Poštno tekoči račun st. 24. (Conto correnfe con la post a.) Posamezna številka 20 stotink. Stev. 51. V GORICI dne 20, decembra 1922 Letnik V. GORIŠKA STRAŽA Ihäjä rsako sredo opoldnr. z Stane za cAo leLo 12 lir, za ea mesec 1 L, za inozemstTo 20 L. Na naročila brez doposlane na- rnčnine se ne ozirarno. «- UradilJtvo In aprtva: uL Vetturlnl 9. — — -- ODQOVQRNI UPEDNTK- ROMAN CEJ. - Kndor narod preživlja usodnc dncve .sv? vctlno nojdijo bojazljlve ditše, hi run padejo v hrbet. Nefr&nkiran* pisnm se ne sprejcmajo. Oglasi st plačaio naprej ui sianejo G lin v visočini enega cm v enem stolpu. — — List izdaja konsorcij »CiORIŠKE STRA2H«. — — — ~ Tlsk »NARODNE T1SKARNE« v Oorici. - - Mir idem na nil Zopet stojimo pred božičnimi pra? j zniki, pred prazniki miru in spravc. Brezdvomno so to najljubkcj.ši prazni? ki v letu. Bude v nas najsvctlej.še snomi? nc in žcljno pričakujemo, da bi nam lcto za letom nudili novih čarov. Vcndar — ko smo zapisali zgornji naslov, je šla tiha bolest skozi naše srcc. ^c dolga leta hrepcni razruvano, razdvo? jeno, bedno človeštvo, da bi sc že en? krat zonet udejstvila na zcmlji blago? vest, ki so jo v oni srečni bctlchemski noči oznanjali ncbcški krilatci, a njego- vo hrcpcnenje je zaman. Minulo je sicer grozepolno svetovno klanje, toda med narodi še noče in nc more priti do zaže? ljenena miru. Dan za dncm se pörajajo novi politični, gqspodarski in soci/.lni spori in vsak hip trešči mcd izmučene narode lahko nova krvava baklja. Se v na.ši ožji domovini, ki je tako uboga in betežna, da bi se človek nad njo razjokal, ne pridemo do miru. Pro* ganjajo nas tnjerodci, tcr nas hočejo po? nižati co rnanjvrednega tlačana. Toda ne samo to! V na.ših lastnih vrstah so se nasii ljudje, ki skušajo po zahrbtno zami.šljencm načrtu zastrupiti naše žc itak trikrat križano ljudstvo in zasejati razuor v našc dosedaj enotne vrstc. Vcmo sicer, da je človeštvo samo vziok, ako se ne urcsniči med nami bla? govest božične noči. Odpovedalo se jc svojemu Stvarniku in njegovi Ijubezni, tcr se je vdinjalo brezsrčni sehičnosti tcr neutola/ljivem pohlcpu. Z drzno do? mišljiivostjo i.šee samo v scbi božanstva, ter se* noee poKioniti Onemu, katerega so brez ozira na težavna in dolgotrajna rof;> šli molit in počasf.t t/ijv ir^uri iz Jutrovega. Dokler se pa eloveštvo ne vrne k Njemu, v katerem je njegovo po? čelo, bo ostalo razbito in raztepeno. To= lažil.no oznanilo božične noči se ne more obistiniti, ker ga elovcštvo nc mara in ne more doumeti. Trdno smo pa uverjeni, da bo naše slovensko ljudstvo, ki se z otroško u= danostjo pripravlja na praznike miru in spravc, deležno v polni meri rado.stnc božične blago vesti Naj le prihajajo razni sejalei ljulike. Naše ljudstvo jih žc zna in se ne bo pustilo od njih zvo? diti na stranpota. Njihovi koraki so vsmerjeni proti brezdnom, v katerih grozi poguba, nji? hovii srea so zakrknjena in njihove misli brez dobre volje. Zato jim naše ljud? stvo ne bo sledilo, kajti ono se v globoki vcrnosti oklepa božičnega vcselega oznanila, ki zagotavlja: »Mir Ijudcm, ki so dobre volje.« Shod v Štandrežu. Govor poslanca Ščeka. — TVastop fcišlstov. — Vpra- saurje osebne - dohodnine. V nedeljo dne 17. t. m. je priredil posl. Seek v Štandrežu javen shod, ki bo ostal gotovo vsem udeležencem v traj? nem spominu. Shod pomenja brezdvom? no novost v našem političnem življenju: razun mnogo.številnega našega ljudstva iz Štandreža in okoliee se ga je udeleži? la tudi skupina fašistov iz Gorice z zna? nim voditeljem dr. Luzzatijem na čelu. Govor posl. Ščeka. Posl. Seek je v svojih izvajanjih raz= pravljal o treh najvažnejših ijospodars skih vprašanjni primorske^a ljudstva: o vojni odškodnini, o izmenjavi dcnarja in o davkih s posebnim ozirom na oseb- no?dohodninski davck. Povdarjal je, da zasleduje vlada pri | izplačevanju vojne odškodnine samo to, I da bi na račun vojnega oškodovanca pri* zanašala svoji bla^ajni. Splošni finan= čni položaj uržave, ki ima nad 150 milis | jard dol.iia in 7 milijard letnc^a pri? j manjkijaja je tf'avni razlo^ za vlado, da : postaja pri izplaeevanju vojne odškodni ne ozKOsrena in krivična. Toda naša dol? žnost je, da izsilimo od vlade vse, kar • nam ^rc po zakonu, ki i>a jc sam kralj "isai. Zato moramo pomladiti in or* j4anizirati uspešno agitacijo. Vojnood* škodninski odbor mora iti spet neumor? no in neustrašeno na delo. Tudi vojni osKodovanee ne sme držati rok kri/em in mora biti previden zlasti t'lede skle= panja konkordatov na prcmičninah. 1 Pred vsem mora vstrajati pri tem, da je 1 imsJ tolik^ in toliko nredmctov, ki jih jc navedel v svoji pro.šnji. Potem naj üc sklieuje na elen 6. vojnoodškodninske* ^Ja zaKona in na okrožnico podministra Mcrlina, ki je bila priobeena v zadnji , »GonsKi Straži«. Č\en 6. v-ojnoo. zakona in Merlinova okrožniea dovolj jasno .^os vorita, da mora vojni o.škodovanec nre* jeti toliko, da si lahko nakupi iz^ubljene odnosno ^okvarjene predmete. V zadevi izmenjave dcnarja je u- ßotovil, da je Ljlavni krivee, da ni pri.šlo do izmenjave vlada, ki ni hotela in šc vedno noee izvršiti svojih tozadevnih zakonitih naredb. Postranski, toda ne^ majhen krivec je naše politično vodstvo v Trstu, ki sc ni pravočasno zmenilo za to, predvscm za naše zadružništvo vcle* važno gospodarsko vprašanje. Se enkrat je bila zelo u.uodna prilika, da bi prišli do izmenjave dcnarja. To je bilo ob pri? liki «jenovske konference! Naprosil sem dr.ja Hesednjaka, da gre k dr.ju W'ilfanu ter mu svetuje, da j»re on sain ; i pa cia üa eneinu izrned poslancev, ma •.•r\ri meni, pooblastilo, da nasto^a v imes ,j celotne organizacije in se pogaja za i/menjavo. Ako je pri tej priliki doscj^la j ,iiidranska banka izmenjavo dcnarja po | svojih zastopnikih, bi lahko mi zastop; j ! r.iki slovanskega ljudhiva v Italiji do? segli izmenjavo zadruzrwga dcnarja. Nasa želja in naš predlo^ se pa nista u? poštevala. — Zato moram, ako hočem !)iti odkrit zastopnik in vreden zaupanja ^taše^a ljudstva pred vso javnostjo ob? iolžiti politično vodstvo v Trstu tc^a- /loeina nad našim revnim ljudstvom. J Prebral je na to dobescdne izjave I ki sta jih pudala dr. Wilt'an in dr. Slavik j v tej zadevi, ko je Ljoriška politiena or* i ganizacija zahtevala, da se izvrši sklcp ! širšcga društvene^a odbora ter se odpo? šlje po njem določcna deputaeija. To* da kljub vscmu, je naša dolžnost — je I rekel 3^. poslanec — da pozabimo na to, I kar je bi'o tcr da zacnenio vnovie neu- I morns) delovati, da dosežemo izmenja* j vo. — Nato je razpravljal o davkih in I predvsem o osebno-dohodninskcm dav* ; ku. Poudarjal je, da je mo^oee na tem ! polju doseei uspchc samo v slučaju, ako nastopimo skupno z vscmi politienimi strankami. Qovornik jusistox- dr. Luzzalto Za poslancem Ščekom sc jc o^lasil k besedi zastopnik fašistovskc stranke odvetnik dr. Luzzato: obžaloval je, da ne fX>.-'!* "ovor:t; v s^n^nskcm jeziku in jc r»ato u^jovarjal v nckaterih »malcns kostih«, kakor sc je nam izrazil, izva* janjem poslanca Ščeka. U^otovil jc, da sc je po nastopu fasistovskc vlade že mnoLjo sprcmcnilo. Danes jc moLjoče, da Ljovorijo na slovenskem shodu tudi fa^ sisti ter da mirno in stvarno razpravlja* jo skupno s Slovenci o vprašanjih, ki se tiecjo dežclc. Napada bivši vojnood* škodninski odbor, katcremu prinisuic največjo krivdo, da se vojna odškodnina slabo izplačuje. Odbor ni nie delal, mar? vee so se njcgovi člani samo vozili in trosili denar ter spravili vojnoodškod? ninsko akcijo ob vso vcro. Mno^o sluča* jev je tudi, ko so hotcli vojni odskodo- vanci slepariti državo s tcm, da so na? vcdli v svojih vprašanjih vcč, kot so v rcsnici imcli. Olcde izmenjave denarja pravi: Fa? šisti smo za to, da se izmenia de- nar vsem, ki niso sami zakrivili, da niso prišli do izmenjave; homo sc pa borili proti temu, da bi se izmenjal denar o* nim, ki so ga hranili \ misli, cia sc povrne Avstrija. Glcde davkov izvaja: državni dav? ki so zelo nizki. CJlavno krivdo na viso* kem oscbno?dohodninskcm davku nosi bivša deželna uprava in gospodje, ki so jo vouili. „..^lojglasni dr. Pettarin je ]iri item najvee kriv,Tčef"~]e "uvcdel visoke dcžclnc dokladc. Nato obsoja velike place, ki so jih bajč imcli dr. Pothirin m dczelni odborniki. Zasluženi odgovor Dr.ju Luzzatiju jc odgovoril najprej poslanec Seek. Ugotovil jc, da je le malo takili slučajcv, da bi na.ši ljudje nc hotcli izmenjati dcnarja, marvcč da zadene predvscm krivda ylado, ki je razpisala prckratek rok, da mnogi niso mogli niti zvedcti za tozadcvno odredbo. Ciotovo pa so izvršilc svojo dolžnost vse naše posojilnicc in drugi denarni zavo* di, a kljub tcmu sc jim denar ni izme? njal. Cüotovo je, da je tudi eden ali drugi izmed slovcnskih vojnih odskodovanccv navcdel vec, kakor je imcl. Ravno tako sc dobijo taksni. tudi med ital. voj. odskodovanci. Mi smo zato, da sc te vojne oaskodovanee magari kaznuje. ko sc jim jc sieparstvo dokazalo —; na dru? gi strani Ne homo pa horili za to, da sc bo vojna odškodnina izplačala vcliki vc? čini po.štcnih vojnih oškodovanccv v smislu zakona. Nato je zavrnil dr.ja Luzzatija dr. Besednjak: Krivdo na visokem oscbno? dohodninskeni davku nosi dr/.ava in nc dezela. Država bi morala zvišati cksi? stenčni minimum na 8()(M) — 10000. Tcga dczcla nc more izvesti, kcr spa:!a U) v podvočjc države. Ako drž:ivr;» v'a? da to izvede, potem nc zadene osebno- dohodninski davek vcč našcga kmctsko? delavskega ljudstva, temvee ga bodo morali plačcvati le oni, ki imajo dovoljno prcmožcnja in dovoljno lctnih do? hodkov. Glede namišljcnih visokih plač H dr. Pcttarina in dež. odbornikov, katcreU hoče dr. Luzzato demagosko izrabiti pri* 11 bijc: S takimi demagogijami sc ne na? I pravi na politieno zrclcga slovenskcga kmcta nobenega vtisa. Slovcnski kmct jc žc toliko razumen, da ve, da je trcba tudi javnega delavca pošteno plačati^ ako naj se oci njega zahteva, da poštcno dela. Siovenski narod je reven, je po ve? čini narod kmetov in dclavccv. Le malo je ljudi mcd njim, ki bi se mogli posvetiti 'avnemu dclovanju kot sportu in iz samega navdušenja. Zato jc slovens sko luidstvo pripravljeno svoje javne delavce vedno tudi primerno plaeati, ker PsiliUii I Sucu v mi T11Ž110 in žalostno so pcli v ncdcljo 10. t. 111. hiljanski zvonovi in njili jck sc je razlc.ual dalcč okrou: po lcpili Brdih v mrzli zimski dan. In kako bi tudi nc, ko so spremljali Tebe, prcdra^i Lojzc, na Tvcji zadnji poti v mrzli grob! Jckali in žalo- vali so z ninoM'imi, ki so stopali za Tvojo krsto pojrlobljcni v žalost in bolcst. Bolj kot mrzli pis burje je Iedeno prctresala po^rebce misel, da ni več Tebe, na ka- tere^'a so stavili toliko upanja. Videli smo Tvoje mspehe na jjorlški ffimnazij občndovali Tvojo vstrajnost, ko si v betfunstvu kljub velikim tcžkočatn matnriral, prcpričali smo sc tudi mnoffo- krat o Tvoji požrtvovalni ljubczni do na- roda in tako je vsklilo v našili srcili npa- njc, da Te bomo enkrat videli v prvi vrsti mcd narodnimi dclavci. Res. da jc to npanjc jfincvalo vsak dan bolj v doljrili 5 letih Tvoje bolezni, toda vspričo Tvoje nognmne dclavnosti je zopet in zopet oživlialo. Saj si šc prc- teklo polctjc podnčcval mlajše dijake in tako koristil svojim rojakom. Do zadnje- i?a si se zanimal za usodo nascsa naroda in težko Ti jc bilo vsclcj, ko si zvedcl, da ^a tare ta ali ona ncsrcča. Tcžko Ti jc bilo zlasti tedaj, ko si spoznal, da eihaja briška mladina bolj in bolj na stranpota. Koliko- krat si mi potožil, da Te boli sree, ko vi- dis, kako sc siri pijanccvanjc in ffincva idcalna požrtvovalnost ter propada vcrsko življenjc! Zalost.cn in poln skrbi si jjledal v bodočnost. Kaj bo z naširn ljudstvom tu ob skrajni jezikovni mcji, če zapade niz- kotnemu matcrializmu in se izneveri vcri in narodu svojih dedov? To vprasanjc jc leglo večkrat kot svincc na T\r«jc sree in le navdajalo z žalostjo. In kolikor Ti je bolczcn dopusčala si tudi dcloval na to, da bi to ncsrečo odvrnil od svojih ljublje- nili Briccv, zlasti s tem, da si fante odva- jal od pijančcvanja in plesa ter jih navdu- šcval za vse dobro in nlcmenito. Res, čista in jrloboka jc bila Tvcjja ljubezcn do na- roda! Pa ravno tej Tvoji ljubczni je bil za- dan bridek udarcc malo pred Tvojo smrt- 30. Ni Ti bilo prizancšcno, uboRi Lojze! Ravno pod oknom Tvoje sobc — na do- brovskcm trgra — se je zbralo briško ljud- stvo, za katero jc trcpetalo polno ljubeznl Tvoje sree, in se predalo tujcu, ki gn jc cmainil z Rrožiijami in obljubami. Slišai si, kako je ploskalo in klicalo «živcli» onim, ki hočcjo njej^a narod no smrt. Sli- šal si, kako so mladeniči in možjc pristo- pali in se vpisovali v fasistovskc vrstc. Da, to je bil rcsnično bridek udarec za Tvoje plemenito sree! Toda nisi še obupal: saj mnoffi in to najboljši niso pristopili, mnogi pa se že kesajo, da so sc nustili v prvem strahu prcmotiti. In to Tvoje upa- nje jc tudi našc npanjc! Ono liudo, bo- lestno razoearanje pa daruj, drakri Lojzc, vscmoffočnerruu Oospodu narodov za sreč- nejšo usodo našega naroda. Sedaj pa je mirno in tiho pri Tebi v grobu, šc mrzle burje ne čuješ, ki vrši v smrekah nad Teboj. Le radii j sc z an^clji v nebesih in le slavi Marijo, katcre zvesti sin si bil, vse do smrti. Na svoj najlcpši praznik Te je poklicala k sebi na plačilo. Spomni jo Jia Njeno ljudstvo ob Soči in prosi jo, da nikakor nc dopusti, da bi pro- padlo v tej težki prcizkušnji! Mi vsi pa, ki smo Te poznali, se Te hočemo hvaležno spominjati in Te posnemati v Tvcji lju- bczni do vcrc in naroda. Na srečno svidcnje, prcdrajri Lojze! Počivaj v miru! B. Ni. wMladika". Ko so pred lcti ustanavljali «Mladi? ko« pač ni nihec mislil na to, da se bo list razvil tako visoko v najboljši sloven? ski družinski list, kar smo jih imcli, in da bo po svoji važnosti postal edini slovcnski list tc vrste. Ko smo ga sprcm? ljali drugo in tret jo leto v svet, smo lcto za letom opažali na njem naprcdek; pač lahko rcčcmo, da je bil to leto bodisi po svoji vscbini, bodisi po svoii mnogovr? stnosti tak, da jc bilo skoraj izključcno, da se more prihodnje leto še kaj izponol? niti, ako tudi so lctclc z raznih strani nanj kritikc, praktično izvedljivc ali tudi ne izvedljivc. Vse te kritike in žcljc jc u? ! rcdništvo čulo in jih jc vedno skušalo 1 po možnosti in po lastncm preudarku I izpolniti. 2e na podlagi tega lahko sklc^ j pamo, da se bo list prihodnje leto tudi j nckoliko sprcmcnil, toda ne bo nazado* ; val, ampak naprcdoval po vsebini in obliki, da postanc tak družinski list, da ga bomo lahko s ponosom pokazali pred vsakim drugim narodom, ki imajo siccr obilico družinskih lisiov, a silno malo res dobrih. Tedaj v koliko sc bo »Mladika« iz? premcnila? V prvi vrsti moramo povc? dati 1c mimogrcde, da so sprcjeli Mladi? ko za svoj družinski list tudi Slovenci onkraj državne mejc, kcr do danes še niso imcli podobnega lista. Tako bo z novim lctom postala Mladika nova kul? turna vez med obema vejama našega naroda. Glas, da je Mladika »šla čez« ni resničen. Mladika jc in ostanc družinski list primorskih Slovenccv. Po složnem sporazumu jc dobila Mladika po novcin Ictu še enega urcdnika in to našega vr* lega, vclezaslužncga pisatelja Fr. S. Finž* I garja, ki bo skupno z našim dosedanjim i urednikom izbiral in urejeval snov za list. Vcč oči vcč vidi, vcč rok vee doscžc, je to porok za to, da bo list v bodoče- šc zanimivejši. Če naj vam izdamo par skrivnosti iz prihodnjega lctnika, osobito iz prvc štcvilke, naj vam iiovcmo, da je list leno in poljudno slikarsko oprcmil Tone Kralj. Kot prva povest, ki bo vczala eel lctnik, bo izhajala Tolstojcva ljudska povest, »Kncz Srcbrnjani«, ki jc taka, da jo človck ne odlo/i, čc jo je začcl prc*= hoče imcti Ijudskc zastopnikc, ki bodo v vscm javncm delovanju zaf*ovarjali vcdno in povsod prcdvscm interest dc? lavnih slojev in ne interesov kapi? talizma. Nato jo ugovarjal dr.ju Luzzatiju dr. Ititežnik: Dr. Luzzato je vchcmentno napudal v svojcm govoru vojnoodškod? ninski odbor. Ako bi vojnoodškodnin? ski odbor ne priboril vojnim oškodovan? ccm drugih koristi, jc izvršil samo žc s tcm vcliko pozitivno nalogo, da jc po? polnoma razjasnil vprašanje vojnc od? škodninc. Njcgova zasluga jc, ako so za? čcli o tcm vpnišanju pisati v prilog go- riskih vojnih oškodovancev vsi veliki italijan.ski listi. Ako napada dr. Luzzato vojnoodškodninski odbor, napada isto? časno tudi fašistovsko stranko, ki jc bila v tem odboru zastopana po svojemu članu Viktoriju Grazianiju, ki jc tudi navzoč na dan.asnjcm shodu. Ni dvoma, da jc vojnoodškodninski odbor priboril vojnim oškodovancem tudi praktične koristi, ki se lahko ocenijo na milijonc. (Med govorom dr. Bitcžnika sc jc vodi? telj karabincrjev najl.ržc ustrašil, da pri de na shodu do dcjanskega snom in mu je v iincnu postavc zabrani! dalje t*ovo; riti.) Nato jc poslanee Sček ugotovil za- sluge vojnoodškodninskcga odbora in povdaril tudi hibe glede posamcznih članov tega odbora. Dr. Luzzato jc na to izjavil, da ni mislil napadati s svojim jjovorom slo? vcnskih članov v vojnoodškodninskcm odboru, kakor tudi ne dr.ja Bcscdnjaka kot dežeinega odbornika, s katerim bi hoteli fašisti skupno delovati v korist dcželc na dežclnm odboru. Slovcnski zborovalci so dobro razu? meli prvi govor dr.ja Luzzatija in še boljše so razumeli njegovo končno pri? jateljsko izjavo. Ni šlo, kakor je mislil, hotel in želel. Po zaključitvi shoda so se gospodje fašisti odpcljali mirno z avto? mobilom. Na shodu so se sprejele sledeee rc? solucije: 1. Kmetje in delavci, zbrani 17. dec. 1922. na shodu v Štandrežu pri Gorici, zahtevitjo, dn vhida nemudoma prenehu s pobinmjem osebne dohodnine, doklcr se ne - .očf nov neobdačeni minimum ki ne sme biti nižji od H000 — 9000 liv. Pozivamo našo politično organizacijo, c/cf stori pri vladi nemudoma pofvebne koruke in slopi v stik z ostalimi gorisKh mi strankami in organizucijami, kaiti le skurtni nastop v.se,. prizadetih davkopla? čevalcev dežeie move roditi trajne us p ehe. 2. Zahtevamo, da stalni odbor voj* nih oškodovancev v Gorici stopi zonet na noge in nadaljuje boj za vojne oško- dovance. Slovenski člani v odboru naj vplivajo na zastopnike italijaskih strank, da se odbor zopet poživi in gre odločno na delo. 3. Zuvedajoč se dejstvu, da je trža* ško vodsfvo v veliki meri in na ncopra* vičen in nedopustljiv način zanemarjalo gospodarske pofrebe našega naroda, zlasti v zadevi zamenjave denarja, sma- iramo za potrebno, da to obsojamo in po 'zivamo politično organizacijo na Govi- škem, da čim prej započne uspešno akcU jo, ki ncij uresniči naše pruvične zahte* ve glede zamenjave denarja. Politika. ITALUA V Italiji so bila zadnji teden v o? spredju vprašanja notranjc politike. Vr- šilo sc je več ministrskih svetov in tudi vodstvo fašistovske stranke je imclo pod vodstvom Mussolinijevim važno zbo- rovanje. V seji ministrskega sveta dne 15. t. m. jc poročal Mussolini nai^rvo o notranje političncm položaju. lzjavil ie, da je notranji položaj razmeroma zado? voljiv. Upravne volitve v raznih pokra? jinah so se izvršile še razmcroma mirno. Vcndar pa si ne prikriva, da so njegovo kratko odsotnost v Londonu hoteli izko? ristiti nekateri politikanti v svoje name? ne. Zahteva zato od ministrskega sveta polno nioč, da sme postopati nroti vsa? komur nc glede na strankarsko pripad? nost, ki bi hotel zanašati med narod ne? mire in razdore, kakor se mu bo zdelo primerno. Ministr.ski svet mu je dal pol- no moč. Kakor se zdi, bo imel Mussolini v kratkem v vseh zadevah polno moč, Zdi se, kakor da si hoče priboriti diktat torsko oblast nekakim legalnim potom. Na zborovanju glavnega vodstva fa-- šistovske stranke je bilo sklenjeno osno? vati »milico za narodno varnost«. Kakor poroeajo bo štela okrog 80.000 mož in bo sestavljena iz najboljših fasistov; po- drejena bo naravnost Mussolinisju. Skr* bela bo za varnost nar(jda na znotraj in na zunaj. Mobilizirala se bo lc v kritienih trenutkih. Oeividno je, da Mussolini splošni fa? šistovski orj^anizaeiji že več prav ne zaupa in da hoee imeti zato za vsak slu? eaj povscm zvesto armado. Razni do? ^jodki, ki so se odigrali zadnji teden po raznih krajih Ttalije, ^a v tem oziru o- pravieujejo. Kljub vscm ukazom, da se rnorata spoštovati red in zakon, je pri* šlo zadnje case do novih nernirov in ne? redov. V Benetkah so se sprli fašisti mcd seboj in so disidenti — oni, ki so se od? cepili — zasedli sedež fašistovskc orga? nizacije; še le po dol^'ih po^ajanjih so se odstranili. V Kimu in okolici so se tudi pojavili ostri spori v vodstvu fašistovske stranke. V Ca^liari so zasedli fašisti ob? .einsko hišo. V Aversi pri Neapolju je prislo do izs^redov, pri katerih sta bila 2 mrtva in vee ranjenih. Izzvali so jih fa? šisti vslcd spora z demokratienim po- slanccm Manno. V Torre Annunziata so zasedli fasisti »Delavsko zbornico« in napravili precej škode. V Pulju je nri.šlo do spora v vodstvu tasistovske stranke itd. Jasno je tedaj, da bo imel Mussolini še veliko dela in truda predno bo ukro? til uporne duhove in napravil res red, kakor o? stale stranke manjšin — Nemcev, Ži? dov, Rusinov — jezieek na tehnici. Tudi pri volitvi predsednika republike, ki sta ga zaeetkom tega mesca volili obe zbor? nici, — poslanska in scnat — so bill manjšinski zastopniki odločilni in jc zrnagal iNarutowicz z njihovo pomočjo po zelo vročih volitvah, ki so se morale parkrat ponoviti. Vsled tega so mu desničarji, ki zagovarjajo nacionalistično diktaturo očitali, da je sramotno, da je predsednik poljskc republike, izvoljcn s pomoejo ncpoljskih glasov. Boj med. o? bema strujama sc je nadaljeval tudi po volitvah, toda nihee ni prieakoval, da bo končal z — umorom. () umoru se poroea: Tedcn dni ^o izvolitvi za predscdnika v soboto dne 16. t. m. ic otvoril novi predsednik letno sli? karsko razstavo. Pri vstopu v razstavno dvorano je oddal akademični slikar Nie? wiadomski nanj od zadaj tri strclc iz re? volvcrja, nakar jc hotel pobegniti. Prijcl ga jc eden izmed predsednikovih adju- tantov. Predsednik sc je zgrudil smrtno ranjen na tla tcr je izdihnil v nekaj mi? nutah. Predsedniške poslc republike vodi začasno predsednik zbornice, ki je žc o? dredil novro volitev. Akoravno je polo? žaj zelo napet, dosedaj še ni prislo do kakšnih krvavih spopadov. Vsckakor prcživlja Poljska težke dneve. FRANCIJA vd odf Po debati o londonski konferenci je zbornica sprejela od vlade zahtevani navadni dnevni red, ki vscbujc zaupni? co, s 512 glasovi proti 76 glasovom. ANGLIJA Na nekcm zborovanju unionistov jc izjavil ministrski predsednik Bonar Law, da se je radi londonskih razgovo? rov negotovost vprašanja nemške vojnc odskodnine znatno ojaeila. Med Turčijo in Grčijo bo kakor poroča »Piccolo della sera« sklenjcn mir najbrže 15. januarja. Porošila Bolliga S nha „Eflinost" v Oorici, Odbor Pol. društva »Edinost« v Cio? rici jc na svojih sejah dne 4., 11. in 14. decembra 1922. razpravljal o važnih v? prašanjih, ki se tičcjo našc deželc in sklcnil priobeiti sledeee poroeilo: I. Poslanee Seek jc poročal društvc- nemu odboru o svojem imenovanju v Centralno posvetovalno komisijo v Ri? mu, kateri je poverjena naloga pripravi? ti konkretni naert za upravno1 ureditev Novih pokrajin ter za uvedbo italijan? skih zakonov v imenovanih pokrajinah. Poslanee Seek je naprosil društvcni od? bor, da odloei ali naj to imenovanjc sprejme, ali ne ter da mu da v slueaju, da se odloci za njegovo udeležbo v i? menovani komisiji primerna navodila Odbor jc tozadcvno sklcnil: 1.) Posla? nee Seek naj sc udcleži razprav v ccn? tralni posvetovalni komisiji; 2.) Posla? nee Seek se naprosi, da primerno prote? stira proti temu, da je bil v to komisijo imenovan samo eden zastopnik Slova? nov v Italiji; 3.) Društveni odbor pripo? roea g. poslancu, da upošteva glede stva? ri same stališee neinškega zastopnika v komisiji; 4.) g. poslancu so se dala tudi primerna navodila z ozirom na ugodnost in prednost prcdlogov v vprašanju u? pravne urcditvc Novih pokrajin, prod vscm z ozirom: na Goriško; 5.) Odbo? rovi sklcpi sc sporoeijo klubu državnih 1 poslancev. j 11. Odbor je razpravljal tudi o vpra- sanju udeležbe Slovencev pri sestavi no? vega deželnega odbora. Moral je prcd vscm ugotoviti, da izbija današnja dežel na Uprava dosledno slovenski jezik iz dcželne hiše, uradov in zavodov, ki so ji nodvrženi. S trpkostjo je moral ugoto? viti, da so celo slovenski gojenci — glu? honemi v deželni Ciluhonemniei postali žrtev krivične deželne uprave. Ugotovil je tudi, da še do danes niso sprejeti v službo naši najboljši uradniki na dežel? nem odboru. Goriški Slovenci vzdržuje? mo s s svojim denarjem vsaj na polovico deželno u"»ravo in za to se bomo neiz? prosno borili za cnakopravnost obeh narodnosti v deželni hiši. Prcpričani smo, da bomo s svojo zahtevo prej ali slej prodrli. Društveni predsednik in dru stveni podpredsednik sta se pooblastila, da vodita v smislu odborovih sklepov to zadevna pogajanja. III. Odbor se je bavil tudi z vpra? šanjem osebnega dohodninskega davka in sklenil započeti akeijo pri vseh poli? tienih strankah za skupni nastop pri viadi z zahtevo, da se pobiranje oseb? nega dohodninskega davka sistira (usta? vi) toliko easa, doklcr se osebno dohod? ninski davek nc urcdi in odmeri na po? dlagi eksistenenega minimuma (to je let? nega dohodka, ki ne sme biti obdačen) 8000.— do 9000.— lir. IV. Odbor je razpravljal tudi o raz? pustu obcinskih svetov v Postojni in Se- žani ter ponovnokrat posredoval, da bi sc vzpostavili. Naprosil jc tudi posl. Ščeka, da posreduje pri prefektu v Tr? stu, da se isti vzpostavijo, odnosno, da se nemudoma razpišejo nove obeinske volitve. V. Odbor se ju pečal tudi z vpra? šanjem kraškega vodovoda. Sklenil je o predmetu poročati v naših listih in vzel na znanjc izjavo posl. Ščeka, da sc udc? leži tozadevnega sestanka županov 19. kraških občin, ki so intercsirane pri vo? dovodu. VI. Odborova seja dne 14. dec. jc razpravljala o številnih napadih »Edino? sti« na poslanca Ščcka v zadevi izmenja? ve denarja in sklenila obelodaniti v na? ših listih resolucijo, v kateri se izreka poslancu Ščeku zaupnica za njego\. j? sebieno in neumorno delo ter odlocno obsojajo nestvarni, nelojalni in grdi na? Pad »Edinosti« na njegovo osebo. Odbor Političnega društva »E; dinosfi« v Gorici. Goriška Straža političen Sist9 bo izhajal dvakrat na teden Domače novice. »GORIŠKA STRAŽA« V LETU 1923. Naši cenj. naročniki, čitatelji, prija? telji in naše trpeče ljudstvo sploh dobro vdo, kaj Urn je bila »Stru/.a« v zadnjih par letih. — Vedno in povsod je po svo? jih skromnih močeh zastopahi koristi slovenskega ljudstva. Tega se je narod tudi zavedal in za* to se je »Goriske Struže« oklenil in ji zaupal, zato jo je rad čital, širil in poch piral. — Uvula Vam vsem, ki ste poma; gali z dopisovanjem, požrtvovalnim de- lorn, s svet oni, z naročnino ali na kate* rikoli m:čin! Hvala Vam iz srea v iine* nu Vaših dedov, ki s ponosom vledajo na Vas, hvala Vam v imenu Vaših unin kov, ki Vam bodo hvaležni! Slovensko ljudstvo! Tvoja pozrtvo valna ljubczen do »Goriške Straže« in Tvoja srvna zelfu naj bi se list pomnozil, naj bi izhajal VEČKRAT NA TEDEN je bila vodstvu »Straže«. merodajna, ko je sklepalo KAJ NAJ BO Z USTOM V LETU 1923. Vedi, da ta odloätev ni bila za nas lahka. In sicer znto ne, ker po; znamo Tvoj tezki gospodarski polo/.aj in te ne maramo obremenjevati z viso- ko naročnino, a poznamo na drugi stra- ni tudi draginjo, zlasti druginjo za tisk in se dobro zavedamo, da moramo s tem računati. — Tcmu nasproti pa vsi čutU mo, da se naše narodne, socijalne^ii ver- ske notrebe mno/Ajo dan na dan. Vedno bolj čutimo potrebo da bi Ti povedali holj pogostoma, ne samo enkrat na te? den, kaj nujnega, notrebnega, nodučne? ga, tolažilnega. Kaj storiti, da Ti damo list v roke lahko po ceni in večkrat? Po treznem in resnm premisleku smo sklenili. da 1ZIIAJAJ »GORlsKA STRAZA« V LETU 1923. DVAKRAT NA TEDEN in sicer v malo munjsi o* bliki, da bo CENA lahko nizka — SA* MO 15 Ltd. * Slorili smo io, kot ze rečeno, z zcn ! higo SAMO PR1 UPRAV1 »GO- 'ajv/i STRA2E.« Ob fej priliki uljudno prosimo cenj iročnice in naročnike, da bi po \'aseh 0/:W nabiral naročnino za vse — kot 1 ^o po nekod hvalevredno že vrši — 1 bi jo o priliki postal po kaki osebi k bravi lista, kjer bi dotični dobil obedi ?rn tudi »Pratike« za vse prinešene na- >čnike. Na ta način bi odpadlo nevarno ^iljanje po pošti in z njim zdnr/eni 'so ški. Tako smo mi povedali, kur smo na; teravali, Vas pa cenj. naročniki in pri? 'telii prosimo, da rečeno izvrsite. Zato KUTIRAJTE MED PRAZNIK1 PR1D •0 ZA »GORISKO STRAZO«. r V znanje. Odbor Političnc^a dru- tva »Kdinost« v Gorici pozivlja uči? sljc?vojake, odnosno njihovc stariše, to? Ujrisc in prijaiteHje, da nam maznanijo Move uöitcljov-vojako-v. Naziiainiti je reba: ime, priimdk, zadnic slnžbeno mosto J p:>lk, stotniijo tcr mesto. v ikatercm slu- ijo učitelji dancs kot vojaki. Naprošeno aj sc izvrši čimprcj, da bo mogoče Po- tiüiicinu diruätivu »Kdinost« pusredeviati, k se jim olajša v iko/ritst mašega šofetva 'a eden ali drugi način vojaška služba. Jo dancs smo vložili na vojno ministry tv-o prošnjo sanio za sedem učitcieiv ivoja- •ov. ki so nam spurocili svoje masllove dn iccr: Bratuž Alojzij in Marijan, Sauni.q fozimiir, Vcliseck Ivan. Mcrvic Metod, Jfci-ya Eduanl in Cuk Frame. Priiaive naj e pošiljajo na društveiio tainiätvo, Oori- ^ Via Mameli St. 5. -f Hipotekarna posojila na amortu <>cijo. Kuratorij zcmljisko * kreditnej^a avorja ]c sklcnil, da začnc s 1. Januar* em 1923 zopet dovoljjcvati hipotekarna 'Osojila. — Pogoji za dovoljcvanic takih 'osojil se v kratkem priobeijo. Prošnje 'a sc bodo sprejemale od 2. januarja ^23 dalje. -\-Roistni dan kralja Aleksandra. V ifcdeljo dne 17. t. m. je slavil kralj A, eksandcr svo.j 34. rojstni dan. + »Giasbena Matica« v Ljubljani >aznuie 50 lctnico svojcßa obstanka. ^cizmcrne so zasluge, ki si jih je stekla 'Z ustanova na polju slovenske pesmi in '•ovenske kulture sploh. 4- Nov zdravnik. Nas roiiak Dr. Franc 'ukjoncic, Iki 5e doivršiil visoko solske zdirav- 'liške študiije v Rimu in re zdiravM ma du- lajski ikliniiki Ortner Nse ie te dni usttinovil v üorici v GaspoKkii uilici šteiv. 6. M'lade- tiu rojaku, sinu ravnatelja »Monta«, naše skrene čostiitkel H- Prestolonuslednik — fašist. »II '•avoratorc« z dne 19. t. m. prinaša sliko ^aliianske^a prestolonaslednika v fa* Hstovski uniformi — s črno srajco in če* Dico. — List opominja: «Italijanska mo* ^arhija je hotcla na ta način nerazdru* ^io zvezati svojo usodo z usodo fa? ^izma.« + Osebna dohodnina. Kakor poro* ^mo na drugem mestu je bila na shodu v Standrcžu sprcjeta tudi resolucna ^le* ^c osebnc dohodnine. V izvršitvi te [csolucije so se že storili potrebni kora* ^, ter so se že dosegli stiki z italijanski* '!">i strankami. + Razdelitev Goriške. Kakor po? ^čajo bo najbrže dancs padla v Rimu ^dločitev o usodi naše dežcle. Poscbnih •jPov si ne smemo delati, vendar z naj* ^Ui.šim, — da bi nas raztepli na vse štiri •vetrove — tudi ne računamo. VGiolittijevi spomini. Ravnokar je [\ il znani italijanski parlamentarcc . ^i litti svojc spomine. Obsegajo Gio* . littijevo poL delovanje od vsej^a po- četka, zato so važni za italijansko poli* tično zgodovino zadnjih desetletij. Ker se bavijo tudi z Rappalsko pogodbo in drugimi pogajanji med Italijo in Jugo* slavijo, se bomo k zanimivi knjigi še po* vrnili. 4 Dr. Ivan Šusteršič se je pretekli teden vrnil v Ljubljano, odkoder jc ob preobrata zbežal v inozemstvo. Ne ve? mo, čc je bil njegove vrnitve kdo res od* kritosrč ^o vescl. V deželni gluhonemnici v Gorici vladajo sedaj ncznosne razmere. Slo? vensko ueiteljstvo morn učiti otroke slo* venskih starišcv v italijanščini. Ko pri* dejo otroei domov, se ne bodo mouli razumeti s svojimi stariši, brati in se? strami. Na ta način bodo v kratkem vse pozabili in bodo do smrti ü,lubonemi. To bo usodcoolno zhisti glede krščanskega nauka in prejemanja sv. Sakramentov. Prosimo tudi eerkvene einitelje, naj se zganejo, ker gre za dušno in telesno do? bro ubogih gluhonemih. Ljudje, ki naj odloeujejo na deželnem odboru, nima? jo nobenega zmisla ne za. pedagogiko ne za pravičnost. Tern neznosnim in živin? skim razmeram treba napraviti konec. „Oorlžka pralika^ ie že izšli in jc na razpolago somo pri upravi Straž^. - Naroč nikr, poverjeniki natoi- rajte naročnike v posa- meznih krajih skupno I 4- 3X3 je devet ali ni? O tern se prcpirajo v novi stranki. V prvi številki svojega glasila so dobesedno rekli »Mi smo strogo vladna stranka«, v drugi šte? vilki pa pravijo: mi nismo vladna stran? ka. Kaj je res? 3X3 je devet ali ni? r Novi profesor. Doslej smo zve? deli, da je treba visokošolskih študijev, da postane kdo profesor. Za gospoda Bandlja smo vcdeli, da jc ueitelj po svo? jih naukih. On pa se podpisuje »prose? sor«. Tudi Pepi s Pivačine je pravil, ko je bil v Vidmu, da je doktor — zdrav? nik. 4- Koncert kulturnih delavcev tn žaških, ki se je vršil zadnjo soboto 16. t. m. v Trgovskem domu v Gorici jc do? segel v umetniškem oziru popolni uspeh. Proizvajanja posameznikov kakor tudi zbora »Glasbenc Matice« so žela vse- splošno odobravanje. V podrobnosti kri tike sc ne spuščamo, ker imamo za pri? hodnjo številko obljubljcno daljšo stro? kovno oceno. Obisk bi bil lahko boljši, pogrcšali smo marsikoga iz goriških in bližnjih podezelskih krogov. Goriške novice. -\- »Godbeni krožck« — Goriški »godbeni krožek« pripravlja za dne 1. januarja (na novo leto) 1923 prireditcv z raznovrstnim vsporedom in sicer 1. Za loigra »Najdcnčck«, 2. šaloigra »Zaea? rana soba«, 3. koncert lastne godbe, kjcr bo nastopilo 45 mladih godbenikov, 4. solospcvi, 5. deklamacije in monologi. Vstopnina bo tako mala, da bo vsakemu skoro prost vstop. »Godbeni krozck« je žel prvo pohvalo s prvim nastopom pri zgodovinskem prenosu M. Božje na Sv. Goro. Ker si je »Godbeni krožek« na? del nalogo da nesebieno služi narodu, zato vabi, da se vsi Slovenci iz Gorice in okolice udeleže te prireditve. Vce pri- hodnjič! 4- »Dramatična predstava« v »Tn govskem domu«. Opozarjamo ponovno na dramatično predstavavo mlad. druš? tva »rrosveta« iz Trsta, ki se vrši v so* boto dne 23. t. m. zvečer v Trgovskem domu. Uprizorita se dve drami — eno? dejanski in sicer »Volkovi« in »Maska satana«. Drami sta zelo zanimivi in bo uprizoritev nudila mnogo umetnišketfa užitka. Zato v soboto vsi v Trgovski dom! Začctek točno ob SVI' zvcčer; cenc obieajne. 4- Zanimiv slučaj. Ncki Aleks. Biz? jak je tukaj.šnjemu zidarju Černigoju I? gnaciju izpodmaknil 400.— lir, nckaj o* blcke, ter skupno z dvema njegovima hčerkama pobcgnil v Jugoslavijo. Priza- dcti oče je poslal za njima sina Vincen? ca, ki je cclo družbo dohitel v Logatcu, ko je ravno hotcla kupiti listke do Ljub* ljane. Prijavil je zadevo orožništvu, ki je eudno trojico aretiralo. Ta se pa ni dala ugnati in je v zaporu obdolžila Vin? cenca, da je fašist. Nato je bil tudi on aretiran. Sedaj sede vsi štirje v logaških zaporih. Oče je prijavil zadevo tudi ita? lijanskcmu orožništvu, ki sc pa ne čuti poklicano, da bi kaj ukrenilo. Kolikor ve mo jc Vincenc Črnigoj pošten slov. fant ! in bi samo priporoeali jugoslovanskim oblastcm, da ne nasedajo raznim pusto? lovcem, ki se hočejo rešiti s tern, da na? še ljudi slikajo kot fašistc. Prosvetna zveva. j z Solkan. »Čitalnica« jc prircdila so* cialno*vzgojni tečaj, ki je trajal od 12? 17 t. m. Govorili so prcdavatelji »Prosv. Zveze« pod vodstvom predscdnika Dr. Brumata. Z ozirom na mrzlo dvorano in na plitvo razpoloženjc, ki je je ustvarila v Solkanu ncplodna in razdiralna misel? nost rdečc garde, moramo ugotoviti, da je udelcžba tceaja prckosila našc priča? kovanje. Zlasti mladi pevski zbor je do? kazal v svoji večini, da nosi v sreu res? no voljo se umsko in sreno izobraziti ter pripomoči, da si »Čitalnica« čcdalje bolj izkleše značaj pravega izobraževal? nega društva. Tudi na tern teeaju so pre? davatclji posebno to povdarjali, du bodi društvo prava sola in ne samo zabavišee za šoli odraslo mladino — še več, da bo* di družina, ki naj spaja mladc in stare v bratski vzajemnosti in ljubezni. — Ci* talničarji so to pot pobližje spoznali »Prosvetno Zvezo« in so se preprieali z drugimi udeležcnci, da je njen namen resno in koristno in blažilno vplivati na prcporod in okrepitev našcga ljudstva - - in da nikakor ni njen namen razdirati dobrine, ki so ljudstvu potrebne in ko* ristne. Zato smo prcpričani, da bo »Pro? svetna Zveza« drugo pot s še večjim za* unanjem sprejeta od solkanskih izobra- zncev. Fantom in dekletom ki so sc z za? nimanjem in požtrvovalnostjo udcleže? vali dolgcga tcčaja eestitamo in jim kli? eemo: Vaša zvczda sc vam jc prikazala, vide^i stc njeno moč in lepoto, zrite krepko vanjo in sledite ji v bolišo bodoe nost! Prijatelj Solkance\ •. z Šentviška gora. Dne 17. t. m. sta o? biskala naše društvo odposlanca »Pro? svetne Zvczc« iz Gorice in govorila o raznih gospodarskih vprašanjih, ki so za nas važna. Hvala gg. Doktorieu in dr. Munihu. Da sc Sentviškogorci zanimajo za izobrazbo in za napredek, o tern priča živahna debata, katerc so se udelcžili po? slušalci. PKČ1NE. Po razlienih zaprekah smo vendar dosegli, da je naše društvo obiskal prcda vatelj iz Gorice Dne 17. decembra, je prcdaval tukaj g. Doktorič, o gospodar* stvu in o društvcncm življcnju. Udelež* ba je bila zadovoljiva. Upamo, da bodo bescde rodile uspehe. z Okrozni odbor Gregorčičevega o* krožja. Ob priliki izobraževalnega teča* ja v Rihcnberku se je ustanovilo Grc* gorčičcvo okrožjc. Za predscdnika jc iz* voljcn g. Franc Valenčič iz Rihenberka 174.; za tajnika Silvester Birsa iz Brji 119, za odbornika pa Albin Vrtovec iz Velikih /^abelj 18. V odboru so tudi prcd scdniki posamcznih društev okrožja, in sicer za Rihenbcrk: Lcop. Arko; za Br* je: Ivan Birsa, za Vcl. Žablje: Stanko Troha, za Šmarje: Jancz Jazbcc, rihen? berški tajnik in za Gaberje: Kos Franc 96. z Idrija. — Na sv. Stefan priredi »Prosvetna Zveza« za idrijsko okrožje svoj tečaj, ki bo trajal več dni. z. Sv. Križ na Vipavskem. Kat. slov. izubniževalno društvo priredi na sv. Šte- fana popoldnc ob 3V1> v drnštvenein donui F. S. Finžgarja igrokaz »Verigo«. Na vz- poredn bo tudi petje, deklamacija in go- vor, ki upelje v pomen igrokaza. V odmo- rih bodo svirali tamburaši iz Dobravelj. Dopisi. PRVAČINA. (Smrtna kosa.) V ncdcljo dne 17. t. m. jc umrla po dogli bolczni gosna Antonija Zorn, roj. Bescdnjak, učitcljica, soproga g. nad? učitelja Zorna. Zapušča 5 nepreskrblje? nih otrok. Preostalim naše sožaljc. d. Vrtojba. Podružnica Splošnega slovenskega zenskega društva v Vrtojz bi priredi v nedeljo dne 24. decembra 1922 ob 15. uri bozičnico v dvorani g. Hcnrika Batističa. Vstop prost, dobro? došli pa so prostovoljni darovi. - Od? bor. MIR EN. (Karlo Adamičcv vceer.) Opozarjamo ponovno na Karlo A* damičev večcr, ki se vrši v nedeljo dne 31.t. t. m. na Silvcstrovo ob štirih popol* dne v prostorih g. Marmolja. Več pri* hodnjie. VITÖVLJE PRI OSEKU. (Smrtna kosa.) V noči od nedclje na pondeljck je umrl po kratki mnčiii bolezni trakajšnji po- scstniški sin Alojzij Faganel v cvetu mla- dosti. star 25 let. Ko je prišel iz ruskej?a ujetnistva je včasih nekoliko potožil, da ni prav zdrav, toda tako hitrc smrti ni \m- čakoval nihče. Bodi rmi zemljica lahka! g. TOMAŽEVO ŽUNDR0 dobite pri goriški »Zadružni Zvezi« v Gorici, Corso Verdi 32. K. KAUJEVO SOL narocite lahko ravno tarn. Čitajte »Gospodarsfä list«, ki vain pove, kako se uporablja in kako je zraven žlindre potrebna. 5j. MODRO GALICO JN ŽVEPLO naročite prav i$)tovo pri goriški »Zudruž- ni Zvezi« do 1. jamtaria. Čim pre} se o%la- siie, tern boljsc. Zveza ibere vsa ta naro- čila in se tiu podlagi njih pogaja s iovar- narji. Pokili je treba razne vrste testenin Pekdtetfi" Temu d i ši jo ene, drugemu I druge, akoravno so vse izde- lane iz enakega tesat. .-. .-. Izjava *) Podpisani izjavljam na zimanje jav- tnositi dti eav. üuido Halin *>d preteiklega meseca mima več nobeneua «tika v nika- kem oziru z mojo pisarno. Odvetnik Delfido Paglilla Gorica. Tinuvnik st. 20. *) Za članke pod tern naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Nove knjige! F. S. Finžgar iz Modernega :: sveta, roman. :: Dobi se v knjigarni K. T. D, v Gorici, Prostoi/oljna prodaja. V nedeljo dne 6. januarja 1923 ob 10 uri dopoldne prodaja'lo se bode na lieu mesta v Šmarjcti st. 2 ob Pesnici pri Ma* riboru lepo arondirano posestvo obsto* jeee iz njiv, travnikov, gozda, ter skoro nove hišc in gospodarskega poslopja z vso živino in gospodarskimi pritiklina* mi, vse kakor leži in stoji. Posestvo meri 22 oralov. Na zeljo odproda se tudi samo glav? na domaeija ter si nckaj njiv in travni* kov lahko poscstnik pridrži. Tudi prcd gornjim rokom jc posestvo na prodaj. Natančnejše podatke o legi, štcvilu prcmičnin, plaeilnih pogojih itd. daje zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. Fotograf Anton Jerkič se ne vrne v hišo goriške ljudskc posojilnice v Gospodski ulici, kakor sc splošno govo* ri, ampak ostane nadalje v scdanjih pro* storih Corso G. Verdi 36, (prej Via Giardino). OOSPODIČNO ali dečka s znanjem sldv. in ital. jezika v .^ovoru in pisavi sprejme trjjovina v Raštchi št. 36. POHIŠTVO vsake vrste, domači izdelek je na prodaj po zelo nizkili cenah v za- lo^i Zucchiattija v ulici sv. Ivana štev. 2 — Gorica. SLAVNIM ODJEMALCEM naznanjanT da s 15-januarjem 1923 preselim svojo nožarno na St. 6 v isto ulico. —• (}. Tcmil, nožar in brusar. ™VAN KACIN Gorica, Via Carlo Favetti 6. Tzdeluje harmonije, orglje, klavirje; zaloga vsakovrstnih strun za violine. • tamburice, klavirje; prodaja in izposoju* jc klavirje, harmonije, kitarc, mandoline, violine; uglašuje in popravlja vse o* menjene predmcte. Regolator Torbina moči 10 P H. je na prodaj pri Ivanu Furlan, Svino p. Šmarjc pri Stanjelu. 2upanstvo Trnovo pri Gorici razpi? sujc sluzoo tajnika. Nastop 1. januarja 1923. Plaea po dogovoru. Naznanjam slav. obeinstvu, da scm preselil svojo krojačnico iz Tclova.lne* ga trga št. 3. V ULICO DOGANA 3 I. NADSTR. tcr se priporočam za nadaljno niiklo* njenost. Anton Krušič in sin. IŠČEM krepkega od 14—15 let starega, učenca s primerno šolsko izobrazbo, za jcdilno in kolonijalno trgovino, I. Mar* molja Mircn pri Gorici. DRVA ZA KURJAVO (bukova) v vsa* ki množini prodam bodisi sckana v goz* du ali na postajo Avče. Joško Lutman — Tržaška cesta 95. Zadružna zveza (prej Goriška zvaza v Gorici) vpisana zadruga z omejeno zavezo je osrcdnja organizacija vsch goriških zadrutf. Pisarna v Gorici Corso Verdi št. 32, I. nadstropje Uraduje ob delavniiikiih od 8. dio 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob soboiah in dnevih pred orazniki je urad poDoludne stapft. NA PRODAJ JE ZEML.HŠKE. Briblližeo osein njiv zcniiljc na mcji Solkam.Več pove uprava lista. Dr. A. Grusovin specialist za kožn* in spolne boleznfl ter negovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 5—7 ure. Gorica (Piazza grantle) Travnik hiša Paternolli. g^* Voščene sveče « kadilo "^H^ svcčarne J. K O P fl Č, Ljubljana Zastopstvo za julijsko Urajino Kn jigarna Kal. liskovnesa društva v Gorici Df R. SFILIGOJ za kirurgijo, porodništvo, ženske in sečne bolezni Dorica, uL P. Zorutfi 1Z. Sprelema Qd 9-11 m 1S-1B. Kupuiem Kože domačih živali kakor tudl kože divjačine (kun, lisic, dihurjev i. t. d.) Franc Stres, Kobarid zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin na drobno in na debeio Kožuhovina (Strojene ovčje, jančkove bele in črne kože. CENL: POöTENE Ant Terpin & C. nova zaloga manufakturnega blaga v Gorici, Via Rastello št. 10 Ravnokar došlo novo zimsko blaLo v veliki množini. Priporoča se za mnogo* brojen obisk. CENE BREZ KONKURENCE. Na drohnol Na debelo! Naznanilo. Vojska je začela proti draginji manufakturnega biaga. Tvrdka Artur De Rossi v Gorici Corso Verdi šf. 1. (nasproti Semenišcu) PRODAjA : Madapoäan 68/70 cm. . . po L. 3.— Parhent barv. 68/70 cm . . , „ 3. - Oxford-Zefir 75 cm .... „ „ 3.20 Platno z Marijino znamko C. d. A. I vrstc ...... „ „ 4.40 Parhent bell 75 cm .... , „ 5.— z.enske srajce...... „ 7.80 Cvilh za postelje I vrste 120 cm........ „ . 8. Velika zaloga češkega platna itd. tvrdke Anton Klazar A. G. Praga. Izbera tapetov in kompletne öpreme /a postelje čehoslovaškega izvora. Kupite in preprlcojjte se!! Kadilci zahtevajte [Ejifumiripiiiii. Knjigovodkinja popolnoma sainostojna, tudi v sestavlja- nju bikince, zmožna slovenščine, italijan- j ščine in nemščine, z dolRoletnimi izpri- I čevali, želi izpremeniti službo z novim le- I tom. Grc tudi na deželo k posojilnici ali večjemu trgovskemu, indnstrijskemu ali zadružnemu podjetju. Sprejnie najrajši službo z oskrbo v družini. Ponudbe z označbo place pod »Knjigovodkci« npravi lista. NA PROÜAJ JE NOVA HIŠA s petimi pro stori in ena njiva zemlje na Ajševici št. 148 ob cjsti pripravna za vsalko obrt. Ccna L. 27.000 oziroma po po^odbi \m J. Gle- ščiču istotam. iKlnuilaJlllfr-iiri» & Piazza deila Vittoria štev. 16 '# (prej Piazza Grande) Domača izvrstna vina: Brisko, vipavsko in furlansko. Izvrstna domača kuhinja, gorka jcdila ob vsaki uri eel dan. — —.—z= Udani JOSIP CULOT, Brinje-ue jjagode črne v poljubnih množinah, po ] ugodni ceni. - Dobavlja J. SANDALJ ] Lupoglava - Istra. > BRUNO SAUNIG - GORICA ' >Via Carducci 7 - Podružnica v Solkanu - Tel. št I62I Na debelol Usnje Cevljarske in sedlarske potrebščine vrvi Tržaški bici, bicevniki Sveče, Kadila Vosek Nakupuje čebelni vosek in kapline po dnevnih cenah. Glavna zaloga za Goriško podpetnikov Ptfelll na debelo po tovarniških cenah. Na drobnol Josip Kerševani mehauik lu puškar v Gorici. Stolni trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vseh < posameznih delov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju. Lastna delavnica in popravijalniea, Stolnl trg 5, MT* Poniklanje in lakiranje v vsaki barvi. "^Hf Priporočain vsakeiun Original Muudlos šivalne Htr»je, ker so aajholj zamesJjtvi, »a. te jamčim 15 let. Uslanovljena I. 1SQ4. Scdež: Podgrad v Istri. Uraduje vsak delavnik ob navadnib uradnib urab. PODGRADSKA posojilnica in hranisnica reg, sadlrii^ai z neom. zavezo. Štcvilo članov dne 31. decembra 1921 . 612 Dcnarni promet v- letu 1^21......... L 2,210.885.72 Stanje branilnib vlog........... L 723.942.97 Rezetvni zaklad.............. L 15.351.67 Sprelema hranilne vioge osl vsskosa ter iih oliresfuie bd O o VelikG in stalne vloge po dogovou. Radi neomejene zaveze in toinega poslovanja nudi vlož- nikom POPOLKO VARNOST in kulantno postrežbo. Brez vareevan|a nijblapostanjai^ FELBERBAUM & ROLICH > (prej Hedžet & Koritnik) GORICA :-: Corso Verdi štev. 7 :-: GORICA Velika izbira moškega in ženskcga sukna, raznovrstncga zepbirja, perkala ter perila, 1 velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter vseb potrebščin za krojače in šivilje. "^WI m DROBNO! NA DEBELO! PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." Telefon št. 50. Brzojavni naslov: L.1 ublj an ska bank a. Delniška g-lavnica SHS kron 80 M1LIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA Rezerva SHS kron 64 MIL1JONOV. PODRUaNICEi Brežice, Borovlje, Metkovič, Ceije, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestnje vloge na knjlžice po 4U/O- ^^ dalj^o odpoved vezan« vloge po dogovoru. Naknp In prodaja vsakovrsmcgei tujc^a denarja. — Ixvriwj« vse ˇ bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne are za obcinstvo 8l/t~ 12 in od 3—5 Ob sohotmh popoldne, ob nedeljah in praznikib b o g a t o zalogo prvovrstnega kolonijahiega in dctikatcsnega blaga po najnižjib ccnab. — — '' Božicnai priloga, Rodil SG je Jezus, vsemogočni Sin Božji, ki je dal trpečemu človeštvu zagoiovilo : jaz sem Pot, Resnica in Zivljenje. In vendar milijoni ne poznajo poti, ne priznavajo resnice in žive brez . življenja . . . ¦ h Blagoslovljene in vesele božične praznike želimo vsem naročnikom, čitateljem, prijateljem, dopisnikom in sotrudnikom. Ostanite zvesti „Goriški Straži" ka- kor ostane ona zvesta Vam. Uredništvo in upravništvo. BOŽIČNA PESEM Božič trku nam nu vrata: »So h' srca vaša zlata, so li duše vase verne kot poljane neizmerne, kamor moja noga ktene, s plaščem vas mini odene, v vaši hiši povasuje, s tisoč blagri obdaruje.« Božič trka num na duvi: »Čujte, bratje v pozni uvi, čc so srca vam puščava, naj postanejo dobrava, če na njem le frnje ruse, nnj požene zlate klase, in rodi pijačo sprave naj za dun mini proslave!« Rožič rane nam odkriva: »Naj se mir po vas razHva, naj bo sit, kdor zdaj je lačen, naj bo prost, kdor zdaj je tlacen, rojstvo misli pokopanih, vdušenih, zasramovanih zdaj praznuj ves bedni svet, v glorijo mim ödet.«. F. B. BLAŽENA NOC! V vrtincu življenja. Ure in dnevi hite bliskovito mimo in človek se skoro ne za- veda, kako si podajajo meseci in leta roko. Njegov razum je vedno uprežen in zapo- slen. Dan za dnem, noč za nočjo se bori, da bi se čimkrepkejše oklenil one magrične sile, ki vihra preko svetovja: življenja. 7\- veti, to je visoka_pe_sem človeštva. Temu idolu žrtvuje človek vse svoje ümske in telesne zmožnosti. In če se mu posreči, da zasede prostorček na solncu, potem z ne- prijaznim nasmeškom motri one, ki so v tekmi zaostali, ter spačeni od gneva kole- bajo v mraku in grabijo po svetlobi, ki se jim stalno odmika. Trda in mrzla je ta borba hladne^a človeške^a razunia, ter ne pozna nobene gorkote in mehkobe. , V tem glušečem in podivjajočem vr- venju tvorijo naši veliki prazniki nekaka od Previdnosti upostavljena in blagoslov- ljena zavetišča. Zdi se, kakor da bi naši prazniki, v prvi vrsti Božič in Velikanoč, za hip ustavili pogubni vrtinec, ter omo- ^ročili. da se nekoliko oddahnemo in po- razgovorimo sami s seboj — s svojini sr- cem. In to ne velja samo za one, ki v skrivnost naših svetotajstev verujejo, tem- več tudi o onih, ki so bodisi iz ošabncga samoljubja bodisi iz dozdevnega prepn- čanja odklonili vero v nadzemeljsko ziv- ljenje. I Sveti večcr! Človeku se zdi, kakor da | , dilia iz vesoljstva neka posebna mehkoba in blaženstvo. Nehote in nevede se odreče- mo vsakdanjim skrbem in opravilom, ter postancmo praznično razpoloženi. Če stopimo v krogu družine ali prija- teljev in znancev pred božično drevesce, ter vidinio iskreče se oči naših malčkov, ki se kopljejo v sreči, potem prcneha mrz- la beseda našega razuma in naša srca presune neka drugače nepoznana topla ganjenost. Komu Se ni bilo mehko in blagodejno pri sreu, če je klečal v krogu ncdolžne otroške družbe magari pred najskromnej- šiini jaslicami? In ko zadone polnočni zvonovi? Zdi se, kakor da so glasovi veliko bolj sve- čani kot navadno. Človek posluhne in titihne: ali ne prinašajo pozdrave iz nekih dalnjih dalj? Ko se pa glasovi porazgube in zakraljuje blaženi mir, tedaj se ga člo- vek boji prekiniti. Ce je tudi skupaj večja družba, navadno ni gostobesedna. Skriv- nost svete noči prevzame našo notranjost, bude se spomini, človek gre vase in s« pogovarja s svojim sreem. Blažena noč! Otroške kolednice. Za otroške božičnice sestavil po narodnih motivih V. Bele I. KOLEDNICA. (Nastopi več otrok napravljenih v koled- ¦ikc z zvczdo, vrečo itd. Besedilo govori edcn ali pa si je razdelijo.) Prišli smo pred vaša vrata, Bog daj, da bi bila zlata! Zlata zvezda sem nas vodi, Kogar vodi, — on prav hodi. Pridno koledujemo, srečo prerokujemo; srečo vam izprosimo in darove nosimo. Kaf možem bi podarili, da bi jih razveselili? Za može je lilija, cvetka svet'za Jožefa. Kaj bi ženam darovali, da bi pravi dar jim daU? Ženam razo-gartrožo, Marijo, Mater usmiljeno. Kaj bi fantje radi imeli, kaj z veseljem bi sprejeli? Fantom zelcn rožmarin, Jezus je Marijin sin. Kakšna cvetka pa sprejeta bila M od vas, dekleta? Vam, dekleta nagelčki, da boste kakor angelčki. Kaj pa vam, otroci mali naj koledniki bi dali? Vam pa bele šmarnice: otroci Bozje Matere. Kaj duhovnom podeliti? Njih kako prav počastiti? Njim goloba belega — milost svetega Duha. Predno mi vas zapustimo, vas Bogu priporočimo: Bog daj zdravje, Bog daj srečo Vam.... in nam pa — polno vrečo! (Dobijo darov in odidejo, S tern začenja obdarovanje otrok in se po drugi koled- nici nadaljuje.) II. KRAUITARJ1. (Trije koledniki - kraljitarji z zlatimi kronami in v plašče odeti. I. kralj — Oa- špar nosi v škatl.iici darove; IT. kralj — Miha jc črn in nosi zvezdo; III. kralj — Boltežar nosi vrečo za darove. Kralje na- govorita v imenra ljudstva Anton in Blaž). I. kralj: »Prisli kralji smo trije: Gaspar, Miha, Boltezar!« (Pokaže vsakega.) II. kralj: »Zvezda nas privedla je!« (Kaže zvezdo.) III. kralj: »Prosimo kak bozji dar!« (Kaže vrečo.) Anton: »Kje ste, kralji, vi doma? KflkŠna pot vas vodi k nam?« I. kralj: »Mi od treh strani sveta prisli dunes smo sem k vam.« Anton: »Gaspar — kralj, odlzje ste vi?« I. kralj: »Tarn kjer solnce gori gre.« (Kaže na zahod.) Anton: »Črni Miha, kje pa vi?« II. kralj: »Tarn, kjer solnce nabolj žge od nebes nam opoldan, domovina moja je.« (Kaže na jug.) Anton: »A! — lato tako ožgan! — Boltežar in vi od kje? Kje je vaš kraljevi dvor?« III. kralj: »Tarn, kjer solnce doli gre za obzorjem daljnih gor.« (Kaže na zahod.) Blaž: »Sveti kralji, vprašam vas, h kakšnim romate Ijudem?« I. kralj: »Naša rajža vodi nas v svetd mesto Betlehem.« (Kaže na sever.) Blaž: »Sveti kralji, pa zakaj delate to dolgo pot?« I. kralj: »Vodi zvezde nas sijaj, da dospemo brez vseh zmot v sveto mesto Betlehem, kamor klice nas srce, ker rodilo se je v njem sveto Bozje Detece, Jezuscek, Marijin sin, ki na sveti je večer iz nebeških visočin nam prinesel božji mir.« Blaž: »Gašpar, Miha Boltežar, pač ne greste praznih rok?« I. kralj: »Nesemo mu vsak svoj dar: On je clovek, kralj in Bog.« II. kralj: »Gašpar mu kadila da, s tern spozna ga za Boga.« (Kaže I. kralja.) III. kralj: »Miha miro pregrenko, Jezus-clovek trpel bo.« (Kaže II. kralja,) I. kralj: »Boltežar mu da zlata, s tern za kralja ga spozna,« (Kaže III. kralja.) Anton: »Sveti kralji vi trije, oj vrnite tod se spet, če to Dete najdete, ki je prišlo rešit svet. Radi bi ga šli častit, ker je ono živi Bog; šli bi ga lepo prosit, naj nas reši vseh nadlog. - III. kralj: »Če ne prej — cez leto vsaj pridcmo mi spet nazaj! Zdaj na pot kralj Boltezar prosi za kak božji dar! (Nastavi vreeo.) (Ko so kraljitarji obdarovani odidejo.) Deklice pri jaslicah. i. Marija, Mali ljubljena, kam z Jezuščkom si Ti zašld v never no mesto Betlehem; zasla k brezsrenim si Ijudem. Če z Jezuščkom bi k nam prišla, na nasa vrata trkala, bi bilo v naši Jdšici drugace kakor v stalici. Prisrčno bi sprejeli Te in Tvoje Basic Detece; bi pogostili Te lepo in prenocili Te toplo. In za plačilo, za slovo «* bi poprosili Te še to: poljubimo naj Jezuščka, aa On svoj blagoslov nam da. 2. 0 Jezus, Ijubi Jezušček, v vsem Betlehemu ni za Te kotička toplega nocoj. 0 Jezus, Ijubi Jezuscek, kako brezsrčni so ljudje, da Te podijo v noč in mraz. 0 Jezus, Ijubi Jezuscek, jaz svoje Ti odprem srce in vanje sprejmem Te nocoj. Poglej, preljubi Jezuscekj tu v I7Wjem sreu je gorko — razvneto od Ijubezni vse. In glej, preljubi Jezuscek, tu v mo jem sreu je svetlo, nedolznost čista v njem blesti. 0 pridi, Ijubi Jezuscek, v srce, ki Ijubi Te zelo in ki po Tcbi hrepeni. (Alfonz Daudet, iz francoSiine Šorli F.) Kurat iz Kikinjana. Vsako leto za Božič izdajo provencal- ski pesniki veselo knjižico, prckipevajočo lepili stihov in še lepših zgodbie. Letos sem čital prelepo novelico, ki jo Vam po- vem okrajšano. Posdušajte Parižani, da zveste ta cvet iz dežele. Opat Martin je bil kurat v Kikinjana. Boljši je bil od kruha in čistejši od zlata. Ljubil je svoje Kikinjance. Kikin- jan je bil zanj paradiž na zeinlji, le da bl bili Kikinjanci bolj pridni. Toda joj, v spo- vednici se je košatil pajek s svojo mrežo in lepejfa velikonočnega dne je ostalo Naj- svetcjše na dim svete posode. Srce je kr- vavelo duhovniku in neprestano je prosil Boga. naj mu ne pošilja smrti, dokler ne privede vso svojo razkropljeno credo v hlev. BoL ga je uslišal. V nedeljo po evangelju je sospod Martin splezal na prižnico. »Bratjc moji« je rekel, »vcrujte če Vam dra.^o. Zadnjo hoc sem bil zašel jaz ubo- gi grcšnik pred nebeška vrata. »Trkam. Sveti Peter mi odpre.....« »Kaj Vi ste dobri j^ospod Martin, kak ve- ter Vas prinaša, česa želite?« »Lepi Sveti Peter, ki imate veiiko knjl Sfo in ključe, saj Vas lahko uprasam, ko- liko Kikinjancev imate v paradižu?« »Ničesar Vam ne odrečem, sedite, da poffledava skupaj.« Sveti Peter vzame svojo debelo knji. go, jo odpre in si natakne očala: »PogleJ- te tukaj.... Kikinjan. torej Ki..... Ki...., Kf- kinjan. Evo Vam Kikinjana! Dobri moj gospod Martin, cela stran je prazna, nit! duse ni.....« »Kaj nobenega Kikinjanca; saj ni mo- goče.... poglejte bolje....« »Dikogar, sveti mož, le po^lejte r.am če mislite, da se salim.« »Za Boga! udaril sem z nogami, z ro- kami kvišku dvignjenim sem prosil u- smiljenja.« Nato sveti Peter: «Verujte ml, gospod Martin, da ni treba obupati, ker Vas labko zadene neztroda. Saj vendar ni- ste kriv Vs. Vaši Kikinjanci pač morajo prestati še kako majhno karanteno v vi- cali.« Aloj Bog! Veliki Sveti Peter ponvi- gajte mi, da jih vidim in jih i)otolažim!« »Prav rad prijatelj, vzemte, natakni- te si te šolne, kajti cersta ni lepa. /^e il'1- bro. Tedaj naprej. naravnost. Tarn dr-li se obrnite, — vidite? Tain najdete srebrna vrata, nakovana z črnimi križi, — na des- no — tarn potrkajte, pa se Vam odpre. Adessias!« >:He pogum in zdravi!« Jaz pa sem hodil in hodil kurja polt me oblije ob spomlnn. Majčkena stcza; pot se je zvijala in žarelo je; kače so sika.le naokrog. Konečno sem dospel do srebrnih vrat. »Bumf, bumf!« »Kdo trka?« — je vprasal hripav glas. »Kurat iz Kikinjana.« »Ah, kar vstopite!« Vstopim. Prekrascn velik angelj s pe- rutmi, temnimi kot noč, z obleko svetlo kot beli dan, s kijučem, polnim djaman- tov, obescnim za pas; pisat je in pisal v debelo knjigo, debelejšo od one Svetega Petra. »Torej, kaj želite, kaj bi radi?« je vprasal angelj. »Lepi angelj Gospodov, rad bi znal — saj ne bom siten —, če imate Kikinjance tu-------?« »Koga?« Kikinjance, to se pravi ljudi iz Ki- kinjana; jaz sem njih dusni pasitr.« »Torej opat Martin, kajneda?« »Tako je, gospod angelj!« »-------torej pravite iz Kikinjana. Anjrelj odpre in lista po debeli knjigi. »Kikinjan! zavzdihne globoko, — ,qo- spod Martin, v vicah nimamo nobenega Kikinjanca.« »Jezius, Marija, Jožef! Kaj ni Kikin- jancev v vicah? Bog se usmili. Kje pa so?« »Eh sveti moö, bodo pač v nebesih; kje pa naj bi bili drugod?!« »Saj vendar Drihajam iz paradiža!« »Od tarn nrirmiate, no torej?« »Torej! Ni jih tain. Dobra mati an- gel j ska!« »Kni bočete gospod kurat. Ce jih ni ne v nebesih, ne v vicah. — tedaj jih ni drugod kot v-------: so pač v — — —.« »Sveti križ božii, Jezus sin Davidov.« »Joj, joj, joj. Kaj je mogoče? Torej Sveti Peter naj bi se lagal? Sicer nisem onl pctelina. Joj, ubogi mi, kako naj grem jaz v naradiž, če pa ni Kikinjancev tarn?« »Cujte ubogi gospod Martin, ker žc- lite zvedcti resnico in \rideti na lastne oči, pohitite po stezi navzdol, teč moratc, zna- te teči?« »Tarn na levo so velika vrata. tain poglejte, Bog Vas varuj!« Angelj je zaprl vrata. Steza J jc bila neskončno dolga, vsa krvava. Opotekel sem se kot pijanec, po- grezal se ob vsakem koraku, ves pokrti z znojem, umirajoč žeje. Le šolni Svetega Petra so me varo- vali pred opeklinami. Ko sem naposled zašel. šepajoč. se mi prikaže na desno velik vhod, velikanska odprtina kakor ncizmerno žrelo ogromne peči. Oh otroci moji, kak prizor! Tarn se ni prašalo po imenu, ni se vpisovalo. Tam sc gre kar notri kakor Vi, bratje moji, ob nedeliah v krčmo. Potil sem se in vendar trenetal od mraza in groze, lasje so se mi ježili. Raz- širjal sc je smrad po žgani roževini ka- kor takrat ko naš podkovač Eligij žge o- slr.i kopito prcdno ga kuje. Dusil sem se v tistem smradu, čul sem jarozen krik. je- čanje, stok. vines pa hude klctve. »— No torej, vstopiš ali ne vstopiš? — se ic zadrl nad menoj rogač, zadevs*f me z vilami«. »Jaz? Nc vstopim ker sem prijatelj božji.« »— Ti si priiatelj božji, eh. smrdliivec, kai stikaš todi?« »— Prihaiam — — ah! ne besedice v-pč kaiti oinedlevam. prihaiam — — nri- haiam — od daleč — nrosit prav nohlev- no. če ni, če jc, — morda. kdo, kdorkodi iz Kikininna-------—.« »Ah! delaš se bedaka kakor da bi ne znal. do so vsi Kikiuinnci tuie notri. flrdi ^M-an, ozri se in poglci kako lepo jim stre- žcino tu. V sredi pregroznega ognjenega vrtin- ca sem jih videl. Bil je dolgin Kok — Oalin, ki je bil enkrat vedno pijan ter je vedno pretepa- val ubogo Kleronko. Tudi Katarineto sem videl, tisto maj- hno beračico z dvigajočim se nosoin — spala je svojčas v odprti koči, — se spo- minjate, — nustimo, še zareklo se mi je. Videl sem Paškvala Smolopust. ki je stis- kal olie iz oliv gospoda Julijana. Videl sem pabcrkovalko Babctko ki je poleg klasja pograbila cclo pest žita. Videl sem moistra Orapazija. ki je ta- ko naglo vrtel kolo svoje samokolnice. Videl sem Delpino. ki jc drago pro- dajala vodo iz svoicga vodnjaka. In Zvijača, ko me je srečal s sveto popotnico jo jc inahal naprej. klobuk na glavi. pipa v ustih — ošabni Artaban, ka- kor da sreča psa. Tn na Kulan, njegova Ccta, Jakob, Peter, Toni —------- Poslmšalci so vzdihovali, v krčih stra- liu, vidcli so pekel na stežaj razmaknjen, tam notri pa očeta, ali mater, babico, se- stro-------. »Bratje, saj razumete, da tako ne gre vec dalje«, je zaklical opat Martin. »Izro- čena mi je skrb za Vaše duše, hočein Vas rešiti prepada. po kterem že lezete z gla- vo navzdol. Ne bomo zgre?5ili dobro poj- de, po vrsti pojdemo kakor v Žugjeru na plesu. Jutri, pondcljek bom izpovedoval star čke in starke. To bo malenkost. V torek otroke; končamo kmalu. V sredo fantc in dekleta. To se bo za- vleklo. V četrtek možakarje; homo skrajšaii. V petck ženske. Bom rekel: le raanj besed! V soboto mlinarja! Ni preveč en dan samo zanj. če končamo v nedeljo smo lahko ve- seli. Vidite otroci moji, ko je žito zrelo treba ga nožcti. Ko je vino natočeno tre- ba piti. Nesnažno pcrilo treba oprati, do- bro oprati. Kar je bilo sklenjcno je bilo tudi stor- jeno. Od tiste znamentte nedelie se je raz- širjala sloves svetosti Kikininncev deset milj nadaleč. Dobri pastir Martin, je ves srečen sa- nial naslednjo noč, da je na čelu svoj« črede korakal v sijajni procesiii. med pri- öganimi svcčami, v oblaku kndila in med četo dečkov, nevajočih »Te Deum« proti božjomu mestiu. To je torej zgodba, ki sem jo izvedd in mi je bilo naročeno, da Vam jo povem- .iiilvik Zorzitt: iožični motiv iz Brd Hožični vcčcr jc z lahkimi, angeljski- ni krili objel mirna brda, ki v prazniskein iostojanstvu stojijo na straži največjemu logodku sveta. V božičnem mraku zastrte asjee snivajo božični sen, pobožno euje- ie ob prihodu svetega rojstva, njili razpo- pijciio — pritrkujoči zvonovi so potihnili v teh svetih treiwtkih, le pri sari še riiso kizvonili clevet avemarij. Na Vrliu so gnetejo otroci na šircikem fcnjišču, v zakanton/u na stolen čeini stric Trancili. nocoj ne mrva panole, prckriza- pih rok gleda v ogenj booične čnje, kl pra- pketa in poje božično peseiri. Božični čdk kori \'so noc na ognjišču, če pa do druge- ka due pregori tako. da mil se vidi z go- raj luknja. dekle se bo omožilo prcd lc- tom. Do inalo.ua božiča mora zgoreti do kraja. Stric h'rancili, ki je pil iz bučice za- h'relovino, je polil ž njim tndi božično čujo. Ona je popoldne zinečkala v virikli Dar lilebov božičncga krulia, primesala niu je grozdja, kar ga je še ostalo v rcču, Sedaj hiti krpati krilea in kamižolce za o- troke, Poldica jili še liialo osnaži in zlika Da b(-'do kakor nove. Mislila je, da vsaj za Božič vkupi Toncetii novo obleko, pa ;aj inu gre Lojzetova skoraj prav, Tonsit :je vesel saiuo da bo iinel nov klobuk. Odkar ie Lojze pri vojakih, je se bolj pusto na Vrlni. Poldica mu je lani pripravila belo srajco, privezala mu je ovratnico za k ma- si in k ofrn ob desetih! Bog ve, če pride. Tonče je prišel iz lileva, kjcr je po- stciial kravieam, upibnil lumin in ga posta- vil na polico. Jntri po maši bo dal vsaki ¦kraviei malo božičnega krnha. »Noooj na sveti večer govori živina. O :?oliioei se pogovarja o vseh svojih rečeh in o vsein, kar se godi in kar se bo godilo v doniači hiši. Ti Tončc skrij se v hlev, pri ¦sebi imej praprotovo seme, ki evete in zo- ¦ri na Ivanovo noč, pa.boš vse slišal in.zve- •ciel kaj bodo govorile tox noč naše krave.« Tonče pa ni hotel verjeti stricu Fran- ¦JeliiM. špik aT soda?« Soda!« Otroci sc igrajo v lešnike in orelie. Toikxj je zgubljal; stric, ki je bil prinesel ¦iz kašča velik pleten tulc poln orehov in ¦ešnikov,« mu je bil nasiul zopct eno pest. Cel advent po soli so brali po ginaj- nali brinjc za kres, na mal božič pred sve- Ttimi Tremi Kralji ga bodo zakurili na bre- gu. Pekli bodo klobase. Baklje so si že iz- tcsali in jih deli sušit v zakanton. Zunaj je završalo. Od nekod se je prl- kradel niočan gorenji veter, dolod Vr- ¦;hovija ])o goločnili sc jc pritepel, potresel vrata in okna, zadelana na razbitcm ste- klu s karto, ki jo je prilepila Poldica s pše- iiično moko. Odkar so posekali gorjanje tisto malo lesu. ki ga je ostalo po vojni, i- i iia \etcr vedno večjo moč po brdih. trancili se je pošalil z otroci: »Vije, vije Brice brije — kaj je to?« 0 pa da se je moral sam izdati ta ve- er ponočnjak, skozi dimnik se je izdal. »Ta nese v malen, ta prenese z mal- :ia, ta skuha. ta počuha. ta poje — povem, povem, povem....!«, sestrica je štela brat- cu prstiče. Ona je prisedla na konciu ognjišča, ,oke je prekrižala v naročju in sklonila •se je s tankim životom skoraj do kolen. Čez Vrh je prišla Nesreča in Nadloga, samo iriimo Vrha je šla, pa se je Zvrhova ?brajda raztrgala, zemlja se je posušlla, Ijudje so se posušili. V brajdi je pobrala gospodarja, ko je škropil trte, in ga tirala v Sardhijo. Napisali so jim prošnjo na 'prosnjo in otroci so jih s solzami pod- ! -pisovali, samo, da se je vrnil ubogi tata. A za njim je hodila iz Sardinje tihih "corakov Smrt in se je ž njim ustavila ;a Vrliu. Tri leta. odkar je udova. Otroke je da .a služit. Ko so še tolkli kamenje na cestl, je Pepca precej zaslužila, Tonče pa je no- il prodajat kolače vojakom. Tudi sedaj, ,o je Pepca v mestu v trgovinl, prinese kaj k hiši. Jutri na Sveto Rojstvo, je re- ikla, da pride. Pa je v drr.igo šla Nesreča cez Viii, ugrabila je Lojzeta, ki sedaj maršira po deželi, kjer je tata umirai. Ko je bila oni dan v gradu, rekll so •ji. da ji bodo dali gospodarji slovo. Z mrtvasko-votlimi očmi gleda Zvr- aova liiša v svojo mrtvo brajdo. Po eni uri noči že straSi na Zvfhovi opoki in hu- dičiči štejejo zlate cekine. Vsako božično viljo je hodil on pomagat lovit zajce za -gospodarje, zvečer so mu dali v gradu topic oblekce za otroke.... Predramili so jo otroci: »Lcs na Ics — platno vines — štiri Juše — pet teles — kaj je to?« »To jo poznajo povsod!« »Ujrani, če mores!« »Orom gromi, sum šumi, bela gospica ^podaj leti — ugani pa ti to, če znaš!« »Pa jaz vein za eno babo, ki visi na cenom zobu!« »E ta je pa stara ko Adam!« Veter pretepač je razgrajal gor v vr- liu v dobovju, zaplesal na dvorišču s sko- delicami in se zakadil dol po bregu.*) Suh Božič, mokra Velika Noč!«, je zakašljal stric Francili. Poldica je podtaknila ogenj z debeli- lisi polenami. Otroci so se smejali svetemu iFuležu. »Pst — tiho — eden je pri vratih!« »Meni tudi se je zdelo, da je nekaj za- ropotalo!« »Meni pa, da je potrkalo na oknu!« »Ce ne bo Lojze....!« »Prav Pepca bo, nas če le ustrasiti!« Ona je šla pogledat, na lahko je od- prla vrata. Sem od vasi je donel božični zvon v sveto noč. »Otroci, molimo — Božič je!« Naša nova povest. V prihodnjem letniku bomo priobče- vali v našem listu kot podlistek daljšo, vclezanimivo povest: JULES VERNE: ČRNA INDI.IA. So knjige, ki zapuste v tebi vtis raz- dejanja; pisatelj je pred tabo razgrnil telo in dušo zcmlje, da se ti je ob pogiedu na to strašno panoramo zavrtelo in si omah- nil. Ob čitanju takih močnih del si pač mnogo. mnogo doživel, toda ali ti ni rav- no vsled tega zvezal strah pred tajnostml življenja roke in noge, da se ne ui^aš več tako drzno in samozavestno kretati? So pa tudi knjige, ki v tebi sprosiijo morda še spečo voljo do plcmenitih in pre- senetljivih zasnov, ki jih izvedeš v korist- nem delovanju za blagobit in procvit dru- žbe in naroda, — knjige, ki tc ne zavajajo v mrka in zlogleda premišljevanja, temveč v upapolno lotenje in udejstvovanje svojih namer. Med take knjige spadajo tudi sve- tovnoznani romani franc, pisatelja J. Ver- nea, ki je postal iiajpriljrab!jenejši tovariS ne samo mladine, teinveč vseh onih sreč- nikov, lei poznajo eno samo veliko, dobro- tvorno strast: izsledovanje prirodnih po- javov, razkrivanje šc neznanih pokrajin našega planeta, ter uporabo teh razkritih in iznajdb za človeštvo. Zato so vsi »juna- ki« J. Vernovih povesti dobrosrčni in bi- strovidni, pri njih vlada popolno soglasje mod sreem in razumom. To niso nikaki sebični samo-računarji, temveč pravi do- brotniki in podporniki. Takih ijudi je ma- lo, toda čc jih je le nekaj nam je to v po- roštvo, da je mogoče ustružiti viharne silc človeškega duha v redovit 'veletok. Ne- kateri J. Vernovi romani so že poslove- njeni,- v našem listu pa bo zdaj začela iz- hajati njegova »Črna Indija« (»Les Indes noires«), kjer nam avtor podaja široko sliko angleškili rudnikov: silno zanimiva povest boja za — črni dijamant. Toda ka- kor se zdi ta povest po tej oznaki morda enostavna, pa je zelo pestra in nenavadno napeta radi čudne, skoro zagonetne zgod- be, ki tvori jedro »Crnc Indije« — povest o skrivnostnem, polblaznem starcu Sil- faksu, o njegovi skoro vilinski hčerki Nelly in o plemenitcm mladeniču Harryju. V tej nenavadni in strahotni drami, ki se odgrava pod zemljo pa stoji kot sve- tiljnik mini inžener James Star, idealen čisto verne-ovski junak, ki nas navdaja z občudovanjem in pomirljivostjo. Vsa po- vest se izteče zadovoljivo in nad Harryje- vim domom se razpne mavrica rodbinske srece, ki je prepodila pogubonosne oblake maščevanja. Sicer pa čitajte sami to delo, ki vam bo ne samo v najprijctnejso in najcenejso zabavo, temveč tudi v pouk; divotne siike narave, ki jih zna J. Verne tako zajemlji- vo naravnost pričarati, pa vas bodo povz- dignile v visoka občutja zavzetia. Prosnja deklice. Vse je veselo, vse se raduje: Jezušček Ijubi je prišel na svet. Vse se raduje, Marija zaluje v mrzlem in temnem hlevčku nocoj. Mar'tja zaluje, ker Dete zmrzuje, ki v tenkih pleničkah na slamci leži. Jezašček mali, Jezusček mili, nic se ne jokaj, o Jezušček moif Ti se mi smiliš in-Matt Marija, žalostna Mati, ki joka s Teboj; veliki petek se bosta jokala danes radujta oba.se z menoj. Božični pozdravi naših fantov vojakov. Ko so odšli naši fantje v lctošnji jesc- ni v vojaško službovanje smo se poslovili v prisrčnem prijatcljstvu. Zagotovili smo jih, da jih bodo naše misli spremljale v vseh njihovih vcselih in bridkih urah in tudi oni so nam obljubili, da ne bodo po- zabili na nas, ter se bodo vedno spominja- : li domovino - mucenicc in njene ogrevajo- j če ljubezni. Uverjeni smo bili, da bodo na- i ši fantje držali dano besedo in nase u- verjenje nas ni varalo. Kakor smo že enkrat omeniii v listnl- ci uredništva, dobivamo od naših fantov- vojakov toliko pozdravov in dopisov, da pri najboljši volji ne moremo vseh priob- , čiti: predali našega lista so pretesni. In tudi sedaj za božične praznike so nas na- ši fantje naravnost zasuli z nebrojnimi dopisi. Odločili smo se zato, da damo v »Božični priloRi« kolikor mogoče največ prostora našim vojakom. Zato priobčujemo v naslednjem dol- go vrsto s sreno krvjo pisanih pozdravov in voščil naših vojakov iz dalnje, navadno mrzle tujinc. Napraviti hočcmo s tern ve- selje našim fantom po tnijih nicstih in nji- hovim dragim doma. 2alibog pa tudi to- krat ne moremo zadostiti vsem in mora- mo še vedno — kljub temu da smo se na- lašč ix)služili drobnega tiska — pretcžni del prejšnjih in sedanjih dopisov pridržati \ za pozneje. Fantje ne zamerite nam tega, saj vidite, da jc ncmogoče! Ravnotako naj nam oproste doinačini, ako med današnji- mi dopisi ne bodo našli onih, ki jih najbolj žele. Povemo lahko z vso gotovostjo. da so se po svojem odhodu skoro brez izje- me vsi naši slovenski fantje spomnili po- tom našega lista svoje domačije in svojih dragih. Iz vseh krajev države, kjer so na- stanjeni naši vojaki, smo tekom zadnjih mesecev dobili dopise s pozdravi starišem, bratom, sestram, prijateljem, dekletom In vsem onim, ki so dob re volje. Ta ganljiva ljubczen do domačije in vzorna narodna zavednost naj bi služila kot vzglcd onim, ki so doma, a hodijo po stranpotih. Ce bi tako obcutili mrzlo lju- bezen tujine kakor fantje-vojaki, bi se naj- brže streznili in bi se otresli raznih zape- ljivcev. Topli dih domačega ognjišča jim ne pusti čutiti nevarnosti, v katere jih za- vajajo priliznjeni agenti. Ko sc vrnejo na- ši fantje iz vojaškega službovanja jih bo^ do brezdvomno klicali na odgovor. Ta prcd- in zagovor zakljudijemo z 1- skreno željo. ki jo pošiljamo vsem rantom- vojakom: Praznujte božične praznike čim bolj mogočc radostno in veselo! Posluhni- te in slišali boste gorke utripc sre Vaših j dragih in celotne naše dežele, ki se Vas v teh prazničnih dneh spominja jo s poseb- no ljubczniio. Oojite. čuvajte in ohranite tudi v novem Ictu, ki naj bo za Vas blago- slovljeno in polno zdrave sreče, vse one ljubeče vezi. s katerimi stc priklenjeni na svojo domačo zernljo. Mi in vsi tisoči. ki se zbirajo okrog nasega lista, bomo s skr- bečo, toda upajočo pažnjo zasledovali vse Vase bitje in žitje, trpljenje in veselje. Zvestoba za zvestobo! Ljubezen za tjubezen! Uredništvo. FLORENCA, ¦ 1. Veseli Božič Vam želimo in srečno novo leto, da mnogo sladkih bi potvic zdaj spravili pod streho. 2. Toda kar v slast Vam dobro sre, tudi nam neb' skodovalo. ker »Vazrfina«*) tud' poje, kar drugim je ostalo. 3. Zato domači znanci Vi, napravite pakete, pošljite sladkih nam poivic, za praznike v posete. Naš naslov je: 6.a Compagnia Sanitä, Ospedale Principale Militare — Fircnze. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo Slovencem in Slovenkain, fantje pri sanitetnem oddelku v Firencah. Vrčon Franc, Dobravlje; Fonda Josip, Lokev; Korošcc Franc, Fojana; Bratina Karol, Ajdovščina; Vogrič Rajmond, Tol- min; Benčina Ludvik, Trst; Srebot Ev- gen, Divača; Rijavec Jože, Divača; Bcr- dan Mirko, Ricmanje; Kralj Albin, Padri- če; Kale Just Gropada; Cigoj Franc, Osek; Primožič Franc, Oaberie: Hrova- tin Anton, Opčine; Bmbič Egidij, Istra; . Ivančič Anton, Istra; Rraikovič Anton, Istra: Čcsnik Josip, Drskovče; Čelan Henrik, Hrašče; Sever Viktor, Loka; Vončina Ferdinand, Vojsko: Tomšič Ivan, Knežak; Serenaz Rok, Vižinada; Kiaj Anton, Roč; Čufer Ivan, Cerkno; Prekalj *) (Zaničljivo! Tako imcnujcjo nas i sanitejee dmgi vojald.) Ivan, Brčevac; Babič Lazar, Podgratl; Bevčič Ivan, Jablanica; Glažar Franc, Slavina. Cassino. Orožniški gojenci v' Cassinu (L'n- scita) IJ. liatt. distaccato Cassino) želljo svoiuu ^tarišem, s rodnikom in vsem fantom in dekic- toiii vesele božične praznike, (er srečno novo lctu. Enako vsem narodnim boriteljem in dru- štvcm. Orožniški inslruktor: Reja Karl, JCozana; Qojenci: Dugulin Franc, Lipa pri Kminu; Skabar Kudolf, Kepentabor; Sinigoj Alojz, Rojc Lovrenc, Dornberg; Uršič Josip, ürehovlje; Krpan Vladi- mir, Bilje. Intra. t-"antje iz daljnje Intre pošiljajo pozdra- ve vsem znaucem, dekletom, fantom in društvi>in Pepi Vodopivec, Kamnje; Ciril liatič, Sv. Križ- Cesta; timil Živec, Crniče; Franc Kravos, SkriJje; Maver Ivan, Zagor; Kenda Peter, Ponikvc; Žtnko Ivan, Matenja vas; Pirih Maksim, Rako- vec-Podmelec. Moudovi. Slovenski fantje-vojaki pri gorskeia polku v Mondovi, pošiljaino pozdrave iz tu/.nc tujine v slovcnsko domovino: očetom in maie- ram, bratom, sestram, tovarišern in tovariSlcam, in zraven tudi prijateljem in znancem; enako tudi Kmetsko-delavskim zvezam in Izobraževalnlm društvom, katerim kličemo: le pogumno napicj! Jialog Vincenc, Idrija pri Bači; Križaj Andre], Orehek pri Postojni; Željko Anton, St. Mihel pri St. Petiu; 2orza üabrijel, Rubije pri Škrbini; Kusijan Jožef, Markovščina; Mišlej Franc, Griže pri Vipavi; Močnik Peter, Gor. Konomlje; Ma- tjašič Ivan, Levada Istrija; Kaspar Mirko, LeiaJ lstrija; Ujčič Peter, malo Brce Istrija; Kužič Iv., Pazin Istrija. Moudovi. Že en pozdrav. Slovenski fantje, kl se naliajajo pri l /apojemo, »Atenti« in »ripožo« nas vedno mučita, da je groza, še bolj pa nas stiska »ordine sp^rto in »marcia«. Pa vcdno smo še veseli, ker mislimo na domačine, katcri tudi nas niso še porabili. Ita- lijanke imajo res živahne oči, pa slovenskili fan- tov ne omemi njih lepota ker, slovenski fam mi- sli na slovensko deklc. Dolgočasno je včasto. ker nimamo nikakih slovenskih knjig. Ce more kdo kaj poslati, naj le pošlje, mi bomo zelo veselt Koncčno želimo vsem bralcem »Goriške Su:'že« vesele Božične praznike in .Vs. srečno novo leto! Čavdek Peter, Sovodnje; Mlač Viktor, Gorenje pri Sežani; Prinčič Andrej, Steverjan; Ličer Ivan, Solkan; Godnik Alojz, Krombcrg; Carl Anton, Spodnja Idrija; Rondič Viljem, Slap pri Ipavi; Prinčič Josip, Steverjan; Jos. Mikolj, Brezovica v Istri. Bassano Veneto. — Podpisani slovenski fantje alpinci iz Bassana, voščijo vesele bužične praznike in srcčno novo leto vsem slovcuskini fanton in dekletom, ter žcle, da bi jih priliodnje leto praznovali vsi skupaj v naši domovini. Le- tos jih bomo praznovali v najvišjih tirolskih go- rah. Ličen Andrei, Rihenberk; Cebron Ludvik, Rihenberk; Vrtovcc Franc, Vrtovči; Batagcl Jo- žcf, Vrtovin; Uljaučič Jožef, Gornji Zemon: Hev- čič Ivan, Dolnji Zemon; Zobcc Peter, Boršt: Vovk Franc, Nova Vas; Rosič Jožcf, Logic; Bcrginc Ivan, Smast; Kosmač lv;m, Cerkno; Ncmec Pe- ter, Prcm; Simčič Audrcj, Matoli; Valetič Mi- hael, Male Munc; Stanič Karl, Podgrad; 1'cloza Anton, Velike Mune, Veljak Anton, Aiovraš; Ro- viš Ivan, Kršan. Turin. — Slovenski fantje-vojaki prideljeni 92. pespolku 1. stotnija v Turinu posiljamo po- zdrave nasim dragim starišem, bratom, sestram, fantom in dekletom, ter vsem narodnim drustvoin našc goriške dežele. Voščimo jim obenem vesele božične praznike in novo leto. Bog živi vse Slo- vence! Kdor v tujini bival ni, ne zna ceniti tbnia. Henrik pi. Reya, Jakončič Oskar, Kozana: t.ipi- cer Teodor, Šmartno; Benedetic Franc, Vrhovlje; Lenardič Anton, Kojsko; Dcvetak Avgust, 1'eve- tak Ivan, Sovodnje; Gruden Alfred, VinkU-r Fr., Lokve; Prinčič Andrej, Cerovo dol.; Badali.; Aloj- zij, Ipavec Franc, Pavšič Franc, Osek; Kemperle Stefan, NcmSki Rut; Leban Franc, Lokovec. Rim. — Vesele božičnc praznike, ter srečno in veselo novo leto voščijo starišcm, bratom in sestram, vsem prijateljcm in prijateljicam lopni- čarji pri 13. poljskcm topništvu, 4.a bateriia v Rimu. Živeli! Na svidenje v drugem letu. Iv;i:i Curk, Slap pri Vipavi, Josip Purgar, Gabrovica v Istri, Štefan Mesesnel, Goče nad Vipavi>, Fur- Ian Ivan, Podraga pri Vipavi: Rciičclj Karol, Po- vir pri Scžani; Penko Jernej, Žčepna pri &em- pt;tru na Krasu; Škrlj Anton, Tinjan pri Trstu; Lozar Jožcf, Vrtovin; Guštin Vincenc, Rcpen- tabor; Savrjn Gabrijel, Mirnik pri Dolenji. Če bodo doma potice ostale, le pošljite jih nam. Tek- jjile bodo nam kot Vam,! Videm. — Slovenski fantje, ki služimo prl .^orskem topničarskcm pešpolku št. 2 tu v Vidmu, ieliino stanšem, bratom in scstram tcr vrlim na- šim deklfcium in prijateljem najlepše božičnc praznike. Ko boste sedeli pri prazničnem obcdu in bo Vam dobro v krogu Vaših dragih, spomnitc ^e tudl nas. Tukaj nas je približno 8ü blovencev, kl nas veže vse prav bratovska ljubczen. V iincnu vseh teh naj zadostujejo naši podpisi, ker vemo, da se vsi z nami strinjajo: Maksitnilijan liratina, Leopold Crniyoj, Franc Batagelj, vsi od Sv. To- maža pri Ajdovščini; franc Kijavcc, Vinko Rov- tar, Ciril Vodopivec, vsi iz Kamen pri Ajdovščini. Živijo slovenski fantje! Rm. Zavedni slovenski fantje v Rimu, dode- Ijeni prvunn Krenadirskenni polku 12. stotnija strojnih pušk, voščimo vseni zavednim Slovencem in Slovenkam, vesele božične praznike in ob- enem srečno npvo leto, ter kličemo: Boy živi slo- vensko zemljo! Fišlar Andrej, Uodovič; Kandus Alojz, Vrtovin; Plahuta Jožef, Batuje; Nusdorfei Franc, Vipava; Habe l-'ranc, Crnivrh; Gec Friinu. Tomaževica; Kompara Albert, Lokavee: Mikiav- eič Edvard, Hlevnik; L'«ravanja Anton, Trenta, Figel franc, Üslavje; Vidniar Avgust, folk; Vrli Jožef, Bisterca; Cerkvenik Anton, Povir; Pro- dan franc, Bnzet; Sinkovec Julij, ldrija; Brajko- vič Ivan, Btizet; Vodopivec Miliel, Radoliovavas; Rumac Peter, Leprinac; Pletikos Ivan, Marčana; Mahnič Edvard, Uolina; furlanio Alojzij, Skofija, Licul Jo/.ef, Suniber; Munjjerli franc, Sv. Lucija. — Kadar v tujino te zapelje pot, se še le zaveš, kako Korak je doinači kot! Turin. Z nekoliko zainudo priobčujemo slc- dečc pisnio slov. fanton v Turinu: Draga nam »üoiiska Straža!« üovoli nam par vrstic v Tvo- jem kotičku: Prešlo je inesec dni, niesec, ki je bil nepopisno hud in dolg, odkar nas je usoda odtr- gala od mile doniovine od ljube nam slovenske očetnjave, od drugih nam slov. fanlov in deklet. Zapustili je bilo treba našo rojsino grudo, vse naše znance, drage stariše itd. ter oditi usodi na ljubo v daljno notranjo, nam popolnoma tujo Ita- lijo tja do Turina. üdsli smo v upanju, da bodo naši sedanji gospodarji znali ceniti kot italijan- skega vojaka tudi nas Slovence. Naleteli smo na slabo in dobro. Imamo častnike, ki nas res spo- ätujejo, ki se zavedajo, da smo ljudje, ki umejo, da če tudi ne razumemo njih jezika, je treba po- trpeti z nami. Nasprotno imamo pa tudi drugačne predstojnike, toda najboljšc je, če za sedaj rnol- čimo. Godi se nam tu tako bolj srednje. Vaje ima- mo precej hude in natanene, kar pa nam nc dela velikih preglavic, ker smo bili tudi v domačem kraju vajeni dela in trudu. Glavno je, da nas po jeziku preveč ne zatirajo, kar pa pretirano do sedaj še ni bilo. Hrana je bolj lalika, z maščobo nam ne bodo pokvarili želodcev. Zjutraj dobimo osminke črne kave, ob 11. uri čista juha z me- _. som, ob 5. uri pop. pašta, ter vsak dan 2 hlebčka * kruha. To je vedno eno in isto. Zelo radi nam razkazujcjo mesto in njihove umetnosti, kar je za nas, ki nismo bili takih stvari nie vajeni, res zanimivo. Vozijo nas v Kino, gledališče, cirkus itd. S kaklmi nameni ne vemo. Povemo samo, da hočerno do zadnjega dne vojaške službe in na- prej do smrti ostali zvesti mili slovenski govo- rici in njeni zemlji. Torej draga nam »Goriška Straža«, cenj. čl- latelji, ter vsi znanci in prijatelji bodite prisrčno pozdravljeni u daljnega Turina, kamor smo 5. ckt po lujporni 33 .urni vožnji do cela zmučenl prlspeli. Vam pa, drajji fantje in dekleta, rnožje In v.vMič, kaleri se naliajate v domačem kraju iz drui :ica kličemo: Le pridno in zvesto delujte na pcljii poštene izobrazbe, v proevit in prospeh na- še srčno - ljubljene mile domačije in njenega ma- terinega jezika. Podpisani pozdravljamo vse znanke in znance, starišc, ter sploh vse, kar čuje in govori naš jezik slovenski. Abram franc, Trnje; Kavčič franc, Lipa; Bratina Rudolf, Dol. Otlica; Groselj Ivan, Trebuša; Logar Josip, Vr- bovo; Markuzi Marijo, Ovčje Grad; Smrdel fr., Peteline; Poklar Alojz, Pograje; ürazem Ivan, Sevce; Sedinak Anton, Jurščc; fajdiga Stefan, Mali Otok; Bolčina Leopold, Dol. ütlica; Vidic Alojz, Otlica; Mavrič Franc, Črniče; Bavdaž Jakob, Ročinj; Bizjak Anton, Podmelec; Pučič Anton, Kanfanar; Klanjšček Josip, öveto; Kralj franc, Liga; Pertot Ivan, Vrhavč; Leban Valen- tin, Nemski Rut; Lebau Milia, Zalas; Kovačic Josip, Poljubinj; Udovičie Peter, Pičanj; Parapat Milia, Divača; fabjau Anton, Mačina Matej, Zminj; Sbabnik Anton, Dol. Košana; Ovčin Ra- fael, Nerin; Ozbič Anton, Crni Vrh nad Idrijo; Ijenedejčič Ivan, Zatolmin; Beučič Anton, Diva- ča; Vidmar franc (Eksiles), ldrija; Novak Trane, ldrija. Cedad. (Pozdrav slovenskih vojakov pla- nincev!) V malern, najbližjem mestecu dragi naši domovini se nahajamo, ter služimo pri »Planin- skem polku oz. pri oddelku strojnih pujik«. Se preccišnja skupina zavednih slovenskih , fantov nas je, ter se nam godi povoljno. — Tu na vse zgodaj, kakor tudi v večcr, čuješ doneti ono nad vse Ijubljcno, milo, slovensko pesem tako, da nas zavidajo bratje v »Kristu«. — Za Božiče upamo, da smo prvi, ki Vas obiščemo. Do tedaj pa Vam, dragi zavedni rojaki, najiskrenejSi bratski po- zdrav! — 9.0 Reg. Alpini, Battaglioue Cividale. Simoniti Roman, Biljana, Brda; Cotič Jožet, Dornberg; Jug Andrej, Voice; Spačjal Emil, Vel. Dol; Suša Ivan, Ostrožno Brdo; Batič Ivan, Go- rica; Čibej franc, Dol. Otlica; Zalatel Franc, Hruševljc, Brda; Mcle Matija, Zenko franc, Ko- če, Postojna; Danielis Franc, Gorica; Compagnia Mitragliatrici. Pernarčič Robert, Mavhinje; Fer- folja Stanko, Sela; Skerk Ivan, Praprot; Ger- mek Franc, Dobravlje; Tavčar Josip, Gabrovica; Trebec Viktor, Orlik; Gorup Franc, Tomaj; Ber- ne Ivan, Orelik; Berčlč Ivan, Stör je; Vitez An- drej, Brestovica Gornja; Vičič Ivan, Gornji Ze- men; Renko Karl, Kaseze; Gregorčič Jožef, Lo- kva; Kutin Ivan, Vrsno; Krcsovič Anton, Istra, Kastelnuovo; Rabar Anton, Istra, Gologorica. — 2O.a compagnia. Batistič Miljo, Bilje; Sever Karl, Rifenberg; Mrevlje Anton, Rifenberg; Kerševan Franc, Rifenberg; Mihelj Leopold, Rifenberg; Vork Ciril, Erzet; Bazič Anton, Borst; Kcnda Mi- haei, Seta, Voice; Kenda Franc Kozmenica; Sa- botič Ludvik, Pertot Stanko, Gorica; Fabjan Vik- tor, Koscvlje. 76.a compagnia. Sera/in Rafael, Sei; Zapčič Liidvik, Spodgoriča; Rovan Franc, Podkraj; Vctežnik Viktor, Št. Vid; UrSič Anton, Islapo; Sturm Franc, Istra; Leban Josip, Tolmin. 16.a compnur.f.!. Cernigoj Angel, Dobravlje, Vi- pava. — Za dorn, za dorn, se branil born! ŠIRITE .Goriško Sfrazo' Kiiiilevist, lelnost in ntvo. »Socialna misel«. fMeseonik za vse panoge socialnega in kuiturne^a zivljenja. Urejata A. Qosar in F. rerseglav, 1. let- nik.) Januar ja 1922. je pričel izhajati v Ljubljani mesečnik, ki se ie predsinvil Slo- vencem kot glasilo mlade.^a krš^anskega socializma. Nadel si je nalo^o siriti med slovenskim ljudstvom sojia^io inise!. io *¦? zavest »da niora vsak čiovek in vsakn družabna enota ali skuolna Ijudi \ pošteva- t4 v vsem svojem ravnauju in de'ovanji. družabne koristi, jih. čuvati in jim služiti«. Zato je potrebno jasuo spo/ti.uije in liiora lična mcK^.. To je bila smoaiica »Socialnc misli«, ki se je je držal ln^.se^nik v vseh svojih člankih z veliko deslc-nostjo. V re- viji so se oglašali najodlicuejsi xastopniki slov. kršč. socializma in tolmajili /ahteve in cilje gibanja. Dr. Gosar, l^ranc Terse- «:lav in Janko Kralj so obelodanili v prvem letniku vrsto razprav načclne važnosti, ki so našle precejšen odniev v Slovoviiji. Po- sebno zanimiva je bila diskusija Franca Terseglava z uplivnim zastopnikom mark- sističneffa komunizma. »So^kOna niiscl< je odprla namreč svoje predaie lr.is.li član- karjem drugega socialnega 'n kulturncga nazora in postala tako sv'3i)üdna tribuna ziuinstvcne razprave. V mcsečniku so sode- lovali tudi inozemski javni JoUivci, tako je pisal vanj Italijan Italo Mario Sacco in Nemec dr. Ernst Winter, ki jo nriobčil v »Socialni misli« zelo leiw razpravico o socialnih smernicah Karla Vogelsanga. Mesečnik je prinašal članke o svetovni politiki, o narodnem gospodarstvu, o dav- čnih vprašanjili in religiji. Posvečal je svojo skrb tudi razmeram v Bulgariji in stal dosledno na stališču, da se morajo združiti Rolgari s Srbi, Hrvati in Sloven- ci v eno državo, kajti todaj bomo niogli govoriti šele o zcdinjenjM JugoslovanoV. »Socialna misel« je širila tudi raaume- vanjc za versko zbližanje med Srbi in Hr- vati ter Slovenci. To zadržanje »Socialnc misli« je velikega poniena ravno sedaj, ko so gotove silc na dclu, da bi se razne- tile in ostrile nasprotstvo med pravoslov- jem in katolieizmom med Jugoslovani. rina glavnih zaslug »Socialnc misli« Je njen bogati pregled cez inozemske publi- kaeije. Noben slovenski znanstveni me- sečnik ni zasledoval doslej še toliko fran- coskih, angleških, ncmških in laških revij in z njih vsebino scznanjal slovensko iz- obražcnstvo, kakor »Socialna misel«. Ko- lik« truda in pridnosti je bilo treba posve- titi temu dclu! S prihodnjim letom bo »Socialna mt- scl« So bolj izčrpno in bolj redno sezna- njala Slovence z vsebino inozemskih časo- pisov. Toda leto 1923. je za smer »Social- ne mislj« naravnost odločilnc važnostl. Mcsečnik razširi svoj delokrog tudi na Primorsko. Postal je torej vsesli rvenska revija. Posvečati hoče svojo pažnjo tudi primorskim Slovencem in poročal bo o razmerah v Italiji. Ker se »Novi Zaniski« v Ljubljani ukinejo, se pomnoži število so- trudnikov »Socialne misli«, kajti neka- teri člankarji »Novih Zapiskov« so že ob- ljmbili svoje sodelovanje. Priporočamo najtoplejc priinorskemu izobraženstvu, da si izvrstni časopis naro- či, ker »Socialna misel« je sedaj edina znanstvena revija, ki jo imajo Slovenci v naših krajih. Urednistvo za Italijo je prevzel dr. E. Besednjak; uprava se nci- hcija v Gorici, ulica Car due ei 4. Na isti na- slov naj se pošiljajo rokopisi tukajsnjifi sotrudnikov. O I. letniku bomo še poro- čali, ko prcjmemo zadnjo številko, ki je ravnokar izšla. p. Jadranski Almanah. (Uredil dr.. A. Res. — Na svetlo dala »Naša založba« v Trstu.) — Od časa »Litcrarne pratikc«, ki je žalibog izšla sarno enkrat, nismo dobili še podobne in enakovredne knjige. Ta Almanah hoče biti »leto za letom nc- izpačeno zrcalo vsega na Sega zivljenja, obračun čez naše delo na vseh poljih kulturncga, gospodarskega, socialnega in politicnega iidejstvovanja nasega ljudstva od Triglava do Kvarnera«. — Taka knji- ga nam je potrebna in koristna, da bomo mogli samisebe spoznavati in precenjeva- ti. Naj bi to'vazno knlturno podjetje ne za- mrlo, temveč vedno bolj rastlo in napre- dovalo, če tudi ne ravno po zunanjem ob- scffii, pac pa po notranji vsebini. Naj bi se letnik za letnikom i zpopoln je val in suplc?- mentiral. Važno je to za nas ne samo smb- iektivno, ampak tudi objektivno: naj bi se naučili' naši nasprotniki in neprijatelji, ki ne poznajo in gredo s preziranjem mimo niti. Vsebina in obseg te knjige sta tako nas ne poznajo in gredo prezirljiv« mimo bogata in mnogostranska, da jih v tem se zbrali krog tega novega literarnega tesnem prostoru ni lahko navesti in oco niti. Dovolj naj bo, če povdarimo, da so podjetja naši najboljši možje. Urednik 3e znal zbrati najraznovrstnejše gradivo Iz vseh kulturnih strok. Ako bo Almanah v tem smislu napredoval, nam postane ne- kaka mala enciklopedija slovensko-hrva- Skega ktilturnega delovanja ob stranl močnega italijanskega naroda. — Večina sestavkov je bolj poljudno ali pa boX] strogo znanstvenega značaja; med to resno tvarino je tudi več leposlovnih drob- tin. — Vsak naš izobraženec in vsakdo,. kdor čuti v sebi resno potrebo po izobraz- bi, bo z veseljem vzel v roke to knjigo. Knjiga ima zelo lepo obliko, čeden' tisk in dober papir. Založba ni gledalä, da bi s to knjigo delala dcbičke zas.e, am- pak je hotela napraviti z njo veliko ko-# rist narodu. — Knjigi je priloženih sedern' slik naSih mladih primorskih slikarjev In zgodovinsko-iLimetniška slika starinskega- razpela v Lokvi. — Veno Pilon ima štiri ujedkovine, — Bucik in Kos vsak po en' Dortret in Špacapan karikaturo Fr. Bevka. Pilona bodo veseli tisti, ki znajo ceniti In morejo razumeti njegovo delo. — drugl so rnorajo z njim šele seznaniti in ga do- umeti; — oba portreta: gospa Mihelči- čeva in A. Res, sta odlični deli, dasi po tehnlki zelo različni: Revkova karikatura imenitna. ^>Jadranski Almanah« io najprimer- nejše božično l'itcrarno darilo, ki bo vsa- kemu dobrodošlo. ft. NASA ZALOŽBA V TRSTU. To važno književno podjetje, ki je na- stalo iz nujne ix)trebe i>o dobrem čtivu in lepo opremljeni knjigi med primorskimi Jugosloveni, je izdala v tckfti še ne docela enoletnega obstanka četvero lepih knjig. ki bodisi po svoji vsebini, bodisi ]>o svoji opremi ne delajo časti samo književnernu podjetju sainemu, ami)ak celemu primor- skemu Ijndstvu, iz katerega srede so te knjige izsle in ki je po svojih niočeh pii- pomoglo knjiže\mi zadrugi na noge m do razevita. Kljub velikemu zaninianju za knjigo Naše založbe pa še vedno ni med ljudstvom z ozirom na vrednost izdanih knjig tistega zanimanja, ki bi moralo via- dati in zajamčiti Naši založbi z vsestran- sko podporo in s kAipovanjem njenih knjig tisto mesto, ki ji po svojem velikem pome- mi za našo kulturo tudi po vsi pravici gre. Kot prvo knjigo je izdala Naša založ- ba Pregljev lepi roman »Plebanus Joan- nes«, v katcrem je pisatelj s svojo bridko besedo orisal ix>stavo tolminskcga vikar- ja, ki stoji sredi okolice in dobe kot svetla luč v borbi sam s seboj in z drugimi ter je kažipot tisočerim. Morda nikjer ni naša tolminska zemlja s tako živim o^njem opisana. s tako lepoto podana. Nele tr- pljenje tiste dobc, tudi trpljcnje današnjih dni je v nji. Druga knjiga so novele Franceta Bev- ka »Faraon«; v knjigi nam je v Vrsti no- vel, ki datirajo skoraj vse iz vojne dobe, pokazal trpljenje tistega časa s tako žl- vo besedo, da tc se danes objame, ob bra- nju teh, radi stroge tedanje cenzure ne- koliko zabrisanih vrst, težek spomin na tiste urc. Te besede so glasen klic, si- lovita obtožba proti vojski. Tmdi črtice in novele, ki sc ne pcčajo z vojno, obrav- navajo tcžkc dušcvne probleiue, ki so pa skoraj vsakemu človeku tako blizn, da jih že prvi hip raznmc in zajame njih zmisel. Knjiga je dvobarvno ilnstrirana od Toneta Kralja. Tretja knjiga so tri enodejanke Stan- ka Majcen;», ki jim je dal skupni naslov »Za novi rod«. So to enodejanke, ki v krat kih potezah obdelavajo tri globoke duscv- ne probleme, vse dejanje se vrši v no- tranjosti duš. na odru vidimo samo njih od sev. »Gospod Oradnik«, ki ga zaderie stras- na usoda, da se njegovo življenje ne mo- re niti v Dotomcih nadaljcvati, »Knjigo- vodja Hostnik«, ki pod obstoječimi razme- rami nc more iz blata, v katcro ga potis- ka pest izkoriščevalca, »Zamorka«, ki jo preganjajo in vgonabljajo isti, ki so do- pustili, da je grcšila v njih dobičck; vse to so velike človeške tragedije, ki se vršijo dan za dncm. Knjiga je ltpo opremljena in naj jo kupi vsakdo. Zadnja knjiga »Naše založbe«, ki jo moremo štcti med najznamenitcjšc, je »Jadranski AlmanalK, kateri jo pravkar izšel in je pravo zrcalo našega zivljenja na Primorskem. V njem so sodelovali sko- raj vsi naši kjulturni delavci in umctniki, ki so podali živo sliko našega dela in u- stvarjanja. Ker prinaša Almanah okrog 47 prispevkov in osem umetniških prilog ter je tiskan na lepem papirju v izbrani tiskar- ski op'-emi, moremo govoriti o njcni kot o knjigi, ki je do danes najakttialncjša, kar fih je izšlo po vojni na Ooriskem. Vsaka slovcnska hiša bi ga morala imcti. »SLOVENKA«.. Prva številka glasila slovenskih Pri' ^ mork. je izšla.. Na uvodnem mestu j« u- rednica zapisala misel, da bodi »Slovenia« naše ognjišče, okoli katerega naj se zbitf slovensko' ženstvo. \i Ivan Pregelj priobčuje prvi dve po-jl glavji iz romana »Dom gospe mutere S^ " ratine«; ta povest je sijajna slika živlien- ja in vzgoje po zavodih. Roža (lorska je priobčila lepo pesen -»Kruljici prexnflfl' ^ cev«, ki se je vrnila med goriško ljudstvo. t< V ixjvesti »Deklice iz davnine« slika frari' eoski pisatelj ¦ J'acquin deklico Kragul, ki i^ ubila medveda-oriaka, da maščuje svojegß • vanilia. Pisatcljica Ivanka po'.idarja \- krat kem članku pomen in lepoto narodne no- se. Lep članek jc posvečen. spominu in deq hi Pavline Pajkove, ki je prva v vrsti zna- mcnitili Slovcnk, o katerih želi gooriti vse leto novi list. Kako živi zena pri sevenija* kih, jasno in živahno popisuje V. ^ara* bon. Ljubka, s finim čustvom prcpojenff ' črtica »ttrat in sestrica«. pisatelja Salva- ' torja Favine zaključuje prvi del' lista. Sle- ' di bogato gradivo za vse panoge žcdske- s ga zivljenja. ' O vzROJi pise urednica, o felesni vz- goji otroka dr. J. M. Veliko zanimanje-j? zbudil v ženskem svetu oddelek za modo, ki prinaša celo vrsto slik o novih krojih* Marljiva dekleta, ki si rade same oknsin?' napravijo obleko, najdejo- tu mnogo na- svetov in potoud. Med ročnimi deli je pö- sebno lepa bolgarska narodha uosa. vcöe- na v barv€ah. Varčne kuliariče dobijo v li- stn vrsto receptov in navodil ter raznc nasvete za aospodinjstvo. Obširen prostor jc odmerjen zapiskom: tu najdes iz do- mačega in tujega sveta vrsto beležk, ki ti povejo, kako napredujejo ženske v javneit» življenju. »Slovenka^ zaključuje pvvci šte- vilko s pregledom slovenskih žcnskih or- ganizacij v Primorju, ki jim prediijači iia- še »Splošno žensko drnštvo« v Oorici. I Te prve števiike »Slovenke« smo ocf ! srea veseli. List dela vso cast požrtvoval- nim Slovenkam, ki se trudijo zanj. -Slo- venka« jc list našili deklet in žcna. V vsa- ki dekliški sobici hi moral biti, vsaka pri- morska Slovenka bi morala brati ta lepi' list. Ravno za Božič bo prisla »Slovenka« v naše hiše. Želimo, da bi vsepovsod šla in prinesla veselja našemu ženstvu. Saj 1c- ži v rokah žena in deklet bodočnost na- roda. M'arica D. »SLOVENKA«, msečnik, se naroea v Oorici, ulica Favetti 9. — Stane za vse1 ! leto 10 lir za pol leta 5 lir. Posamezitit številka stane 90 stotink. ZA KRATEK ČAS: Valuta In napitnina. Ko so odhajali zastopniki raznili dr- žav iz mednarodne genovske konference so se morali oddolžiti raznim služečim du- hovom s primernimi uapitninami. Anglež je poklonil eno šterlino, Francoz: zlat svičarski frank. | N'cmec: 700 mark, (takrat je bila ' nemska valuta še boljša), Avstrijcc je izročil duplikat voznega lista za vagon bankoveev, ki je že odi^ei iz Dunaja, Rius je v iiialein zavoju podaril stp>: za tiskanjc papirnatega denarja. I Prevce kratko iurii ni dobro. | V neki občiui je zahteval župan od j tajnika, da morajo biti nedeljski razglasr j pred cerkvijo kratki in jedcrnati. Zalo sc jc zgodilo, da je neko nedeljo prečital ob- činski obhodnik sledcči razglas: Danes po]X)Idne bo shod goveje ži- vfne. Pridite vsi! Iz dnevnika varčnega študcnta. HudomiusnežF pripovedujejo, da so či- j tali v dnevniku neke se sedaj živeče osebc na Ooriskem, ki je znana po svoji vareito- sti, sledcčo bcležko. (Ore za čas, ko je do- tičnik trgal hlačc na goriških gimnazijskih klopeh, ter je moral skrbeti tudi za čistost svojih čevljev). »Za veliko krtačo sein ctaü" 12 krajcarjev, majhno bom ukradel. »e bom rnogcl«. i Spomin na svetovnu vojsko. Vojakt v f'ronti so dobili za vecerjo- ncko tekočino skrivnostne barve in se bolj skrivnostnega okusa. Vname se prepir Cni trde, da so dobili za večcrjo: kavo, drugi pravijo,. da je čaj. Pokličejo kuliar- ja, ki naj razsodi. Mož pride in'odloci^ Sedaj viclim, da nio ne pozuate; to je vert- ' dar kakaol