilo, da je Krstič trgovec '/> vinom »na debelo* in kol tak da ima pravico stanovati na kastavskih tleh. — Ker občinski zakon pozna le dve vrsti občinarjov, mej katero se ne more stoli dr. Krslic', jo občinsko zastopstvo sestavilo vnovič zapisnik o uzrokih, vsled katerih je bilo prisiljeno zaključili njo: gov izgon ter ga odposlalo okr. glavarstvu, za daljno uradovauje. Istočasno je odposlalo županstvo tudi spomenico v istem smislu na ministerstvo notranjih zadev.
Da čitatelji boljšo spoznajo moža, katerega zaščišča tudi naš rojak, okr. glavar na Voioskem, podajamo tukaj izvleček iz raznih obsodb, katere so zadele tega »trgovca z vinom na debelo". — Z razsodbo z dne 18. februvarja 1895. št. 399/1043 c. kr. okr. sodišča je bil obsojen na globo (50 gld., katero mu je c. kr. deželno, kot prizivno sodišče v Trstu z razsodno z dne 24. julija 1895. štev. 148.'208 preobrnilo v kazen zapora treh tednov, katero je tudi izvršil. Obsojen je bil tudi prej na 20 gld. globe.
Dr. Krslič se izdaje kmetom za odvetnika, v resnici pa je le čisto kaj druzega in zatorej opozarjamo naše ljudstvo v Istri, da mu ne gre na limanice terda se ga varuje, Najlepše spričevalo pa je izdal dr; Krstieu leta 1895. sedanji njegov zaščitnik, okr. glavar Voloski, s tem-le spričevalom, katero je naredil na zahtevo dež. sodišča v Trslu:
„Reševaje cenjeni odlok z dne 9. decembra 1894. št. 399 priobčuje so službeno-uljudno, da je d r. I v a n K r s t i c zelo naglega značaja m da ne uživa najboljši glas. Za časa, ko je še stanoval na Reki, je bil večkrat redarslveno obsojen in konečno izgnan iz Reke radi javnega mira. Radi razžaljenja časti je bil že dvakrat obsojen in iz preiskave činov je razvidno, da je sposoben storiti iz osebne dobičkarije l udi kazniva dejanja; sploh smatra se ga v stanu razža-liti tudi uradne osebe pri opravljanju svojega posla" itd.
In ta mož dela torej zgago v Istri na očigled in menda s privoljenjem same c. kr. oblaslnijc! Da je tak mož podpiran od laške stranke se ne čudimo, ker ji dobro obrestuje glavnico, katero so mu poverili: čudimo se le dejstvu,da mu ne mara priti do živega c. kr. oblaslvo v Istri.
»Goriška ljudska posojilnica",
registvovano društvo z omejeno zavezo sklicuje
Občni zbor
na dan 19. septembra 1897. ob 2. uri popoiudne
v prostorih posojilnice,  ulica Vetturini h. štev. 9 z naslednjim dnevnim redom:
1.  nakup hiše štev. 9. v ulici Vetturini,
2.  imenovanje odbornika-denami-čarja in
3.  sistemižovanje  U. uradniškega" mesta.
K obilni udeležbi vabi
Načelnlštvo.
&»Tw»Tft.»Tc,«7p&&^
llcnitebcrg-Seide
i
—  mir itclit, we«n direkt ab mcinen Fabiiktm liezoRe«
—  schvvarz, vveiss mul fnii%, von 35 kr. bis 11.14-65 p. Melcr — plalt, geslrcift, karrierl, gemustert, Damasle otc. (ca. 240 verseh. Qual. und 2000 verseh. Farben, Dt^sins otc), porto- und stauarfrai ins Haii«. Mustcr uingchcnd. Doppeltes Bricfporto n. d.Sclmeiz. 0. Hcnncborg's Setdcn-Fabrikeii (k. u. k. Hofl.) Zttrlcb
Javna zahvala.
Podpisana izreka svojo najsrčnojo zahvalo vsem znancem in prijateljem, kateri so v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku našo ljubljeno
Marijo Drasfiek
ter ji tako ublažili prebrilko srčno   bol. Bog jim povrni!
,V Kobaridu, dne 11. sept. 1897, Žalujoča rodbina.
JAVNA
TOMBOLA
v Št. Petru
bodo
v nedeljo dne 26. septembra 1887,
ob 4. uri popoldne na veliki senožetl za cerkvijo
v korist društvi
„8M)GK« in ,.Al,OJWJmŠČA««
Vvl tomboli bode Bvirnla
vojaška godba iz Oorico.
Prvi dobitek '/,\mh\ 200 kron, drugI \n\
400 kron, V Hluenju nlnbogii vronimm ho odloži tombola »„ 10. oktobru, - Po tomboli bodo profila stnbuvii h potjoin v m-oHtorili U o r v I« o v o g o h t i 1 n o v 8t. Potni. — Vnuku nrofikii Htmio 20 ki', iu jih prodajajo v (loriol;
A,  .Ti>r«tlo, M. Idkiu*, A, Koron, Vvitov DraMtokt Nnunlf? & itoklttv«, Ant. Ku$ti-lii» Ivini I'rc/,1 In   „<itoi'l$kii tlNkanni", tor
rodoljubi po dc/cll.
1. Vsaka srečka sohIoJI Iz |0 številk,
a, I'i'vi dobitek (2IK) kron) so izplačil mirnim,
kdor prikaže srečko, na Ititlcrl ju lnižrubnno
8« vhcIi pot številk v Isti vrnil. :t. DrugI dobitek (HH) kron) so Istpluča onemu,
kuov priknfto »ročko, nu kateri jo Iv.žrtilmno
vseh deset stovllk. 4. Srečko, katera je zadela prvi dobitek, jo m
drugega neveljavna. 15. Srečke, katero so ne ujemajo z matico, so tudi
neveljavne. C. Ako pride ve5 srečk na edon dobitek tor bo
stranke glede razdelitve ne nngodijo, odloči
srečo žrob. 7. Srečke, katere bi imelo po naključbi clvo enaki
številki so neveljavno; posestnik tiiko srečko
naj se oglasi prod žrebanjem pri odboru.
B.  Pri vsakem morebitnem prepiru odloČi brez-prizivno od odbora oSlov. Zveze* m sroekanjo postavljeno poverjenstvo.
«). Pri žrebanju bodo navzoč tudi poverjenik C. kr. finančne oblasti.
Goriške Slovenci! in njih prijatelje uljudno k udeležbi vabi ODBOR.
^^^%*i?»$*$Tt*$%rTTth
Ivan Somicelj
v Korminu na {javnem sadnem trgu (bivia liiša Pallova)
priporoči svojim rojakom sladkor, kavo, rlž, oljo, kamenoolja, moko, otri?ba, vsakovrstne sveča Iz Kopačeva tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vl-trijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke* Vso prodaja no tako zmerni coni, da so no boji tekmovanja (konkurence).___________   H3
Jcsipina Grundig
Izšolana in potrjena na dunajskem kon-scrvatorlju za  učiteljico  na  glasorlru
poCr.ščuje se javiti, da podelujc pouk v svi-ranju na svojem domu ali pa na domu uCenk ali učencev. Oglasiti . se je: V i a d e ,11 a B i a n c a S t. 5.
Vozniki v Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Fetiulil
naznanja, da je odprl svojo                      241
sedlarsko delavnico
v Gorici v Vrtni ulici v hiši grofa TUurna
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vpo potrebščine za zasebnike, voznike, jabalce, torbice, kovCegc itd., izdeluje navadne in najfinejšo vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele.
Tryovsko-Gbrtno društvo v Gorici
razpisuje
službo knjigovodja.
Prositelji uiože naj svojo proštijo s spričevali do 1. oktobra. Plača po pogodbi.
Slovenci, podpirajte le svi trgom, oMe, zflraiiKe, ožTetn&e M, držite se strogo gesla »Svoji l svojim"! ~*M
V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fnri in pc potrebi v vsake] ob:ini, nastavi se razumna, delavna ir. zanesljiva oseba kot
zaupni mož In posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. 1'ismene peiiuilbe pod ,V. U. G." Gradec, poste rcslr.tile                                                                         *83
Razglas.
Podpisano županstvo daje na znanje, tla jo razpisana služba občinskega tajniki« za RHpanijo Bilje.
LashmroCiio spisane in kolekovanc prošnjo jo vložili do konec oktobra 1897.
Prošnji jo priložiti spričevalo prislojnosti in obnašanja.
Plača po dugovorir irr zmožnosti v laj-niskih opravilih.
Županstvo v Blljah
dno 8, septembra 1807.
Župan; M. Snnitlg, s r.
Si. 18.
Razpis dražbe.
iike
Ekflokutivni odbor za coato bodo oddal polom Javno dražbe dna 6. oktobra t. I.
in ako lega dne ostane družim brezuspešna, pa dne 12. oktobra
od 10. do I. ure  popoludno   v Branici   pri g. Francetu Benku
delo štirih mostov,
in sicer:                                                     .   .
1.  Most od IV.kisn proti Braniti in .IVihciiilicrpu «« gl<l- 2:174'74,
2.  Most na cesti naprej proti Uram« %n Rld. 2i78-7l.
H. Mori pri mlinu liipi za gld. 2.18647. 4. Most pri potoku Kostanjevica za fild. 10C.8-05.
Preudarki, nafrli in pogoji se nabajajo v ribemberSkem županstvu, kjer so vsakemu tekmovalen na ogled.
Delo se bo oddalo ponudniku z najinimi pogoji. VarSCina zuaSa 10%.
V, o s t n o - s k I a d o v n i o d b o r
y,a zgradbo braniske ceste
v Bibeiubergu, dno 11. septembra 1 S«.»7.
Načelnik:
Jožef Pavlicu.
Seznam blaga
tvrdke
G. Feril. Resberg
v Gorici.
Glavna zaloga:
v ^apuclnsfel ulici st. U
(stara cukrama).
Podružnica: na Kornu št. S
(Allciiisnvi palača). Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob
—  ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za  pitanje — kis
—   žveplo — cement — bakreni
vitrijol itd.            160-1
V podružnici na Kornu prodaja tudi
moko, otrobe, ovs,  turšico itd.
Hotel-Pension HuW
8 km od Trsta, 15 minut od železniške postaje na Opcini oddaljen. Visočlna nad morjem 3iC> metrov.
Hčtel prve vrste.
50, od teb 40 najmodernejše na novo urejenih in 10 z al« brez oprave v najern oddajajoči!: sob.
Jedilne, bralne, igralne in koncertne sobe. krasni razgled na Trst iu jadrutisko morje; ugodno iuovišuc za tujce.
Najlepše in Trstu najbližje poletno bivališče, hladen zrak; 20.000 kvadratmetrov veliki park; senčnati vrt; terase; veranda; švicarska UiSa; kegljišče in druge zabavne igre.
Kadne in škropiljne (VVanncn u. Douche) ko-pelji. Pošta; brzojav; telefon, (zveza z Trotom in Op-čino št. 657). Izvrstna kuhinja, dobro tu- in inozemsko vino, plzensko  pivo. Priložnost za vožnjo v LiSi.
Natančna postrežba; zmerna cena; za društva posebno ceneje uredbe.
Za zimske goste posebne cene.
Posestnik:                                        Vodja:
JosSp Goljevicek            Anton Schein.
v Gorici.                                                22!) 4—1
Franc Jožefova ces!a, GOBICA, Ccrso Francesce Giuseppe.
Odlikovana zalo?« lesii; lastne žage
in to farna parket.
SMi    kupuje in prodaja: ~"9fB
Obtesani les, glivo-glavo, živ rob, tudeželske dilje; smrekove in mecesnovc lesove iz koroške; žagane in rezane fournire; orehove, javorjeve, čreSujeve, hruškovs, bukove, jesenove, lipove, brestove, gabrove lesove; lesove za ladije, mostove, železnice, vozove, samokolnice, nosilnice; potem ročnike za lopate, sekire m kladva in za vsako stavbo potrebni les.
Les za kurjavo (drva), leseno voglje lastnega pridelka, premog in koeks.
Odlikovana tvrdka za bukove in hrastove frizne diljce (Inesbietleln) za podove (Bodcn) in drugih ras-ličnovrstnih parket.
Vsako naročilo se takoj izviSi. Kupuje vedno hrastov les (dob, Stieleiche) za parkele.       230 4-1
100 do 300 pjd. mesečno S*iffSSJ K I
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž.pa- I niriev in sreek, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. - Ponudbe pod Ludwi§ Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.
Oglas.
Podpisano vodstvo c. kr. košarske šole na Žagi pri Bovcu priporoča svojo zalogo košaric in drugih tej stroki pripadajočih rečij. Blago dobro, a cene zmerne. Sprejema tudi naročila za razne izdelke.
Vodstvo c. kr. košarske šole na 2agi
dne 24. avgusta 1897. Voditelj: |9. Uršič.
Veliki prazni sotlavi
iz Srbije, k h r a s t o v e g a lesa z ž e I e z-11 i mi obroči,   od 2, 7, 20 30
do 70 hektov, 6-7 em. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri u pravil i št v u, ali v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 0, pri g.   L.
StOrtl.                      2„; 7      is.     78 »- I P.
tovarna tamburic
i. STJEPUSIN
Sisak (Urvn tskn)
UoT- Svoji k svojim! -^fl|
Ambrož Furlan
trgovec                                  141
z jedilnim  blagom
na tržaški cesti 4 v Gorici
priporoča   kavo,  riž,  sladkor,
moko, lito, otrobe, vse poljske
in domače pridelke.
gpa*~  Postreže y«stno in po zmerni cent.   -%^
Teodor Slataja
irebrar v Gorici, ulica Morolli št. 17.
Pr.poioča se prečistili duhovščini zr. izgolovljenje rrkvenih posod in orodij po itajiiovcjem uznrru in najnižji ceni, kot: Monštranc, krlihov, .svečnikov, itd. itd. Stare reči popravlja ter jih v ojrnjii po-»rebreni in pozlati. Da si p;i zaninrejo tudi bolj revne cerkve nn;o."ili cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgnrej omenjeni s tem, da jim je pripravljen pošiljali blago, ako um potem lo izplačujejo na obroke Obroke si pa naročevnlec sam lahko določi.
Strelovode iz bakra t Ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsako vrs'.no enako popravo in pozlačenje priporoča tudi po najnižjih cenah.     Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine frnuko!              Ki (CI-
Gabrijel Piccoli
lekarnar pri angelu v Ljubljani, Dunajska cesta
Kaj.išje priznanje
na  M. mejnarodni farm.
razstavi v Pragi I8!)(i.
London — Pariz   - Že-
never 1802-1893.
Železnato vino
preizkušenega, zaneslji-i 11        ".   'E-'                       vc&a a^nta, ima v sebi
Ieliko prebavljiv železnat preparat, kateri učinkuje pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na živcih trpečih osebah, priporočljiv posebno »udi za slabotne, blede otroke.                        18 18-11
Dtset »"»»nov tega preparata ima v sebi 25 miligramov zeleznatega kishka iu 10 miligramov izlečka iz skorje
kineškevn drevesa. lekarnar PipCOH v ij«»#J»iJ«m.-iZa označeno,
•—;-----:—¦---------____zmeraj jednako eestavo, potrjeno
po kemični razkrojni dr. H. Hagerjti v Fiankobroda na Odri in prof. Bali.  Knapitsclia, zapriseženega
sodnijskega kemika v Ljubljani, bteklen ca iraajočn pol litra velja 1 gld., 4 pollftersfce steklenice 3 gld. 60 kr., franko e poštnino vred 4 gid.
tonah tofraje Minltir rWl7tjitljul prati pmtlji ueiii.
Sljvenska gostilna v Trstu
Sprejme v svoje lepe prostore vsacega lačnega in utrujenega gosta, ter ga pogosti z jedj« »n pijačo, da bo zadovoljen.
Gospodar gostilne A. Vndopivcc jft preikrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in v bn-tiljkah.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zajutvkom, kosilom, večerjo,  na željo gosta.
Da bolje ustrezam svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku napravit sem tudi spalnice z mehkimi, a čednimi posteljami, katere 011-dajum svojim gostom na željo v  prenočišče.       Ona
Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
„Pri Petelinu"
00*- ulica (»h«?i» Štev. 7. ~«Oj
Na dež. jtibil. razstavi odlikovan h >rebr, drž. f.vel;nj«» Na tvovski razstavi s prvo #"n'»   - srebrno sve;injo
Tovarna uzornib telavadnib priprav JOS. "SnNDYŠ-JL,
v Pragi na Smihovu
(IValia-Sinichov) ViiifdiraiMia ulice čMn SI«. se piipttroča
k poi>olncimt uzornonni prirvjcvniiju soUlskili in šolskih telovadnic
po uajiiovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnogo piipoioču-očih spričal domačih iu inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmi-nie, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadae priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne ti-Io-vmlm.-e   poš.lju   na   zahtevo   brezplačno  in   poštnine
Poprave Izvinuje po najnižjih tvunh.
Mcetiec %a štacuno
z mcSanirn blagom v veCjam slovenskem trgu se sprejme pod ugodtiin,i pogoji. Več pove iipravnižlvo.                                    2M 3—1
242 4- -1
Tapetar
Franc Trampiiž
s prodajo in izposodbo pohištva
se je preselil na Travnik šf. 3,1. nadfr.
Oglas.
Upmvništvo rudniške družbe «Bosna« v Sinjaku (pošta Jajce v Bosni) išče proti dobri plači
dva sposobna kotlarja,
katera razumeta   izdelovanje   navadnih kotlarskih rečij.
Pogoji so: ne nad 50 letna starost in popolna resnost.        237 3—-1
Vse StFOJe za poljedelstvo. Vnovič znižane cene?
Trijeri (čL.titni siroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo.^Skropilnlce proti
peronospori, poboljšani sestav Vermorelov.
Mlatilnlc«, mlini za 2ilo, stiskalnica                                  0:! -H-l^>.
iptvM-i za vino in sadje različnih sestav. (Te ^;;.-kal!lH•.» irti;ijo skoro ono llačiluo moč irakor lii-drav lične vodovodne prcSe).
Slamoraznie« Jako lahka za goniSi in pa zala zmernih canaa. Stiskalnica, za sena in slamo, ter vse pniivlmc, v-.ikDvi^iuc pi.ij.-.l.-l7ke »Iroje prodaja v najl.oljši i//i;;iii
1^. Ileller na Dunaju
II '„ Praterstrasse 49.
IT.-.I po
'/ii-b.|,nib| h
i- po-ebjir. Iivba \
QJ                ..    jseo^—                             t VEL
Kdo &* *\       ^ImA&V-m
[Odlikovanja: 4 zlate in 18 srebrnih kolajn, 30  častnih in pohvalnih diplom.
reslilucijski iluitl ^^
steklenici 1 pld. 441 kr.     * '
Ta voda se uporablja že :»> let v dvornih
hlevih, islolako v večjih hlevih vojaštva iti civilnih posestnikov z najboljšim uspehom za ohrepčanje pred in po telikih naporih konja, pii i/.viiieiiju udov, otrplosti kit itd, ter omogoči izredne iteprhe konja na ilirkališčl
Pristen se dobi\
prrdtlojučn   varstveno znamk« v vseh  lekarnah in inirodilnicah Avslro-Ogeiske.
Uhmio '/ulogo ima                 10 (1)
Franc Ivan Kv/izda
.:. in kr. avslr.-ogerski   in   kralj, rumuiiski dvorni zalagatelj, okrožni lekar, Koinrieidiuig pri Dunaju.

Majweejo zalogo vsakovrstnega papirja
ima
ANTON JERETIC V GORICI
Semeniška ulica 3. — Za veliko vojašnico 15.
PpvI zavod za črtanje papirja, izdelovanje šolskih zvezkov, (pisank, risank itd.)» trgovinskih knjig in kartonaž.
Prva in največja knjigoveznica
na Primorskem,
zaloga vseh v fo stroko spadajočih tvarin, kakor: lepenka, raznovrstno usnje, platno, papir, zlato, zapirala za molit.jnikc, Hm, klej i. t. d.
po najnižjih, cenah.
Za poletni Čas. Svetilke iz papirja (lampijone) v narodnih in drugih barvah.
Edina zaloga, za vsakega prepotrebne knjižice           ur> 12-3
»HITRI   RAČUNA R". Prodajalniea tiskovin iz „Goriške tiskarne" A. Gabršček. -"^H