XVm - 84 - 1997 ACROCEPHALUS Vpliv čiščenja trstiscnih jarkov na gnezdenje ptic Impact of drainage cleansing on birds breeding in reed ditches Andrej SOVINC UVOD Melioracijski odvodniki so značilni krajinski element na Ljubljanskem barju. Vanje se že dobri dve stoletji izceja voda iz vlažne barjanske zemlje, z vodo pa odtekajo tudi možnosti preživetja ogroženih barjanskih rastlinskih in živalskih vrst, ki so odvisne od površin z visoko gladino talno vode. Na Ljubljanskem barju so od časa zadnjega mostiščarskega jezera pred okoli 3700 leti pa do izkopa Grubarjevega kanala in vzpostavljene goste mreže melioracijskih jarkov in kanalov prevladovale obsežne vodne in močvirne površine. Ranjeno barjansko površje, prerezano s številnimi in globokimi izsuševalnimi kanali, se je v zadnjih dvesto letih tako izsušilo, da danes na Barju - simbolu močvirnosti - ni več stalnih stoječih voda in večjih močvirij. Le v času spomladanskih in jesenskih visokih voda se Barje za nekaj dni vrne v preteklost, ko je na poplavljenih površinah spet opaziti ptice, ki že desetletja in stoletja tu ne gnezdijo več. Trstičja, nekdaj tako značilna za Barje, so omejena skoraj samo na brežine melioracijskih odvodnikov ali pa se razraščajo na že osušenih površinah, kjer so za večino ptic gnezditveno nezanimiva. Večji melioracijski odvodniki s počasi tekočo vodo, obrasli z ozkimi, a gostimi pasovi močvirske vegetacije, so ob dejstvu, da na Barju razen posameznih ribnikov in jezer na obrobju ni več vodnih površin, še najbolj podobni nekdanjim močvirjem. Pozitivna vloga kanalov in jarkov kot nadomestilo za nekdanja trstičja je močno zmanjšana zaradi njihove osnovne funkcije - odvodnje voda in izsuševanja površin. To ima namreč katastrofalne posle- dice za biotopsko pomembne vlažne travnike in globalno močno ogroženo tukajšnje rastlinstvo in živalstvo. Ekološke razmere na odvodnikih se bistveno spremenijo vsakih nekaj let, ko pristojna vodnogospodarska služba strojno odstrani usedline z dna in brežin ter očisti plavajočo in močvirsko vegetacijo, Takšna dela se opravljajo zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti odvodnika in izsuševanja okoliškega terena. Melioracijski jarki in odvodniki so barjanska realnost. V bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati, da bo današnjih več kot 400 km jarkov zasutih, da bo Barje spet prepuščeno zamočvirjanju in da se bodo v obsežnih trstičjih spet naselile specifične vrste ptic. Dosežemo pa lahko, da bodo vsaj vzdrževalna vodnogospodarska dela na odvodnikih opravljena na način, ki bo tudi v prihodnje omogočal preživetje nekaterim izmed teh vrst ptic v sekundarnih gnezdiščih na trstičnih jarkih. Cilj naloge je bil predlagati takšen način izvajanja vzdrževalnih del na odvodnikih, ki bo v čim manjši meri prizadel gnezdečo omitofavno. V okviru naloge je bilo predvideno tudi ugotavljanje uspešnosti predlaganih ukrepov s primerjavo številčnosti in zastopanosti gnez-dečih vrst ptic pred in po posegu. Ti rezultati so predstavljeni v pričujočem prispevku. Vplivi sprememb v sestavi in številnosti travniških gnezdilcev v vplivnem območju jarka v nalogi niso bili preučeni. Nalogo sta finančno podprla Mesto Ljubljana, MSIRKŠ - Enota za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za okolje in prostor, Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda. 133 ACROCEPHALUS XVffl - 84 - 1997 OPIS ODVODNIKA STROJANOVA VODA Jarek Strojanova voda leži na vzhodnem delu Ljubljanskega barja in sodi med srednje velike odvodnike. Izbrani odsek jarka v dolžini približno 2000 metrov na vzhodni strani omejuje cesta Ig - Škofljica, na zahodni strani pa se jarek izliva v reko Iščico (slika 1). Osnovne hidravlične lastnosti Strojano-ve vode so naslednje (povzeto po VGL 1986): - oblika profila: trapezni, - širina dna: 2 metra, - naklon brežin: 1:2, - dimenzioniranje profila: Q10 = 6,8 m3/s, - višina vode pri Q10: 1,56 metra. Strojanova voda je bila pred pričetkom raziskave zadnjič strojno očiščena leta 1986. S posameznimi parcelami ob jarku in brežinah lastniki okoliških parcel različno gospodarijo. V splošnem velja, da je večina trase redno enkrat letno pokošena, ponavadi do vodnega ogledala. Leta 1997 je bil del jarka v celoti (vključno s trstičjem v sredini struge) pokošen konec maja, torej v času valjenja in hranjenja mladičev. Vegetacijski tipi v profilu jarka in v pasu, ki se razteza ob obeh brežinah jarka in je širok do 30 metrov, so razvrščeni v trstičje, grmovnato-drevesni pas, travna-to-zeliščni pas na brežinah z vodno in močvirsko vegetacijo. odsek A (%) odsek B (%) section A (%) section B (%) skupaj (%) total (%) trstičje 79 reed 42 63 grmovnato- 4 drevesni pas shrubby -arboraceous strip 37 19 travnato- 17'' 21 18 zeliščni pas in odprta vodna površina grassy - herbal strip and open water surface Tabela 1: Deleži posameznih vegetacijskih tipov po posameznih odsekih in skupaj na jarku Strojanova voda Table 1: Shares of separate vegetation types as per separate sections as well as jointly in the Strojanova voda channel METODA DELA Lega jarka je prikazana na sliki 1, kjer je označen tudi odsek jarka vzhodno od t.i. betonskega mostu (odsek A). Zahodni del jarka je označen kot odsek B. Trasa jarka je sestavljena iz treh premočrtnih delov. Dolžina odseka A je približno 860 m, odseka B pa okoli 1110 m. Oba odseka Strojanove vode sta bila očiščena februarja 1996 (čiščenje je opravilo Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik). Na odseku B je bilo čiščenje jarka opravljeno na "klasičen" način. Pri tem načinu se odstrani vsa vodna in brežinska vegetacija s koreninami vred in odstranijo nanosi usedlin na dnu in brežinah. • Odsek A pa je bil očiščen po posebnih smernicah, ki so bile pripravljene z namenom, da se omilijo negativne posledice 134 XVm - 84 - 1997 ACROCEPHALUS teh posegov na gnezdilke. Te smernice so podrobneje predstavljene v raziskovalni nalogi (Sovinc, 1995). Na tem odseku sta bila strojno očščena samo dno in spodnja tretjina ene brežine, nasprotna brežina pa je ostala nedotaknjena. Zaradi vodnogospodarskih zahtev žal ni bilo možno, da bi se na delu jarka Strojanova voda čiščenje leta 1996 sploh ne izvedlo, čeprav bi bilo to zaželeno zaradi podrobnejšega ugotavljanja razlik v gnezdeči omitofavni. Z metodo kartiranja je bila preučena gnezditvena ornitofavna v območju profila in do 30-metrskem pasu ne obeh straneh odvodnika v letih 1993, 1994, 1996 in 1997. Na topografsko karto v merilu 1:5000 so bile vnesene lokacije pojočih samcev ali najdenih gnezd (teritoriji) vseh registriranih vrst ptic. Podrobnejši gnezditveni popisi so bili opravljeni vsaj dvakrat v mesecih maju in juniju v letih 1993 in 1994 (pred opravljenim čiščenjem jarka) in po izvedenem strojnem čiščenju (februarja 1996) v letih 1996 in 1997 po smernicah, pripravljenih v okviru raziskovalne naloge. Za leto 1995 nimam podatkov. Pojoči samec oziroma najdeno gnezdo sta bila obravnavana kot gnezdeči par. Kot skupno število gnezdecih parov posamezne vrste je bila upoštevana višja izmed vrednosti majskega oziroma junijskega popisa. Popisi so bili opravljeni v jutranjem času, s pričetkom ob sončnem vzhodu. REZULTATI IN DISKUSIJA Značilne vodne in močvirske vrste ptic, ki gnezdijo tudi na odvodniku Strojanova voda, so zelenonoga tukalica Gallinula chloiopus, bičja in močvirska trstnica Acrocephalus schoenobaenus in Acrocep-halus palustris, rakar Acrocephalus arun-dinaceus in trstni strnad Emberiza schoe-niclus. V diagramih na slikah 2 in 3 je prikazano število ugotovljenih teritorijev vseh treh vrst trstnic in trstnega stmada v letih 1993 in 1994 (pred čiščenjem jarka) in 1996 (po opravljenem čiščenju). En par zelenonogih tukalic je leta 1993 gnezdil na odseku B, leta 1997 pa na odseku A. ÄcrocephaSus palustris Acrocephalus scb«>enotKH»H.s ioeHS Eunberiza schoeniclus 1994 1996 1997 Slika 2: Število gnezdecih parov trstnic Acrocephalus in trstnega stmada Emberiza schoeni-clus na prilagojeno očiščenem odseku A med letoma 1993 in 1997 Fig. 2: Number of breeding pairs of warblers Acrocephalus and Reed Bunting Emberiza schoeniclus in adaptably cleared section A between 1993 and 1997 Acrooephaius palustris Acrocephajus schoenobaenus Acrocephalus arundinacetij: Emberiza schoenicfus 1994 1996 1997 Slika 3: Število gnezdecih parov trstnic Acrocephalus in trstnega stmada Emberiza schoeniclus na klasično očiščenem odseku B med letoma 1993 in 1997 Fig. 3: Number of breeding pairs of warblers Acrocephalus and Reed Bunting Emberiza schoeniclus in standardly cleared section B between 1993 and 1997 Primerjava zastopanosti vrst in njihove številnosti na izbranem delu trstičnega odvodnika Strojanova voda v letih 1993 in 1994 kaže, da večjih populacijskih sprememb ni bilo, V teh dveh sezonah se tudi ekološke razmere na jarku niso bistveno razlikovale, jarek pa je bil sedem oziroma osem let po zadnjem strojnem čiščenju dokaj močno zarasel. 135 ACROCEPI-IALUS XVEI - 64 - 1997 CDSEK A pred čiščenjem po čiščenju I m ODSEK B pred čiščenjem po čiščenju «pite ¦ Slika 4: Shematski prikaz prerezov klasično očiščenega odseka odvodnika B in prilagojeno očiščenega odseka A pred in po čiščenju (A. Sovine) Fig. 4: Schematical presentation of cross-sections of standardly cleared section B and adaptably cleared section A prior and after clearing (A. Sovine) V obeh letih pred posegom je bilo število gnezdecih parov bičjih trstnic na celotni trasi odvodnika (odseka A + B) podobno (11 parov leta 1993 in 12 parov leta 1994). Leta 1993 je gnezdilo 40 parov močvirskih trstnic, naslednje leto pa 47. Rakar se je kot gnezdilec pojavil šele leta 1994 (4 pari), zelenonoga tukalica (1 par) pa je gnezdila le leta 1993. Število gnezdecih parov trstnega strnada se je povečalo z enega para leta 1993 na dva para v naslednjem letu (sliki 2 in 3). Upad števila skupnega števila gnezdecih parov v prvi gnezditveni sezoni po opravljenem čiščenju je večji na klasično očiščenem odseku (66%) kot na prilagojeno očiščenem delu (44 %). V drugem letu po čiščenju se je skupno število gnezdecih parov značilnih vodnih in močvirskih vrst na obeh odsekih že močno približalo tistemu pred čiščenjem (čeprav se niso vrnile vse vrste na klasično očiščen odsek, npr. rakar). Leta 1997 je tako skupno število gnezdecih parov na klasično očiščenem delu že doseglo 96% vrednosti pred čiščenjem, na prilagojeno Slika 5: Skupno število gnezdecih parov na klasično očiščenem odseku med letoma 1993 in 1997 Fig. 5: Total number of breeding pairs in standardly cleared section between 1993 and 1997 Slika 6: Skupno število gnezdecih parov na prilagojeno očiščenem odseku med letoma 1993 in 1997 Fig. 6: Total number of breeding pairs in adaptably cleared section between 1993 and 1997 očiščenem delu pa 73% (in to kljub temu, da ni bilo močvirskih trstnic v ruderalnem pasu). PRIMERJAVA RAZLIK PO POSAMEZNIH VRSTAH a) Bičja trstnica Acrocephalus schoe-nobaenus Na klasično očiščenem odseku odvodnika B bičja trstnica v letu sploh ni gnezdila. Registrirani pa so bili štirje pojoči samci na vzporednih, bistveno manjših in močno zaraslih jarkih, ki so redno košeni in na katerih v preteklih letih ta trstnica ni gnezdila. Gnezditveni uspeh na teh skoraj pre-sušenih plitvih jarkih pa je vprašljiv, saj so 136 XVin - 84 - 1997 ACROCEPHALUS Sliki 7 in 8: Prilagojeno očiščen odsek A takoj po čiščenju (februar 1996) in maja 1997 (A. Sovmc) Figs. 7 & 8: Adaptably cleared section A immediately after clearing (February 1996) and in May 1997 bili jarki sredi gnezditvenega obdobja pokošeni do tal. Zanimivo pa je, da je bilo skupno število parov bičjih trstnic na teh jarkih enako kot dve leti prej, ko so gnezdili na Strojanovi vodi (4 pari), kar dopušča možnost, da je šlo za iste pare, ki so se umaknili na bližnje, čeprav gnezdi-tveno manj primerne jarke. Na odseku A, kjer je bil ohranjen večji del trstičja, predvsem pa so se ohranile iz vode rastoče kopuče šašev, je število gnezdečih parov upadlo za dobro polovico. Opazovanja so pokazala, da bičje trstnice nujno potrebujejo izpostavljene, iz vode rastoče osamljene bilke v bližini gnezda, ki jih uporabljajo kot pevska mesta (npr, steblike rogoza ali bička; in večje kopuče šašev), kamor skrijejo gnezdo. Ker se pri klasično očiščenem jarku odstranita oba elementa, gnezditiveni neuspeh pri tej vrsti ni presenetljiv. 137 Slika 9: Gnezdo bičje trstnice Aciocephalus schoenobaenus (A. Sovine) Fig. 9: Nest of Sedge Warbler Acrocephalus schoenobaenus (A. Sovine) ACROCEPHALUS XVIII - 84 - 1