PoStnlna ptai&M v {otovint
Leto XVH., št. 133
LJubljana, sreda 10. Junija 1936
Cena 2 Din
Upravni£tvo; i-juDijaua, tuiafljeva Ulica 0. — Telefon St a 122, 3123. 3124, 3125, 3126P Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 1. - Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St 2455. E'odružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon 3t 190. Računi pn pošt. Cek. zavodih: LJubljana št 11.842. Praga čislo 78-180, Wlen St 105.24L
O političnih zakonih
Vprašanje novih tako zvanih političnih zakonov je v zadnjem času zopet stopilo v ospredje javnega zanimanja in jtivnega razgovora. V tem pogledal smo čuii nekaj tehtnih izjav, ali na žalost še
Stališče vlade in razloge, da obljubljenih svobodoum-nih političnih zakonov, tiskovnega, zbo-rovainega in volilnega, še vedno nimamo, je povsem odkrito in jasno obrazložil ministrski predsednik dr. Stojadinovič. V svojem govoru v senatu je poudaril, da se novi volilni zakon ne more predložiti, dokler čas za volitve še ni zrel. Na kongresu JRZ je g. dr. Stojadinovič preciziral tudi stališče stranke napram demokratičnejšim političnim zakonom z izjavo, da je lahko p^radirati z zahtevami, da se novi politični zakoni čimprej prediože, toda JRZ, ki se zaveda svoje odgovornosti, mora računati z dejstvom, da so na desni in levi politični strani ljudje, ki bi z zlorabo danih jim svoboščin mogli dovesti državo v anarhijo, in da bi se torej JRZ pregrešila proti življenjskim narodnim in državnim interesom, ako bi ne bila zelo oprezna pri izbiranju trenutka za politične reforme.
Tudi minister notranjih del g. dr. Korošec je prav odkrito v senatu izjavil, da so strasti v našem političnem življenju še tako razburkane, da ne moremo misliti na parlamentarne volitve. Dokler pa to ni pereče, je treba tudi z novim volilnim zakonom počakati. Zakon o društvih, zborovanjih in strankah pa je z volilnim zakonom tako povezan, da se brez njega ne more predložiti. Kar se tiče zakona o tisku, je minister izrazil mnenje, da sedanji režim ni obvezan predložiti novega zakona, da pa je v pogledu cenzure najliberalnejši od vseh režimov, kar jih je bilo po 6. januarju ksta 1919.
S temi izjavami je torej za vsakogar jasno povedano, kaj misli vlada o političnih reformah in kakšno stališče zavzema napram njim vladna stranka. Seveda ostajata pri tem tako vlada, kakor JRZ pri načelu, da so čim večje politične svoboščine potrebne in da je '•eba nazadnjaški politični sistem nado-r : stiti z demokratičnim. Izjave, ki jih n uvajamo, obeležujejo torej praktično izvajanje načela, ki zveni v teoriji precei d-ugače. ker je pač postavljeno za idealne prilike, ki po mnenju merodainih čdniteljev še niso nastonile.
Ne zaradi g. Smodeja in njegovih prijateljev, ki vse to dobro vedo, temveč zavoljo naše javnosti naj še enkrat o]x>zorimo, kaj je rekla večina senata o novih političnih zakonih v svoji službeni izjavi ob priliki proračunske razprave. Citirajoč izjavo predsednika vlade, da se volilni zakon še ne more predložiti, ker čas še ni zrel za volitve, je senatska večina podčrtala, da predložitev in sprejetje novega volilnega zakona, ki ga pričakuje vsa država, nima nobene neposredne zveze z volitvami in bi se torej ne smela odlagati. Nasprotno, ta zakon se mora smatrati za nujnega in zaradi te;ga večina senata vladi ponovno daje potrebno pooblastilo, da se zakon po skrajšanem postopku uzakoni. Za tiskovni in zborovalni zakon pa večina senata vladi sploh ni mogla priznati upravičenosti nekega odlašanja ter je zato sklenila, da se naj ta dva zakona najkasneje v 6 mesecih predložita in uzakonita. Za to dobo je senat tudi odobril potrebna pooblastila.
Zanimivo je, kakšne reperkusije je stališče JRZ v pogledu političnih zakonov imelo na tako zvano izvenparlamen-tarno združeno opozicijo. V tem oziru je bil v »Obzoru« objavljen uvodnik, ki očividno izraža službeno mišljenje zagrebških opozicijskih krogov. V uvodniku je rečeno, da bi po mišljenju izven-parlamentarne opozicije samo novi politični zakoni in v zvezi z njimi izvršene volitve mogli normalizirati razmere v državi. Vlada se sicer v teoriji strinja s tem stališčem, toda v praksi je ostalo vse pri starem. Poteklo je celo leto, a predsednik vlade tudi sedaj še ni na-značil, da bo zahtevi opozicije v dogled-nem času ustreženo. Dokler pa se to ne zgodi, tako dolgo niso mogoči nobeni uspešni razgovori z opozicijo in posebno ne o hrvatskem vprašanju. Zagrebški list razume, da je vlada do sedaj odlagala volitve, ker še ni imela svoje stranke organizirane. Sedaj po kongresu JRZ pa je ta razlog vendar moral odpasti Ako je torej vlada prepričana, da je njen program dober in da se JRZ lahko afirmira na volitvah, potem je zadnji čas, da se obljube, dane pred letom dni v vladni deklaraciji, izpolnijo, zlasti ker vlada ve, da je to conditio sine qua non za normalne odnošaje med vlado in opozicijo.
Z vsemi temi ugotovitvami je pač razčiščeno vprašanje, kje so zapreke in kje odgovornost za politične zakone.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din 25._
Za inozemstvo Din 40._
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. __Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
POMEN SESTANKA V BUKAREŠTI
Mala antanta je velesila, ki ne dopušča izigravanja svojih interesov za načrte proti varnosti evropskega miru
_ Bukarešta, 9. junija, d. Posvetovanja državnih poglavarjev Male antante so bila končana že v nedeljo in je bil včerajšnji dan posvečen predvsem veličastni proslavi šeste obletnice, odkar je zavzel rumun-ski prestol kralj Karol.
Reči se more, da so tako na rumunske kakor na inozemske politične kroge napravile velik vtis kategorične izjave državnih poglavarjev o nerazdeljivi skupnosti in celoti sil držav Male antante, ki so poklicane bolj kakor kdaj prej. da stoje v strnjeni vrsti za obrambo miru in svojih interesov. Vsi poizkusi inozemstva, da bi se javnost zavedla v napačno smer, so bili onemogočeni z izjavami in dejanji kralja Karola, kneza namestnika Pavla in prezi-denta dr Beneša. Oni, ki so kovali načrte za oslabljenje pomena sestanka v Bukarešti, so se znašli v svojih lastnih zanjkah. Kar so na svojem poslednjem sestanku v Beogradu ugotovili zunanji ministri Male antante so državni poglavarji treh zavezniških držav potrdili ter ojačili s svojimi naknadnimi izjavami.
Rumunski politiki, ki so imeli priliko, da od blizu opazujejo razgovore na dvoru v Bukarešti ter v Skrovistu, zagotavljajo, da zahtevajo nacionalni razlogi, da se ne objavijo naknadni sklepi državnih poglavarjev Male antante, da pa so vsekakor velikega pomena.
, Svečanost v Turn Severinn
| Turn Severin. 9. junija, p Dopoldne so prispeli v Turn Severin Nj. Vel. kralj Karol, prezident češkoslovaške republike dr Beneš, prestolonaslednik Mihael, Člani vlade, češkoslovaški zunanji minister dr. Krof ta in mnoge druge ugledne osebnosti, da prisostvujejo krstu nove rumunske luksuzne ladje, ki je dobila ime po kralju Karolu. Po verskem obredu je kralj Karol s steklenico šampanjca krstil ladjo. Svečanosti je prisostvovalo nad 20.000 ljudi, ki so burno pozdravljali kralja in češkos|lovaškega pre-zidenta. Nato sta se kralj in prezident s svojimi spremljevalci vkrcala na ladjo in odplula z njo v Giurgiu. južno od Bukarešte, odkoder bo odpotoval prezident dr-B^-neš nocoj 6 posebnim vlakom nazaj v Prago.
Knez-namestnik Pavle zopet v Beogradu
Beograd, 9. junija, d. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je včeraj po prisrčnem slovesu od kralja Karola, prezidenta dr. Beneša in princa Nikolaja odpotoval iz Bukarešte. Do meje so ga spremili prometni minister Franasovici, generali, ki so mu bili dodeljeni v službo.
Danes ob 11.30 je prispel Nj. Vis. knez Pavle zopet v Beograd. Na postaji na Top-
čideru so ga sprejeli Nj. Vis. kneginja Olga, njena sestra princesa Jelena, kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu, češkoslovaški poslanik Girsa. rumunski poslanik Guranescu, maršal dvora, komandant kraljeve garde in mnogo drugih uglednih osebnosti. Knez namestnik se je po prisčnem pozdravni s prisotnimi odpeljal na dvor.
Soglasnost v vseh mednarodnih vprašanjih
Praga, 9. junija. AA. Vsi češkoslovaški listi poudarjajo, da je najvažnejši rezultat konference državnih poglavarjev Male antante v Bukarešti ponovna potrditev soglasnosti vseh treh držav v vseh medna-r jarih vprašanjih
Proti izigravanju
posameznih držav
Ženeva, 9. junija. AA. Rezultati in sklepi sestanka poglavarjev držav Male antante v Bukarešti so zbudili v ženevi najugodnejši vtis. Priča tega razpoloženja je današnji uvodnik lista »Journal des Nations«, ki pravi med drugim:
Ideja in misel sestanka v Bukarešti je
predvsem odkrita in iskrena potrditev želje držav Male antante po miru. Kaj hočejo državni poglavarji Male antante? Predvsem preprečiti povratek dobe, v kateri so biie države srednje in balkanske Evrope ogrožane od politike velesil, njihovih intrig in sumljivih aspiracij njihove imperialistične hegemonije. Prav tako hočejo z zvezami z vsemi državami srednje Evrope preprečeti, da bi katerakoli izmed velesil videla svojo korist v tem, če bi postavila eno državo zoper drugo in napravila iz nje predmet svoje lastne politike. Usodni zgled politike izvršenega dejanja, ki so ga velesile sprejele z nemoč jo pomeni za države, ki so zatajile pakt DiN, veliko privlačno silo. Zato je popolnoma oportuno in koristno, kar so izjavili in razglasili v Bukarešti. Povratek Habsbrar-žanov, pomeni vojno, ogenj, klanje, ki se kaže na mračnem evropskem obzorju. Kategorično stališče poglavarjev držav Male antante proti Habsburžanom ln revizio. nistom služi tik pred drugo fazo 16. zasedanja skupščine Društva narodov kot najjičji dokaz, da ostane Mala antanta zvesta kolektivni varnosti.
Sestanek generalnih Štabov
Pariz, 9. junija, d. Kakor poroča »Pariš Soir« iz Bukarešte, se bodo ob koncu junija sestali generalni štabi Male antante, da se dogovore o vojaškem sodelovanj« m skupni preskrbi s surovinami, kakor twfi vojnim materijalom po določenem načrta.
Važne izpremembe
v italijanski vladi
Grof Ciano postal zunanji minister, Suvieh izločen iz
vlade — Trije novi ministri
Rim, 9. junija. w. Ze nekaj časa so v rimskih političnih krogih krožile govorice, da bo sedaj Mussolinijev kabinet zopet pomlajen in da bodo v vlado pritegnjeni politični ljudje, ki so se odlikovali tudi kot vojaki v Abesiniji. Danes je Mussolini res izvršil obsežno rekonstrukcijo svoje vlade ter je tri resore, ki jih je doslej vodil poleg ostalih pet, izročil svojim ožjim sodelavcem. Ne glede na to je značilno, da je podal ostavko tudi dosedanji državni pod-tajnik v zunanjem ministrstvu Suvieh, ki je popolnoma izločen iz vlade. Kakor pravi uradno poročilo, bo Suvieh prevzel druge važne funkcije. Mussolini je odložil resore za korporacije, za zunanje zadeve in za kolonije, obdržal pa je še nadalje ministrsko predsedstvo in resore za vojsko, mornarico in letalstvo.
Na Mussolinijev predlog je kralj imenoval za zunanjega ministra dosedanjega ministra za tisk iin propagando grofa Ciana. Poslanec Alfieri je prevzel ministnsrtrvo za tisk in propagando, ki ga je doslej vodil kot državni podtajjnik, ko je bil grof Ciano v vzhodni Afriki. Poslanec Lantini je imenovan za korporacijskega minisrtra, do-
sedanji državni podtajnik v ministrstvu za kolonije Lessona pa za kolonijalnega ministra. Suvichevo mesto v zunanjem rrrini-strstvu je prevzel italijanski poslanik v Varšavi, Bas ti an i ni-
Politični krogi pričakujejo važne izpre-mtmbe tudi v italijanski diplomatski službi.
Italijanska vojska v Libiji pripravljena
Rim, 9. junija. AA. Predsednik vlade Mussolini je prejel od maršala Balba, poveljnika vojaških sil v severni Afriki, brzojavko, da je izvršil revijo vseh čet v severni Afriki in da je severnoafriška vojska pripravljena odzvati se vsak trenutek pozivu za veličino Italije-
Ministrski predsednik je odgovoril, da je zelo zadovoljen zaradi visokega čuta dolžnost' ki preveva Libijske čete, o čemer so ie.le de' }ze zadi"e čase.
Mussolini je danes izvršil revijo 300 višjih letalskih častnikov, ki so prišli v Rim, da prisostvujejo svečanosti izročitve zlate koiajnt vojaškim letalcem.
Za ukinitev sankcij
Zagovorniki ukinitve sankaj proti Italiji vedno bolj
naraščajo
Ženeva, 9. junija, r. Ženevski odbor za mednarodni promet blaga je imel svojo letno skupščino, na kateri je sprejel senzacionalen sklep. V razpravi o ovirah za mednarodno izmenjavo blaga se je razvila ob-' širna debata o sankcijah proti Italiji. Čeravno so vsi govorniki priporočali liberalno trgovinsko politiko, je zbudil veliko začudenje govor angleškega delegata, ki je odločno zagovarjal sankcije in se zavzemal za spoštovanje mednarodnih obveznoBti. Proti njegovemu glasu je bila naposled sprejeta resolucija, v kateri se odbor izreka za čim prejšnjo ukinitev sankcij, ki predstavljajo največjo oviro za gospodarsko sodelovanje med državami. Društvo narodov naj poišče druga sredstva, da zagotovi mir in mednarodno varnost. Ta sklep je zbudil v ženevskih krogih tem večjo pozornost, lcer bo vprašanje sankcij glavna točka
Francosko delavstvo se vrača na delo
Pariz, 9. junija. AA. Listi soglasno ugotavljajo, da je dosežen sporazum med zastopniki delodajalcev in delavcev ter računajo s tem, da se bodo delavci sedaj hitro vrnili na delo. »Matin« pravi, da pomeni sporazum, ki so ga zastopniki podpisali predvčerajšnjim, nov sistem, ki orisuje zgodovinsko evolucijo v razmerju med kapitalom in delom ter postavlja v Franciji nove temelje za organiziranje gospodarstva. Kar se je v Franciji storilo z mezdami in z delovnimi pogoji, se razlikuje od onega, kar so storile Zedinjene države.
»Populaire« pravi, da ne gre samo za povečanje mezd za 7 do 15%, temveč tudi za ureditev minima mezd po strokah in po krajih. Reči se sme, da znaša celotno povišanje približno 30%; za toliko se bo tudi povečala kupna moč delavstva. Tudi drugi levičarski listi so z doseženimi uspehi zadovoljni.
Sodišča šo uvedla preiskavo v 215 slučajih proti pariškim trgovcem, ki so izrabili stavko delavcev na živilskem trgu in povišali cene živil.
Generalni ravnatelj pariške policije Gui-chard, ki je zaupnik sedanjega pariškega župaan Chiappa, je bil upokojen. Na njegovo mesto je postavljen bivši policijski ravnatelj Marchand. Socialistično vladno glasilo »Populaire« pripominja, da je imel Guichard zelo tesne zveze z desničarskimi organizacijami.
Dopoldne so bili na seji vlade odobreni in takoj predloženi poslanski zbornici zakoni o 40-urnem delu na teden, o plačanih dopustih, o kolektivni delovni pogodbi in o ukinitvi oziroma reviziji nekaterih zasilnih uredb. Že v petek bodo v zbornici izvoljene posebne komisije, ki bodo postopale po nujnem postopku, tako da bo zbornica že v soboto, senat pa v ponedeljek razpravljal o predloženih zakonih.
Do četrtka bodo predloženi poslanski zbornici zakonski načrti o amnestiji, o žitnem vprašanju, o podaljšanju šolskega pouka, o izpremembi statutov francoske Narodne banke in o nacionalizaciji vojne industrije.
Arabci so poostrili svoj odpor
Jeruzalem, 9. junija, o. Ker angleški vrhovni komisar sploh nd od|govoril na poslednje zahteve arabskega nacionalnega odbora so Arabci izvršili m še poostrili svojo odporno akcijo. Vsa Palestina je sedaj v znaku splošnega upora proti Angležem in ŽLdom. Skoro vse občinske uprave so stopile v stavko in tudi grožnje vrhovnega komisarja, da bodo postavljeni komisarji, niso nič zalegle. Zaradi terorja 'Arabcev si tudi nihče ne upa prevzeti komisarskega posla-
Teroristična akcija Arabcev zavzema vedno hujše oblike. Seda i se poslužujejo vseh sredstev, da rušijo angleško oblast. Bombni atentati in eksplozije peklenskih strojev so na dnevnem redu. V vedno večjem številu pa se pojavljajo tudi arabske dobrovoljske čete, ki napadajo ne samo posamezne angleške vojake, marveč tudi močnejše oddelke- Včeraj so vprizorili Arabci pravcati pohod na Jeruzalem. V velikih oddelkih so od vseh strani začeii prodirati proti mestu. Do najhujšega spopada je prišlo pri tako zvanih zapadnih vratih. kjer se je razvila pet ur trajajoča bitka, v kaiteri so imeli na obeh straneh velike izgube Sele s pomočjo letal, ki so motala bombe, se je Angležem posrečilo
pregnaifci Arabce. Sabotažna dejanja se strahovito množe in vedno bolj resno ogrožajo promet. Telefonske linije so Skoraj vse prekinjene, na mnogih mestih pa je razdejana tudi železniška proga, tako da je železniški promet na najvažnejših progah v zastoju. Arabci so okrog Jeruzalema začeli kopati in utrjevati sitrelske jarke in izgleda, da se pripravljajo na pravcato obleganje mesta.
Angleške oblasti jedva obvladajo položaj. Angleški' vrhovni komisar je zahteval nova ojačenja. Danes so mu poslali iz E-gipta bataljon pehote ter več kolon tankov in oklopnih avtomobilov Tudi število bombnih letal so pomnožili.
Po naročilu vrhovnega komisarja so aretirali glavnega tajnika in 14 vodilnih članov arabskega stavkovnega odbora in Hh internirali v posebnem koncentracijskem taborišču na robu puščave. Ta ukrep je Arabce še boli razburil- Nacionalni odbor je izdal proglas, v kaiterem poziva ves arabski svet na borbo proti angleškim in židovskim zasužnjevalcem. Borb se v vedno večjem številu udeležujejo tudi ženske, ki sodelujejo zlasti ori gradnji barikad in 7^trpanju cest s kamenjem.
dnevnega reda prihodnjega zasedanja Bveta Društva narodov.
Montevideo, 9. junija. AA. Italijanski poslanik Macolini je bil sprejet od predsednika urugvajske republike in zunanjega ministra, ki sta mu pri tej priliki izjavila, da se politika Urugvaja opira na tri točke: L Urugvaj bo zahtevaj s COem, naj se sankcije ukinejo; 2. podpiral bo vsak predlog za reformo Društva narodov; 3. zahteval bo odložitev razprave o priznanju aneksije Abesinije na ugodnejši čas.
London, 9. junija. AA. (Štefani) Vodja angleških fašistov Mosley je sklical protestno z orovanje proti bivanju neguša v Londonu. Shoda se bo udeležilo nad 20.000 oseb. Na shodu so sprejeli resolucijo, ki zahteva takojšnjo ukinitev sankcij ni ragos abesinskega cesarja.
Slepi alarm na Dunaju
Snočnje alarmantne vesti o proglasitvi restavracije Habsburžanov so se izkazale za neresnične
Dunaj, 9. junija, o. Danes so se širile po vsej Avstriji alarmantne vesti. Za poj 7. zvečer je bil odrejen splošen alarm vladne patriotske fronte, ki predstavlja obenem politično stranko ;n neke vrste civilno gardo-Napovedovalo se je. da bo kancelar dr. Schuschnigg pri te| priliki izdal važen proglas, ki to pomenil popoln preokret v avstrijski notranji politiki. Iz monarhističnih krogov so se proti večeru razširile verzije, da gre za proklamacijo restavracije Habsburžanov. Zatrjevali so. da je to posledica razgovorov, ki jih je imel dr. Schuschnigg prejšnji teden z Mussolinijiem. Naravno je, da so te verzije izzvale v vsej avstrijski javnosti veliko razburjenje, zlasti še. ker domnevajo, da je bilo o tem govora tudi na sestanku državnih poglavarjev Male antante v Bukarešti in ker je znano, kakšno stališče zavzema glede Habsburžanov Mala antanta.
Izkazalo pa se je. da je šlo za »lepi« alarm. Zvečer okrog 7. so se res zbirali na Heldenplatzu člani in voditelji dunajskih organizacij patriotske fronte, katerim je držal Schuschnigg kratek govor, ki pa se ni razlikoval v ničemer od običajnih propagandnih govoro-v voditeljev te organizacije.
Zvečer je govoril generalni tajnik patriotske fronte v u druženju inozemskih novinarjev ter je pri tej priliki v zvezi e temi alarmantnimi vestmi odločno demantiral. da bi vlada sedaj mislila na povratek Habsburžanov-
Za prihodnji teden se pripravlja obsežna kolektivna amnestija političnih jetniko? ▼ Avstriji. V poštev pridejo jetniki, ki eo obsojeni na zaporne kazni do pet let ki ki so večji del kazni že odsedeli. Amnestija b« veljala za vse kaznilnice in zapore pri deželnih in okrožnih sodiščih. Amnestirani bodo jetniki vseh bivših političnih strank.
Nemčija za zbližanje s Francijo?
Berlin, 9. junija, r. Zunanje-politični del deklaracije francoske vlade je naletel v nemškem tisku na dokaj prijazen sprejem. Komentarji vodilnih nemških listov, pisani očividno po navodilih zunanjega ministrstva, so izredno uljudni. Ugovarjajo le francoskemu zavezništvu z Rusijo. »Berliner BOrsenzeitung« poudarja, da obstoja popolna identičnost raziranj Nemčije in Francije, v kolikor se tičejo želje po ohranitvi miru. Tudi Nemčija hoče rojr m želi, da bi
se mednarodne pogodbe vsestransko spoštovale. Tudi želja po omejitvi oboroževanja ni v Franciji nič večja kakor v Nemčiji. Vidi se torej, da se Francija in Nemčija v načelu popolnoma strinjata, toda Nemčija hoče počakati, da vidi. kakih metod se bo posluževala nova francoska vlada, da ta svoja načela praktično izvede. Nemčija ja vedno pripravljena za sodelovanje, da M dosežejo ti skupni cilji.
Belgijska vladna kriza
Bruselj, 9. junija, r. Van Zeeland, ki si je izgovoril 24 ur roka za premislek, je po razgovorih s političnimi voditelji danes definitivno sprejel mandat za sestavo vlade. V političnih krogih pričakujejo, da bo Van Zeeland obnovil dosedanjo vladno koalicijo, ki jo bodo morda podprli tudi komunisti. Zato računajo s tem, da bo nova vlada sestavljena še nocoj ali najkasneje jutri.
Povratek albanskega poslanika
Beograd. 9. junija, p. Albanski poslanik Rauf Fico se je vrnil z dopusta na svoje službeno me6to v Beogradu-
Nemški odgovor Angliji
Berlin, 9. junija, g. Odgovor nemške vlade na angleška vprašanja je že izgotov-ljen ter je bil pred nekaj dnevi predložen Hitlerju v odobritev. Mednarodni dogodki so se tako razvijali, da nemška vlada noče več zavlačevati odgovora Londonu.
Opazovanje sončnega mrka
Atene. 9. junija. AA. V Atene je pri-snelo 10 angleških zvezdoslovcev, da bodo gledali popolni sončni mrk. Pričakovati je skorajšnjega prihoda še okoli 100 inozemskih zvezdosiovcev zaradi ugodne lege, ki jo ima Grčija za opazovanje tokratnega sončnega mrka. Mrk bodo opazovali v glavnem na otoku Ghiosu in na rtiču Su-nionu.
Zunanja politika Francije
Velika aktivnost francoske diplomacije — Priprave za
sestanek Delbosa z Edenom
Paril, 9. Junija. AA. Zunanji minister Delbos namerava sklicati vse diplomatske predstavnike v Evropi na konferenco v Parizu, da bodo podali podrobna poročila o razmerah V državah, kjer so zastopani, me 26. t. m. bo Delboe odpotoval v ženevo, kjer se bo udeležil zasedanja Društva narodov. Z njim bo odpotoval najbrže tudi Leon Blum. Zelo verjetno je, da se bo Del bos pred odborom z ženevo sestal z Edenom Sestanku pripisujejo v Franci-jtj velika važnost, ker prevladuje mnenje, da se je Blum odločil, da naj se spor med Italijo in Abesinijo zaključi popolnoma v sporazumu z Anglijo.
Glede na razgovore, ki jih je imel zunanji minister Delbos s celo vrsto zastopnikov tujih držav, se listi bavijo tudi z mednarodno politiko. >Oeuvre« piše. da Je Delbos vzel za osnovo svoje politike popolno skladnost akcije z Veliko Britanijo. GJlavna pozornost je sedali v^ merjena na na meravani Sestanek med Edenom in Delbo-eom prihodnji teden v Boulognu ali pa v Folkestonu Vsekakor 6matrajo v Parizu za izključeno, da bi se Francija in Anglija brez nadaljnjega odločili za ukinitev sankcij. Sprejeti bi se mogla sedaj samo uki-
nitev finančnih sankcij pfoti Italiji, pd čemer bi Društvo narodov odločno odklonilo priznanje gotovega dejstva v Vzhodni
Afriki. Sicer pa je zdaj pričakovati, da bo kmalu prišlo do razpleta mednarodnega položaja, pri čemer bosta igrala vidno vlogo Berlin in Rim.
Vlade glavnih evropskih drfav 90 že informirane o naglem razvoju italijanske politike do Nemčije. Po najnovejših brzojavkah iz Rima se zdi, da je bil Mussolini prvotno pripravljen pristati na obnovo streške fronte, če bi velesile ukinile sankcije in priznale gotovo dejstvo v Vzhodni Afriki ,danes pa izjavlja Italija, da želi ukinitev sankcij, obenem pa noče nastopiti zoper Nemčijo.
Vrhovni obrambni svet
Pariz, 9, junija. AA. Današnji >Journal Oficiel« objavlja danes dekret o koordinaciji dela vseh obrambnih ministrstev. Isti dekret predvideva ustanovite/ stalnega vrhovnega sveta narodne obrambe, ki mu predseduje minister narodne obrambe in mu je dodeljen odbor vodilnih strokovnjakov francoske armade. Med člani odbora je tudi maršal Petaim.
Dr. Kramar zahteva odpravo sankcij
Dr. Karel Kramar je 3. t rn. slavil svojevrsten jubilej , dvajsetletnico, odkar ga je avstrijsko vojno sodišče zaradi veleizdaje obsodilo na smrt. Ob tej priliki je napisal v nedeljskih »Narodnih listih« uvodnik, v katerem se z vso odločnostjo zavzema za odpravo sankcij proti Italiji- Dr. Kramar opozarja v članku na pangerman6ko nevarnost in dokazuje, da bo Italija prisiljena iskati zbližan je z Nemčijo, ako bi Društvo narodov nadaljevalo svojo usodno sanacijsko politiko. Ako bi Češkoslovaška podpirala to politiko, bi pomenjalo to zanjo naravnost samomor.«
»V tako kritični situaciji — poudarja dr. Kramar — moramo predvsem skrbeti za to da očuvamo svojo svobodo in neodvisnost, to tem bolj, ker imajo prav oni, ki eo nam najbližji in na katere mi. ki tako iskreno slovansko čutimo, nikdar ne pozabimo, v naši moči in neodvisnosti obeheul
tudi svojo najzvestejšo in najzanesljivejšo obrambo. Ne bom ponavljal, kakšno stališče zastopam v vprašanju sankcij z ozirom na Jugoslavijo. Zato z mirno vestjo in ne pozabljajoč na Jugoslavijo smatram za neodložljivo dolžnost nale politike, da ne gleda pasivno na razvoj situacije, ki bi lahko Italijo prisilila v primeru podaljšanja sankcij. da bi se sporazumela z Nemčijo glede Avstrije, kar bi pomenjalo za nas največjo nevarnost, marveč da odkrito in energično zahteva v interesu svetovnega miru in lastne varnosti takojšnjo odpravo sankcij, ki tudi po paktu Društva narodov niso vec upravičene, ker je vojna že končana. Ako pa hoče kdo spraviti Italijo Ob sadove njene zmage, naj to stori na svojo pest in naj ne spravlja v nevarnost svobode in neodvisnosti drugih držav in drugih narodov, ki nimajo nobenega interesa na Abesiniji.
Bivši angleški bojevniki v Beograd«
Beograd, 9. junija, p. Davi je prispelo v Beograd 16 bivših angleških bojevnikov pod vodstvom majorja Goodleya- Že na meji so jih sprejeli delegati našega udruženja Karadjordjeve zvezde ter društva prijateljev Velike Britanije. V Beogradu so bili zelo prisrčno sprejeti. Na postaji so se zbrali zastopniki naših bojevniških in anglofil-skih udruženj. zastopnik vojnega ministra, člani angleškega poslaništva, mnogo članov udruženja nosi tel jev Karadjordjeve zvezde, četa vojske z godbo in oficirji iz posameznih garnizij. Ko je vlak prispel na postajo, je godba zaigrala angleško himno. Po pri-
srčnem pozdravu eo se gostje odpeljali ▼
hotel »Srpeki kralj«.
Ob 9.30 so se vpisali v dvorno knjigo, nato pa so se odpeljali na Avalo, kjer so položili venec na spomenik Neznanega junaka, od tam pa na Oplenac, kjer eo se poklonili manom kralja Petra in kralja Aleksandra ter položili na oba groba lepe vef^ ce.
Ob 17. je sprejel goste ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, nato pa Še vojni minister general Marič ter predsednik občine Vlada Ilič.
Upanje je, da bodo stavbni delavci pri večini gradenj danes zopet začeli delati
LJubljana, 9. junija.
Toložaj v mezdnem sporu med stavbnimi podjetniki in stavbnimi delavci se je v teku današnjega dneva bistveno izboljšal, tako da obstoji upanje, da se bo jutri obnovilo delo na veliki večini stavb. Od zastopnikov delavcev in podjetnikov smo o položaju sinoči prejeli naslednje skupno poročilo:
»Po več kakor teden dni trajajočih pogajanjih med delavci in mojstri je prišlo naposled le do zaključka. Kaže, da bodo delavci z jutrišnjim dnem začeli delati skoraj na vseh stavbah.
Podjetniki so bili pripravljeni v celoti ustreči delavskim zahtevam šele v prihodni stavbni sezoni, delavci so pa zahtevali, da se jim mezde povišajo takoj, tudi že pri tekočih delih. Podjetniki so pristali na ureditev minimalnih mezd, ker so sami prepričani, da je delavec ob dosedanjih mezdah težko izhajal. Vsi podjetniki so za to, da se delavskim zahtevam glede njih gmotnega položaja v bodoče v celoti ugodi. Le za tekoča dela je zadeva bolj komplicirana, zlasti pri onih pogojenih stavbah, kjer gradbeni gospodarji nočejo spoznati težavnega
položaja ti ko med delavci kakor med mojstri samiiri.
0b«> organizaciji bosta apelirali na odločilne faktorje, cc.no&no na vsa oblastva, da tudi pri javnih delih upoštevajo povišanje delavskih mezd.«
K temu poročilu delavskih in podjetniških zastopnikov smo še izvedeli, da je v teku današnjega dne velika večina stavbnih podjetnikov podpisala sporazum, ki je bil konec preteklega tedna dosežen na znani anketi deludajalcev in delavcev in o katerem smo že poročali. Tvrdka Dukič, ki zaposluje pri svojih gradnjah okrog 1500 delavcev, je sprejela sporazum za Vse delavstvo % izjemo skupine onih 300 delavcev, ki so zaposleni pri regulaciji Ljubljanice. Svojo odklonitev glede te skupine utemeljuje tvrdka s tem, da ji povišek sedanjih mezd onemogoča vsota, za katero je delo zlicitirala, ker je pri licitaciji kalkulirala s sedanjimi mezdami. Iz enakih razlogov je Stavbno podjetje Emil Tomažič Za dve stavbi, ki jh izvršuje, odklonilo nove pogoje, za dve drugi stavbi pa jih je sprejelo. Stavka je doslej potekla v popolnem redu in ni izzvala nikakih incidentov.
Obisk dr. Schachta
Beograd, 9. junija, p. V četrtek to prispel v Beograd nemški minister za narod-oo gospodarstvo in predsednik nemške državne banke dr. Schacht, ki namerava v prestolnicah balkanskih držav vrniti obiske guvernerjev njihovih novčaničnih bank v Berlinu. V Beogradu bo gost guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča. Iz Beograda bo odpotoval v Atene.
Dogovor z Nemčijo o tujskem prometu
Beograd, 9. junija, p. Beograjska agencija »Putnika« je bila obveščena, da so se pogajanja, ki jih je vodil podguverner Narodne banke dr. Belin z zastopniki nemške državue banke v Berlinu za olajšanje tujskega prometa med Nemčijo in Jugoslavijo, odnosno za večji dotok nemških turistov v našo državo, zelo povoljno zaključila. Tečaj marke je bil za turiste določen na 14 Din. Pričakovati je. da bo letos prišlo v naše kraje zelo mnogo Nemcev.
Iz policijsko-upravhe službe
Beograd. 9. junija, p. Na predlog notranjega ministra so bili premeščeni pristavi Franc Hartman i* Ljubljane k policijskemu komisarijatu na Bledu. dr. AntOn Su-rina iz Skoplja ter Ante Anic iz Šida pa k obmejnemu Doliciiskemu komisarijatu v Beogradu.
Smrt uglednega češkega znanstvenika
Praga, 9. junija. AA. Znani češkoslovaški bakteriolog Jan Hundl je umrl v 70. letu starosti. Pokojni se je proslavil z raziska-vanji sredstev proti tuberkulozi
Komunistična nevarnost na Poljskem
Varšava, 9. junija. AA. Listi opozarjajo na čedalje močnejše delovanje komunistov na Poljskem. Pri tem se poslužujejo pretkane taktike, da skušajo pridobiti čim več vpliva na. posamezne delavske organizacije. I'o mnenju listov je skrajni čas za borbo proti komunizmu, kajti komunistične nevarnosti na Poljskem ni podcenjevati. Bofba proti komunizmu je osrednje vprašanje poljske državne politike.
Gradnja velikih pamikov se ne izplača
London, 9. junija. A A. Na banketu na parniku »Queen Mary« je znani športnik Malcolm Campbell rekel, da je skušnja dokazala. da ni primerno, da bi se začel grabiti nov parnik, ki bi bil prav tako velik kakor je »Queen Marv«. Boljše je, če se zgradijo štirjo parnik! po 40.000 ton, ker stroški za vse te štiri parnike ne bi bili večji od, stroškov, ki jih je zahtevala j »Queen Marj-t,
Beležke
Banovinska skupščina JNS v Sarajevu
Banovinska skupiina JNS v Sarajevu
V	nedeljo je bila v Sarajevu banovinska skupščina JNŠ za drinako banovino. Navzočih je bilo izredno mnogo delegatov iz vseh srezov, tako da se je konferenca pretvorila v pravo manifestacijo za program in cilje JNS. Glavni referat je imel podpredsednik akcijskega odbora JNS iz Beograda senator Banjanin. Govorili so še podpredsednik senata dr. Krulj, bivša ministra dr. Angje-linovič in Ignjat Stefanovič ter narodni poslanci Mihajlo Jevtič, Šukrija Kurtovič n senator Glušac.
Popoldne se je konstituiral banovinski odtor JNS. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Milan Božič, podpredsedniki pa so senator Vujič, senator Ivan Vranič, poslanec Šukrija Kurtovič in dr. Mihajlo Jevtič-Za tajnika sta izvoljena Etem Miralein in Zivko Petrovič, za blagajnika pa Jakša Sko-čajič.
JNS v Novem Sadu
V	Novem Sadu se vrše živahne priprave za banovinsko skupščino JNS, ki bo prihodnjo nedeljo. Priprave vodi srbska organizacija JNS za mesto Novi Sad, ki je imela v nedeljo pod predsedstvom senatorja inž. Dake Popoviča svojo letno skupščino. Senator inž. Popovič je imel daljši politični referat, v katerem je najprej govoril o nepremagljivi sili jugoslovenske misli. »Mi vsi verujemo, je izvajal med drugim, da ni več daleč čas, ko bo vstala jugoslovenska misel v vsej svoji veličini ter zedinila ves naš narod. Takrat bo postala temelj naše narodne in državne politike ter dala nam vsem to, kar upravičeno zahtevamo: dobro in pravično državno upravo, enakomerno razdelitev državnih bremen in polno enakopravnost vseh delov našega naroda in vseh pokrajin naše države. Iz sedanjega stanja morejo izpeljati državo in narod samo možje čistih rok, velike organizacijske sposobnosti ter poštenega značaja Jugoslovenski nacionalisti so prepričani, da je mogoče najti pot k boljši bodočnosti brez novih borb okoli revizije ustave, ker je treba samo ustavo v celoti izvesti. Nujno je potrebna decentralizacija uprave. Hočemo obsežne banovinske samouprave, ki bodo približevale državno upravo ljudstva. Seveda pa je vzporedno s tem treba osigurati banovinam tudi primerna finančna sredstva, da se bodo lahko uveljavile. Banovinam je treba prepustiti vse tiste funkcije, ki jih je predvidevala ustava.
Nato je govoril bivši novosadskl župan
dr. Borota o ciljih in načelih JNS ter ostro obračunal z nekaterniki, katerim je služila JNS le kot vstopnica na politično areno. Končno so bili izvoljeni delegati za nedeljsko banovinsko skupščino JNS.
Zadeva z gornjeradgon-skima občinama
»Slovenec« poroča,, da je notranji minister dr. Korošec podpisal uredbo o združitvi občin Gornja Radgona trg m Gornja Radgona okolica. Kakor je znano, je bila spojitev teh dveh občin že enkrat izvršena, pa jo je Državni svet kot vrhovno upravno sodišče razveljavil, ker niso bili dani zakonski pogoji. Med tem so bile že izvršene volitve za novo združeno občino, ki se jih pa večina volilcev trške občine v znak protesta ni udeležila. Na podlagi sodbe Državnega sveta je bilo pričakovati, da bo občinski odbor, izvoljen za občino, ki pravno ne ostoji. takoj zopet razrešen in da bosta vzpostavljeni stari občinski upravi za trško in okoliško občino Gornjo Radgono. Namesto tega je sedaj z dekretom ministra notranjih del ponovno proglašena spojitev obeh občin. Na kaki pravni osnovi se je to zgodilo, nam še ni znano. V predlogu finančnega zakona se je nahajalo pooblastilo za ministra notranjih del, da sme po lastnem preudarku odrejati nove komasacije občin, vendar je to pooblastilo bilo v senatu odklonjeno in je iz finančnega zakona izpadlo, tako da veljajo glede komasiranja občin le določbe zakona o občinah.
Iz jugoslovenskega tiska
Banska uprava v Zagrebu izdaja svoj službeni list pod naslovom »Narodne novine«. List je izhajal že dolgo pred vojno in je imel takrat poleg službenega tudi obširen politični del, približno enako kakor v Ljubljani »Laibacher Zeitung«. Po vojni je izhajal vse do pred par leti strogo kot službeno glasilo, pred približno tremi leti pa je zopet dobil tudi političen del. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba, bodo od 1. julija dalje »Narodne novine« vnovič izhajale samo kot službeni list banske uprave brez politične in informativne vsebine.
Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem obnovljen dnevnik »Stampa«, ki je bil začel izhajati pod Jevtičevem režimom in je kmalu po padcu tega režima zopet prenehal. Med glavnimi lastiki lista je bil takrat nar. posl. dr. Jevremovič. Sedaj se je sestavil nov upravni odbor izdajateljstva, ki ima formo delniške družbe. Predsednik je bivši direktor »Štampe« g. Radoje Mar-kovič v odboru pa so tudi nar. posl. Dra-giša Milovanovič, prof. Dragoljub Simono-vič in še nekateri drugi znani Beograjčani. Ker Veljajo imenovani gospodje za somišljenike bivšega ministra Bože Maksimoviča, sodijo v beograjskih krogih, da bo »Stampa« v bodoče izhajala kot Maksimovičevo glasilo.
»Kmečki božič"
na Hrvatskem
V	»Jutru« smo ie poročali, da je prosvetna organizacija dr. Mačkovega tabora razvila veliko propagando, naj bi se 11. junij, rojstni dan bratov Radičev, slovesno obhajal po vseh hrvatskih vaseh pod imenom »kmečki božič«. Zagrebška »Hrvatska straža« in sarajevski »Katolički tjednik« sta proti naslovu te proslave odločno protestirala, Češ da se s tem profanira krščanski božič in 6e žali verski čut katoliških kmetov. Bržčas so 6e izvršile tudi direktne Intervencije pri dr. Mačku, kajti »Seljačka slo^a« je sedaj izdala navodilo. naj se rojut-ni dan bratov Radičev pač proslavi po prvotnih dispozicijah, da pa naj se opusti ime »kmečki božič«.
Silna nesreča v Bukarešti
Tragičen zaklfuČak narodnega praznika — Vpričo 50.000 gledalcev se je podrla velika tribuna — Okrog
6oo ranjenih
Beograd, 9. junija, d. Agencija A vala
je na kratko javila, da se je zgodila pri včerajšnji dopoldanski proslavi v Buka-rešti nesreča, pri katefl Je bilo večje število ljudi lažje in hude ranjenih. Kakor poroča današnje »Vreme« iz Bukarešte, so 8. junija praznovali po vsej Rum uniji kot velik praznik fiestletnico odkar je kralj Karol prevzel od Narodnega predstavništva vladarske posle, kakor tudi prestol od tedanjega mladoletnega kralja Mihaela, svojega 6ina.
Od tedaj je postala tradicija, da se vsako leto ob obletnici kralj Karol Sestane s telovadnimi organizacijami rumun-ske mladine ter jim kot pokrovitelj izreče pozdrav in pregleda njihove si>le, v koliko so napredovale.
25*000 »stražarjev" v sprevodu
Letos j>e postala proslava spričo visokih gostov iz češkoslovaške in Jugoslavije^ še posebno veličastna narodna manifestacija, pri kateri je sodelovalo nad 25-000 članov tako zvanih »državnih stražarjev«, kakor se imenuje njihova organizacija. Prišli so iz vseh krajev države, da defill-rajo pred svojim kraljem kakor tudi pred visokima gostoma Nj. Vis. knezom namestnikom Pavlom in prezidentom dr. Benešem. Razen njih so prispeli iz vseh krajev države v teku nedelje ta ponoči na ponedeljek mnogoštevilni pristaši menar-histične ideje, častilci športa in starši otrok, ki so sodelovali pri javnih vežbah in v sprevodu, tako da je postala Bukarešta veliko taborišče rumunskega rodoljubnega prebivalstva, ki je prihitelo v prestolnico od vseh strani.
Tribuna s 4000 gledalci se poruši
2al, je nesreča hotela, da se Je veličastno zamišljeni praznik narodne zavesti končal z velikim žalovanjem. Tik pred koncem svečanosti se je na poljani poleg dvorca Cotroceni podrla ena izmed ogromnih tribun visoka 7 m in dolga nad 20 m. Na njej je bilo 4.000 ljudi, ki so gledali veličastni sprevod mladine ter ji navdušeno vzklikali. Med obupnimi vzkliki, potolčeni od desk in gred, eo se nenadoma zrušili v globino.
Prizor je bil strašen. Nad 50.000 ljudi, ki so bili zbrani na ostalih tribunah, je z grozo gledalo, kako je cela množica izginila v hipu v globini. Starši in sorodniki, lei so sedeli na ostalih tribunah, so pričeli spričo nesreče ,ki je zagrozila njihovim otrokom obupno klicati. Naenkrat 60 se izpraznile tudi vse ostale tribune. Avtomobili reševalnih oddelkov so brzeli na kraj nesreče, sam kralj Karol, ki je dotlej ves radosten opazoval slavnostni sprevod, je ves presenečen odhitel e princem Nikolajem, adjutantom ln predsednikom vlade Tatarescom na kraj nesreče, da osebno pomaga pri reševanju. Ko je videl župana Bukarešte Donesca razburjenega, mu je izrekel svoje obžalovanje, da se je mogla pripetiti taka nesreča. Nj. Vis. knez namestnik Pavle, rumunska kraljica Marija in prezident dr. Eeneš eo ostali še nadalje na dvorski tribuni, kjer so z napetostjo pričakovali poročila. Prve vesti so se glasile, da je nesreča zahtevala tri smrtne žrtve in da je bilo 160 ljudi hujše in lažje ranjenih. Skoro pol ure, od 11.15 do nekaj minut pred poldnevom, so drvele k porušeni tribuni kOlone reševalnih avtomobilov ln reševalci z nosili. Ljudje, ki so videli saano od daleč, kaj se je zgodilo, so v obupu sklepali roke ter vzklikali kakor brez uma. K sreči je bila množica dovolj disciplinirana, da ni nastala še večja panika. Mnogo je vplivala na pomirjenje ljudi prisotnost kralja Karo! a, ki ee je sem zanimal za reševalna dela' in izdajal ukaze na kraju nesreče. Vojaštvo je takoj obkolilo porušeno tribuno ter je tudi posredovalo pri drugih tribunah, da se je preprečilo razširjenje panike. 2e pol ure po nesreči je bil mir vzpostavljen ter so njene žrtve odpeljali
e avtomobili ln drugimi ambulančnrtimi vozovi v bolnišnico.
Enaka usoda je zadela
senatorsko tribuno
Pozneje ee je tudi zvedelo, da se je že
pol ure pred prič c Akomi iparades, ki j epričela ob 10 .dopoldne, pripetila n« vežbališču pri Cotroceni ju »lična nesreča. Manjša tribuna, ki je bila določena za senatorje in izmed katerih so že mnogi zavzeli svoja mesta, se je namreč prav tako porušila in sta bila pri tej priliki ranjena dva senatorja, izmed katerih si je eden zlomil nogo.
Ves mestni svet bo odstopil
Ministrski predsednik Tatarescu je izjavil po nesreči, da bo preiskava zaradi krivde izvedena z vso brezozirnostjo in da bodo krivci kaznovani brez razlike najstrožje. Govori se, da bo ves mestni svet Bukarešte z županom Donescom na čelu odstopil, županu očitajo, da je posredmo povzročil nesrečo s svojo malomarnostjo ob priliki oddajanja del, ki jih je prevae!a občina. Meščanstvo Bukarešte je Ze'o ogorčeno na župana in mestni svet, ki nista dovolj poskrbela za varnost ljudi. Velika množica je snoči priredila pred županovim stanovanjem demonstracije. Bila je nevarnost, da pride do hujših incidentov ln le z velikim trudom se je posrečilo policiji razgnati demonstrante.
Bolnišnice polne žrtev
Bolnišnic e v Bukarešti so polne žrtev včerajšnje nesreče. Po seznamu žrtev, ki so jih objavile uprave bolnišnic, je halo ranjenih okoli 600 ljudi. Snoči je bil ob. j avl jen uradni komunike uprav bolnišnic t Bukarešti, po katerem je ostalo v zdravniški oskrbi 330 hujše ranjenih, dočim jih je bilo 270 po prvi pomoči odpuščemih domov. Število smrtnih žrtev m bilo objavljeno.
Prav tako je snoči prefektura objavila, da je bilo zaradi včerajšnje katastrofe aretiranih 7 ljudi, predvsem arhitekti ta podjetniki, ki so gradili tribune za svečanost.	__
Velikodušen dar
kneza Pavla
Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je b® priča nesreče na vežbališču v Cotrocemju, je podaril za siromašme žrtve 50.000 le-jev, prav tako pa je nakazal loO.OO lejeV za siromake v Bukarešti sploh.
Tri smrtne žrtve
sedem aretacij
Bukarešta, 9. junija. AA. Javnost je še vedno pod bolestnim vtisom včerajšnje nesreče. Po prvi paniki se je zdelo, kakor poročajo listi, da je obseg nesreče večji. Smrtne žrtve so samo tri, dočim &tanje ranjencev po večini ni nevarno. Mnogi so mogli že danes popoldne zapustiti bolnice. Preiskava je dognala, da je bil prvi navai občinstva tako velik, da je bilo ponekod na tribunah trikrat več ljudi, kakor bo mogle vzdržatL Poleg tega »o našli tudi napake v konstrukciji Danes je sodišče sklepalo o potrditvi preiskovalnega zapora, v katerem je sedem inženjerjev, arhitektov in podjetnikov. Listi opozarjajo tudi na zgleden red in disciplino med reševanjem. Posebno požrtvovalnost so pokazali gozdovniki pri prenosu ranjencev, ki zaslužijo zaradi tega posebno zahvalo.
Kdo je kriv nesreče?
Po osebni odredbi kralja Karola je okrožno sodišče v Bukarešti uyedlo preiskavo in tudi že zaslišalo 10 arhitektov, inženjerjev in podjetnikov. Vsi so soglasno izjavili, da je bila tribuna solidno zgrajena, toda v smislu programa so računali, da 8e bo na njej zbralo največ tisoč ljudi. Izpovedali so, da so sami videli, kako so ljudje na tribuni dajali svoje vstopnice publiki pod tribuno, ki ni dobro videla defileja, da so lahko posamezniki ž njimi prišli na tribuno. Tako je z enim listkom prišlo na tribuno mestoma celo po 5 do 6 ljudi. Preiskava se vodi dalje.	^
Andrej Gogala f
Včeraj popoldne je v Leonišču umrl g. Andrej Gogala, ki ga je poznalo do mala pol Ljubljane. Doma je bil iz Bohinjske Bele pri Bledu, vse svoje življenje pa je preživel v Ljubljani. Izučil se je v svoji mladosti kamnoseštva. tef postal v svoji stroki prvovrsten vešČak. Skoro 50 let je služil pri znani ljubljanski kamnoseški tvrdki Toman, kateri je bil Vzoren poslovodja. # Ostal je prava gorenjska korenina in je dočakal lepo starost 78 let V letošnjem nenormalnem vremenn «i je nakopal pljučnico, ki ga jo po enotedenski borbi obvladala. Zaveden narodnjak je bil že pfed vojno v dobi najhujših narodnih bojev. V enakem duhu je vzgojil tudi svojo rodbino, tri sinOve in tri hčere, s katerimi ob težki izgubi sočustvujejo vsi številni prijatelji in znanci srčno dobrega pokojnika.
Turški jezikovni kongres
Ankara, 9. junija. AA. V kratkem se tu sestane tretji kongres za turški jezik. Na kongresu bodo navzočni tudi jezikoslovci iz dežel, katerih jezik je soroden turškemu, kakor Madžari. Finci. Estonci itd.
Poltalljančenje Adis Abebe
Adis Abeba, 9. junija. AA. Civilni guverner je sklenil daji prestolniškkn ulicam in trgom italijanska imena. Namesto dosedanjih gfbov na javnih poslopjih Se uvedejo liktorski fašistični znaki.
šahovski turnir v Dresdenn
Dresden. 9. junija. V drugem kolu turnirja je Engels premagal Maroczrja, Keres pa Grota. Partije Aljehin-Stafrlberg, Bogoljubov-Samisch in Helling-RedI so bile re-mis.
Stanje po H. kolu; Aljehin, Stahlberg, Bogoljubov 1 in pol, Keres, Samesch, En-gels, Redi 1 Helling pol, Maroczy in Grob 0 (1).
Iz zdravstvene službe
Beograd, 9- junija p. Sekundarni zd"iv-ntk dr. Boris Pristou Je bil premeščen (X obfte državne bolnice v LJubljani v bolni, co za duševne bolezni v Novem Celju, upravni uradnik Ivan Adamič pa iz bolnice za duševne bolezni na Studencu T občo državno bolnico v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zemnnska vremenska napoved ca sred.;
Izpremenljivo, ponekod dež z majhnimi nevihtami-
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Spremenljivo oblačno, zlasti v severnoza-padnih pokrajinah, možnost lokalnih neviht, precej hladno. Dunajska vremenska napoved za sredo:
V južnih Alpah in na vzhodnem robu Alp oblačno brez padavin, temperature le mala izpremenjene.
Maši kraji in liudje
Delavska zbornica vabi strokovnjake, da izdelajo obsežen načrt javnih del
Delavska zbornica v Ljubljani se je te dni obrnila na razne zainteresirane strokovnjake s prošnjo, da bi ji pomagali zbrati gradivo za proučevanje problema javnih in zasilnih del v dravski banovini. Dela naj bi se vršiOa v okviru naslednjega razpisa:
Delavska zbornica poudarja ob vsaki pri-JnSki, da je potrebno mobilizirati za preživljanje nezaposlenih tudi v naši državi velika denarna sredstva. Vsa ta prizadevanja imajo le v toliko uspeh, da se vnašajo v državni in v samoupravne proračune zadnja leta precejšnja sredstva za zasilna dela.
Delavstvo je s sedanjo prakso pri zasilnih delih po pravici nezadovoljno. Tudi pošteni brezposelni delavci si žele vedno in povsod dela, ne podpor. VendaT se misli o podpiranju brezposelnih z delom ne bi smelo proglašati za edini sistem brezposelnih podpor, že zato ne. ker se dela ne dlajo vršiti ob vsakem času in povsod. Pri naših sedanjih javnih delih pa leži sploh ves poudarek na delu, ne na socialni s vrhi. Dela se ne vrše tam. kjer je največ brezposelnih, temveč tam, kjer je pogreba po novih gradnjah največja. Kot zasilna dela se ne vrše dela, ki bi se drugače ne vršila, temveč dela, ki bi se morala tudii drugače vršiti- Javne korporacije štediio v rednih proračunih na ta način, da izločajo iz njih najpotrebnejše investicije. Potem pa drvršujejo iste investicije kot zasilna dela pod sramotnimi socialnimi pogoji.
Določiti bi morali najprej program zasilnih del. Vanj naj se ustavijo dela. ki bi se sicer verjetno ne vršila, tako da zasilna dela ne bi zoževala rednih del. Ozko s tem je zvezana zahteva, da bi se zasilna dela ne finansirala z rednimi davki, temveč z zato najetimi posojili, katera bi najemale javne korporacije. Gre ta predvsem za možnost, ali bi se mogla mobilizirati preko posojila taka obratna sredstva, ki leže v krizi mrtva Tu sem ne spada le delovna sila- Tudi ma,rsikaka tovarna se bolj kvari, kadar stoji, kakor takrat, kadar obratuje. V krizi vidimo propadati premogovni prah v rudnikih, ki bi mogel spraviti poleg delovne sile morda^ v pogon opekarno ali cementarno. Celo pšenica, mleko in drugi kmečki pridelki posla jajo v krizi česito mrtev kapital, ki propada brez koristi, kakor električna sila neizrabljene elektrarne.
Nastane vprašanje:
Ali te industrije v času krize ne bi mogle nuditi državi in samoupravam posojil v tej obliki, da bi iim dovolile uporabljati v korist zasilnih del svoja sicer ne;zko-riščena proizvajalna sped>tva? In drugo vprašanje: Ali te industrije ne bi prišle celo v tem primeru na svoj račun, če bi bila ta posojila brezobrestna? Vse to pa bi se dalo izvesti le pod tem "pogojem, da se krog zasilnih del tako izbere in določi, da si podjetja s tem ne bodo jemala rednih naročil.
Nadaljnje vprašanje, ki ga je treba proučiti, je: Ali morejo obstojati zasilna dela le v gradsnji in popravljanju cest. kakor je to danes ali pa je mogoče krog teh del tako razširiti, a) da bi prišlo do večje veljave kvalificirano delo stavbinskih delavcev, tesarjev in mizarjev, zasebnih nameščencev, tehnikov; b) da bi se dalo vršiti to delo eventualno tudi ob slabem vremenu: c) da bi se dalo vršiti tudi za privatnike proti odškodnini in ne samo na račun javnih korporacij.
Delavska zbornica je poverila odsek s proučevanjem teh vprašanj. Naročila mu je. naj prouči ta vprašanja povsem konkretno. On na i sestavi Seznam del, ki prihajajo kot zasilna dela v poštev. Za ta dela naj sestavj po možnosti točne preračune in kalkulacije. Odsek je že začel z delom. V seznamu del. ki prihajajo kot zasilna v poštev, bi se mogla postaviti no mišljenju odseka tale dela: 1- za račun države, banovine, občin: manjša cestna dela, osuševanje močvirij, vodovodi; 2. za račun privatnikov: pogozdovanje goličav, zidanje cistern, zidanje gnoiišč, zidanje podstrešnih sob. polaganje podov v kmečke hiše, v katerih je pod iz ilovice ali iz cementa, izoliran ie vlažnih stanovanj, popravljanje kmečkih kuhenj.
Ta seznam del bi bilo treba izpopolniti in razširiti. Že za to razširienje pa 'e potrebno po mišljenju odseka sodelovanje najširše javnosti, predvsem naših gospodarskih krogov, naših industrij, naših inže-njerjev in tehnikov, duhovnikov in učiteljev. Sodelovanje slednjih bi bilo zlastii koristno, ker je to inteligenca, ki ie v najožjem stiku z našim podeželjem Še v večji meri je navezan odsek na sodelovanje vseh činiteljev pri izdelovanju konkretnih proračunov za tipična dela, ki bi prišla v seznam. Zato ie DZ. naprosila strokovnjake, naj odgovore na tista zgoraj navedena vprašanja, na katera morejo na podlagi svojih skušenj sami odgovoriti.
Originalen „razarač" žurnalistike
Napisal je obširno knjigo, da spravi tisk ob tla
V	Zagrebu je pred kratkim izšla svojevrstna knjiga o novinstvu, ki ne zasluži toliko pozornosti zaradi važnosti problema samega, kakor zaradi svojega originalnega, povsem subjektivno, da ne rečemo fantastično kritičnega odnosa do obravnavane stvari Spisal jo je Dževad Sulejmanpašič, književnik doslej neznanega imena, a naslov ji je »Žurnalizam-razarač čovečanstva i no-vinstvo sa najmanjom merom žurnalizma.«
V	prospektu, ki ga objavlja avtor-samo-saložnik. razlaga svoje pojme o novinstvu in njegovi funkciji v kulturi in družbi. »2<urnalizem«, pravi med drugim, je rasel in je prišel do svoje moči kot sluga kapitalizma- a je že zdavnaj prerasel svojega gospodarja in ga uničuje. Služil je demokraciji, dokler je ni s svojo službo povsem izpačil in odvedel narod od nje. Fašizem bo doživel enako usodo zaradi svojih nadvse intimnih odnosov z njim. Sovjetski Uniji, ki Btavlja žurnalizmu ves državni aparat ogromne države z neverjetno krepkim gospodarskim poletom na razpolago, bo isti sluga prinesel moralno in duhovno katastrofo, o kakršni socialisti niti ne sanjajo. Zur-nalizem je ubojni parazit na umetniški besedi. Zurnalizem je dnevna milijonska mul-tiplikacija in propagacija radikalnega zla v človeški naravi.«
To poslednjo sodbo nad novinstvom. ki jo je avtor objavil v prospektu, nato podrobno razlaga in utemeljuje v svoji knjigi, ki obsega nič manj kot 338 strani velikega formata in se deli na dva dela: »Zur-nalizam-razarač čovečanstva« in »Novinstvo sa najmanjom merom žurnalizma«. Posamezna poglavja prvega dela nosijo bolestno značilne naslove, kakor »Zurnalizam protiv
morala«, »Zurnalizam protiv religije«, »£ur-nalizam protiv pravilnog razvitka psihičkog života«, »Zurnalizam protiv duha«, »Zurna-lizam protiv umetnosti«, »Zurnalizam protiv svakog društvenog reda«. V drugem delu svoje knjige išče pisatelj izhoda iz stanja. kakršno je na vizionaren način ugotovil v prvem delu, in v 15. poglavju objavlja »Predlog zakona za moralno in duhovno ureditev listov«. Ta osnutek povzemamo v izvlečku, da pokažemo javnosti, kakšne ideje se lahko porajajo v človeških glavah prav danes, ko se nobena druga panoga kulturnega in javnega udejstvovanja ne bori s tolikšnimi težavami za svoj obstanek in prospeh kakor tisk:
Cl. 1. Namen tega zakona je, da se škoda, ki izvira iz narave novinstva za moralo in duha. reducira na najnižjo mero in da bi bilo mogoče varovati in negovati svobodo tiska. 2. Da bi se dosegel ta namen, izdaja državna oblast svoje liste, ki imajo posebno prvenstveno pravico pred vsemi drugimi listi. Ta prvenstvena pravica obstoji v tem. da morejo vsi drugi listi javljati vesti o novih dogodkih šele tri dni potem, ko so izvedeli zanje, medtem ko državni listi niso vezani na ta rok. 4. Državni list je za vso državo en sam. Izhaja v Beogradu in se imenuje »Državne novine kraljevine Jugoslavije«. Isti list lahko z izpremembami lokalnega značaja izhaja tudi po drugih večjih mestih z dopolnitvijo imena kakor »zagrebška izdaja«, »ljubljanska izdaja« itd. Listi privatne izdaje se lahko i-menujejo samo »List X-a Y-a« (ime in priimek), s čimer je označen njihov lastnik. 5. Osnuje se »No-vinski urad« pri predsedništvu ministrskega sveta, ki bo opravljal vse posle za izdajo »Državnih novin«.
10. Za vsako vest o kakem novem dogodku morajo listi voditi pismene beležke, kdo jo je javil, odkod izvira ter kdo jo je prejel in sestavil za tisk. Na eventualno zahtevo sodnih oblastev se morajo te beležke takoj pokazati. 11. Listi ne smejo zahtevati nikake nagrade za nobeno stvar, ki jo objavijo. Listi ne smejo prinašati nika-kih oglasov trgovskega blaga, niti ne smejo reklamirati nobene materije, ki je na prodaj 13. Listi ne smejo prinašati nikakih razprav ali obravnav iz filozofije, etike in religije. 14. Listi ne smejo prinašati nikakih razprav ali obravnav znanstvene vsebine sploh lz znanstvenega sveta se lahko poročajo samo oni dogodki, katerih faktična in socialna koristnost je Se brezdvomno ugotovljena. Listi ne smejo poročati ničesar iz tehnike vojnega orožja. 15. Listi ne smejo prinašati stvari, ki po svoji obliki in vsebini spadajo v umetnost kakor roman, novela. črtica, pes^m. 16. Listi ne smejo prinašati nikakih obravnav, kritik in komentarjev kakršnihkoli javnih problemov in <e nerešenih vprašanj, socialnih, nacionalnih in političnih, niti ne smejo dajati nikakih navodil. predlogov in mišljenje za njih rešitev.
17. Da hi se povsem odstranil vpliv listov na razvoj notranje politike, smejo listi objavljati samo stvarne okvire novih notra-
Ce imate se tako visoke zahteve:
boste gotovo zadovoljni Jugoslovanski proizvod
nje-političnih dogodkov, to se pravi, samo datume, imena govornikov in kraje, kjer so bili govori, agitacije, shodi, samo naslove sklepov resolucij in raznih političnih javnih aktov ter njih glavno, na najkrajši način izraženo misel. O oboroževanju katerekoli države se ne sme v listih nič pisati. 18. Listi ne smejo prinašati nikakega zabavnega gradiva, kakor so humor, leksi-kografske notice, šah. uganke itd. 21. O filmu listi ne smejo ničesar prinašati. 22. O nogometu listi ne smejo ničesar prinašati. 26. Največje črke tiskovnega stavka smejo biti brez ozira na to. ali so v naslovu ali v tekstu, največ trikrat večje, kakor so ■ve najmanjše črke. 27. Liste, ki se iz pošiljajo v Jugoslavijo, morajo pri-stojni poštni uradi na meji zadržati sedem dni in šele nato se vse v teh sedmih dneh prispele številke skupno dostavijo ndresa-tem.
Sveto služimo sveti domovini . • .
Pripravlja se veliko zborovanje za boj proti pijanstvu
Ljubljana, 9. junija.
Brez dvoma ima naš mali naro<l vrline, ki jih drugi narodi nimajo v toliki meri. Ne smemo si pa prikrivati, da je naše ljudstvo vdano tudi napakam, ki jih pri drugih narodih morda ni v toliki meri. Dalmacija ima več in močnejša vina kakor Slovenija, a »alkoholizma« v našem pomenu ali obsegu nimajo. Isto moramo reči o Italiji. In čudno, primorski del našega naroda se v tem bistveno razlikuje od našega, glavnega dela. Pretepov, pobojev in sploh krvavih zločinov tam ni v tej množini kakor pri nas. Ali je našim ljudem v krvi ka-li, da v pijanosti tako pobesne, da je za žaljivo besedo brž v roki nož in ta nož večkrat naravnost v srce? Zdravniki nam vedo povedati, koliko oklanih vsako nedeljo zvečer pripeljejo v bolnišnice, kjer jih je treba šivati in obvezovati. Število pobojev in ubojev v naši domovini je vsako leto toliko, da nas mora biti groza... Kakor je Slovenec mnogokrat dober, blag. plemenit, tako zna biti sirov, divji, posebno kadar je malo »okajen«. Kar priznajmo, da je med nami mnogo sirovosti. Ta sirovost pa ima najmočnejše netivo v alkoholu;
Nasproti temu neveselemu pojavu med nami vendar ne moremo biti indiferentni, mlačni. Katerega resničnega rodoljuba ne bol6 rane lastnega naroda? Ne samo boleti nas morajo, iskati ji moramo zdravila. Narod naš moralno dvigniti, gojiti v njem
srčno kulturo — to se gotovo pravi »sveto služiti sveti domovini«. Boriti se proti škodljivcem njegovega blagostanja, njegove sreče — to je sveta borba. In k tej sveti borbi so pozvani vsi rodoljubi, brez razlike vsi, ki sami plemenito mislijo in čutijo in narodu dobro želijo.
Borba proti alkoholizmu je pri nas posebno težka zato. ker je v opreki z gospodarskimi interesi velikega dela našega prebivalstva Slovenija prideluje mnogo vina in to vino hoče in mora v denar. In nekdo ga mora popiti. S tej dejstvom je treba računati in vendar je alkoholizem s svojimi groznimi posledicami treba omejevati, pobijati. če ne. nas bo ubil on...
0 vsem tem se bo govorilo na treznost-nem zborovanju, ki bo drugo nedeljo — 21. junija — ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. K temu zborovanju so že danes povabljeni vsi prijatelji treznosti in čudorednosti našega naroda.
LINO UNION, tel. 22-21
Ia splošno željo ponavljamo prekrasni film, ki občinstvu izredno ugaja:
Stradivari —
nesmrtne gosli
Gustav Frohlich, Sybila Schmitz in Albrecht Schonhals
Poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
Priprave Društva Slovencev v Beogradu
število članstva narašča — Odseki pridno na deln
Beograd, 8. junija. Po občnem zboru Društva Slovencev v Beogradu, ki se je vršil konec aprila in ki j€ vzdignil toliko nepotrebnega prahu, teče življenje v duštvu normalno dalje-Članstvo narašča in je že preseglo šeststo članov. Društveni odseki so se po večini že konstituirali. Dramski odsek je medtem že nastopil pretekli mesec z uspelo Lipahovo komedijo: >Glavn<i dobitek« ta se je sedaj z vso silo vrgel na priprave za vprizoritev Župančičeve »Veronike De. stniške,« katero misli dati jeseni kot prvo svojo dramsko predstavo v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Za vprizori. tev tega odličnega dela bo društvo zainteresiralo poleg slovenske fcudi srbsko javnost. ki se bo brez dvoma odzvala povabilu. Društveni dramski ansambl se je z vso resnostjo oprijel dela in bo v teh me. secih neumorno študiral, da bo tudi vprizoritev sama uspela kaT najbolje in nad povprečnim diletantizmom.
I
Jutri premiera velezabavne burke : Mojstri humorja so: Szdke Szakall,
Ti bor Halmay in Emst Verebes Jamčimo za prijetno razvedrilo in smeh.
PREMIERA JUTRI V KINU UNIONU.	I
Slab konec - dober začetek I
Propagandni odsek skupno z gospodarskim odsekom pripravlja izdajo prepo-trebnega adresarja beograjskih Slovencev po samostojnih poklicih (zdravnikov, od_ vetnikov, trgovcev, obrtnikov itd.) in onih naših trgovskih in industrijskih tvrdk, ki imajo svoja zastopstva v prestolnici. Za izdajo adresarja je dobilo društvo v zadnjem času polno pobud od tukajšnjih rojakov, kakor tudi iz ožje do_ movine pa tudi od poslovnih Beograjčanov samih, ki so se že čestokrat obrnili na društvo, želeč zvedeti za naslove slovenskih trgovcev in slovenskih tvrdk, s katerimi bi radi navezali trgovske etike. Ta adresar bo priročnik, ki bo nudil podrobne informacije o stanju našega življa v pre_ stolnici in bo nekak vodič po Beogradu. Dodan mu bo tudi zemljevid Beograda. Ker bo hkrati adresar tudi prva društvena publikacija, bo prinesel še imenik članov Društva Slovencev v Beogradu ln nekaj ideoloških člankov o njih življenju in potrebah. Adresar bo vseboval tri do štiri tiskovne pole (48 do 64 strani). Založilo ga bo društvo samo in ga potem dalo v prodajo beograjskim, ljubljanskim in mariborskim knjigarnam.
Društvo pripravlja v jesenski sezoni
tudi ustanovitev samostojnega društve. nega glasila ,ki bo v začetku izhajal po potrebi, kasneje pa perijodično bodisi kot mesečnik ali tednik. Prosvetni odsek društva pa pripravlja za jesen program jav. nih predavanj v obliki ljudske univerze in ustanovitev otroškega vrtca za naše malčke.
Ker je Društvo Slovencev tudi matica 70 slovenskih akademikov, ki študirajo na beograjski univerzi in ki so se v teku letošnjega leta vpisali v naše društvo, se je v okviru društva ustanovil tudi pose_ ben Akademski podporni fond. Ta bo imel svoje člane podpornike, ki se bodo obvezali, mesečno prispevati svoj obolus V začasnem odboru fonda so gg.: dr. Konrad šmid. član Glavne kontrole, Slavko Saviinšek, svetnik ministrstva financ, in Miroslav Rožman, lekarnar, poleg treh akademikov, ki so jih izbrali študentje sami na sestanku svojega akademskega odseka, že v pretckli poslovni dobi je moglo društvo nuditi našim akademikom precej podpore in je hkrati z ženskim podpornim društvom oskrbelo mnogim akademikom instrukcije in brezplačno hrano. Od jeseni dalje pa bo vso skrb za preskrbo siromašnih akademikov prevzel »Akademski podporni fond«. Akademiki, zlasti medicinci. šumarji ln tehniki so z navdušenjem pozdravili ustanovitev fonda ki jim bo zagotovil uspešen konec njihovega študija, ki so ga započeli povečini na ljubljanski univerzi.
Zeleno cepljenje trt
Smo v letnem času. ko lahko izvršujemo cepi jen j e trt v zeleno. Deževno vreme v vsem precej nagaja, toda požlahtnevanja v zeleno to nič ne moti, ker se poletni poganjki neovirano razvijajo in celo prav močno poganjajo, tako da za zeleno cepljenje ne bodo dolgo časa dobri. To se zgodi, ko postane stržen bel. Za uspešno zeleno cepljenje pa morata biti stržena od podloge (ameriške trte) in Od cepiča še zelena ali pa vsaj še napol zelena in sočna. Cepljenje *se vrši takole:
Cepič žlahtne trte spojimo s podlogo med členki ali na členkih. Najprej očistimo in pripravimo podlogo, bodisi divjo ameriško trto ali tudi ameriško samorod-nico (direktor), jo prirežemo v primerni višini gladko s čistim, ostrim nožem napojev po načinu kopulacije in takoj nato še cepič, ki mora biti iste debelosti kakor podloga, spojimo obe prirezarV piošči in ju takoj pritrdimo skupaj s posebnim, za tako cepljenje prirejenim gumijevim trak. cem. Cepič prirežemo ali mu pustimo navadno le eno oko, da hitreje in močneje odžene.
Po končani obvea' ali tudi poprej odtrgamo na podlogi vse stranske izlistke In oslepimo vsa očesa, da gre ves razpoložljivi sok v cepič, ki začne, če se je prijel, že čez nekaj dni poganjati in napravi do jeseni lahko 2 do 3 m dolg nov poganjek. Upor al/ti moramo le kratke cepiče dobro rodečih žlahtnih trt in po možnosti sproti narezanih.
Pozneje moramo na podlogi ponovno odstraniti vse tnove poganjke in stranske Izrastke, ki jemljejo cepiču hrano. Gumijasta vez se pa ne odstrani, ker s*"*13-sebe počasi razpoka '-n odpade, ko se cepljeno mesto zarase. Potrebno je le ponovno škropljenje proti peronospori in primerno privezovanje cepiča, da se po naključju ne odlomi. Tak cepič naslednje leto že lepo obrodi, če je trta količkaj krepka in zdrava.
Ob močno solnčnih urah se tako cepljenje ne sme opravljati. Najbolje je Cepiti v zeleno ob oblačnem vremenu, odnosno protf. večeru, če ni preveč hladno in vetrovno.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
Spomini na demonstracije pred SO leti
G. Ferdo W. nam je poslal naslednji dopis:
Ko sem čital v nedeljskim >Ju<tru« opis protinemških demonstracij v Ljubi jaw! pred 50 leti ob priilki izzivalnega odkritja spominske plošče Anastaziju Grilnu, (na praznik vnehoboda 3. junija 1. 1886.) sem se spomna tragikomočne dogodbice, ki*, sem jo sam doživel. Bil sem takrat dijak m. gimnazijskega razreda. Da smo se dijaki z vsem navdušenjem udeleževali demonstracij, je samo ob sebi razumljivo. Ze dan poprej smo nekateri kupili v Dre-nckovi trgovini majhne ovratnice v slovenskih barvah in smo jih na praznik ves dan nosili.
Drugi dan sem šel s to ovratnico tudi v šolo, medtem ko je drugi dijaki niso več imeli. Pri tem si seveda nisem mislil, da bi bila ta skromna ovratnica n«mštvu tako nevarna. Prvo uro smo imeli matematiko, ki jo je poučeval pokojni ravna, telj Ivan šubic. Ta menda ovratnice nI videl, ali pa je nf! hotel videti, ker ni rekel ničesar. Drugo uro je prišel menda tudi že pokojni profesor dr. Oskar Gratzy, ki je poučeval zgodovino. Razburjen menda še od prejšnjega dneva je tekel nekajkrat po soba gor in dol in se slednjič ustavil
pri meni, ki sem sedel na koncu klopi, me pogledal pod vrat, mi je velel vstatf ter me je začel izpraševati zgodovino. Z besedami, da si nisem učil, mi je rekel, naj sedenj pri tem pa je zgrabil z roko za ovratnico, mi jo z vso možtfo odtrgal od srajce, stekel z njo h katedru, jo vrgel noter in precej časa pisal nekaj v razredni-co.
Tretjo uro smo imel', razrednika pokojnega profesorja Luko Pintarja. Ko je ta odprl kateder, je takoj opazil ovratnico, jo vzel v roke in jo nekaj časa smeje se ogledaval, nato je pa vprašal: »čigava je>< Ves prestrašen Sem se dvignil in povedal, da je moja. Nato mi je rekel: »Ali se nič ne bojite, da bi vas konjederc vzel, čg bi šli brez znamke po mestu?« Po teh besedah me je poklical h katedru, češ: »Tu jo »imate, do počitnic jo lepo shranite, doma jo pa spet nosite!« Ko mi je izročil ovratnico, je vzel peresnik v roko in je prekrižal vse tisto, kar j€ profesor dr. Gratzy napisal v razredndeo.
To zgodbico sem zapisal našemu dijašt-vu v majhno ilustracijo, v kakšnih razmerah smo živeli takratni dijaki, in pa v spomin na plemenitega blagopokojnega profesorja Luko Pintarja.
Neki drugi udeleženec takratnih demonstracij pa nam poroča:
Med tedanjo srednješolsko mladino se je močno utrjevala narodna zavest, ker je prevladovala na srednjih šolah nemška nadmoč in so bili slovenski dijaki vedno zapostavljeni. S strastjo smo prebirali »Slovenski Narod«, ki je odločno zastopal napredno in narodno misel. Njegovo pisanje je vsestransko vplivalo na tedanjo narodno vzgojo učeče se mladine. Tako je »Slovenski Narod« prinesel že pred usodnim 3. junijem članek pod naslovom »Velikanemškg demonstracije v Ljub. ljani«. Opisal je namen nemškutarske proslave z odkritjem spomenika v Križankah, s čimer da se hoče samo pokazati nemška veljava v Ljubljani in žaliti Slovence. če prav pomnim, je bi! »Slovenski Narod« zaradi tega članka zaplenjen, vendar je bila ta številka kljub vsemu zelo razširjena in je šla po Ljubljani iz rok v roke. To je zlasti podžigalo mladino, kateri se je priključevalo ostalo zavedno prebivalstvo.
Raznesel se je bil glas, da prispejo tur-nerji iz Celja že na predvečer proslave. Zato se je zbrala okrog 9 ure zvečer pred kolodvorom ogromna množica mladine in drugih, da je bil ves trg napolnjen. Tu so se pričele prve demonstracije. Vohunit
so prišli razni najbolj zagrizeni nemški profesorji, med njimi seveda zloglasni Nedwed z gimnazije. Čim ga je množica opazila, ga je izžvižgala in germanski strahopetec slovanskega imena je kakor zajec pobegnil v kolodvorsko restavracijo. Zato pa je po končanih demonstracijah imel več poguma in je na gimnaziji kar besnel ter se maščeval nad vsakim dijakom, o katerem je le s util, da je bil med demonstranti. Leto kasneje so ga vsi sedmošolci brez razlike narodne pripadnosti izcepetali in potem ga ni bilo več v šolo, izginil je iz Ljubljane.
Na dan odkritja spomenika Anastaziju Griinu se je jela »Zvezda« polniti že ob 9. dopoldne. Dijaki, rokodelski pomočniki in vajenci so že spotoma preizkušali svoje piščalke. In demonstracije so se pričele, čim so zagledali kakega nemškutarja. Policija seveda ni stala prekrižanih rok. Prvi je bil aretiran miren dijak (danes je vpokojen uradnik in živi v Ljubljani). Kakor hitro je kak vohun med množico koga označil za demonstranta četudi je bil le v nedolžnem razgovoru, že ga je morala pobrati policija ali orožništvo. Seveda Je oh vsaki taki aretaciji nastal silen vik in krik; »Nazaj z njim!« Poveljnik orožnikov, ki so takrat morali vršiti službo, je Ul okrajni žandarski narednik
g. PraprotnJk, ki je že v grobu. To je bil zaveden Slovenec ln je ravna! previdno in prizanesljivo, a služba je pač bila služba in glavni opravek so imeli vohuni.
Že po prvih aretacijah eo odhiteli neka. teri občinski svetovalci, med njimi tudi pokojni dr. Ivan Tavčar k županu Petru Grasselliju intervenirat, da bodo aretiranci takoj izpuščeni. To se je tudi zgodilo. Takrat j« bila policija še mestna in župan je lahko po svoje odločal.
Siten hrušč, vik to pi^k je nastalo, ko so prišli celjski turnerj. Bilo jih je morda cel ducat in se peš niso upali skozi mesto.
V	kočijah so jih odpravili na prostor pred Križanke, pa so siromaki od strahu kar belo gledali. Ko so zvečer morali nastopiti Janezi, so jih pa demonstranti sprejeli z vzkliki »živeli!« Ko se ni zatajila.
Ker je cfijaštvo imelo pri demonstracijah glavno besedo, ko je več razumljivo, da so se nemški profesorji potem tako neusmiljeno znašali. Velja pa poudariti, da se je večina slovenskih profesorjev od_ ločno postavila po robu in se pobrigala, da se je rešilo, kar se je pač rešiti dalo
V	nedeljskem poročilu je bil zloglasni Sima označen kot profesor. To ni točno. Bil je vadniški učitelj, koroški renegat, ki ee je iz Zvrn^ prelevil v Skmo.
Domače vesti
*	Skupinsko potovanje avstrijskih zdravnikov na »biak slovenskih zdravilišč Potovalni biro Nord-Siid iz Gradca. Joanneum-ring 20, ki že več let uspešno deluje na poglobitvi avstrijsko-jugoelovenskega tujskega prometa, priredi ob sodelovanju naših tuj-ekoprometnih ustanov v času od 9. do 11-junija izlet avstrijskih zdravnikov na obisk naših zdravilišč Potovanja se udeleži preko 20 uglednih graskih zdravnikov ter predstavniki graškega tiska. Izletniki obiščejo na poti preko Maribora in Celja, Dobrno, Rimske Toplice in Laško, dalje preko Brežic, Krapinske Toolice in Rogaško Slatino. Jutri na Telovo opoldne, prispejo v Maribor, "kjer si todo ogledali Mariborski otok in tam obedovali. Po odmoru in kopanju je predviden ogled elektrarne v F ali ter večerja v Kamnici, nakar se bodo avstrijski gostje, katerim želimo prav prijetno in zadovoljno bivanje, spet vrnili v Gradec.
*	Letošnji kongres profesorjev bo 5. in 6. julija v Varaždinu. Predsednik prof. Radoje Kneževič iz Beograda se mudi te dni z nekaterimi spremljevalci tam, da pripravi spored. Varaždinska gimnazija bo ob tej priliki svečano proslavila svojo 300 letnico. Po kongresu, ki se bo vršil v gledališču, se bodo kongresisti podali na lepe izlete po Hrvatskem Zagorju in Medjimurju.
*	Kongres agronomov je ob sklepu sprejel obsežno resolucijo. Jugoslovenski agronomi smatrajo, da je nujno treba reorganizirati kmetijsko in gospodarsko službo jv vsej Jugoslaviji Reorganizacija naj obseže vse od ministrstva poljedelstva kot centrale pa do sresifoih kmetijskih referatov. Smoter reorganizacije naj bo, da bo kmetovalec imel čim večje koristi od svojega dela, da bo mogel lepo živeti in da bo z dviganjem svojega življenskega standarda tago-tovil tudi napredek celotnega narodne-ga"gospodarstva. Zakon o organizaciji kmetijske službe mora zagotoviti vsemu kmetijskemu strokovnemu aparatu popolno avtonomijo in neodvisnost, agronomom pa mora zasigurati popolno stanost v službi,
kakor sodnikom.
*	Predavanje Narodnega doma v Zagrebu, Kraljice Marije 3. V sredo 10. t. m. ob pol 21. bo predaval univ. prof. dr. Ramiro Bujas o psihoanalizi. Vstop prost.
*	Avtomobilisti. pozor! Zaradi kontroliranja uvoza otčinski trošarini podvrženega blaga, ki se uvaža v občino Bled, in zaradi preprečenja tihotapstva je po pravilniku o pobiranju občinske trošarine vsak avto-mobilist dolžan, da ee na poziv občinskega trošarinika ali policista na Bledu ustavi in podvrže kontroli. Občinska uprava naproša vse avtomobiliste, ki prihajajo na Bled, naj to blagohotno vzamejo na znanje zavoljo preprečenja eventualnih neprilik, ker je neupoštevanje tega predpisa kaznivo.
*	Polovična voznina je dovoljena vsem udeležencem zleta sokolske župe v Celju od 13. do 15. junija, in slaščičarskim mojstrom, ki se udeleže kongresa slaščičarjev v Beogradu. od 14. do 20. junija.
*	Delavci se pevaje vračajo na delo. Kakor smo poročali, je dolgotrajna stavka pri »Tivarju« v Varaždinu končana. V ponedeljek ob 8. je šla prva posada na delo. Ko so zatulile sirene, so se delavci pevaje podali v tovarno, veseli, da so rešeni brezposelnosti in da so dosegli povišanje mezd. Kakor pove »Hrvatski Dnevnik«, je vseh 1300 delavcev prestopilo v radičevski Hrvatski rad-nički savez.
*	Črna knjiga zagrebških trgovcev. Kakor marsikje drugod, imajo tudi trgovci v Zagrebu sila bridke izkušnje z mnogimi brezvestnimi dolžniki. Zlasti jih oškodujejo oni, ki se selijo iz okraja v okraj. Pri enem trgovcu so ostali dolžni, pri drugetm začno jemati na knjigo, naposled ne plačajo nobenemu in je vsaka tožba zaman. Zato bodo zagrebški trgovci osnovali posebno kontrolno pisarno, ki bo onemogočala manipulacije parasitskih dolžnikov po vsej savski banovini
» Poročila se bosta danes popoldne v Šmihelu pri Novem mestu gdč. Srečka Mer-harjeva. učiteljica v Birčni vasi, iz znane in ugledne rodbine v Novem mestu, in g-Jože OstrovTŠniik. železniški uradnik v Središču. Mlademu paru iskrene čestitke!
*	Tovarna JOS. BEICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Obiščite PLANICO!
V Smučarskem domu S. K. Ilirije
do 20. t. m. predsezijske cene, po dogovoru tudi do konca meseca.
*	Nenadna povodenj v Slovenski Bistrici. V ponedeljek ob pol treh so se nad Slovensko Bistrico zbrali težki črni oblaki. Naenkrat se je vlila ploha. Lilo je kakor iz škafa. V strahu so meščani opazovali strahovit naliv, zavedajoč se, da bodo nastale usodne posledice zaradi slabe kanalizacije v meslu. Po bregu sv. Jožefa je divjal hudournik in vdrl v spodnje prostore hiš na Kralja Petra trgu. Poplavljenci so bili v kočljivem položaju. Najbolj prizadeti sta veletrgovina Maksa Saffa ter gostilna in mesarija Mihe Rasteigerju, ki trpita veliko škodo- Voda je udirala v spodnje prostore in je povzročila •škodo predvsem v skladiščih. Zal ni bila pomoč takoj na mestu, kakor je bilo žeijeno in potrebno.
*	Vinogradništvu v Dalmaciji preti nesreča. Splitsko združenje trgovcev je močno vznemirjeno zaradi vesti, da se utegne ob pogajanjih z grško delegacijo v Beogradu povečati kontigent uvoza suhega grozdja iz Grčije v Jugoslavijo na celih 2.000 vagonov. Ze lani, ko smo uvozili 300 vagonov, so to hudo občutili zlasti pasivni kraji na Jadranu. Uvoz celih 2.000 vagonov pa bi uničii naše vinogralnike. Zato je nujno na-prošena tudi centrala tigovcev v Beogradu, da tudi ona nastopi zoper vsak uvoz suhega grozdja iz Grčije.
*	Velika afera iz subotiškega magistrata. Zadnji čas so v Subotici odkrili različne afere s poneverbami in takim. Pravkar je stopil pred on dot no okrožno sodišče bivši subotisiki mestni likvidator in popularni nogometaš, stalni reprezentativec Subortice, Remiigij Marcikič. Z njim je obtožen isto-tako popularni subotiški nogometaš Aleksander Kopti lo vi č, policijski uradnik. Mar-c i kiča obremenjuje obtožnica zavoljo 56 poneverb, prisvojitev potvorb, dočim je Kopi lov i <5 sodeloval pri štirih deliktih. Razprava bo trajala več dni.
Zaprtje, nenormalno
razpadanje tn gniloba v Črevesju poneha po uporabi naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice.
PRI LJUDEH, NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna
Ogl. rog. & br. 16485/35
*	Razsekal je priležnico in se zaklal. V
Stipalovcih onkraj Slavonskega Broda je živel 68-letni Jovo Smiljanič, ki je bil še pred nekaj leti premožen gospodar. Ko pa mu je umrla žena, je začel razsipati in je privedel v svojo hišo 601etno Sofijo Bagovo. Starec je zapil tudi njen denar, nato je začel beračiti V nedeljo zvečer je prišel brez ficka domov. Ko ga je neporočena žena začela zmerjati, je Smiljanič popadel mesarski nož, podrl Sofijo in jo razsekal, nato pa je nož še sebi zarinil v trebuh. Zjutraj so oba našli v ogromni mlaki krvi
*	Nova stenografija srbskohrvatskega uradnega sistema, v predelavi novinarja in stenografa Bogdana Budilirja, je izšla te dni. Knjiga je združila srbsko in hrvatsko stenografijo na podlagi Gabelsbergovega sistema. Pisec je poenostavil nekatere znake za pogoste soglasne Skupine in tudi z drugimi izpremembami izpopolnil ta sistem v duhu in po potrebah našega jezika. Knjiga je tehnično dobro sestavljena in ima 88 strani tiska in Iklišejev.
*	273 smrtnih primerov 1 Po 6lužbeni statistiki je umrlo v Budimpešti v enem edinem mesecu 273 ljudi za srčno kapjo. Ne rak ne jetika ne dosezata niti oddaleč tega števila! Naše srce se mora vsakega dne več ko 100.000krat 6tegniti in razširiti, 37-milijonkrat v letu, in sicer bTez odmora vse življenje. Že po tem lahko presodimo, kako važna je štednja tega človeškega motorja. Varujte svoje srce. dokler še ni prepozno! Pijte kavo Hag, katere zdravstvene prednosti in dobroto dokazuje več ko 40.000 zdravniških atestov. Kava Hag ne more nikdar škodovati Vašemu srcu ali Vašim živcem. ker je ta izredno fina. pristna zrnata
KINO IDEAL
Adele Sandrock, Georg Aleksander v filmu
CIGANSKA KRI
Danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer.
kava zajamčeno oproščena kofeina. Kava Hag Vam nudi vse radosti uživanja kave, oživlja telo in duha. in sicer v absolutno zdravi obliki Prepričajte se še danes o tem, poskusite kavo Hag in Vi ne boste več hoteli ostati brez njenih blagodati. Kava Hag varuje Vaše srce I
Iz Ljubljane
u— Družinski praznik v ugledni ljubljanski družini. Včeraj je praznoval odvetnik g. dr. Friderik Luckmann petdesetletnico. Kakor družina sama, je zlasti tudi jubilant znan daleč okrog po Sloveniji- Luckman-nova rodbina se je v Ljubljani že davno udomačila in uživa spoštovanje brez razlike pri vseh. Jubilantov oče je bil industri-jec Anton Luckmann. mati pa iz Galieto-vega rodu. Po maturi na ljubljanski humanistični gimnaziji se je mladi Luckmann posvetil pravu in je bil 'eta 1910- na Dunaju promoviran za doktorja. V Ljubljani je potem otvoril svojo odvetniško pisarno. Izven svojega poklicnega dela se dr. Luckmann, ki uživa splošne simpatije, kar na,j-živahnejše udejstvuje v lovskih in športnih krogih, zlasti pa slovi kot eden najboljših športnih jahačev v Jugoslaviji. Po njegovi zaslugi je bilo v Ljubljani svoj čas ustanovljeno Kolo jahačev, pri katerem kot predsednik eksekutive zlasti skrbi za vsakoletne prireditve. Vedni stik s prirodo ga je ohranil nenavadno čilega in prožnega pa mu od srca želijo vsi prijatelji, da bi tak ostal še dolga leta.
u— Zadnja pot prof. Evgena Jarca. V ponedeljek je Ljubljana spremila bivšegi podžupana prof- Evgena Jarca k Sv. Križu. Krsito, vso pokrito z venci in šomki je blagoslovil župnik Petrič, člani »Slavca« pa so zapeli žalostinko. Po Streliški ulici in Zrinjsikega cesti se je nato razvil ogromen žalni sprevod, v katerem je bilo razen Ljubljančanov tudi mnogo pokojnikovih prijateljev z dežele. Bivšega podžupana je spremil na njegovi poslednji poti tudi ves bivši občinski svet. župan, ban dr. Natlačen. škof dr. Rožman, bivši ban dr. Puc, šef prosvete prof.Breznik, zastopniki Jč-lige, Društva prijateljev poljskega jezika, zbornice za TOI, Delavske zbornice, Zveze za tujski premet, Zveze industrijcev, Zveze gostilničarslkih združenj, pevskih, gasilskih in drugiih društev, zlasti mnogo pa članov profesorskega društva ter mestnih samoupravnih in državnih nameščencev. Na Šmarifcinski cesti je zapela »Ljubljana«, potem pa je žalna sprevod nadaljeval pot k Sv. Križu. — Namesto venca na grob prof-Jarca je darovalo uradništvo Kulturnega oddelika mestnega poglavarstva potrebni družini 200 Din.
u— Spominu Alberta Flassiga. Danes ob 16. nastopi svojo zadnjo pot upokojeni višji puškarski mojster Albeit Flassig iz hiše žalosti na Hradeckega cesti 43. na pokopališče v S te panji vasi. Pokojni, po rodu Du-najčan, je prišel leta 1893. v Ljubljano, kjer je služboval pri domobrancih vse do preobrata, nato pa pri 40. pešpolku ter je stopil leta 1930. v pokoj. Pokojni je bil strokovnjak v svojem poklicu, odkrit šaljiv, družabnik ter splošno znan in priljubljen osobito pri stanovskih tovariših. Zapušča gospo Antonijo in hčerko Amalijo, poročeno Chybichovo. Naj mu bo zemlja lahka, žalujočim izrekamo iskreno sožalje!
u— Jubilejno slavje šišenskih obrtnikov. V nedeljo dopoldne so šišenski obrtniki z lepo organizirano manifestacijo proslavili 151etnico svojega Obrtniškega društva. V dvorani prosvetnega društva »Vodnik< se je zbralo k slavnostnemu zborovanju lepo število obrtnikov in obrtni c, ki so se jim med drugimi gosti pridružili tudi zastopnik zbornice za TOI dr. Pretnar zastopnik Zveze obrtnih društev Iglič, za ljubljansko Obrtniško društvo Krapež, za Društvo ju-goslovenskih obrtnikov v Šiški Kavčič in za okrožni odbor obrtniških združenj Albert Špeletič. Zborovanje je vodil predsednik Jože Kurik, ki je preči tal vdanostno brzojavko kraljevemu dvoru in pozdravno brzojavko ministru za trgovino. V zgoščenih izvajanjih je nato očrtal delo, ki ga ima Obrtniško društvo po teh 15 letih za sabo, in naloge, ki ga čakajo v bodočnosti. Med pozdravnimi nagovori so bile posebno toplega aplavza deležne besede zastopnika zveze Igiiča, ki je odločno zahteval, da je treba obrtniku dovoliti svobodo lastnega razmaha; ostro je pograjal zadnje dogodke v zbornici. Popoldne so obrtniki priredil; lepo obiskano vrtno zabavo »Pri birtuc.
u— Umrl je g. Andrej Gogala, kamnoseški delovodja v poikoju. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrtvašnice na Stari poti. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Predavanje o belokrajinsklh narodnih igrah priredi društvo >Bela Krajina« drevi ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene matice. Predaval bo vodja folklornega instituta g. France Marolt.
Samo se danes ob m l*15 in al*15
VIHAR NAD AFRIKO
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. dalje.
Jutri: „ Arena krvi in ljubezni"
Reumatlftne bolečine, nevr&lglje ln glht. usedline leči vpijajoča moč vrelca. Denar
Ljubljanski Sokol obvešča Članstvo, da je preminul njegov zvesti in dolgoletni član br. Alojzij Lilleg Društveno odposlanstvo ga bo spremilo "na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da se v Čim večjem številu pridruži odposlancem. Zbirališč*? v sredo 10. t.m. ob 9. pred hišo žalosti, Blei-\veisova cesta 25. Obleka civilna z znakom. Blagopokojniku časten spomin!
u_ Danes bo v Hubadovi dvorani produkcija gojencev drž. konservatorija, ki obiskujejo orgle- Spored produkcije se dobi v Matični knjigarni, stane 3 Din in velj3 kot vstopnica, v operni produkciji, ki t>o v petek zvečer v opernem gledališču nastopijo naslednji gojenci eolopevskega oddelka; V Fideliu: Fratnikova, Brišnik. Igliče-va in Lupša. V Rusalki; Polajnerjeva, Lup-ša, Dolenčeva, Pavlovčičeva, Mišičeva. Zele-nikova, Mlejnikova. Baukartova. V Glunia-čih: Janovski, Žagar in Fratnikova. Poleg tega so na sporedu še trije plesi. Vodstvo produkcije: režiser Debevec, dr- Svara in Leskovic. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi, cene od 15 Din navzdoL
MOČVIRNO KOPALIŠČE
PISTVAN:
■HUmnUH lahko položi, te pri vsakem jsL poštnem uradu. Pojasnila ln pavšalni cenik: — Zagreb. Pieštany. Informa. tor, Stro6smayerov trg l/II.
U— šahovsko prvenstvo Ljubljane. V ponedeljek zvečer se je vršil brzi turnir za prvenstvo Ljubljane, ki ga je priredila Slovenska šahovska zveza. Turnir, ki so se ga lahko udeležili se prvorazredni igralci, je imel 18 udeležencev. Prireditev je trajala skoraj 6 ur. Naslov ljubljanskega prvaka si je priboril član SK Triglava šorli, ki je od 17 možnih. dobrJ 15 in pol točke ter kot edini zaključil vse partije brez poraza. Za nagrado je prejel Kiplin-govega »Kima«. Drugo mesto je zasedel Preinfalk (LŠK) s 14 (Croce — Zgodovi. na Evrope v 19. stoletju), tretje Ciril Vidmar (Triglav) z 12 in pol, 4. in 5. Milan Vidmar in SikoSek (oba LŠK) z 12. 6. in 7. šiška (Triglav) in Marek (LŠK) z 11 in pol, 8. Furlani (LŠK) z
10 in pol, 9. inž. Weisa (LŠK) z 9 in pol, 10. in 11. Iskra in Cibic (oba LAK) z 8 točkami itd. Prvih osem zmagovalcev je bilo nagrajenih 6 lepimi književnimi na. gradami.
u— Sleparček za trgovce. Policija je te dni aretirala nekega mladega tehnika iz Trsta, ki živi v Ljubljani od samih cinično duhovitih, donosnih potegavščin na račun trgovcev. Komaj je pred kratkim prišel iz zapora, je v neki trgovini na Mestnem trgu z nekakšnim krivim potrdilom izvabil blago za obleko v vrednosti 1000 Din, pa ga je kajpak takoj zanesel v zastav. Ijalnico. Dva dni pozneje se je pojavil na šmartinski cest, kjer je z metrom v roki pričel meriti kanale in delati nekakšne beležke v notes. Medtem se je zapletel v pogovor z bližnjim trgovcem, kateremu se je predstavil za inženjerja z banske uprave. Trgovec mu je med pomenkom zaupal, da bi dal rad adaptirati izložbeno okno in da mora urediti to reč z magistratom. Ljubeznivi »inženjer« se mu je ponudil, da bo vse reči opravil sam, pobral nekaj denarja za kolke in izginil.
u_ Ugodna prilika! Z modernim avto.
busom iz Ljubljane v nedeljo 14. t. m. ob 5.30 do Novega mesta, povratek isti dan v Ljubljano ob 22. Vožnja tja in nazaj 20 Din. Prijave sprejema »Fuftndkc.
Obračun z lopato. V gTarnozni jami ob Vodovodni cesti je prišlo v soboto zvečer do precej mučnega incidenta. Delavec Hasan Sulejmanovič se je nekaj sporekel s svojim sosedom Jožetom Jančarjem, ki je bil malo dobre volje, pa je sitnaril okrog. Sulejmanovič je Jančarja nekajkrat udaril z lopato po glavi in po plečih, da se je zgrudil nezavesten. Jančarja so morali odpeijati v bolnišnico, Sulejmanoviča pa je aretirala policija.
U— Z modernim odprtim avtobusom na izlet v Dolino gradov dne 14. t. m. iz Ljubljane preko Novega me^ta, Klevevža, Struge, Tolstega gradu, šmarjeških toplic, Kostanjevice in Pleterij in nazaj v Ljubljano. Cena prevoza in kosila 90 Din. Prijave se sprejemajo samo še do srede 10. t. m. pri Putniku. Ne zamudite te prilike, ogledati si pr©krasne znamenitosti doline ob Krki.
Iz Celja
e_ Celjska bolnišnica je sprejela do včeraj 3.450 bolnikov. Velik paval je zlasti na kirurški oddelek, ki je sprejel letos že 300 bolnikov več kakor lani v istem razdobju. Kirurški oddelek je prenapolnjen-
e— Krvav zločin. V nedeljo je neki moški v Zusmu napadel 281etnega dninarja Martina Vrhovška iz Hrastja pri Zusmu in ga zabodel z nožem v levo stran prsnega koša. Vrhovška. ki je smrtno nevarno poškodovan. so prepeljali v eeljsko bolnišnico.
e_ Zverinski uboj pri Oplotnici Pred
malim senatom okrožnega sodišča v Celju so ee zagovarjali včeraj 241etni posestnikov sin Simon Sevšek s Padeškega vrha pri Oplotnici, 331etni posestnikov sin Alojz V*-vod in 501etni posestnik Janez Kotnik.^ oba s Kovaškega vrha pri Oplotnici. Obtožnica navaja, da je šel dne 26. marca posestnikov sin Viktor Potočnik po končanem delu v Višičevem vinogradu v Gorici pri Oplotnici proti Oplotnici in krenil proti hiši Alojza Sevška- Na njivi se je srečal z obtoženim Simonom Sevškom in stopil z njim proti Sevškovi hiši. Pred hišo sta se sporekla. V tem so stopili iz hiše Alojz Sevšek, Jane* Kotnik in Alojz Vivod. Kotnik je začel Simona Sevška in Potočnika miriti, rekoč, naj gresta z njim v njegovo klet. Nato so odšli Simon Sevšek. Vivod, Kotnik in Potočnik proti Kotnikovi kleti. Pred kletjo sta se Simon Sevšek ter Potočnik spet sprla. Sevšek je izvlekel nož in začel obdelovati Potočnika. V tem je prihitel iz kleti Vivod in zabodel Potočnika v hrbet. Kotnik, ki je bil močno vinjen, je stopil tudi iz kleli, a se je kmalu spet vrnil v klet. Potočnik je dobili 31 vbodljajev, med temi enega smrtonosnega in tri do Štiri smrtnonevar.e ter je na mestu izdihnil. Kotnik je bil obtožen, da je Sevška in Vivoda napeljal k zločinu, česar pa ni bilo mogoče dokaz^ti-Razprava je trajala 5 ur in je bilo zaslišanih 12 prič. Sevšek in Vivod sta bila obsojena vsak na 5 let robije, na izgubo častnih pravic za dobo 3 let ter v plačilo 600 Din povprečnine in 925 Din odškodnine Potočnikovi materi nerazdelno. Potočnikova mati je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde. Predsednik senata je ob razglasitvi sodbe naglasil žalostno dejstvo, da se »lična živinska dejanja v konjiškem srezu v zadnjem času strahovito množijo. Kotnik je bil oproščen
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30
velefilm »Lahkomiselna ženac in zvočni tednik.
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom bo predvajal na praznik in v peftek zvečer senzacionalni film »Bolero«, v soboto in nedeljo pa krasen velefilm »Kralj Mont Blanca«.
v Ljubljani triumfira s
filmom klasične umetnosti
SEN __________
trniTCIJV KIflf*f Maks Reinhardt
fVslCiVil JU ilVVl po Shakespeareu. Glasba: F.
lfnn/^nl ortvin o	KVimfnld
Predstave danes ob 16., 18.30 in 21. uri Večmesečni program največjih velemestnih kinogledališč v Parizu, Londonu, Dunaju, Pragi i. t. d.
Shakespeareu. Mendelsohna, Wolf Korngold in balet Bron. Nižinska.
KINO SLOGA — Tel. 2730 Preskrbite si takoj potrebne vstopnice v predprodaji!
Multurni pregled
Romanje na grob K. H. Mache
Praga, konec maja.
Mesec ki ga je utemeljitelj novejše češke poezije K. H. M&cha postavil v naslov svoje očarljive pesnitve, mesec cvetočih ma-lostranskih vrtov, šmarnic in Španskega bezga, se je nagnil h koncu. Bil je mesec machovskega kulta: nežnih spominov, pesniških misli, sladke, vse odpuščajoče oto-žnosti. Vse, kar je lepega, je lepo zato, ker mineva. Toda vrelci lepote ostajajo. Tako je tudi pesniško delo K- H. Mache. Obilni literaturi o pesniku >Maja« je letošnje leto doda io zvrhano mero novih darov. Dosedanje stanje machovskega kulta so pokazale tri razstave: velika razstava v mestu Machove smrti. LitomSficah, dalje razstava v praškem Narodnem muzeju, ki je zbrala predvsem slovstvene dokumente, in razstava v osrednji knjižnici mesta Prage, ki je posvečena pesnikovi ikonografiji in njegovemu vplivu na likovno umetnost.
Izšla je cela vrsta novih izdaj Machovega dela- prav te dni se je pojavila na knjižnem trgu stota izdaja »Maja«. Med raznimi izdajami »Mžja«, ki sem jih videl na omenjenih razstavah, je na pr. razkošna knjiga v podobi missala. ki je izšla v 36. izvodih. V osrednji knjižnici je tudi razstavljen unikat; Machov ilustrirani »Maj« v enem izvodu prelestna knjiga, ki jo je dal natisniti neki tovarnar kot božično darilo svoji ženi Borovy je MAchovo zbrano delo strnil v eno knjigo Josef Hora je izda! pesniško zbirko »Machovska variace,« dr. Miroslav Novotny je posvetil problemom Machovega osebnega
lika celo študijo z naslovom »Portret K. H. M£chy«. Izšel je >Album K. H- Machy< z uvodom prof. Arne Novaka. To je Ie majhen del tega, kar je nagrmadila letošnja Macho-va pomlad na Češkoslovaškem.
Izmed številnih prireditev je pomenila višek proslava, ki jo je 22. t. m. priredilo Narodno gledališče v Pragi. Govor F. X. Salde je bil dogodek Machovega leta: Če kdaj, bi mogel ob njem ponosno vztrepetati Machov duh na Elizejskih poljanah-
S koncem maja izzvenevajo tudi mžehov-ske jubilejne prireditve. Še enkrat se bo češka javnost vrnila k Machi: ob stoletnici |>e-snikove smrti. Takrat bo že pozna jesen; ne bo več razkošne scenerije, zelenega listja in cvetličnih gred, ki zdaj obdajajo Mysl-betkov spomenik Mache na Petrinu v Lito-meficah pa se bo takrat dvignila na podstavek pesnikova soba, d?lo kiparja Blažka. *
24. maja je bil v Litomeficah vzidan temeljni kamen novega spomenika. Prinesli so kamen z bližnje gore Radobyl, ki jo je opeval Macha in na kateri se je mudil na izletu nekaj dni pred zgodnjo smrtjo. Tam je ugledal požar v mestu, se urno vrnil in pomagal pri;gašenju; pri tem se je prehla-dil in podlegel pljučnici. Usodna banalnost je strla posodo velikega duha. Dan litomč?ic-ke slavnosti je bil najprimernejši za mfi-chovsko romanje (»Mžchovska pout« se je zače]a že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in je v navadi še dandanes; letos je prav posebno priljubljena).
Z avtomobilom, ki ga je ljubeznivo dala na razpolago praška m^tna občina, smo kmalu prispeli iz jutrnje zaspanosti veie-mestne nedelje na široko ravan v smeri sloveče gore Rip. V nagli menjavi slik je ostalo stalno samo eno; 6ivo, zajokano nebo, ki je do večera pretilo z dežjem in vendar ostalo prizanesljivo. Kakor omamljeni od daljne ravni smo švignili preko široke Vlta-ve nad Veltrusi. kjer je moj literarni ci-cerone, kritik dr. Antonin Vesel? obujal spomine na Jaroslava Vrchlickega. Ze se nam je primaknil Rip, gora. ki ti sredi ši-.roke ravni nehote vzbuja privid vulkana. In čim bliže smo bili Labi, bolj se je ostril relief Polabja- Iz starih pliocenskih tal se dvigajo vrhovi, ki kažejo značilne vulkanič-ne oblike. Mrtvi ognjeniki. Toda tla so ostala vroča, čeprav v drugem smislu.
Pri Terezinu je za hip preletela spomin senca Principa, ki je v zaporih nekdanje trdnjave dovršil dramo svoje mladosti. V Litomericah, lepem, idilično ležečem n;e6tu, ki je bilo nekoč češko (danes biva. v njem okrog 40% Cehov), se je že povišal krvni pritisk češke meje; mesto, ki je tako neločljivo združeno s prvim češkim pesnikom 19. stoletja, je bilo na dan m&chovske slavnosti komaj vesejejše od neba, ki je čmeri-kavo viselo nad zelenim Polabjem. Mrlo zastav, večjide.1 nemški napisi, ki ponekod izzivajo s togo ostrino svojih gotskih pismenk, hladni, rezervirani obrazi po ulicah to je vzlic toplemu sprejemu, ki so aa pripravili litomerioki Cehi svojim gostom in vzlic prijaznemu vzdušju vešče organizirane Machove razstave leglo na dušo iu vzbujalo mračne privide •..
Po prireditvi pred bodoiim Mfichoviin sik>-menikom, ki bo itnel za s 'boj širok razgled v zeleno Polabje. sni- obiskaii pesnikov grob na litomefilkem pokopališču. Macha je eden redkih smrtnikov, ki ima na istem po-
kopališču kar dva spomenika. Prvega, skrom no ploščo s preprostim napisom, mu je dal postaviti kmalu po smrti neki litomefički častilec. Drugi spomenik sloji malo dalje od groba, v kotu ob pokopališkem z:du. Hote-
li so ga postaviti v mCctu, toaa Nemci so dovolj skromni načrt preprečili, zato so opremili spomenik s kiižem in ga namestili na pokopališču. Na gr »bu stoji sedaj obnovljena plošča z znanim mottom; >Daleka cesta ma...c Gom.la je vsa v cvetju Preko nagrobne plošče ležita iva venca če*ki s trobojnico iu ži^ordečun cvetjem in v^nec z vijolicami in celim trak-'in na katerem čitamo značilen napis »Dem Dichter K- H-Macha in ehrendem G^deiik^n Scbutzve'-band der deutschen Sciinftosteller in CSR«-Gesta, ki bi lahko bila Kažipot v boljše čase. Toda jSchutzverbandt ni nikaka znana ali službena nemŠKa organizacija. Mimo tega je bil venec položen na skrivaj. Nihče ?e ne mara zameriti Honleinu, čigar prislasi — moški v belih nogavicah, ženske v »dirndlih-s — so ta čas izzivalno koriiv?li po Litomeficah ne meneč t>t za eroslavo pesnika, ki je prav kakor naš Fr;5eren pisal tudi nemške pesmi.
Okrog groba pesnika »Maja« je bila sama pomlad. Dva venca -tj dmbolno prikazovala največji češkosioviški problem 1. 1936. Poezija in politika -«a St erečavali na vrhu gomile, ki je tu skoraj že sto let Skozi veje se je risal Radobtfl. V grmovju *o peli ptiči. Zamišljeni smo stali okrog cilja na=>e romarske poti in se spominjali »Maja.« ki iz-zveneva v romantično trpko pokopališko raz-položenost Lobanie, grobovi, minljivost, ničevost. In vendar vabi vsako leto iznova grličin glas k ljubezni: vedno znova se budi sladka opojnost iluzij.
Okrog groba se je ovil za hip živi venec čeških pesnikov in pisateljev. Bili so tu Oto-kar Fischer, Josef Hora, Fr. Halas in drugi;
predstavitelji raznih pogledov in generacijskih idealov. Vse jih je zbral kult pesnika xMaja«, vsi so priromali na njegov grob z isto pobožno mislijo. Toda daljna je njegova pot, zaman je klic za njim!
Obiskali smo še stolno cerkev, v kateri se je L 1861. pričel machovski kult s pomenljivo prireditvijo: Mladi češki pesniki so počastili spomin pesnika >Maja< s črno ma-šo in simbolnim drugim pogrebom. Tam. kjer 6nio obstali, je stal črno pogrnjeni katafalk in ob njem je več pesniKov med njimi Vi" tezslav Halek. držalo goreče plamenice. Lobanje, kosti- Dišeči dim kadila, latinske molitve. Vanitas vanitatuai. Toda tedaj je bil ie večer romantike, čije češko 'utro ie oza-
ril s svojim genijem K. IL Micha-*
Zdrčali so avtomobili daleč v zeleno Po-labje proti saški meji. Piebivalslvo teh krajev je po veliki večini nemško- Toda im^na vrhov, krajev in selišč so tako korenito češka, da tudi pod ekaženo nemško obliko takoj spoznaš češki izvor. Po široki Labi Je prav tedaj plul veliki nemški parnik. Ustavili smo se pred Ustjem na Labi in se povzpeli na grad Strekov. Razvaline srednjeveškega gradu močno spominjajo na celjske. Naklonjeni na stari zid smo gledali pod seboj eno največjih vodnih naprav v Evropi: vodno dvigalo na Labi. ki je stalo češkoslovaško državo četrt milijarde kron. Malo dalje je ležalo Usti na L., obmejno mesto z znano kemično industrijo- Bližnji hribi 7.a njim pripadajo že Nemčiji. V grajski restavraciji na na Strekovu so nam pokazali sobo, v kateri je več tednov bival Richard Wag-ner. Plošča omenja, da je ob razvalinah strekovskega gradu izdelal osnutek zaTan-hauserja«. V sobi. ki so jo pozneje neokusno opremili z glasbenimi ornainenti, je spisal drugo dejanje te svoje mogočne glasben« evokacije srednjega veka.
Iz Maribora
a— Predstojništvo mestne policije opozarja občinstvo kakor tudi lastnike hotelov in prenočišč, da morajo biti vse prijavnice, ki jih stranke predložijo zglaševalnemu urada napisane 6 črnilom in razločno, ker se je ugotovilo, da so se s svinčnikom pisane prijavnice zlorabljale. Prijavnice morajo biti vedno predložene z odgovarjajočimi objavami in potrdilom (5 komadov). S svinčnikom pitmne prijavnice se bodo brezpogojno vračale, obenem pa se bo smatralo, da sploh niso bile vložene.
a— Mariborski gostinski podjetniki bo. do sami Izdelovali sodavico. Nameravajo ustanoviti lastno zadrugo v svrho produkcije sodavioe in sorodnih izdelkov, pa tudi ra:sprodaje mineralnih vod. Vzrok je v tem, ker so sodavičarji v zadnjem času zvi-šali cene sodav.ci.
a— Mnogi mariborski rezervni oficirji, ki stanujejo v Mariboru, se, kakor je ugotovila komanda tuk vojnega okrožja, niso odzvali pozivu zaradi prejema nove oficirske legitimacije. Zato opozarja po. ve jstvo vse prizadete, da se najkasneje do petka 12. t. m. javijo v to svrho med uradnimi urami neposredno pri komandantu mariborskega vojnega okrožja.
a— šahovski dvoboj Ljubljana—Mari_ bor. V nedeljo 14. t. m. bo na 10 deskah v Centralu šahovski dvoboj m©d ljubljanskim in mariborskim šahovskim klubom.
a— Mladinski pevski zbor državne meščanske šole v Ptuju, ki šteje okoli 70 pevcev, priredi v petek 12. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru dva konce rta: ob 15. za šolsko mladino, ob 20. za občinstvo. Dohodek je namenjen za siromašne podmladkarje Jadranske straže, ki pojdejo na morje. Pevski zbor vodi učitelj g. Hasl.
a— Mariborski virtuoz v dunajskem ra_ diju. Danes ob 17.10 bo konoentiral v du □ ajskem radiju znani mariborski kla virski virtuoz dr. Roman Klasinc z nekaterimi Debussyjevimi skladbami.
a— Viktor Kovač je umrl Zadet od kapi je umrl v noči na torek v Vinskem hramu v Vetrinjski ulici znani mariborski donašalec vesti Viktor Kovač, ki je bil vsem Mariborčanom dobro znan. Rajnki je bil zelo izobražen mož. Trpka usoda, ki ga je doletela med svetovno vojno, ko je izgubil pokojnino, ga je ves čas tla. čila. Blagemu pokojniku trajen spomin!
a— V seznam pohorskih višinskih letovišč z ugodnostjo polovične vožnje po sedemdnevnem bivanju je uvrščena znana postojanka Planinski dom pri Sv. Treh kraljih
FRANZ • JOSEFOVA
grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne aijete.
FRANZ • JOSEFOVA
grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl '<>s S »r 90474/35.
a— Novi brod zgrajen. Včeraj je g. Martin Kobler, ki je dal pobudo za gradbo novega prepotrebnega broda s studenške strani na Mariborski otok, s čimer je ustvarjena najbližja zveza med Kamnico in Studenci, potegnil glavno jekleno vrv za novi brod.
a— Pod milim nebom... V bližnjem gozdiču v bližini ranžrrnega kolodvora na Teznem stanuje sedemčlanska družina pod milim nebom. Izpostavi j ena je vsem vremenskim neprilikam zadnjih tednov.
a— Proklestvo šmarnice. Pred malim kazenskim senatom je včeraj dopoldne sedel 37 letni sedlar Ferdinand Kukovec iz Hajndla, obtožen, da je dne 28. aprila 1936. zakrivil smrt kmečkega fanta Štefana Vintarja. Tisti dan so fantje popivali v viničariji obtoženega Kukovca, ki jih je pogostil s šmamico. Ko so se zvečer udeleženci vinskega izleta vrnili na svcje domove, so bili vsi precej vinjeni* Med potjo sta se pričela prepirati Kukovec; in pokojni Vintar, ter sta zaostala, ne da bi se ostal zanju brigali. Kukovec in Vintar pa eta se zgrabila in je v prepira Kukovec potegnil neki bosanski nož ter z njim Vintarja zabodel v prsi in trebuh. Vintar se je seveda takoj zdru-dil ter v nekaj minutah izdihnil. Danes se je Kukovec zagovarjal s silobranom in z vinjenostjo, čes da ga je šmarnica popolnoma zmešala. Obsojen je bil na pet let težke ječe.
Na povratku majniškega romanja na grob pesnika »Maja« smo se ustavili v Melniku. ki sredi polabske krajine, ob izlivu VLtave v Labo, s svojim starinskim značajem z vinogradi in krasnim gradom Lobkovitzeve-ga rodu vzbuja občutje nečesa nečeškega, južnjalkega, skoraj že toskanskega. Ob kapljici dobrega melniškega vina in z razgledom na daljno ravan, ki se je zdela v prvem večernem mraku kakor zelenkastomodra morska gladina, smo si obujali v spominu pe-niski profil melniškega rojaka Viktorja Dyka in njegovo hrepenenie po morju, ki ga je naposled privedlo v smrtni objem »devetega vala« naše sinje Adrije. Pesnik češke meje Ln vekovitega odpora zoper ger-manstvo je dot i J v svojem domačem kraju spomenik, ki stoji nad trtami blizu gradu in kakor simboličen stražnik gleda na široko daljavo pod seboj.	— o.
Zapiski
0 Srečku K°sovelu objavlja Tone Potokar v beograjski »Pravdi« (6. junija 1936.) iite-rarno-zgodovinsko črtico, ki sloni v glavnem na podatkih uvoda, katerega je napisal k »Izbranim pesmim« (Tiskovna zadruga. Ljubljana) urednik zbirke dr. Anton Ocvirk.
Stj. Ivezič: Tesla, ponos naše nacije- V drobni. 68 strani obsegajoči knjižici opisuje avtor slavnega izumitelja in znanstvenika. ki je obhajal prav te dni 80-Ietnico svojega roistva, podaja nam njegov življenjepis, njegovo delo, izume in najvažnejše patente, obdeluje ga tudi kot človeka. Knjižica je po svoji vsebini dosti bogatejša. nego bi ji videl na zunaj, potrebna je vsekako vsakomur. ki ga zanima po;<av enega največjih naših sinov. Izšla je v samozaložbi in jo je dobiti od avtorja. Do-nji Mihoijac,
Gospodarstvo
Državni blagajniški zapiski
Pred izdajo 6 mesečnih tn 12 mesečnih
zapiskov
Državni 4% trimesečni blagajniški zapiski prve trainše, ki so bili izdani v času od 26. februarja do 3. marca t. 1. so nedavno dospeli v plačilo. Po podatkih, ki jih sedaj objavlja glavna državna blagajna, so stari imetniki po večini obnovila te zapiske, s tem da so stare zapiske zamenjali za nove pod istimi pogoji in prav tako z rokom treh mesecev, pri čemer so vnaprej dobili izplačane obresti za nove zapiske. Na ta način je bilo od prve tranše obnovljenih za 159.36 milijona Dim zapiskov, dočim je bilo izplačano v gotovini 40.15 milijona Din. Ker pa so istočasno drugi interesenti za enako vsoto 40.15 milijona Din vpisali nove 3 mesečne zapiske, j« prva tranša skoro v celoti že obnovljena za nadaljnje tri mesece, razen malenkostnega zneska 490.000 Din, za kaitero vsoto zapisk< niso bili ob roku predloženi v izplačilo-
Kakor znano, je bila v času od 20. aprila do 14. maja izdana druga tranša 4% trimesečnih državnih blagajniških zapiskov v višini 100 milijonov Din, bi bodo zapadli v plačilo v času od 20. julija do 14. avgusta. V celoti se torej ni spremenila skupna vsota izdanih zapiskov v višini 300 milijjonov (200 milijonov iz obnovljene pT-ve tranše in 100 milijonov iz druge transe). Glede na likvidnost našega kratkoročnega denarnega trga obstaja nadalje možnost za obnovo odnosno novo emisijo takih 4°/# trimesečnih zapiskov, ki se dejansko obrestujejo glede na emisijski tečai in glede na plačilo obresti vnaprej po 4-35'/®, dočim je mogoče na hranilne vloge dobiti le 4% in plačujejo mnogi zavodi še manjšo obrestno mero, Možnosti za eskonit teh blagajniških zapiskov pri državnih zavodih se v prvih treh mesecih skoro nihče ni po-služil. Obnova celotne prve transe pa kaže, da imamo nadalje obilico brezposelnih denarnih sredstev. To velja zlasti za denarne zavode, ki so vpisali pretežni del emisije.
Kakor poroča beograjska »Politika«, obstoja namera, da se poleg trimesečnih blagajniških zapiskov izdajajo tudi zapiski z rokom 6 in 12 mescev, da se tudi y tem pogledu izpopolnijo možnosti za plasiranje razpoložljivih sredstev na našem denarnem trgu. Trimesečni zapiski 6e bodo nadalje obrestovali po 4%>, šest in dvanajst mesečni zapiski pa bodo imeli nekoliko večjo obrestno mero, taiko da bo znašalo obrestovanje pri 6 mesečnih zapiskih okrog 4.6°/o in pri 12 mesečnih zapiskih nekaj manj nego 5%. Emisija teh 6 in 12 mesečnih zapiskov bo izvršena v kratkem* ker je še neizkoriščen kontingent 200 milijonov glede na skupni kontingent 500 milijonov, kii je določen z uredbo o izdaji državnih blagajniških zapiskov. Ob zapadlosti dru-ge transe trimesečnih zapiskov v času od 30- julija do 14. avgusta bodo imetniki teh zapiskov imeli možnost na_ novo vpisaiti po lastni odločitvi 3 mesečne. 6 mesečne in 12 mesečne zapiske.
Bilanca šipada
Doslej 13.6 milijona Din izgube
Šumsko industrijsko podjetje Dobrljdn -Drvar d d. (skrajšano »Šipad«), ki je naše največje lesno industrijsko podjetje in pripada državi, objavlja svojo bilanco za preteklo leto. To mamutno podjetje lesne stroke je tudi v lanskem letu poslovalo z izgubo, ki je izkazana v bilanci z vsoto 2.70 milijona Din, dočim je znašala izguba v letu 1934. 2.73 milijona Dan in t letu 1933- 3.86 milijona Din- Skupno s prenosom izgube iz prejšnjih let (od leta 1931. naprej) je celotna izguba narava na 13.63 milijona Din pri delniški glavnici 20 milijonov Din in prd rezervah ter lastnih fondih v višini 243 milijona Din. Bilančna vsota se je lani ponovno povečala in zna-ša 141.6 milijona Din (prejšnje leto 126-4, leta 1933 105 milijonov). Zaloge izdelanega blaga so bile ob koncu lanskega leta razmeroma majhne, saj izkazuje bilanca na zalogah sdrovin za predelavo in na izdelanem blagu le vrednost 22.7 milijona Din nasproti 33.1 milijona Din v bilanci za prejšnje leto. Pač pa se je znatno povečala postavka terjatev, ki je narasla na 47 milijonov, nasproti 26.8 milijona Din ▼ prejšnjem letu. Kakor kaže ta bilanca je podjetje lani proti koncu leta med nastopom sankcij proti Italiji prodalo pretežni del svojih zalog in je vzporedno s tem narasla postavka dolžnikov. Od postavk med aktivami je omeniti še investicije, ki so izkazane v višini 8.3 milijonfe Din (prejšnje leto 8-1), železnice 6.9 milijone Din (6-9), kapital investiran v podjetju Durmitor d, d-, 27-1 milijona Din (26-5) in materija! 9-9 milijona Din (10.1).
Dolgovi podjetja so *e lani ponovno po* večali na 88.1 milijona Din nasproti 76.6 milijona Din pred enim letom in 56 milijonom pred dvema letoma. Skupni kosmati dobiček pri blagu je lani znašal 7.8 milijona Din (prejšnje leto 7.1). Na strani izgube pa izkazuje račun izgube in dobička centralno režijo v višini 4o milijona Din (4.5), podpore in miloščine v višini 0-43 milijona Din, zavarovalne premije v višini 0.76 milijona Din in davke v višini 0.83 milijona Din (prejšnje leto 1.13). Znatno so narasle obresti in provizije, in sicer od lainskih 0 57 na 2.20 milijona Dm. Kakor v prejšnjem letu je tudi lani pretežni del izgube povzročila železnica Mh-nište - Jajce, in sicer v višini 1.29 milijona Din (prejšnje leto 1-44).
Gibanje insolvenc
Darvčni statistični urad je v mesecu matju registriral v naši državi 28 insolvenc (nasproti 27 v lanskem maju), in sicer 13 kon-kurzov (9) ie 15 poravnalnih postopanj (18) V dravski banovini je bilo v maju 6 insolvenc (9), in sicer dva konikurza (2) in 4 poravnalna postopanja (?)- Za prvih pet mesecev tekočega leta nam kaže msol-venčna statistika v primeru s prejšnjima leti naslednje gibanje:
konkurzi porov. post. skupaj
1932	367	556	922
1933	145	117	262
1934	124	166	290
1935	67	78	145
1936	63	101	164
Število insolvenc je v zadnjih letih precej nazadovalo. Letos opažamo pri poravnalnih postopanjih malenkostno naraščanje, vendar je skupno število insolvenc še vedno majhno v primeru s prejšnjimi leti-Pri gornjih številkah pa je za leto 1933. treba opozoriti, da je bilo v tem letu dejansko število insolvenc mnogo večje, ker v statistiki niso upoštevana tako zvena postopanja, ki so bila uvedena v tem letu, pa so bila še v istem letu zopet ukinjena.
Problem svetovnega in našega gospodarstva
Bivšj dolgoletni narodni poslanec in predsednik finančnega odbora prejšnje narodne
skupščine, g. dr. Slavko Šečerov je izdal v zajožbi tiece Kohna zbirko svojih gospodarskih e6ej©v, ki so nadvse zanimivo otivo. Prvi del knjige obravnava danes zopet tako pereč problem gospodarskih motivov vojn, ki obsega celo vrsto novih zanimivih dognanj- Zaključki, do katerih prihaja pisatelj, so žal malo utešni. »Borba narodov in držav je danes v polnem jeku in nikjer ai izgleda, da bi se mirno zaključila, ali celo. da hi vojne prestale.« Samo bežen poglod okoli nas po svetu potrjuje te besede. Gospodarski motivi so tirali v krvava obračunavanja pred tisočletji ljudi, ko so bili še ua stopnji lovcev in tirajo jih dane6 morda celo bolj kakor tedaj, ko imamo do zadnje potankosti izdelan kapitalistični družabni red. Obširno razpravlja pisatelj o gospodarskih motivih ki silijo dane6 Japonsko in Italijo k vojnim akcijam. Glede Italije jih je naštel kar devet. Glavni pa je pomanjkanje prostora in surovin, v tem oddelku knjige se je pisatelju vrinila pomota, ko dokazuje, da bi se mogle v Kanadi danes posejati še večje površine zemlje s pšenico na severu in zapadu, če ne bi bilo mraza in premalo dežja. Kanadi Je uspeLo z velikimi žrtvami vzgojiti do dane6 celo vrsto pšenic, ki dozore za naše prilike čudovito naglo. Tako sega s pšenico posejana površina sleherno leto severneje-
Drugi del knjige je posvečen povojnemu gospodarstvu in posledicam vojne na denarništvo, finance in splošno gospodarstva Posebno mnogo materiala obsegajo poglavja o razvoju gospodarske obnove od 1920 do 1929. Ves ta del knjige pa je en sam dokaz kako strahovite rane zada vojna narodnemu gospodarstvu in kolike žrtve so potrebne, da se zacelijo vsaj glavne ran«.
Najbolj zanimiva pa so poglavja tretjega dela knjige, ki govore o našein dinarju in uvedbi zlate pod'age za dinar. Ta poglavja bi morali preči tati posebno and, ki tako radi govoričijo pri nas o napakah nacionalne* ga režima na polju naSe valuta me politike. Nacionalni režim je moral prevzeti dedšfii-no slabo izvedene zlate veljaive, h kateri je pristopila naša država že v polnem jeku svetovne gospodarske krize po polomu na newyorški borzi. Kakor ironija se danes čuje, da je Anglija opustila zlato veljavo tri mesece potem, ko jo je uvedla Jugoslavija. »Stabilizacija dinarja in prehod na zlato valuto bo ostal v zgodovini valutne politike kot klasičen primer, kako in kdaj se ne sme izvršiti stabilizacija kake valute,« pravi dr. Sečerov in ima prav. >Kako naj bi vzdržala Jugoslavija zlato valuto, če jo je morala opustiti Anglija?« Poučno je tudi poglavje o begu kapitala iz Jugoslavije, iki je pričel bežati ter tudi v glavnem ufcežaj preko meje še pred nastopom nacionalnega režima, ki je imel potem samo žalostno nalogo, da je popravljal napake ter krpal luknje, ki so nastale Ponavljamo samo ugotovitev dr. šečerova, da je pobegnilo od 11- maja do L oktobra 1931. iz Jugoslavije milijardo in pol kapitala. In pomanjkanje te silne vsote je bilo vzrok marsikateri poznejši nesreči ter gre ravno na ta rovaš mnogo očitkov, dri jih danes mečejo na JNS tisti, ki eo bili takrat soodgovorni za našo valutno politiko.	D. V.
Gospodarske vesti
Nemški turisti dobe pri nas za marko 14 Din. Ravnateljstvo »Putnika« v Beogradu je prejelo poročilo, da so bile pri pogajanjih te dni v Berlinu med nemško državno banko in našo Narodno banko določene olajšave za nemške turiste, ki pridejo v našo državo. Kreditna pi6ma, ki jih bodo prinesli nemški turisti s seboj v našo državo, bodo vnovčeni po tečaju 14 Din za marko. Z ureditvijo tega vprašanja bo znatno olajšan promet nemških turistov, zlasti tisitih, ki obiskujejo v velikem številu naša alpska letovišča in naše primorje.
= Devizna dovoljenja za uvoz iz Japonske. Kakor znano, je na podlagi odloka finančnega ministra od 23. marca t. 1. potrebno za uvoz blaga iz Japonske predhodno devizno dovoljenje, ki se mora predložiti o priliki ocarinjenja. Proti temu ukrepu, ki ima namen zaščititi domačo industrijo, gotovo ne more biti pomislekov. Pač pa se v krogih uvoznikov čujejo pritožbe proti praksi pri izdajanju deviznih dovoljenj. Trgovinska industrijska zbornica v Zagrebu je v tej stvari predložila finančnemu ministrstvu spomenico, ki naprej opozarja na težkoče onih uvoznikov, ki so že prej naročili blago, ki pa zaradi dolgega prevoza šele sedaj prihaja v našo državo. Ti uvozniki ne dobe dovoljenja za uvoz in morajo naročila storni-rati, kar pa japonski dobavitelji ne priznavajo, zaradi česar nastajajo tožbe in procesi. Zbornica nadalje ugotavlja v svoji spomenici, da Narodna banka vse prošnje, ki prihajajo iz savske banovine, odklanja. V istem času pa ponujajo beograjski trgovci velike količine japonskega blaga po znatno višjih cenah. Iz tega se da sklepati, da beograjski trgovci vendar dobivajo uvozna dovoljenja. Ker pa je treba vse uvoznike v državi enako tretirati in izključiti vsak sum glede neenakega postopanja, predlaga zbornica ministrstvu, da v sporazumu z Narodno banko razdeli razpoložljive devize za plačilo japonskega blaga na Beograd, Zagreb, Ljubljano, Novi Sad, Split, tako da bodo dotične podružnice Narodne banke lahko v okviru dodeljenega kontingenta same reševale prošnje za uvoz japonskega blaga.
= Na mednarodnem deviznem. trgu je glede na izjavo novega francoskega finančnega ministra Auriola. d|a sprememba r vodstvu Francoske banke ne pomeni ni kake spremembe v sedanji valutni politiki izzvala začasno ipomirjenje. Tudi sobotna izjava ministrskega predsednika Bluma, Jci odklanja valutne eksperimente, ni ostala brez vpliva. Seveda pričakujejo v mednarodnih finančnih krogih, da bo francoska vlada uvedla vezano devizno gospodarstvo. Tudi situacija holandskega goldinarja io švicarskega franka se je malo popravila.
= Italijanski bankovci v inozemstvu. Italijanska vlada je izdala dekret, ki pravi, da se italijanski bankovci v inozemstvu do 30. iunija lahko deponirajo pri utaiijan^kiih konzularnih uradih, ki bodo te bankovce poslali Italijanski banki, kjer se bo znesek vpisal v dobro na vezan račun- Imetniki teh računov bodo dobili dovoljenje, da do+;<!tr,o v»otr> norab;io v Italiji.
s češkoslovaško notranje posojilo za Narodno obrambo. Pred dnevi je bil v češkoslovaški otvorjen vpis notranjega posojila za Narodno obrambo. Izdane bodo
4% državne obveznice pod običajnimi pogoji, vrhu tega pa i% obveznice s davčno amnestijo, fie prvi dan je bUo po vesteh is Prage vpisanih 500 milijonov tqga posojila.
9. junija
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz danes v splošnem popuščali. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9 in angleški funti po 250. v zagrebškem privatnem kliringu je til promet v avstrijskih šilingih po 9.96, ponudba pa je bila v grških bonih po 29.75 in v španskih pezetah po 6-95. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.98, v Beogradu po 13.8423 in v Zagrebu po 13.91, odnosno za konee junija po 13-70 in *a konec julija po
13.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala-358 — 360 bre« pronvia (v Beogradu zaključek po 358). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2973.86 _ 2968 46, Berlin 1756 08 — 1769-95. Bruselj 743.11 — 748.17, Curih 1424>2 -- 1431.29. London 219.27 — 221.32, New Y0rk 4360 — 4306.31, Pariz 289.98 — 291-37, Praga 181.76 — 182.86.
Čarih. Beoerad 7. Pari* 20.37, London
15.51,	New York 309.25. Bruselj 52.2750, Milan 2435 Madrid 42.20, Amsterdam 2o9. Berlin 124-40, Dunaj 57, Stockholm 79 95, Oslo 77.90, Kobenhavn 69.25. Praga 12.78, Varšava 58. Budimpešta 60.50, Atene 2.90. Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358 — 360. 4 odst. agrarne 47.50 den., 6 odst. begluške 67.50 den., 7 odst. invest 82 _ 84 7 odst. Blair 7450 bL 8 odst Blair 83.50 den.; delnice- PAB 227 _ 2%, Trboveljska 130 — 135, Sečerana Osijek 120 — 145, Isis 15 bi.
Beograd. Vojna Skoda 357.50 — 359 50 (358), 4 odst agrarne 48 _ 49, 6 odet begluške 67-75 — 68 (67.75), 7 odst invest 82 — 83 (83). 7 odet Drž. hip. banka 85 —
MODRE GILLETTE
električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in jamčijo bolj pogosto uporabo vsake britvice.
86 (85.50), 7 odst Blair 73.75 — 74.25 (73.75), 8 odst Blair 83-25 _ 84.25, Narodna banka 6390 bi, PAB 227.50 _ 228.50 (227 — 229).
Blagovna tržišča
2ITO
-I- Chicago, 9. junija- Začetni tečaji: pšenica: za juMj 84.125, za sept 85, za^ dec. 87; koruza; za julij 60.75, za sept. 57-75, za dec. 52.75.
+ Winnipeg, 9. junija. Začetni^ tečaji: pšenica: za julij 76.875, za okt. 77.25, za dec. 77-50.
+ Novosadska blagovna borza (9. t. m.)
Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška in sremska 118—119; okolica Sombor in banatska 117—119, baška ladja Tisa 123— 123, ladja Begej 122—124; slavonska 119 —121- Oves: baški sremski in slavonski 106—108. Koruza: baška, srem6ka in banatska 98—100. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 192.50—202.50; »2« 172.50 —182.50, »5« 152.50—162.50, »6« 132.50— 14150, »7« 112.50 — 122.50. »S« 100-102-50. Otrobi baški sremski in banatski 93—96. Fižol: baški in sremski beli 162—170-Bombaž
4- Liverpool, 8 junija. Tendenca stalna-Zaključni tečaji: za julij 6.19 (prejšnji dan 6-15), za dec. 5.76 (5.71).
-f New York, 8. junija. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za junij 10-63 (10.63), za dec. 10-84 (10.78).
Pri hitri hoji ob sončnem pomladanskem dnevu Vas popolnoma obvaruje pred sončarico
Ženo je zaklal in pobegnil
Ljubljana, 10. junija Mestni reševalci eo bili davi nujno poklicani v St- Vid jpri Lukovici, da prepeljejo na kirurški oddelek 22-4etno delavčevo ženo Zoro Jerinovo. Nesrečna žena je žii-veda s svojim možem Viljemom v precej pekočem nesoglasju, ker je vse preveč zanemarjala deLo in dom. V stiski je že pred kalkim mesecem pobegnila od njega. V divjem razpoloženju pa jo je snočd mož poiskal in brez besede z nožem planil nad-njo. Najprej jo ije zabodel v vrat, nato pa še ▼ glavo, da je rezilo obtičalo v nji. Ne-srečnica je zaradi ran izgubila mnogo krvi in v bolnišnici so za njeno življenje resno v skrbeh-
Njen mož se je po strašnem dejanju sam javil orožnikom, da se izpove. Na orožni-ški postaja so ga zaslišali, nato pa izpustili. Ko so ga pozneje še enkra/t hoteli povabiti na razgovor, so ugotovili da je Viljem Jerin med/tem pobegnil neznanokam-
Iz življenja na deželi
Iz Trbovelj
t_ Premiera burke »Turške kumare« je
doživela v soboto na tukajšnjem sokolekem odru popoln uspeh. Publika, ki je docela napolnila obsežno sokolsko dvorano, se je nasmejala do solz ter nagradila igralce z dolgotrajnim aplavzom, mestoma tudi pri odprti sceni- Ponovila se bo ta uspela burka • petjem na praznik sv. Rešnjega telesa ob 4. uri popoldne. Predprodaja vstopnic <v podružnici »Jutra«.
Iz Ptuja
j— Avtomobilska nesreča. V soboto dopoldne se je peljal neki tovorni avto naložen s praznimi vinskimi sodi, iz Slovenjgradca prati Bovcu. Nasproti mu je privozil neki posestnik z enovprežnim vozom Šofer je vodil avto pravilno po desni strani medtem ko se je držal voznik sredine ceste. Šofer je dajal znake, a voznik se nanje ni brigal Ko je avto krenil Čisto na desno stran, se je splašil še konj, šofer je krenil še bolj proti robu ceste, tako da je avto zavozil v jarek m se prevrnil. Šoferju se ni zgodilo nič hudega, a njegov spremljevalec je dobil na nogah poškodbe. Neznani posestnik se je odpeljal dalje in ga zdaj iščejo orožniki.
j— Pretep v vinotoč«. V Brstju se je v novootvorjenem vinotoču v nedeljo zbralo več fantov. Ker so bili fantje proti večeru že precej vinjeni je nastal prepir, 30-letni železničar Arnuš Alojz je branil svojega svaka Simoniča Rudolfa, pa je zato dobil v hrbet in roke poškodbe z nožem. Tudi 26-letnega posestnikovega sina Kekca Martina je nekdo udaril z ročico po roki da mu jo je strt Med pretepom ao fantje razbili	vinotoča okna in opravo.
j— F'1^ Ptuj. V sredo in četrtek »žrtev ljubezni«. V glavni vlogi Luiza Ulrichova.
Iz Gornje Radgone
gr_ Ljubiteljici pokopališkega cvetja
pred sodiščem. Na župnijskem pokopališču Sv. Petra pri Gornji Radgoni je bilo pomla-! di izvršenih več tatvin nagrobnega cvetja Grobarju kljub pazljivosti ni uspelo izslediti krivca, pač pa sta obiskovalcem grobov postali sumljivi dve starejši ženici Frančiška Ortnerjeva in Marija Ujdlova ii Lutver-cev pri Gornji Radgoni- Ko sta nedavnega i jutra poskušali srečo, so ju opazili ljudje ' in prijavili v župni šču. ki je ovadilo zadevo orožništvu. Vse prejšnje tatvine cvetja sta osumljenki zanikali. Te dni sta se mo-aii • zagovarjati pred gorajeradgonsVim •odiiiem
ki hladi in osvežuje ter prepreči preveliko tran*~
racijo-
Jugoslov. P. Beiersdorf & Co. d. s o. j. Maribor.
Da bi 6e ognili kazni, sta hoteli poravnati škodo pred razpravo na ta način, da frta plačali znesek 200 Din župniku g. Gabercu. Vendar jima to ni pomagalo- Obsojeni sta bili vsaka na 60 Din denarne kazni pogojno za dobo enega leta in plačilo povprečnin« vsaka na 100 Din.
ČRNA. Naše vrle Kolašice so na veliko noč obdarovale nad 120 siromakov, a 31. maja so priredile materinsko proslavo v dobrodelne namene. Centrala v Ljubljani, ki budno zasleduje delovanje svojih podružnic, zlasti obmejnih, je poslala v Črno svojo delegatko. tajnico' Cirilo Gostičevo. Prebivalstvo Črne, ki se vedno odlikuje po nacionalni zavesti, je ob tej priliki zasedlo dvorano do zadnjega kotička. Proslavo je otvo-rila Cirila Gostičeva in je nazdravila Nj-VeL kraljici Mariji kot prvi materij v državi. Občinstvo se je iskreno pridružilo pozdravu. Nato je s. Gostičeva orisala delo in pomen žene našega naroda v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Z navdušenimi besedami je prikazala pomen kola in izpod-bujala Kolašice k vztrajnemu delu v blagor naroda, v ponos in čast domovini in kralju. Govornico je občinstvo nagradilo z obilnim aplavzom. Sledil je ostali spored; petje, de-klamacije, zadnje dejanje igre Ljudmile Po-Ijančeve »Matic in nekaj glasbenih točk. Proslavo je spet zaključila s- Gostičeva, ki je s sklepnim govorom tako navdušila nav-zočno ženstvo za Kolo jugoelovenskih sester, da se je takoj priglasilo nekaj novih_ članic. Čestitamo agilnemu odboru podružnice k posrečeni proslavi. Vse točke pestrega sporeda je izvajala samo deca- Tako naj se vzgaja deca. Vsejati se ji mora y srca v nežni mladosti ljubezen do domovine.. Delavnemu odboru podružnice želimo še na-daljnih uspehov na idealno začrtani poti.
MEDVODE. Skoro tisočglava množica se je udeležila v nedeljo popoldne tombole medvodskega Sokola na letnem telo-vadišču. Razdelili so 90 tern, 20 činkvinov, nazadnje pa tombole, ki so jih dobili: Spalno opravo tvorniški delavec Gorišek Franc iz Goričan, moško kolo posestnik štrukelj Franc iz Guncelj, žensko kolo Marko Kranjčan, tvorniški delavec iz Gornjih Pir-nič, emajlirano kuhinjsko posodo krojač Mirko Gorjanc iz Kranja, vrečo moke komandir orožniške postaje s Smlednika Pa-san Mehmedinovič in otroški voziček trgovski vajenec Cesar Franc iz škofje Loke. čisti dobiček bo porabljen v odplačilo dolga pri Sokolskem domu. Po tomboli je bila istotam prijateljska zabava. Nastopil je pevski zbor pod vodstvom šolskega upravitelja iz Preske g. Kržišnika Alojzija, igrala je godba iz Preske in vrsto skladb je zaigral tudi br. Vrtačnik. Prirediteljem, posebno br. šubicu, gre na vzorni prireditvi zahvala!
SEVNICA. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri mikavno opereto »Tebi pojem pesem svojo« in običajne dodatke.
ZIDANI MOST. Dne 4. t. m. je preminil kot je »Jutro« že obširno poročalo, upokojeni načelnik železniške direkcije v Ljubljani g. Ernest Vargazon. Kot svojemu častnemu članu je izkazalo tukajšnje železniško glasbeno društvo na postaji ob priliki prevoza njegovih zemskih ostankov v njegov rojstni kraj Središče, zadnjo čast in zadnji pozdrav ter mu zaigralo v slovo več žalostink. G. Vargazon je služboval pred vojno več let na Zidanem mostu, kjer ' ai je pridobil mnogo prijateljev. Bil je velik podpornik glasbe in v začetku tudi tajnik našega Železnica rskega glasbenega društva. Naj počiva mož poštenjak mirno v svojem rojstnem kraju! Mi vsi ga bomo ohranili v trajnem spominu 2
Oživljeni Jack Razparač
Skrivnostni umori žensk v Londonu
DN treba ohraniti
tliRavcev
F!gme]ei negroMtiega tipa, ki niso ljudožrci
Na potovanju po Malajskem otočju, ki ga je napravil s svojo jahto »Rasaura*. je lord Jlovne v bivši Nemški Novi Gvineji odkril doslej neznan rod pritlikavcev 0 tem je ob svojem povratku pripovedoval sledeče:
le dolgo časa so različne zgodbe govorile o čudnem rodu pritlikavcev v teh krajih. Nikoli pa ni bilo mogoče prepričati se, koliko resnice je na tem pripovedovanju. Samo enkrat je neki Evropee opazil male ljudi med reko Ramu in Hagenovo goro.
S svojo ekspedicijo je lord M ovne prodrl 180 km daleč v notranjost dežele vzdolž omenjene reke. Imel je srečo, da je naletel na pritlikavce. Spočetka so se mu kazali sovražne, ko so pa premagali svoj početni strah, so postali zaupljivejši in so celo dovolili. da jih fotografirajo.
Možje tega rodu so povprečno le 1.36 m visoki, ženske pa 1.25 m. Pigmejci so vseskozi negroidnega tipa. imajo pa rjavkasto
Tako delajo na Angleškem
Znani londonski založnik in špekulant Alfred Gosher Bates, ki se je bil kompromitiral pri znanem zavarovalnem škandalu, zavoljo katerega je moral odstopiti tudi kolonialni minister Thomas, je bil obsojen, da povrne vse dobičke, ki jih je imel pri tej aferi. To ni majhen dobiček, saj je šlo za 10.750 funtov šterlingov. Te dni je Bates to vsoto tudi v resnici vrnil.
Zračna zveza Dunaj — Sofija
Te dni so otvorili novo zračno zvezo Dunaj—Sofija, ki jo bo v poletnih mesecih trikrat na teden vzdrževala Avstrijska družba za zračni promet.
skoraj že belo kožo. V nasprotju z drugimi črnopoltimi domačini teh krajev niso kani-bali. So pa zelo bojeviti in živijo s svojimi sosedi v stalnih bojih.
Njih orožje sestoji v glavnem iz kosti. S tem orožjem lovijo po divji goščavi brc poti. iz katere se dvigajo strme gore do višine 3600 m. Za bivanja med njimi je eks-pedicija naletela na sledove primitivne kulture. Uspelo ji je, da si je pridobila celo vrsto rezbarij in barbarskih relikvij. Te predmete je lord Movne podaril potem Brit-skemu muzeju in drugim angleškim zbirkam.
V zadnjih letih zagovarja že mnogo odličnih kirurgov mnenje, da je bolje, če pacient po operaciji čimprej vstane. Tu ne gre ?a kakšno teorijo, ki si jo je izmislil kakšen medicinski čudak, temveč za zanimivo, praktično preizkušeno metodo, da bi se zdravilni proces in ves razvoj bolnika po operaciji čim bolj popešila in spravila v pra"i tir.	^ . .
Na lozanski kirurgični vseučiliški klin Ki so proučevali in preizkusili veliko število takšnih primerov. Pri tem niso imeli niti tnega primera, kier bi nova metoda odrekla. Seveda si stvari ne smemo zamišljati tako, da bi bil človek po težki tirebušni opericiji prisiljen, čim bi se zbudil iz narkoze, oblači hlače in suknjič ter se pobrati domov Prav za prav g"e le za to, da pacienta že ?4 do 36 ur po operaciji dvignejo iz postelje in ga povedejo s pomočjo strežnikov in zdravnikov do druge postelje.
ipalne navad® živali
Psi, levi in sloni v ujetništvu — Ptice
Angleški žfvaloslovec dr. E. G. Boulang-ir je pred kratkim objavil zeio zanimivo razpravo o spalnih navadah živali, ki jih je bil opazoval dolgo let.
Med drugim pravi, da se je domači pes navadil ponoči počivati, dočim Je njegov divji prednik ta čas izkoriščal za to, da je odhajal na lov Kako lahko pa se vrne tudi pes k pradavni navadi, je videti lz tega, da so psi čuvaji baš ponoči najbolj živi.
Levi imajo navado, da odhajajo o mra-
ku na lov, toda v ujetništvu se navadijo zavoljo redne hrane podnevi tega, da ponoči spe. Najmanj spanja potrebujejo sloni Opazovali so. da se debelokožci le poredko vle-žejo, ob najmanjšem šumu pa se spet dvignejo. Noč prebijejo večinoma v nemirnem zibanju semintja in z neprestanim sopenjsm. Najdaljše in najgloblje spanje imajo ptice, kar zavrača staro trditev, da je potreba po spanju tem večja, čim večji obseg Imajo možgani.
or
Ogromno letališče pri Moskvi
Prostor za 300 tisoč gledalcev in 20 tisoč avtomobilov
Šestnajst km od Moskve, v slikoviti okolici, so začeli graditi zračno pristanišče, s katerega bodo lahko vsak dan odpreiii 720 potnikov in 40 ton blaga. Posebno polje bo tu
Zadnja pot potopljene vojne ladje
določeno za mnogoštevilne letalske športne prireditve. Pripravili bodo prostor za 200 do 300 tisoč gledalcev in za parkiranje 16 do 20 tisoč avtomobilov.
S pomožnimi obrati bo novo letal 3če obsegalo površino 1367 akrov. Zvezano bo z Moskrvo z več cestami in z dvema železniškima progama, ki ju bodo v kratkem ©lektri-ficirali. V neposredni bližini gre prekop iz reke Moskve v Volgo. Po načrtu bodo število rednih zračnih prog v Busiji do leta 1938 napram letu 1935. pocetvorili. skupno dolžino prog pa podvojili. V Moskvo in iz Moskve bo letno 64.000 poletov, kar je 21 krat toliko kakor lansko leta
Večina pacientov se temu postopanju naravno upira, ker se boje. da bi se jim rane spet odprle in da bi nastale sploh kakšne druge komplikacije. Toda ta strah je po modernih obvezah in spretnih šivih brez podlage. Pacienti, ki so se odločili za tiste zgodnje prve korake, so kmalu lahko ug">-tovili znatno izboljšanje svojega stanja. To izboljšanje temelji na tem. da se s pokončno lego telesa kmalu odpravi zastoj krvi in druge motnje notranjih organov. Seveda pa se bodo morali kirurgi, ki smatrajo zgodnje vstajanje po operacijah za najboljšo pot do ozdravljenja, še nekaj časa boriti za to svoje naziranje, preden bo obveljalo.
Londonska policija se močno trudi, da bi pojasnila vrsto skrivnostnih umorov v predelu zabavišč in tujcev Sohu. Ti umori spominjajo v marsičem na proslula dejanja Jacka Razparača, ki je bil pred petdesetimi leti strah in groza londonskega prebivalstva.	x V mestni četrti Sohu so našli namreč
KUPUJTE LE DOMAČE IZDELKE!
P E R I 0 N
PRALNI PRAŠEK JE KVALITETNI IZDELEK SLOVENSKE INDUSTRIJE. — KUPUJTE GA I
umorjenih že nekoliko pocestnic, umori pa so se bili izvršili vsi na isti način. Prvi umor se je zgodil v novembru lanskega leta, drugi v letošnjem februarju. tretji pa v preteklem tednu. Vse tri žrtve so bile tujke, dve Francozinji in ena Holandka. V vseh treh primerih ni nobenega sledu za zločincem. Menili so sicer, da so ti umori v zvezi z ustrelitvijo nekega trgovca z dekleti, ki je v dvajsetih letih spravil mnogo tujk v ta zloglasni mestni predel, in da gre za maščevalno dejanje zavoljo denunclacije tega trgovca, toda ta domneva se ni potrdila. Sedaj menijo da morilca ni iskati v krogih podzemlja, temveč da si tu samo išče svoje žrtve.
»Vi b' torej rad postal avtoizvošček ? Ali boste dobro stregel gostom? Ge bi n, pr. gost pozabil v vozilu listnico s 100.000 Din, kaj bi storil z denarjem?«
> Izginil bi čimprej na varno in ne bi rtkoli več prijel za delo.«
feBraoDiesael«)
Zanič junijsko vreme
Štiri in šestdeset let ne pomnijo enakega - Vzrok: polarne zračne
stroje — Izboljšanje še ne pride kmalu
Stolp na robu morja
Siromak bogatin
čudak iz Amerike v ČSR, ki ne more z denarjem iz
države
Pred nekoliko dnevi je policija v češkem Tešinu ustavi'a moža. ki je imel na sumljiv način izbočene žepe Branil je. da bi se izkazal, pa so ga odvedli na stražnico- Tam je pokazal ameriški potni list in izkazalo se je. da ima pri sebi 6000 Kč v gotovini, poleg tega pa še nič manj nego sto hranilnih knjižic, ki so se skupaj glasile na približno pol milijona čeških kron.
S pismi in listinami, ki iih je ime] polno pri sebi, je dokazal, da si je ta denar pridobil na zakonit način in ga prinesel pred letom dni iz Amerike na Češkoslovaško Dejal ie, i
da bi spet rad odpotoval v Ameriiko. ker pa more po sedanjih predpisih vzeti s seboj samo 1000 dolarjev, ne more odpotovati. Imel je lo bančnih kontov, ki niso bili po-sebe označeni kot iz tujine uvožen denar. Zato so ga hoteli pod sumom, da je prekršil devizne naredbe, oddati finančni oblasti v nadaljnje postopanje. Mož pa je ušel in iz svojega hotela je pozval ameriško poslaništvo na pomoč. Ameriški čudak šteje 42 let in potuje že dalj časa od mesta do mesta ne da bi se kje odločil ia stalno bi-I vanje.
Stavkujoči spijo v tvornici na zasilnih ležiščih
dperaeije brez dolgega
ležanjja
Kirurgi pravijo, naj se bolnik čimprej postavi na noge
Nemški državni kancelar je te dni odkrl
kaj svojevrsten spomenik nemškim mornarjem, ki so padli v svetovni vojni
Obleka in šminka
Pred dnevi so imeli pri Londonu velik« konjske dirk©, h kakršnim se zbirajo člani boljše angleške družbo, predvsem p® dame ki nimajo drugega opravka, nego da razkazujejo svoje nove obleke. »Senzacija dneva« je bila lady Lavinia Duodas. ki se je pojavila z modro barvanimi ve_ kami in obrvmi k modni obleki. Dejala j©, da ee pripravlja nova moda, pri kateri se bosta morali obleka in šminka skladati v barvi Od tega si > obetajo mične poživitve celotne pojave elegantne ženske«.
Na Angleškem so še dovolj konservativni, da se niso vsevprek in na mah navdušili za to modo. Nevljudni ljudje vprašujejo ,ali nosi lady Dundas tudi rumene, zelene, rdeče in črne veke k ustrezajočim oblekam. To bi bilo res mično. Razen te. ga še vprašujejo, kaj bi rekli moški k modro šminkaaim ženskam.
Angleški zunanji minister A n t h o n y Eden je imel te dni v svojem volilnem okrožju važen govor. Izjavil je, da je treba za vsako ceno ohraniti Društvo narodov, njegov ustroj pa tako preurediti, da ostane ohranjen tudi mir
Temperature okoli ničle, neprestano deževje, po nekaterih krajih celo sneg — to so vremenska poročila zadnjih dni. Kje so pa vzroki, da nas je skoraj že tam v bližini pasjih dni obiskalo tako pasje vrem-i?
Sloviti dunajski vremen06lovec proi. Myr-bach je povedal časnikarjem, ki v tem času skoraj nimajo drugega bolj perečega gradiva, nego da razpravljajo o vremenu in 6e pritožujejo čezenj, nekaj zanimivih podatkov o tej katastrofi. Njeni globlji vzroki tičijo v vdoru polarnega ozračja, ki je ponovno kriv, da se znašajo nad velikim delom Evrope padavine vseh vrst in da so temperature padle popolnoma na poznojesen-sike iznose. Za nekaj časa, pa poudarja prof-Myrbach, sploh še ni pričakovati izboljšanja, čeprav so vse napovedi na daljši rok že zavoljo pomanjkanja vesti o temperaturah morja (posebno o temperaturah Zalivskega toka) tvegane-
V analih meteorološkega osrednjega zavoda na Dunaju beležijo letošnji junij kot najslabši v zadnjih 64 letih, to je odkar ta zavod obstoji. Le 1. 1906. so opazovali približno podobne vremenske prilike.
Katastrofalni kakor vreme pa so njegovi učinki na poslovno in gospodarsko življenje. Kakor pri nas tudi v sosedstvu ni videti poletnih toalet, pač pa je na cestah mnogo zimskih in dežnih plaščev. Organizatorji velikih prireditev na prostem tožijo o izgubah zavoljo slabega obiska. Na Du-
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
naju obratujejo peči skoraj kakor pozimi, trgovine modnih oblek, ki so imele že pomladi pokvarjene kupčije, so v velikem strahu tudi za svojo poletno kupčijo. Posebno hudo pa je prizadeta gostinska obrt in tujsko prometni kraji Ze pozimi niso imeli nobenega obiska ker je nedostaja-nje snega onemogočalo vsak pošten zimski spori, zdaj pa so v pravem katastrofalnem položaju, kajti poletje ne obeta v nasprot-
no smer nič bolje nego zima- Gostilničarji in hotelirji, ki se zalagajo v pričakovanju nedeljskega obiska, morajo potem gledati, kako jim zaloge zavoljo deževnega vremena ostajajo nedotaknjene in se jim kvarijo.
Skratka, takšnega pasjega junija po tako pasjem maju ne pomnijo tudi v drugih deželah naše celine in povsod imajo od tega ogromno škodo.
Stavka pariškega delavstva
iniiiiiii"
Najvišji evropski hotel
Na Elbrusu, najvišji gori Kavkaza ta Evrope, gradijo ta čas planinski hotel, ki bo na poseben način zaščitan zoper srež. ne in vrtinčaste viharje. Hotel bo Lmel 200 sob. Ves gradbeni materij al dovažajo do vznožja gore s tovornimi avtomobili, od tam pa z volovskimi vpregami in tovornimi žr.valmi do gradbe. Sovjeti upajo, da ae bo turistični promet v Kavkazu po zgraditvi tega hotela Zelo okrepil.
Vojskovodja in prestolonaslednik
Na levi: italijanski maršal B a d o g 1 i o, šef generalnega štaba, ki se Je prartaor vrnil Iz Afrike skozi Napoli v Rim. Na maršalovi levi strani prestokmaslednfk U m b e r t o, ki je sprejel vojaškega dostojanstvenika y Imena kraljevega doma
Amerika ogleduje „Queen Mary"
Na čuden način so si Američani ogledali največji parnik sveta, ki je priplul. ikakor smo poročali, v newyorško luko. Obiskovalcev je bik) okrog 35-000, Usti pa poročajo, da so si mnogi izmed njih vzeli za spomin na ta obisk kakšen predmet, in sicer ne samo pepelnike in podobne predmete, temveč tudi koledarje, porcelanske posode in celo ure, pri čemer so rabili tudi klešče in odvi-iače. Prvi strežaj je dobil skoraj solzne oči, ko je opazil škodo
ANEKDOTA
Leon Blum in papežev nuncij sta se srečala v notranjem ministrstvu. Pri slovesu je dejal Bitim z nasmehom: »Ne upam si, monseigneur, prosti vas za božji blagoslov« Nakar je odgovoril nuncij isto tako z nasmehom: »Torej bom prosil Boga, naj vam ga sam podeli«.
VSAK DAN ENA

»JUTRO« št m
5re3*, TO. SI. 1938.
Sokolstvo
Ob 25 letnici središkega Sokola |
V Prlekiji so pred 1. 191o nastala eamo
tri sokolska društva: v Ptuju, Ljutomera bi v Ormožu. Na pobudo br. dr. Chloupe-ka, staroste ljutomerskega Sokola, pa se je kmalu potem ustanovil Sokol ▼ Sredi-šču^ ki je kot oaza y puščavi kljuboval Cemškutarstvu.
Ormoža 7. septembra I, 191S., ko j« oMa. stvo prepovedalo koraka*. Sokolom v strnjenih vrstah skozi »nemški« Ormož bi tudi prepovedalo korakati varaždinskim Sokolom čez most na zletni prostor, ho-teč na ta način preprečiti bratsko vzajemnost Hrvatov ln Slovencev v borbi
Dne 28. avgusta t 1911. je priredila fceljska sokolska župa z brati Varaždinci tupoi zlet v Središču, ki je bil prava ma_ nifestacija jugoslovanskega bratstva. Ta jrfet je dal povod, da Se je že 22. oktobra nstfinovilo sokolsko društvo z nazivom Dravski Sokol s starosto br. Srečkom E>ogšo na čelu ki je moral svojo nacionalno zavest plačati g smrtjo v graških
t Štefan Dogša, ustanovitelj Sokola v Središča
«apan3i med vojno. Z ustanovitvijo Soko-
ja je bil storjen začetek borbe proti po. cemčevanju m borbe za narodno edinstvo, kajti že leto dni po ustanovitvi je vznik. nila misel, da se ustanovi Stanka Vraza eokiDuska župa, ki naj bi združevala va-raždinske, središke, ormoške in ljutomer. ske Sokole, žal ee ta Ideja ni uresničila. Vendar so pa ostali br. Varaždinci kljub temu zvesti s!ovanskemu bratstvu in z ogromno udeležbo na prvem samostojnem javnem nastopu 25. avgusta 1. 1912. to tudi dokazali.
Mnogo borb je prestalo središko sokolstvo pred vojno. Najznačilnejši je bil dogodek v Loperšicah pri Ormožu 13. junija 1913, kjer sta se vršila slovenski ljudski tabor in zlet nemškutarskih gasilskih društev. »Nevarne« slovenske Sokole je etražila četa orožnikov, da ne bi kdo iz_ jned njih napadel zasramovalcev slovenskega jezika. Br. dr. Gvidon Sernec je tedaj v govoru rekel med drugim: > Glejte izdajalce slovenskega naroda, nemškutar-ske gasilce! Oni so, ki pomagajo gradi« Nemcem pot do Adrije. Zgradili jo bodo samo preko naših trupel«
Mnogim starejšim središkim Sokolom je ostal v neizbrisnem spominu tudi zlet v
Sokolski dom v Središču ob Dravi
proti tsočUeitnemu sovražniku. Toda vrli Varaždinci se niso ustrašili te prepovedi; zasedli so čolne in se z njimi prepeljali na slovensko stran Drave.
Dne 29. junija 1914. je bil zadnji pohod srediških Sokolov pred vojno, m sicer ▼ Ruše, kjer se je vršil župhi Zlet maribor. ske sokolske župe, odkoder so se naši bratje vrnili s hudimi slutnjami v srcih. Nastala je vojna. Mnogi bratje so v borbi za jugoslovensko misel izgubili! svoje življenje kot dobrovoljci. Oni pa, ki so se vrnili, so takoj po povratku zbudili Sokola k novemu lepšemu življenju v svobodni Jugoslaviji. Pa ne za dolgo, kmalu so Se moraK odzvati Maistrovemu klicu in krepko braniti našo severno mejo pod njegovim poveljstvom.
Z nezlomljivo vztrajnostje so po povratku s koroških bojišč začeli misliti na gradnjo Sokolskega doma, katerega »o leta 1922. slovesno otvorili. Od tedaj naprej ni bilo več ovir za smotrno in vztraj. no sokolsko delo. Sokol je ustanovil več odsekov (pevski, dramski, t&mburaški <in godbeni) in organiziral v sosednem Medmurju več sokolskih čet (Mihaljevec, Orečani Mačinec itd.), ki so po zopetni ustanovitvi varaždinske sokolske župe pripadle njej, vendar pa ?'m je še danes, če že ne uradno, pa dejansko matično društvo, ki jim ob vsaki priliki nudi bratsko pomoč.
Središki Sokol je v svojem neumornem
četrtstoletnem delovanju izvršil ogromno kulturno-nacionalno delo v kraju samem kakor v okolici. 19 javnih nastopov, 14 akademij, 125 gledaliških predstav, 20 koncertov "in neštevilno predavanj sokoL skega> zgodovinskega, gospodarskega in Kulturnega značaja dovolj jasno govore o njegovem neumornem delti.
Pred dvema letoma pa so navdušeni starejši člani spet krepko prijeli za delo v telovadnici. Ustanovili so staro vrsto ln s tem okrepili Z vzorno arscipLino delo mlajših članov. S tem so povzdignili delo v telovadnici na tako višino kakor se nikdar v preteklih 25 letih.
Kljub hudim časom je sreeiško sokol, sko članstvo zbralo primeren znesek za prapor, ki ga bo razvilo ob priliki proslave 251etnice 14. t. m. ko bo okrožni zlet ptujskega sokolskega okrožja.
Z željo, da središki Sokol vztraja na začrtani poti, mu kličemo ob 251etrxci bratski Zdravo!
Sokolskim pripadnikom in prijateljem
Iz sokolskih vrst je niknila nova delavnost,. Za nami je doba, v kateri smo se malone odvadili samostojnemu ugibanju in
ukrepanju v sokolskih stvareh. V tej dobi smo čakali na pomoč, ki naj nam pride izven naših vrst, pri tem smo pa pozabljali, da more pravo sokolsko delo temeljiti le na preizkušenih načelih samoniklega, samobit-nega in požrtvovalnega uveljavljanja vsakega posameznega pripadnika v skladni sokolski celoti.
Daljši čas zadrževani naš polet se je v iz-prernenjenih prilikah mahoma sprostil. Kdor je pripisoval sokolskemu udejstvovanju uspeh samo v pooblaščenih razmerah, tega je odnesel val malodušja iz naših vrst takoj, ko so minile take razmere. Zdaj so naše vrste čiste. Treba je, da jih ponovno pregledujemo in bodrimo k vztrajnemu delu.
Z uspehi ne bomo nikdar zadovoljni. Večna nezadovoljnost naj nas žene vedno bližje in bližje k sokolskemu cilju. Vsi znaki kažejo. da smo zopet našli pravo obliko sokolskega dela. Vsak naš poizkus naj bo usmerjen v eno in isto smer, vedno bližje sokolskemu cilju. Neuspehi naj nas vzpodbujajo k vztrajnosti, z uspehi pa ne smemo biti nikdar zadovoljni. Tako bomo prišli v tisto gibanje, ki naj nam daje znak pravega Sokolskega življenja,
V naši župi je bil početek jugoslovanskega Rokolstva. To zgodovinsko dejstvo nam nalaga dolžnosti, katerih ne bomo nikdar zanemarjali. Te dolžnosti so se nam povečale tndi s tem. da je naš sokolski kraljevski dom posvetil naši župi velepomembno pozornost, ko ji je Nj. Vel. Kralj Peter II. namenil v dar župni prapor.
Ko bomo ob razvitju tega prapora dne 14. junija 1936 zbrali prerojene sokolske legije, jim bomo z novim žiipnim praporom dali tudi novo in edino smer: V boljšo sokolsko bodočnost!
^ fprri mislimi smo Vas vse opozorili na. posebni pomen letošnjega zupnega zleta, kj fc® 13. in 14. junija 1936. Bratje, sestre, iskre-
no Vas vabimo, da prisostvujete župnemu zletu. Vaš odziv bo vsem v bodrilo in ponos. Uprava Sokolske župe Ljubljana.
Spored zleta sokolske župe Ljubljana Je naslednji: V soboto popoldne bodo tekme članov in članic za zvezne tekme v Subot.ici na letnem telovadisču Ljubljanskega Sokola, če bo deževalo, pa v Narodnem domu. V nedeljo ob 8. bodo na letnem telovadišču izkušnje vseh oddelkov. Ob 11. bo slavnost-no razvitje župnega prapora, dar Nj. VeL kralja Petra n. Ob 11.30 se bo razvil sprevod po Gosposvetski cesti na Tvrševo, Masa rvkovo in Miklošičevo cesto čez Marijin trg na okrog, čez Stari trg, na Emonsko cesto, po Vegovi ulici na Kongresni trg, skozi Selenburgovo ulico in po Aleksandrovi cesti pred Narodni dom, kjer bo razhod. Javna telovadba bo ob 15. S pTostimi vajami nastopijo vsi oddelki, enako na orodju, slednjič bo izmenski tek članov in nastop konjenice. Sodelovala bo godba Sokola I. Zlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Oe bo trajno deževalo, se bodo na najprimernejši način sproti objavila navodila o morebitnih izpremembah v izvajanju celotnega sporeda.
Prihod bolgarskih Junakov na subofi-
ški zlet. Predstavnik bolgarskih Junakov prof. Minev je ob povratku z glavne sokolske skupščine v Sofijo dejal beograjskim novinarjem: Odnašam iz Beograda najlepše vtise. Nadejam se, da se bomo spet videli ob vidov danskem pokrajinskem zle tu SKJ v Subotici. V Bolgariji se živah no pripravljamo, da bo udeležba Junakov čim večja. Junaki se zelo veselijo, ker bodo obenem en dan gosti sokolske župe no-vosadske in da bomo po vrnitvi iz Su-botice priredili v Beogradu enanifesrtaoijo skupno s pripadniki beograjske župe.
Točno plačuj »Jutru« naročnino l/otuJ svojcem zavarovalnino
Iz Julijske Krajine
Istrski vodovod
fce od leta 1929 grade v Istri veliki vodovod, ki naj bi dovajal vodo skoraj polovici istrskih krajev. V to svrho je bil ustanovljen poseben konzorcij, ki gtadi vodovod v več etapah. Dela so bila Čeeto prekinjena, ker je zmanjkalo kreditov. Vodovod grade s sredstvi, ki jih dajejo država in kmečke občine odnosno istrska pokrajinska uprava. Na drŽavo je odpadlo doslej 95 odstotkov vseh stroškov, na otčine 5 odstotkov-
Ker pa so bile občine zelo obremenjene že z drugimi izdatki, je pokrajinska uprava že pred leti prevzela njih delež. A tudi pokrajinska uprava je le s težavo prispevala onih 5 odstotkov in še posebej se je njen položaj poslabšal leta 1932, ko je bila z no-vO davčno feformo pokrajinam odvzeta finančna avtonomija, kakršno so imele prej-Zaradi tega je morala pokrajina znatno povišati davčno doklado na zemljiški in druge davke. Vse doslej si je zaman prizadevala, da bi Be njen prispevek znižal. Kakor poroča »Conriere Istrianot pa je sedaj tudi onih 5 odstotkov prevzela država, tako da bo vodovod zgrajen skoraj Izključno z njenim denarjem.
Za vodovod je šlo že doslej mnogo milijonov lir. Baš pred kratkim so bili odobreni novi veČniilijonski krediti- Kakor pa kaže, vodovod v doglednem ča6U veudarle te ne bo dograjen.
Drobne novice
Krščanska gospodarska zadruga v Idriji
namerava v kratkem ustanoviti novo mlekarno v Gornji Kanomlji- V to svrho je vložila prošnjo za potrebno dovoljenje pri goriškem pokrajinskem korporacijsko - gospodarskem svetu. Svet je prošnji ugodil na svoji poslednji seji 28. maja.
0 binkoštih je bil kakor običajno v Postojni velik naval tujcev. Listi poročajo, da je posetilo letos postojnsko jamo 18.612 ljudi. Mnogo tujcev je prišlo iz Jugoslavije, Nemčije in Avstrije.
Poslednje neurje na Goriškem je povzročilo veliko materiialno škodo. Ee po prvih podatkih je znašala škoda, ki Jo Je napravila toča v sadovnjakih in vrtovih v Standre-žu 200.000, v Stari gori 170.000, v St. Petru in Vrtojbi 150.000, drugod po goriški okolici pa 175.000 lir- Po podrobnih cenitvah znaša škoda v srednji in gornji Soški dolini skoro milijon lir.
Iz idrijskih zaporov je v soboto, 30- maja zbežala 22 letna jugoslovenska državljanka Zora Jerinova. Aretirali so Jo na meji na mestu, kamor civilistom ni dovoljen dostop. Karabinjerji so jo pričeli takoj zasledovati, a je doslej še niso prijeli. Neki jetniški paznik je bil zaradi tega aretiran.
Rekvizicija volne. Poročali smo že o odloku, s katerim bo letos po deželi rekvkira-na vsa volna. Sedaj je korporacijsko ministrstvo odredilo, da smejo prekupčevalci zbrati volno neposredno pri producentih, a jo morajo nato prodati določenim vojaškim komisijam. Kakor kaže, bodo zaradi tega Cene volne zelo padle, če ne bodo uradno določene.
V	Grahovem je bil aretiran 17 ledni Rafael Sturm, ki je bil pred nekaj meseci obsojen na tri mesece zapora zaradi ilegalne-1 ga bega čez mejo. Prepeljali so ga v tolminske zapore.
V	Gradežu so te dni dogradili 600 m dolg most, ki veže kopališče s celino. Most je širok 8 m- Zgradili sta ga dve tržaški podjetji za 2 milijona lir, ki jih bodo krili s sredstvi tržaške pokrajinske uprave.
V	Tržiču se je vršila pred dnevi seja občinskega sveta, ki Je bil pred kratkim imenovan. Razpravljali so o tržiških občinskih zadevah, o ustanovitvi protituberkuloznega dispanzerja, o nastanitvi nekaterih družim ki so zadnje čase živele v nekih starih barakah, ki so jih morali sedaj podreti, ter drugih takih vprašanjih.
Blizu Zaloga pri Tolminu se je na binkoštni ponedeljek smrtno ponesrečil 13-letni Josip Levpušček iz Zatolmina. Peljal se je s kolesom proti Sv. Luciji. Ker je vozil ob robu ceste, ki je bila vsa premočena od dežja, mu je nenadoma spodrsnilo in je i.adel 10 m globoko v Tolminco. Ljudje, ki so prišli tatn mimo so ga sicer takoj dvignili iz deroče, vendar nizke vode ter ga spravili domov. Od tam so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam.
Goriška pokrajinska npraV* je Izplačala gozdni milici v svrho pogozdovanja goli-čav na Goriškem 20.000 lir. S to vsoto bodo deloma krili stroške za pogozdovanje v dobi 1835/30- Pogozdovanje izredno počasi napreduje.
Iz konfinaclje sta se v zadnjih dneh vrnila nekdanji proeeški župnik Aleksander Marteianc, ki je bil dve Ml interniran v mestu Lecce na skrannem jugu Italije, ter v pokoj eni uradnik Anton Saplj« iM Gorice-
V	Gorici je bil 27!etn1 brezposelni delavec Leopold Cej v kontumaciji obsojen na 4 mesece zapora in 1000 lir denarne kazni, ker je brez potnega tista zbežal preko meje, da bi si v tujini našel zaslužek.
Znani trg »Aa Kornu« ▼ Gorici bodo v kratkem preuredili. Sedaj so že odstranili vodnjak s stopnjiščem- Pred muzejem širijo pločnik.
Kasnovani tržaški trgovci. Pokrajinski intersindikalni odbor v Trstu Je kaznoval 4 trgovce na zaporo njih lokalov za več dhi, ker so prodajali blago po višji ceni, kakor je določal uradni maksimalni cenik. Poleg drugih sta bila kaznovana tudi mesar Ivan Konjedic in Peter Marlič.
TudS v Puli so bili te dni fcrije trgovci, med njimi IVan Zbrisa j, kaznovani zaradi previsokih cen življenskim potrebščinam. Začasno so jim zaprli lokale ter jim odvzeli trgovske koncesije.
Po zadnjem »naboru« fašistovekih mladinskih organizacij, ki se je vršil 24. maja, je naraslo število članov balilske organizacije na 5,031-905. Zanimivo je, da so v Trstu uvrstili med »mlade Italijanke« tudi dekleta letnik« 1919 im celo 1920, ker se jih je iz letnika 1918 javilo premalo, čeprav bi morale biti le one, ki so dovršile 18. letOj uvrščene v omenjeno kategorijo organiziranih fašistk.
Družba »ttalia Redenta«, o kateri smo pred kratkim že poročali, je leta 1934 ustanovila na Tržaškem in Goriškem 7 novih otroških vrtcev, in sicer v Boljun-cu, Lonjerju, Mavhdniah. pri Sv. Ani v Trstu, v Strmci, Studenem ifl v Črnlčfth na Vipavskem.
V	reški luki bodo v bodo?e koncentrirali vso živo klavno živino iz Madžarske, ki )e namenjena za izvoz v države ob Sredozemskem morju- V Budrnpešli je bil pred dnevi v tso svrho dosežen sporazum.
S P O R T
Mednarodne kolesarske dirke v Slovenjgradcu v __
Kakor smo ie čitali, si je mlado kolesarsko društvo »Mislinja« r Slovenjgradcu nadelo nalogo, da izvede prihodnjo nedeljo veliko kolesarsko prireditev, io sicer pravo
manifestacijo v severnem kotičku naše države. Na programu je več kolesarskih dirk, med katerimi bo gotovo najzanimivejša 100-kilometrska mednarodna dirka na progi Slovenjgradec — Maribor — Slovenjgra-dec. Proga ni baš naporna, a ima precej ostrih ovinkov, ki so posebno za skupinsko vožnjo nevarni. Bo pa ta nevarnost gotovo odpadla, kajti z ozirom na udeležbo močnih avstrijskih dirkačev z večkratnim avstrijskim cestnim prvakom Gatternigom na čelu, ni predvidevati, da se bo skupina ali vsaj skupinica dolgo držala skupaj. Pa tudi na zmage Avstrijcev, oziroma inozemcev ni mogoče prerokovati, kajti tudi mi imamo, čeprav smo s prestopom štirih jugoslovenskih dirkačev v napol profesionalizem precej izgubili, še dobrih kolesarjev, ki se znajo postaviti po robu inozemskim favoritom. Nedeljska kolesarska borba bo torej za ta naš šport prava senzacija, saj se ne sliši med temi športniki, pa tudi med sorodnimi motocikliBti drugega razgovora kot slo-venjgraške mednarodne dirke, ki bodo v nedeljo 14. t. m. pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. Natlačen:
Spored je naslednji:
Dirka glavne skupine na progi Slovenjgradec — Celje — Slovenjgradeo 100 km. Start ob 9.50, obrat r Celju (Glazija).
Dirka novincev, članov klubov Mislinje, PeCa in korotan na progi Slovenjgradec — Meža — Slovenjgradec 22 km. Start ob 1L obrat v Meži (R. Komauer).
Dirka Juniorske skupine na progi Slovenjgradec — Gornji Dolič — Dravograd — Meža — Slovenjgradec 52 km. Start ob 11.15, obrat v Gornjem Doliču (gost. Fuhrer) in v Meži (Komauer).
Dirka dirkališčne skupine na progi Slovenjgradec — Turiška vas — Slovenjgradeo 10.5 km. Start ob 14.15, obrat v Turiški vasi (gostilna Sotl).
Start in cilj je za vse skupine pred Btavracijo Cajnko v Slovenjgradcu.
Nagrad ni nič manj kot 18. Darovali so jih prijatelji lepega športa, razni indu&trijci in trgovci i V vseh skupinah se nagradi ena tretjina dirkačev, prispelih na cilj. Pri-javnina Din 10 za vsakega vozača. Prijave Be sprejemajo do 13. t. m. ter jih je treba poslati tajniku kluba Mislinje g. Cirilu Cajn-ku.
Teniško prvenstvo Ljubljane
Za binkoštne praznike je priredila Ilirija svoj vsakoletni veliki Uvodni turnir za prvenstvo Ljubljane, ki je obenem tudi prvi v državi. Prireditev je bila sicer mednarodno razpisana, je pa zaradi odpovedi inozcmcev postala prav lepo srečanje priznanih jugoslovenskih teniških igračev. Normalen potek turnirja je žal močno oviral muhasti dež. Udeležba tekmovalcev je bila v splošnem dobra, kvalitativno nekaj manj, toda le v singlu gospodov, kajti dam-ska disciplina je bila tudi letos odlično zasedena
Turnir se je končal v torek pozno popoldne s finalnimi partijami vseh disciplin. V naslednjem potek in rezultat poedinih disciplin.
SIN G LE GOSPODOV. (26 tekmovalcev). I. kolo: Banjai : Freudenreich (ZKD1)
6	: 0. 3 : 6, 10 : 9 w. o. Šlvlc : Micky w. o. Dacar : Leyrer 6 : 3, 6 : 4; Hagenauer: Albaneze 6 : 2, 4 : 6, 6 : 3; Gogala : Sou-kal w. o. Mogin : Treo 6 : 1, 6 : 2; Mayer: Pinter w. o. Nagy : Takač w. o. Skoberne : Tončič 6 : 3, 6 : 4; Banko : Antolko-vič 6 : 4, 6 : 4; Vidic : Kenda 6 : 1, 6 : 3j II. kolo: Cikoš : ing. Fabian 6 : 1, 6 t 2} Sivic : Banjai 6 : 2, 6 : 3; Hagenauer : Dacar 6 : 4, 4 : 4 o. Mogin : Gogala 6 : 2,
7	: 5; Skoberne : Banko 5 ! 7, 6 : 4, 6 : 2, Banko je ie vodil v drugem setu s 4 : 2; Truden : Vidic 6 : 2, 6 : 0; Friedrich : T&-dorovic 6 : 0, 6 : 1; III. kolo: čikoš : Sivic 6 : 2, 3 : 6, 6 : 1; Mogin t Hagenauer 6 : 4, 6 : 4; Mayer : Skoberne o. Friedrich : Truden w. o. IV. kolo Cikoš : Mogin w. o Mayer : Friedrich 6 : 4, 6 : 3. Lepa zmaga Mayerja! V finale Sta sfc torej plasirala Cikoš (ATK Zagreb) in Mayer (ZKD). Odločilno borbo sta pričela oba igrača zelo nervozno. Score otvori Mayer in vodi z 1 : 0, vendar se Cikoš kmalu znajde in dobi po vrsti sedem gamesov in prvi set V drugem setu Mayer potisne nasprotnika v obrambo ter hitro pobegne v vodstvo s 3 : 0. Potem pa nekoliko nopusti, kar sigurno Cikoš takoj izrabi in izenači Borba je iženafiehl. Mayer ima manj uspeha, njegova igra kratkih udarcev mu ne leži. Do stahja 5 : 5 Mayer dohiteva nasprotnika, nato pa izgubi svoj servis in s tem drugi set, kajti Cikošev servis je najkoristnejši del njegove izglajene igre. Z rezul-
tatom 1 : 6, 5 : 7, je šel Mayer ie precej resigniran v tretji set. Double foulti so mu vzeli še poslednjo mirnost. Cikoš igra taktično, in forsira riskantnejšo igro. Divno plasirane žoge mu sedijo »za milimeter«. Pri stanju 4 : 0 za Čikoša se Mayer še po-slednjič zbere, zniža rezultat na 4 : 2, potem pa ima Cikoš servis in sedmi games je odločilen. Sledi še 5 : 2, zatem pa je borba končana. Cikoš je zasluženo postal prvak Ljubljane za leto 1936. Končni rezultat: 1. Cikoš (ATK), 2. Mayer (ZKD), 3. in 4. Friedrich (Hašk) in Mogin (ATK).
S1NGLE DAM: (15 tekmovalk). I. kolo: Kovač (ATK): Potočnik (I) w. o., Friedrich: (Hašk) : Bahovec (Domžale) 6 : 3, 6 : 4; Budisavljevič (ZKD): Westen (Celje) 6 : 2, 6 i 3; Skoberne (Celje): Tratnik (I) 2 s 6, 7 : 5, 6 : 3; Elegovič (ZKD): Muhleisen (I) 6 : 0, 6 : 1; Florjan (ZKD): Galle (I) o. IL kolo: Kovač : Friedrich w. o., Budisavljevič : Dfernovšek (Ilirija) 6 : 0, 6 : 2; Elegovič : Skoberne w. o. 3. kolo: Kovač : Budisavljevič 6 : 3, 6 : 3, najlepša damska partija; Florjan : Elegovič 6 : 1, 6 : 1; Finale: Kovač : Florjan 6 : 1, 7 : 5. Kovačeva se je letos mnogo popravila.
Double gospodov: Polufinale: Hagenauer — Cikoš : Banjai—Fabian 6 : 4, 9 : 7; Sivic— Friedrich : Dacar—Pintar 6 : 3, 6 : 2; Finale : Friedrich—Sivic : Hagenauer— Cikoš 8 : 6, 7 : 5, 3 : 6, 4 : 6, 6 : 1. Ogorčena borba za prvo mesto. Sivic in Friedrich sta bila bolj vigrana. Cikoš je v dou-blu zelo slab.
Mixed double: Polufinale : Kovač—Friedrich : Dernovšek—Gogala w. o. Florjan— May«f : Budisavljevič—Šivic 6 : 1, 7 : 9, 6 : 1, najlepša partija vsega turnirja Finale : Florjan—Mayer Kovač—Friedrich 6 : 0, 6 : 4.	.
Single juniorjev: 1. Albaneze, 2. Dernov-iek, 3. in 4. Pevnik in Jelašič.
Stngle gospodov B. III. kolo: ing. Fabian : Kenda 6 t 1, 8 : 6; Dernovšek : Tončič 8 : 6, 4 : 6, 6 : 4; Albaneze : Leyrer 6 : 1, 6 : 0 (!); Gogala : Praprotnik w. o. Polufinale : ing. Fabian : Dernovšek 6 : 8, 6 : 3, 6 : 4; Gogala : Albaneze 5 : 7, 6 : 1, 6 : 2; Finale: Gogala (Ilirija) : ing. Fabian (Maribor) 6 ; 0, 11 ; 9,
Iz JLAS (Službeno). Opozarjaj ee k-
hkoastletski reprezentanci Jugoslavije: Gabršek Hanzi, Goršek Emanuei, Krevs Ivo. Martini Fric in Pleteršek Ferdinand (vm Primorje) in Bručan Joža, ihg- Stepismk Miktn ter Zupančič Neli (vsi Ilirija), ki so določeni za nastop v Pragi 13- ta 14. t m„ da je odhod iz Ljubljane v četrtek 11. t m. t brzitn vlakom ob 12.50. PlrferMt ta Goršek vstopite v Celju, ing. Stepišnik Mi-Jan v Mariboru- Goršek. Pleteršek in ing. Stepišnik imajo kupiti polovične k**16" Celja oziroma Pragerskega do Spilja razred btzi vlak. Martini v«topd v GtadcU. Vozne karte za njega nabavi Y Grad«" vodja g- Dr Marian. Vsi imaao vzeti seboj maJi vzglavnik, eno odejo, Spriintatoce. trenirko (treningdres) in eno rezervno majico ter en par hlačk. Vsi naj vzamejo ee-boj prehrano za vožnjo do Prage, vodja iz Ljubljane bo prinesel rezetvlio.
Službene objare haseaskega podtare«*. Redna obvezna seja u. o. bo dreti ob 20-v posebni sobi kavarne Evrope, v zaslišanja se poziva Oman Anica (Hinja).
Hazena: Na praznik 11. t m. se nam nudi po dolgem času zopet prilika prisostvovati bazenski prireditvi. Na prijaznem igrišču Jadrana v Koleziji se srečata na praznik ob 10. družini Gorenjec (Jesenice) in Jadran v prvenstvehi borbi, ki obeta biti vsled važnosti za plaoement ▼ prvenstvu nad vse zanimiva ln napeta. Prijatelji lep* ga ženskega športa vabljeni Vstop prosti
SK Jadran (ženska Mkeija). Na praznik 11. t. m. morajo biti tei« igralke »radi prvenstvene tekme z Gorenjce« točno ob 9.90 v tajništvu: Adela, Baby, Dani, Dita, Ica, Ivka, Joža, Martina Nana, Neta lfi Zdenka.
Motoklub Ilirija. Redna seja upravnega odbora danes ob 20. v kavami Evropi Vsi in točno.
Celje: Atletfk. Jutri ob 15.30 s« bo pričela na Glaziji v Celju zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in celjskimi Atletiki. Ob 14.15 bo prtdtekffia.
Olimpijski dan v Mariboru. V Četrtek 11. tm. se vrši olimpijski dan na stadionu SK Železničarja s sledečim sporedom: brzotur-nir mariborskih klubov; propagandni nastopi lahko-atietov in teniških igralcev: ob 18,00 ISSK Maribor: BK Slavija, Pobr«ije,
ob 15.40 tek preko zaprek 110 m, ob 15.50 SK Železničar: SK Rapid, ob 16.30 met kopja in tek na 1600 m, ob 16.40 premaganci prvih tekem« ob 17.20 štafetni tek 4X200 m, ob 17.40 finale nog. turnirja, od 15.—19. propagandne igre najboljših teniških igralcev. Buffet na igrišču. Prispevajte v olimpijski fond, omogočite Jugoslaviji udeležbo na olimpijadl
RADIO
Četrtek. 11. junija LJubljana 8: Prenos cerkvene glasbe ha stolnice. — 9: Cas, poročila, spored. —
9.15; Slovesno zvonenje. _ 9.30: Prenos L
blagoslova. _ 9.45: Operna glasba (radio
orkester). — 11; Literarno glasbena akademija (recitacije in plošče). . 12; Cas. spored, obvestila. — 12-30: Plošče po željah.
—	13.30: Otroška ura (Manca Komanova).
—	17: O planšarstvu (inž. Lambert Muri).
—	17.20; Vesela glasta (radio orkester).
—	18; Calderon: Misterij sv. maše. — 19: Cas, poročila, spored. — 10.30; Nac. ura: Jugoslovenski Olimpijski odbor. _ 19.50:
Plošče. _ 20; Prenos iz ljubljanske opere-.
V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Matija Bravničar) ter napoved časa, poročila in spored.
Beograd 1?: Karodna glasba. — 18: Orkestralen koncert . 20: Koncert godbe kra-
Ueve garde. _ 22.20: Narodne melodije. —
Zagreb 17.45: Godalni kvartet. — 20; Prenos iz Beograda. 22-15; Plesna muzika.
—	Praga 19.05- Lahka glasba. — 20; Veseloigra. — 2215; Plošče. __ 22.30: Sramel kvartet — Varšava 19.30: Poljska glasba.
—	21: Poljske pesmi. — 21-30; Klavirski koncert. — 22.15: Orkester. _ 22.50: Ples.
—	Dunaj 11-50: Orkestralen koncert — 18.05: Lahka godba. — 1540; Klavirske skladbe—16.45; Mešani glasbeni program.
—	19.®: Prenos Verdijeve opere K)thel!ot. _ 23.20; Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15: Komorna glasta. — 2010; Prenos iz Stuttgarta. _ 22.30: Ples. Miin-chen 19.20; Virtuozne violinske sldadbe. — 20: Plošče. _ 21: Zvočna igra. — 22.45: Koncert Brahmsove glasbe. _ Stuttgart 18; Lahka glasba. — 2010- Zabaven VeSer. — 22.45." Prenos iz Miinchena. _ 23.30: Plašna glasba na ploščah. 24; Nočni koncert
/
LIANA SANDEN:
33
YS)E ZATE?
»Gospod Joosner je po opravkih v tujini. Seveda *as bomo pozoeie soočili z njim. S tem pa še ni omajamo dejstvo, da ne morete podpreti svoje trditve z nobenim dokazom.«
»Tako, v tu>jini je! Tedaj zahtevam, da ga tam zaslišijo. Joosner vam lahiko pove še ma.rsi.kaj zanimivega — na primer to, da me je skušali zvabiti v sleparsko sodelovanje s i ran co s ko skupino proti Blackwellovi družbi. Vse, kar mi očitajo, gospod komisar, si je Joosner prevejano izmislili. Načrt je njegov, ne moj. Zelo razločno sem mu dal razumeti, da me za taikšne posle ni doma. To je bilo listi dan, ko sem mu posodil šest tisoč mark«.
»Cujite, gospod ravnatelj Gragert«, de Werne-mann in muzaje se pogleda Belzerja. Kramerju plane kri v glavo. »Ta istoriia je vendaflle od sile pravljična. Torej, gospod Joosner pride im vam ponud1;, nu, recimo, dvomljivo kupčijo. Vi kot plemič ga odbijete. Kakopak. In takoj nato posodite takemu človeku denar? Hudo ste človekoljubni.«
»Smilili se mi je«, z malodušmm glasom reče Georg. Sam čuti, da slabo, prekleto slabo kaže zanj. »Smilil, ker vem, kaj utegne napraviti iz človeka denarna stiska. Premnogokrat sem vide! Prav za prav bi bil moral vreči Joosmerja čez
prag, a foaj, saj nisem sodnik. Smilil se mi ie — kraukomalo. Im razen tega nisem ničesar tvegal.«
»Zastran tega utegnete biti zdaj drugačnih misli«, konča komisar im vstane. »Kakor sem rekel, zelo je škoda, da nimate o vsem tem nobenih dokazov. Jutri bomo spet govorili. Morda se ta čas še česa spomnite.«
Tako govoreč pobere svoje spise. Ravnatelj Bel-zer tudi vstane. »Do svidenja, gospod svetnik«, reče in namenoma pogleda mimo Gragerta. Kramer menda ne vidi iztegnjene Belzerjeve roke. Nekoliko se privzdigne in se skopo nakloni. Ne more se toliko premagati, da bi spremil gospoda do vrat
Georg sedi v svojem naslanjaču in pobeša glavo. Takisto je, kakor da bi bile mišice opešale in Je ne bi mogel več nositi.
»Gragert, človek, nikar ne obupajte. Vse to je popolnoma blazno. Vse se bo pojasnilo.«
Georg pogleda Kramerja.
»Gospod svetnik, to je tako blazno, da se ne bo pojasnilo.«
Po tem zaslišanju je postal Georg popolnoma apatičen. Zvečer se ie tako zrušil, da je dal Kramer še sredi noči poklicati svojega domačega zdravnika. Ta ie poslal Georga v posteljo in mu prepovedal vsako razburjenje. Celo prvi razgovor z znanim branilcem, ki ga je Kramer pridobil za
Georga, je treba preložiti. Treba je počakati, dokler ne bo Georg zmožen dati navodil, kam naj se obrnejo s poizvedbami.
Georg leži v Krame rje vi gostinski sobi. Spet ima tisti popolnoma izgubljeni pogled, ki plaši Kramerja in je tudi zdravniku zelo neprijeten. Treba ga je nekako zdramiti iz te brezčutnosfi. »Morali bi ga raztresti, obrniti njegove misli na kaj drugega,« pravi profesor Kramerju. Ta se samo trudno nasmehne. Težka stvar! Kako naj raztreseš človeka, ki z duhom nenehoma strmi v eno samo točko? Kramer ugiblje. ali ne bi kazailo poklicati Renate. Ko pa previdno omeni nieno ime, Georg samo zapre oči; na obrazu mu je razločno videti, da odbija.
»Ah ne bi hoteli videti koga drugega, Gragert? Prijatelje imate, verjemite mi. Vsi, ki vas res poznajo, ne verjamejo niti besedice vsega tega. S kom bi radi govorili?«
Georg odpre ustnice, pa jih spet zapre. Srce mu hrepeni po Lori. A tudi to hrepenenje je tako pokopano pod slabostjo, da mu ne more prodreti v svestno voljo. Nič več ne verjame, da bi še kdo držal z njim. Lora je tako daleč. Kdo ve, zakaj je takrat odpotovala iz Mittenwalda . . .
Georgu se godi takisto, kakor se godi samo ljudem, ki so dirugim zmerom brezpogojno in otroško zaupali. Zdai, ko ga je zadela ta nezaslišana ob-dolžitev. reagira nanjo kakor otrok, ki se ie zgrozil nad strašno izkušnjo in ne verjame več živi duši. Georg ne ve, da ga je med tem Lora po telefonu iskala v njegovi vili v Zehlendorfu. A tele-
fon pri Georgu je pod nadzorstvom detektiva. Ko Lora pokliče, se ji oglasi neznan človek, ki jo takoj obsuje s tako natančnimi vprašanji, da Lora hitro konča pogovor. Tako živi med svoiimi štirimi stenami, ločena od dela, ločena od Georga. Da-da od tistega razgovora skoraj več ne vidi. Kadar se pozno zvečer vrne domov, ona že spi. Ali je v uradu in kaj se godi pri Gragertovi družbi, ji je neznano.
Kadar je sama. ji je takisto, kakor da bi se stene stanovam-a pomikale proti njej in bi io hotele zadušiti. Čudno tuje so ji postale te sobe.
Nocoj ji kar ni več obstanka. Ven mora, da vidi ljudi, nič več ne more biti sama s seboj. Koliko dni je že minilo, odkar ni več govorila z Geor-gom? Zdaj sicer ve, da ie pri svetniku Kramerju; ne ve pa, ali naj gre tja, Ce jo bo potreboval, jo bo že sam poklical.
Obleče se in odhiti dol. Zrak ji mehko buha naproti, voda tiho kaplja od streh; veter diši po jugu in pomladmi slutnji. Nekaj jo brez cilia žene po razsvetljenih iflicah. Svetlobne reklame kinematografov ob Spominski cerkvi ji plamenijo naproti. Za kavarniškimi okni sedijo ljudje. Lori se mahoma zahoče gibanja, življenja in oelo hrupa, vsega, karkoli bi utegnilo omamiti ta obup in to tesnobo v njej. Vratar namesto nje zavrti vrata velike kavarne. in kmalu sedi Lora v majhnem oknjaku. Toplo je in svetlo. Godba žvenikeče v hrup razgovorov, ljudje se smejejo, natakarji ropočejo s posodo. »Glasneje!« misli Lora. »Se glasneje!«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo orcl, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« TlSfa <• m
odgovor, priložite	*
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana«
SlHibodobi
Beseda 1 Din, Iavek 8 Din. »a Šifro ali lajanj« laslovs 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
12 hotelskih kuharic
perfektnih, mlajših, potrebuje za takoj Cdnižunje Zacreb, Iliea S/1 telefon 73-71.	13G04-1
Plačilno natakarico
»prejme takoj novo odprta k a. v rima. Jamstvo potrebno. Pismene ponudbe poslati na naslov: Kavarna Sarajevo, Diklič, Sušak.	ia5ež-l
Jamomerca
g prakso, s<prej:m^mo. Ja-mom«rci, ki so delali na železni rudi, imajo prednost. Ponudbe pod »Jamo-mprec« poslati na o*ri- odd. Jutra.	13606-1
Strojepiska
dobi takoj mesto za nekaj tednov. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
13605J1
»
Onduler
prvovrsten v moški in dam-ski stroki, dobi stalno, dobro mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13613-1
Vsaka Deseda 5C (»r; davek 8 Din ca lajanje naslova 5 Din, uajmanjši znesek 12 Din.
Famille
S tieserants et 1 ržgleur venant de 1' Etranger aa-chant travailler sur metiers automatiqne et ordinaire et 6ur toute sorte de tissu de bomne qualitč cherche em-ploie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Francija«.
13550-2
Šofer
išče službe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«.	19602-3
Šofer
e polno prakso, siguren,
zmožen vseh popravil, išče službo. Naslov v vseii poslovalnicah Jutra.
10615-2
dJajenci (/ce)
Besedi i Din. aavetk 8 Din. za šifro al! dajanj« naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vajenko
katera plača 3—2.500 Din za hrano in stanovanje, sprejme ugledna ljubljanska trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober postopek«.	10639-44
Ptodatn
ti«eda 1 Din, davek S Din is šifro al! dajanje oaslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Železen štedilnik
boljše vrste, takoj prodam zaradi preselitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Ugodna cena«.
13618-6
Več kuhinjskih
kredenc
modernih, naprodaj po nizki ceni. Ogleda se: A. Ja-nežič, pleskair, Tyrševa 23.
13627-6
fteseda 1 Din. davek 8 Din. L3 šifro ali lajanj« naslova 5 Din. NajmanjSl tnesefe 17 Din.
Motorno kolo
A. G. S. 300 OHV, s športno prikolico; v izvrstnem stanju, takoj prodam. Ponudbe na: Ing. Knez, Ruše.
10622-10
E3Ba
Kolesa
za časa velesejma po znižani ceni, prvovrstne nemške marke Miele, original Adler, Dilrkopp kolesa kromirana, ponibljana ie od DiD 700.- naprej. Remec OskaT, Dolenjska e. 5. Ljubljana.	12939-lfl
Kolesa
kromirana in ponikljana ■— nemški fabrikat po 750 Din. NOVA TRGOVINA, Tyrše-va 36.	10618-11
Glasbila
beseda 1 Din, lavefc 8 Din. za šifro sli dajanj« naslova ? Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Harmoniko
diatonično, Lubasovo, popolnoma novo, štirivrstno, prodam zaradi nakupa kro-matične za Din 2.0W. Nabavna cena je bila 3 jI 50 Din. Ogleda se pri Rudolf Hiebš Kranj.
13506-26
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj
moderen, pogrezljiv, popolnoma nov, ugodno naprodaj. ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8. Telefon 34-44 poleg gorenj, kolodvora,
106111-39
G. Th. Rotman:
MIha Klapouh In njegovi prijatelji
54
Tresk in pogled na bežeča moža, vse to je hitro privabilo redarja. Ker pa Tomovega jezika ni razumel in ker ga je njegova skopa obleka pohujševala, je sklenil odvesti zamorčka na stražnico.
Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Visoko omaro
in otomano, tndi s fotelji, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto«.
13589-7
Stanovanje
odda
Seseda 1 Din. davek 8 Din ca šifro ali dajanje naslova Din. NajmanjSl cneeek 17 Din.
Trisobno stanovanje
komfortno v sredini mesta oddam takoj ali po. zneje. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra.
13456-21
Beseda 1 Din, davek S l>in-ta šifro ali dajanje naslov« D.n. NajmanjSl tnesek 17 Din.
Bidermaier
garnituro
salon in kamenito figuro, vsaj 1 m visoko, za na vrt, kupim. Opi-s z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Bid«rmaier«.
1303!-1(2
Kapital
Seseda 1 Din. iavek 8 Din ta šifro ali dajanje naslova i Din. NajmanjSl znese i 17 Din.
Hranilne knjižice
vnovčite
najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamkol
Rudolf Zore,
LJubljana, Gledališka 12. Telefon 38-16.
168-16
Sobo oddak
Beseda 1 Din, davek 8 Din ca Šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši »ne*^ 17 Din.
Sobico
s posebnim, vhodom, odda.m 1. julija. Ogledati Miklošičeva 15, dvorišče, levo.
13599-26
Posestniki žag
»CER« d. d. Zagreb, To-mašičeva ul. 10. Telefon 36-79, kupuje in daje pred ujme na vse vrste eksport nega rezanega mateirijala. Navesti vrste, kvalitete, dimenzije in zaloge, odnosno količine, ki se imajo izdelati.	13284-6
Hranilne vloge
vseb denarnih zavodov
vnovčuje
po najvišji ceni tako} » gotovini Trg. ag. za bančne tc kreditne posle
Alojzij Planinšek
LJubljana, Beethovnova nI J4/U, telefon 35-10. ki Vaa jamči za pravilnost ln stro jo solidnoet v vseh poslih 12659-16
a
Beseda 1 Din. davek 3 Du. ca šifro ali dajanje naslovu Din. NajmanjSl tn*<w>l 17 Din.
Plise, entel, ažur
gumbe, gumbnice, mono grame, izvrši 'rkoj Mateb & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. — Zepnl robci, plenice, ročna dela.
169-30
Beseda 1 Din. davek S Diti za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prvovrstna trgovina
brez konkurence, obstoječa že 38 let, sredi Zagreba, naprodaj zaradi rodbinskih razmer. Potrebno 350—300 tisoč Din za prevzem inventarja. Za mlade, agilne trgovce eksistenca zasigu-rana. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod — »Br. 4S599«.	13552-19
Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enodružinsko hišo
primerno za obrt ali stavbeno parcelo ob cesti Ja-vornik - Jesenice, kupim. Plačam v gotovini. Baloh Zabreznica 7, Žirovnica.
13590-2«
Opremljena vila
na Bledu, lepo ležeča, — ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno 598«.
13598-20
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 8 Din ca šifro ali dajanje naslova Din. NajmanjSl tnesek 17 Din.
Stanovanje
3-4 sobe, komfortno, išče višji oficir bi ran centra za 15 juni 1906. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zračno 366«. 13356-31o
Lepo sobo
z vso oskrbo, oddam dvema gospodičnama. Vprašati Strossmaverjeva 4/1, desno 13601-28
Priprostega
sostanovalca
in boljšo gospodično »prej mem poceni za sostanoval ko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10619-2:
Vsaka beseda	g Dii,
iavek 3 Din, ca	Kfro a
lajanje naslova	S D'
ajmanjS tnesek	90 D"
VI.
Iskrena hvala. — Oproft: ni moja krivda! Upam, d: pošlješ.	189:6--
Mornariška
podoficirjf
želita poznanstva s Sloveti kami. dobrosrčnimi in v< selimi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Iskren ljubezen«.	19614-3
Dražbe
—seda 1 Din, davek 3 U: :a šifro ali dajanj« oasloi Din. NajmanjSl zn"*-1 17 Din.
Oglas
Zapuščinska stvair po dine 6. 7. 1935 v Ljubljani umr lem K o s 1 e r Josipu, posestniku.
Na predlog dedinje vdo ve Kosler Filipine, rojene Petrin, bivajoče v Ljub ljani, Šelenburgova 3 in iz vrše val ca oporoke notaTja Pleiweiss Karla v Ljublja ni v zmislu § 219 tak. o nepr. post. se dovoli pro stovoljna javna dražba zemljišča vi. št. 71 k. o. Kapucinsko predmestje in sicer pare. št. 66/1 — sta novanjska hiša št. 3 v še lenburgovi ulici z gospodarskim poslopjem in dvoriščem in pare. št. .1*40/1 zelenjadni vrt.
Izklicna cena j« 3,000.000 Din (tri milijone dinarjev).
Prodaja se izvrši na kraju samem v ŠelenbuTgovi ulici št. 3 po Dr. Kuhar Andreju, notarju v Ljub ljani dne
24. junija t. 1. ob 10. uri.
Ponudbe pod Izklicno ceno se ne lx>do sprejemale.
Dražbeni pogoji so interesentom na na vpogled pri notarju Dr. Kuharju in notarju Pleiweis Karlu Ljubljani.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 19. maja 1936.	10603-32
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Informacije
tieseda 1 Din. iavek 8 Dia. es šifro al! lajanje naslova Din. NajmanjSl tnesek 17 Din.
V oglasnem oddelku
»Jutra«
naj dvignejo:
A. B. C. 570, Avto januar, Avgust točna plačnica, Agilna in poštena prodajalka, Arko Buffet, Brez rizika, Biro 87, Cirkularka, Cista, Center Ljubljane, Cisti donos 9%, Diferenci jal, Dobra kupčija, Diskrecija, Dobri areka 68, Diskretna, Družabnik, Grafika, Hrastovo lubje, Izurjena prodajalka Izvežbao, Kopalnica, Letovišče 27, Ljubiteljica otrok, Ljubljana, Mo-d-eirno, Mlada in simpatična, Mesečno, Marljiv, Mlajša moč, Navedite ceno, No« v ost, Nastop takoj, Primorka, Potencirano delo, Prometno, Perfektna Parcela 89, Poletna potovanja-Resen kupec, Redno plačujem, Stenografija, S 1886, Stalna, Stalna služba, Stanovanje Mirje, Srečni zakon, Sreča 888, Simpatična, Samec, Solidna, Stalen ilom, Sigurnost Skrbna, Stroj 7, Takoj, Trosobno, Trgovska oprava, Takoj £88, Takoj rabim, Tajnost, Takoj denar, Takoj 80.000, Ugoden nakup, Urna, Ugodno in oeno, UFadnik 88, P poljan a, Ugodna prilika Viribus unitis, Večje podjetje, Vesrt.no, V gotovini, Vila, Zemeljska dela. Zanesljiv, Zdrava, pridna in poštena, Z. K. 500/6660, />elo ugodno, Zračno 3C36, ivljenje v maju, štev. 50, :50.000 6.000.
Razno
'»■seda 1 Din, davek 3 Din » šifro ali dajanje oslova Din. NajmanjSl tnesek 17 Din.
>ve kranjski
narodni noši
■a večjo postavo, iščem >a posodo za 31. junij . 1. proti primerni odškod-ini. Ponudbe na ogl. odd. iutra pod »21. junij«.
33397-37
Naravnost Iz tekstilnih obratov
čsL bank
2500 statev in vsi pripravljalni stroji, komp. naprava za merceriziranje 1925, kompl. predilnica z 12.500 in 29.000 vreteni
E. Mendl, likvidator, od 11. —15. junija, Zagreb, hotel „Tri gavrana".
Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d.
v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri
PRESKERJU,
SV. PETRA C. 14.
Za pomlad !
h,tanki mariborskih tekstilnih tovarn
>re» napak, pristnobarvni ■Paket serija S« vsebina 5—31 B prima oksfordov, ■ouringov in cefirjev ta moSke »rajee, vsak kos aajmanj 8 m, dalje »Paket Serij« S/o« istotako 16 do >1 m ta tenske pralne oble ke, dečve fDirndl), v naj ,-pgU) barvah, predpasniki td. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za sto ceno »Paket seriia P« vsebina: 1C do 20 m platna posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/l« 10 lo 16 m istega najfinejše ga belega blaga. - Nepri merao vzamem nazaj tn ca menjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in žen »ka oblačila Vzorci brez plačno.
»KOSMOSv razpošiljalnlca ostankov. Maribor. Dvora-kova cesta St. 1
Kdor pošlje
10 Din v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo
D. STUCIN,
tovarna ogledal, Maribor.
yUULJJLJLLJUL)ULHJLl^
Kavarna »TABOR« Ljubljana
se takoj odda v najem.
Kavarna je bila pred Štirimi leti renovirana ter ima povsem novo in moderno opremo in tudi centralno kurjavo. Odda se skupaj s stanovanjem v isti hiši aH pa tudi brez stanovanja. Kavcije zmožni interesenti naj se zglasijo osebno ali pismeno pri lastniku VERLIC JOSIP, Tyrševa cesta 31.
lUUUUUUUUUDLJ^^
Nase gledališče
DRAMA
Sreda 10.: Mladi gospod Sef. Red Sreda. Četrtek 11.: Prva legija. Izven. Cene od 14
Din navzdol. Petek 12.: Mladi gospod Sef. Red Četrtek. Sobota 13.: Vesela božja pot Izven. Cene od 14 Din navzdol.
Dramska sezija se bo zaključila prihodnji teden. Opozarjamo na predstave v tekočem tednu, predvsem na »Prvo legijo,« na praznik Sv. Rešnjega telesa in na »Veselo božjo pot«.
OPERA
Sreda 10-: Vesela vdova. Red Četrtek. Četrtek 11.; Seviljski brivec. Izven. Cene od
30 Din navzdol. Petek 12.- Produkcija operne Šole drž. kon-servatorija. Izven. Cene od 15 Din navzdol.
Sobota 13.: Othetlo Gostuje Marij Šimenc-Red A.
»Seviljski brirec« se to jutri predvajal v znani izvrstni zasedbi z gdčno Zupevoevo, gg. Gostičem, Primožičem. Betettom in Zupanom.
Sode
od 600 do 800 1 dobro-ohranjene in vsako
množino kupimo, MALINA d. z o. z. Ljubljana VH.
Dražbena govnika
prodaja »JELENA
premo-d« d."
v Golubovcu.
Na dan 18. junija t. L ob 10. uri dopoldne se bo vršila dražbena prodaja premogovnika »Jelena d. d.« na licu mesta v Golubovcu starem.
Vrtne solnčnike
IZDELUJE
BELA P E T T M A N N, ZAGREB
Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke.
AUTO-ATLAS
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Izdala 1936 s priročnikom kllometersko tabelo Itd. potre_ ben vsakemu avtomobUlstu, motoclkllstu ln blclkltstu ter vsakemu hotelu. Luksuzno lz dajo v platneni vezavi Din 140.— razpečava »RUBENS«, Zagreb Vlaška ul. 53. Kdor poč. lje denar v naprej dobi atlas franko.
ZAHVALA
Za številne izraze sožalja ob izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, deda, brata, tasta in svaka, gospoda
Franja Logarja
polic, ravnat, v p. in glav. zastop. »Slavije«,
se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Osobito se zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili sožalje ter spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. CELJE, dne 8. junija 1936.
Žalujoči rodbini LOGAR IN KOSTIC.
Iščemo
za svojega potnika,
ki obiskuje z avtom rajon Savske banovine zastopstvo solidnih (dobavezmožnih) tekstilnih tovarn. — — Ponudbe na Fr. Srdar & Co., Zagreb, Klaičeva 64.
SENZACIONALNE NOVOSTI!
Vrtni solnčnfM poč en si od Din 200.—
Patentirani fotelj za re. gnllranje s tkanino.
Patentne poljske poste, lje v največji popolnosti
Edini izdelovalci „MASA" izdelkov, tovarna pohištva, šotorov, vrtnega pohištva, Itd.
Telefon § 1
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCH UMI
Do I en Jaka easta
Zapustil nas je za vedno naš dragi oče, stari oče, stric in tast, gospod
ššššššš I ANDREJ GOGALA,
KAMNOSEŠKI DELOVODJA V POKOJU,
dne 9. t. m., po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 11. junija 1936, ob 4. popoldne, izpred mrtvašnice, Stara pot štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Mežica, Praga, dne 9. junija 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
BBBBBBS
Prejuje Davorin RavlJ^ - Izdaja za konzorcij »Juto« Adott Ritmih. _ ga Narodno ttftanK, d. ^ Kot tiskam^	~ ^	** * 0lteOT°ra' ^	~ '