OGLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA 1. FEBRUAR 1975 LETO IX. ŠTEVILKA 2 • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR # NAŠ RAZGOVOR # NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZG DIREKTORJI TOZD IMP O GOSPODARJENJU LANI IN LETOS OPTIMIZEM, KI OBVEZUJE Gospodarsko leto 1974 je za nami. Kaj bi lahko rekli o njem? Nedvomno to, da je bilo razgibano v vseh pogledih; da nam je prineslo številna nova spoznanja, obenem pa tudi nove naloge, ki jih bo treba uresničiti v letošnjem letu. Podrobnejši finančni pokazatelji bodo znani ob zaključnem računu, že danes pa je jasno, da bo treba letos več in bolje delati. Torej kako smo gospodarili lani in kakšni so obeti za letošnje leto? To je tema „Našega razgovora1', ki smo ga pripravili z direktorji temeljnih organizacij združenega dela naše delovne skupnosti. Vsem smo postavili osnovni vprašanji: kako ocenjujete lansko gospodarsko leto in kako boste gospodarili letos? Nadaljevanje na 2. strani L ; ■ ■ ' ■ Livarna v Ivančni eorici ie lani doseela svoje optimalne rezultate, sai ie nrnizvodnio nrl nričalmvanih 3 000 ton nHlltU, tt NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR @ NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR O NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RA OPTIMIZEM, KI OBVEZUJE Nadaljevanje s 1. strani SLABŠE KOT LANI Ing. ANTON ZIMA -TOZD OVK Ljubljana: „Naša temeljna organizacija združenega dela ima različne dejavnosti — centralno ogrevanje in montažo teh naprav, vodovod — montaža in proizvodnja ter montaža klimatskih naprav. Za lani lahko rečemo, da smo bili polno zasedeni z deli, da pa je bilo proti koncu leta čutiti upadanje. Kar se tiče uspeha, je pa tako, da so rezultati veliko slabši, kot so bili prejšnja leta. Med vzroke prav gotovo lahko štejemo poviševanje cen reprodukcijskega materiala in s tem je povezano tudi uveljavljanje povečanih cen. Nasploh smo opazili povečanje režijskih stroškov, ki so narastli zavoljo nakupa precej novih strojev in orodij. Na delavskem svetu smo postavili resno vprašanje, kaj je z našimi normativi, kaj je z našim delom, kaj z izgubljenimi urami. Glede norm smo ugotovili, da zaostajajo za evropskimi za okoli 30 % in zato smo decembra sklenili, da norme poostrimo. To je le eden od ukrepov za boljšo storilnost. Drugi ukrep je, da morajo vse službe izpolnjevati svoje naloge. Zato smo poostrili evidenčno kontrolo, vpeljani bodo novi formularji, s katerimi bo mogoče kontrolirati posamezne službe in tudi posameznike. Tretji ukrep je bitka proti tistim neopravičenim izostankom, za katere lahko trdim, da jih je v naši TOZD največ. Med vzroki za slabši finančni uspeh lani moramo prišteti še materialne stroške, saj smo imeli v lanskih devetih mesecih kar 320 milijonov S-din izgube pri materialu. Z omenjenimi ukrepi hočemo doseči predvsem dvoje: izboljšanje rezultata poslovanja in konkurenčnosti. S tako visoko ceno, kot jo imamo, smo nekonkurenčni in izgubljamo dela. Zato bomo iskali vse notranje rezerve in vztrajali, da sprejete ukrepe uresničimo, pa čeprav bodo potrebne kadrovske spremembe. Če bomo naštete pomanjkljivosti odpravili, potem ni bojazni za dobro poslovanje. Čimbolj nas bo pritiskala zunanja problematike (cene in pomanjkanje materiala), tembolj bomo morali črpati naše notranje rezerve. Naj povem še to, da imamo za prvo polovico letos sklenjenih dovolj pogodb, vendar se te rokovno odmikajo. Na koncu bi veljalo omeniti še to, da smo imeli v naši TOZD lani Montaža klimatskih naprav in centralnega ogrevanja je bila tudi lani ena od glavnih nalog delavcev temeljne organizacije združenega dela OVK Ljubljana izredno živahno tudi družbenopolitično in samoupravno aktivnost. To je bilo še posebej zato, ker je bilo lansko leto nekako pre-' hodno in smo se 1. 1. 1975 razdelili na dve TOZD — klima-montaža in proizvodnja ter ogrevanje-vodo-vod. Iz vseh teh razprav smo izšli bolje osveščeni, ogromno smo se naučili, ali če hočete, našli smo sami sebe.“ izven mariborskega področja. Pred nami so veliki objekti — v NDR — Erfurt, doma pa Bernardin, Železarna Jesenice, Lama — Dekani, mariborska bolnišnica, nadaljujemo dela na stanovanjskih objektih v Ljubljani — to je le nekaj objektov. V letošnjem letu imamo za okoli 40 milijonov dinarjev sklenjenih pogodb. Leto 1975 bo seveda precej razgibano, gotovo se bomo še naprej srečevali z vprašanjem reprodukcijskega materiala in opreme, pa tudi z organizacijskimi vprašanji zunanjih montaž. Velika pridobitev za našo temeljno organizacijo bo novo skladišče, ki ga gradimo. Letos bi morali v okviru celotnega podjetja enotno urediti vprašanje normativov, pa tudi osebnih dohodkov. Kljub vsemu so za leto 1975 optimist. Če bomo vsi poprijeli za delo, bo leto 1975 najmanj tako uspešno kot lansko." ZAVZETO DELO VSEH VLADO ULČAR - TOZD PMI Maribor: „Naša lanska realizacija bo za okoli 45 % večja kot leta 1973. To povečanje seveda še ne pomeni tudi finančnega uspeha poslovanja, ki bo znan ob zaključnem računu. Nasploh lahko ugotovim, da so lani vse montažne TOZD v dohodku relativno slabše kot proizvodnja. Krivda je predvsem v inflaciji, se pravi, da montažerji težje uveljavljamo razlike v cenah. Spričo gospodarskih gibanj ocenjujem lansko leto še kar za ugodno. Tudi letos bo naša TOZD z več kot 60 % svojega dela prisotna IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4615 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc, mg. Miran Mihelčič in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata "za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Vlado Ulčar, direktor TOZD PMI Maribor USPEHI NAS NE SMEJO USPAVATI Ing. LADO ALIČ - TOZD PM Koper: ,,Če smo se na začetku lanskega leta bali, da načrta 60 milijonov ne bomo dosegli, 'sedaj ugotavljamo, da je ta načrt presežen za okoli 35 % in da bo realizacija dosegla vrednost okoli 90 milijonov. Kako smo to dosegli? Delno to odpade na večje objekte — Vozila-Go- rj L o n ti n n Vi tl P Ci b b S] P Sl d s< k k V, Ib: te se ol U] d' 10 Hi b< Pi bi Ti tu la' :a e- a 11 el le ij' in h la it k 'si h te (ia o o 10 p T( Ij te ta Le »ii Ija tki hi ho bo P: k • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR O NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR S NAŠ RA tipa, Š tepanjsko naselje v Ljubljani in še nekatere °bjekte ob obali, delno pa na to, da so se naši kadri lani tobko izpopolnili v delu, da 'b bilo primerov neupelja-n°sti kot prejšnja leta. Se-Veda pa smo se srečevali lani todi s številnimi problemi: Primanjkovalo je materialov " kadi, keramike, nekaterih j*vi in če tega ne bi bilo, bi bU finančni rezultat še b°ljši. Konec lanskega leta Srno naredili tudi pozitiven Premik v organizacijskem toiislu. Povezali smo prodajno in nabavno službo in ^edaj točno vemo, kdo za kaj odgovarja. Med področji, k* jim bomo letos posvetili !ečj0 pozornost, je vprašanje discipline monterjev. L\°dilni monter bo moral bdi tisti disciplinski starina, ki bo zagotavljal, da se na gradbišču začne delati °b šestih, da se malica pol toe in da se delo konča ob I veh. V tem izkoristku de-°vnega časa imamo ogrom-jje rezerve. Na. drugi strani b°riio skrbeli, da bo naša Produktivnost večja in da se torno izenačili z drugimi JOžD IMP. Več si obetamo ,udi od novih skladišč in de-avnic, ki jih nameravamo kaditi. Mislim, da bo dela ** letos dosti in uspeh v tem eto ni odvisen samo od vodnih, temveč predvsem od bjkipliniranosti celega kopriva, vseh vodilnili mon-erjev, monterjev do zadrga vajenca. Z doseženim ,mo lahko zadovoljni, ven-ar nas to ne sme uspavati, a ne bi letos delali še z več- Ijto poletom, ker ravno lan-f° leto dokazuje, da če se L trudimo, nekaj „rata“. E®rej, letos moramo bolje te'ati, to je gotovo interes P vseh, ki se konec koncev rZr>a tudi pri osebnih do- f°dkih.“ k SPLOŠNA kadrovska OKREPITEV IS' franc kumše - i. ZD Elektromontaža Jribljana: i, »Realizacija leta 1974 bo fk°li 178 milijonov, kar je r 32 % več od planirane. rvj> delež je odpadel na |. °nlažno dejavnost v Ljub-R n', delno pa na obračun-L.° enoto v Sl oven škili Kopah kot proizvodno dejav-L°st- V Konjicah smo lani s Poli etno zamudo pričeli s jto^odnjo v novih pro-in to je delno zavrl o Stavba poslovnega centra ob Titovi cesti za Bežigradom v Ljubljani je le eden izmed objektov, ki so ga opremljali monterji naše mariborske temeljne organizacije združenega dela uresničenje načrta. Na drugem področju smo se srečevali z izrednim pomanjkanjem kvalificiranih delavcev na skoraj vseh gradbiščih. Delno smo to omilili z monterji iz Titovih Užic. Pomanjkanje delovne sile, prekrivanje del — vse to se je odrazilo v povečanem nadurnem delu, kjer odstopamo od drugih. Zato smo to področje začeli ostreje nadzorovati in smo poostrili vprašanje upravičenosti nadur. Pomanjkanje delavcev smo omilili tudi z zaposlitvijo večjega števila vajencev kot prejšnja leta. Pri kadrovskih težavah smo se srečevali s preobremenjenostjo šefov montaž z delovnimi nalogi, pa tudi celotne tehnične operative. Vse to je še posebej oteževalo sprotno spremljanje sprememb cen artiklov — svetlobnih teles, kablov, stikalne opreme. Pozitivno pa je to, da nismo imeli prevelikih, težav s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala, z izjemo specialnih materialov. Lani smo zabeležili tudi precej kadrovska okrepitev na celi živahno delovanje samo- ,,fronti“. Dobiti moramo ra-upravnih organov in družbe- čunovodjo, okrepiti opera-nopoliličnih organizacij in tivno službo z novimi stro-čutilo se je okrepljeno sode- kovnjaki (mlajše tehnike lovanje pri vseh operativnih usposobiti za operativne in proizvodnih nalogah. vodje) in zavoljo vse ostrejše konkurence okrepiti komer-NORME cialno službo. Poleg tega PRILAGODITI bomo morali norme prila- TEHNOLOGUI goditi dejanskim tehničnim Med nalogami, ki so pred normativom, saj so zastarele, nami letos, velja omeniti naj- Vzporedno s tem, pa mo-prej povečanje proizvodnega ramo modernizirati tudi kal-načrta v Slovenskih Ko- kulacije. Torej v Ljubljani njicah — ta naj bi bil večji za kadrovske okrepitve, v Ko-okoli 30 %. Druga taka na- njicah pa kadrovsko in loga, ki je za našo TOZD organizacijsko formiranje za-skoraj najbolj pomembna, je čete proizvodnje.“ VEČJE IN BOLJŠE DELO Ing. RADO ŠEGULA -TOZD TEN Ljubljana: „Za razliko od prejšnjih let, smo z lanskim letom zadovoljni. Smatram, da je rezultat odraz razmer na trgu, pravilne usmerjenosti TOZD in pa želja kolektiva, da izboljša prejšnje rezultate. Cel kolektiv se je potrudil in mislim, da smo dosegli tisto, kar smo. želeli. Od planiranih 70 milijonov smo dosegli nekaj več kot 90 milijonov. Med razlogi, ki so prinesli tako povečanje, moram omeniti kontinuiran potek proizvodnje (stalna zasedenost z deli) in pa, da smo Inženir Franc Kumše, direktor TOZD Elektromontaža Ljubljana vpeljali novo proizvodnjo in izboljšali tehnologijo. Bistven razlog pa je v tem, da smo več delali, obenem pa pripravljali nove programe, ki so delno že stekli, delno pa bodo letos. To naj bi pripomoglo, da bo nadaljnja rast temeljila predvsem na novih programih, na novi tehnologiji in s tem tudi na novih naložbah, pri tem pa se zavedamo, da vsega še nismo opravili. Obdaja nas torej optimizem, ker smo videli, da smo lani bili boljši kljub težavnim okoliščinam. Res pa je prisotna določena bojazen, da z ozirom na sam gospodarski položaj ne bi imeli težav pri uresničevanju naših načrtov. Pri tem pa zaupamo v kolektiv, da bo Še naprej tako vitalno uresničeval naloge, ki smo si jih zastavili, čeprav se obenem zavedamo, da fizično v celoti zmogljivosti prav veliko ne' moremo povečevati, ker če smo ugotovili, da smo lani precej več tudi fizično naredili, potem je jasno, da smo nekje na meji. Letos lahko govorimo o izpopolnitvi programa proizvodnje v jakem toku, s tem, da bomo sami izdelovali določene elemente, ki jih zdaj kupujemo in ki naj bi bili jasno kvalitetnejši, Nadaljevanje na 8. strani 9 PISALI STE NAM • PISALi STE NAM • PISALI STE NAM • PISALI STE NAM • PISALI STE NAM # PISALI STE NAM # Spoštovani bralci. Tokrat začenjamo novo rubriko, ki je namenjena vam in vašim pismom. Torej IMP Glasnik vam ponuja svoje strani, da se oglasite, da poveste svoje pripombe, ki zadevajo bodisi samo vsebino in članke v IMP Glasniku, bodisi zadevajo vaše delo in probleme ter vprašanja, ki se ob delu pojavljajo. V uredniškem odboru smo prepričani, da se vam bomo s to rubriko še bolj približali, oziroma želimo si, in upam si trditi, daje to tudi vaša želja, da bi s tem postal IMP Glasnik še bolj vaš časopis. Ne nazadnje, želimo si objektivne zapise, da se ne bi ta rubrika sprevrgla v kup neresnic. Pa lepo pozdravljeni odgovorni urednik IMP Glasnika VILI GUČEK IMP Glasnik je veliko vreden Zdravo izdajniki IMP Glasnika. Star sem 30 let in sem invalid že 8 let in se mi zdi prav lepo od vas, ko še nisem pozabljen. Čeprav nisem nikoli povabljen na kakšno slavje, se mi ta Glasnik zdi veliko vreden. Vsak IMP Glasnik dobro pregledam, ker me predvsem zanima, kaj se v IMP dogaja, saj sem bil zaposlen pri IMP v Vojkovi ulici. Med prvimi delavci sem bil v kovinski delavnici, ko smo jo že opremili za otvoritev, a sedaj ne smem pogledati v notranjost. Vratarji od Varnosti ne puščajo upokojene ljudi, da bi obiskali tovarno. Prav lepo se vam zahvaljujem za vaš vzgled in skrb do upokojenih ljudi. Lep pozdrav in močan obstoj IMP želi JOŽE JEMC Rib če 32, Kresnice Čimveč sodelavcev Spoštovano uredništvo IMP Glasnika. Dovolite, da tudi jaz kot član TOZD TRAA predložim svoj prispevek za Glasnik. S tem želim, bi rekel, odpreti novo rubriko, v kateri bi pisali čisto drobne stvari s sestankov TOZD, kajti opažam, da ne manjka predlogov, pripomb in še marsičesa. Reči je treba, da morajo ostati izjave članov kolektiva med nami, da o njih sklepamo ali pa sodimo, pa naj bodo izražene javno ali kje za vogalom. Kaj več, kako naj bi rubrika „Po sestanku . . .“ izgledala, je razvidno iz prispevka. Želim pa, da se v vsaki TOZD najde človek, ki bi zbiral prispevke, jih delno prilagodil, sortiral in podobno, končno obliko pa bi določilo uredništvo po načinu — izjava in komentar, tako kot je vidno iz primera. No, oblika se lahko izpopolni. Važno je, da bo zanimiva, če je meni to uspelo, ne bom trdil. Torej predlagam ta poskus, pa sami presodite, če bo „vžgal“. Poskusimo torej z novo rubriko. V naših TOZD (obratih, pisarnah, pa tudi za vogali) se rojevajo številne pripombe, želje, opazke, nasveti, predlogi, celo kakšna namigovanja in še kaj, marsikaj od tega je lahko koristno. In če take stvari zapišemo v nekaj besedah s komentarjem, potem lahko pričakujemo tudi kakšen dober rezultat. Zato predlagam, da povsod, kjer nam teče rok službe tja do upokojitve, tisto, kar nekoga žuli, jezi, veseli in podobno, povemo nekomu, ki bo določen, da zbira drobne „stvarčice“ ter jih odda za objavo. TA STRAN NAJ BO NAŠA , Vse konstrukcije drobnih prispevkov iz kakršnihkoli razlogov že ustvarjenih ali zamišljenih, pa za člane kolektiva zanimivih, naj zrcalijo resno, smešno, pa tudi zbadljivo obliko. Iz tega lahko sije iskra koristi, zabave in tudi vzgoje. Vsak izmed nas kaj sodi ali razmišlja. To zaupa prijatelju, ali doma, v določenih primerih tudi družbi, ta pa potem presodi, kaj je prav in kaj ne. Odprimo to stran za vse nas. Ni treba, daje zadeva strokovno obdelana in še kako uporabna. Važno je, da iz nje dobimo nekaj, kar bomo sprejeli za korist ali pa samo za nasmeh. Da si imamo marsikaj povedati, je že dolgo jasno. Na sejah, sestankih ,,meljemo“ iste stvari, zadeve, vse pa niso zapisane, da bi o njih razmišljali. Zato je prav, da bomo imeli več „mlinarjev“, več zabeleženih naših želja, pripomb, opazk, celo snovi za smeh. .. Poskusimo! FRANC VODNIK TOZD TRAA IZMETI Posebna tema so — izmeti, ki dosegajo milijonske vrednosti, pa zato ugotavljamo, da v tem kar pretiravamo. Le zakaj? Na to bi morda lahko odgovoril tisti, ki je kar mimogrede pripomnil, da z ,mašim orodjem ni nekaj v redu“. In še prikimavali smo mu, predrzneži, toda razprave o tem tako pomembnem vprašanju nismo naprej razvijali, morda zato ne, da ne bi kdaj kasneje na temo orodja imeli pogovor. KOMENTAR - v dobrem orodju se zrcalijo naši uspehi v proizvodnji, Orodja ne moremo primerjati z zavrženim kosom papirja kje v pisarni in škoda je, da tistemu, ki na orodje misli, ne prisluhnemo. POMANJKANJE ZAVESTI S smetmi in navlako po tovarni smo se tudi spoprijeli. Teoretično razlago in vzgojne prijeme smo z glavami na mirnih vratovih poslušali kot že tolikokrat doslej, tako, da o izmetih, smeteh, delovni disciplini, zamujanju v službo in še o drugih negativnostih kar pogosto govorimo — to je postalo že kar neugodna pesmica, primejo pa se nas te stvari bolj malo, celo nič, kot bi hote h o tem čim večkrat kaj slišati. KOMENTAR: Tu nam manjka zavesti, a po čigavi krivdi. Morda zavoljo skritih koškov, želje, da kaj „frči“ po zraku - recimo prazni kozarci. Za manjše izmete ali pa celo, da jih ne bi bilo, pa verjetno manjka kakšne spodbude, celo sama pohvala' bi komu zadostovala, toliko, da nekdo čuti, kako vedo o njem. n V jc it jo p ib Po sestanku pa... S; Sestanek med stoječimi stroji. Žrtvovali smo milijon ali več, da bi se lahko pogovorili o ,,tekočih “ zadevah. Veliko nas je (oprostite, iz toplih pisarn bolj malo), sestanki niso za vse enako privlačni, čeprav imamo dosti povedati. Bomo pa o njih slišali kje za vogali. Udeleženci smo se pripravili za volitve. Izbire ni bilo v majhnem kolektivu kaj prida, strinjali smo se, kandidati so bili že prej pripravljeni. KOMENTAR - y naše samoupravljanje bi se morali bolj poglobiti, ker kasneje često nismo zadovoljni. CENE V TOVARNIŠKI JEDILNICI je Do tu redki govorniki so od sedaj naprej {d dobili šele prave in številne pomočnike. Prišli h, smo namreč do cen v naši tovarniški jedilnici, io Odkrili smo izgube v centralni kuhinji in mi h smo do sedaj kar mirno dajali dnevno tudi po si več stotakov (ali dinarjev) za tisto, kar je bilo |v; zunaj cenejše. Zdaj"je bil čas, da smo udarili kar j( številno po taki krivici. In nekdo je obljubil, da t; bo ostro postavil to na zasedanju delavskega je sveta podjetja. !n OSNOVNA NALOGA - PROIZVODNJA Šli smo dalje — k naši osnovni nalogi -proizvodnji. Še prej smo bili obveščeni: proti koncu sestanka bomo govorili tudi o dobičku, ki ga bomo delili. O, kako važen moralni faktor, da človek zdrži na sestanku. Pa poslušamo. Govorijo bolj redki, tisti kot navadno, saj je prav, da imamo tudi take, drugi pa kje drugje kažemo svoje poglede na vse okrog nas. Izvemo za obilico dela — kako lepo, naj ti delo daje tudi denar, čeprav mu vrednost pada. Kaj bi tarnali. Do konca leta bomo vse sobote (marsikdo tudi v nedeljo) garali. Plan je malo v zaostanku, pa zimske potrebe občanov potrebujejo naše izdelke. Vse to razumemo. n KOMENTAR: Rezultat o nižji ceni je na q vidiku, obljubljeno pa ni, da bomo dobili kaj ^ povrnjeno. ZAMUDA PRI GARDEROBAH Gradnja naše garderobe, jedilnice in ostalega prostora se bo zaradi gradnje (po polževo) zavlekla tja v sredino zime, če lahko verjamemo roku, potem pa bomo na konju. Vse bo prostorno in moderno. Za to se splača počakati. KOMENTAR: Do takrat pa bosta oba spola' poljskem in prepihnem WC utrjevala svoje orga- ne. KOMENTAR — perspektive imamo do novega leta, potem pa bomo znova mislili, kako naprej, kakšno tcrizo si spet lahko obetamo. Sestankovali smo skoraj celo uro in pol Toliko so počivali tudi stroji. Tako dolgo nekateri niso vzdržali in so jo popihali domov — ko) ponavadi, ker svoje mnenje lahko povedo kdaj drugič, med delom, na poti, vseeno, čeprav na nepravem mestu. Vemo pa vsi, da se vedno kaj ,,kuha“. Pa hvala na branju hladnih vesti, naj bodo pa razprave in izboljšanja bolj ,,vroča“. F-V I LETO 1975 - LETO TEHNIČNIH IZBOLJŠAV Nova tor ji TOZD TIO Idrija Letošnje leto smo v naši državi proglasili za leto tehničnih izboljšav in izumiteljstva. S tem smo prav gotovo hoteli opozoriti na to, kakšne velike rezerve imamo na tem področju v našem gospodarstvu, na drugi strani pa tudi na nespodbudno dejstvo, da smo po številu izumiteljev in tehničnih izboljšav na repu svetovne lestvice. In kaj bi laihko rekli o izumiteljih in tehničnih izboljšavah v naši delovni skupnosti? Najbrž to, da je tudi pri nas to področje še premalo ,,živahno", morda pa tudi to, da stimulacija avtorjem tehničnih izboljšav ni preveč spodbudna. Res pa je tudi to, da je v zaključni fazi priprav nov pravilnik o tej problematiki. Zavoljo vseh teh dejstev še s toliko večjim zadovoljstvom objavljamo zapis o treh novatorjih iz naše temeljne organizacije TIO v Idriji. | srečali s problemom, kako jo spraviti iz delavnice na tovarniško dvorišče. Ta problem so reševali s tem, da so In kako ste torej omenjeni problem rešili? „Gre v bistvu za dva že- si pri idrijskem rudniku iz- lezna vozička. Eden je sta- posojali avtomobilsko d vi- bilen, se pravi, ima togo os, galo, ki je včasih prišlo ob medtem ko je drugi pre- dogovoijenem času, naj- mičen oziroma je prirejen H lažje krivljenje OGRODIJ Prvi del našega sestavka je ) .^nienjen Mirku Poljancu in r, |^enceslavu Hvali, ki sta svo-i p° ..izumiteljsko žilico" na-1 ^nila stroju za krivljenje °§rodij samokolnic. Kaj ju je Pripeljalo do omenjene izboljšave0 delavnem času, pa je pomembno to, da sedaj sploh ni nobenega napora. To je še toliko bolj pomembno, saj smo morali prej trije kar pošteno poprijeti, če smo hoteli ukriviti ogrodje za samokolnico." večkrat pa ne. Posledica tega tako, da z njim lahko de-so bile: cisterna je po več lamo obrate, kot z volanom dni stala v delavnici, zavze- pri avtu in s tem ga lahko mala dragocen prostor, s priključimo na viličarja. Sete m pa seveda onemogočala daj rabimo le tovarniško dvi-izdelavo drugih cistern. No, galo, da cisterno dvigne na danes omenjenih problemov vozička in pa viličarja, da ci-v TIO ne poznajo več. Iz za- sterno na vozičkih odpelje iz gate jih je namreč „rešil“ delavnice. Mislim, da je naj-Ivan Šuligoj, ki je skon- večji uspeh te pridobitve v struiral poseben voziček za tem, da prihranimo sredstva, prevoz cistern. Sicer pa naj- ki smo jih dajali za najem bolje, da njemu prepustimo rudniškega dvigala, drugič,, besedo: ko je cisterna izdelana, lah- , ko takoj začnemo delati I7TIMITC1 i .,novo in nenazadnje, sama IZUMITELJ - ALPINIST kakovoSt cistern jeJ boljša." Mirko Poljanec in Venceslav Hvala iz TIO Idrija sta originalno rešila vprašanje krivljenja ogrodja samokolnic j ..Prej smo morali ogrodje Samokolnic kriviti ročno. To : r,e bilo izredno naporno ■ :eta, saj smo morali trije s Svilnimi vzvodi kriviti j bprodje. Sedaj delamo to na hidravličnem krivdnem Dodajmo še to, da je Mirko Poljanec pri našem podjetju od leta 1963, Venceslav Hvala pa 9 let. tr°ju, ki je obstojal v to-yarni, vendar ni bil iz-horiščet j, n. Za ta stroj sva mo-, .ta*a pripraviti posebna orod-ia za krivljenje in sedaj na-^sto rok dela stroj ome-i 5jena opravila avtomatsko. ; '‘-Cnro v c ctmiam n i Cin z-t x/o VOZIČEK ZA PREVOZ CISTERN V TIO Idrija izdelujejo tudi cisterne. To delo v glavnem poteka v delavnici in ko je bila cisterna gotova, so se ,JDo omenjene rešitve sem prišel praktično pri vsakodnevnem delu. Prej sem namreč delal v ključavničarski delavnici in zmeraj smo imeli probleme, kako spraviti narejeno cisterno ven. Zmeraj smo čakali na dvigalo, delo je stalo in s tem smo imeli seveda škodo. Pri tem smo večkrat naleteli še na drug problem, da se dno cisterne zavoljo njene velike teže sploščilo in s tem sama cisterna seveda ni bila tako kvalitetna." I ,:eprav s strojem nismo ve-’*° pridobili na samem iz- Stroj za krivljenje držajev samokolnic, ki sta ga preuredila Mirko Poljanec in Venceslav Hvala. Primer originalne rešitve vozička za transport čistem Ivan Šuligoj nam je tudi povedal, da omenjena tehnična izboljšava ni njegova prva ali zadnja, saj se je že prej ukvarjal s kakšnimi zamislimi, sedaj pa razmišlja o pripravi za spajanje cistern v dvojnem plašču. „Naš“ izumitelj pa ima še drugega konjička. Zaljubljen je v naše gore, pa tudi v TIO je športni referent. Alpinizem mu po njegovih besedah pomeni sprostitev, pa tudi možnost za ocenjevanje moči in sposobnosti. ,,Alpinisti smo tisti, ki hočemo dokazati, da znani rek gora ni nora, ampak tisti, ki leze nanjo ne drži. Nisem sicer še izprašani alpinist, bil Ivan Šuligoj je skonstruiral voziček za prevoz cistern in s tem svoji temeljni organizaciji prihranil precejšnje stroške pa sem že na vseh naših gorah." To so torej trije izumitelji iz temeljne organizacije združenega dela IMF TIO Idrija. Prepričani smo, da smo z vami, spoštovani bralci enakega mnenja, ko jim izrekamo pohvalo za njihovo prizadevnost, obenem pa so lahko primer tudi drugim, kako se da največkrat z majhnimi sredstvi prihraniti veliko. V.G. UPOKOJENCI OBISKALI IMP Srečanja upokojencev so v našem podjetju že tradicionalna in tudi zadnje, ki je bilo 20. decembra lani, je potrdilo, da si upokojenci takšnih srečanj žele in da jih vsi navdušeno pozdravljajo. Upokojence, ki so se zbrali v menzi v Vojkovi ulici, je najprej pozdravil predsednik sindikata IMP Miro Dražu-merič, nato pa jih je seznanil z novostmi v naši delovni skupnosti. Upokojenci so navdušeno pozdravili glavnega direktorja Stanka Krumpaka, ki jim je v imenu celotnega kolektiva sporočil pozdrave in jim zaželel srečno novo leto ter da bi se srečevali še vrsto let. Preden so si naši upokojenci ogledali proizvodnjo in montažo klimatskih naprav, jih je v imenu samoupravnih organov pozdravil še predsednik delavskega sveta podjetja Dominik Brajer. Potem ko so se vrnili z ogleda tovarne klimatskih naprav v Vojkovi ulici, so se upokojenci zbrali na tovariškem srečanju. Nekatere izmed njih smo za IMP Glasnik prosili za kratke izjave. Takole so nam povedali: ložnost, da se med seboj spoznavamo in če hočete, da ostanemo še naprej nekako povezani s podjetjem. Meni osebno je bilo prve pol leta v pokoju kar dolgčas, nekako se nisem znašel. No, danes sem se na ta upokojenski ,,tempo“ življenja že tako na- „Poštenost, odkritosrčnost in pridnost - to je zame vse in morda do starejših malo več spoštovanja.11 TUDI V POKOJU NI MIRU vadil, da me ne spravite nazaj na delo.11 Kako vam torej danes mine vaš ..upokojenski" dan? „Kakega posebnega konjička nimam, zato pa veliko berem, gledam televizijo, kjer me zlasti navdušujejo športni prenosi in pa drame. Sicer pa je moj najljubši konjiček ribolov, vendar je to zadnje čase ,,ratalo“ precej drago.11 Kaj bi vi svetovali mladim, ki so na začetku svojega dela? Jožeta Završnika, kije že dvanajst let v pokoju, v podjetju pa je bil 16 let, najbrž ni treba posebej predstavljati. Posebej pravim zato, ker so ga vsi poznali in ga še poznajo kot monterja — ..vodovodarja11, kot človeka, ki mu delo še v pokoju ni dalo miru. „Vse do lanskega novembra (1973) sem kljub temu, da sem „penzionist“ še delal honorarno. Izučil sem se leta 1928. kot pomočnik in sicer pri privatniku Lovru Pičmanu, od njega pa' sem prišel k Toplovodu. Pri omenjenem privatniku sem se srečal tudi z, sedaj že upokojenim, Lojzetom Jermanom in z njim sva delala skupaj 47 let.11 Dolgoletnim sodelavcem našega podjetja je spregovoril tudi glavni direktor Stanko Krumpak in jim zaželel, da bi še večkrat prišli na obisk vati, da bi mi bilo dolgčas. vedno sem z mislimi v tovarni zato prav rad v IMP Glasnik6 preberem kaj o proizvodnji.11 Kako vam teče upokojensko življenje? „Kot rečeno, še danes me ljudje iščejo, da kaj postorim. Pa svojo hišo imam in je zmeraj dosti dela. Pravzaprav se začne po-, čitek zame šele zvečer. Takrat vedno pravim, to je moj čas in se ne pustim motiti. Rad gledam televizijo, kjer se zlasti navdušujem nad prenosi nogometnih, rokometnih in košarkarskih tekem. Seveda z veseljem gledam tudi filme.11 Kaj vam pomeni današnje srečanje? „To je zame veliko veselje in sem bil povabila zelo vesel. Res, lepo od podjetja, da se nas vsako leto spomnijo.11 TAKŠNA SREČANJA SO POTREBNA VEČKRAT BI SE LAHKO DOBILI Vinko Pokorn je star 66 let, v pokoju pa je 6 let: ..Nazadnje sem delal v Kopru, pri podjetju pa sem bil 9 let in sicer sem nazadnje de.' il kot materialni knjigovodja. Takšna srečanja, kot so vsako leto, so po mojem mišljenju potrebna, saj je to pri- Naši upokojenci so se decembra lani zbrali v menzi v Vojkovi ulici v Ljubljani na vsakoletnem tovariškem srečanju Ena izmed naših upokojenk, Karla Pogačar, je takole opisala svoje občutke: „Vesela sem, da se uspešnost podjetja še naprej nadaljuje, še zlasti, če vemo, da smo začeli praktično iz nič. Danes, ko sem prišla v Vojkovo ulico, bi se skoraj izgubila, saj je toliko novega, da skoraj ne moreš verjeti, da je to res. In čeprav sem stara, si želim, da bi še prišla med vas, pa čeprav samo enkrat na leto. Ivan Kovač je v pokoju šesto leto in kot sam pravi, je delal na Trati, pri montaži dvigal. „Takš-na srečanja, kot je današnje, lahko samo pozdravim, mislim pa, da bi se morali upokojenci na splošno večkrat srečevati oziroma priti skupaj. To sem pogrešal zlasti v začetku, ko sem šel v pokoj. Težko se je namreč od vsakodnevnega dela navaditi na mirovanje. No, zdaj je že bolje. Doma imamo malo vrtička, pa z vnukom se precej ukvarjam in rad hodim v hribe, zlasti na Katarino in na Rašico. Seveda je treba tudi iz trgovine kaj prinesti, res ne morem se pritože- TAKŠNO PODJETJE, KOT JE IMP, JE TREBA ISKATI Četrti naš sogovornik Toflj Žužek je takole dejal: ,,V p6, koju sem 5 let, pri podjetju P: sem bil 7 let in vseskozi sem 66 zadovoljen. Prav zato bi lali*6 rekel mladim, da je takšno po1 jetje, kot je IMP, treba iskat Zame je bila disciplina vedno tj prvem mestu in dobro je tu" prisluhniti starejšemu. Sicer P me zelo veseli, da se v podjefl1 spomnijo upokojencev.11 In kako vi preživljate svP , .upokojenski11 dan? „Imam hišo, vrt in seveda)] zmeraj treba kaj ..postoriti] Sploh pa veliko berem, imam tjjj ročene skoraj vse časopise. P6 sebej pa sem vsak mesec ves( našega Glasnika, ki mi pom6'1 vez s podjetjem.11 Tako torej pravijo štif) izmed naših upokojencev. I njihovih besed je jasno, kak; so veseli vsakoletnih srečat1] srečanj, ki jim pomenijo p° novno snidenje s podjetje*1 v katerem so delali visto k In kot poudarjajo vsi, ta sp Čanja so tudi odraz skr* zanje. vij Na upokojence je naredil tudi velik vtis obisk v tovarni klimatskih naprav' IMP GLASNIK f STRAN 7 9 PRISLUHNILI SMO VAM • PRISLUHNILI SMO VAM • PRISLUHNILI SMO VAM • PRISLUHNILI SMO VAM ® PRISLUHNILI SMO KUHINJA - KAMEN SPOTIKE ALI OKUSI SO RAZLIČNI V prejšnjem IMP Glasniku smo poročali, da so na zadnji seji delavskega sveta podjetja imenovali komisijo, ki naj pregleda poslovanje centralne kuhinje v Vojkovi ulici v Ljubljani, predvsem pa naj ugotovi upravičenost takrat veljavnih cen, za katere je bilo več pripomb zaposlenih, da so previsoke. Kerje komisija v začetku januarja letos podala svoje ugotovitve, smo se v uredništvu odločili, da vas seznanimo z mnenjem omenjene komisije, poleg tega pa smo se zavoljo širše osvetlitve problema pogovarjali še z upravnikom centralne kuhinje, glavno kuharico in z ekonomom. PRENIZKE CENE IN NEIZKORIŠČENA KUHINJA PREVISOKE CENE PIJAČ IN MRZLIH JEDIL Omenjena komisija je v svojem poročilu delavskemu svetu podjetja najprej ugotovila. da je v centralni kuhinji sedaj 16 zaposlenih, od tega 2 v bifeju na Titovi 37. Nadalje komisija ugotavlja, da so bile prodajne cene pijač in mrzlih jedil glede nabavne cene pri nekaterih artiklih dejansko previsoke. Zato je komisija predlagala, da naj bi strežnici iz bifeja na Titovi 37 izločili iz osebja kuhinje in naj bi ju vodili v sklopu skupnih služb. Kuhinja sme hrano in pijače kupovati izključno v grosističnih trgovinah. V kuhinji se prepoveduje opravljati kakršnekoli usluge izven naročil podjetja oziroma TOZD. Pri formiranju prodajnih cen pijač sme kuhinja pribiti največ 30 % na grosistične nabavne cene, pri mrzlih jedilih pa največ 20% oziroma 10% pri artiklih, ki se prodajajo po ceni za kos. Nove cene se uvedejo s 1. januarjem 1975. Ob eventuelnih podražitvah sme kuhinja formirati mesečno nove prodajne cene z uporabo navedenih procentov pribitka na povišane nabavne cene. Cene toplih obrokov — malic ostanejo do nadaljnjega nespremenjene. O pokritju nastale izgube v letu 1974 naj sklepajo DS prizadetih TOZD. O kritju eventuelne izgube, nastale v letu 1975 bo treba doseči predhoden sporazum prizadetih TOZD. Veljaven cenik pijač in hladnih jedil mora biti iz- obešen v vseh jedilnicah menze. Sedaj veljaven cenik prilagamo temu poročilu. Če DS smatra, da bi bilo treba poslovanje kuhinje podrobneje pregledati, naj to nalogo naloži odboru delavskega nadzora podjetja, oziroma prizadetih TOZD. IZGUBE NI VEČ OD SEPTEMBRA LANI In kaj pravi na ugotovitve komisije in na izgubo nasploh, upravnik centralne kuhinje IMP Stane Kramar? „Najprej naj povem, da je bila do 20. aprila lani cena malice 3,80 din, regresa pa je bilo dva dinarja. S tem je bil dejansko pokrit le material za malico. Skratka, mislim, daje bila največja izguba ustvarjena prav v prvih štirih mesecih lani. Zanimivo je, da pribitek na cene brezalkoholnih pijač ni pokrival niti cene nevrnjenih steklenic. Med vzroki za izgubo, ki je po podatkih za devet mesecev lani dosegla vrednost 44 milijonov 480.000 starih din, je tudi ta, da vse do 20. septembra lani kuhinja ni obračunavala prevoza hrane posameznim TOZD. Mislim pa, da je danes najvažnejše to, da od septembra lani izgube v kuhinji ni. Ob tem b^ bilo zanimivo pogledati zapisnik odbora za družbeno prehrano z dne 14. februarja lani, kjer so člani odbora ugotovili, da bo kuhinja poslovala z izgubo zaradi nizkih cen in da se bo izguba delila na obrate, ki dobivajo hrano iz centralne kuhinje.“ „Po mojem mnenju so bile cene vseh izdelkov prenizko postavljene, na drugi strani pa niso bili upoštevani prevozi hrane. Med vzioke za izgubo prav gotovo lahko štejemo tudi dejstvo, da kuhinja ni bila popolnoma izkoriščena. Vemo, da lahko vsak dan pripravi 1.300 obrokov in v devetih lanskih mesecih smo poprečno vsak dan pripravili le 850 toplih obrokov, sedaj pa jih pripravljamo okoli 1.000. Za primer naj vam povem specifikacijo ekonomske cene tople malice za mesec junij lani: OD so predstavljati 3,98 din, amortizacija — 0,88 din, amortizacija drobnega inventarja — 0,18 din, kurjava — 0,22 din, električna energija — 0,16 din, voda — 0,14 din, čistilna sredstva — 0,09 din in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev — 0,09 din — skupaj režija 5,74 din, porabljena hrana pa je veljala zervam oziroma določneje 55 artiklom, medtem ko so druge usluge ostale pri istih cenah." SO JEDI IZ NAŠE KUHINJE RES NEOKUSNE? Dostikrat smo slišali pri- PRI PRIVATNIKIH TUDI 30% CENEJE Omenjena komisija, njene ugotovitve navajamo na začetku, je poudarila, da mora kuhinja kupovati hrano in pijače samo v grosističnih trgovinah. Kaj meni o sami nabavi ekonom kuhinje Franc Hlebš? S tem, da moramo kupo- pombe, da jedi niso kako- i vati hrano samo pri državnih vostne, da so preveč moč- podjetjih, jo kupujemo go-nate, ali premastne, da so tovo 30 % dražje kot pri pri- preveč podobne druga drugi, dcratka, če bi naredili pavšalno oceno, bi lahko rekli, da hrana iz naše kuhinje ni dobra. Kaj pravi na te pripombe glavna kuharica Marija Čeme? ,,Tu se srečujemo z dvema taboroma — z delavci na gradbiščih in v proizvodnji ter z zaposlenimi v pisarnah. vatniku. Pri privatniku vsaj lahko blago kupiš, ga pogledaš, če je v redu, to pa v trgovini skorajda ni mogoče. Drug problem, ki nas tare, je ta, da nimamo primernih shramb za živila in moramo vsak dan sproti nabavljati. Za primer, sladkor najmanj po treh tednih postane vlažen in trd in s tem praktično neuporaben. Manjka pri- 5,54 din — skupaj je bila to- rej ekonomska cena za en obrok 11,28 din, prodajali pa smo jo po 8,50 dinarja in še vozili smo jo zastonj." Prvi imajo po mojem mne- ročna shramba v sami kuhi-nju rajši močnejšo hrano, nji in je treba iti za vsako tisti iz pisarn pa lažjo. Jaz malenkost v klet. Da na kon-upoštevam želje večine, se Cu ne omenjam tega, da je pravi ljudi z gradbišč in pro- kljub sodobni opremi v ku-izvodnje. Je pa res tudi to, hinji vse stisnjeno, daje preda bi bila kakovost hrane malo prostora, da so tla iz dosti boljša, če bi se vsi hra- ploščic neustrezna, saj kar nili tu v menzi, kajti s prevo- naprej drsi in sta si že dve ose-zom hrana dosti izgubi na bi zlomili nogo." kakovosti. Še drug primer. Po drugih menzah so večinoma enoločnice, pri nas pa je vedno več vrst jedi." KON' VSE D EC D iDOI OBER, BRO? CENEJŠE PIJAČE, KRUH, SALAMA . . . Tovariš upravnik, na eni strani govorite, da so cene prenizke, da je bila izguba zavoljo nizkih cen. Kako pa naj si razlagamo sicer zelo pozitivno dejstvo, da so se nekatere cene v kuhinji pred kratkim znižale? Nekateri pravijo, da se pri Kaj po vsem tem lahko rečemo? Ali to, kar smo rekli v mednaslovu — konec dober, vse dobro. Namreč, po vas pasulj in obara ne razli- zagotovilu upravnika, izgube kujeta preveč. Obe jedi sta ^ septembra lani ni več, pi-namrec precej močnati ozi- jage ^ nekatere jedi so se roma gosti. Kaj pravite na p0cenile, torej ni več razlo- gov za razbuijanje ali hudo ,.Pasulj mora biti močnat *tr*- Ob vsem tem se piscu Kaj je torej po vašem mnenju vzrok za izgubo? „To se je zgodilo zato, ker so nam zagotovili, da strežnici na Titovi ne bosta več v našem sklopu, da bomo amortizacijo plačevali po najnižji možni stopnji — se pravi polovico manj kot dosedaj in da nam uprava ne bo več zaračunavala cen pisarniških uslug. Na podlagi vsega tega smo lahko znižali cene vsem pijačam, kruhu, navadni salami, raznim kon- in v posodah, ki gredo na teh vrstic vsiljuje zak^uček, gradbišče, se jasno zgosti. Je ^2 mor(la odbor, ki je Tu v sami kuhinji se ga še da dolžan spremljati to proble-razredčiti s kakšno čisto matiko, mogoče premalo juho. Mi se tu trudimo, da bi aktiven oziroma ni spremljal ljudem ustregli, vsaka malica stvari sproti. Kajti prepričan je narejena iz svežega mate- sem, da če bi o spornih za-riala. Poudaijam pa še en- devah razpravljali in se pogo-krat, da hrana s prevažanjem vorili sproti, se pravi, takrat, izgubi svojo kakovost, na ko so se problemi prvič po-drugi strani pa tudi to, dajo javili, potem najbrž tudi ne imamo pripravljeno že ob bi bilo številnih mogočih in osmih zjutraj in je seveda nemogočih očitkov, razlika, kdaj jeste, takoj ob Mnenja zbral in zapisal pol devetih ali pa ob 11. uri. VILI GUČEK • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • H RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • irij ,, * i; V FvTCTf \ 1 — M Optimizem, ki obvezuje Nadaljevanje s 3. strani kot so sedaj na tržišču. Na področju šibkega toka iščemo podaljšek sedanje kooperacije, dogovarjamo se o razširitvi sodelovanja na področju oddajnikov. Na podlagi vsega tega računamo, da bi letos lahko dosegli plan 100 milijonov dinarjev. Sicer pa velja še enkrat poudariti, da je rezultat preteklega leta tudi odraz volje kolektiva, spremembe miselnosti in zavesti. Ljudje v naši TOZD čutijo, da brez dela ne gre in da se boljši rezultati dosegajo samo z bolj učinkovitim in V temeljni organizaciji združenega dela TEN v Ljubljani so imeli lani stalno zasedene svoje zmogljivosti in ta kontinuiran ost delovnega procesa je dala tudi dobre finančne rezultate inž. Rado Šegula, direktor TOZD TEN Ljubljana boljšim delom. Naša želja je, da bi bilo to še naprej, da bi ljudje to čutili še naprej in da bi se to še poglabljalo, kajti živimo lahko le z delom in od njega." STANDARDIZACIJA IN MODERNIZACIJA LADO MAZOVEC - TOZD TRAA Ljubljana: „Lani je naša tovarna prešla iz maloserijske, obrtniške proizvodnje v industrijsko organizirano tovarno. Se pravi, da so razvojna služba, razvojna tehnologija z orodji in orodnimi pripravami, stroji in ljudje, kot najvažnejši faktor tisti naši elementi, ki so nam dali največ. Druga pomembna stvar je, da smo se z razvojem, notranjo organizacijo dokopali do programa standardizacije, da smo začeli opuščati izdelke, ki niso več donosni in gremo v posodobitev celotnega našega programa. Ob tem smo se in se bomo tudi še letos srečevali z vprašanjem materiala, kadrov, Lani smo kosovni plan pro- gi Lado Mazovec, direktor TOZD TRAA Ljubljana izvodnje dosegli in ga presegli, fizično pa smo plan presegli za 45 %. Programsko smo torej v tovarni na jasnih osnovali in praksa nas potrjuje. Naši izdelki so za tržišče zanimivi, potrebe terjajo še večjo proizvodnjo, in razširitev proizvodnega programa — lotevamo se izdelkov, ki jih danes v državi uvažamo. Ce gledamo s stališča prizadevnosti ljudi, bi 1 ali ko rekel, da so si naši ljudje močno prizadevali, premagali so to obrtniško miselnost in ob normalnih gospodarskih pogojih letos je vsakdo v tovarni prepričan, da je tovarna na pravi poti, da ima perspektivo in prepričan sem, da se ljudje v tovarni počutijo sigurne. Opaža se pripadnost kolektivu. Ljudje pohvalo zaslužijo in so jo tudi dokazali z rezultati. Vse to pa pomeni, da moramo iti dalje, v osvajanje tehnologije, dodelavo organizacije. Na tem področju ni mirovanja, pa kljub temu, mi smo naredili svoje, dokazali smo, da znamo delati in na- skok v letošnjem letuje precej boljši kot v preteklem letu in mislim, da bo to dalo določene finančne rezultate tudi letos. Še nekaj bi rad poudaril, kar zadeva sodelovanje TOZD v okviru celotnega podjetja. Mi 1/3 svojih zmogljivosti kupujemo in prodajamo v okviru IMP. Zato si toliko bolj želimo, da bi bilo v našem sodelovanju ali konkretneje rečeno, pri cenah materialov več strpnosti in več posluha v interesu skupnih potreb in perspektiv." REKORDNO LETO 1974 VALENTIN MENDIŽEVEC - TOZD LIVARNA Ivančna gorica: ,,Leto 1974 je bilo za Livarno zanimivo in važno. Prvič — lani smo si zadali Stanovanjska soseska B-7 v Ljubljani — primer, da je postala stanovanjska gradnja, predvsem pa opremljanje stanovanjskih objektov zelo interesantna za naše podjetje oziroma predvsem za montažne temeljne organizacije združenega dela Za tovarno regulacijskih armatur in aparatov lahko trdimo, daje v lanskem letu prešla iz maloserijske, obrtniške proizvodnje v industrijsko organizirano proizvodnjo obveznost, da gremo letos v pogon z novo livarno. Drugič je bilo lansko leto rekordno za sedanjo livarno, saj je dosegla 5000 ton odlitkov, ali 2000 ton več kot smo pričakovali. Po številnih ocenah smo s tem v livarstvu dosegli daleč najboljši rezultat in se z njim vključili tudi v evropsko poprečje. Torej, 5000 ton smo dosegli z resnično angažiranostjo celotnega kolektiva in s poslovnim rezultatom smo zadovoljni in nanj ponosni. Lani smo se vključili tudi v izvoz, in sicer smo v Italijo, na Švedsko in delno v Zahodno Nemčijo prodali okoli 7 % naše proizvodnje. Če se vrnem k investiciji, ki je bila že lani za nas praktično najvažnejša, še bolj p& je to letos. Vsa oprema za novo livarno, ki bo izdelovala nodularno litino je že tu in m * m. . *> ,♦ nemški monterji jo že montirajo. To je za nas velika stvar, saj smo vanjo lani vložili 40 milijonov dinarjev in nova livarna, ki bo začela letos obratovati, mora praktično ustvariti vsa sredstva, ki so potrebna za plačilo anuitet v prihodnjem letu. Letos bo treba osvojiti tudi novo kvaliteto nove proizvodnje. Tu smo teoretično dovolj pripravljeni, manjka pa nam praktičnih izkušenj in zato bo treba dosti naporov, da bomo tako proizvodnjo s tako kvaliteto, kot jo zahodno tržišče zahteva, osvojili. Za to nam še manjka laboratorij in začeli smo ga že pripravljati, saj lahko le z njim zagotovimo stalno kvaliteto in racionalno izkoriščanje peči. Mislim, da je bilo lansko leto in delno bo še letos prelomno — začeli smo z investicijo, ki je bila za nas pomembna, nujna in velika - Nadaljevanje na 10. strani • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR # NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RA OPTIMIZEM, KI OBVEZUJE * Nadaljevanje z 9. strani prelomna tudi v kvaliteti, saj gremo v povsem novo smer, v tako sodobno tehnologijo, ki je zadnja beseda livarske tehnike. Praktično v bodoči livarni ne bomo več prodajali težaškega dela, temveč tudi pamet, to, kar je danes cenjeno po vsem svetu. Kljub vsemu pa se srečujemo z vprašanjem čedalje večjih obveznosti, ko je problematika obremenjevanja gospodarstva nerešena in se nam akumulacija na tak ali drugačen način odtujuje. Če bomo tako nadaljevali, bomo delovne organizacije tako osiromašili, da se lahko vprašamo, odkod sredstva za nadaljnjo razširjeno reprodukcijo. Drug problem, s katerimi se bomo letos gotovo še srečevali, pa je vprašanje surovin. Tu pa smo mi sami bolj ali manj nemočni in odvisni od drugih.“ POUDAREK TRŽIŠČU IN NOTRANJIM REZERVAM PAVEL TROHA - TOZD TIO Idrija: „Ob ocenjevanju leta 1974 je treba vsaj bežno spregovoriti tudi o letu poprej, saj smo se takrat srečevali s problemi razvoja in raziskave tržišča. Za leto 1974 moram izreči splošno pozitivno in zadovoljivo oceno poslovanja, lani pa smo dosegli tudi v tehničnem smislu, predvsem pa v sami tehnologiji precejšen skok. Lani smo iskali tudi notranje rezerve — poudarek je bil dan večji produktivnosti oziroma zmanjševanju izgubljenih delovnih ur, saj smo bili na tem področju v letu 1973 precej zadaj. Nadalje mislim, da je velik prispevek pozitivnemu poslovanju prispevala notranja konsolidacija v kolektivu. To se je pokazalo in se kaže v tem, da ima danes kolektiv kot celota zaupanje v vodilni kader, ta pa si je to zaupanje pridobil s tem, da je vedno odkrito o svojih ciljih in hotenjih razpravljal s kolektivom kot celoto in je do vseh odločitev prihajalo v kolektivu. Drug pomemben faktor je bila tudi raziskava tržišča, kjer je komercialna dati vse od sebe. Čeprav ciji in servisno-montažni de-sicer zunanje razmere na javnosti, nas to obvezuje, da tržišču vplivajo na naše go- se bomo morali letos organi-spodarjenje, pa je naša I zacijsko urediti tako, da dela osnovna naloga, da skušamo ne bomo povečevali kvanti-biti z obstoječimi cenami in tativno, temveč kvalitativno, z izkoriščanjem notranjih Zato so naša pričakovanja za rezerv konkurenčni na trži- letos optimistična, vendar v šču. Nasploh pa mislim, da okviru realnih možnosti, so se ta tri glavna področja Najbolj intenzivno se sku-proizvodnje, ki jih imamo — šamo vključiti oziroma proizvodnja klimatskih ele- iščemo stike z investitorji v mentov, sanitarnih vozlov in tistih panogah, kjer smo z plastificiranje, v lanskem našo zastopniško dejav-ietu zelo razgibala in vsaj po nostjo prisotni. Našo dejav-startu sodeč, bodo letos še n ost bomo letos skušali do-boljša. Tako, da sem opti- polniti še s tistimi izdelki Valentin Mendiževec, direktor TOZD Livarna Ivančna gorica služba uspela z našimi izdelki prodreti na slovensko in jugoslovansko tržišče. To bomo letos še razširili. Letos začenjamo tudi z izgradnjo nove hale, njena gradnja pa bo prav gotovo nekaj časa ovirala normalni proizvodni proces. No, o tem so ljudje obveščeni in se zavedajo tudi tega, da bo treba včasih tudi popoldne priti delati in Temeljna organizacija združenega dela IMP TIO Idrija je lani s svojim proizvodnim programom dodobra uspela osvojiti slovensko in jugoslovansko tržišče -v. mist na vseh področjih, optimist zato, ker optimizem in I5 volja vodita človeka v razreševanju tudi tistih problemov, ki se med tem nenadejano pojavljajo.“ LETO 1975 - LETO KAKOVOSTI DELA Ing. JANEZ MIKLAVC -TOZD ZASTOPSTVA: „Za preteklo leto lahko trdim, da smo prevzeli več obvez, ki pa smo jih tudi zadovoljivo rešili, kot pa smo bili za to kadrovsko sposobni. Mislim, da smo s tem | kadrom dosegli maksimum in zato velja vsem zahvala, f Lani smo za 80% povečali celotni dohodek, ki smo ga sicer povečevali vsa leta. Ne glede na to, da smo zabeležili povečanje celotne dejavnosti v zastopstvu, konsigna- Mlekama v Skopju v Makedoniji je le eden izmed objektov, kjer so delali sodelavci servisno-mon-tažne skupine naše temeljne organizacije združenega dela — Zastopstva oziroma področji, ki so komplementarno povezana s proizvodno dejavnostjo IMP — pri tem gre za naprave za priravo vode, filtracijo zraka in za osebna tovorna dvigala.-Letos smo si postavili za polovico večji plan kot lani -22 milijonov dinarjev. Lani smo se tudi formirali kot samostojna TOZD in prav na osnovi tega smo spoznali, da je treba določene stvari še dodelati, jih bolje speljati. Se pravi, da se moramo kot nova samoupravna in organizacijska enota še bolj urediti in utrditi. Ob tem, ko smo iz službe postali TOZD, • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR # NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RA I« Premajhni prostori temeljno organizacijo združenega dela Projektivni biro utesnujejo pri načrtih za še večjo finančno realizacijo se je miselnost in dejavnost ljudi bistveno spremenila, če bi lahko rekel, „ekonomizi-rala“ oziroma danes vsi čutimo, da smo gospodarji in samoupravljanje je pri nas steklo organizirano in disciplinirano in velik poudarek smo dajali racionalnemu delu. No, brez problemov tudi letos ne bo šlo, saj se bomo še naprej srečevali s problemom delovnih sredstev in prostorov." PREMAJHNI PROSTORI ZAVRLI ŠE VEČJI USPEH Ing. RADOSLAV GROM -vd. direktorja TOZD PROJEKTIVNI BIRO Ljubljana: ,,Lani smo bili polno zasedeni in smo plan uresničili oziroma presegli. Načrtovali smo 10 milijonov din, dosegli pa nekaj več kot 15 milijonov dinarjev. K takšnemu uspehu so nas silili kratki roki, deloma je to tudi odraz večjega števila opravljenih ur, nekaj pa tudi cen na tržišču. Dela smo težko zmogli in letos smo do polovice leta z deli polno zasedeni. To nam daje optimizem in do- bre obete za letos. Seveda imamo stike napeljane še naprej in upamo, da bo šlo tudi do konca leta tako dobro kot v prvi polovici. Ob tem velja opozoriti na problem, ki se kaže v pomanjkanju prostora. Če bi imeli večje prostore, bi lahko zapodili več novih projektantov in s tem bi bil tudi finančni uspeh lahko boljši. Med večjimi objekti, za ka- Montaža toplovodnega omrežja v Ljubljani je bila le ena izmed delovnih nalog, ki so ji lani uspešno opravili naši amateiji tere smo lani delali načrte, je treba omeniti klinični center v Ljubljani ter nekateri objekti v Kranju, Celju, Kopru, Izoli in Novi Gorici. Letos bomo še naprej delali z Medico inženiringom v okviru kliničnega centra, ki je za nas eden najvažnejših investitorjev. Tako pripravljamo cel niz načrtov za medicinsko fakulteto v Ljubljani, ORL bolnišnico, bolnišnico Koper-lzola, mariborsko bolnišnico, nadaljujemo projektiranje splošne bolnišnice Jesenice in v Novi Gorici, pripravljamo pa tudi večja dela z investicijskim zavodom za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani. Med nalogami, ki so pred nami, je tudi to, da se z novim zakonom o investicijski gradnji in pa z uvajanjem računalništva postavlja vprašanje, kakšen kader naj bi v bodoče zaposlovali v projektivnem biroju. Na drugi strani pa smo se z montažno dejavnostjo naših TOZD, ki imajo tudi svoje projektantsko službo, dogovorili, da bomo pripravili sporazum o sodelovanju in se dogovorili o načinu projektiranja." ŠE NAPREJ PRODUKTIVNO DELO Dipl. pravnik ŠTEFAN KRANJC - TOZD SKIP: ..Planirani načrt za leto 1974 smo presegli in smo pri 128 zaposlenih dosegli 44 milijonov dinarjev realizacije. Lani smo se uspeli prilagoditi položaju s tem, da smo dobivali ustrezne materiale in povečevali smo tisto proizvodnjo — individualna oprema, ki je donosnejša in s tem je bil ostanek dohodka zadovoljiv, ne glede na to, da so se materialni stroški poslovanja večali. Stopnja akumulacije je sicer nekoliko manjša kot leto prej, ker pa smo s sorazmerno le malo več zaposlenimi naredili za okoli 60 % več, smo povečali produktivnost in s tem nadomestili večje materialne stroške. Lani smo uspeli tudi izboljšati delovne pogoje s tem, da smo uredili nove , delovne priprave in še druge delovne pogoje. Uredili smo skladiščne prostore, kar bo pomagalo k še boljšemu delu letos, ker nas je prav staro skladišče oviralo pri te- kočem in kvalitetnejšem delu v sami proizvodnji. Tudi letos nameravamo še izboljšati produktivnost in uvesti nekatere sodobne tehnološke postopke. Najbrž bodo tudi letos prisotne lanskoletne težave s kadrom, predvsem v konstrukciji in razvoju. Kar zadeva načrt investicij, smo se odpovedali vsem tistim vlaganjem, ki ne predstavljajo neposrednega vlaganja v proizvodnjo, v povečano produktivnost. Odločili smo se le za nakup novega stroja za valjanje pločevine, saj je stari stroj z letnico 1898 prav gotovo že dal svoje. Obnovili bomo tudi nekatere prostore operativne priprave dela. To je še toliko bolj pomembno, ker gremo na metodologijo, ki mora biti usklajena z nadaljnjim delom preko računalniškega sistema IMP — to seveda terja bolj natančno in usklajeno delo in prav pri tem prehodu bo treba še precej naporov, ker nam manjka ljudi pa tudi izkušenj. Sicer pa mislim, da je naš osnovni cilj v letoš- Diplomirani pravnik Štefan Kranjc, direktor TOZD SKIP Vižmaije njem letu, da še naprej čim-več in čimbolj racionalno delamo, da bomo dosegli, kar je največ možno. Kljub vsem težavam, ki se danes v našem gospodarstvu kažejo, je najbolj pomembno to, da v okviru tega, kar nam je dano, naredimo tisto, kar je najboljše in da zavoljo nekih objektivnih težav ne vržemo takoj puške v koruzo. Še naprej mora ostati volja in zavest, da z resničnim delom ustvarjamo še večjo vrednost." Pogovore pripravil VILI GUČFK PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI S PRIŠLI - • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI S PRIŠLI Tanja Seme — samovoljno S alko Samardžič — v JLA PRIŠLI DO 31. 12. 1974 TOZD PMI, Maribor Anton Cigan — PK varilec Valter Paj — NK delavec Kristina Lešnik — snažilka TOZD PM, Koper Nurija Kaltak — KV delavec Branko Pavšič — NK delavec TOZD ,,Livarna", Ivančna gorica Ciril Adler — VKV šofer avtobusa Radko Ilič — PK delavec TOZD TRAA Ljubljana Franc Gimpelj — VKV obratni elektrikar Predrag Živkovič — KV strugar Bogdan Nace v — KV strugar RAZPIS Odbor za pripravo praznovanja „Dneva gradbincev" pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije Ljubljana, Dalmatinova ul. 4 razpisuje natečaj med gradbenimi delavci za izdelavo: 1) spominskega letaka: Vsebina: — letak naj simbolizira dosežke gradbeništva — na izstopajočem mestu naj bo tekst: „3. junij — Dan gradbincev" — vse ostalo (velikost, vsebina, barve itd.) je prepuščeno avtorju. 2) spominske značke: Vsebina: — značka naj simbolizira gradbeništvo — Vsebuje naj tekst: „3. junij - Dan gradbincev" — velikost primerna za nošenje — vse ostalo (oblika, barve itd.) je prepuščeno avtorju. Nagrade: Osnutki letaka in značke bodo nagrajeni: I. nagrada 1.500 din II. nagrada 1.000 din III. nagrada 500 din Rok za dostavo osnutkov: 1. marca 1975 do 12. ure na Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Ljubljana, Dalmatinova 4. Vsi avtorji naj svoje osnutke pošljejo do omenjenega roka, v zaprtih kuvertah, na katerih naj bo napisana šifra avtorja. V pismu naj bo v drugi zaprti kuverti tudi naslov avtorja, ki je izdelek pod šifro poslal. PRIPRAVLJALNI ODBOR Janez Mlakar — KV brusilec Rasim Begič — KV ključavničar Ratko Djordjevič — strojni tehnik Jakob Štrumbelj — PK ličar Anton Režek — PK ključavničar Nevenka Majer — NK delavka Drago Savič — NK varilec Andrej Loborec — strojni tehnik TOZD OVK - OE „OV“, Ljubljana Pavel Lunar - KV monter c. k. Martin Mehle — PK monter c. k. Mijo Levačič — NK izolater Branko Skok — NK sklad, delavec Branko Studen — PK monter centr. kurj. Viktor Podobnik — KV monter c. k. Matjaž Perhaj — NK sklad. del. Roman Brinovar — KV monter c. k. Božidar Lončar — KV monter c. k. TOZD OVK - OE „KLIMA", Ljubljana Josip Hutinski — PK del. v sklad. TOZD „ELEKTROMONTAŽA“, Ljubljana Julij Šeremet — KV el. inštalater Marko Kordiš — vodja komerciale Franc Zrnec — tehnični risar Božidar Škof — PK el. inštalater TOZD „TIO“, Idrija Stojan Štucin — KV voznik viličarja SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB Mira Kopač — samost, ref. za uvoz in izvoz (premeščena iz Elektroihontaže) Mira Vrbinc — samostojni planer — analitik — pripravnik Monika Sevljak — snažilka Paraskeva Donku — administrativni referent Dne 31. decembra 1974 je bilo v IMP zaposlenih 3.245 ljudi, od tega v inozemstvu 90 in učencev v gospodarstvu 657. Upamo, da se novosprejeti sodelavci v našem podjetju dobro počutijo. ODŠLI DO 31. 12. 1974 TOZD PMI, Maribor Stanislav Jeraj — sporazumno Anton Megla — samovoljno TOZD PM, Koper Vojko Ugrin — sporazumno Radivoj Skvarča — sporazumno Marina Mihevc — sporazumno TOZD „Livama“, Ivančna gorica Janko Arnuš — sporazumno Jože Gliha — sporazumno Ludvik Štih — negat. ocena TOZD TRAA, Ljubljana Alojz Cimerman — odpoved delavca Stane Šeme — odpoved delavca Ivan Bajan — odpoved delavca Božidar Jakelj — sporazumno TOZD TEN, Ljubljana Ljuba Robida — upokojena Bojan Hajdinjak — sporazumno TOZD OVK - OE ..OGREVANJE, VODO VOD", Ljubljana Brane Skale — samovoljno Emil Koprivnikar — Prek. uč. pog. Franjo Siladi — prek. uč. pog. Stanislav Štiftar — na prestaj. kazni Drago Šmid — sporazumno TOZD „ELEKTROMONTAŽA“, Ljubljana , ! Janez Levstek — na lastno željo Branko Matjašič — razvelj. uč. pog. Jože Kušar — razvelj. uč. pog. Anton Dremelj — na željo delavca Andrej Pregel — na željo delavca Jože Novak — na željo delavca Tomislav Majhenič — na željo delavca Ernest Brenče — na željo delavca Antonija Kos — na željo delavca Franc Korošec — na željo delavca J Zorko Valenčič — upokojitev Mira Kopač — prem. v SSSS I TOZD OVK - OE ,.Klima", Ljubljana 1 Atanas Jandreeski — samovoljno Peter Močilnikar — samovoljno Anton Zore - samovoljno SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB 1 Danica Juvane - sporazumno Vladimira Tome — upokojitev TOZD ..Projektivni biro", Ljubljana Franc inž. Ipavec — sporazumno »Drobne« iz TOZD TRAA Ljubljana PRAVIJO DA.. . .. . imata dva sorodna stroja tudi sedemkratno razliko v storilnosti, vse to pa zavisi od človeka, kako kdo dela. .. ... zapornice pred tovarno marsikogc pripravijo do 8-minutnega spanja, zamude v službo se pa demokratično spregledajo . .. JE RES. . . ... da sedanja funkcija bivšemu ključavničarju ne dovoljuje več, da bi snemajočo kljuko pri vratih utrdil sam. . . .. . ker si nekateri privoščijo od začetka do konca delati v ,,zamaščeni" obleki, ker to nevtralizira mraz in vročino . .. . . . da kdo izgubi vsako veselje do dela, če ni mojstra v bližini. To so torej naše perspektivne moči... FRAN VODNIK Predstavljamo vam Dijaški dom Domžale Ena od obračunskih enot nove temeljne organizacije združenega dela - IMP Družbeni standard, ta TOZD je bila ustanovljena v začetku letošnjega leta, je i tudi dijaški dom v Domžalah. Da bi vas bolje seznanili I z dejavnostjo in nalogami dijaškega doma v Domžalah, . vam ga v naslednjem prispevku podrobneje predstav-: liamo: i______________________________________________________ RAZVOJ OD NASTANKA DO DANES Dijaški dom v Domžalah je bil zgrajen leta 1952 za takratni usnjarski tehnikum, sprejel pa je lahko 120 učencev. Stavba, v kateri je bila prvotno tudi usnjarska in galanterijska šola, ni ustrezala zahtevam pouka in normativom bivanja. Šola seje kasneje izselila, v domu pa so ostale šolske delavnice. Od nastanka do lanskoletne ob-iOvitve ni bilo v domu nobenih večjih vlaganj, zato je oprema spalnic in kuhinje popolnoma dotrajan. Težke pogoje življenja in dela v domu so sicer obravnavala letna poročila služb Zavoda za šolstvo in sanitarne inšpekcije, vendar se razmere do začetka šolskega leta 1974/75 niso bistveno popravile. PRETESNI PROSTORI Lani se je število gojencev torna povečalo, njihovi živ-jenjski pogoji pa' so se po-iabšali. Pretesna stavba, po-'anjkanje učilnic, bolniške te, sanitarij, knjižnice pro-orov za interesne dejavnosti in -garderob — vse to je oteževalo vzgojno delo. Izboljšanje razmer je bilo tako nujno, da je celoten problem obravnavala tudi politična koordinacija, ki je sklenila prostore obnoviti in zgraditi nov trakt. Ker predstavniki usnjarske industrije niso bili več zainteresirani za sofinanciranje, se je dom 1. januarja lani izločil iz zavoda TSUGŠ in postal samostojna OZD. Navezah smo stike 7 IMP I iubliana. ki ie v preteklem šolskem letu imelo pri nas 19 vajencev. IMP je pokrilo celotno obnovo starega objekta in del novogradnje, 12. novembra lani pa se je kolektiv Dijaškega doma na referendumu odločil za pripojitev k IMP. VZGOJNE IN IZOBRAŽEVALNE NALOGE Naš dom je še vedno odprtega tipa. Združuje učence iz vse Jugoslavije in sprejme lahko 176 učencev' srednjih in strokovnih šol. Največ gojencev je iz podjetja IMP-115, 28 je dijakov TSUGŠ, ostali pa so iz drugih podjetij. Delovni kolektiv doma šteje trenutno 18 članov (vzgojno osebje - 7 in tehnično osebje — 11 članov). Ravnatelj je Peter Košir, pedagoški vodja Alojz Kovač, vzgojiteljice pa Milica DimD imitrijevič, Gabrijela Kovač, Vida Urbanija, Jelka Stepišnik in Lidija Vranešič. imamo še računovodkinjo, eko-nomko, tajnico, 5 kuharic, perico, snažilko in hišnika. Po sestavi je vzgojiteljski zbor zelo dobro sestavljen — od slavista, matematika in fizika, zgodovinarja in zent-ljepisca, socialnega delavca, umetnostnega zgodovinarja do dveh specialnih pedagogov. Dom nudi mladini vso oskrbo in skrbi za njeno vzgojo in razvedrilo v okviru danih možnosti. Gojencem želi nadomestiti toplo domače okolje in postati njihov „drugi“ dom, za kar se trudimo tako vzgojitelji kot tehnično osebje. VSEM VELIKO USPEHA Tretje leto teče od dne, ko nam je za ,,dan šole", dan gimnazije „Josipa Jurčiča" Stična, Janez Stanovnik, kot zastopnik glavnega direktorja IMP Stanka Krumpaka, izročil listino, s katero je delovna organizacija IMP Ljubljana prevzela pokroviteljstvo nad našo šolo. Od takrat imamo z IMP najtesnejše stike, najbolj seveda s TOZD Livarna Ivančna gorica, ki nam je najbližja. TOZD Livarna Ivančna gorica nam zelo veliko pomaga: sprejema naše dijake na počitniško prakso, daje možnosti za poučne ekskurzije, kjer se seznanjamo s proizvodnim postopkom in organizacijo Livarne in IMP, nudi predavatelje za predmet Samoupravljanje s temelji marksizma (predaval je že Ludvik Čampa), z denarjem pa je pomagala opremiti naše učilnice z nekaj grafoskopi in epidiaskopi ter biološki kabinet s šestimi mikroskopi. Za vse to smo vsem v Livarni zelo hvaležni, zlasti pa še direktorju TOZD Valentinu Mendiževcu, ki se je lansko leto kot odbornik SO Grosuplje osebno zavzel, da je občina Grosuplje kupila za potrebe naše gimnazije trisobno stanovanje. Naš prispevek delovni organizaciji IMP pa je majhen, čeprav bi radi naredili čim več. Za Livarno pripravimo včasih proslavo ob državnih praznikih, ali pa prispevamo krajši program ob prihodu dedka Mraza, ki obdaruje otroke delavcev Livarne. Tudi letos smo pripravili program, v katerem sta sodelovali tudi gimnazijska instrumentalna in dramska skupina pod vodstvom prof. Žagarjeve. ..GIMNAZIJSKI" DEDEK MRAZ Oči mladih povabljencev so se zvedavo iskrile, ko so sledili pripovedim Sneguljčice in Rdeče kapice, ter poslušali živahne melodije, ki so prikh-1 cale dedka Mraza z darovi. Tudi na dijake gimnazije ..Josipa Jurčiča" dedek Mraz ni pozabil in to po zaslugi predsednika sindikalne organizacije v Livarni, Marjana Seška. Vsak dijak in član kolektiva je dobil lepo bonboniero. Ker nas je 220, jih je bil kar zajeten kup. ŠE VEČ STIKOV Hvaležni smo za vse, zato obljubljamo, da se bomo pridno učili in se izobraževali, da bomo kot dobri strokovnjaki postali aktivni člani naše sa-moupravljavske družbe, Želimo si še nadaljnjega sodelovanja z delovno organizacijo IMP. V letošnjem šolskem letu smo se povezali tudi še s TOZD Elektromontaža, ki nam je podarila ; ozvočenje za naše učilnice, kar bo mnogo pripomoglo k posodobljenemu pouku. Delavskemu svetu Elektro-montaže smo že poslali zahvalno pismo, vendar pa bi se vsem, zlasti pa še direktorju TOZD inž. Francu Kum-šetu, radi ponovno zahvalili. V letu 1975 bo gimnazija „Josipa Jurčiča" Stična, ki je dala že več kot 400 maturantov, praznovala 25. letnico svojega obstoja, zato želimo, da bi bilo to leto še posebno uspešno. Tudi vsem TOZD IMP Ljubljana želimo v letu 1975 mnogo delovnih uspehov. DIJAKI IN DIJAKINJE gimnazije ,.Josipa Jurčiča" Stična RAZVITO Čeprav naši gojenci po za- SAMOUPRAVLJANJE slugi podjetja IMP in našega MED GOJENCI ravnatelja, ki je velik del Medsebojne odnose v prostega časa porabil za ure-domu urejajo organi uprav- ditev do nedavna nevzdržnih ljanja in organi dijaške samo- razmer v domu, sedaj prebi-uprave. Temeljna samo- vajo v lepo urejenih prosto-upravna in vzgojna enota je rih, še vedno vzgojno delo skupina gojencev, nosilec ne more potekati brezhibno, domske vzgoje pa je vzgoji- Naj naštejem še nekaj po-telj. V našem domu je tre- mankljivosti: rabili bi še več nutno 5 domskih skupin, učilnic, kjer bi se gojenci vsaka pa ima oddelčni od- učili pod vodstvom svojega bor, kjer sodelujejo tudi vzgojitelja. S povečanjem predstavniki komisij učne, zmogljivosti bomo potrebo-kulturniške, športne, higien- vali tudi nekaj novih vzgoji-sko-gospodarske in disciplin- teljskih moči. Vzgojne sku-ske. Vsaka soba ima še svo- pine naj ne bi imele več kot jega sobnega starešino in de- 30 gojencev, kar je bilo dežurnega gojenca. V domu slej redek slučaj. P rimanj-delujeta tudi domska skup- kuje nam rekreacijskih pro-nost in mladinski aktiv, štorov in prostorov za inte-Domska skupnost deluje v resne dejavnosti. Nimamo komisijah in je organizirana knjižnice, čitalnice, klubske na samoupravnih principih sobe, telovadnice in urejenih in preko predstavnikov igrišč. Potrebovali pa bi tudi vključuje gojence v domsko bolniško sobo za težje bol-življenje. Mladinski aktiv v nike, ki leže sedaj po spal-domu predstavlja družbeno- nicah z drugimi gojenci, politično skupnost mladih, v Res je, da bo z dogradit-njem pa sodelujejo tudi vijo novega trakta in s tes-vzeoiitelii kot mentorji nim medsebojnim sodelo- vanjem odpadel marsikateri pereč problem. Fante, posebej praktikante, bomo lahko v njihovem prostem času pametno zaposlili. Če jim bomo v domu nudili čim več različnih in vabljivih rekreacijskih oblik in to je gotovo ena naših glavnih nalog, potem gojenci ne bodo čutili potrebe po postopanju in zahajanju v gostilne. GABRIJELA KOVAČ, vzgojiteljica 11. skupine OPRAVIČILO! V Izredni številki IMP Glasnika januar 1975. v kateri smo objavili predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo IMP Ljubljana, je na strani 3 tiskarski škrat izpustil TOZD Tovarno instalacijske opreme Idrija, Idrija. Vojkova 4, n. sol. o. V imenu uredniškega odbora se zaposlenim v TOZD TIO Idrija opravičujemo. Novosti s področja razporejanja dohodka in osebnih dohodkov Različna delegatska telesa in strokovne komisije več republiških družbenopolitičnih teles in organizacij SR Slovenije so januarja letos še enkrat temeljito proučile tiste temeljne dokumente, s katerimi skušamo vsi delovni ljudje usmeriti razporejanje dohodka v ustrezno smer. VEČ SREDSTEV ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO Predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975, katerega udeleženci so izvršni svet skupščine SRS, republiška konferenca SZDL, Zveza sindikatov Slovenije in republiške samoupravne interesne skupnosti, predvideva med drugim: — stopnja rasti sredstev za osebne dohodke naj bo le 90 % dejanske stopnje rasti dohodka za razporejanje, — da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo, — da bodo nominalna sredstva za skupno porabo in družbenega proizvoda v letu 1975 naraščala za 10 % počasneje od nominalne rasti dmžbenega proizvoda družbenega sektorja, — da se morebitna dodatna sredstva za skupno porabo izven okvirov tega družbenega dogovora lahko zbirajo le s samoprispevki. Sredstva za skupno porabo se bodo v glavnem stekala z dveh področij, in sicer kot prispevki iz kosmatih (bruto) osebnih dohodkov ter kot prispevki iz dohodka TOZD. V drugem primeru pa kot osnova stopnje posameznih prispevkov nastopajo bmto OD, popravljena davčna osnova in poslovni sklad (za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja). Če hočemo našteto povedati v nekoliko bolj razumljivem jeziku, nam daje vsebina dmžbenega dogovora nedvoumno vedeti, da bo za boljši kos kruha osebne (torej osebnih dohodkov) in skupne (torej sredstev, kijih TOZD namenjajo za gradnjo stanovanj, počitniške domove, itd.) porabe bolje delati in več narediti. VEČJA POZORNOST OSNOVNI DELITVI Tudi na razširjeni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila 16. januarja v Ljubljani, so podprli podobna stališča, izražena tako v „samo slovenskih" kakor tudi .jugoslovanskih" dokumentih. K osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah samoupravnega urejanja razmerij v pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, so med drugim sprejeli dodatek, ki naj tudi kategorijo zajamčenih (minimalnih) osebnih dohodkov poveže s prizadevanji delavcev TOZD ali delovne organizacije, ki take osebne dohodke prejemajo. Logična posledica takih gledanj so tudi sindikalna stališča, po katerih morajo samoupravni sporazumi dejavnosti oziroma panog izdelati merila odvisnosti rezultatov dela od celovitega dohodka, kar je pri razporejanju tega dohodka osnova oblikovanja sredstev za osebne dohodke. Samoupravni sporazumi morajo opredeliti normalni uspeh udeležencev sporazuma, ob katerem bi moral celoviti dohodek zadoščati: 1. za osebne dohodke, ki so dogovoijeni kot normalni in za tiste osebne prejemke, ki izhajajo iz dela po pogodbah o delu, provizije trgovskih zastopnikov, ipd.; 2. za sklad skupne porabe v višini sindikalne liste; 3. za zakonske obveznosti in za samoupravno dogovorjene obveznosti (za pogodbene obveznosti); 4. za poslovni sklad v višini, ki ga določijo udeleženci v samoupravnem sporazumu dejavnosti; 5. za rezervna sredstva. Očitno je, so poudarili razpravljalci, da bo normalni uspeh po panogah oziroma dejavnostih različen, vendar odstopanja od poprečja ne bi smela biti prevelika, kar pa bo moč zagotoviti le, če bomo uspeli samoupravno obvladovati napake v primarni, osnovni delitvi, torej pogoje pridobivanja dohodka. SINDIKALNA LISTA ZA LETO 1975 SPREJETA Na isti seji so sprejeli tudi dokončno besedilo sindikalne liste za leto 1975, pri čemer lahko kot bistvene novosti omenimo predvsem določila o osebnih dohodkih pripravnikov raznih stopenj izobrazbe, opredelitve najnižjega in najvišjega osebnega dohodka ter minulem delu. Delegati komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije so 8. januarja ob obravnavanju predloga sindikalne liste poudarili, da je treba proučiti vrednost življenjske košarice zaposlenega, spraviti merila doseženih učinkov na njihovo pravo 100-odstotno vrednost (kar pomeni, da v poprečju dosegamo norme 100-odstotno) ter šele nato poudarjati relativna razmerja med poprečnimi delovnimi rezultati delovnih mest. S tem so v bistvu opredelili konkretizacijo pojmov najnižjega in najvišjega osebnega dohodka. Naj kot kritičen prispevek k določilu sindikalne liste o minulem delu napišem, da to določilo pomanjkljivo nakazuje povezavo ustava — TOZD — minulo delo. Zaokroženo bi lahko rekli, da je smoter te povezave ustvarjati kakovostnejše proizvodne odnose, eden osnovnih ciljev delavcev v združenem delu pa s tem postaja potrjevanje pravic iz minulega dela prek rezultatov živega dela na vseh ravneh in na tej osnovi povečevati svoj delež v osebni in skupni porabi. MIRAN MIHELČIČ BIRO GRADBENIŠVA: V prihodnje bolj povezano 12. in 13. decembra 1974 je bil v Moravcih pri Murski Soboti XII. plenum Biroja gradbeništva. Blizu 150 predstavnikov vključenih delovnih organizacij je kot najpomembnejši sklep sprejelo nujnost povezovanja z Gospodarsko zbornico Slovenije. Nova organizacijska zasnova zbornice namreč pogojuje združevanje vseh takšnih delovnih skupnosti, ki opravljajo za posamezne dejavnosti ali panoge gospodarstva naloge skupnega pomena, ne da bi pri tem stremele za svojo lastno poslovnostjo. STANOVANJSKO GRADITEV ČIMPREJ REŠITI V razpravi o težavah stanovanjske gradnje so o risah sedanji položaj, za katerega je med drugim značilna neurejenost oblikovanja cen kvadratnega metra, pa tudi pomanjkanje nekaterih osnovnih materialov, kot so cement, les in betonsko železo. Poudarili so, da na področju stanovanjske gradnje ne smemo govoriti o akcijah, ampak o stalnem delu, ki je edini porok za ureditev razmer na tem socialno tako občutljivem področju. Za odstranitev težav pri preskrbi gradbincev z betonskim železom naj bi posebna iniciativna skupina, kasneje pa interesna skupnost s skupnimi sredstvi bank in gradbeništva omogočila izgradnjo mini železarne v Batujah na Primorskem. Ta železarna bi za razliko obstoječih železarn lahko predelovala tudi staro železo in s tem omogočila koristno porabo tega odpadnega materiala. IZOBRAŽEVANJU KADROV VEČJI POMEN Dokaj ekstenzivni značaj dela v našem gradbeništvu moramo čim prej zamenjati z intenzivnim. Hitrost uresničitve te želje je po mnenju razprav-ljalcev v največji meri odvisna od pospešenega temeljnega in dopolnilnega izobraževanja. Občutek o zadostni kakovosti kadrov — velja za montažo — je varljiv, saj ne projekti, ne izvedba še niso na zadovoljivi kakovostni ravni. VEČ DOGOVARJANJA IN SPORAZUMEVANJA Probleme, ki se pojavljajo na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke, še zlasti pa naloge na področju sistemizacije delovnih mest, je — glede na vsebino razprave — moč reševati le s skupnim jezikom. Podobno ugotovitev smo slišali tudi za druga področja kot so npr. urbanistično načrtovanje in priprava ter urejanje zemljišč. Ob toliko nerešenih problemih je še toliko bolj odmevala ugotovitev, da je treba dogovorjene sklepe začeti tudi uresničevati in se ne — kot po navadi — zadovoljiti le z besednikovanjem. MIRAN MIHELČIČ Izžrebani reševalci novoletne križanke Pravilna rešitev nagradne novoletne križanke iz prejšnjega IMP Glasnika — vodoravno: Silvestrovo, praznovanje, ano, leader, Adar, Vrb as, VT, Ana, Noe, Etna, senik, Vilna, ril, ena, etiketa, akt, M, Tatar, AN, oseka, Tops, Bogo, rak, sat, Ika, Samo, tri, Zn, LO, PM, SB, Kola, Ots, Roa, Elbasan, Sreče v novem letu, AL, Rešetka, Omot Do 15. januarja 1975 smo dobili v uredništvo 41 rešitev, od tega je bilo 23 pravilnih, 18 pa nepravilnih. Posebna komisija v sestavi Boris Bernetič, Albina Stresen in Vili Guček je med 23 pravilnimi rešitvami izžrebala tele nagrajence: I. nagrada — 100 dinarjev — Meta Mlakar — SSSS, Kot v številnih naših temeljnih organizacijah združenega dela, so tudi v Livarni v Ivančni gorici ob novem letu obdarili otroke zaposlenih v tej TOZD. Dedka Mraza so „priklicali“ z baletnimi točkami in petjem gimnazijci gimnazije iz Stične, nad katero ima že nekaj let pokroviteljstvo Livarna iz Ivančne gorice. Povejmo še to, da je lani Livarna sama kupila celotno opremo za dedka Mraza in jo bo tako lahko prihodnje leto posojala tudi drugim našim TOZD. II. nagrada — 60 dinarjev — Stane Majhen — TOZD Klima, Vojkova 58, III. nagrada - 30 dinarjev - Anton Martinc -TOZD Elektromontaža, Vojkova 58. Nagrajencem čestitamo! Od delavnice do tovarne Dne 6. 1. 1975 seje upokojil Albin Miklič, mojster v Tovarni regulacijskih armatur in aparatov. Pri podjetju seje zapodil 2. 1. 1948. Ves ta čas svojega dela je opravljal dela na delovnem mestu mojstra, sprva v oddelku obdelovalnice, zadnjih nekaj let pa v oddelku orodjarne na popravilu orodij in priprave orodij za obdelovalnico. Ob njegovem odhodu smo mu zastavili nekaj vprašanj in takole je odgovoril: Kakšne imate spomine na Prehojeno pot? „Takrat, ko sem se zapodi v tovarni, je bilo skupaj zaposlenih v takratni majhni °brtni delavnici le 15 delav-Cev. Po nalogu direktorja pričel pripravljati vse Potrebno, da se osvoji prodam izdelave obtočnih črpalk, ki jih je takrat obdeloval za podjetje privatni [rrojster. Uspelo nam je izderi modele in ulitke v lastni kvarni in smo pozneje tudi P je šli na obdelavo. V začet-ni fazi dela smo imeli predam težave z orodji in stro-P. tako da smo zelo počasi Prehajali od individualne do jrialoserijske izdelave izdelkov. V letu 1952. oziroma *953, točno se ne spominjam, smo izvolili prvi de-Javski svet v podjetju in sem b>l izvoljen za člana uprav-llega odbora. Prve odločitve, ki smo jih na izvoljenih organih sprejemali, so se nanašale na izvršitev planskih nalog in sem moral kot mojster delavnice vsak teden sproti izdelati poročilo o izvršenih planskih nalogah in ga dostavljati na takratno ministrstvo za gradnje. V tej prvi začetni fazi smo imeli predvsem težave s kadri, ker je takratno naše mlado gospodarstvo in našo delovno organizacijo spremljala zelo močna fluktuacija delovne sile." Kaj menite ob svojem odhodu? „Lahko vam rečem, da mi je hudo in bi rad še naprej delal na tem delovnem področju. Hudo mi je predvsem zaradi tega, ko pomislim, da ne bom več v rednem delovnem razmeiju v tem delovnem kolektivu. Predvsem sem pri tem vezan na delovni kolektiv, ki ima cesu proizvodnje se osvajajo novi izdelki in delovni kolektiv ve, kaj hoče in vidi svojo perspektivo. V kolikor bo treba, sem pripravljen honorarno tudi še naprej opravljati določene naloge na vzdrževanju orodja, če bo to delovni kolektiv želel.“ Imate kakšno željo ob vašem odhodu? „Ob svojem odhodu v pokoj bi se rad zahvalil glavnemu direktoiju podjetja za uspešno vodenje podjetja kot celote, za njegovo nenehno prizadevanje, za izpopolnitev programa proizvodnje tovarne, predvsem pa na osvojitvi programa obtočnih črpalk in annatur. Prav tako bi se rad zahvalil vodstvu to-urejene medsebojne odnose, varne za dosedanje uspešno Tako da se v zadnjih letih vodenje tovarne in delovne-svojega dela, z ozirom na to, mu kolektivu, v katerem da sem starejši delavec, ni- sem se počutil več kot sem počutil zapostavljenega, dobro, ki mi je nenehno po-temveč nasprotno, člani ko- magal pri reševanju določe-lektiva so me spoštovali, n ih nalog, svojim najožjim imeli so razumevanje za sodelavcem pa se z ah valju-mene m sem se dobro poču- jem za darilo, ki so mi ga po- til v tej sredini. KOLEKTIV VE, KAJ HOČE Vesel sem, ker vidim, da darili ob upokojitvi.' Albin Miklič je spadal med tiste člane kolektiva, ki se je ves čas svoje zaposlitve pri podjetju in v tovarni ne- je tovarna v razvoju, v pro- nehno prizadeval za pravo- časno izvršitev delovnih nalog in je zaoral prve brazde v proces proizvodnje na izdelavi obtočnih črpalk. Ob njegovi upokojitvi mu želimo dobro počutje in zdravje v njegovem nadaljnjem življenju. R. B. Zahvala upokojencev Dne 20. decembra 1974 smo imeli upokojenci podjetja IMP Ljubljana tovariško 'srečanje v novih prostorih centralne kuhinje v Vojkovi ulici. Po krajšem govoru predsednika sindikalne organizacije, glavnega direktorja in predsednika DS IMP smo si ogledali nove prostore delavnic v Vojkovi ulici. Po ogledu smo imeli kosilo, prejeli smo tudi denarno nagrado in stenski koledar. Vsi, ki smo bili deležni tako toplega in lepega sprejema, smo hvaležni celotnemu kolektivu in osebju, ki je pripravilo tako prijetno in veselo srečanje. Veseli smo, da sta se spomnili nekdanjih sodelavcev. V imenu vseh upokojencev vašega podjetja se organizatorjem iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in želim veselo svidenje v prihodnjih letih. ANA RAKEF Novi člani v vrstah ZK Ena osnovnih nalog Zveze komunistov je tudi pomlajevanje članstva oziroma sprejemanje novih članov v vrste ZK. Tega so se zavedali in se zavedajo tudi člani osnovne organizacije ZK TOZD OVK Ljubljana in so pred koncem lanskega leta podelili članske izkaznice sedmim novim članom Zveze komunistov. _A jj IMiS # REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP S REKREACIJA V IMP S REKR ŠIG 75 - ŠIG 75 - ŠIG 75 Izbirne tekme za sestavo naše ekipe, ki bo nastopala na zimskih^ športnih igrah gradbincev ŠIG 75 v Kranjski gori od 20. do 23. februarja, bodo 8. febmaija 1975 v kraju, kjer bodo naj-bope snežne razmere. Pri- jave pošljite preko predstav- žal z izposojeno puško. Na-nikov svojih TOZD Antonu Šim strelcem in strelkam že-Lahu ali Nataši Peternel do limo še dosti uspehov in 3. febmaija 1975. A. L. čimprej boljše puške. Tole je le del priznanj, ki so jih lani osvojili naši športniki. Čestitamo z željo, da bi bilo letos teh „trofej“ še več STRELJANJE V organizaciji komisije za šport in rekreacijo občine Bežigrad, je bilo v počastitev dneva JLA strelsko tekmovanje moških in ženskih ekip. Nastopili sta tudi naši dve ekipi. Moška s povprečnim rezultatom in slabimi puškami, ženske pa so osvojile odlično drugo mesto za ekipo Slovenija ceste, toda KEGLJANJE Tudi v mestnem merilu zelo lep uspeh naše ženske kegljaške ekipe! V organizaciji MZZ TK -Komisije za rekreacijo je potekalo — decembra in januarja tekmovanje v kegljanju za moške in ženske ekipe na kegljišču Kodeljevo. Naša ženska ekipa je ponovno dosegla zelo zavidljivo II. mesto v konkurenci 21 ženskih ekip iz ljubljanskih podjetij in dokazala, da prejšnji rezultati niso bili slučajni. Krštinčeva, Koroščeva in Lazarevski so bile zelo borbene v ekipnem delu, Krštinčeva pa je tudi med posameznicami odlična druga. Rezultati — ženske: 1. Rašica 590, 2. IMP 547, 3. Iskra IEZE 537. Moški so si veliko želeli, toda malo dobili. Taka je pač športna sreča. Med 68 ekipami so zasedli 16. mesto z 2389 podrtimi keglji. Druga naša ekipa pa je dosegla z 2291 podrtimi keglji zadovoljivo 29. mesto. Se bo prilika za vse, da se izkažejo! A. L. HUMOR Nov patent — Ženka, vidim, da ti tekne, ampak nikar se potem ne jezi name, da te nisem mogel zadržati...