2I!>. številka. Ljubljana, vtorek 24. septembra« XI. leto, 1878. LOVENSK Wl .■ . rti »it . . . jp< y UUUOiCl >U.,- j. ~ (lUJlI ,>HvtiUi*u V» K V 11T O - O g O TI R 0 <1 0 I O I C ta Celo it'šo l'i Cldt, tU pil li'ta ^ gl., Z« i.tabl|»flo brw 3»D*iJja3Ja na dv?sti U oeio iow M gld., M &»ur* lota 8 gld. 30 kr., ta on nw*:oc 1 g!d. 10 kr 7a poftiljanj« »a Izhaja v s;-k dan ISTO4 %-i četrt lota 4 gld. dom bo računa 10 kf. tumca, \n fotrt Ittr — Z« tnjo dotelo koliko več, toiikor roitninaijjmia. — Za gosoodo učitelje na li>. bkiti Aoiah in za. dijaku velja zuiiaua cona in sicer i Ljubljano v.a čottt let« 2 gld. 60 k-., po polti projeuian ta čotrt lota 3 gld. — /„ h oznanila ae platno od 8«5iiri8..«ip.m pulit-vrsto 6 kr., če bo ''-.ril.- a ;iirat Caka, b u. č« se d vab rac iu 4 kr. čo »o tri- ali voč>r.tt tiska. Dopini naj S" izvole frankirati. Hokopiai se no vračajo. - Uredništvo i" v Lir bi vii v Kr me Koliiiannvoj liiAi t'. 3 „glodaiiAfca ttolba*. Opravništvo, na katero naj se bi ago vol .j o pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. J. ad otnlttrathrna redi, jo v „Narodni tlakami" v Kolmanovoj h:5i. V IJuItljuill 28. Kept. Glasilo Dafiih nemfikutarjev jo v zadnjih Številkah črez dolgo spet prineslo enkrat par sestavkov, ki nijso s škarjami iz družili noviti izrezan', kurje „Liiib. Tagbluttu1' s cer navada, ampak s peresom spisani, to prav z ra/.Uavini. JVred dvema dnevoma seje nekov stari hrbtokri-vec oglasil s podpisom „mehrtre beainte" zo per naredno stranko z neumnimi in obrabljenimi frazami; drugi dan debutiru pa plemeniti vitez Vestenek, kateremu je bilo v dežel-ne^i zboru od višjo strani po svoje psovati menda prepovedano, in se v nečem prav s u rov em „eingesendet" hoče maščevati nud g. poslancem Svetcem, ker ga je ta v de želuem zboru tako plastično naslikal. Kdor hoče vedeti, kako živu resnica je, da nafti Nemci Žive samo od spodobnosti — „vuni a ust and" — iu kako je lini takt doma le pri nemsku tarjih, tu naj bere ono Vestenekovo „poslano" V organu naših ustuvovercev. Kadar jim je zmanjkalo arguineutov, razkoračijo se kakor pobalinje na ulicah, in vpijejo: „t>, plešec, ple ćcc, ti imaš pa ruileč nos!" Prez šale, to stoji adverbum v „L. T.tt, to je polemika Vestone kove šole. Iu s lucimi elementi bi nam bila mogoču sloga? Nikoli. Iu Če se sobotni „Tagblatt" Ujeda nad nami, da smo v svojem članku 17. t. in. nuglašali, da mej narodno slovensko stranko in pa mej nemškutarsko uobedue sloge nij mogoče, dokler se naš slovenski program ue potrdi, ponavljamo to sto- iu stokrat. Oo pa pisce „li. T.1'-članka svojim pristašem pripoveduje, da naj si naš članek kot „historisch-deukvvUrdig" (brez šale!) dobro zapomnijo, — rečemo mu: slobodno! Samo v tem nema prav, če meni, da je v članku 17. septembra v našem listu kaj novega naše). Mi uže jednajsto leto isto pridigii|cmo, in bodemo tako dolgo, da se bodo popolnem izpolnilo. Mi no potrebujemo z renegati in nemškimi prosijani, z gefffiatlfcatOfji in Imz/.naea j niini s'u/.bolov« i in brezdomovmskimi egoisti nohedne sloge, nobednega kompromisa, ker smo pre pričani, kakor smo tudi uže nagbtšnli, da bodo tacaš popolnem ničla ali nula postali, kakor brž jim vlada podpoio odtegne, in kakor brž pride le malo več objektivni sti in pravičnosti ta Slovane. Do tedaj pa uže še počakamo, narod je za nami. Ako v glasilu nuše večine deželnega zbora zdaj zopet beremo, da nij res, ka bi protivna stranka želela Slovenstvo zatreti in nemščino vzpostaviti, — ne vemo, ali nas gospodje pro ti v ii i u i res /a tako slaboumne in rado-pozabil ive imajo, ali se le šalijo z nami in sami s soboj. Mir mislijo, da ne beremo leto in dan njihovih listov in izjav, katere so vse izra ž a j o strastno zoper S I o v a u s t v o, pri vsakej priliki, povsod in vduo. Sloga in sporazumi jen je, kakor bi ju Kal* toneggerji radi imeli z nami, bili bi taki, da bi se ml Slovenci, to je petindevetdeset procentov, rudovoljno dali majorizirati od petih procentov privandraii h ali naseljenih Nemcev. Ustavoverna stranka ne razumu sloge na podlogi narodne pravičnosti, ne na podlogi eksistenčne opravičenosti nas kot svobodnih Slavjauov, temuč le tako, da bi so mi ud al i, pokorili, mirno in tiho še levo lice nastavili, ako nas je neniškutnr po desnem klofut ml. A — ue bas ! Nij nam treba. Tudi mi smo prepričani, da veliko SlavjanstVO, ve liki slavjaiihki svet po svojem razcvetu, ki se je zadaje dve leti tako mogočno razvil, „ne bode pripustil, da bi katera koli grana slovanskega drevesa odsekana bila." Naj men j pa jo bode odsekala taka nula mej strankami, kakor je sama po sebi (t. j. brez vladne podpore, ki je pa le od denes do jutri) nom-skutnrska stranka na Kranjskem. Iz Bosne in Hercegovine. Oficijalnega poročila denes z bojišča nij prišlo nič. Privatna novinarska poročila javljajo, da jo naSa vojska v vzhodnjej Bosni prodrla bila 21. sept. užo do blizu doljne Tuzle, kjer se je Szapaiv bil '.). 10. in 11. avgusta, a se je moral umakniti. Z laj ko je nasu vojska toliko močnejša, sme se menda pričakovati skoro večjih in odličnejih znng tudi na tem kraji. Ko so naši vojaki v Posno in Hercegovino šli, imeli so ukaz ne vdirati v hareme (kjer imajo muselmanski Turki svoje žene), da no žalijo verskih čutov Turkom. Isto tako je bilo prepovedano v mošoje ali turške cerkve hoditi. Ali kako so Turki to našo rahločutnost povraćali? O rož j o so »birali v teh svojih svetiščih. Vsled toga so nasi popustili vse obzire in od 8. t. m. jo naša žundarine-rija preiskala v Sarajeva vsa kota. V haremih so naši našli ranjeno Turke. Iz Pelgrada poroča „l\ C.u, da jo tum slišati, da se je iz Prizrena vzdiguilo 12.000 Muhamedaneev, mej njimi nekoliko bataljonov redne turške vojske, in gredo na pomoč bo-senskini upornikom. Pri Foči delajo vstaši utrjen tabor. Deželni zbor kranjski. (III. seja, 'JO. septembra.) Navzočuih jo bilo 34 poslancev. Rizen deželnega predsednika g. vito/. Kaline navzo- M&tek« Zaklad pomorskega razbojnika. (Po Vr. Gerataokerji«) Peto poglavje. Snidenje. (Dalje.) DuhOVUik je tudi kmalu dospel; mej tem, ko jo edravnik (tudi Anglež) rano ogledal in dejal, da je jako nevarna, premda smrtna, odprl je mladi mož prvikrat svoje oci, iu opa-zivši Manuele ljubi obrazek nagnen črez njega, ue je medlo nasrne lij al. A frančiškan se je določno branil krivovercu dati sv. rešuje telo, ah Sploh mu s tolažilom jedino zveličavne cerkve stanje njegovo olajšati, ako se prej no vrne skesani grešnik v njeno naročje, — kajti Bmatral je on vse protestante le za nezveste otroke prave materine cerkve. Manuela ležala je v obupnej žalosti pred posteljo umirajočega ljubega; njena vžgana domišljija slikala joj je v dušo v strašnih po dobah vse grozne strahoto svojo vere, v katere so obsojene vso duše prokletih v bodočem živenji. S celo gorečnostjo južne krvi ljubila je moža, kateri naj bi bil na veke pogubljen; /raven njo stal je puk v helej, pobožnoj redov niškej obleki duhovnik Pega ljubezni, — (edini, ki ga še lehko reši, gu odtegne strahovitega prepada, — a ravno tu se brani, tieče mu roke podati. Zdravnik, opa/.ivši njen rastoči obup, in boječ se slabih posledic, ki jo bodo zadele, ako bi se preveč, razburila, skuša jo potolažiti in jo prosi, naj se umiri. Nevarna je Bicer rana, a rešitev je še mogoča, a če ga bode sama preveč vznemirjala, ne more ničesa več obljubiti. Pa takove besede nijso mogle ljube eega očesa varati, na tem obrazu vidi se smrt, in zdravnikovo tolažilue besede razgrele so jo le še močneje, mesto da so jo umirile. „Nc!u vsklikne na mah, legne na ljubega poljubljavajoč njegovi mrzli ustnji, — „no bodeš šel sam v strahovito noč večnega prokletstva, ubogi, nesrečni prijatelj — nemaš človekr, na širnem svetu več, komur bi se ti smilil, — nobednega, ki bode prelil solzo na tvojem grobu, nego jaz, — in ne bodo rekli, da sem bila tvoja le v sreči iu vesel ji iu da bi hotela s teboj hoditi le po Boln&nem svitu. PuBtih bi te bila, da odrekla bi se vsem radostim, kojo sem čutila na tvojem Brc', a vedeti bi morala, da bodeS srečen, videti bi morala možnoBt, da te lehko Bog razsvitU in še na svoja pota pripelje. Zdaj je vse to proč, sam si in zapuščen — pahnil te jo ves svet od sebe, cerkev sama te od sebe peha in proklinju; no botleš, ne pri večnem Pogu ne smeš sam obupuo umreti. Tvoja je Manuela, tvoja kakor v živenji, tako tudi v smrti, iu pri bledej luni, ki vzlmjajo/a zdaj na tebe zadnjikrat sije, pri onem skrivnostnem svetu, kojega cea je tudi za vlado c. kr. vladni svetovalec grof Chorinskv, ki je c. kr. komisar za trgovinsko zbornico. Prebere so zapisnik zadnje seje v nemškem jeziku. Oglasi se poslanec g. dr. Pleivveis in pravi: Jaz pogrešani v zapisniku zabilježenoga dogodka, kateri bo je vi sil na konci v zadnjoj seji, in kateri je za nas narodne Slovence jako imenitne važnosti. G Dežman je dol?il narodno manjšino te zbornice in z njo vse Slovu cc, ila smo sovražniki ustavne dr zave in da se navdušujemo „fur vvilste fiuta-itische panslavistische tri u mer eien". Mi Slovenci nij smo nikdar zoper državne interese delali, ampak smo bili Avstriji, državi in njenemu presvitlemu vladarju vsikdar zvesti. Se dandeneB veljajo besede slovenskega pesnika: „Hrast se omaje in hrib, a Slovenca zvestoba ne gane!" Ker je g. Dežman Slo vence tako britko razžalil, naša stranka za hteva, da vi, g. deželni glavar, g. Dežmana pokličete k reda, temveč še, ker ste storili to zadnjič dr. Vošnjaku za samo neko frazo, in Bicer, ko to nij nobeden zahteval. (Dobro! klici.) Ker uže zadnjič g. deželni glavar nijste tega storili, zapustila je narodna stranka to zbornico. V zapisniku pa nij duha ne sluha o tem, da bi bili vi, g. deželni glavar, g. Dež mana pokarali, ("'ust slovenskega naroda pa zahteva, da dobimo mi zato, da nas je gospod Dežman dolžil veleizdaje primerno zadostilo, in zaradi tega zahtevamo, da posvarite gosp. Dežmana zaradi njegovega izreka s klicem „k redu!" (Dobro, dobro!) Deželni glavar se nekako vije in vije, pa neče Dežmana k redu klicati. Hvali in naglasa svojo nepristranost (?) kot predsednik zbora. Da bi bil g. Dežman res koga ra/.žalil, se mu ne zdi. Dr. Pleivveis: G. deželni glavar besede g. DeŽmanove drugače tolmači kot mi in kakor jih bode tolmačil ves svet. Zdaj se jasno vidi, da je v tej dvorani le ona (nem škutarska) stranka v varstvo vzeta, naša pa ne. Jaz moram obžalovati, da se je klical dr. Vošnjak k redu, in konštatujem, da tukaj ne vlada pravo in jednako var stvo nasproti vsem strankam. Poslanec Dežman zatrjuje, da nij mislil slovensko narodno stranko razžaliti, kajti on nij nikdar mislil, da 86 bodo njegove besede tako tolmačile. Da so Slovenci proti ustavi, to mu je dokazal dr. Vošnjak, ko je zdaj ve 1 javni deželni volilni red pobijal. Ako je Dežman omenjal panslavizma, nij hotel s tem ni kogar dolžiti veleizdaje, kajti on pozna može panslaviste, kateri so spoštovanja vredni. Da pa se dela za pavslavizem, to je gotovo, dokaz temu je, da se je ugibalo, kako bi se slovenski jezik odpravil in nadomestil z dru gim slovanskim jezikom. Deželni glavar konstatira, da je g. Dežman sam dejal, da nij hotel razžaliti narodne stranke. Poslanec dr. Zamik: Mi moramo v imenu narodne stranke, katero je g. De Ž man raz žalil z izrekom, da je sovražna državi, in da goji piinslavist.ic.no fantamozgorije, odločno protestirati in zadosten j a zahtevati. Panslavi-zem je dvojen, literaren in političen. Na Oger-skem velja magjarom vsak, kateremu se pri-dene ime panslavista za veleizdajca in imenjujejo s tem imenom gospodje Magjari vsakega Slovaka, ako je naroden patrijot. Će magjarski rod, kateri puSča roparje in velike razbojnike leta dolgo v svobodi, zve kje za kateriga kot „panslavista" ovadenega moža, potem je vse na nogah, da ga zapro, tudi brez dokazov na leta in leta teške ječe obsodijo, kakor Brno to v pravdi dr. Miletiča videli. Političen pan-slavizem, kateri na to dela, da bi vse Slovane v eno državo ali politično zvezo združil pod vlado Rusije je nesmisel, kajti saj vidimo, da vsa Evropa Rusije še ne pusti v Rumelijo. Mi Slovenci jako dobro znamo, da se nam je bati, ako Avstrija razpade, da pridemo v žrelo Nera-štvu ali Italijanstvu, zatorej smo Avstrijci. Vse kaj druzega kot političen, pa je literaren pan slavizem, tega sme vsaki Slovenec, vsaki avstrijski Slovau gojiti. Literaren panslavizem ima namen, da Slovan Slovana izpoznava v jeziku in literaturi. Vi dobro veste, koliko je vašej stranki koristila zmaga Nemštva nad Francozko, tako tudi nas veseli in nam bode na korist slavna zmaga, nam sorodnega plemena, mogočne Blavjanske Rusije. Za literaren panslavizem bomo mi Slovenci zmirom vneti, in bil je za njega užgan tudi g. Dežman, kar mu mi dokažemo lahko z njegovimi spisi v slovenskih časnikih. Enkrat je bil tudi g Dežman pan slavist, in še le ko je titolsko starost 40 let dosegel, postal jo nasprotnega mnenja iu zato je dr. Vošnjak popolnem prav imel, če ga je imenoval v zadnjoj seji s tistim imenom, kar res je (renegat). (Dobro ! Dobro ! Poslanec dr. Vošnjak: Ako se g. prvo sodnik brani Dežmana „k redu'' poklicati, pred laguni jaz, da zbornica o tem glasuje, ali se g. Dežmnn „k redu" kliče ali ne. Deželni glavar ugovarja, da je glasovanje 0 klicu „k redu" še le takrat potrebno, kadar ie uže prvosednik koga „k redu" poklical. V obče pravi deželni glavar, ro vsi poslanci, naj bodo katere koli stranke, navdušeni za blagost in napredek države. Samo (?) mnenja, po ka-terej poti bi se to doseglo, bo različna. Deželni glavar potem konstatuje, da Dežman nij 1 mol namena, kopa razžaliti, da ga tedaj nij treba klicati k redu Potem proglas' deželni glavar zapisnik zadnje seje kot verificiran. Deželni predsednik naznani, da je cesar izraženo Bočutje zbora o smrti nadvojvode) Franca Karla zahvalno na znanje vzel. Živio klici in slava-klici. O Iseki v zadnjej seji izvoljeni, bo se konstituirali. Finančni odsek: Prvosednik baron Ab-faltrern, namestnik Pfeifer, zapisnikar vitoe Langer. Gospodarski odsek: Frvosednik Dežman, namestnik Potočnik, zapisnikar dr. Deu. Peticijski odsek: Prvosednik Lašan, namestnik dr. Zamik. Odsek za pregledovanje poročila deželnega zbora: Prvosednik vitez Gariboldi, namestnik Slon. Izroči se mnogo peticij, mej njimi prošnja deželnih uradnikov, da bi imeli enako plato z državnimi, ali pa da se jim vsaj sedanja poviša. PoBlanec vitez Langer izroči predlog, naj bi se naša in ogerska vlada naprosili, da stori vse, kar je potreba, da bo zapreči v naših deželah živinska kuga. Poslanec Dežman poroča o volitvi kočevskega mesta. Od 125 vol'lcev v glavnem volilnem imeniku mestnega volilnega okraja kočevskega s trgom Ribnico zaznamovanih, se jih je 76 volitve udeleždo; od teh je 75 svoje glasove dalo g. Juliju Ledenigu, c. kr. okrajnemu flod-niku v Kočevji, (zdaj c. kr. deželne Bodnije svetovalec v Ljubljani), in 1 glas g. Josipu Draune, lekarničarju v Kočevji. Absolutna večina znaša 39 glasov. Torej je gosp. Julij Ledenig za poslanca tega volilnega okraja izvoljen, in ker zoper volitev nij nobednega pomisleka, stavi deželni odbor predlog : Slavui deželni zbor naj volitev g. Julija Ledeniga potrdi. ne moremo umeti, prisegam ti, da je vera v katero) umiraš, tudi moja, oni Bog, na katerega ti veruješ, tudi moj Rog, ne bodeš sam trpel teme in bolečin prokletstva, kajti Manuela, tvoja v živenji, te ne zapušča v smrti. Globoko je ganila zdravnika ta ljubezen, katera si je upala celo onim strahotam kljubovati, pred katerimi je doslej čisto srce nežnega deteta v bojažljivoj stiski trepetalo. Duhovnik delal jo pak v pobožnem osupnenji jeden križ za družim v zraku, oskrunjenem po tolikanj pregrešnem govorjenji, ter zgrabi kon cem roko device, da bi jo odpravil od kraja, kije pretil njenomu dušnemu izveličunju; a Manuela se mu je hitro in določno iztrgala. Ranjenec, slišavši s srečnim smehljanjem strastne besedo svojo ljube, vzdigne zdaj proseče roke in skuša se vsesti. Zdravnik hotel mu je to zabraniti in ga je prosil naj kolikor mogoče malo govori, ker bi bilo drugače zanj jako nevarno; a bolnik zmaje prijazno z glavo in tiho rečo: „Jaz moram govoriti, ljubi doktor, kajti le nulo časa mi še ostaje, zato Bi hočem sam veselo in mirno smrtno uro pripraviti, pa tudi to nežno bitje na mojoj strani z upanjem zvesto in pobožno srce utolažiti." „Čestitijivi gospod!" nagovori duhovnika z glasom, ki jo skoraj vso svojo prejšnjo moč in gibčnost svedočil, — „uslišite prošnjo umirajočega, ki hoče pred svojo smrtjo k vašoj veri pristopiti in želi z onim tolažilom duh izdihniti, katerega mu more duti vaša sveta vera !" — „No — ne zarad mene —u vsklikno zdaj Manueula, katerej se jo na obrazu nadsvetna radost zarila i u se jej prvej zazdelo, kaj da njen ljubljenec misli; a takoj se jej jo od družiti mislij zmračilo obličje in se je prejšnja žalost povrnila, — „ne smeš se ločiti v hudih bolestih od tu, ne smeš se zastonj žrtvovati. Ne varaj samega sebe, ker tvoj Rog bi ti ne mo j gel odpustiti, ako kličeš zavolj tacega vzroka njegove milosti. Ne, ne, prepozno je, vsaj si v srcu protestant! le zunanje prazne besede so, katere te ne morejo s tvojim stvarnikom sprijazniti, zraven pak hočeš sebe in mene s hinavskim tolažilom o varati. A ne boj Be za me, ljubi!" vsklikno žaročih očij navdušeno, — „tudi jaz ti ničesa ne žrtvujem, zdaj so nečem več z nemožnostijo boriti. Ako bi tebe ne imela, bila bi mi celo nebesa peklo in razkosati moral bi Pog mojo ubogo srce, ako bi jo hotel tudi v bodočem živenji od tebe ločiti !■ S to pobožno bogakletvijo zgrudi se glasno plakajoč na Edvarda, in z vročimi solzami moči njegovo roko. Umirajoči pak polagoma vzdigne zopet njeno glavo, da sta si zopet zrla, ter reče smehljajo se, a trdno: „Poslušaj me, Manuela, in sodi potem sama, ali moreš polom moj čin imenovati žrtev, in ali ne hode Pog zgubljenega otroka, žolečega si njegovega očetovskega srca, pri- Volitev se brez ugovora za veljavno iz-pozna. Poslanec Dežman porota o volitvi trgovinske zbornice. Volitev poslancev trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani se je vršila 10. julija leta 1877. Volitve dveh poslancev, katere trgovinska in obrtnijska zbornica po §. G deželnega volil nega reda voli, udeležilo se je od 23 zborničnih Članov 17. Od teb jih je volilo 10 g. A. Dreota, predsednika trgovinske zbornice in trgovca iz Ljubljane, 17 g. dr. Adolfa Schafferja, državnega poslanca v Ljubljani, in 1 g. Karola Lukmanna. Ker absolutna večina 0 glasov znaša, in ker se je volitev natanko po določbah deželnega volilnega reda vršila, sta gg. Aleksander Dreo in dr. Adolf Schnfter za poslanca za zda-njo dobo deželnega /bora izvoljena. Deželni odbor toraj stavi predlog: Slavni deželni zbor naj volitev dveh poslancev kranjske trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani, namreč gg. Aleksandra Dreo in dr. Adolfa Schafferja, potrdi. K besedi bo oglasi dr. Zar ni k. (Konec prlh.) Politični razgled, Motrim Je Ac»£«»le. V Ljubljani 23. Beptembra. Na fe&keiM so tudi v mestih zmagali Cehi v enih krajih, kjer so kandidate postavili. Denes je volitev velicega posestva, ki večino odloČi. Ker ministerstvo na to dola, da bo njegovi privrženiki voljeni, menda n j veliko upanja, da bi zmagali slovanskim narodnjakom pravičnejši konservativci. Da, ko bi krona le en migljaj Btorila, bilo bi gotovo. A dokler je Auersperg minister . . . ,?#of«ir#If# veliki posestniki, kateri imajo fideikomise so 20. sept. volili konser v a t i v n o, a nehdeikomisni so volili ustavoverno v deželni zbor, poslednji s 87 glasi proti 42, in 32 volilcev nij bilo prišlo. itfrt»l/«fi se jeze hudo. „IVster Lloyd", ki je Srbijo in Crnogo pojedel, napovedal je potlej boj Risniarku, dunajskej dvornej stranki in Andrassvju. — „Pesti Napio" pa jena Hrvate hud. On pravi: „Vso naj imajo, Hrvatje. Zdaj imajo svojo vojsko naj Imajo še 1'osno, samo plačali ne bomo mi nič, nobedne železnice več Hrvatom zidali, Hrvatska naj ne reši kakor se hoče, naj živi ona za sebe mi bomo za sebe." — Gotovo, da bi Hrvatje to ponudbo radi sprejeli. Naj bi res hrvat ski sabor, ki se 28, t. m. snide, oglasil se v tem smislu: zjedinjenje hrvatskih ze me I j, odločenje njih od mngjnrske cokle. V mani«* d rzuv«*. Iz *"V#if»/jor#» se piše angleškemu listu, da črnogorski knez Nikola sku*a svoio armad o pomnožiti. Zdaj je imel 24.000 vojakov, zdaj hoče vojsko na 80.000 moz opraviti. IS n t o zibij viharno pozdravlja'« qnrdo, ki prihaja zmngonosna izpod Cingrada domov. Novino prinašajo oslavlimoče članke o teh iz-bornikih ruske vojske in njih »lavnih činih pod Gurkom, Skobelevim, Ra dečki m in dr. Dne 20. t. m. kot na obletnico, ko je ittttiitittstcit vojska vmarširala v Rim, šli so sindikus in municipalna iunta v Panteon, da so na grob Viktor Emanuelov položili lavorjev venec, ravno tako v Porta pia, kjer se je venec položil palim vojakom. l\Tewn.itca komisija za postavo proti socijalistom je oarngraf 1 pprojela z 12 proti 8 glasom. Glasi se: „Socijalno demokratična in komunistična društva, ki imajo namen preobrniti obstoječi državni in družbinski red. ali v katerih se tnka prizadevanja kažejo tako, da je javnoj vainosti opRsno, imnjo se prepo veduti. Podobne zadružne knso so imajo v administracijo vzeti." O Nemcih pišeio rusko „Pet. Vedomosti" to le resničnost: Vnpelii Nemčijo leta 1866 in 1870 so pri Nemcih, zlasti pri Pruaih tako bahačstvo in samohvnljcnje vzbudili, da ti naši sosedje zdaj v tem še Francoza pre-kose. Smnohvala Franroznva ima še nekaj naivnega, liubeznjivega, a Nemčeva je groba, zato zopernn. Tako si zdaj Nemci nekaj po sobnega domišljajo, da je kongres bil v Berlinu, in pod predsedstvom njih Rismarka. Dopisi. jazno v svoje naročje sprejel. — Čutim dobro, da bi bila ti nesrečna, ako bi umrl, a bi me tvoja vera ne blagoslovila; ali bi pak mogel s preverjen)em ho zadovoljno ločiti, da si ti nesrečna, ti, ki to bolj ljubim, nego svoje lastno živenjeV — A ne to samo; vera, katerej jo tolikanj čisto in zvesto sreo s takovšno stra stijo udano, kakor je tvoje, moja ljuba Ma nuela, ta vera mora biti tolažilna in blago-DOSna; ali me moreš tedaj grajati, da i mojo dušo žeja besedij njenega blagoslova? Rog vidi in pozna moje srce, moja Manuelita; zna on, kako resni uzroki so me k temu koraku prisilili, kateri hočem storiti z njegovo pomočjo in pomočjo tega čestitl;ivega gospoda; ali me hočeš še grajati, in ali misliš, da mi bode najbolj usmiljeni svoje ludosti branil?« (Dalje prlh.) Iz Miii'.«rNl4«» ok(»llt NMtfMlteffft 20. sept. [Izv. dop. j (Stari n s ke najdbe.) Lani in letos je hodil po Pivki prof. Milllner iz Maribora iskajo starinskih spominkov in sledov iz r;mske in prodrimsko dobe. Našel }*■. da je bil hrbet pogorja, kntero se steza od Št. Petra do Trnova, jako utrjen. Sledovi gradov in gradišč so tako blizo drug druzega in v takej vrati, da je prav verjetno, da so bili po gotovem načrtu v hrambo prod sovražnikom sezidani. Kjer je zdaj Silen tabor, stalo je nekdaj mesto. Nad Knežakom je bil grad. Mej Kne-Žnkom in Aambijami na desnej strani velike cesta v „knežkem borštu" je na razmerno maj-henem prostoru kacih dvesto gomil (mogil). Prof. M. je dal jedno razkopat?, — vdobili so se kosčeki perstanih pepelnikov (urnen). Na njivi nad Trnovim so je izkopalo nekaj človeških kostij, iz kater h so ho velikost njihovega nekdanjega nositelja dala približema določiti. Nad Trnovim se vidijo razven sledov starega grada in gradišča pod „Stražico" in pod „av. Ahacijem" mnoga znamenja poslopij. Vse je bilo obdano z jako dolgim zidom, pod katerim se tudi tu pa tam rov spozna. Vse kaže, da je tu bilo veliko in dobro obvarovano mesto, ki je bilo z ognjem končano, kar Be da sklepati iz ožganih grad (tramov), katere so v zemlji nahajajo. Morebiti jo bil tu M e t u 1 u m, — vsakako je pa stvar važna in vredna nadaljnega preiskovanja. Kopati in zasledovati bi bilo treba, in našel bi se natančnejši obris mesta, ceste, ulice in gotovo tudi drugo reči. Najdeno je bilo v tem kraji uže več rimskih denarjev, ako bi kdo iskal, na^el bi skoro gotovo še kaj druzega. Učenjaki hodijo v tuje dežele starinskih ostankov iskat in študirat, v domovini pa zastonj pričakuje jednako polje marljivih delavcev. Domače stvari. — (Deželnega zbora) četrta seja 8o nij določena, kdaj bodo. Najbrž še le v četrtek. Zdaj delajo odbori. — (Na Vrhniki) so narodnjaki pri občinskih volitvah zmagali kljubu vsem pritiskom nasprotne stranke in ... . — (Ljubljanski škof g. dr. Pogača r) je P». t. m. na Dunaj prišel. — (Dežja) jo padlo v soboto pri nas in tudi po sloveuskem Štajerskem in Koroškem silno veliko. Vodo so na množili krajeh bregove prestopile. Zdaj se je zopet, zvedrilo. — (Iz Celja) se nam piše o sledečej nesieči: 14. t. m. so je kakih dvanajst Perve-govih poslov, (blizu Zavca) po mrvo peljalo. Ker pa so spočiti konji po cesti, ki je malo navzdol, preveč drvili, skoči hlapec z voza, hoteč jih pri glavi prijeti, ali konji se, tega prestrašivši, kot blisk zužeuo s cesto navzdol proti 50 korakov oddaljenemu slabemu mostu, ki je nad tri metre globokim prepadom, in uže bo hlapca pod itf dobili, ki je bil tako pohabljen, da je v malo sekti n lah umrl. Močno pohabila sta so dva druga, ki sta z voza skočila. Še večja nesreča pa bi se bila zgodila, ko bi zravcusni konj, kajti ročni je vse iz se strgavši, mimo mosta v graben zktel, ue bil voza, (kar bi bilo zelo lehko mogoče), na most zapeljal, ker voz v strašnem teku, kakor je bil, bi se bil v prepad navpik postavil na konje, kojim bi se ne bilo mogoče izogniti Morete si misliti, kaj vse bi se bilo ženskam, koph je šest na vozu bilo, mej konji ter strtim vozom v koritu, od vodo izjedenim, lehko zgodilo. V H O IM»I«M iSo. Tr3t, 17. septembra. Zadnjo pot smo po vsej prav:ci trdili, da berlinski kongres ne bode rešil radikalno orijentalnih zmeJnjav. — Vse kaže celo, da je kongres to vprašanje tako /medel, da utegnejo n.t tati zmešnjave, ki potegnejo v svoj krog vse, ali da vsaj večino evropskih vlastij. — Izvršitev berlinskih sklepov postaje vedno nevarnejša in težavnejša, in je zahtevala uže nove kroge v vertinec silne vojne na Balkanu. Turčija je popolnem onemogla; naslednikov ima mnogo, ki se pulijo in se bodo še dolgo pulili za večji ali manjši košček dedščme. — Pri takem položaji opravičen je pesimizem trgovcev, ki ne vedo od denes do jutra, kako se bodo sukale valute in cene blaga. — Kupčija bila je zadnia dva mesca jako mlačna; zdaj v septembru začelo je delo; a naročbe iz notranjih dežel omejene so vsled nezaupnosti na naj bližnjo potrebo, in za notranjske pridelke tudi še nij pravega vprašanja iz inostranskega. Kava — drži 8e že precej dobro; cene ee uže več časa nijso premaknile, pa so še precej trdne, kljubu neznatnim iiaročbam. Fine sorte, posebno ceyIonske, prodajajo se celo v inostranskem po višjih cenah, nego tukaj, kar kaže, da bode fina kava tudi pri nas nekoliko narastla. Olje — prodaja se polagoma po uže par mescev nespremenjenih cenah ■ o kakej zdatoej spremembi cen skoro nij misliti. It i ž. — V tem blagu je zdaj mlahova kupčija,- cene pa so ostale nespremenjene. Mast in s peh. — Speli je nekoliko po rastel tudi v zadnjej dobi; lepo, debelo blago primanjkuje, vsled česar se plačuje po pri merno dobrih cenah. Cene masti brez spremembe so zdaj resnično „al pari" s cenami čpeha, katera prikazen je nekoliko izvanredna. Petrolij — kupuje Be jako po ceni in vse kaže, da ne bomo imeli letos navadnega skakanja cen, kakor druga leta, saj tja do de cembra ne; v decembru pa utegue nastati vsled povišanja carine v novem letu nekoliko živahnejše gibanje in utegnejo po tem tudi cene kaj poskočiti. Domači pridelki. — Fižol se močno ponuja od vseh stranij, ker ga jo povsod do sti, vsled tega težijo kupci ua nizke cene — lludeč navaden ližol prodaja se uže po gl. iP/a na tuk. postaji iu za oktober — november hočejo kupci tudi več plačati, nego gl. 91/*« Maslo ne doseže dobre cene, ker dela rusko blago veliko konkureoco. V žitu nij zdaj Bkoro nobedne kupčije na mišem trgu; koruza zdaj iz Siska bolje konvenira. Pipan & Comp Tujci. 22. septembra• Pri Slonu t Weniel iz Dunaja. — S. idol iz Meti kc. — Vencajs iz Tržiča. — Besadonna, Pel bingor iz Krke. — Sallmaver U Dunaja. Pri Muliću: pl. Luoan iz Dunaja. — FHrbor iz Kočevja Met/ler i/. Gradcu. — dr. Uusclibeck, Sarturco iz Tista. — Kbnig iz Uradca. Pri bavarskem dvoru: Kun z, Blrglero iz Solane« — K rad i/. Zagreba, Ufeirll ▼ IJiit>IJft»ill. 18. sept: Marija Floiscliiuarin vdova c. kr. dav-karskega kontro or,a, 86 1., l>a pok varjenju krvi. l;>. sept: Mari|ii Zopič, 90 L, vd >v t c. kr. uradnika, na kongicdrieui MKS št. ."I, Vlled starosti. — Marija Podriaj 4 m. 8 oiiij, lu:i mestnega policaja, rožne u lee fit. 18, bronehitis. IG. Hipi. 1'isa Moskrc, žena gostača, CU ]., na poljanskej cesti št. 17, vtdeil pljučno tuberknlo/o. Jožefa Klopi; č. hči rnzm š Akciju narodno banka . . . . 75)4 n — — 90 n 86()0 golil. Za ta hlagodiisui dar izreka podpisano županstvo v imenu unesrećenih prebivalcev svoju najgor-kejšo odkritosrčno zalivalo z iskreno željo: Pog naj blago darovaiko, katera jo uže pri tako množili prilikah svojo radodarnost pokazala, še dolgo ohrani, in njeno dobroto tisočkrat povrne. Vrhnika, dno 18. septembra 1878. Igiiuc Aloin Jelovšek, župan. Majljavec (tefilator), hi rad .svojo službo premeni). Razume delati naj-iinojo liKcre, kakor tudi žganje na gorkom ali mrzlem, kar lehko :. najboljšimi spričevali dokaže. Opravil ju ttuli užo več fabrik iu žganjarij, ter si išče zdaj zopet lake službe Naslov: A. B. štev. 15, poBte restanto v Ljubljani. (814—1) Karel S. Ti'll t)\i/m:stro s knjii/iimi in j>n]>i>je»i, pod Trančo it. '2, zaloga vseh potrebnosti) za urade in kupeijstvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti za merjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. ZapisOV&lne in opravilno knjige. l/.deljnjejo ho tudi uionograuii ua pisemski papir, visitne karto iu pisemske zavitke. (158—84) IZazglas. Za leto 1879 sestavljeni proračuni dohodkov iu potroskov, mestne blagajnice, zavoda ljudskih šol, meacansKega zavoda, in splošnega ustanovnega zavoda, leže v smislu občinskega reda od 25. *cjp<«'iiiIm\i do Kfr. «»ktol»rn *. I. v magistratnem tkspeditnem uradu v splošni pregled, kjer se tudi kakosne opazke srenjča-nov v zapisnik si»rejeinajo, da se mora mestni zbor o svojem posvetovanji na-nje ozirati. Mestni magistrat v Ljubljani, 10, septembra 1878. Priporočilo. Podpisani na/.tmnja nainljudnejšo, da jo bil na NV«'t»vu«»j mzHtuvi v l»uri/.n, ter moro z«laj iz-duiovati obleke za gospode po miJnovej*ei nosi, elegantno in prav po coni. Svojim čestitim p. n. naročnikom za njih zaupanje zalivaljevajoč se. prod bi) zagotovilom ruoluu m ročne pnstrežbo so na daljo za blagovoljna mnogoštevilna naročila. _ . j> . Franjo Zeleznikar (313-1) v lijuhljHul. Podpisani s tem naznanjam, da som 19. septembra t, I. od g. Alburta Mus ina prevzel lckaruo „pri Mariji pomočnici" v Vipitvi, ter prosim čestito občinstvo za jednako zaupanje, kakor ga jo po vsej meri užival moj gospod prednik. V Vipavi, 21. Beptcmbra 1878. (315—1) Is Moravskoga. Dacar se z ugodnimi pogoji iščo za Črni vrli pri Idriji,-kateri se sprejuio s prvini jauuitroiii 1H71I. Prosilci naj se oglasijo do Ml. olilobra t-c^^>■«, lott«. pri podpisanem reprezentantu užitninskega davka. J oličen vrh pri Idriji, 20. septembra 187H. (3i2-i) Pavel O i*udLejn. Na deželi, pri večjoin postnem uradu se išče popolnem zmuzni poštni ekspeditor ali pa i>i-ji1» i iKnii 1. pove iz prijaznosti opravniltvo „Slo-vonskega Naroda". (308—2) Inštruktor. Dijak ljubljanski' višje gimnazije, popolnem zmožen slorvn.skvga, ucmškri/n iu hrvatsku-arhttkej/u jezika, iščo slu/.lio domačega učitelja; isti poduiuje v vseh preilnietili gimnazije iu glavne šole, tir je /»ijtrareii tudi i'omIhJ t' lif*4tt.%k-4» • %-flmkfm Jvsihu in **./<*.*/'* utei'uiitt'i tMntnit'*uti. Honorar smeren. 'J'm/i z>t hrano iu stanovanje. Vee pove iz prijaznosti uredništvo „Slovenskoga Naroda". Wir ompl'i'hb-11. ioieaatit. i als Bestes uTitl Preisvviirditj^tes Die Regenmilntel, VVaffendecken (Plachen), Bcllei¥l»gcB, Zellsloff« «1.1 k. k. piv l':i!e ik von M. J. Elsinger & Sohne in Wien, Nenbau, Zollorgasso 2, Lieferanten de» k. und k. KrieKsministeriums, Sr. Maj. Kric(;amarine, vieler Humanitittsanstaltcn ctc. ctc. (lfliJ—73) j 1/uatvij in urednik Josip J určič. Lastnina iu tisk nJNiirodne tiskarno" C0.A