PRIMORSKI dnevnik *® z®Cel izhajati v Trstu '3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n*d Cerknim, razmnožen °a ciklostil. Od 5. do 17. ajPtembra 1944 se je ti-**al v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra ' 944 do 1. maja 1945 v •skarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. ma*a * 945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-«nia Številka. Bil je edini Partizanski DNEV-m v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevni! O t* rn u L.. JsK >9 Mje) Kr?umvrovin; Cena 600 lir - Leto XL. št. 190 (11.913) Trst, petek, 10. avgusta * Iran se je uradno zahvalil Italiji Iranski airbus odletel v Teheran Nekaj potnikov je le raje ostalo v Rimu Aretirani preusmeritelj s3,rW — Iranski airbus, ki sta ga v Rim <*Va mladeniča preusmerila v letol S5noči nekaj pred 22. uro od-je nazaj v Teheran. Na krovu rv, itn»* Vsadki 284 potnikov in 11 članov e, kar osem ljudi pa je osta-včer • mu’ Gre za deklico, ki so jo r,;, aj uspešno operirali na srcu, za njkae starše ter za starejšega pot-Mari’ ** 50 ga sprejeli v bolnici v lanu. p°jeg njih sta tu še dva smeritelja, ki so ju, logično, a- retirali ter štiri osebe, ki niso prišle na letališče in o katerih se ne ve nič, Ker je letalo priletelo s 309 potniki, manjkajo pravzaprav še štirje. Vsa zadeva pa je kar se da nejasna: izjave predstavnika iranskega veleposlaništva, ki je imel včeraj tiskovno konferenco, na kateri se je zahvalil italijanskim oblastem zaradi uspešnega zaključka preusmeritve, so v nasprotju z uradnimi izjavami italijanske vlade, vsaj kar zadeva politično zavetišče za oba preusmeritelja. Mladeniča sta baje zahtevala od italijanskih oblasti politično zavetišče, v zameno pa bi izpustila vse talce in se predala. Italijani naj bi na njihovo zahtevo načelno pristali. Tako vsaj trdi iranski predstavnik, ki je bil ves čas pogajanj v nadzornem stolpu, skupaj s zastopniki italijanskih oblasti. Slednje pa odločno zanikajo, da bi kdajkoli sprejele zahteve preusmeriteljev. Kakorkoli že, preusmeritelja sta se predala, letalo je odletelo, nekdo je pri tem ostal raje v Rimu, kot da bi se vrnil k Homeiniju, največ sreče pa je pri vsem tem imela mala Nafiseh, ki so ji zdravniki v Iranu rekli, da je ni mogoče operirati Danes v naši olimpijski prilogi Izreden podvig afriške atieunje Za Italijo tokrat le ena bronasta kolajna (jadranje) V malem nogometnem finalu »azzurri« proti »plavim« Mchikanski sodnik oškodoval jugoslovanske nogometaše Slaba igra in zaslužen poraz Novoselovih varovancev Italijanska vratarja Tancredi in (rezervni) Zenga po porazu v polfinalnem srečanju proti Braziliji. Italijani bodo v malem finalu igrali proti Jugoslaviji, ki je po škandaloznem sojenju Mehikanca Marqueza izgu bila proti Franciji (Tefefoto AP) Zopet zaostritev spopadov v Zalivu Iraška letala bombardirala vrtalno ploščad pri Kargu ročiloAGDAD- TEHERAN — Iraške oblasti so včeraj spo-tnioa]’ c*a So njihova letala nedaleč od naftnega ter-plava- J?a iranskem otoku Karg »uspešno zadele veliki Počilo1 °bj°kt«. Po dosedanjih izkušnjah bi tako spota^ b°menJ0. da so ponovno zadeli neki nevtralni tala Teheranu pa so včeraj sporočili, da so iraška le-°hjckt ^XlC*'a v Zalivu neko iransko vrtalno ploščad. Na gasili Upe 'bruhnil požar, ki so ga v kratkem času po-iraškj ■ sk°raj enomesečnem premoru se v iransko -obeh dr?^n* nadaljujejo napadi na gospodarske interese sit, naf?av\ Sodeč po vesteh je na udaru nrcdvsem iran-V iodustrija in njen izvoz. ^Kom nnlr\4n . nn* udaru predvsem iran- Iran' ,!?kem Položaju se seveda na Zahodu bojijo, da bi Iran luTV,ze' kako nepremišljeno pobudo. Iraških letal ne uspe zaustaviti, lahko pa bi spre*-1 ,lafte vT ..aKcij° proti drugim arabskim izvoznicam računt, j? .u’ ki podpirajo Bagdad. V EGS pa že delajo sprejet] bi se zgodilo in katere ukrepe bi morali iošnjem' t Irari zaprl Hormuško ožino. V prvem le-skega . tr°mesečju je Zahodna Evropa prejela z zaliv •Puško arn<>fija 28,6 odst. vse uvožene nafte, skozi Hor-sodoy nart10 80 dnevno prepeljali v svet 8,4 milijona di i y-, ■ V primeru zapore ožine, bd lahko nadokna ^ašai n,, 'bilijona sedov dnevno, da bi primanjkljaj ^ ’ Paihjona sodov Slabo vreme v Italiji Protimafijska preiskava v Trapaniju Pri aretiranem sodniku zaplenili 70 milijonov Taki prizori so bili včeraj v Italiji na dnevnem redu, botrovalo pa jim je zelo slabo vreme, ki je zajelo ves Apeninski polotok (Telefoto AP) TRAPANI — Preiskave glede umora sodnika Ciaccia Montalta sc nadaljujejo. Ob hišni preiskavi vile namestnika državnega pravdnika An torna Coste, je policija našla veliko vsoto denarja. Pravijo, da gre za 70 milijonov lir v gotovini. Poleg Coste so v preteklih dneh aretirali še pet drugih, oseb. Med temi so štirje bogati podjetnik5 • Giuseppe Cizio, Calogaro Favata ter Andrea in Salvatore Bulgarella. Obtoženi so sodelovanja v mafijski organizaciji in poskusa podkupovanja. V zapor je policija odvedla tudi Margherito Pizzo, ki je nudila osebno pomoč v kriminalne namene. Zaporni nalog sta izdala preiskovalni sodnik Claudio Lo Curto in državni tožilec Sebastiano Patonè. Vse kaže, da ima umor sodnika Montalta zvezo z ugrabitvijo Michela Rodittisa iz leta 1977. Rodittis je bil dva dni po ugrabitvi izpuščen, čeprav ni še nihče plačal odkupnine. Osumljenci so bili člani družin Minore in Marino in v nekaj dnevih je pet ugrabiteljev padlo pod streli neznanih morilcev. S preiskavo o teh umorih sta se začela ukvarjati namestnik državnega pravdnika Giaccio Montalto in preiskovalni sodnik Raimondo Cerami, ki je postavil na zatožno klop celoten klan Minore. Nekateri podjetniki, ki so jih sedaj aretirali, so ga skušali podkupiti, da bi zadevo »pozabil«; Cerami jih ni poslušal. Na procesu pa je Costa nepričakovano zahteval, naj obtožence izpustijo. Montalto je začel sedaj resno sumiti, da je Costa zapleten v »mrežo mafije«, ker pa je vodil drugo preiskavo, ni proti njemu storil ničesar. Dva meseca kasneje pa so ga ubili plačani morilci pred nje;/,ovo hišo v mestecu Valderice, ki je oddaljeno 10 km od Trapanija. Državni tožilec Fatane obtožujej Costo, da se je prodal mafiji, preiskovalni sodnik Lo Curto pa zahteva aretacijo Calogera in Antonia Minore. Soglasje o palestinsko jordanski konfederaciji Vodja Organizacije ------------------------. , ,. i UseinomJaVl ’ d® je P LO dosegla načelni sporazum z jordanskim kraljem z^fRiskn ,i° konfederaciji med hašemitsko kraljevino in bodočo suvereno pa-■ afat L.,ržavo- V intervjuju, ki ga je imel za tiskovno agencijo Reuter je ®kega a<”al. da sta tako on kot Husein sklenila sprejeti resolucijo palestin pr 'onslnega sveta, ki se zavzema za jordansko-palestinsko konfedera-ri nfedera - g 8e ni dokončno izdelan, je rekel predsednik PLO, vendar bi ^žavarna a morala temeljiti na načelu popolne enakopravnosti med obema osvoboditev Palestine Jaser Arafat je Podatki _____ o turizmu v SFRJ “®°GRa u6 banko t ~ Po podatkih Narod dn. Od turi, 80slav‘ie je devizni pri 1^.4 do 20. julija znašal rj"M do 20. j riehi cxls„ ?tla dolarjev, >Ta?ov več kot v Ta ča, iaah i,! Jev Jugoslaviji na počit-b je 985 (hm,* turistov, na Jadranu ^ tega je 680.000 tu- kar je se-enakem ob- jih gostov. Napovedi v začetku turistične se zone, da bodo zasebne sobe os tule prazne, hoteli in počitniški domovi pa polni, se niso uresničile. Na Jadranu je od pričetka tedna prava invazija tujih in domačih gostov, ki polnijo preostale zmogljivosti, tudi zasebne sobe. (dd) Stanovanjski izgoni domena tudi vlade RIM —- Vprašanje stanovanjskih izgonov postaja, zlasti v velikih mestih, čedalje bolj zaskrbljujoče in sc mora tudi vlada neposredno z njim spoprijeti, ker grozi skaliti družbeno sožitje. To je ugotovitev včerajšnjega posveta ministrskega predsednika Craxija z vladnimi izvedenci, ki proučujejo pojav. Lani je bilo vsega izrečenih 138.228 sodnih izgonov, od katerih več kot polovica v 12 največjih italijanskih mestih. Dejansko je pa bilo izvedenih le 17.513. Letos pa se je pojav zaskrbljujoče pospešil, saj so v prvih 3 mesecih sodišča odredila skoraj 60.000 izgonov, malone dvakrat toliko kot v enakem razdobju lani-Vse torej kaže, da bodo v prihodnjih mesecih dejansko izvedli več kot 60.000 sodnih izgonov, kar bi ustvarilo nevzdržne razmere zlasti v večjih mestih. Craxi je funkcionarjem zato naročil, naj pripravijo ustrezne ukrepe, ki naj bi jih pristojni ministri odobrili konec meseca. . Pred koncem meseca se bo s tem v zvezi Craxi sestal tudi z upravitelji največjih italijanskih občin, ki so izdelali enoten predlog o močno zaostrenem obdavčenju nezasedenih stanovanj. Polemika o šolah s celodnevnim poukom NA 3. STRANI Mladi turisti v Trstu, toda le za eno noč NA 4. STRUNI Craxi o odnosih Sever - Jug Čedalje bolj zapleteni politični odnosi v Franciji Po zavrnitvi v senatu Mitterrandov zakon RIM — Italijanska vlada soglaša s prepričanjem, da gospodarska in družbena nestabilnost zaostrujeta svetovne politične napetosti in zato usmerja svoja prizadevanja k izboljšanju mednarodnega sodelovanja in povezovanja med razvitimi državami in državami v razvoju. To so osnovne misli Craxijevega odgovora na pismo generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja, ki ga je opozarjal na nujnost oživitve pogovorov Sever - Jug. Predsednik italijanske vlade poudarja vlogo Italije na nedavnem londonskem vrhu 7 industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda, da je vprašanje soodvisnosti bogatih in revnih držav na svetu prišlo do primernega izraza in se sklicuje na sklepni dokument, ki obeta obnovitev pogovorov o monetarnih, finančnih in trgovinskih vprašanjih, pri čemer je treba upoštevati skupno odgovornost dolžnikov in upnikov. Podoben odgovor je Craxi poslal tudi predsednikom Argentine, Brazilije, Kolumbije, Ekvadorja, Mehike, Peruja in Venezuele, ki so ga opozarjali na nevzdržen položaj njihovega gospodarstva spričo pogojev, ki jim jih vsiljujejo pri vračanju ogromnih dolgov s tujino. o ljudskem referendumu na slepem tiru PARIZ — Francoski senat je na nočnem zasedanju z 207 glasovi proti 106 zavrnil Mitterran-dovo pobudo, da bi sprejeli zakonski osnutek o spremembi ustave, oziroma referendum. Senat, v katerem ima v razliko od poslanske zbornice večino desna opozicija, je po bumi razpravi, v kateri se je vlada pravzaprav le branila, po pričakovanju sprejel stališče, da gre za zadevo, o kateri sploh ni vredno razpravljati. S tem je senat praktično blokiral Mitterrandov načrt za neposredno konsultiranje ljudstva, kar bi naj mu znova utrdilo zaledje med Francozi. Tik pred začetkom sedanje razprave v Luksemburški palači je sicer premier Laurent Fabius skušal s tolmačenjem tega predloga senatorje omehčati, češ: najprej sprejmite ta predlog o referendumu nasploh, zatem pa bo Mitterrand razpisal tudi, če hočete, poseben referendum o šolstvu. Toda senatorji so v napadalni razpravi to zavrnili, češ da gre samo za dim, ki naj zamegli položaj, in postavili znova zahtevo po razpustitvi parlamenta in razpisu novih volitev. Seveda to velja le za senatorje združene desnice, to je zlasti goliste in giscardovce, vendar pa je značilno, da so se v tej senatni razpravi tudi komunistični senatorji prvič vidno odmaknili od socialistov, češ da ima Francija druge skrbi, kot pa razpravljati o tem abstraktnem referendumu. V razliko od senata bo poslanska zbornica. kjer bodo začeli razpravo o istem zakonskem osnutkudne 21. avgusta, nedvomno osnutek z zadostno večino socialistov sprejel in dodal verjetno še nekaj dopolnil v smeri še večjih ustavnih zagotovil, vendar to zadeve ne bo premaknilo z mrtvega tira. Za sprejetje tega predloga o referendumu je namreč potrebno soglasje obeh zbornic, poslanske skupščine in senata. Senat bo res v septembru še enkrat dobil v razpravo isto besedilo zakonskega osnutka, toda že zdaj senatorji iz desne opozicije napovedujejo, da ga bodo tudi takrat zavrnili. Konservativni »Le Figaro« je že včeraj, ko je zmagovito objavil rezultat glasovanja v senatu zapisal, da — bo septembra senat zadal temu osnutku še zadnji milostni udarec — obenem pa v uvodniku izzivalno postavil tezo, češ da je predsedniku republike Mitterranu pač težko vladati, če ima za sabo zgolj četrtino Francozov . . . Vsa politična igra med senatom oziroma desno opozicijo in Mitterrandom poteka dejansko kot napeta partija šaha, pri čemer sleherna poteza spremeni položaje. Ko je Mitterrand vztrajal na Savaryjevem šolskem zakonu, je senat, trdeč, da bi ta zakon ogrozil svobodo zasebnega šolstva, zahteval od Mitterranda referendum. Zdaj ko je Mitterrand ta zakonski osnutek o šolstvu umaknil in nasprotno hotel razpisati referendum o referendumu, ki bi privedel tudi do morebitnega re- ferenduma o šolstvu, pa je desna opozicija spet proti in terja samo razpustitev parlamenta in nove splošne volitve. Sedanji predlog o referendumu je le dim, da nihče več ne bi videl kje je, je očital golistični prvak v senatu Charles Pasqua. Socialistični senator Marcel Debargue pa je nasprotno očital desnici, da so nestrpni in protidemokratični. Senat je po sedanjem kljubovalnem vzgonu dobil nov° vlogo v mehanizmu francoskega političnega življenja, pri čemer je institucionalno desna opozi' cija uspela blokirati ves nadaljnji razvoj. Mit' terrand in socialisti obratno računajo zdaj sam0 še na preobrat v javnem mnenju, kajti zdaj s° se vloge zamenjale — prej je desna opozicija očitala Mitterrandu in levici, da se bojijo srečanja z ljudskim mnenjem, zdaj pa so socialisti v senatu desnici očitek vrnili, češ da so nastop«1 proti demokratični izvedbi ljudskega referenduma- Ta igra je toliko bolj tragikomična, ker je bu senat v času De Gaulla trdnjava levice proti 60-lizmu, zaradi česar je De Gaulle leta 1969 že nameraval senat praktično likvidirati, in ko je» tem referendumu izgubil, je tudi takoj kot predsednik republike odstopil. Zdaj pa so golisti desne opozicije v senatu proti Mitterrandu, ki J leta 1969 iz vidikov leve opozicije podpiral sena proti De Gaullu. BOGDAN POGAČNIK Vatikan potrdil nasprotovanj e kontracepcijskim sredstvom CIUDAD MEXICO — V mehiškem glavnem mestu se vrstijo posegi predstavnikov 140 držav, ki na drugi konferenci o svetovnem prebivalstvu obravnavajo vprašanje naglega naraščanja števila prebivalcev in vse probleme s tem povezane. V središču pozornosti je’ seveda vprašanje gospodarskega razvoja in zadolžitve držav v razvoju, ki se soočajo hkrati z najhitrejšo rastjo prebivalstva. Na važnosti izboljšanja ekonomskih in socialnih pogojev v državah v razvoju za uspeh demografske politike, je bilo težišče včerajšnjega posega načelnika jugoslovanske delegacije v Mehiki Mij ata Šukoviča. Le-ta je še posebej poudaril odgovornosti razvitih Ln mednarodnih finančnih inštitucij, pri ustvarjanju pogojev, ki bodo omogočili državam v razvoju, da lahko izplačajo svoje dolgove, ne da bi to ogrožalo njihov ekonomski sistem in družbeni mir. Interakcija med demografskimi procesi in ekonomsko, socialno in kulturno rastjo pogojuje razvoj posameznika, posamezne države in vsega sveta. Če pa je prebivalstvo odločujoči faktor ekonomskega razvoja in napredka, je naglasil Šukovič, osnovna pravica človeka je, da svobodno in odgovorno odloča o rojstvih. Jasno je, da je načrtovanje rojstev važna komponenta demografske politike. čeprav popolnoma soglaša s potrebo po načrtovanju rojstev, je katoliška cerkev iz moralnih razlogov proti vsakim kontracepcijskim sredstvom. Taka je bila izjava predstavnika Svete stolice Jana Schotteja, ki je v včerajšnjem posegu med drugim pozval vse vlade in mednarodne organizacije, naj prepovejo splav kot kontracepcijsko sredstvo. Moralno nesprejemljivi, je dodal, sta tudi sterilizacija ali uporaba kontracepcijskih sredstev, ki dejansko ogrožata družino in njeno nenadomestljivo vlogo v družbi. Predstavnik Vatikana je nato opozoril, da podobne težnje za načrtovanje rojstev so prevladovale tudi na prejšnji konferenci v Bukarešti, kjer pa delegacija Svete stolice ni podpisala svetovnega akcijskega načrta za rešitev demografskega vprašanja. Oporeka tudi osvoboditvi Po amnestiji so na Poljskem osvobodili tudi enega izmed ustanoviteljev j zicijskega Odbora za samozaščito Jačeka Kurona, ki je pa ukrepu opore» ’ češ da bi rajši dokazal svojo nedolžnost pred sodiščem (Telefoto Ar Žalovanje za Burtonom Užaloščeni sorodniki so včeraj prisostvovali pogrebu znanega igralca Richarda Burtona v Cclignyju pri Ženevi. Od leve hči bivše žene Liz Taylor (ki je ostala skrita v avtu) Lisa, hči Marija, vdova Sally, zadnja je Burtonova sestra Cathrine (Telefoto AP) Odgovornost prevzeli teroristi »Islamske svete vojne« Nadaljuje se čiščenje KAIRO — Letošnji »hadžiluk«, se pravi vsakoletno muslimansko romanje v Meko, vzbuja precejšnjo zaskrbljenost egiptovskim oblastem. V prihodnjih dneh namerava namreč potovati v sveto mesto islama okrog 9 tisoč romarjev po Sueškem prekopu in Rdečem morju, kjer je v zadnjih dveh tednih 14 ladij naletelo na mine. Egiptovske oblasti se seveda boje, da ne bi tudi ladje z romarji naletele na mine, pri čemer bi bilo v nevarnosti na tisoče človeških življenj. Zato so že sprejele nekaj ukrepov za varno plovbo. Včeraj je 1.200 romarjev odplulo iz Sueza proti Gedi na krovu dveh ladij, ki so ju spremljale enote egiptovske vojne mornarice. Danes bi se moralo s podobnim spremstvom odpraviti na isto pot 580 romarjev. Poleg tega so egiptovske oblasti odredile posebno nadzorstvo nad vsemi ladjami, ki plujejo po njihovih teritorialnih vodah, med katerimi bi utegnili biti sejalci min. Medtem pa se nadaljujejo operacije, da bi očistili min to pomembno pomorsko pot, ki seveda ne služi min v Rdečem morju samo muslimanskim vsem prevozu •ed- V iškim romarjem, ampak tudi in S* vsem prevozu črnega zlata iz bližnjevzhodnih !er1vSj(e Evropo. Včeraj je že bila na delu z enotami egiP«* vojne mornarice ameriška oceanografska ladja >>/ tenesse, medtem ko so še čakali na prihod ameriških likopterjev RH - 530 »Sea Stallion«, ki so posebno op16 ljeni za iskanje in uničenje min. ^ Tudi britanska vlada je sprejela poziv Kaira, sodeluje pri čiščenju min. Proti Sueškemu prekop ^ plujejo 4 lovci na mine britanske vojne mornaric • so se nahajali v bližini Tar anta. Na podoben P02^ 0je odgovorila tudi Francija, ki je sklenila, da ojači vojno ladjevje v Džibutiju. ^ Odgovornost za miniranje Sueškega prekopa in^jaui-čega morja je prevzela teroristična organizacija » ska sveta vojna«. Kljub temu pa mnogi sunuj • oVj. ima prste vmes tudi Iran, ki naj bi na tak način ral izvoz petroleja Iraku, s katerim je zapleten^ jJ.a, no, pa tudi Saudovi Arabiji, ki Irak podtalno P°° Vlak v avtobus pri Sarajevu : . dva mrtva SARAJEVO — V Ilijašu pri Sarajevu, na kraju, kjer se križata cesta in železnica, je sarajevski brzovlak Olimpik, namenjen proti Novemu Sadu, včeraj ob 14.15 treščil v avtobus Centrotransa, ki je vozil na progi Ilijaš - Breza-Visoko - Ilijaš. V nesreči sta tirarla dva potnika, iz avtobusa, 23 pa je bilo ranjenih. Nesreča sc je pripetila na označenem prehodu. Strojevodja Mirko Tomič je opazil, da se avtobus približuje progi, zato je začel zavirati kar je nekoliko ublažilo nesrečo, šofer avtobusa Željko Manojlovič je bil ranjen. Ranjencem so takoj priskočili na pomoč. Pomagali so tudi delavci iz železarne Ilijaš. Promet na železniški progi je bil prekinjen do večera, (dd) Nova jedrska letalonosilka Britanska revija Jane’s je objavila satelitski posnetek nove sovjetske jedrske letalonosilke, ki jo gradijo ob črnem morju. Poimenovati bi jo morali »Kremelj« imela pa naj bi kakih 75 tisoč ton nosilnosti (Telefoto AP) Aretacije na Siciliji zaradi prodaje otroka PALERMO — Po izpovedi 19-let-ne Ide Natale Olivieri so karabinjerji iz mesta Termini Imerese aretirali šest oseb. Dekle je izjavilo, da so jo pred letom dni, ko je bila še mladoletna, posilili. Tega dejanja je bil kriv Agostino Crispo, ki je na železniški postaji v Termini ponudil dekletu cigareto marijuane, potem pa jo je zlorabil. Mladoletna Ida je zanosila in junija lani rodila otroka v bolnišnici »SS. Trinità« v Termini ju. Zakonca Salamone sta tegd dojenčka kupila in ga posvojila. Filipi po Salamone je’ izjavil, da je otrok njegov, prave matere pa ni hotel i-menovati. Zaradi tega kaznivega dejanja so karabinjerji aretirali 61-letnega zdravnika Angela Tramontana, primarija porodniškega oddelka in sani- »SS- tarnega direktorja bolnišnice rl) Trinità« v mestu Termini. V ^sc0 gQ In/Ii RW lofni xrrfltvir t* tudi 58-letni vratar ^ za-Bertè, Marianna Marsico, ki J u te poslena pri porodniškem odn .gosti-bolnišnice, 20-letni narkoman no Crispo ter zakonca Salom Dr. Tramontano, Berte in Q poco so obtoženi kršitve zakona^ posvojitvi, ponaredili pa naj bl koVel° di anagrafske podatke na otre ^e. rojstnem listu. Poleg tega s U jeli denar od zakoncev Salamo» ^ sta otroka kupila. Pred sodt ^a01 do morali odgovarjati tucuiz javil1’ lažnega pričevanja, saj » L, Sada je oče otroka trgovec 1 ., b» larnone. Agostino Crispo P°,eVaiiJa obtožen posilstva ter razp01-mamil. ,^1)8" Obtožence so karabinjerji li v ječo v Terminiju. Se polemike o šolah s celodnevnim poukom Dober mesec pred pričetkom novega šolskega leta se polemika o šolah s celodnevnim poukom in pa o cenah kosil, ki zadevajo tudi otroške vrtce, nadaljuje. Tržaško sindikalno vodstvo CGIL je s tem v zvezi izdalo novo tiskovno sporočilo, ki je zelo ostro do tržaškega šolskega skrbništva in do odbornika Za šolstvo Vattovanija. V bistvu gre za to, da je odbomištvo za šolstvo sklenilo, da ne more omogočiti večjega vpisa učencev od dosedanjega v šole s celodnevnim poukam. V tem smislu je kmalu po občinski odločitvi tudi šolsko skrbništvo izda,o o-krožnico, ki omejuje število razredov in vpisanih otrok. Tržaška občina je svojo odločitev utemeljila s tem, da nima sredstev, s katerimi bi .lahko nudila kosila šršemu števlu otrok. Sindikati so dejanje ostro kritizirali, kot tudi dejstvo, da občina ni presedala cen kosil, ki jih nudi obstoječim šolam s celodnevnim poukom in pa otroškim vrtcem. Edini ukrep, pravi CGIL, je bil povišek cene kosil, ki presega odstotek inflacije. Ob teh odločitvah so seveda številni starši izbrisali svoje otroke iz šol * celodnevnim šolskim poukam. Tudi v našem dnevniku smo že pisali, da je ™dep tržaškega občinskega odbora padel potem, ko so se učenci že vpisali, tudi starši otrok, ki obiskujejo otroške vrtce še ne vedo, kako bo s ceno kosil, 10 še itak ni prav nizka. . , Pokrajinsko tajništvo CGIL ob vseh teh neljubih pripetljajih zahteva, uaj šolsko skrbništvo prekliče okrožnico o omejevanju šol s celodnevnim pou-om in pa takojšnje ponovno srečanje z odbornikom za šolstvo Tržaške občine, aa “i se zmenili o problemu, ki teži stotine tržaških družin. Vsekakor bo zadeva vroča, saj je veliko staršev, ki so zainteresirani za azv°j šol s celodnevnim poukom, pa tudi vprašanje cene kosil v otroških ''ftah ni od muh. Sindikati že pozivajo starše, naj ne izpisujejo otrok iz šol s celodnevnim Poukom, kar je seveda prvi korak boja proti omejitvam, ki bi šibile šolsko Ponudbo« na škodo vseh. Mi bi tu dodali ugotovitev, da so prav takšne omeji'”'? večkrat razlog za večjo moč zasebnih šol, ob tem pa pada interes za jav-ia v6, k' nudijo manj. Med Slovenci te težnje niso tako opazne, med italijanskim delom občanov pa postaja problem vedno bolj opazen. * Nadaljevanje »Tabora 84« na Opčinah Jutri zvečer nastop domačih igralcev z igro »Mali tabor starih - Beseda 84« Jutri zvečer bo v Prosvetnem, domu na Opčinah nadaljevanje letošnjega »Tabora 84«, ki so ga začeli v torek z otvoritvijo 8. Bienala u. metnikov - amaterjev. O razstavi in otvoritveni prireditvi, smo že pisali; prav se nam zdi, da sedaj napišemo še imena vseh umetnikov - amaterjev, ki na tej razstavi s svojimi deli sodelujejo. To so: Stanko Birsa iz Trsta, Milan Bizjak iz Repna, Glanni Carli - Kralj z Opčin, Èrica Cazzador z Opčin, Erika Košuta iz Trsta, Miloš Kovač iz Križa, Gabriella Lisjak z Opčin, Vilma Padovan iz Trebč, Milan Pas-sarit iz Trsta, Luciano Plehan, Fulvio Sardoč in Mario Sosič, vsi trije z Opčin, Aleksander Starc s Konto-vela. Marco Tebaldi iz Padrič, Ele- va Vidau iz Bazovice in Srečko Sosič, ki je poslal svoje slike na razstavo iz daljne Avstralije, kjer živi. Razstavo si lahko zainteresirani ogledajo vsak dan od 16. ure dalje vse do srede, 15. t.m., ko se bo letošnja prireditev zaključila. Za sobotni nastop domače dramske skupine, ki bo nastopila z igro »Mali tabor starih — Béseda 84«, ki jo je napisal in pripravil Drago Gorup, vladata seveda tako med domačini, pa tudi med tistimi, ki si jo bodo ogledali, veliko zanimanje, pa tudi radovednost. Nihče, razen nastopajočih, ne ve, kako in kaj. Ve se sa mo, da bo nekaj veselega, pa tudi poučnega, da bo vmes tudi petje, da igralci hitijo z vajami, da je ozračje napeto, kot pač mora biti pred vsako premiero in nič več drugega Delo bo pri klavirju spremljal prof. Sveto Grgič. Vabimo zato vse, ki bi se želeli nekoliko sprostiti, se naza-bovati in se morda še česa naučiti, da se oglasijo v soboto ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Pravijo, da ne bo nikomur žal. Drevi na Gradu sv. Justa nastop folklorne skupine iz Katalonije Drevi bo na Gradu sv. Justa ob 20.45 nastopila plesna skupina »Izletniške zveze« iz Katalonije. Člani skupine pojasnjujejo, da ima njihov nastop tudi svoj politični pomen. Katalonija je bila namreč v času frankovske Španije »prepovedana pokrajina«, prepovedana je bila njihova kultura in njihov jezik. Prav pod krinko »izletništva« so Katalonci skušali ohraniti tradicije svoje dežele. »Izletnik« je bil v bistvu raziskovalec, ki je obujal izgubljene običaje, pozabljene pesmi in plese. Plesno skupino iz Katalonije sestavlja sto plesalcev, ki so že imeli več tispešnih turnej po Evropi. Predstavili nam bodo plese, ki so jih njihovi predniki izvajali od srednjega veka dalje. Jutri se bo predstava ponovila v Miljah na Trgu Marconi. V priredbi devinsko-nabrežinske sekcije KPI Praznik komunističnega tiska za razvoj Sesljanskega zaliva dalje in za devet dni bo knrJanski zaliv prizorišče Praznika dev?Unfstičnega tiska, ki ga prireja Se d- 0 nabrežinska sekcija KPI. v..,, lanski zaliv je eden najlepših Ra w obale, pa tudi že dol- iikern na'**x>^ zanemarjen in v ve- spominja» "Caravelle» « v Sesljanu? f 11-19 AVGUSTA Sesljanski zaliv 1^ (prostor bivše Caravelle) l^znik K tiska omunističnega Dev« dne urodeli»« debat, pineta. kuhln(s»ih spncjHitee tar.. Časi so že zreli, da bi vprašanje Sesljanskega zaliva rešili, da bi ga lahko gostje primemo uživali, ob spoštovanju krajinskega videza in značilnosti domačega prebivalstva, sta dejala včeraj na tiskovni konferenci, ob predstavitvi devetdnevnega festivala, predstavnika devinsko - nabre-žinskih komunistov Ivo Širca in Giorgio Depangher. Razprava, kako s Sesljanskim zalivom, je v okviru devinsko - nabrežinskega sveta že v končni fazi, dosežene so bile pomembne skupne smernice, kmalu bo dokončana tudi varianta regulacijskega na črta za ureditev obalnega pasu in Sesljanskega zaliva, tako da bo občina imela na razpolago ustrezne urbanistične inštrumente. Praznik v Se sljanskem zalivu so komunisti torej prirediti tudi zato, da se razprava o njegovem ponovnem ovrednotenju čimbolj razširi in pospeši, je pa praznik tudi znak, da se ne more več odlašati s pozitivnimi ukrepi za razvoj zaliva. Pa poglejmo še nekatere tehnične značilnosti praznika. Lani — bil je prvi in je trajal le štiri dni — so prireditveni prostor imeli sredi ploščadi ob obali, letos pa so ga pomaknili na območje, kjer so pred de- setimi leti cveteli turistični in gostinski posli »Caravelle«. Zemljišče in objekte so nabrežinski komunisti najeli od lastnika, družbe »Sistiana Golf«, petnajst dni »trdega« dela pa je bilo potrebno, da so prostor osna-žili in uredili, tako da bodo kioski v prostorih bivše restavracije, na ploščadi ob morju (nekdanja rotonda) se bodo vrteli pari, vzdolž obale, tik ob morju, pa bodo mize. Urejeno bo tudi obsežno parkirišče. Program obljublja devet dni za razmislek o najbolj aktualnih temah tako v krajevnem kot vsedržavnem merilu, in — razumljivo — veliko priložnost za veselo poletno družabnost. Tako bo v nedeljo okrogla miza o stališču komunistov do Sesljanskega zaliva in njegovega turističnega razvoja. v ponedeljek bo senatorka Jelka Gerbec spregovorila o parlamen-tarnem poteku zakona za globalno zaščito, prihodnji četrtek bo razprava o mirovnem gibanju, v soboto deti ta o referendumu za ukinitev dekreta o premični lestvici. Vsak večer bo poskrbljeno za ples, igrali bodo ansambli Akordi, Prizma, Kažipot, Taims, Zodiaco in B.P. Band. Nastopali bodo tudi vokalni in instrumentalni solisti. Več olajšav za bolnice ki so jim odstranili dojke Deželni odbornik za zdravstvo Ren-zulli je poslal krajevnim zdravstvenim enotam okrožnico, v kateri pojasnjuje ministrski dekret, po katerem bodo ženske, ki so jim morali zaradi bolezni radikalno odstraniti dojko, lahko brezplačno dobile protezo. V okrožnici je zapisano, da je treba pri dodeljevanju protez upoštevati posebno fizično in psihološko stanje bolnic in pa to, da jim kljub operaciji vedno ne priznano položaja invalida. Prav priznanje invalidnine zahteva vrsto pogojev, ki morajo od-govorjati posebnim predpisom ministrstva za zdravstvo. Priznanje invalidnine daje seveda pravico do proteze. Prav v tem smislu pa je v deželni okrožnici zapisano, naj Krajevne zdravstvene enote ne podrejajo dodeljevanja protez priznanju invalid n ine. To pa zato, da ne bi preobremenjevali oddelkov za sodno medicino, predvsem pa za to, ker gre za probleme, ki se ne morejo reše-veti v luči dolgih birokratskih postopkov. V bistvu bo za bolnice, ki bodo predstavile prošnjo za protezo dovolj zdravniško potrdilo, da so jim pri operaciji radikalno odstranili dojko. Deželna okrožnica torej poziva krajevne zdravstvene enote, naj bodo pri dodeljevanju protez elastične, naj skrčijo na minimum birokratske poti in tako priskočijo na pomoč bolnicam, ki nikakor ne morejo čakati na počasne birokratske postopke. V okrožnici je med drugim rečeno, da se bolnice lahko obrnejo na podjetja, ki izdelujejo proteze in ki že imajo pogodbe z krajevnimi zdravstvenimi enotami za prodajo protez. Ob tem pa bodo sestavili popolnejši seznam podjetij, na katera se bodo lahko bolnice obrnile in ki bodo imela posebno konvencijo z zdravstvenimi enotami. Tudi v Naselju sv. Sergija praznik KPI Jutri se bo začel tudi Festival komunističnega tiska, ki ga prirejata sekciji KPI od Sv. Ane in Naselja sv. Sergija v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (Ul. Peco 7). Poleg gastronomskih specialitet in plesa so predvidene razne zabavne igre in tekmovanja v vlečenju vrvi ter paštašuti. V sredo, na zadnji dan praznika, bo za starostnike tekmovanje v valčku. Vsak večer ples z ansamblom Barbanera in Juculano. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Na Proseku se je rodilo veliko pomembnih mož trosek (tre‘ji dol) hega^an^so bili že od obdobja narod-a olilien( mUJenja daUe zelo aktivni na Merita ii prosvetnem področju. Slava® ,a 1878 je bilo po zgledu Ijerio R,. i čitalnice v Trstu ustanovno jr.fr1?0 društvo, 1887 Pevsko dru-1864) Hji ■ 1 na osnovi predhodno ‘905 pevskega zbora, 1. SsumnP0^rsko društvo in Delavsko • lih J društvo, 1907 Klub drama-fihlatei ,elant°v, Pogrebno društvo A-°v je n ZC odsek tržaških Soko-h°staj 1910, dve leti kasneje je Sfavičenik s*'°ino društvo, Zadruga o-, uPno -posestnikov pa je od 1910. v?la tudi ^rosek in Kontovel so deloma Km, o^lednja društva: podruž-?a Tfst • 1Jske in vrtnarske družbe f>lve|‘n okolico (1897), Proseško -”906) v a. hranilnica in posojilnica Tfrije ’ ,,()valemnc> društvo za zavaro-hontovp, eje ^vine za vasii Prosek, D?ca Ciri|1MC!evinščina (1907), Podruž-, oatovpi ,v. °d°ve družbe za Prosek z®>nik) iz 1911 ter O-jr/®.društvo za Prosek-Kon-prvi „J.1JU okolico iz istega leta. dfuštvo aaS nastane 1924 -~«vo Ari-f mza Mladinsko i 18). yfdnja ter Ljudska knjižnica ril potcm , Ja,Vn,° kulturno delovanje Sli voim ^ faši2em in kmalu po V obdJ£l ohromil kominfom. Ju fašističnega raznarodo- vanja so se domačini s Proseka ves čas pasivno upirali. Leta 1922 so priredili kljubovalno protifašistično manifestacijo v Šeginovem dolu, po zidovih so se pojavljali protifašistični napisi, do leta 1934, ko so aretirali vse člane, je deloval pevski zbor, oktet, ki je ponesel slovensko pesem v bližnje in daljne vasi. Da bi se aktivneje uprli fašistični politiki, so najzaved-nejši mladinci ustanovili vaško celico Tajne organizacije Borba, že v noči med 28.-29. 12. 1927 požgali rekreatorij na Proseku, nato 8. 4. 1928 poslopje proseške šole, 29. 8. 1928 pa ponovno poslopje r ricreatori ja. Kljub pritiskom, aretacijam, konfinacijam in terorju so vaščani že zgodaj aktivno sodelovali v NOB. Takoj po padcu fašizma so prišli v vas partizani; takrat se je začel masoven odhod v hosto. Leta 1943 je bil ustanovljen prvi proseško-kontovelski odbor OF, ki se je kasneje razcepil za vsako vas posebej. Ilegalna aktivnost je bila od takrat dalje zelo živahna (številne nabiralne akcije hrane, sanitarnega materiala, denarja, sestanki, organizirani odhodi v partizane itd.), kljub temu da je v vasi delovala nemška postojanka. Že 1944 je bita v hiši družine Husu pri Pilju Prešernova proslava. Junija istega leta so Nemci na Proseku obesili 10 talcev, v istem času pa so tudi začeli zidati krematorijsko peč, ki pa je niso uspeli dokončati. Kraj so osvobodili partizani, toda še preden so vkorakali v vas, so na zvoniku za vihrale trobojnice. Visok je krvni davek, ki ga je Prosek plačal med NOB: v partizanih, internaciji in koncentracijskih taboriščih je umrlo 36 krajanov. Tu se je rodilo nadpovprečno število pomembnih rojakov. Ti so: kmetijski strokovnjak Ivan Bolle (1850 -1924), v svojem času najbolj vidna o-sebnost na svojem področju, ki je priobčeval pomembne prispevke zlasti o svilogojstvu, rastlinskih boleznih in zaščiti pred njimi v slov., it. in nem. jeziku. — Učitelj Drago Cihic (1890 -1969), pevovodja in organist. — Milko Cibic (roj. 1909), pevovodja in organist. — Aldo Danev (roj. 1933), skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja, ki je nastopal širom po svetu. — Kmetijski inženir Sergej Gorjup (roj. 1896), strokovni publicist. — Alojz Gorjup (1850-1912), politični in prosvetni delavec, izvoljen v tržaški in deželni svet, dolgoletni predsednik Pevskega društva Hajdrih. —• Ivan Gorjup (1859 - 1936), gospodarski in politični delavec, ki se je boril za pravice tržaških Slovencev. — Redovnik kla-retinec Franc Husu (roj. 1915), mno gostranski publicist in prevajalec, ki je med drugim prevedel v italijanščino vse Prešernove pesmi in mnogo Cankarjevih črtic. — Gospodarstvenik Dušan Košuta (roj. 1919), partizanski borec ter družbenopolitični in prosvet ni delavec. — Politik Ivan Nabergoj (1835 - 1902), državni poslanec na Dunaju, predsednik pol. društva Edinost in član tržaškega mestnega sveta, ki se je zavzemal za slovensko šolstvo na Primorskem in gospodarske koristi Trsta. — Emil Puntar (1906 - 1942), prvi partizan v vasi in eden prvih slovenskih partizanov nasploh; član KPJ, komandir Krimsko-mokrške čete, kasneje komisar Primorske čete, padel na Nanosu. — Drago Rupel (roj. 1904), član antifašistične organizacije »Borba«, aretiran na 1. tržaškem procesu, borec NOB, ujet in pregnan v nemško ujetništvo, od koder se ni več vrnil. — Odvetnik Edvard Slavnik (1865 - 1931), politični voditelj tržaških Slovencev, deželni poslanec ter kot član tržaškega mestnega sveta podpornik naših tamkajšnjih društev in zadrug. — Milko Škabar (1903 - 1971), član pevskega zbora ljubljanske Opere, kjer je pogosto nastopal kot solist. — Mizar Vekoslav Španger (1906 - 1971), narodnoobrambni delavec in ljudskoprosvetni publicist, ki je bil zaradi ilegalnega dela proti fašizmu obsojen na 30 let ječe. — Anton Ukmar - Miro (1900 - 1978), španski borec, borec proti fašistični okupaciji v Etiopiji in po 1. 1943 eden najvidnejših partizanskih poveljnikov v Liguriji; odlikovan z zlato medaljo odporniškega gibanja Italije. — Nande Vidmar (1899 - 1981), slikar, grafik in ilustrator. — Tu je po zadnji vojni do upokojitve učiteljeva! in do smrti vodil domači pevski zbor Barkovljan Viktor 'Čermelj (1899 - 1973) Komunisti in referendum Nastop skupine Le Balcon v Cristallu o draginj ski dokladi »Toč« v našo stvarnost Tržaška avtonomna federacija KPI pripravlja te dni zbiranje podpisov, s katerimi bodo nato zahtevali referendum za odpravo določil, ki omejujejo draginjsko doklado za leto 1984. To pobudo so komunisti že sprožili na vsedržavni ravni. Zbiranje podpisov bodo že zaključili v prvi polovici septembra, tako da se bodo lahko nato držali časovnih rokov za pripravo referenduma, ki bo prihodnje leto. Prebivalci tržaške pokrajine, ki nameravajo podpisati prošnjo za referendum se lahko, z veljavnim osebnim dokumentom, obrnejo na krajevna županstva. Tržačani lahko podpisujejo v tržaški občinski palači, v sobi 221 (Trg Granatieri, prvo nadstropje) ob delavnikih od 11. do 13. ure. Prebivalci miljske občine lahko podpisujejo na miljskem županstvu, v sobi glavnega tajništva, vsak delavnik od 10. do 12. ure. V Trstu bodo tudi zbirali podpise za referendum v uradih notarja Claricha (Ul. XXX Ottobre 19) vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30. Obenem bodo podpise tudi zbirali na festivalih komunističnega tiska, ki bodo na Tržaškem do sredine septembra. Tržaška pokrajina : premalo osebja Primanjkovanje osebja že dalj časa pesti tržaško Pokrajinsko upra- vo, ki se zaradi tega nahaja v nevzdržnem položaju. Tako stanje je narekovalo predsedniku uprave, profesorju Gianni ju Marchiu, da je o-sebno nastopil v Rimu pri dr. Lutta-rullu, odgovornemu članu kabineta ministra ra notranje zadeve Scal-fara. Marchio je Luttarullu objasnil, kako nujno je, da pride do razveljave tistega predpisa, ki ga je odredil državni finančni zakon, in ki prepoveduje nove namestitve v letu 1984. Pri tržaški Pokrajinski upravi primanjkuje okrog 108 delovnih mest, ki bi jih bilo treba čim prej napolniti, kajti primanjkovanje osebja znatno zmanjša zmogljivost in učinkovitost take ustanove. Poleg tega je šlo v tem letu veliko ljudi v pokoj; problem povzroča pa tudi priprava natečajev, ki jih je treba u-skladiti z novimi predpisi. Razveljavitev omenjene prepovedi naj bi veljala vsaj za 67 delovnih mest, ostalih 41 od 108 prostih, naj bi oddali z notranjim natečajem. Latta rullo je zagotovil Marchiu, da bo skušal u-pošlevati to njegovo prošnjo in jo kolikor mogoče podpreti glede na silne težave, v katerih se je znašla tržaška Pokrajina. • Rajonski svet za Škedenj in čarbolo se bo sestal 20. avgusta ob 20. uri na sedežu v Staroistrski ulici 43. Razpravljal bo o šolski refekciji in o razširitvi Ul. Praga. Poletno razpoloženemu, številnemu in hvaležnemu občinstvu, ki se je zbralo kljub lepemu vremenu v dvorani Cristallo, je kabaretna skupina Le Balcon predsinočnjim predstavila osvežujoči »Toč«. številčnost občinstva je še enkrat dokazala, da so take predstave zaželene, oziroma potrebne, tudi ali celo poleti. Za lanski nastop iste skupine pravijo, da spada med najbolj obiskane predstave v Avditoriju v celi sezoni. Občinstvo se je tokrat, poleti, odzvalo v približno istem številu, čeprav ne moremo reči, da je bilo isto. Lahko bi tvegali trditev, da je bilo Slovencev in Italijanov približno enako število. Skupina Le Balcon občinstva ni razočarala. Sproščeno in lahkotno, morda le včasih nekoliko nehomogeno, je prisotnim navrgla kopico duhovitosti o perečih in resnih problemih, ki jih je skušala obravnavati z zadostno mero avtoironije ali satire. Osnovno težo predstave je nosil Sergij Verč, na katerega se je naslanjal včasih naravnost briljantni Boris Kobal s posrečenimi liki. kot so dopisnik in spremljevalec enotne de Z obiska v mladinskem domu pri Miramaru Mladim turistom je naše mesto všeč vendar ostaja še vedno le postojanka Poletje je čas počitnic in potovanj. Ljudje, ki so v službi skozi vse leto, si lahko med pofetnim dopustom privoščijo daljše potovanje ali letovan-nje. Tudi študentje se v poletnih mesecih, sicer s skromnejšo vsoto denarja, odpravijo na krajše in daljše ture v kraje, ki jih najbolj zanimajo. Ker so hoteli predragi za njihove žepe, pa tudi ne ustrezajo njihovemu okusu in potrebam, se nekateri odpravijo na pustolovsko pot s spalno vrečo in »čutaro« na nahrbtniku. Za bolj prijeten postanek v tujih deželah so ponekod na voljo turistični kampi, tretja možnost za »suhe« študente in mladino sploh pa so mladin-»ski domovi - »Youth hostels». V njih najde ml adi gost udobno prenočišče in hrano za razmeroma nizko ceno. Mreža takih mladinskih domov je razpredena po vsem svetu in v sami Italiji jih je preko petinpetdeset. Tudi naše mesto nudi mladim turistom tak dom, ki je eden izmed najlepših in lepo oskrbovanih v Italiji. Razkošno, staro vilo pri Miramaru so pred leti preuredili v ta namen in taka rešitev je bila res posrečena, kajti njena lega v neposredni bližini morja je izjemna. S terase, ki gleda na morje, se na levi strani odpira razgled na barkovljansko nabrežje in Tržaški zaliv, na desni pa se izza košatih dreves in skailnate obale dviga miramarski grad. V zgodnjih jutranjih urah, ko so nekateri gostje zajtrkovali na dvorišču, smo se predstavili tričlanski mladi družini, ki upravlja mladinski dom. V pogovoru smo zvedeli, da je dom odprt le sezonsko, od marca do oktobra, v njem lahko prenočuje 50 o-seb, ki pa morajo biti obvezno včlanjene v Italijansko zvezo mladinskih hotelov AIG ali pa v Mednarodno zvezo IYHF (International Youth Hostel Federation). Poprečno bivanje traja le nekaj dni ai"i celo le eno samo noč, nakar se mladi odpravljajo v druga italijanska ali jugoslovanska mesta, ki so s turističnega vidika privlačnejša, pa tudi zanimivejša. Tako bosta storila tudi mlada Šveda, ki bosta po kratkem, dvodnevnem postanku v našem mestu obiskala Benetke, nato pa bosta s trajektom od- plula v Split. Dejala sta, da je naše mesto lepo in da sta si v teh dneh ogledala razvaine rimskega gledališča in katedralo sv. Justa. Posebno navdušena pa sta bila nad našim morjem. Štirindvajsetletna Norvežanka Vibe-ke, ki že peto leto prihaja v Italijo in kar dobro obvlada italijanski jezik, nam je zaupala, da se v Italiji mudi ne zgolj iz turističnih razlogov, temveč tudi poslovno. Po enodnevnem obisku Trsta bo odpotovala v Benetke, S. Marino in Firence. Ogledala si je Miramarski grad in mestno središče. Pritožila se je nad pomanjkljivo označenimi smerokazi, zaradi katerih je nekaj ur tavala po našem mestu kot v labirintu. Med gosti smo srečali tudi starejšo žensko iz Turina, ki je svoja otroška leta preživela v našem mestu, še predilo je odpotovala, se je odločila, da bo prenočevala v mladinskem domu. Tukaj bo ostala teden dni in je edina, ki se zadržuje v našem mestu toliko časa. Mladi obiskovalci našega mesta se ne ustavijo več kot dan ali dva, ker jim je mesto Trst le postojanka v njihovem dolgem potovanju. Vsi so soglasno zatrjevali, da je mesto čedno in zanimivo, toda pogrešajo smotrno organizirane obiske in izčrpne turistične informacije. Strinjamo se s tako izjavo, saj posvečamo premalo pozornosti turizmu in njegovemu razvoju, kar bi nedvomno pripomoglo k razmahu našega mesta. V Skednju proslava patrona Lovrenca •, okviru škedenjskih poletnih prireditev bodo drevi v Skednju proslavili patrona Lovrenca. Ma prazniku, ki ga prireja domače združenje Pro loco, bodo na sporedu folklorne točke, glasba in ples. Vsi prisotni Lovrenci se bodo ob godu lahko zastonj okrepčali. Prava poslastica na prazniku bo gotovo tradicionalno pecivo, ki ga bodo po starem škedenjskem receptu spekle domačinke. Terorist z razstrelivom ni maroški državljan Kot so tržaški preiskovalci že domnevali, je maroška ambasada v Rimu včeraj potrdila, da je potni list, ki ga je imel pri sebi mladi terorist, v čigar nahrbtniku so odkrili okrog 7,5 kilograma plastičnega razstreliva, poneverjen. Tako torej ne drži, da je maroški državljan, da mu je ime Elman Sauri Abdullah Mohd in da ima 19 let. Zelo verjetno je, da je še ml ajši. Včeraj so terorista prepeljali v bolnišnico, da bi s pomočjo rentgenskega pregleda ugotovili, če morda ima v telesu kak predmet, ki bi omogočil njegovo identifikacijo. Pregled je dal negativen rezultat in mladeniča so prepeljali v Koronejske zapore, kjer še vedno vztrajno molči in odklanja, razen minimanih količin, tako hrano kot pijačo in cigarete. pismo uredništvu Kdaj igrišče v dolinski občini? Županu Švabu in odgovornim za športne objekte v občini Dolina »Poletno obdobje preživljam v rojstni hiši v Ricmanjih. Imam sina, ki igra košarko pri ŠZ Bor. V poletju imajo otroci veliko prostega časa, toda če ne gredo v kolonije, k tabornikom ali k skavtom, morajo več ur preživeti na njivi, na drevesu ali pa po zidovih. Res se ne šalim, gospod župan in odgovorni za šport. Zato pa ugotavljam, da bi občina, po svoji moči, morala poskrbeti, da bi v tej vasi zgradila vsaj minimalno ploščad ali igrišče z dvema košema. S tem igriščem bi naši otroci od 8. pa do 14. leta pridobili tisto, kar za odrasle ni prišlo v poštev v minulih letih. Nogomet res vzbuja veliko zanima nja v dolinski občini, moramo pa tudi priznati, da imamo v zadnjih letih nekak »boom« v košarki. Znano mi je, da so vasi od Bazovice do Nabrežine zelo pozorne do mladine in da v njih imajo omenjene športne objekte. V dolinski občini je tak objekt samo v Dolini, v Ricmanjih pa imamo verjetno preveč »rive«, kot pravimo strmini po domače. Računam, da boste vi župan razumeli to tragedijo, če lahko tako rečem. naših najmlajših v Ricmanjih. Ko smo bili mi mladi, res nismo imeli veliko, časi pa se menjujejo, treba je razumeti mlade in jim nuditi vsaj nekaj minimalnega. Tako bomo tudi mi imeli več zadoščenja, v bodoče pa morda tudi (zakaj ne?) športnike, kot je Boris Vitez«. Hvala za razumevanje sledi podpis Verižno trčenje pri Bazovici Razmočeno cestišče je sinoči botrovalo prometni nesreči na odcepu trbiške ceste s cesto za Bazovico. V verižnem trčenju so bila udeležena tri vozila; mercedes nemške registracije, ki je imel priklopljen voziček s čolnom in dva italijanska avtomobila. V nesreči jo je najhuje skupil prav voznik nemškega avtomobila, ki si je zlomil ključnico. Z rešilcem RK so ga prepeljali v bol nišnico. Okreval bo v 40 dneh. • Bančni uradi agencije št. 2 tržaške podružnice Banca Cattolica del Veneto v sredo, 1. avgusta, niso delovali zaradi stavke. Tržaški prefekt je zato podaljšal za 15 drvi rok za bančne operacije, ki bi jih morali o-praviti do 1. avgusta v tej banki. Spanje v avtomobilu je lahko nevarno... Spanje v lastnem avtu je lahko nevarno. O tem sedaj razmišlja 42-letni Mario Braico iz Ul. Lucrezio 7, ki je v noči od srede do četrtka nehote zaspal v svojem fordu fiesta 1100 kar z odprtim oknom. Njegovo »sladko« spanje je okoli 3. ure zjutraj prekinil ropot. Nenadoma se je zbudil ter opazil, da ga dva mladeniča, po njegovih besedah dolgolasca, vlečeta iz avtomobila, obenem pa v tržaškem dialektu zahtevata, naj jima izroči denar. Ker jima je Braico odločno odgovoril, da denarja pač nima, sta ga mladeniča obdelala s pestmi ter ga še z nožem ranila v koleno, nato pa zbežala. Neki mimoidoči je izjavil, da sta oba dolgolasca zbežala z mercedesom, po vsej verjetnosti bele barve in s tržaško registracijo. Mario Braico je kar s svojim avtomobilom zavozil v tržaško bolnišnico, od tu pa so ga peljali v nevrokirurški oddelek bolnice na Katinari. Zaradi udarcev in ran po glavi, prsnem košu in levi nogi, se bo moral zdraviti sicer le tri dni, vendar pa so ga v bolnišnici zadržali na pregledih. Novo obdavčenje »odprtih površin« Lastniki »odprtih površin« bodo odsilej plačevali poseben davek za smetarsko službo. Dekret, ki to določa je izšel že pred leti, zainteresirani pa bodo morali prijaviti svoje površine do 20. septembra letos in sicer v pri-’ stojnem občinskem uradu. Katere so tiste površine, ki bodo morale od jeseni dalje plačevati davek za odnašanje smeti? Zakon navaja vse javne in privatne odprte površine, na katerih se nabirajo odpadki. V prvi vrsti so to kampingi, plesne ploščadi, stojnice in privatne površine, ki niso vrtovi, dvorišča, ali okrasni del poslopij. Lastniki omenjenih površin, ki bodo prostor na odprtem" uporabljali tudi samo za občasne, sezonske dejavnosti, bodo morah prav tako plačevati poseben davek za smetarsko službo. V seznam obdavčenih površin pa spadajo tudi kinematografi na odprtem, privatna parkirišča, koplišča, delavnice na odprtem ter tribune športnih objektov. legacije Bolko, iznajditelj sredstva proti komarjem šušmelj - Susmeli, listarski kantavtor Pino in zagrizeni aktivist Gigi. Paru Verč - Kobal se očitno pozna dolgoletno sodelovanje, medtem ko so bili ženski liki, ki jih je podajala Noemi Calzolari, včasih šibkejši. Ženska prisotnost je za kabaretno skupino skoraj nepogrešljiva, vendar je humor prodajalke jeansov Toie, nemške raziskovalke Franken-froid in Angležinje Carol manj prodoren in neposreden, kljub zahtevnosti likov samih in skrbnosti, s katero so bili predstavljeni. Precejšnji delež ima pri vsaki kabaretni predstavi glasba. Za neposlu-šalce radijske oddaje je tokrat predstavljala novost tako glede glasbene sestave kot glede tipa glasbe-Godci - pevci so bili Miran Košuta, v glavnem pri klavirju, Boris Devetak, violina orgle, Marko Feri, kitara, glavni pevec je bil spet Borie Kobal. Glasba je bila nekako lahkotnejša in — žal — le delno avtorska-V glavnem si je skupina »sposodilo* znane motive', kot so na primer »Jugoslavija«, »Strangers in thè night* in druge, jih seveda priredila tet jim nadela ustrezno kabaretsko besedilo. Priredbe in besedila, ki so bita duhovito posrečena, so delo Mirana Košute in Borisa Devetaka. Predstava je v celoti delovala dovolj prijetno, čeprav gre v resnici povzetek in odrski prikaz radijskih, oddaj. Zaradi tega se je skupina tud* odpovedala kostumom in drugim odrskim pripomočkom. Za likovno opremo je poskrbel Andrej Pisani, za °-zvočenje Marjan Crenato, za luči P° Niki Filipovič. Glede na prisotnost občinstva in ij? navdušenje, s katerim tržaška pubj1' ka sprejema predstave skupine W Balcon, moramo izraziti upanje, ““ bi bile take predstave pogostejše, lahko celo v smislu pravega kabareta-stalne in istočasno spreminjajoče se glede na letni čas, klimo našega mesta ali kulturne potrebe. (nak) Oktobra v Trstu 1. vzorčni velesejem Meseca oktobra bo otvoritev PrvC ga vzorčnega velesejma, ki ga orga' nizira Tržaško razstavišče. Sejem m°' demega ustroja bo trajal od 6. do D' oktobra in nudil javnosti obsežen Pr<^ gled turističnega, fotografsko-kùuH’P' ličnega, športnega sektorja, inf orto3' tike in izdelkov širše potrošnje gastronomije. { Informatiki je sejem posvetil Pr. 3 zase, kjer bodo razstavljeni zadnji ta deli kompjuterjev, opreme za urad*’ medtem ko bo dol prostora dodeli znanstveni raziskavi, kateri bodo PP sostvovali Raziskovalni center pri r . dričah, SIP, Informatika F-JK in ^ CIFAP. fe. V sklopu razstave bo več kon rene in okroglih miz z udeležbo sl"-0 kovnjakov in operaterjev, ki deluJej v omenjenih sektorjih. Tečaj za ohranjevanj6 kulturnih dobrin Videmska filozofska fakulteta je ^ va v Italiji, ki predvideva tudi dip1 -p ski tečaj za ohranjevanje kultne, dobrin. Pred šestimi leti so na vJ“-ajl ski univerzi ustanovili začasen te namenjen zbiranju arhivskega in ‘lL0-nega gradiva, kasneje pa so u51^-vili še dve drugi smeri: prva za ščite arhitektonskih in umetniških ^ dovinskih spomenikov, druga P8 ohranjevanje arheoloških najdbin- Namen videmske fakultete jo peschiti nove specialiste, ki bodo s ur. li za zaščito in ohranjevanje ku1 ^ nih spomenikov. Diplomski tcC^il0sti traja štiri leta, nudi razne mo» za zaposlitev, kot npr. poučevan.) ,ji nižjih in višjih srednjih šolah- ^je-javne in privatne ustanove potre jo diplomirance v tej stroki. Zapustila nas je naša dr$ Marija Laurencich par.Čak Pogreb bo jutri, 11. avgusta, o v iz mrtvašnice glavne bolni» cerkev na Katinari. • tfid1 Žalostno vest sporov M0 Ivan, sin in hčeri te sorodstvo Trst, 10. avgusta 1984 (Občinsko pogrebno podjetje PimiOlISKI DNEVNIK — 10. avgusta 1984 □ stran 5 §§ I VI//, olimpijske igre LOS ANGELES 1984 Zgodovinska zmaga Maročanke Italijanski in jugoslovanski nogometaši med seboj za bron LOS ANGELES — Ena od Slavnih junakinj losangeleških ^Ser je gotovo 22-letna Maročan ka Nawal El Moutawakel, LI je povsem nepričakovano, to-da zasluženo zmagala v teku ^a svojo državo in za vso Afriko tiosegla zgodovinsko zmago. Včerajšnji dan ni bil posebno uspešen za italijanski in jugo-slovanski tabor. Italijani so se carri reč morali zadovoljiti le z uronom, ki sta ga osvojila jadralca Gorla in Peraboni. Itali-lanski tiogometaši pa so v pol-‘nalu izgubili proti Braziliji in Se Lodo tako potegovali za bro-nasto kolajno. “Azzurri« pa bodo za bron ■grali proti Jugoslaviji, ki je po Pravem maratonskem boju izgubila v polfinalu proti Fran-P1)!- »Plavi« so v tem srečanju zgubili v glavnem zaradi nedi-ClPlinirane igre, predvsem pa uradi škandaloznega sojenja chikanca Marquexa, ki je iz-'učil dva Jugoslovana in kot a stavo delil rumene kartone, glavnem »plavim«. OI v Los "Selešu bodo torej ostale v Pominu kot ene »najzloglasnej-n« prav zaradi izredno pri-u'anskega sojenja. Maročanka Nawal El Moutawakel (v sredi) v objemu Američanke Judi Brown in Jamajčanke Sandre Farmer po zgodovinski zmagi v teku na 400 m ovire (Telefoto AP) Nawal f/ Moutawakel »zasenčila« tudi Lewisa LOS ANGELES w—Kaj je bila tretja zmaga Le-I wisa proti zmagi drobne maroške tekačice Nawal El Moutawakel? Atletski popoldan bo šel v zgadovi-ge- no olimpijskih i- iz Prav zaradi 22-letne atletinje ptìzi«sa“lance- ki je povsem pre-no ifjPP osvojila zlato na tehnič- Ztrxjo -VU* Progi 400 m čez ovire. sama8J6 bila tako prepričljiva, da njej pNawal ni bila prepričana o rala i° se Je preplašeno ozi-zrr^gj0™!!. da bi našla dokaze o znelf^J? ie nekaj rojakov, ki so bla v roko navdušenja, nekdo ji je dal V iri.,, JUaroško zastavo, Nawal pa je nje, jokala. Da niso bile sa- ob riatr J°- verjctno prepričala komaj Ognila r^iu- ko se je v nebo do jn ? rdeča zastava z zeleno zvezno godba ubrano začela držav-(nočn0 Obilico (iskrenih) solz je je ta\,7 kanila ameriško občinstvo, ki n° vi(|<1|Vs|li'VOKti tele tizije neposred-Vrhi,n , romantično zgodbo. v tekihSkl> a tleti ko so ljudje videli na 200 in 400 m za moške. Carl Lewis je na krajši progi zgrešil svetovni rekord za samo 8 stotink, dejansko pa je njegov čas znatno boljši od znamke 19”72, ker je Mennea tekel na visoki nadmorski legi. Pri popolnem zmagoslavju A-meričanov je Mennea tekel svoj četrti olimpijski finale, ki pa je gotovo pospešil njegovo upokojitev, saj sta ga prehitela tudi dva Evropejca. Izredno kakovosten je bil tudi tek na 400 m, v glavnem zaradi skupinskega uspeha šestih tekačev pod 45 sekundami. Žal ni startal Jamajčan Cameron, ki bi edini lahko grozil Američane. »Afriški« dan je dopolnil v tem teku Gabriel Tiacoh, ki je za Slonokoščeno obalo osvojil prvo olimpijsko kolajno. Skok s palico ni bil izreden. Prvič pa so na važnem tekmovanju zmagali Francozi. Dva skakalca sta si delila bron. IZIDI 400 m moški L ALONZO HAB K KS (ZDA) 44’27; 2. GABRIEL TIACOH (Slonokoščena obala) 44”54; 3. ANTONIO MCKAY (ZDA) 44”71; 4. Clark (Avstral.) 44”75; 5. Nix (ZDA) 44”75; 6. Uti (Nig.) 44”93; 7. Egbunike (Nig.) 45”35. 400 m ovire ženske 1. NAWAL EL MOUTAWAKEL (Maroko) 54”61; 2. JUDI BROWN (ZDA) 55”20; 3. CRISTINA COJOCARU (Romunija) 55”41; 4. Usha (Ind.) 55”42; 5. Skoglund (Šved.) 55”43; 6. Flintoff (Avstral.) 56”21; 7. Helander (Fin.) 56”55; 8. Farmer (Jam.) 57”15. 200 m moški 1. CARL LEWIS (ZDA) 19”80; 2. KIRK BAPTISTE (ZDA) 19”96; 3. THOMAS JEFFERSON (ZDA) 20”26; 4. Silva (Braz.) 20"30; 5. Liibke (ZRN) 20”51; 6. Boussemart (Fr.) 20”55; 7. Mennea (It.) 20”55; 8. Male (VB) 20”85. Palica 1. PIERRE QUINON (Fr.) 5,75 m; 2. MIKE TULLY (ZDA) 5,65 m; 3. THIERRY VIGNERON (Fr.) 5,60 in EARL BELL (ZDA) 5,60 m; 5. Pallo-nen (Fin.) 5,45; 6. Lytle (ZDA) 5,40; 7. Boehni (Šv.) 5,30; 8. Barella (Italija) 5,30. Deseteroboj je nakazal v prekaljenemu Thompsonu možno ponovitev NADALJEVANJE NA 6. STRANI KDO JE NAWAL EL MOUTAWAKEL Nawal El Moutawakel presenetljivo ni prva atletska kolajna Maroka. Že I. I960 je srebro v maratonu v Rimu osvojil Rhadi. Ob emotivnosti za zmago afriške atletinje — druge v zgodovini OI — pa ne gre spregledati, da je na podlagi časov maroška predstavnica sodila v ozek krog favoritinj. Pred OI je imela med udeleženkami tretji najboljši čas, medtem ko so na samem vrhu svetovne lestvice tri tekačice iz SZ. Nawal El Moutawakel se je z atletiko začela ukvarjati komaj pred štirimi leti. Njena tehnika je približna in če se ob vsakem nastopu Mosesa govori, da med vsako oviro opravi 13 korakov, je glavna skrb Nawal, da pride čez oviro. Atletinja izhaja iz premožnejše družine in tajnost njenega uspeha je v dejstvu, da študira v ZDA, kjer ima dobre možnosti treninga. Sicer se uči na univerzi države Ohio na fakulteti ekonomije in informatike. S tekom na 1500 m in možno zmago Maročana Aouite, utegne postati ta država skoraj »atletska velesila«. kolajne ZDA 55 49 21 Romunija 16 12 9 Kitajska 14 7 6 Zah. Nemčija 10 13 15 ITALIJA 10 3 7 Kanada 7 10 9 Japonska 7 4 11 Finska 4 3 4 Avstralija 4 8 11 Francija 4 2 11 N. Zelandija 4 0 2 Vel. Britanija 3 6 16 Nizozemska 3 2 4 Južna Koreja 2 3 1 Brazilija 1 2 2 Mehika 1 2 1 Belgija 1 1 2 JUGOSLAVIJA 1 1 2 Avstrija 1 1 1 Španija 1 1 0 Maroko 1 0 0 Švedska 0 5 5 Švica 0 2 2 Danska 0 1 2 Norveška 0 1 2 Grčija 0 1 1 Kolumbija 0 1 0 Slonokoščena o. 0 1 0 Peru 0 1 0 Jamajka 0 0 1 Portugalska 0 0 1 Tajvan 0 0 1 Venezuela 0 0 1 Današnje kolajne ATLETIKA: višina ženske, disk moški, 100 m ovire, 3000 m ženske, 3000 m zapreke. KOŠARKA: moški. KANU: KI moški, K2 moški, KI ženske, K2 ženske, K4 ženske, Cl, C2 (vse na 500 m). HOKEJ NA TRAVI: ženske. JUDO: kategorija 95 kg. ROKOBORBA: kategorij« 52 kg, 74 kg in preko 100 kg. VATERPOLO: To ni več škandal to je sramota!! Vse kaže, da protesti raznih boksarskih reprezentanc na teh igrah niso nič zalegli. Kar se je sinoči pripetilo Italijanu Angelu Musoneju v polfinalnem boju z Američanom Till-manom, presega vse meje. V težki kategoriji je bil namreč Italijan o-čitno boljši, sodniki pa so dosodili zmago Američanu kar s 5:0. Ob taki krivici, Musone zares ni mogel zadržati solz. >aPtiste) „ tnjc ameriški atleti (od leve: Thomas Jefferson, Carl Lewis in Kirk P« osvojitvi prvih treh mest v teku na 200 m? Verjetno iščejo kolajne... Intervju s pomočjo kompjuterja SAŠA RUDOLF posebej za Primorski dnevnik LOS ANGELES — Če ne bi ie skoraj povsem izčrpal vseh zanimivejših argumentov, ki niso tesno povezani s športno aktualnostjo, bi verjetno ne pomislil na možnost intervjuja s predsednikom, organizacijskega odbora Veberrothom in če ne bi bilo nogometa na olimpijskih igrah v Los Angelesu, bi verjetno ne obiskal mesteca Paloalto. Na prvi pogled bi sicer zgledalo, da Ueberroth in Palo Alto nimata nič skupnega, vendar temu ni tako. S pomočjo prevajalca v radiotelevizijskem centru IBC, sva poklicala Ueberrothovo tajnico, ki nam je sve- tovala, naj prošnjo za intervju po-šljeva predsedniku preko kompjuter-ja. Kompjuter, ki ga v redakciji uporabljamo predvsem za iskanje rezultatov na odročnejših olimpijskih tekmovališčih, ima tudi razpredelnico za sporočila. Tako sva natipkala prošnjo za intervju in čez nekaj ur dobila odgovor, da ima predsednik 15 minut časa za čez tri dni. Potrdil sem prejem obvestila in zagotovil, da bom Ueberrotha ob napovedani uri obiskal. Uporaba kompjuterja je bil edini način, kako priti do predsednika. Palo Alto je od Los Angelesa oddaljen kakih 600 km. V dvomotornem letalu vrste »Piper«, ki ga je RAl najel za svoje poročevalce, je bil prazen prostor, zato sem se pridružil, čeprav me ni kdovekaj mikalo, da bi od blizu sledil Bearzotovim in Maldinijevim nogometašem. Toda prav v Palo Altu sem lahko spoznal, kaj je kompjuter, kam vodi bodoč- nost. Palo Alto je namreč središče »Stilikon volley«, doline, ki se razteza od južnega predmestja San Francisca do Santa Clare. Dolina je ena sama tovarna, bolje rečeno zapo-vrstje malih tovarn, kjer načrtujejo in izdelujejo vse, kar je povezano s kompjuterjem in kvarcem, od ur in »videogames« do najbolj zapletenih in kompliciranih delov kompjuterja- Ob vsem tem se kaj rado zavrti v glavi, vendar je to bodočnost, s katero se bomo — čeprav šele čez leta — soočili tudi mi. Kako pa je bilo na intervjuju z Veberrothom? Povsem pričakovano in prav nič futuristično. Ueberroth je intervju izkoristil za pohvalo organizacije, bra nil ABC, ko smo kritizirali dokaj enostranske televizijske prenose in končal z ugotovitvijo — ki sicer drži — da doslej še nobenim olimpijskim igram ni prisostvovalo toliko ljudi kot v Los Angelesu. Košarka: v polfinalnem srečanju proti Španiji Zaslužen poraz Jugoslovanov Jugoslavija - Španija 61:74 (40:35) JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 16, Zorkič 2, K nego 6 (2:3), Radovanovič 15 (3:6), Na-kič 6, Dalipagič 16. ŠPANIJA: Llo-rente 8 (4:5), Mar-gaU 16 (2:2), Ji-menez 13 (3:4), Romay 6, Martin 6, Corbalan 6 (2:2), Solozabal 3 (1:3), Lopez 4, San Epifanio 12 (2:2). Gledalcev 10.000. SODNIKA: Ciine (Kanada), Reynoso (ZDA). LOS ANGELES — Jugoslovanski košarkarji so v pol finalu proti Španiji zaigrali dobro le v prvem delu tekme, nato pa so povsem popustili. Vzrok za sorazmerno visok poraz proti španski reprezentanci gre tokrat pripisati zelo Jugoslovan Mihovil Nakit: slabemu nizkemu odstotku zadevanja pri metu na koš, kar so spretni in v drugem delu tekme izredno razpoloženi španski košarkarji izrabili v lastno korist. V prvem polčasu so Jugoslovani, zlasti v uvodnih minutah srečanja, zaigrali povsem prepričljivo in uspešno, tako da so si v uvodnih minutah igre kmalu priigrali 8 točk prednosti. V tej fazi igre so se odikovali še zlasti Dražen Petrovič, Nakič in Dalipagič. Tudi v nadaljevanju je vse šlo najbolje, čeprav je treba poudariti, da so jugoslovanski košarkarji večino košev dosegli iz akcij v neposredni bližini koša, in da jim met od daleč ni nikakor šel. V nadaljevanju tekme v končnih fazah prvega polčasa pa so Španci s čvrstejšo obrambo prestregli nekaj žog in tudi zmanjšali negativno razliko na 5 košev. V drugem delu tekme pa so Corbalan in tovariši zaigra’i kot prerojeni in z izredno natančnimi in uspešnimi meti v napadu ter z učinkovito obram bo, s katero so povsem onesposobili jugoslovanske centre, prešli v zanesljive' vodstvo. Naj še omenimo, da je v teh ključnih trenutkih jugoslovanskim košarkarjem odpovedal met iz razdalje in da so zagrešili tudi vrsto osnovnih napak tudi izpod koša. Nekaj minut pred koncem tekme pa je moral še Dražen Petrovič z igrišča zaradi pete osebne napake. V jugoslovanskih vrstah se ni nihče posebno izkazal, pri Špancih pa so bili za zmago najbolj zaslužni Marcali, Jimenez in L toren te. V drugem polfinalnem srečanju so ZDA, kot predvideno, brez večjih težav premagale Kanado. Američani so si že v prvem polčasu nabrali visoko prednost (30:14), kar jim je dopustilo, da so zlahka prišli do zmage. Izid ob koncu prvega polčasa je bil 43:26, ob koncu druge tekme pa 78:59. V tolažilni skupini je Italija, kot smo že poročali, premagala ZRN z 98:71, Urugvaj pa Avstralijo s 101:95. Danes bo Italija igrala z Urugvajem za 5. mesto, Avstralija in ZRN pa bosta igrala za 7. mesto. »Azzurri« za tretje mesto Z dobrimi obeti Brazilija — Italija 3:1 (12:15, 15:2, 15:3, 15:5) ITALIJA: Ne- gri, Lucchetta, Dametto, Berteli, Dall’Olio, Rebau-dengo, Errichiel lo, De Luigi, Vul-lo, Lanfranco, A. Lucchetta, Vecchi. LOS ANGELES — Italijanski odbojkarski reprezentanci ni uspel veliki podvig. Kot je bilo pričakovati, so bili Brazilci za »azzurre« premočni in so Italijanom prepustili le prvi set, nato pa so brez težav uveljavili svojo premoč in prepričljivo dobili ostale tri sete. Začetek srečanja je bil za »azzurre« presenetljivo ugoden. Po izenačenem boju do stanja 7:7 so Brazilci začeli grešiti v napadu, kar so Italijani izkoristili in osvojili set. Nato je pri Italijanih začel šepati sprejem servisa, s tem so postali tudi nezanesljivi v napadu in tekme je bilo hitro konec. Do konca srečanja so »azzurri« v treh setih o-svojili le še deset točk. Poleg sprejema servisa so bili Italijani slabi tudi v bloku, kar je olajšalo delo Brazilcem, da so brez težav visoko zmagali. V boju za bronasto odličje se bodo »azzurri« pomerili z reprezentanco Kanade, ki je v drugem polfinalu gladko izgubila z, ZDA 0:3. Italijani niso brez možnosti in tretje mesto bi bila prava nagrada za i-talijansko ekipo, ki je že z uvrstitvijo v polfinale povsem upravičila nastop na olimpiadi in dokazala, da sodi med boljše reprezentance na svetu. Izida polfinala Brazilija - Italija 3:1; ZDA - Kanada 3:0. Izida za uvrstitev od 5. do 8. mesta Južna Koreja - Kitajska 3:1; Argentina - Japonska 3:1. Južna Koreja in Argentina bosta igrali za 5. mesto, Japonska in Kitajska pa za sedmo. Maree poškodovan Za moški tek na 1500 m je konkurenca izgubila Američana Mareeja, ki čuti bolečine na ahilovi tetivi, negotov pa je tudi nastop Ovetta, svetovnega rekorderja. Zdravniki so mu dali poguma, sam Ovett pa ni povsem prepričan v svoje možnosti. LOS ANGELES — Kanuisti so na jezeru Casitas o-pravili polfinalne regate na progi 1000 m. Podvig je uspel Jugoslovanu Janiču, ki bo veslal tako na 500 kot 1000 m. Janič, ki je veslal v zadnji skupini, se je uvrstil na drugo mesto s časom 3’58’”43. Iz prve skupine bodo v finalu prisotni trije najboljši časi in jugoslovanski veslač bo star-tal s petim časom. V dvojicah sta se v finale uvrstila Italijana Scarpa in liberti, ki sta v svoji skupini zmagala z najboljšim časom. Med posamezniki je veslal tudi Italijan Carraro, ki se je uvrstil samo na četrto mesto v svojem polfinalu in izpadel iz tekmovanja. Danes bodo moški in ženske veslali do kolajn na progi 500 metrov, v soboto pa bo na sporedu kilometer dolga proga. V finale sta se uvrstila tudi Jugoslovana Ljubek in Nišovič in obe ti za kolajne so tako pri Jugoslaviji kot pri Italiji dokaj konkretni. Pripomniti gre, da imata obe vrsti v kanuju precejšnjo tradicijo. Italija s Ferri jem, Jugoslavija pa z veslači, ki so prisotni v Los Angelesu. Lokostrelstvo Po prvem dnevu lokostrelskih ték-miovanj vodi v moški konkurenci A-meričan Pace, v ženski pa Mehičanka Breton. Od italijanskih tekmovalcev ni nihče med prvimi petnajstimi. Italijo zastopajo Ferrari (ki je v Moskvi osvojil bron), Di Buò in Robertsom nova. zadnja vest Sinhronizirano plavanje Zlato ZDA 'ZDA so sinoči osvojile zlato kolajno v sinhroniziranem plavanju za dvojice. Druga je bila Kanada, tretja pa Japonska. • Nawal El Moutawakel NADALJEVANJE S 5. STRANI moskovskega zlata. Kljub govoricam, da je bil poškodovan in da je malo treniral, se je Britanec znašel po prvem dnevu krepko pred rekorderjem Hingsenom. Vprašljivo je, če bo Thompson vzdržal pritisk Zahodnega Nemca v metih. V pred tek ih na dolgih progah so bili časi v glavnem dobri, do izrazitih konic pa ni prišlo. Na 5000 m sta dve skupini osvojila dva portugalska tekača, od katerih je Leitao med glavnimi kandidati za zlato. Vsaj glede doslej doseženih časov. Presenetljivo sta izpadla brata Selvaggio, medtem ko je napredoval Antibo. V finale teka na 3000 m z zaprekami sta se z najboljšim časom uvrstila Kenijec Kurir in Španec Ramon. Italijana Panetta in Boffi sta izpadla. Agnese Possamai je napredovala v finale teka na 3000 m. Kvalifikacijsko normo v skoku v višino je dosegla Sara Simeoni. V prvem Poskusu je skočila 190 cm. Novogoričanka Lidija Lapajne je skakala na meji svojih zmožnosti, rezultat 187 cm pa ji ni zadostoval za kvalifikacijo. Slaba konkurenca je botrovala kvalifikaciji jugoslovanske skakalke Snežane Dančetovič. V daljino je skočila 6,22 m, kar je predstavljalo H-rezultat. Sabljanje Italijani razočarali Predsednik italijanske satiljaške zveze Nos ti ni se je za finale posameznikov v meču predstavil v Ter-race Theatru v Long Beachu v smokingu in na tihem upal, da bo nagradil rojaka. Izkazalo pa se je, da so njegovi podložniki odšli na dopust in Stefano Bellone je osvojil samo četrto mesto, za katero Nostiniju smoking ni bil potreben. . Italijana je v px>lfinalu premagal Šved Vaggo, ki ni spadal v krog favoritov. Šved v polfinalu ni ponovil podviga in z lahkoto je zmagal Francoz Boisse. Bron je šel drugemu Francozu Riboudu. Maratonci prikrajšani Organizatorji niso upoštevali, do bodo maratonci, ki bodo na cilj Pr}'. hajali z zamudo, v bistvu zakasnm zaključne slovesnosti. Orzanizatorji s. predlagali, da bi po poteku PT.£}'. denega časa zamudniki zaključi tek pred stadionom. Predlog je naletel na hude kritike in na odPrl nasprotovanje. Kdo bo močnejši■ Stecca in Redžepovski v finalu LOS ANGELES — V Memorial A-reni so bili sinoči boksarski polfinalni boji. Bili so izredno trdi in v marsikaterem so bile še vidne posledice četrtfinala. Tako se je Američan Tate uvrstil v finale, ker se Nemec Zielonka ni predstavil v ringu. Jugoslovan Redžepovski je po točkah premagal Kenijca Bilalija in si bo v finalu skušal priboriti zlato proti Američanu McCroryju, kar seveda slabo obeta, ker bo McCrory boksal na domačih in udomačenih tleh. Puzovič se je spoprijel s Pagejem (ZDA) in zapustil turnir z jasnim porazom 0:5. Italijan Stecca se je boril z Nola-scom iz Dominikanske republike. Govorilo se je, da je Stecca poškodovan, Rokoborba Dobri nastopi Jugoslovanov Jugoslovanski rokoborci še naprej dosegajo odlične rezultate. Po uspehih v grškorimskem slogu je sedaj na vrsti prosti slog, kjer sta se v predtekmovanju Jugoslovana Sejdiu in Trstena odlično obnesla. Oba sta dosegla tri zaporedne zmage: Trstena je v kategoriji do 52 kg premagal Američana Gonzalesa po točkah, Egipčana Alija s tuše jem in Britanca Mooresa prav tako s tuše-jem. Sejdiju pa je v kategoriji do 74 kg premagal Novozelandca Colemana s tuše jem, Španca Ordoncza s tehničnim tuše jem in Iračana Fari-sa istotako s tehničnim tuše jem. Italijanu La Bruni pa ni šlo najbolje, saj ga je v kategoriji do 62 kg s tehničnim tušejem premagal favorit za končno zmago, Američan Lewis. La Bruna ima še možnosti, da se prebije do bronaste kolajne. izid 5:0 v njegovo korist pa je domneve demantiral. V finalu se bo Stecca spoprijel z Mehikancem I/>-pezam. Švicarka v Grčijo? Švicarka Gaby Schiess, nesrečna — kot kaže pa zelo slikovita — junakinja maratonskega teka, je prejela od grške vlade vabilo, da prebije v domovini 01 deset dni dopusta. Tenis Italijanski in jugoslovanski predstavniki so na teniškem turnirju takole igiuli. Osmina finala Moški : Cane (It.) - Chekrouni (Maroko) 6:2, 6:4. Ženske: Goleš (Jug.) - Hy (Hong Kong) 6:4, 4:6, 9:7; Reggi (It.) -Brown (ZDA) 6:2, 0:6, 6:3; Drescher (Švi.) - Sašak (Jug.) 6:1, 6:3; Graf LOS ANGELES — Več kot 30 tisoč gledalcev na velikem konjeniškem stadionu v Santa Aniti si je ogledalo polovico izmed 42 tekmovalcev v športni dresuri, ki so opravili nalogo grand prix v okviru tekmovanja ekip. Mojstri z vsega sveta niso razoča-^ rali, čeprav je bilo nekaj več napak kot običajno. Jugoslovanski jahači na lipicancih so začeli malce slabše, kot so pričakovali, a imajo še vedno možnosti za solidno uvrstitev. Ameriški gledalci so bili nad nastopom lipicancev navdušeni, sodniki pa jim (ZRN) - Cecchini (It.) 6:0, 3:6, 4:6. Četrtfinale Ženske: Cecchini (It.) - Drescher (Švi.) 6:1, 6:2. Sovjeti in Seul Redki sovjetski novinarji v Los Angelesu so obiskali južnokorejske kolege in se založili s propagandnim materialom o prihodnjih Gl, ki bodo v Seulu leta 1988. Nenavadni navijači Francoski judoist Michel Nowak ima čisto posebne navijače. Skupina prijateljev poje med njegovimi na stopi pesem Beatlesov »Michette«. Naivni Canto Mehikanec Ernesto Canto, zmagovalec hoje na 20 km, se je pred vhodom v olimpijsko naselje ustavil zaradi lovcev na avtograme. Revež ni vedel, da bo operacija trajala štiri ure. še vedno ne priznavajo povsem, da so primerni za športno dresuro. Od jugoslovanskih jezdecev je mo ral prvi na poligon Alojz Lah, ki ima v trojici prisotnih Jugoslovanov največ možnosti za dobro uvrstitev. Lah je imel precej treme, a je vsekakor dobro opravil nalogo. Gledalci so bili zadovoljni tudi z nastopom konja Maestosa Allegra, ki so ga prav tik pred tekmovanjem veterinarji usposobili, čeprav je že vse kazalo, da sploh ne bo mogel nastopati. Tudi Stojan Moder in Dušan Mavec sta dobro opravila prvi nastop, čeprav sodnikom ni ušlo šepanje Modrčeve-ga konja. Po prvem dnevu vodi Švica s 3195 točkami Jugoslavija je sedma z 2885 točkami. Američani navdušeni nad nastopom lipicancev na ostalih prizoriščih Judo Avstrijcu zlato LOS ANGELES — V judu so podelili kolajne tudi v kategoriji do 86 ~kg. Nastopila sta tudi Italijan Vecchi, ki ga je Avstrijec Seisenba-cher izločil že po prvem dvoboju, in Jugoslovan Stanko Lopa tič, ki ga je v predtekmovanju prav tako premagal Avstrijec, a mu je uspelo prebiti se do repesaža. Tu pa je bil z eno zmago (nad Južnim Korejcem Šu Čung Čangom) in z enim porazom (z Japoncem Nose jem) izločen. Izidi finalnih dvobojev FINALE ZA 3. MESTO: Nose (Japonska) - Carni (Fr.) ippon ; White (Vel. Brit.) - Biichel (Liecht.) ippon. FINALE ZA 1. MESTO: Seisenda-chcr (Av.) - Borland (ZDA) ippon. KONČNA RAZVRSTITEV: 1. Sei sendacher (Av.); 2. Borland (ZDA); 3. White (Vel. Brit.) in Nose (Jap.). Hokej na travi V tolažilni skupini od 9. do 12. mesta je Kenija premagala ZDA 6:5, Kanada pa Malezijo z 1:0. Rokomet »Plavi« proti ZRN za zlato kolajno ZRN si je z zmago nad Dansko zagotovila nastop v finalu moškega rokometnega turnirja, kamor se je že uvrstila Jugoslavija. Danska in Romunija bosta igrali za 3. mesto. SKUPINA A Izidi 5. kola: Jugoslavija - Romunija 19:18; Švica - Islandija 16:23; Japonska - Alžirija 17:16. Lestvica: Jugoslavija 9, Romunija 8, Islanttì3 7, Švica 4, Japonska 2, Alžirija V' SKUPINA B ^ Izidi 5. kola: ZRN - Danska 20'A°’ Švedska - Španija 26:25; Južna -K reja - ZDA 22:22. Lestvica: ZRN ^ Danska 8, Švedska 6, Španaja 4, DA in Južna Koreja 1. .. :n Finalna tekma med Jugoslavija ZRN bo na sporedu jutri. Skoki v vodo Zanesljivo Louganis Američan Greg Louganis ie. gal v tekmovanju skokov s tru trske deske. Končno so ZDA ^go-lc neko tekmovanje, kjer o rsm* .j. valcu odločajo sodniki, brez 0. nega doprinosa le-teh. Pred d uvrščenim Kitajcem Tanom J® >de V nem« tekmovanju dviganja u kategoriji nad 110 kg. 1./riirtinC' Srebro je šlo Američanu w ^er-zu, bron pa Zahodnemu Ncmc lingerju. Končna razvrstitev 2- 1. Lukin (Avstral.) 412,500 .,r[in' Martincz (ZDA) 410 kg; T ger (ZRN) 397,500 kg; 4. #7 (Av.) 385 kg; 5. Tsintaris kg itd. Za zlato medaljo na nogometaem tarairju bosta igrali Fraacija in Brazilija Jugoslavija in Italija za tretje mesto LOS ANGELES - bili v polfinalnih srečanjih poraženi in v obeh tekmah je bilo potrebno o-digrati podaljške, ki so odločili končnega zmagovalca. Tako bomo lahko v sobotnih jutranjih urah prisostvo-vali tekmi med Italijo in Jugoslavijo Za bronasto medaljo na olimpijskem Nogometnem turnirju, medtem ko se bosta v velikem finalu v nedeljo zjutraj po našem času pomerili Fran-C1la in Brazilija. 0 sojenju je bilo na teh olimpijskih ‘grah že dosti povedanega pa ven-aar. ne moremo mimo ugotovitve, da so bili jugoslovanski nogometaši v eknu s Francijo ponovno hudo oško-°vani. Mehikan&ki sodnik Marquex Je namreč sodil tako pristransko in o v korist Francozov, da je verjetno P avi čudež, da so »plavi« uspeh P’’|U celo do podaljškov. Ni tuš na-nctl’ da bi branih oba izključena nogometaša »plavih«, vendar ostaja Jugoslaviji in I-taliji ni uspel podvig. Obe ekipi sta vtis, da Francozi za podobne ah o-strejše prekrške niso dobih niti rumenega kartona. Kljub dvema igralcema manj od sredine drugega polčasa so Jugoslovani igrali izredno požrtvovalno in so morah priznati premoč Francozov šele v podaljških, ko so »plavim«, zaradi številčne podrejenosti, pošle moči. Na koncu smo bih na žalost priča neljubemu dogodku, ko Jugoslovani niso znali mirno prenesti poraza. Nekateri igralci so skušah napasti sodnika, vendar so na srečo treznejši med njimi preprečili hujši incident. Kaj lahko pričakujemo od tekme za tretje mesto? Nedvomno so v prednosti »azzurri«, saj bodo imeli Jugoslovani vehke težave pri sestavi ekipe. Toplak ima na razpolago še vsega 16 nogometašev (Smajič je zaradi poškodbe že odšel domov), od katerih zanesljivo ne bosta igrala izključena Nikolič in Cvetkovič, lahko pa se zgodi, da bo zaradi incidenta po tekmi in rumenih kartonov kaznovan še kdo in tako bodo »plavi« z vehko težavo poslali na igrišče e najst nogometašev. Francija — Jugoslavija 4:2 (2:2, 2:0) STRELCI: Bijotat v 6’, Jeannoul v 15’, Cvetkovič v 63', Beverie v 73’, Lacombe v 96’, Xuereb v 119’. JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Miljuš, Baljič, Katanec, Elsner (v 46’ Mrkela; v 80’,Stojkovič), Radanovič, Nikolič, Gračan, Baždarevič, Deverič, Cvetkovič. FRANCIJA: Rust, Thouvenel (v 24’ Bibard), Senac, Jeannoul, Ayache, Lemoult, Bijotat, Rohr, Lacombe, Xuereb, Brisson. SODNIK: Marquex (Mehika); GLEDALCEV: 97 tisoč. PASADENA — Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo v petek igrala le za bronasto kolajno. V polfinalu jo je namreč po sto dvajsetih minutah igre premagala Francija s 4:2 (2:0). Razplet je bil izredno presenetljiv, kajti Francozi so vodih z 2:0, naši pa so z igralcem manj izenačili, takoj zatem pa so ostali celo z devetimi igralci. Francozi pa z dvema igralcema več v zadnjih petnajstih minutah niso dosegh gola, tako da so igrah podaljšek. Modri tokrat niso ponovili dobre igre iz tekme proti ZRN. Francozi so predvsem v prvem polčasu igral izvrstno, izvedli nekaj hitrih in odličnih kombinacij in povsem onesposobili jugoslovanske nogometaše, katerim je hiter ritem Francozov povzročal težave. V nadaljevanju je bila igra mnogo bolj razburljiva. V 49. min. je sodnik izključil Nikohča zaradi prekrška nad Rohrom. Razen izključitve Nikohča pa je sodnik jugoslovanskim nogometašem pokazal še tri rumene kartone (Baljič, Katanec, Stojkovič). Dve minuti po izenačenju, se pravi v 75. min., je sodnik s sporno odločitvijo izključil tudi Cvetkoviča, tako da so Jugoslovani do konca igrah z devetimi igralci, kar so Francozi izkoristili v podaljških in prepričljivo zmagali. Brazilija — Italija 2:1 (1:1, 0:0) STRELCI: Gilmar v 53’, Fauna v 62’, Ronaldo v 95’. ITALIJA: Tancredi, Galli, Nela, Bagni, Vierchowod, Tricella, Fanna, Baresi, Serena, Sabato (v 77’ Battistini), Massaro. BRAZILIJA: Gilmar, Ronaldo, Punga, Gaivao, Ade-mir, Andre, Tonho (v 110' Milton Cruz), Dunga, Kita (v 78’ Chicao), Gilmar, Silvinho. SODNIK: Socha (ZDA); GLEDALCEV: 83 tisoč. PALO ALTO — Italija je izgubi’a z minimalno razliko polfinalno srečanje z Brazilijo, vendar je končno prikazala igro, ki so jo vsi od nje pričakovali. Čeprav je zmaga Brazilcev zaslužena pa »azzurri« niso bih nič slabši od svojega nasprotnika in z nekaj več sreče ah prisebnosti napadalcev bi bil rezultat lahko obraten. Tekma je bila prijetna za gledanje in v začetku so se napadi obeh ekip vrstili zdaj na eni zdaj na drugi strani. Prvo priložnost so imeh Brazilci v 20. minuti, vendar je bil Tancredi na mestu. Tudi Italijani so imeh v prvem delu nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Brazilci so prešli v vodstvo v začetku drugega polčasa z golom Gilmarja, ki je izkoristil predložek Tonha. Na izenačenje ni bilo treba dolgo čakati in Fanna je že po devetih minutah izenačil z neubranljivim strelom po predložku Baresi ja z desne strani. Do konca regularnega dela sta imeh obe ekipi še nekaj priložnosti, ki pa jih nista izkoristili. V podaljških so bili prisebnejši Brazilci, ki so že v 95. minuti povedli z golom Ronalda, ki je presenetil Tancredi ja, ki nosi precejšen del krivde za zadetek. Do konca so imeh »azzurri« sicer premoč, vendar do gola niso uspeh priti in se bodo tako za bronasto odličje pomerili z Jugoslovani. naši bralci in los angeles ’84 Proslavljanje po kitajsko V središču polemik ob letošnjih olimpijskih igrah je a^omno sojenje v tistih panogah, kjer o izidu lahko sa-odloča človeški faktor. Vsi se strinjajo, da so a-y .ki športniki v veliki prednosti: Tako domačega sojenja odl^?”0 n’ bito na nobeni olimpiadi. Po čudnih sodniških boV,j ?b v gimnastiki je sodniška pristranskost prišla naj-kn it ’ZTaza v boksu, kjer lahko Američan izgubi le, če je n'!^Uran. Naše vprašanje bralcem je bilo tokrat name-Ang°i prav sojenju na boksarskem tekmovanju v Los “Ostri komentarji« »BnV*° žeria'. mehanik iz Trsta: bni ■ arskemu tekmovanju sem sledil ko Ìma*0'.v službi pa sem slišal Veličan VOriti 0 Nepravdni zmagi America a nad Jugoslovanom. Vsi pravijo, Niko° ^Neričani favorizirani od sodri; Jf' komentarji pa so marsikdaj tu-1 ^ej ostri«. “Sojenje škandalozno« Ce.'?d|n Čeme, upokojenec iz Gorijo Je11!® v boksarskih tekmovanjih niki ,tavno škandalozno. Ko so sodio dosodili zmago Američanu Hil-rom ?račanju z Jugoslovanom Ška-ljja ’ J? to izrecno poudaril tudi itati«, • komentator. Po mojem mne-rektjJ? dii HiU slabši in bolj neko-99gg °d Škara. Američani imajo jih' n ddst- možnosti, da zmagajo, če LasProtnik ne podre na tla.« “Američani favorizirani Sanjfe,h športih<< »Bok« Jancar, uradnik iz Trsta: ttiarsiv - sem Precej redno sledil in čudne p 80 bil® sodniške odločitve naa’ Kiuf^a’ Brazilija - Japon-?PA; j« J*1 - Grčija, Jugoslavija -•c dvohnii i : tenis polfinale (štir-? višjnn ’’ (9.30) : atletika: skok a 4x40o (kvalifikacije), štafe- žen«?08*1* (predtekm.), met diritto m c (kvalifikacije), štafeta i*».00). i„.moški (predtekm.) ; 19.00 L>nske. ^treLslv°: 90 m moški, 70 °Sarka V”, m m«>ški, 60 m ženske; Sča«#:- ssr*s za 7. me- , . -m»; i rP11 - ZRN, srečanje za 5. '“o» (n*rai - Italija; sabljanje e-K,da'ekm ); 20.00 (11.00) roko-rca U-km , ** 7' mesto: Španija -y®dska- (5. mesto: Islandija -Ska - ZDa. 7?a 88 9- mesto: Japon-’ lekma za 11. mesto: Alži- rija - Južna Koreja; 21.00 (12.00): rokoborba: Predtekm. (57, 68, 82, 100 kg); polfinale (52, 74, nad 100 kg); finale (52, 74 in nad 100 kg); 22.00 (14.00): jahanje - dresura posamezno. Jutri 1.00 (16.00): judo - nad 95 kg; a-tletika: skok v daljino ženske (finale); 100 m ovire (polfinale) ; štafeta 4x400 m moški (polfinale); štafeta 4x400 m ženske (polfinale); met diska moški (finale); 1.500 m moški (polfinale); 100 m ovire (finale); 3000 m (finale) ; 3000 m zapreke (finale) ; 1.30 (16.30): skoki v vodo - stolp ženske (finale); 3.00 (18.00): ritmična gimnastika ženske (predtekm.) ; 3.30 (18.30): odbojka moški: dvoboj za 7. mesto Kitajska - Japonska, dvoboj za 5. mesto: Južna Koreja - Argentina; 4.00 (19.00): nogomet Jugoslavija - Italija za 3. mesto; košarka: Španija -ZDA (finale). Radio Trst A Slovenska postaja Radia Trst A ima v Los Angelesu svojega poročevalca, Sašo Rudolfa, ki sc vsak dan javlja s prizorišča olimpijskih Iger v Los Angelesu v poročilih ob 7.00, 13.00 in 19.00, ob nedeljah pa ob 8.00 ln 19.00 Dober sprejem vam želi Italijanska TV PRVI SPORED DANES PETEK, 10. AVGUSTA 1.00 - 8.00: atletika - finale 200 m Ž, daljina Ž, deseteroboj, sabljanje -finale ekipno, boks - polfinale; 10.30 - 12.00 pregled prejšnjega dne; 18.00 -19.35: atletika - baterije in kvalifika- cije, kanu - finalu 500 m moški in ženske; 22.30 - 23.30: rokoborba ali a-tletika (posnetek) ; 23.30 - 1.00: pregled: nogomet (mali finale) Jugoslavija - Italija, hokej, judo, vaterpolo (finale), rokomet, odbojka, sabljanje, lokostrelstvo, jadranje, tenis (finale). JUTRI SOBOTA, 11. AVGUSTA 1.00 - 6.00: atletika - finale višina Ž, disk M, 100 m Ž, 3000 m Ž, 3000 m ovire, skoki v vodo - finale ženske, ritmična gimnastika, jahanje - dresura, košarka - (mali finale) Jugoslavija - Kanada; 18.00 - 19.30: atletika - baterije in kvalifikacije; 22.30 -23.00: boks - finale; 23.00 - 23.30 rokomet - finale; 23.30 - 1.00: pregled. TV Ljubljana DANES PETEK, 10. AVGUSTA 04.00: košarka polfinale moški; 04.30: vaterpolo finale Jugoslavija -Španija; 12.00: pregled 1; 13.35: boks polfinale (drugi del) (POS); 14.45: košarka polfinale moški (POS); 16.30: vaterpolo finale Jugoslavija - Španija (POS); 17.00: atletika (polfinale 200 m Ž, predtekm. 1500 m, polfinale 1500 m Ž, finale daljina Ž, polfinale 5000 m M, deseteroboj) (POS); 23.00: olimpijska kronika 2; 23.30: pregled 2. JUTRI SOBOTA, 11. AVGUSTA 01.00: atletika (višina Ž, polfinale 100 m ovire Ž, polfinale 4 X 400 m M, polfinale 4 X 400 m Ž, polfinale disk M, polfinale 1500 m M, finale 100 m ovire Ž, finale 3000 m Ž, finale 3000 m ovire M) (NEP); 04.00: košarka (mali finale) moški Jugoslavija - Kanada (NEP); 05.45: vaterpolo Jugoslavija - ZDA; 06.45: atletika drugi del (NEP); 11.50: pregled 1; 13.25: atletika (POS); 16.30: kajak, kanu (NEP); 16.55 košarka finale moški (POS); 18.35: jahanje - dresura (NEP). TV Koper DANES PETEK, 10. AVGUSTA 12.00: olimpijski pregled 1 - posnetki; 13.35: boks - posnetki; 17.00: atletika - posnetki ; 22.00: vaterpolo -Jugoslavija ? - direktni prenos: 23.30: olimpijski pregled 2 - direktni prenos. JUTRI SOBOTA, 11. AVGUSTA 1.00: atletika; 4.55: vaterpolo Jugoslavija - ZDA; 5.55: košarka M ZDA -Španija; 11.50: olimpijski pregled 1; 13.25: atletika (POS); 16.55: košarka M finale (POS); 18.35: jahanje (POS); 19.15: atletika (POS); 20.00 boks in atletika (PRENOS); 22.55: rokomet finale M Jugoslavija - ZRN. Napovedi vseh strokovnjakov in izvedencev so si povsem edine Ameriškim košarkarjem zlato nikakor ne more uiti Še preden se je začel olimpijski košarkarski turnir, so bili vsi ljubitelji košarke, specializirani novinarji in strokovnjaki istega mnenja glede olimpijskega zmagovalca v košarki in vsi po vrsti So napovedali, da bo to reprezentanca ZDA. Razlogov za to je več. Predvsem so ZDA še vedno daleč najboljša nacija v košarki ki lahko črpa iz o-gromnega rezervarja nadarjenih košarkarjev. Drugi razlog je vezan na pomembnost olimpijski^ iger, ki so bržkone edino ameriško tekmovanje, kateremu pripisujejo Američani veliko važnost in se skladno s tem na olimpiado tudi ustrezno pri pravljajo. Nadalje si Američani na domačih tleh ne morejo privoščiti poraza v eni izmed svojih najbolj tipačnih pia nog. Poleg tega so si vneto želeli, da se temeljito maščuje- LOS ANGELES — ZDA so s tremi zlatimi in štirimi srebrnimi kolajnami dosegle v jadranju daleč največji uspteh. I-talijani so v zadnji regati v glavnem razočarali in so sc morali zadovoljiti z eno samo bronasto kolajno, ki sta jo o-svojila Gorla in Peiuboni v razredu »star«. Jugoslovan Dušan Puh je tudi px> zadnji regati deskaškega tekmovanja »windglider« ohranil 15. mesto, kar v bistvu odraža njegove trenutne sposobnosti. Končne lestvice v raznih razredih so sledeče: »FLYING DUTCHMANN«: 1. Jonathan McKec (ZDA); 2, Terry Mc I.aughlin (Kan.); 3. Jonathan Ri- chard* (Vel. Brit.) ...7. Mario Cclon (It.) itd. jo Sovjetom za poraz na olimpijskih igrah v Miinchnu (od takrat se namreč reprezentanci nista več srečali na olimpiadi). In končno petič, A-merika dejansko razpolaga s tehnično najbolj dovršenimi ter morfološko in telesno najbolj nadarjenimi (tu mislimo predvsem temnopolte igralce) košarkarji na svetu. Trener ameriške izbrane vrste je Bobby Kndght — sloviti »coach« u-niverze Indiana iz Bloomingtona, ki je p» vsem svetu znan kot zelo strog in oster trener, ki je večkrat grob z lastnimi igralci, nenaklonjen in neprijazen z novinarji in večkrat tudi nasilen, širša javnost je o Knightu prvič slišala leta 1979 zaradi afere, ki je nastala, ko je na Panameriških igrah v Portoriku udaril nekega policaja. Kljub tem svojim ne ravno najbolj pozitivnim lastnostim po je Knight na košarkarskem področju resnično vrhunski strokovnjak, ki je postavil nekatera temeljna načela o-brambe v moderni košarki in ogromno prispoval k razvoju in razmahu »SOLEMG«: 1. Robert Haines (Z DA); 2. Torben Grael (Braz.); 3. Haas Fogh (Kan.) ,..9. Gianluca Lamam (It.) itd. »FINN«: 1. Russel Coutts (N. Zelandija); 2. John Bertrand (ZDA) ; 3. Terry Neilson (Kan.) ...15. Paolo Semeraro (It.) itd. »WINDGLIDER«: 1. Stephan Van Den Berg (Niz.); 2. Randall Scott Steele (ZDA); 3. Bruce Kend ali (N. Zel.) ...5. Klaus Maran (It.) ...15. Dušan Puh (Jug.) itd. »STAR«: 1. William Buchan (ZDA); 2. Joachim Grič se (ZRN); 3. Giorgio Gorla (It.). »470«: 1. Luis Doreste (Šp.) ; 2. Stephen Benjamin (ZDA); 3. Thierry Peponnet (Fr.) ...5. Tommaso Chief-fi (It,) itd. »TORNADO«: 1. Rcx Sellers (N. Zel.); 2. Randy Smith (ZDA); 3. Chris Caims (Avstralija). »obrambne miselnosti« tudi drugod pio svetu, saj se po Knightovih tek-tičnih načelih že vrsto let ravnajo mnogi trenerji in drugih držav (med temi tudi italijanski zvezni trener Sandro Gamba, ki je s Knightom zelo dober prijatelj). Bobby Knight je res temeljito in skrbno pripravil Michael Jordan Gušiken moli, Diokovich se je o-bril, odbojkaricam ZDA pa modri dresi proti Kitajski pomagajo ali tudi ne. Da bi bili na tekmovanjih najbolj zbrani, iščejo športniki vse mogoče načine. Tudi zaradi tega so mnogi zbudili pozornost gledalcev, kot Ži Gušiken. Japonski telovadec,, ki je slavil v mnogoboju in skupoj s Kitajcem Li Ningom zmagal še na krogih, si je pred vsakim nastopom nabiral energijo in se skušal zbrati z nekakšno svojo (nereligiozno) molitvijo. Kot je povedal, mu tiho mrmrana molitev pomaga, da zbere svoje moči in v nastopni dà potem vse od sebe. Japonski telovadec ni nikakršen posebnež. Vratarka zahodnonemške rokometne reprezentance Astrid Hu-hen nosi za srečo na vsaki tekmi staro ponošeno trenerko, skakalec Deviških otokov Farlovv na vso moč zavija z očmi, preden skoči v bazen. moštvo, ki bo bržkone osvojilo zlato, Pregledne in zbirne treninge je začel pred dvema letoma. Prerešetal je vse kotičke ZDA v iskanju svoji »filozofiji« najbolj primernih košarkarjev. Ni se oziral na zveneča imena, zahteval je igralce z dobro definiranimi značajskimi in psihološkimi značilnostmi ter po seriji zbirnih treningov, na katerih je odpiadlo na stotine kandidatov, le izluščil pravo dvanajsterico igralcev, ki so res izjemni, najboljši izraz že same p>o sebi vrhunske ameriške košarke. In še to: že maja je svojo udeležbo na olimpijskih igrah odpovedala trojica igralcev, ki so raje podpisali za profesionalce: to so Melvin Turpin in Samuel Bowie (Kentucky university 208 oz. 211 cm visoka centra) ter Charles Berkley (Aubum college -198 in 125 kg težki krilni igralec). Kljub tem odsotnostim pxa je ameriško moštvo vseeno »strašno«, sestavljajo pa ga igralci, katerim že sedaj napovedujejo uspešno kariero med profesionalci: Ameriške odbojkarice najraje na-stopjajo v modrih dresih, pred tekmo s Kitajsko pa so to celo zahtevale. Tudi Kitajke so hotele imeti modre drese in pogajanja so trajala polnih 30 minut. Kitajke so po postile, o-blekle rdeče drese, trener ameriške ekipo Aries E tinger pa je potem povedal, da njegove varovanke še nikoli niso izgubile s Kitajkami, če so nastopile v modrih dresih. Njegova trditev je bila resnična in Američanke so zmagale s 3:1, a samo na prvi tekmi. V finalu jim modra barva ni pomagala, rdeče Kitajke so slavile s 3:0. Vendar pa te vraže ne pomagajo vedno. To je spoznal tudi vratar Bob Diokovich, sicer kapotan ameriške rokometne reprezentance. Da bi preprečil tretji zaporedni poraz svoje ekipo, si je obril brke. Njegova žrtev je bila zaman. Američani so spet ostali praznih rok. STEVE ALFORD: 1.85 m - 19 let, bek, Indiana University. VERNQN FLEMING: 1,95 m; 22 let; bek, Georgia University. MICHAEL JORDAN: 1,95 m; 21 let; bek; Norih Carolina. LEON WOOD: 1,90 m; 22 let; bek California fullerton University. ALVIN ROBERTSON: 1,95 m; 22 let; bek; Arkansas University. PATRICK EWING: 2,13 m; 21 let; center; Georgetown University. JOE OLEINE: 2,10 m; 21 let; center, Arcansas University. JEFF TURNER: 2,05 m; 22 let; krilo, Wanderbild University. CHRIS MULYN: 1,98 m; 21 let; krilo, St. John’s University. SAM PERKINS: 2,05 m; 22 let; krilo, Norih Carolina. WAYMAN TISDALE: 2,05 m; 20 let; krilo, Oclahoma University. Legenda: Ime in priimek, višina, starost, igralna vloga, naziv univerze. IGOR CANGIAMI Poroki na vidiku LOS ANGELES — Olimpijska prvakinja v maratonu Joan Benoit Jfi napovedala, da se bo jeseni poročila in da bodo na poroki igrali melodijo iz olimpijskega filma Ognjeni vozovi-Tako je namreč želel njen zaročenec Scott Samuelsons. Joan se je sprva upirala, rekla je, da bo privolila leče se bo dobro odrezala na igraa-Zdaj, ko ima v žepu zlato kolajno-se ji zdi, da lahko ugodi zaročencu- Še dve znani ameriški tekačici s mislita po igrah poročiti. Mary De' kar, ki upa, da bo zmagala v teku na 1500 metrov, je napovedala, da se bo prihodnje leto poročila z britanskim metalcem diska Slaynejem- Ali obžaluje Muhammadu Aliju, nekdanjemu 0 limpijskemu zmagovalcu in profesionalnemu prvaku, je za nečim še zViet raj žal. »Da, svojo olimpijsko zla* ^ kolajno sem zagnal v reko. Maščeva sem se, to je bilo v času, ko so im? črnci v Združenih državah t°i'K težav.« ZDA daleč pred ostalimi Vraževerni tekmovalci a mednarodni šport • domači šport • mednarodni šport • domači šport • mednarodni šport S domači šport Na vsedržavni regati Tudi 6 naših tekmovalcev Prvi trening za Tima Dii Iona Včeraj je opravil prvi trening pod vodstvom trenerja De Sistija Tim Dil-lon, ki je prvi od dveh tujih igralcev tržaškega Stefanela za prihodnjo sezono. Dillon, ki je že pjodprisal pogodbo, prihaja z ameriške univerze North-eastern Illinois, visok je 203 centimetrov, težak 105 kilogramov. obvestilo Odbojkarski klub Bor obvešča, da je zbor igralcev in igralk za Škofjo Loko v nedeljo, 19.8. ob 7.30 pred železniško postajo v Sežani. Prosimo za točnost. Konec tedna je bila v Chioggii vsedržavna regata za jadralne deske, veljavna za selekcijo za državno in evrop>sko prvenstvo. Na regati so nastopili člani državne reprezentance in vsi najboljši deskarji 11. cone FIV. Udeležili so se je tudi zamejski tekmovalci: za TPK David Poljšak in Marko Zubalič, za JK Čupo p>a Andrej Sedmak, Devan Košuta, Pavlo Kralj in Damjana Kralj. V dveh dneh so se tekmovalci px>-merili v treh preizkušnjah, ki so jih označevali slab veter in močni morski tokovi. Zaradi neugodnih p>o-gojev se marsikdo ni mogel izogniti nepravilnostim; žirija pa je bila precej stroga in je v prvi preizkušnji izključila 22 tekmovalcev. Ti u-krepi so oškodovali predvsem Poljš-ka, sicer bi se uvrstil na drugo mesto. V lahki kategoriji se je pomerilo 22 tekmovalcev, zmagal je domačin Gandolfo, Poljšak je bil sedmi. Pav lo Kralj 11. Damjana Kralj pa 14.• V težki kategoriji je bilo 37 deskarjev; zmagal je Tržačan Manci, Zubalič je bil 17., Košuta 22, in Sedmak 24. * v Osem ekip na memorialu »Z. Race« Tudi letos bo proseško Primorje v spromin na enega svojih najbolj priljubljenih igralcev in odbornikov priredilo tradicionalni nogometni turnir za II. memorial »Žarko Race«. Turnir bo na Proseku, pričel pa se bo v po-neda jek, 27. t.m., ko se bosta v uvod ni tekmi pomerila Breg in lanski ter predanski zmagovalec I. memoriala San Giovanni. Na turnirju, ki bo protekal px> izločilnem sistemu, bo tudi tokrat sodelovalo osem ekip. Kot na I. memorialu, bo pokal II. memoriala »Ž. Race« osvojila ekipa, ki bo trikrat osvojila končno zmago. PRAVILNIK ČLEN 1 — FC Primorje organizira od 27. avgusta do 7. septembra 1984 večerni nogometni turnir za II. memorial »Žarko Race«. ČLEN 2 — Pokal II. memoriala »Žarko Race« si bo zagotovila ekipa, ki bo trikrat osvojila turnir. ČLEN 3 — Na turnirju sodeluje osem ekip. ČLEN 4 — Turnir se odvija pro izločilnem sistemu. ČLEN 5 — V primeru neodločenega izida po 90 minutah, bodo na vrsti enajstmetrovke. Vsaka ekipa jih bo imela na razpiolago pet; mora jih izvajati vsakokrat drug igralec. V primeru, da rezultat ostane neodločen, nadaljujejo z izvajanjem enajstmetrovk z istim igralcem do končnega zmagovalca. ČLEN 6 — Le v finalnih tekmah, v primeru neodločenega izida po 90 minutah bodo odigrali podaljška po 15 minut vsak. V primeru nodločene-ga izida bodo na vrsti enajstmetrovke, kot predvideno v členu 5. ČLEN 7 — Vsaka ekipa lahko i-gra s tremi sposojenimi igralci, za katere je treba ob pričetku prve o-digrane tekme izročiti organizatorjem turnirja sposojevalno pismo matičnega društva (nulla osta). ČLEN 8 — Vsaka ekipa lahko v vsakem trenutku tekme zamenja štiri igralce in vratarja (razen med izvajanjem enajstmetrovk). ČLEN 9 — Vse nedokončane tekme zaradi slabega vremena bodo odigrali naslednji d zrn ob 18.30. ČLEN 10 — Igralec, ki ga sodnik izključi, ne more več. nastopiati na turnirju. ČLEN 11 — Organizatorji si ne jemljejo nobene odgovornosti za morebitne nerede ali škodo, ki bi na- stali med tekmami ali p» tekmah turnirja. ČLEN 12 — Za vsa druga pravila, ki jih ta pravilnik ne predvideva, velja pravilnik italijanske nogometne zveze. ČLEN 13 — Nagrajevanje bo na proseškem nogometnem igrišču p>o zaključku finalne tekme. SPORED Ponedeljek, 27.8,, ob 20,30 (A) SAN GIOVANNI - BREG Torek, 28.8., ob 20.30 (B) PRIMORJE - S. NAZARIO Sreda, 29.8., ob 20.30 (C) KRAS - S. MARCO Četrtek, 30.8., ob 20.30 (D) ZARJA - GAJA Ponedeljek, 3.9„ ob 20.30 ZMAGUJOČI A - C Torek, 4.9., ob 20.30 ZMAGUJOČI B - D Četrtek, 6.9., ob 20.00 FINALE ZA 3. MESTO Petek, 7.9., ob 20.00 FINALE ZA 1. MESTO SODELUJOČE EKIPE Breg, Gaja, Kras, Primorje, S. Giovanni, S. Marco, S, Nazario in Zarja. 3 iz planinskega sveta Planinska pot SPDT Planinsko pot Slovenskega planin skega društva Trst, bolje poznano kot vertikalo, so požrtvovalni zamejski planinci slavnostno odprli pred skoraj devetimi leti, točneje 5. oktobra 1975, zamisel zanjo pa so dali tržaški planinci že leta 1968. Vertikala, ki je edina zamejska vezna planinska pot (v Sloveniji jih npr. imamo ničkoliko), poteka od avstrijsko - italijansko - jugoslovanske tromeje na Peči pa do tržaškega Krasa, saj se zaključi v dolini Glinščice, pred spominskim obeležjem trem zamejskim planincem, ki so padli med drugo svetovno vojno. Ob odprtju te poti, ki je razdeljena na pet odsekov, od katerih je vsak imenovan po kaki markantni slovenski osebnosti, je Založništvo tržaškega tiska izdalo vodnik po le-tej, ki ga je uredil Boris Sancin, v glavnem pa so poti opisali in markirali Štefan Bratož, Rafko Dolhar, Sonja Mašera in Slavko Tuta, medtem ko je vse potrebno z zemljevidi uredil Miroslav Črnivec. Od odprtja do danes se je na to pot odpravilo ogromno planincev iz zamejstva, pa tudi iz Slovenije, mnogo od teh pa je tudi opravilo celotno pot. SPDT je leta 1978, ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav, priredilo dolgi pohod po tej poti, in sicer od začetka v Glinščici pa do Matajurja, kar je približno polovica poti, nato pa so udeleženci »marša« zavili v Slovenijo ter svoj pohod zaključili v Bohinju. Naslednjega leta so priredili pohod od Matajurja do tromeje na Peči, vsi tisti pa, ki so opravili oba pohoda, so si torej zaslužili značko opravljene poti. Mnogo planinskih društev iz Slovenije je vključevalo in še vedno redno vključuje v svoj program izletov kako ekskurzijo po vertikali. Najbolj vztrajni so prav gotovo planinci najštevilnejšega slovenskega društva PD Ljubljana - Matica, ki praktično od odprtja te »zamejske transverzale« »orjejo« po njej. Že pred leti je 22 planincev tega društva prejelo priznanje za opravljeno pot, tem pa so prav gotovo sledili še drugi- . V zadnjih treh letih je SPDT m katere odseke te poti nanovo nnn' ralo, posebno na začetku, s tem lom pa bodo še nadaljevali. ToW u0 mejska vertikala SPDT je še *0» aktualna in vabi planince na s steze in poti! Vaja reševalne skupine iz Trsta Da je tržaška postaja gorske ve vaine službe, sK ni reševalcev ghesi, drugo Lucijan Cergol), zelo aktivna- F'f'jj že dejstvo, da so v nedeljo zelo zahtevno reševalno vajo vv .givi skupini, v steni gore Media v ^ ne. Vajo je vodil Lucijan Cerg • ■ deležil pa se je je tudi načelnik ^ nističnega odseka SPDT Lucijan ^ lič, ki je član Cergolove skupin vaje prirejajo tržaški reševalci g ko leto,'letos pa je bila še_ PoS fa. zahtevna, saj so morali spuscai njenca« kar po 460 metrov «is0* ^ ni z raztežaji po petdeset in st.,:;va, trov. Skala je bila zelo gto- tako da so morali vsakič očis» jišče, vendar pa so vajo *z.„0trva hibno in tako dokazali, da je eettO priprava na višku. Sicer pa r0fcs» upamo, da jim ne bo treba n uporabljati tega, kar so se na DUŠAN J^IC totip (eno vodi Roberto pa slovenski alP .. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 1 2 X 2 2 X 1 X 2 1 1 1 X 1 1 X X 1 2 1 1 X l 1 X t tržaški dnevnik radiotelevizija gledališča VERDI Do 12. avgusta bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984. Danes, 10. avgusta, ob 20.30 osma Predstava operete »Frasquita« F. Lenarja. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. Jutri, 11. avgusta, ob 20.30 deveta Predstava. V nedeljo, 12. t.m., ob 18. uri zadnja predstava. Prodaja vstopnic pri blagajni gledala (tel. 60050 in 631948). CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Hala Tivoli - Velika dvorana V nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: Heavy Metal Koncert leta - Iron Mai-den. kino Ar‘st°n 21.15 »Carmen story«. Na Prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. ^azionale Dvorana išt. 1 15.30 - 22.15 »ouperblue erotic movie«. Prepovedan mladini pod 18. letom, dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Pomo Poiero«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.15 »Fan-lasmi«. Grattacielo 17.30 — 22.15 »Cocktail per un cadavere«. JKnon 16.30 — 22.15 »I racconti delto zio Tom«. Walt Disney, rora 16.30 — 22.00 »Un’estate paz-r zesca«. i-apitol 17.30 - 22.00 »Ufficiale e gentiluomo«. m n0 Venet0 !6-30 — 22.00 »Un tranquillo week-end di paura«. Prepove- j — »vcn-ciiu Ul petulci«. i„™} mladini pod 14. letom. Sierf Zaprto, bn — 21.30 »Inquietudine mor- sa di una moglie«. Prepovedan mla-A|,.,ni P°d 18. letom. fiitnj6 S0*30tc zaprto zaradi po- razstave je nTK, galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, EXP^ta razstava FINIUM FRONS -lani;„ , osmih slikarjev dežele Furale - Julijske krajine. 8 .Tabor Opčine - Prosvetni dom. JEV 7V^LE UMETNIKOV AMATER-lg V; Ogled UMETNIKOV , razstave do 15. ure dalje. Jutri, a. AMATER-avgusta od tržašl,!’ v’ avKusta, ob 18. uri bo v svojih ,člnski galeriji odprl razstavo Košit akvarelov goriški rojak Andrej C’ Razstavljal bo do 18. t.m. r čestitke ni a..!,* Praznuje v Lonjcrju 75. rojst-naihmiVi mama in tašča MILENA. Vse in Erank0 * Anucia, Uči, Sonja dnevnK'^non' MILENI ob 75. rojstnem Vnuki ^t'.tajo in želijo vse najboljše «zio Marina, Saško, Nicoletta, Mau-^Rstjan F °’ še P°se'jno Pa pravnuk r Wzna obvestila š<^°krl!jinski 0(lbor VZPI-ANPI obve-do 3] aJe sedež v Ul. Crispi 3 zaprt Zve»»avgVsta zaradi letnih počitnic. ^*anstvn invalidov obvešča svoje Susta. ’ °a je urad zaprt do 20. av- ir izleti Priredi nJC Union Podlonjer - Sv. Ivan °aško n-i Hj^toevm izlet 26. avgusta v ? ‘ z riho .*iu, kjer vas bomo postre-l0- do m1’ Vpisovanje vsak torek od Po telefon ure v Ul. Valdirivo 30 ali tonu na št. 732-858. DEŽURNA služba bredprg * tožba od 20. do 8. ure tel. 7761, ^"čna o,i oa,°d 14. do 20. ure in pra-a 8- do 20. ure. Menjalnica 9. 8. 1984 BS Ss* 8teriln7 eskudo 1.772,— 1.350.— 727.— 166.— 212.— 210.— 543.— 198.50 27.50 2.320,— 1.870.— 612.— 87.— 11.— 6,— 10— 1.400— 15—x 10.50 11— Od danes na Gradu razstava T. Fantonija Danes bodo na Gradu sv. Justa u-radno otvorili retrospektivno razstavo dalmatinskega slikarja Toncija Fantonija (1898 - 1983). Pobudo je u-resničdl, pod okriljem Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove, kritik Carlo Milič. Pred kratkim preminuli umetnik je poslednja leta svojega življenja preživel v Trstu, kjer se je udejstvoval v umetniškem krožku Marcella Mascheronija. Bavil se je večinoma z akvarelom in v tej smeri iskal novih slikarskih tehnik. Razstavo bo sestavljalo okrog 150 barvnih platen ter nekaj črno-belih grafik in bo na ogled občinstvu predvidoma do prvih dni septembra. Mizzau zapušča deželni odbor Deželni odbor bo prekinil svoje delovanje samo za en teden. Na predvčerajšnji zadnji seji pred velikim šmarnom, ki jo je vodil podpredsednik Zanfagnini, so proučili in odobrili vrsto ukrepov na področju zdravstva, kmetijstva, trgovine in javnih del. Na seji so se tudi poslovili od dosedanjega odbornika za kmetijstvo Miz-zaua, ki zapušča deželni odbor, saj je bil izvoljen v Evropski parlament v Strasbourgu. včeraj-danes Danes, PETEK, 10. avgusta LOVRENC Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.21 — Dolžina dneva 14.22 — Luna vzide ob 20.16 in zatone ob 4.12. Jutri, SOBOTA, 11. avgusta ALEKSANDER Vreme včeraj: temperatura zraka 24.5 stopinje, zračni tlak 1011,1 mb pada, veter 16 km na uro severozahodnih, vlaga 58-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Boštjan Milič, Emanuele Calligari, Daniele Bizzotto. IjMRLI SO SE: 37-letni Rodolfo Mar-secchi, 81-letna Abba Massarotto vd. Grabelh, 90-letna Maria Naressi vd. Puntin, 33-letni Giovanni Bartole, 83-letni Mario Fucassi, 55-letni Valentino Stroppolo. 56-letna Santina Coren por. Kobeja, 80-letna Maria Lavrenčič por. Cok, 78-letni Giovanni Bnissani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure OSMICO ima Milko Cibic na Proseku. Toči dobro belo in črno vino. PRODAM motor moto Morini 250, prevoženih 12.000 km, 1.200.000 lir. Tel. na št. 226-517. PRODAM pisalni stroj Olivetti Studio 46. Tel. 0481/30890 v večernih urah. PRODAM prikolico Roller s štirimi pro-stori v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 0481/30890 v večernih urah. PRODAM Opel Kadett/1200, 1. 1980, v zelo dobrem stanju. Tel. 280-579. MATEMATIKO IN EIZIKO inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972. 17-18-LETNEGA VAJENCA za mizarsko delo z dobro voljo do dela iščemo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Vajenec«. PRODAM briško vino v steklenkah po 50 litrov po ugodni ceni. Darinko Ter-pin - števerjan. KOMPJUTER Commodore VIC 20, regi-strator, jojstik, 55 programov, 2 knjigi navodil, po nizki ceni takoj prodam zaradi preskoka na višji sistem. Tel. 0481/82880 od 19. do 20. ure. 37-LETNI SLIKAR-KIPAR bi rad spo-znal osebe, ki ljubijo umetnost, da bi poglobil znanje. Tel. št. 040/566-249 -Giorgio. ... PRODAM 150 kvačkanih bombomer iz bombaža raznih barv tudi v manjših količinah. Telefon 228-468 v večernih urah od 19. do 21. ure. PRODAM A-112 bele barve kakor nov, prevoženih 13.000 km s petimi pre-stavami. Telefon 422-010 ob 13. un. ŠKRK BORIS ima osmico »Pod lipo« v Repnu 130. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. ITALIJANSKA Prvi kanal 10.30 Olimpijske igre 13.00 Poletni maraton : Manon - 4. del baleta 13.30 Dnevnik 13.45 La giovane guardia - film Igrajo Tamara in Inna Maka-rova, Sergej Gurzo 15.05 Mister Fantasy - glasbena odd. 16.10 Le allegre avventure di Scooby- Doo e i suoi amici - risanka 16.30 L’amico Gipsy - TV film 17.00 Jessica Novak - TV film 17.50 Olimpijske igre 19.40 Almanah in vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 II pianeta vivente: Il regno dei venti 21.30 Harold e Maude - film 1. del Igrajo Ruth Gordon, Bud Cort, Vivian Pick’es 22.00 Dnevnik 22.25 Harold e Maude - 2. del filma 23.05 Olimpijske igre Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Ljubljana 4.55 Olimpijske igre 9.30 Teletekst 9.50 Olimpijske novice 11.55 Poročila 12.00 Olimpijske igre 13.35 do 19.30 Olimpijske igre 19.30 Dnevnik 1 20.00 Modrost telesa, - dokumentarna serija 22.55 Ne prezrite 21.10 Le kaj se je zgodilo s teto Alice - film Raj vse se utegne pripetiti, če mož umre in svoji vdovi ne zapusti prav nič oprijemljivega, predvsem pričakovane velike vsote denarja ne? No, potem prične vdova spravljati s sveta svoje družabnice — gospodinjske pomočnice, za katere že vnaprej preveri, če imajo dovolj prihranjenega denarja. Njihova trupla zakoplje v svojem vrtu, kjer domala vsako drevo skriva po eno žrtev. Za lagodno življenje potrebuje nenavadna vdova veliko denarja, hkrati pa ji ubijanje dela na starost kar precej veselja. Vse je v redu, dokler ne dobi nove družabnice, dokler se v sosednjo puščavsko hišo ne vseli ženska z otrokom in psom... Film je čma komedija, v kateri njene filmske pomanjklji- CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.30 Alice - TV film 10.00 Phyllis - TV film 10.30 Rita la zanzara - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 In casa Lawrence - TV film 14.25 Chi è senza peccato - film 16.25 Mary Tyler Moore - TV film 17.00 Razzarti - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Buretta - TV film 20.25 Super Help - nagradno tekmovanje 22.25 I Jefferson - TV film 23.00 Šport 24.00 I trafficanti - film RETEQUATTRO 8.30 Banana Split - risanka 8.45 Arrivano i Superbpys - risanka 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Blue Noah - risanka 10.10 Magia - TV novela 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 II magico mondo di Gigi -risanka 12.40 Star Blazers - risanka 13.10 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Donne allo specchio - film 17.00 II magico mondo di Gigi -risanka 17.30 Giatrus - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 I predatori dell’idolo d'oro -TV film 21.30 Crazy Joe - film 23.45 Quincy - TV film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 La rapina del secolo - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn Piccole donne - risanka TELEVIZIJA L’amico cavallo - dokumentarec Atlas Ufo Robot - risanka 16.45 II giorno dell’Assunta - film Igrata Tino Schirinzi in Leopoldo Trieste 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Lady Madama - TV film Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Bentornata, zia Elizabeth ! - 2. in zadnji del 22.05 Dnevnik 2 - Vesti 22.15 L’asso della Manica - TV film 23.05 I giorni della storia - 3. del 24.00 Dnevnik 2 - Vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.25 X. Festival della Valle d’Itria -2. del 20.30 - 23.00 Šport in prireditve v Los Angelesu 20.30 Rim kbče Los Angeles 21.30 Omaggio ad Arturo Toscanini 23.00 Dnevnik 3 23.25 Filmska kamera in spomin 23.35 Speciale Orecchiocchio: Glasbena oddaja Compilation N. 3 22.50 Poročila 23.00 Olimpijska kronika 2 23.30 Olimpijski pregled 01.00 do 06.00 Olimpijske igre, neposredni prenosi Koper 12.00 Olimpijske igre Olimpijski pregled 13.35 Boks 16.25 Nenavadni heroj - TV film 17.00 Olimpijske igre Atletika 19.30 TVD stičišče 19.50 Aktualna tema 20.20 Los Angeles: košarka Jugoslavija - Kanada finale za 3. in 4. mesto 21.50 TVD stičišče 22.00 Olimpijske igre 23.00 Zeit im Bild - čas v sliki 23.30 Olimpijske igre Zagreb 4.55 Olimpijske igre 11.40 Poročila 11.45 Koledar 12.00 Olimpijski pregled 13.35 - 17.00 O.impijske igre 19.30 Dnevnik 20.00 Derrick 21.05 Zabavnoglasbena oddaja L’uccellino azzurro - risanka 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn Bryger - risanka Il magnifico dottor Dolittle Rocky Joe - risanka L’uccellino azzurro - risanka 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Tony Arzenta - film 22.15 Una città chiamata bastarda -film 23.50 Uno straniero tra noi - film TELEPADOVA 13.00 Sampey - risanka 13.30 L’invincibile Shogun - risanka 14.00 Mama Linda - TV film 14.45 Gli emigranti - nadaljevanka 15.30 Cara a cara - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Sam, il ragazzo del West -risanka 18.30 Mechander Robot - risanka 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono - TV film 22.00 I perseguitati - film 23.00 Lancer - TV film 23.30 Ladri sprint - film TRIVENETA 14.30 Le prigioniere dell'isola del diavolo - film 16.30 Sidestreet - TV film 18.30 New Scotland Yard - TV film 20.30 II magnifico emigrante - film 22.00 L’incredibile dottor Hogg -TV film 22.30 Dieci cubetti di ghiaccio - film TELEFRIULI 13.30 La sindrome di Lazzaro - TV film 14.30 Cara a cara - TV film 15.45 E mercante della morte - film 17.15 Starzinger - risanka 18.15 Cara a cara - TV film 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.00 Poročila v nemškem jeziku 21.30 Ciao Eva 23.00 Šport RAMO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.10 Po poteh Ludwiga IL, strani iz dnevnika Tatjane Rojc; 9.40 Slovenska poezija skozi stoletja; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v pianist Aci Bertoncelj, Claude Debussy: Sonata, Ludwig van Beethoven: Sonata št. 2 v g molu, op. 5 št. 2, Lucijan Marija Škerjanc: Pet liričnih melodij, Johannes Brahms: Sonata v e molu, op. 38; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Tone Svetina: »Ukana«, 12. in zadnji del - vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah: zbor »Lira« iz Kamnika, ki ga vodi Samo Vremšak, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (30) »Povojni Dom jo«; 16.00 Plesna ura sede - vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album: nabožna glasba ; 18.00 Kulturni dogodki, nato: Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro. Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev -Danes na valu Radia Koper; 13.00 - 15.00 Mladinska oddaja, Objave, EP -Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Piranski glasbeni večeri; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Olimpijske igre; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Popevka tedna; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Popoldanski program; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 O kulturi in umetnosti; 18.00 Besede in glasba; 18.45 Piranski glasbeni večeri ; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila ; 6.00 Zeleni val; 9.00 Per voi donne; 11.00 Divertimento 1889; 11.20 I fantastici anni 50; 12.03 La voce delle stelle; 13.25 Zeleni vai weekend; 13.35 Master; 14.30 Šola in vzgoja: O gorah in alpinizmu; 15.00 Era d’estate; 16.00 Aktualnosti; 18.30 Mando e maniera; 19.25 Zeleni val - vse o morju; 19.27 Audiobox Lucus; 20.00 Vita da uomo; 20.30 Koncert; 21.12 Johannes Brahms - koncert; 22.05 I fantastici anni 50; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30,12.30,13.30, 17.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja: otroštvo, kako in zakaj; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 La scalata; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 13.50 Olimpijske igre; 15.00 Le interviste impossibili; 15.37 Poletni popoldanski program; 19.00 Mavrica; 19.50 Lo zingaro barone; 21.00 Le stelle del mattino; 22.40 Radiodue jazz. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba ; 8.05 Za šolarje; 8.35 Od plošče do plošče; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Karakteristični plesi iz baleta »Hrestač« Petra Iljiča Čajkovskega; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, Glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Na krilih petja; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno - Antonin Sova: Gaj v gorah; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. 14.05 Questestate - kviz, glasba in posnetki Teletattica - risanka JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA vosti zakriva izvrstna igra predvsem ostarele Geraldine Page in njene družabnice Ruth Gor-donove. ZASEBNE POSTAJE Ob »šmarni miši« se bodo srečali rezijanski emigranti v Ravanci RAVANCA — Šmarna miša, ki pade vedno na drugo nedeljo avgusta, je skozi stoletja bila najpomembnejši rezijanski praznik, pa ne le zaradi tega, ker se takrat vrača v dolino pod Kaninom večina Rezijanov, ki so se morali iz gospodarskih raziogov izseliti. Osnovni moment praznika je seveda verski obred, ki daje tudi ime prazniku. Šmarna miša se namreč odvija po zelo starih obredih, pri čemer berejo berilo in evangelija v rezijanščini. Po maši pa so včasih prirejali tudi največji rezijanski sejem. Vendar z leti je tudi ta praznik deloma izgubil svoj pomen in se je le pri verskem obredu ohranila vez s preteklostjo. Ob tej priložnosti se je letos pred nekaj meseci ustanovljeno kulturno društvo Rozajanski dum odločilo, da ponovno oživi praznik in je zato priredilo srečanje rezijanskih emigrantov. Kulturni program, kot smo že pisali, se bo odvijal v kulturnem domu v Ravanci od 15. ure dalje in bo skušal predstaviti sliko sedanje kulturne ustvarjalnosti v Reziji. Poleg predavanj profesorjev Matičetovega in G ri ja, ki bosta uokvirila vprašanje rezijanske kulture in življenja Rezijanov v izšeljeništvu, se bosta namreč predstavila z najnovejšimi pesmimi pesnika Silvana Paletti in Renato Quaglia. Kasneje bodo predstavili nove knjige domačih avtorjev. Med njimi naj omenimo dela Artura Longhina, ki išče v raznih knjižnicah, tudi v tujini, pričevanja o rezijanski kulturi in jih ponatiskuje. Te dni pa bo izšla tudi druga knjiga Strani rezijanske zgodovine, ki zaobjema obdobje 1961-70 in ki jo je napisal predsednik društva Aldo Madotto. Zaključil bo kulturni popoldan nastop rezijanske foklome skupine. V kulturnem domu Rozajanska hiša bo tri dni kasneje in sicer 15. avgusta, od 16. ure dalje, druga zanimiva kulturna prireditev. Kulturno društvo namreč prireja prvo revijo domačih priložnostnih pevskih zborov, ki jih večinoma sestavljajo starejše ženske. Nastopili bodo štirje pevski zbori s starimi narodnimi pesmimi, ki predstavljajo veliko bogastvo rezijanske kulture a žal gre-jo počasi v pozabo. Obe omenjeni pobudi se bosta odvijali pod pokroviteljstvom rezijanskega občinskega sveta. Starinska kočija vaba za turiste BUJE — Turiste, ki preživljajo svoje počitnice v Istri, zanimajo tudi »sporne^ niki« iz preteklosti, ki so za te kraje značilni. Lastnik neke gostilne blizu Buj je dal na dvorišče postaviti pravo starinsko kočijo. Izletniki bodo tu okusili razne krajevne specialitete, poleg tega pa si bodo lahko ogledali nekaj starin, vrednih vsakega etnografskega muzeja, ki spominjajo na preteklost te dežele. E. 0. V Portorožu so se včeraj začeli tradicionalni Portoroški dnevi PORTOROŽ — Z včerajšnjim koncertom popularnega italijanskega pevca Tota Cotugna v Avditoriju so se začeli tradicionalni Portoroški dneth '84. Prireditve ob višku turistične sezone se bodo vrstile 10 dni, organizator (0-balno - kraška turistična poslovna skupnost in portoroški Avditorij) pa je poskrbel, da bo lahko vsak prišel na svoj račun. Prireditve namreč zajemajo športna tekmovanja, na sporedu bodo zabavno glasbeni večeri, večeri folklore in klasične glasbe, nit letošnjih dnevov pa bo verjetno dvotonska torta in seveda veliki ognjemeti. Sicer pa gremo po vrsti. Danes bo v portoroškem Avditoriju Broad-way show, v piranskem Križnem hodniku pa bo ob 21. uri začetek koncerta flavtistke Irene Grafenauer. Jutri zvečer bodo v bernardinskem pristanišču pripravili ribjo tržnico, kjer si bodo gostje lahko sami izbrali ribo, ki jim jo bodo nato kuharji pripravili. Na terasi restavracije Ljubljana pa bo tekmovanje barmanov v pripravi koktajlov. V nedeljo ob 10. uri se bo v Portoroškem zalim začela regata deskar- jev, zvečer pa bo v Aiditoriju nastop folklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana. V ponedeljek ob 17. uri bo v Bernardinu start plavalnega maratona. V torek pa se bodo tekmovalci pomerili na dirki z vodnimi kolesi. Zvečer bo v Avditoriju filmska predstava »Tootsie«. V sredo se bodo kopalci portoroške plaže ogreli z aerobiko, zvečer pa bo promenadni koncert iz Pirana do Portoroža. Portoroška plaža bo prizorišče prireditev tudi v četrtek, kjer bodo kopalci tekmovali v zidanju gradov v pesku, ob 22. uri bo nato start portoroškega nočnega teka. V petek bodo največ dela imeli slaščičarji hotelov Palače, Metropol, Riviera in Bernardin, ki bodo pripravili supertorto, sestavljeno iz 1008 tort premera 26 cm in višine 8 cm. Površina supertorte bo merila 71 kvadratnih metrov, težka bo dve toni, zanjo pa bodo kuharji porabili približno 8 tisoč jajc, 250 kg sladkorja in 35 kg čokolade. Računajo, da bodo torto razrezali na 14 tisoč 112 rezin. Rezanje se bo začelo po 19. uri na portoroški ploščadi. Petek pa je namenjen tudi ljubiteljem klasične glasbe, saj bo v Križnem hodniku nastopila beograjska skupina Renesansa. V soboto bo tudi tradicionalna Portoroška noč, ki se bo začela ob 18. uri s karnevalsko povorko, nadaljevala ob 20. uri v Avditoriju, kjer bodo zbirali miss in mistra, na tej prireditvi bodo sodelovala še Jaka Šrafciger, čarovnik Mirani, pevka Djurdjica Barlovié (ex Novi fosili) in skupina Meteori, ob 22.30 Pa bo začetek velikega ognjemeta. V soboto bodo Portorož zaprli za ves promet, od 18. ure do jutranjih ur bodo zapore pri Bernardinu, gostišču Tomi in začetku Lucije. Vozila bodo usmerjali na parkirišča Bernardina in na PaT) kirišče ob marini in na gokart stezo v Lucij1-V nedeljo, 19. t.m. bodo ob 9. uri goste zbudili z budnico pihalnega orkestra, dopoldne pa se bo začel tudi ex tempore »Umetnost v pesku« na portoroški plaži. Zvečer bo Portoroške dneve z nastopom v Avditoriju zaključila folklorna skupina KUD Karol Pahor. Sicer bo nadnje tri dni Portoroških dnevov živahno na vseh hotelskih terasah, pravzaprav se bo ves Portorož spremenil v en sam prireditvami prostor- IZTOK UMEK V Šempasu zbor borcev NOVA GORICA — Skupnost borcev 1. Primorskega partizanskega bataljona »Simon Gregorčič« iz Nove Gorice bo v nedeljo, 12. avgusta, ob 13. uri organizirala v osnovni šoli 1. Primorskega partizanskega bataljona »Simon Gregorčič« v Šempasu zbor borcev, na katerem bodo obravnavali poročilo o dosedanjih aktivnostih skupnosti borcev v preteklih petih letih. V Piranu zgorela italijanska jahta med pretakanjem goriva v rezervoar PIRAN — Včeraj dopoldne ob 6.35 je v piranskem pristanišču zgora a sedemmetrska plastična jahta last 34-letnega Carmela Gofredde iz okolice Barija, ki je bila privezana ob lesenem plavačo-čem pomolu pri piranskem mejnem prehodu. Ogenj je v hipu zajel vso jahto, na kateri so bili poleg Gofredde še njegova 30-letna žena Maria in sinova, lO-letni Peter ter 6 letni Toni. K sreči so na krov jahte takoj skočili trije mejni miličniki, ki so se tedaj nahajali na mejnem prehodu, carinik pa je prejel za gasilne aparate. Miličnika sta razbila okno in iz kabine potegnila oba otroka, z goreče jahte pa sta odstranila tudi oba zakonca, katere je ogenj opekel po rokah in nogah. Kljub temu, da so pri gašenju porabili kar 80 kg pene, je uspelo ogenj zadušiti šele piranskim gasilcem. Ugotovili so, da je ogenj izbruhnil, ko je Go- freddi iz 20-litrske plastične posode pretakal bencin v rezervoar jahte. Lastnik sicer trdi, da ta-krat ni imel prižganega motorja, zato domneva» da je prišlo do samovžiga. Opečeno družino, troka sta sicer dobila le manjše opekline so odpeljali v izolsko bolnišnico. Od čolna ni ostalo ske-rajda ničesar. V njem pa so zgoreli tudi vsi dokumenti in obleke. I.U. Ali medved kolje ovce na Vremščici? DIVAČA — Predvčerajšnjim je prišel na divaško postajo malice 48-letni Karlo Zanuti in prijavil, da je našel zaklano ovco. Zanuti, ki ima na Vremščici čredo 600 ovac, je še povedal, da je to ta mesec že peta zaklana ovca, ki jo je našel. Pogreša pa še štiri ovce. Na Vremščico je zato prispel tudi biolog Janez Čop, iz odseka za lovstvo pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, ki si je ogledal raztrgano ovco. Po pregledu je zaključil, da je ovco najverjetneje raztrgal medved, ki naj bi bil kriv tudi za izginotje vseh devetih Zanutijevih ovc. Lutkarski festival v Zagrebu ZAGREB — Od 23. avgusta do 4. septembra bodo v glavnem mestu SR Hrvatske priredili mednarodni lutkarski festival, ki bo letos že sedemnajsti po vrsti. Na festivalu, ki se je uveljavil kot ena najpomembnejših tovrstnih prireditelj v Evropi, bodo sodelovali lutkarji s Kube, iz Vancouverja (Kanada), Tokia, Targovisza (Bolgarija), Košič (Češkoslovaška), Constante (Romunija), Kunzelsava (Zahodna Nemčija) in Liestala (Švica). Poleg tega bodo seveda nastopili številni lutkarski ansambli iz Jugoslavije in Italije. valmar Prodajni center tekstila za opremo doma TRST - Ulica Udine 11 Telef. 040 <422662 POPUSTI in POSEBNE PONUDBE obv. občini 10/7/84 TONE SVETINA Med nebom in peMom ___________216____________ Čutil je, kako okoli njega klije' nova rast, kako se prebujajo semena, pokajo lupinice in silijo v svetlobo rastlinice. Njegove praproti se dvigajo v mogočen gozd, kakršnega ni na svetu. Med njihovimi zelenimi listi je sonce kot majhna žareča krogla. V okrilju praproti hodijo sem in tja kakor mravlje kolone ljudi; niso v boju, druge naloge imajo. So mar zakopali meče in odkopali pluge, da bi sedeli pod drevjem in se pogovarjali? Je veroval v utopijo ali v čas, ki prihaja. Svetloba ga je zbodla, zato je zaprl oči. Z listov so mu na razžarjeni obraz padale kaplje jutranje rose. Dežuje, vodovje narašča, gozd praproti trepeta in izginja; veke so mu postale kamnite. Sam je na vsej skorji planeta, sam v gozdu velikih praproti, sam kakor drobno seme, ki ga je zemlja sprejela vase... V. »Kako tragična in nerazumljiva smrt!« je dejal Karlo bratu Franetu in Urbanu, ko so na poti k Osojnikovi domačiji izvedeli od terencev za konec Smelega in za potek velike ofenzive, ki se je iz Notranjske valila proti Dolenjski in središčem slovenskega osvobodilnega gibanja. Italijanska vojska je obstala na položajih in se ni, kot ponavadi, po nekaj dneh umaknila nazaj v kasarne, zato je bilo podnevi vsakršno premikanje, tudi v gozdu, zelo tvegano. S hriba onstran ozke doline so opazovali Osoje ves popoldan; šele v mraku, so bili prepričani, da je okoli domačije vse mimo, so se vsi trije spustili tja. Osojnik jih je sprejel prijazno in pogumno. Bil je eden redkih, ki ga italijanska ofenziva ni potrla. »Dobro, da ste prišli, Karlo, mnogo novic imam zate,« se je zvito namuznil mož in jih peljal v hišo. Posedli so okoli velike javorove mize, žena in hčere so prinesle prigrizek, pršuta in mošta. Osojnik pa je iz kamre prinesel polno popotno torbo lepakov. Položil jih je na mizo in rekel: » Karlo, zdaj si pa slaven kot filmska zvezda. Vsa pokrajina je polna teh tiralic. Tvoja slika je na vsakem vogalu, v vseh gostilnah in trgovinah, celo v Ko ste odšli, sem se napotil v dolino na kara njersko postajo poročat, tako kot smo se javnih straniščih pa na postajah in v šolah. Vse, leze in hodi, te bo lovilo. a kar» " domen»’ Komandir me je poslušal in rekel: "Lepo, Os°l t da ste prišli. Zadnji čas je, da vas je srečala Pa Vsak se bo moral opredeliti za nas ali proti se ne bi odločili za nas, bi vas moral ugonobiti, bi mi bilo vaših lepih deklet in posestva. P°rna®st0 nam zgrabiti kolovodjo Karla Masla in dobili petdeset tisoč lir v zlatu.” Bil je zadovoljen, ko so se mi ob besedi zl,a:t^1oje svetile oči, in sem potrdil, da je domačija zaradi nesreče v gozdu potrebna popravil. . 0, "To je velik denar, marsikomu bo v skusn) Zanj se lahko dobi najmodernejši avto, primem ^ sestvo. Ali premorete dote za vse hčere? Menim’ imate vi najboljšo priložnost." . ^er Ugovarjal sem, češ da te priložnosti še se partizani izogibajo Osoj, pridejo pa samo j^^il-kadar kaj vzamejo... "Nič ne skrbite,” me je Pr® "Zdaj, ko ste postali naš sodelavec, bomo mi P ^ef beli, da bo vaša domačija postala past, že Z.,.L gii bo njena okolica vama in zunaj posegov naSV0nja Saj vam je kot kmetu poznano: če hočeš uloviti — mu pomoli sena.” V nevarno igro si me P° Karlo.« primorski dnevnik — io. avgusta i9«i goriški dnevnik □ 11 Poškodovali so jo »neznanci« pred dvema mesecema Dvojezično tablo pred Standrežem bo občina ponovno postavila Spet cesar Franc Jožef poleg njega pa še Radetzky „ .Dvojezično tablo pred pokopali-scem v Štandrežu bo občina spet po-?^vila na svoje mesto. Vendar ne P° šlo za navadno obnovitev stare k*ble, marveč za zamenjavo, kajti sedaj veljajo novi predpisi za nov JjJP obcestnih tabel in smerokazov. 10 je povedal odbornik za mestno Policijo Paulin občinskemu svetoval-cu, Marku Waltritschu, ki je hotel vedeti zakaj niso še zamenjali te ta-le’ ki so jo neznani šovinisti po-‘Pazali (pomazali so le slovenski na-??.. »Štandrež«, italijanskega pa pu-,tLa neokrnjenega) pred približno vema mesecema. Isti odbornik je stemu svetovalcu, ki je hotel vedeti c. aJ nimajo mestni redarji v Gori-, ! v poletni uniformi srajce s krat-'fjti rokavi, kot redarji drugod v oželi in tudi kot vsi drugi organi Policijskih sil, dejal da so, po dol sem premišljevanju, končno sklenili a bodo v prihodnjem letu tudi mest-* redarji v Gorici imeli sodobne k ajcc- Doslej so namreč redarji ta-e srajce zahtevali, nekateri pa so 5e temu protivili. I Svetovalka Arditova je protestira-zaradi istočasnih poletnih počitnic Rdeče zastave na gradu nad Tržičem Delavci tržiške ladjedelnice, ki so rt ^PPolnilni blagajni, se bodo zbrali zjutraj in šli peš na grič nad trdh' ki.’ I,d Rocco. Na tamkajšnji u-zact1 razobesili rdeče delavske nji. ,e\ Doslej so imeli več eklatanten hiC*'* da b' obvestili prebivalstvo žai f, . * na svoj nevzdržen polo-inJmDelili so letake v Tržiču, Gorici l(.k,,r.s)U' blokirali ceste, železnico in nosi ‘S-Ce’ ^daj hočejo opozoriti jav-1 se z eno tako akcijo. ^(‘no osebje Poizkusne šole nvin? .®0^kem skrbništvu so na ogled nčneg- k® navodila glede dodelitve njih - ose*>ja razredom višjih sred-v s ‘?°* z eksperimentalnim poukom Vsi ■ za*tonia št. 419 iz leta 1974. pr0i zjUnteresiirani lahko predstavijo Podrok Pfjkasnejc do 23. t.m. Vsa oz. pi^jša pojasnila glede prošenj dentai zakonske ureditve eksperi-senti Jne®a Poučevanja dobijo intere-na solskem skrbništvu. Prispevajte za dijaško matico trgovcev jestvin v Stražicah. Župan Scarano, ki je tudi ravnatelj gori-škega združenja trgovcev, je dejal da ni moč urejati počitnic trgovcev, da pa bodo skušali to napraviti v prihodnjem letu. Sedaj smo skoro že pri kraju. S svoje strani je svetovalka Pi-rellova hotela vedeti tudi s kakšnim tempom upada število otrok v občinskih otroških vrtcih in če so znaki podobnega upadanja tudi v zasebnih cerkvenih vrtcih. Odbornik Obizzi ji je obljubil, da bo svetovalce seznanil s podatki o vpisu v vse vrtce na ozemlju goriške občine. Silvano Polmonari pa je od župana in odbornikov zahteval spoštovanje zakona, ki predvideva da bi morala občinska uprava obvezno izvedeti za mnenje rajonskih svetov ko gre za javna dela na njim pristojnem ozemlju. Odgovor ni bil najbolj vzpodbuden, odgovorni v odboru so se skrili za nujnostjo odločitev. Nekaterim očitno rajonski sveti prav nič ne prijajo. Svetovalec Waltritsch je tudi obžaloval, da se občinski delavci prema- že večkrat smo imeli v preteklosti priložnost omenjati v naši kroniki skupnost »Arcobaleno«, ki je nastala pred leti na pobudo nekaterih prizadevnih posameznikov in se pričela ukvarjati z vrsto problemov mladinske emarginaci je. Od mamil do alkoholizma, do mladinskega prestopništva, do enostavnega zavračanja določenih družbenih modelov in kulture: z vsem tem so imeli in še imajo opravka v tej skupnosti. Od težavnih začetkov do današnjih dni, ko deluje ob skupnosti tudi zadruga z istim imenom (o delovanju le te bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh), je skupinica na redila nekaj korakov naprej, čeprav se je morala soočati s številnimi objektivnimi težavami in čeprav je bila kdaj komu trn v peti. Ko je govor o tej skupnosti je treba pravzaprav ločevati med terapevtsko skupnostjo, ki se sooča s problemom narkomanije in skupnostjo »Arcobaleno« kot tako, ki je nekako zatočišče za širši krog ljudi: za vse lo zanimajo za to, da bi, v pasjih dneh, močili vse ulice v Štandrežu, na katerih je veliko prahu, ker so delavci raznih podjetij te ulice prekopali. Ni dovolj, da se močijo le bele ulice, pa še te le vsak drugi dan, treba je namreč močiti tudi sosedne asfaltirane ulice na katerih se je nabral prah zaradi prometa na sosednih belih ulicah. Pristojni odbornik je obljubil, da bo za to poskrbel. Upajmo da ne v deževnih dneh. Še nekaj je zanimalo Waltri tscha, kdaj bodo namreč dali novo asfaltno prevleko Kraški ulici, saj je tu asfalt že dotrajan, veliko je lukenj, kar seveda škoduje številnim vozilom, ki morajo po tej cesti. S pristojnega odbomiškega mesta je prišel odgovor, da bodo stvar preučili. izleti SPD Gorica priredi v nedeljo, 12. t.m. vzpon na Mangart. Izlet vodi Vlado Klemše. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 6. uri s Travnika. ljudi, ki zaradi osebnih, družinskih, socialnih problemov ne razpolagajo s primernim okoljem, v katerem bi živeli, stalno ali pa tudi samo del dneva. V Ul. sv. Mihaela, kjer je nasta njena skupnost, so tako v prvih 6 mesecih letos nudili okrog 1.800 o-brokov hrane. Pri tem pa opozarjajo, da večina obiskovalcev tega središča ni izkoristila možnosti kosila ali večerje. Navezali so raznovrstne stike z združenji, ki skrbijo za ostarele občane (skupaj so izpeljali nekaj pobud), z raznimi mladinskimi skupinami, pa tudi z javnimi inštitucijami, od krajevnih uprav• do KZE, do šolskega skrbništva, s pomočjo katerega so prikazali svoje izkušnje v nekaterih šolah in obenem izvedli anketo med dijaki o njihovih zanimanjih ter predvsem željah glede izrabljanja prostega časa. Prizadevajo si, da bi jim uspelo odpreti nekaj obrtniških laboratorijev, čeprav imajo doslej še delo s po Že davno pokojna in strohnela cesar Franc Jožef in maršal Radetzky sta ponovno v ospredju zanimanja, vsak seveda s svojega zornega kota. Čez teden dni, ob koncu prihodnjega tedna, bodo v Jasihu pri Kr-minu tradicionalne svečanosti Mit-televropskega gibanja (tistega ki ima svoj sedež n furlanskem červinjanu, ne pa tistega iz Trsta) ob 136 letnici rojstva tega avstrijskega cesarja. Seveda bodo plapolale avstrijske cesarske zastave, zastave Trsta in Gorice kakršne so bile pred prvo vojno, igrala bosta avstrijska godba iz Kotschaha in tržaški Refolo (katere godbeniki nastopajo v uniformah, ki so podobne avstrijskim). Nagradili bodo preživele cesarsko - kraljeve vojake (ti bodo seveda imeli popust za vstop na prireditveni prostor). Seveda pa bo na voljo dovolj piva in klobas (dunajskih seveda) za vse sladokusce. Ker pa bo prišlo na prireditveni prostor še kar precej po letih mlajših ljudi bodo ,ponujali tudi vino (ne tisto iz Grinzinga), balkan ske čevapčiče in furlanske piščance pečene »alla diavola«. Na prireditev že vabijo črno-žolti plakati v štirih jezikih (italijanščini, furlanščini, nemščini in slovenščini). Seveda bosta godbi igrali najrazličnejše cesarsko - kraljeve koračnice, med temi tudi znani Radetzky marš. Pravi ta Radetzky marš ne pusti pravilom prostorov v Ul. sv. Mihaela. V sklopu skupnosti »Arcobaleno« deluje tudi terapevtska skupina, v okviru katere se s pomočjo zdravnika in socialne asistentke soočajo s težkim vprašanjem zdravljenja od zasvojenosti s strani mamil. Delovanje te skupnosti je bilo v zadnjem šestmesečju izjemno živahno, saj je šlo od informativnih srečanj s prebivalstvom in raznimi inštitucijami, do prireditve tečaja za prostovoljne operaterje na tem področju, do udeležbe na seminarjih, srečanjih s podobnimi skupnostmi, do stalnega skupinskega dela. Prav v okviru terapevtske skupine se soočajo z največjimi težavami zaradi današnjega u-stroja socialnih posegov na področju mamil, vendar po drugi strani upajo, da jim bo pokrajina kmalu dodelila obdelovalno površino, na kateri se bo ob delu lahko polno razvila terapevtska dejavnost. Omenili srno, da v okviru skupnosti deluje tudi zadruga »Arcobaleno«. O tej podrobneje prihodnjič. spati znanega goričkega upokojenega superpatriota E.L., ki se je pred nekaj dnevi Zglasil z običajnim pismom uredništvu goriške kronike dnevnika »II Piccolo«. Možakar obžaluje dejstvi, da je neka godba italijanske vojske na nedavnem mednarodnem tekmovanju evropskih odbojkarskih skupin, na slovesnosti med drugim igrala tisti Radetzky marš, in da so isti marš igrali tudi na lanski proslavi stoletnice goriške sekcije Club Alpino Italiano. Kako se je vendarle lahko zgodilo kaj takega, se sprašuje naš možakar, ki bo, kot vse kaže, dosmrtni predsednik tega ali onega društva, te ali one javne ustanove, saj je vendarle obče znano, da je sekcija italijanskega planinskega društva pred sto leti igrala pomembno n’ogo v italijanskem osveščanju tukajšnjega prebivalstva? Seveda E.L. (bodite gotovi, da ni to ekstrazemeljski možiček E.T. iz istoimenskega fantastičnega filma) udriha po Radetskem. ki je bil italijanskim šolarjem, ki so se učili v letih nacionalistično - fašističnega pojmovanja zgodovine, znan predvsem kot tisti, ki je v krvi zatrl poizkuse upora v Lombardsko - venetskem kraljestvu. Zato je, po njegovem, čisto nepojmljivo, da neka italijanska vojaška godba igra njegov marš, še zlasti da se ta marš igra na uradnih manifestacijah. Niti najmanj nismo avstrijakanti, pa čeprav E.L., ki zelo omejeno v raznih arhivih lista le po italijansko pisanih tekstih, prezira pa nemške in slovenske, trdi obratno. Vendar se nam zdi, da je tokrat E.L. dal zaušnico sam novinarski kolega dnevnika »II Piccolo«, ki je pod pismom E.L. dodal nekaj besed komentarja in E.L. pošteno ošvrknil takorekoč takole: »Ragazzino, lasciaci lavorare'.« (mw). Referendum KPI o premični lestvici Tudi v goriški pokrajini se komunistična partija pripravlja na zbiranje podpisov za referendum, s katerim naj bi državljani bili poklicani, da odločijo o črtanju tistih določil vladnega dekreta izpred nekaj mesecev, ki so deloma okrnila draginjsko doklado za odvisne delavce. Stališče partije in potek referendumske kampanje na Goriškem bodo pojasnili na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek dopoldne na pokrajinskem sedežu KPI. razna obvestila Goriška državna knjižnica bo zaradi čiščenja in urejanja prostorov in knjižnih zbirk zaprta do 14. avgusta. V tem času bo delovala samo služba za izposajanje in vračanje knjig vsak dan od 10. do 11. ure. Pisarna pokrajinskega združenja slepcev (Unione italiana ciechi) v UL Bellini v Gorici bo zaprta od 10. do 26. avgusta. Življenje v skupnosti kot način za izhod iz socialne emarginaci j e O tem priča delovanje skupine »Arcobaleno« Stavke v zdravstvu ne bo sporazum sindikati - KZE hesaj^V?^ane stavke v zdravst hied . Do odločilnega sr eij j_ istavnikd sindikalnih orj Prišlo ^rec*sedstvom goriške E Vanju , sredo popoldne. Ob i Mo na Je po dolgem času Pravitli ?rvega soočanja in da °bvcz sPrejeli nekaj konl Sanj ede ključnih odprtih birajc/^,pikati sklenili, da s danesVkl’ ki sta bili naP° Busta m v ponedeljek, 1 L3ti Poročali včeraj, so brez *,vedab dva dneva : rsnega jamstva za i slttfu Pajosnovnejših zdr: Rajanju ’ Zajadi zavlačevanja ^avatvu^ delovnih P°g ?bf?ovorn.' VPraviteljem so očil n vil ni h St zavlačevanje h? so y..,vPrašanj, predvsem t"hi orBJacaIi vsak stik s si koačno ^arijami. D0 tega nuH DtP ,šl°' takorekoč za . Pro^jj. , Spovedano stav vPedsednik'p KZE Calzolari da kbJSposito sta spi roki a*« SST- » & zhU razprav10’ “Ptanbron ZriraVstVeno J? vprašanjih in ro Sindikati so vzeli na znanje delno pozitivni izid srečanja. Stavko so suspendirali (in ne dokončno preklicali), v pričakovanju, da vodstvo KZE ures niči sprejete obveze. Delavci blokirali cesto v Gradež Tudi sredi avgusta sindikalna kronika na Tržiškem ne miruje. Tokrat so zopet v ospredju pozornosti delavci tovarne Laminati Lisert, ki so včeraj proti poldnevu za več kot eno uro blokirali promet na cesti med Tržičem in Gradežem. Blok so postavili pri Bistrigni, kjer se od ceste proti Gradežu odcepi cesta v Štaiuncan. Prometna policija je preusmerila avtomobiliste na stranske poti, vseeno pa ni šlo brez zastojev. Za ostrejšo obliko protesta so se delavci, ki so že nekaj tednov na stalnem zasedanju, odločili na včerajšnji skupščini, z namenom, da opozorijo na stanje v podjetju : proizvodnja je ustavljena, delavci so brez vsakršnega dohodka, nič se ne ve o namenih lastništva. Pred cestnim blokom na prometni cesti proti Gradežu so delavci razdeljevali letake na Trgu republike v Tržiču, kjer so imeli tudi krajše srečanje z županom Sacca-vinijem. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel 72341 POGREBI Ob 9.30 Emil Pahor iz kapele bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. Primorsko dramsko gledališče na ljubljanski televiziji Televizija Ljubljana bo v ponedeljek, 13. avgusta predvajala posnetek drame mlajšega makedonskega pesnika in dramatika Jordana Plevneša, v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Drama, ki se dogaja v Parizu, ima dva glavna junaka: prvi je nekdanji veliki balkanski igralec, emigrant, ustanovitelj potujočega gledališča Nekrolog M, ki deluje v času pariške mirovne konference, ko je bil svet zadnjikrat legalno razdeljen; sedaj le še živo truplo v bolnišnici za onemogle, medtem ko so njegovi otroci, razseljeni po vzhodnoevropskih državah. brez pravic in možnosti, da se vrnejo v svojo domovino. Drugi junak je pes — canis lupus macedonicus. Čeprav ga posvoji lastnica zavoda za umivanje mrličev, je pogubljen na evropskem kongresu pasjih pravic in svoboščin. Junaka sta, čeprav v dveh podobah, pravzaprav eno samo človeško bitje — bitje v pregnanstvu. Avtor postavlja v drami naslednje vprašanje: Ali en sam človek, v trenutku obračuna s samim seboj, lahko rekonstruira politično zlo dvajsetega stoletja? Nastopajo člani novogoriškega ansambla: Bine Matoh, Sandi Krošl, Mira Lampe - Vujičič, Dragica Kokot, Metka Franko, Ivo Barišič, Janez Lavrih, Janez Starina, Stane Leban, Teja Glažar in Nevenka Sedlar. Začetek predstave na TV Ljubljana ob 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg šv. Frančiška 4, tel. 84124 Videonačrt večnamenskega središča Prav poletje je čas, ko je najbolj občutiti kinematografsko krizo, saj so skoraj vse dvorane zaprte. To je verjetno spodbudilo k razmišljanju vodstvo večnamenskega kulturnega središča v Ronkah, tako da so izdelali dolgosežnejši načrt na področju vizualne kulture in ga imenovali videonačrt. Že letos so namenili za tovrstno dejavnost 10 milijonov lir, za večje investicije pa računajo (ali bolje u pajo — zaradi proračunskih stisk) v prihodnjih letih. V programu imajo nabavo vse potrebne instrumentaci je, ne samo za predvajanje, ampak tu di za snemanje videofilmov. Nekaj aparatur imajo že na razpolago, ra di pa bi obogatili opremo in postali, kot pravi predsednik središča Sergio Bozzi pravo produkcijsko središče za videoposnetke. V načrtu pa imajo še druge pobude. Radi bi pridobili videoteko, ki bi delovala podobno kot knjižnica; vizualni material bi bil vsem na razpolago, predvsem pa šolam, knjižnicam posameznih v središče včlanjenih občin in kulturnim društvom. Že za jesen pa načrtujejo tudi tečaj za videooperaterje, ki naj bi ga vodil režiser Daniele Segre iz Turina. Z vsemi temi pobudami želijo zapolniti nekatere vrzeli, poleg tega pa bi radi tudi odkrivali nove kulturne razsežnosti, ki jih omogočajo moderna komunikacijske sredstva. razstave Antološko razstavo pokojnega novogoriškega slikarja Silvestra Komela, ki je bila nekaj mesecev odprta v gradu Kromberk pri Novi Gorici, odprejo v teh dneh v Mariboru. V štajerskem mestu vlada zanjo veliko zanimanje. Ronški slikar Renzo Moreu, znan po svoji razstavni dejavnosti pri nas in v inozemstvu, ima v teh dneh svoja dela razstavljena v najbolj luksuznem hotelu v Gradežu, v Villa Bemt. kino Gorica VITTORIA Zaprto zaradi počitnic. CORSO 20.00—22.00 »La fuga dal Bronx«. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Vanesa« SVOBODA 20.30 »Jekleni človek« DESKLE 19.30 »Koža« prispevki Renato Devetak (Vrh 23) je daroval 100 tisoč lir za športno in kulturno središče na Vrhu. V počastitev spomina Delkine mame daruje Silvana 20 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na Ano Cotič daruje K. Zavadlav Vižintin 10.000 lir za Sovo-dcnjski nonet. V isti namen daruje družina Kovic iz Gorice 30 tisoč lir za krvodajalce v Sovodnjah. Naročnino Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1.800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za nim višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'- IVA 18’: Osmrtnice, zahvale m sozolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L JZTT in tiska F' "ITrst Člen Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 10. avgusta 1981 Slaba julijska žetev turizma v Italiji RIM — Italijanski turistični delavci niso zadovoljni s turističnim prometom v mesecu juliju. Po podatkih, ki jih je objavilo Združenje ita lijanskih hotelirjev in turističnih delavcev FIAVET je bil promet v tem mesecu za 4,4 odstotka manjši kot lani, kar ustreza približno 1.200.000 prisotnosti manj. Občuten je bil padec pri italijanskih klientih, ki je znašal 9,2 odstotka (1.483.000 prisotnosti manj). Toda zmanjšalo se je tudi število evropskih tujih turistov: Nemcev je bilo za 10,5 od sto manj, Britancev za 9,4 od sto manj, Francetov za 9,3 od sto manj, Belgijcev za 7,3 od sto manj in Švicarjev za 5,5 od sto manj. Po drugi strani pa se je v prejšnjem mesecu znatno povečalo število turistov iz drugih celin. Američanov je bilo za 7,6 od sto več, Kanadčanov za 10,4 od sto več, Japoncev pa za 6,7 od sto več. Na povečanje medcelinskega turističnega prometa v Italiji je gotovo vplivala ugodna menjava, vendar je pri tem obvezno pripomniti, da ima zaenkrat ta promet le manjšo težo v italijanski turistični bilanci. FIAVET je objavila tudi, v kate- rih področjih se je upad v številu prisotnosti turistov najbolj poznal. Pojav so zabeležili predvsem v Kalabriji, na Siciliji in Sardiniji. Po mnenju predsednika FIAVET Angela Bettoja so v teh primerih gotovo negativno vplivale stavke v prevozih,. zlasti letalskih in pomorskih. Vendar to ne more biti edini vzrok, kot pove že dejstvo, da se je število turistov hudo zmanjšalo tudi po vsej jadranski obali in še zlasti v Emilii -Romagni, kjer je padec znašal (vedno v primerjavi z lanskim letom) kar 30 odstotkov. Krizo so delno občutili tudi v goratih predelih. Tako so npr. v bocenski pokrajini v juniju zabeležili močan padec turističnih prisotnosti, nekoliko boljši pa je bil julij, čeprav ne v taki meri, da bi nadoknadil prejšnje izgube oziroma manjše dobičke. Zanimiv pa je podatek, da so se v tej krizi dobro obdržala mesta, kot so Rim, Firence in Benetke. Zmanjšanje števila turistov v juliju je bilo tako močno, da je postal obračun turističnih prisotnosti v letošnjih prvih sedmih mesecih negativen v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta: manjši je za 0,1 odstotka. Muhavo poletje sc nadaljuje tudi avgusta Dež, neurja in ohladitve nad dobršnim delom Italije RIM — Z izjemo najjužnejših območij je nad vsem Apeninskim polotokom prevladovalo muhavo vreme z občasnimi padavinami in neurji, ki so občasno dosegli precejšnjo jakost, da so morali za nekaj ur prekiniti celo letalski promet s Sardinijo. Za nameček so skoraj povsod zabeležili občuten padec temperature, da je v Aosti snežilo nad 2500 m nad morske višine. Izgledi za prihodnje dni so skrajno negotovi. Na podlagi sioptičnih kart lahko ugotovimo, da se v višinah še poglablja dolina nizkega pritiska. Pri tlu je tlak nekoliko višji, a prenizek, da bi preprečil prodor hladnega zraka s severa. Da bi bila mera polna, se dolina nizkega zračnega pritiska nahaja vklenjena med grebenom visokega pritiska nad vzhodno Evropo, da bi se moralo nestanovitno vreme nadaljevati vse do konca tedna. Meteorologi so skrajno previdni. Dosedanje dolgoročne vremenske na povedi so za ta teden napovedovale razmeroma lepo vreme. Dejansko sta nje pa je v kričečem nasprotju s takimi napovedmi. Vesti iz Italije so včeraj sporni njale bolj na začetek prezgodnje jeseni kot na pravo avgustovsko vreme. Sneg v Aosti smo že navedli, hladno pa je bilo v vseh višje ležečih krajih. Iz Abrucov poročajo, da jih je presenetila prava jesen z nižjimi temperaturami od mesečnega povprečja za ta letni čas. Letošnje poletje bo torej šlo v meteorološke anale kot izredno muhavo. Že res, da smo imeli obdobja prave pasje vročine, a dlje od enega tedna ta obdobja niso trajala, in še tedaj je bilo ozračje skrajno labilno, da bi lahko vsak čas izbruhnile nevihte. Statistično gledano pa niso taka poletja nobena novost in senzacija. Nekaj podobnega se je že pripetilo leta 1954, v glavnem pa lahko trdimo, da se moramo vsakih deset enajst let sprijazniti tudi s takim vremenom. Uspešna planinska odprava SPOA 84 ob jubileju SPDT LOJZE ABRAM III. Divjanje naravnih elementov se je potem le u-neslo in pokukalo je bledo sonce, ki nas je zvabilo iz brloga na ledenik. Opogumili smo se, se navezali in jo mahnili proti vrhu Gnifetti, na katerem stoji podprta in privezana najvišja planinska postojanka v Evropi: koča Margherita visoko 4556 metrov. Nekaj časa smo uživali lepo vreme in pogumno potiskali dereze v trd sneg. Gledali smo v velike Vračanje navez v megli in snežni nevihti proti koči Gnifetti serake, ki so viseli s piramide Vincent in napredovali po ledeniku Garstelet. Ko je naših pelt navez skoraj doseglo švicarsko mejo na sedlu Lys in smo bili le 300 metrov pod postavljenim si ciljem, nas je ovila gosta megla, spet je začelo pihati in znašli smo se v novi snežni nevirti. Veter je pred Petrovo navezo sproti brisal sled in nemogoče je bilo nadaljevati in tvegati, da kdo pade v zahrbtno skrite ledene razpoke. Obrnili smo se in se po več kot dveh urah truda vrnili v kočo Gnifetti. Predvsem med mladimi je bilo razočaranje precejšnje in začeli so premišljevati, da bi počakali na boljše vreme in se vendarle povzpeli na vrh Gnifetti. Neugodne vremenske napovedi iz Švice so nas dokončno zapodile v dolino mimo koče Mantova, v kateri so prespali naši turisti, ki so se že dopoldne spravili proti Gressoney la Trinité. Svoje razočaranje za neuspel vzpon in jezo, ker nam je vreme tako zagodlo, smo potem nekateri v Gressoney St. Jean utapljali v bokalih hladenga točenega piva. Resnici na ljubo, samo žejo smo si tešili. Ogledi srednjeveških gradov Že na začetku te kronike sem povedal, da se SPOA 84 niso udeležili samo alpinisti in planinci, ampak so v Aosto prišli tudi turisti, ki so potem dokazali, da se znajo prav spretno kretati tudi na visokogorskih stezah. No, in za turiste sta Angel in Peter poskrbela turistični ogled nekaterih najbolj značilnih aostanskih gradov, ker če bi si hoteli ogledati vse tamkajšnje trdnjave in stolpe, bi bili še sedaj v Aosti. Gradov je tam toliko, da jih še turistični vodnik vseh ne omenja. Kaže da v starih časih Aostancem ni manjkalo gradbenega materiala. Kamenje je kar samo padalo s pobočij gora, oni pa so ga skladali v obliki stolpov in utrjenih zidov. Spet nas je požrtvovalni Vinicio vozil po ozkih cestah od trdnjave do trdnjave, ki pa, zanimivo, niso v zgodovini imele nikoli obrambnega ali napadalnega značaja. Srednjeveški aostanski vitezi niso bili prav nič napadalni in živeli so dokaj mimo in dolgočasno življenje. Zanimiv je bil ogled gradu Fénis iz 14. stoletja, v katerega pa vsi nismo mogli, ker so sprejemali le manjš? skupine. Prišli pa so vsi na svoj račun v gradu Issogne, edini primer aostan-ske fevdalne aristokratske stanovanjske zgradbe iz 15. stoletja, ki ga je dal zgraditi grof Challant. Še najbolj na račun je prišla druga skupina, katero je na ogled gradu vodil zvočniško opremljen zelo zgovoren in do moških precej vsiljiv čuden tip. Bolj zanimiv je bil grad Sarre, nekdanja lovska graščina Savojcev, ki jo je proti koncu prejšnjega stoletja kupil kralj Viktor Emanuel II. in jo po svojem, precej dvomljivem okusu preuredil v lovsko rezidenco, kadar je hodil na lov v zasebni lovski revir na področju Gran Paradisa. V gradu Sarre hranijo preč» j imovine predstavnikov nekdanje italijanske kraljeve hiše, do zadnjega nekronanega kralja Bumbe rta II. Še vsi notranji prostori so dokaj kičasto opremljeni, predvsem galerija in lovski salon, kjer je vse polno rogov za vse okuse. V gradu Sarriot de la Tour je bila zanimiva arheološka razstava od prazgodovinskih naselij v dolini Aoste do rimske dobe, ko je tu nastalo cvetoče mestece Augusta Pretoria. Grad stoji ob cesti iz Aoste v Courmayeur, a nekateri so bolj cenili obisk v bližnjem baru, kjer jih je vročina priklenila ob kozarec piva. Nič pa nismo imeli od zaprtega gradu St. Pierre, ki smo ga lahko gledali le od zunaj. Fotografi so tudi hoteli priti na svoj račun, zato nas je Vinicio odpeljal v Aymaville, da smo fotografirali gradič novejše dobe, katerega značilnost so štirje okrogli stolpi na vogalih četverokotne zgradbe. Vse bolj nas je kasneje vleklo v stari del Aoste, v tipično gostilno »La Gasacela« na drugo skupno večerjo. In imeli smo prav. Postregli so nam odlično aostansko gosto juho Valpellinentze, jelenovo in gamsovo meso v omaki s polento in posladkali so nas s sadno solato iz samih gorskih sadežev: maline, tx> rovnice in jagode. Ni manjkalo domače črnine, ki nam je kaj kmalu razvezala jezike, da je bilo po vseh bližnjih ozkih ulicah slišati slovensko pesem. Mont Blanc se ni odkril Če si že V dolini Aoste, je obvezen obisk v Cour-mayeuru, da si iz tega znamenitega turističnega središča ogledaš evropskega očaka Mont Blanc. V četrtek smo se podali do podnožja najvišje evropske gore v upanju, dà se je bomo vsaj nagledali, če že ni bil predviden vzpon nanjo, Očak Mont Blanc pa nam je pokazal fige. Skril sc je v goste oblake in ni hotel pokazati svojega častitljivega obraza. Iz Courmayeura smo se zato podali na Col Checrouit in od tam še do istoimenskega ledeniškega jezerca v višini 2165 metrov, a Mont Blanc je bil vedno V o-blakih. Gledali smo mogočen ledenik Brenva, sivo ostenje Aiguille Noire, serake, ki so se bučno valih v dolino, očaka pa nismo videli. Le ob povratku P° dolini Veny, po kateri je bilo zelo hladno, ker smo hodili pod robom ledenika Brenva, se je za nekaj trenutkov prikazal najprej Velikanov Zob in potem še vrh. A ni bilo niti časa nastaviti fotoaparatov, ko sita se obe konici že skrili. MIKI MUSTER: (15.) Na divjem zapadu Zvitorepec in Trdonja VAI POMENI TO? JE KOCINA ZNOREL.DA NOSI SVOJO GLAVO NAPRODAJ! UH. KO BI MOGEL PRETRGATI VEZI VSI INDIJANCI GO ODJAHALI ... NE, TAMLE GE Ml EDEN BLIŽA SKRIVNOSTNI INDIJANEC JE PREH REZAL ZVITOREPČEVE VRVI... m n BRŽ ZA MENOJ, ZVITOREPEC! i s o ...KLJUB OPREZNI ZNOGTI TRDONJINOl POČETJE NI OSTALO! NEOPAŽENO. TtUl DOBRO ! KAJPM^oV 1? KJE 3E TVOJ M KONJ? .W JAZ BOM OSTAL. OBRAČUNATI MORAM S POGLAVARJEM.IMAM DOBER NAČRT. NO, LE BRŽ , GE IZGUBI -TU JE VROČE! J Našli turista z viškom denarja BREŽICE — V Brežicah so v torek opoldne našli 30 letnega fTan%°^e% turista, ki mu je delavka Ljubljanske banke ob menjavi deviz izptočoKi tisoč dinarjev preveč. Pri turistu so našli ves denar in ga vrnili Ljubila ^0-banki, z njegovo pomočjo pa so se delavci organavi za notranje zadev ^ kopali do dokazov, da ni šlo za zlorabo delavkine nepozornosti, temv zelo drag nesporazum. , ^ Francoz je v ponedeljek v ekspozituri Ljubljanske banke v Mea ^ menjaval francoske franke. Blagajničarka naj bi mu izplačala 34 ^lS0 uev-narjev, a je ob delu z računalniškim terminalom prišlo do napačnega s .fl ka. Turist je zagledal pred seboj nekam prevelik kup (275 tisoč dianrif ^ je skušal blagajničarki razložiti, da je morda kaj narobe. Ni znal ^^gia sko, a tudi blagajničarka ni znala tujih jezikov in se s turistom sporazumeti. Francoz je, ne poznavajoč bankovce in tečaj dinarja, skow i ^ z rameni in odšel počitnicam naproti. Blagajničarka pa je ob zaklpc mene ugotovila, kaj ji je hotel razložiti tisti tujec... . Delavci organov za notranje zadeve iz vse republike so začeli rr mrzlično iskati. Vedeli so, kako se piše, znan je bil tudi približen ^ opis, nihče pa ni vedel, kako in kam potuje... široko zastavljena je v manj kot 24 urah rešila blagajničarko pred ... kreditom .... *■ Samomor poddirektorja kaznilnice San Vittore - ,. vaz11'* MILAN — Včeraj zjutraj se je v svojem stanovanju v zavoou Qgebje niče obesil podddrektor zapora San Vittorie. Truplo je odkrilo jetmško okrog 9. ure zjutraj. , sapi0' Vzroki, ki so pripeljali devetindvajsetletnega poddirektorja do .grl0, mora, še niso pojasnjeni. Gozzi ni pustil nikakršnega pisma, ki bi P"-1 kaj ga je privedlo do tega koraka.