34. štev. V Kranju, dne 26. avgusta 1911. XII. leto. Političen in gospodarski list Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je na pristavi g. K. Floriana v »Zvezdi*. — Izdaj, m odgov. uredn.: Z. Lampret. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto = zvečer == Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Okrepimo svoj kmetski stan! "**^reo pogledamo katerikoli stan, tedaj vidimo, da se združuje in da izkusa s skupnimi, združenimi močmi braniti svoje pravice in zagovarjati svoje koristi. Tako vidimo, da se posebno delavstvo po yečjih mestih združuje v mogočne stanovske organizacije, ki so si že do danes s svojimi mogočnimi vplivi pridobila zelo mnogo gospodarskih, pa tudi političuth pravic. Tudi pri naj na Slovenskem imamo mnogo stanov jako lepo organiziranih. In ravno organizacija je tem stanovom pripomogla, da so se gospodarsko in politično dvignili ter postavili že precej na svoje lastne noge. Le en stan imamo, k se nikakor noče zavedati, da se z združenimi močmi več opravi, nego opravijo posamezniki. In to je naš kmetski stan. Naš kmetovalec se do danes Se ne zaveda svoje moči. Dandanes živimo v času, v katerem odloča ediaole številna moč, ne pa moč vsakega posameznika. Imamo splošno in enako volilno pravico, vsled katere ima najmanjši kmetski posestnik ravno tisto pravico, kakor kak grof ali pa kakor Se višji. In ravno tega se naS kmet noče zavedati. Velik del našega slovenskega kmetskega stanu tvori privesek organiziranemu duhovskemu stanu, kateremu se je pridružilo par lačnih odvetnikov in profesorjev, ki hočtjo živeti brez dela in na stroške našega kmetovalca. Političaa stranka, ki se sama nazivije •Slovenska ljudska stranka* in katero drugi naziv-Ijejo popolnoma po pravici klerikalno stranko, ni nič drugega, nego organizacija, ki naj omogoča, da ostane duhovščina in pa nikdar siti odvetniki ia profesorji kot edino odločujoča moč. nad slovenskim ljudstvom. Ta stranka je samo v toliko ljudska stranka, v kolikor potrebuje gtasove na- PODLISTEK. Raskolnikov: Rovarska. Bedak — kdor sprejemaš kot v bogaime — s ponosom vsak svoje naj vzame; kako ste boječi in čudni, ljudje — prelagate breme iz ramena na rame — Če tovor na plečih ti je pretežak, kaj drugim potem ga nalagaš — če sam ga ne zmoreš — vsaj bodi junak, da hip samo še ne omagaš —I In dvigni še z zadnjo silo ga v zrak; da razbije se — vrzi potem ga ob tla —! Filistre in prozo vse vzame naj vrag, ti prostega bodi duha —I Ko enkrat spoznanje očisti razum, ko vzame ljubezni in upanja cvet: naj duh tvoj se dvigne jasnejših poln dum — postani mož — vzor, ki prezira ga sveti Bedak — kdor sprejemaš kot vbogaime — s ponosom vsak svoj naj vzame 1 A breme pretežko — razbijte, ljudje — da plača — na plečih ne bodo vam — rane —I šega kmetskega ljudstva pri rasnih volitvah. N kakor pa ta stranka ne zastopa koristi in pravic našega kmeta, kar je opetovano pokazala v deželnem in državnem zboru, kjer ne dela drugega, nego za zvišanje državnih in deželnih davkov. Ni ga stanu, ki bi se pustil tako slepo izrabljati od drugega stanu, kakor je ravno naš kmetski stan. Naš kmetski stan pa ne potrebuje prav nobenega svetovalca, nebenega voditelja, ki stoji izven kmetskega stanu. Naš kmetski stan je danes dovolj močao, pa tudi dovolj zmožen, da sam brani in zastcpa svoje pravice in koristi. In če ima danes voditelje, ki niso kmetovalci, temveč večinoma duhovniki, tedaj to niso njegovi voditelji, temveč njegovi zatiralci in uničevalci našega krepkega kmetovalca. I a kamorkoli pogledamo po naši lepi domovini, tedaj vidimo, da naš kmetski stan propada. Ljudje trumoma hite v Ameriko in pa v mesta, da najdejo tam zaslužka, in ki morajo potem poginiti, zapuščeni v daljni domovini, ali pa postanejo veliko breme domačim občinam. V domovini pa primanjkuje delavcev, kar zelo slabo vpliva na razvoj kmetijstva. Naravna posledica tega je, da se naš kmetovalec vedno bolj zadolžuje. In če danes klerikalni listi vpijejo, da se našemu kmeta v dobi klerikalnega gospodstva dobro godi, je to grda in Škodljiva neresnica. Res je, da se dandanes manj posestev proda na javnih dražbah, toda ne zaradi tega, ker je naš kmet manj zadolžen, temveč ker dobi pri raznih klerikalnih posojilnicah zaslombe in naravnost potuho. Kdor pa le nekoliko pozna gospodarsko življenje, je že zdavnaj uvidel, da to denarno gospodarstvo ne more dolgo trpeti, ker posojila na posestva se morejo dovoljevati le v mejah, resnične potrebe, in v kolikor jih kmetovalec v resnici rabi pri svojem gospodarstvu. In vsako tako posojilo se mora plodo-nosno vložiti v gospodarstvu. Nikdar se pa kredita ne sme netiti po političnem prepričanja. Ravno to klerikalno gospodarstvo je pa tudi provzročilo, da se je pri nas na kmetih začelo silno širiti zapravljanje. Ni dovolj, da mora kmetovalec zidati drage cerkve in draga, nepotrebna župnišča, graditi mora tudi razne društvene dome, kupovati drage društvene zastave, društvene orlovske obleke, plačevati za deset do dvajset nepotrebnih društev, udeleževati se dragih romanj in drugih priredb, na katerih klerikalni voditelji bujskajo kmete, drag zoper dragega. Prej je ostajala kmečka mladina zvečer doma ter pripravljala to ali ono delo, le včasih se je nekoliko poveselila s kakim nedolžnim veseljem. O tem lahko pričajo vsi starejši kmetovalci. Toda danes jih zbira kak kapUo v neplačanem društvenem doma večer za večerom ter jih hujska zoper vsakogar, ki ravno ne gleda rad škodljivega in pogubnega delovanja klerikalne stranke. Ia vse to gotovo pogubno vpliva na razvoj našega kmetskega stana. Vprašamo pa: Kje pa tiči vzrok tema P Odgovor je lahakt Vsemu tema je kriv naš kmetovalec sam, ker si noče sam pomagati. Naš kmetovalec se premalo zaveda svojega stanu, naš kmetovalec kar noče uvideti, da je sam svoje sreče kovač. Njemu ni treba je-robstva raznih nepoklicanih klerikalnih voditeljev — naš kmetovalec je sam dovolj močan, dovolj zmožen in izobražen, da se organi tira kot kmet Ima med seboj dovolj zmožnih moi, ki bodo vodili organizirano kmetsko armado od zmage do zmage. Prošnja. Dekle drago, vrni srečo — mir duševni — moj biret — da bom zopet v zamišljenju, srečen, kot sem bil popred, stopal k žrtveniku — Muze, in častil jo svečenik —, spet v molitvi sanjal sanje — polne lavorikl — A. O.i Človeška beda. Ôrevljar Martin. Martin je ležal na smrtni postelji. S slabim glasom, ki je lasten umirajočemu, je poklical svojo ženo in jo prosil, naj mu prinese kaj za jesti. »Lačen sem, vidiš, in žejen!" ,Kajpak 1 Menda hočeš zopet žganja. Na, tukaj imaš kruha, če si lačen, za lakoto je kruh, za žejo pa voda. Zaslužil nisi nič že pet tednov — zdaj naj te pa še jaz redim, kaj še — na ta pravo si se nameril. Oj, da sem jaz tako nesrečna; s prvim je bilo tako in s tem zopet. Vse je zapil, kar je imel in zaslužil, in je šel pod zemljo in ta mi bo ravno tako naredil. Martin se je ozrl po izbici — semintja so ležali po tleh odrezki usnja, cveki, stari podplati, pohojene, od rabljenih črevljev odtrgane pete, v kotu je stala njegova mizica in na tej sklcdica z limoni (pop), dreta, šilo ter drugo orodje in zraven lesen stolček na treh nogah. Pozabil je na lakoto. Zamislil se je v preteklost. Na tem stolcu je presedel vse svoje življenje. Pred tremi leti je zavzemal to mesto ie njegov gospodar, ki je bil mož njegove — sedanje žene. Nista se slabo razumela: on in njegov gospodar — skupaj sta delala, skupaj jedla in skupaj hodila v gostilno. Toda Martin je vedno čutil, da je gospodar le gospodar, da ga povsod zapostavlja in upal je, da pride tudi zanj čas, ko bo imel svojo mizo, in na tej svoje orodje, in svoj stol, in svojo izbo; da bo sam krojil črevlje, ker ne bo čakal sobote in tistih revnih par kronic, ki mu jih je dajal njegov gospodar. Ta čas je prišel. Tri leta so minula in kaj je preživel v teh treh letih? Slišal je kašljati dannadan svojega gospodarja, slišal in videl je hišne prepire in vedno bolj si je želel biti prost, biti samosvoj. Prišel je čas, ko se je gospodar vlegel v posteljo in ni več vstal. Zadnje dni ni užival ničesar več in na zadnjo uro je zaprosil jedi —; kako je to, da je tudi njemu to prišlo naenkrat — ravno danes. Tudi on že ni zavžil par dni ničesar in danes bi si želel nekaj, sam ne ve česa. — Ali njegova žena je zaprla duri za seboj in odšla. Gotovo je šla k sosedi; šla ga je tožit, da je pijanec, da ne zasluži ničesar. Oh, to je bridko 1 smmmm Konec prih. Zatorej pa, kmetovalci, orgaaizujte se kot stanov-ika, strogo kraetska stranka in pomnite iz «vojib vrat vse klerikalae pijavk«*. Ia bodočnost bo vafia ! S. D. V Kranja, 11. Preomova mitiatratra? Poljski liili javljajo z Dunaja, da se je baron Gautscb pred zaključ>-njem državnega zbora dogovoril s Cehi in Poljaki, da se v sredi septembra izvrši preosnova ministrstva. V prvi vrsl', da se izroči parlamentsrcem trgovinsko, finančno, notranje in ministrstvo javnih del. Minister Zaleski, da prevzame eco retortnib ministrstev. Kardinal Ornscba, dunajski r.adsk&f, je umrl v Glognitzu. BI je rodom Dunajcan in dosegel visoko ttarost. Pred p* leti, ko so mu začele moči pešati, so run dali koaljutorja v o?*bi dr. Neg!?, ki je zapustil neprijrlne spomine v Trstu. Mož je bil velik aovrjžrk Slovanov. Ker je postal koad-jutor cum jure suicoški rs.sndat; s tem korakom se naracnva popelaoma umignit iz po-litičaega življenja. Bivšemu perzijskemu iahu se ne godi preveč sijajno pri nj govih poizkusih, priti do prestoia. Tri tisoč njegovih vojakov je bilo te dni nogsan h v beg. Konec usta je v Albaaiji. I; drigradi poročajo, da pride v kratkem tja deputacja voditeljev Meliserov zahvalit se sultanu in vladi za podeljene koncesije. Umetnost in književnost Mladieiki spili Mišjakovega Jalčka. To dni je izšel 11. zvezek mladnekih spisov Misjakovega Julčka. Vsebina Uga zvezka je zanimiva, opremljena s slikami. Lično zvezana knjižica velja 1 K 20 h, po pošti 16 h več. Djbivasev Učiteljski tiskarni. Naši mladi čdatelji bodo gotovo posegli pa tej knjižici. Priporočamo jo staršem, pra/ posebno pa šo-larskim knjižnicam. Novičar. Občinske volitve za občina Šenčur so se vršiie dne 10. t. m. Po skiuttmju, vršečem se dae 10. in 11. t. m., je naslednji rezultat: V podob-Cinah so izvoljeni, in sicer za Luže I ran Jckovec, za Velesovo Josip Brešar v Adergasu, za Oiševek Mba Štempibar, za Tupal.če Andrej Bjkovnik in za Šeučur Matija Gašperlir. V prvem razredu so izvoljeni: Aleš Vidmar iz Šenčurja. Alojzij Cankar iz Mdj, Josip Jirič v Mozjaaci, Franc Brclh v Tu-pslieab, Valentin S.daa na Tcati, Anirej Maček na Praprotni Pciici m Lika Kem v H^temožah. V drugam razedu so izvoljeni; Matija Vidmar ia I ^aa Kovač iz Šenčurja, l»an Okcrn in Jjsip Ssjovic na Visokem, Josip Štružn k v Tupaličah. Andrej Stebir v Olševku m Ivan Gašperbn v Lužah. V tretjem razreiu so izvoljeni; Ivan B agae in Iran Šška v Šenčurju, Josip Kristan v Srednji vasi, Ivan Sa-jovic in Anton Danic v Vclejovtm, Matevž Zad-n ksr v Olševku in Iv. g »ji. Vsa pojasnila daje voda c. kr. pl barske šole v Radovljici, L Pat:*. 0:ienem naznanja vodstvo te pietartks šile, da prodaja vse njene izdelke, od na.f v čoln, ki je odrinil od brega in ga zgrešil, h kritične situacije ga je rešil pisatelj dr. Lah iz Ljubjane. Strela je udarila. Ka\or porr.čajo iz Kamnika, je u «anla strela 11 t. r». v dvojoi kozo!--c po« stmka Aitona Vodota v S*. Heleni, v oičn« D d;t > ter j* umčil požar kozolec in spravljeno z ti. Posestnik ima 2358 K škode ia ni bil zavarovan. — 8. t. m. popoline je izbruhn.l ogenj v gozdu Kočna pri Dobravi v sodnem okraju Radovljica, hpočetka se niso brgali nič za požar, pozneje so se zavedli resnosti in se js posrečilo šele p i dvado"?nem napornem delu požar omejiti. Nevarna grožnja. 38 letna kajžarica Polona Pastator iz Gradišča pri Bcdu je žo stara tatica. Pred »ntkina je zopet izvršila tatvino pri poiest-n ku Pavlu Capudru v Gornjih Pirničab, za kar jo je okrajna sodnija na Brdu obsodila na šest tednov težkega zapira. Pri tej razpravi se je izrekla njena soseda Marija Lončar obtež*valno zaajo. To je Post-itoije*o tako razjez lo, da je nekaj dni po zoej? biuu njenega stanovanje petkrat ustrelila iz samokresa in ji grozila, di jo ustreli, še predno nanosi kazen. Izlet gostilničarjev na Bled. V četrt-k je pc-«eban ndsek priredil velik izlet gastdn:čarjHV Ra Bel. UJel?ž lo se ga je veliko štsvilo moških in žensk, tako da je posebni vlak iz Ljubijan; štel 14 voco^, k* so piiptlja i približno 500 gostov s Kranjskega, Slajerskega, Primorskega tn Koroškega ter deputacge s Hrvaškega ia Bjlganjs do Dobrave, Tukaj so izletniki izstopil in se okrepčali v hotolu «Stol» ter v Kamenškovi restavraciji, potem pa odkaracaii skozi Vintgar, č'gar krasote so na vse, ki so jih prvič videli, napravili največji vtuk. V znani Zumrovi gostilni so izletniki zajtrkovali, po- tem pa so se odpravili na Bled. Pred Prešernovim spomenikom so so poklonili in zbor, ki s* je bil sestavil ad hoc. je zapel. Na Bledu so si ogledali vse znamenitosti, parke, razne zdra .'iliše; in gostilniške aaprave ter obadovali v skupinah pi raznih goitilnah. Ob pol 6 zvežer so se za?eli zbirati v hotelu «Toplice», kjer je bil aa vrtu pripravljen bife. Tukaj pa se jo zvečer tudi opravil važnejši del sporeda. I det je bil namen sesaan-ti gostiln:-Čarje z lepo gorenjsko stranjo, ki je za obrt z ozirom aa tujski promet posebao vaina, posredovati jim spoznanje gostilniških naprav, k. so ramo ob tem času vsled velikanskega navala tuje j v posebno zanimive, pa tudi učvrstiti idejo organizme je in demonstrirati za njhsre interese. Zadnjemu namenu je bilo posvečeno večrrno zbarovaoje. V salonu toplišk-ga hotela je nastop lo več govornikov, mod njimi načelnik iztetn:šzega oioora g. A. Mencinger, načelnik dežolne zveze gostilničarje h zadrug g. Kend*, načeln k ?:veze obrtnškh zadrug g. Fran-chetti ia drugi. Vsi govorniki so naglašali pomen organizaciji in potrebo samopomoči. Slišala so se pa tudi ostrejše beiedc, ki so nahajale mei uie-leženci glasen odziv, in kazalo, v kater h ozir h so gostilničarje aajboij nezadovoljni. Govoraizi so naglašali, da so na Dunaju nahajali ma?go zanimanja za gostilni carske interese, pa so se v tem smislu odposlalo tudi brzojavne zahvale ravnatelju dunajske gostilniške s sle in dvema organ jasa v ministrstvu za javna dela. «Ali doma nas teptajo tisti, ki bi nas morali spoštovati,» so dejali govorniki, medklici pa so jim odgovarjali: Deželni odbori I: govorov je bilo tu ii posneti, da je oster spor med gostdničarsko zadružno zvezo in deželno zvezo za tujski promet, kateri očitajo zanemarjanje go-stilničarskih interesov in pristraoost v razdeljevanju podpor, ki jih dobiva od vlade. Zborovanje je bilo precej burno, pa so se sklenile resoluciji-, ki naročajo gostilničarski zadružni zvezi, da napravi pn-merae korake proti zvezi za tujski promet in da naprosi vlado, naj izroča paspeševanju tujskega prometa namenjene podpore gostilničarski zvezi. Čar, ki je po zborovanju še ostal, so izletniki porabili za ogledovanje razsvetljave, potem pa so bit-h na kolodvor, odkoder so se ob 10. zvečer vrnili s posebnim vlakom v Ljubljano, osiroma v svoje domače kraje. Izlet je bd zelo animiran. Drobiž I Gorenjskega. V zdravstveni zastop radovljiški, je imenoval aeželni odbor kranjski g. Vinka Resmana, usnjarja v Radovljici. — Kot vo-lonterja v državni želegničarski služoi sta nastavljena : dr. Mthael Jeušek v Kranju ia Vinko C sjnko v Podeartu. Prestavljen je železaičirski aspirant Rudolf Stergar iz Kanfanara v Sitfjo Loko. — V torek se je peljal po gorenjski progi z dvornim vlakom prestolonaslednik Fran Ferdinand k vojaškim vajam v Pulj. — V ponedeljek ponoči je blizu Kranja skočil pod vlak vojak 17. pesp. Fr. Role, doma iz Stražišča. Truplo so našu šele zjutraj. Stroj je gladko odrezal glavo od telesa. — V Topo.čah so 18. t. m. zjutraj cgam ukradli nekemu posestniku konje ia odšli brez sledu. Orožniki jih pridno zasledujejo. — Na Jelovici je nastal dne 15. L m. požar, ki so ga pa ca srečo pravočasno zapazili in pogasili po večurnem, napornem delu. Szode ni povzročil mnogo, ker je zgorelo samo grmovje, a samega gazda ni dosegel ogeaj. — V Kranjski gori je dne 18. L m. začel goreti gozd. U^gal se je najbrž od goreče cigarete, ki jo je stran vrgel nepreviden kadilec. Opozarjamo na inserat g. Valentina Pajerja v današnjem inseratnem delu. Listnica arednlStoa. O slavju peUndvajseUetnice kranjske kmetijske ^>le na Urinu 1'rihodDJič. Proda se takoj lepo manjše posestvo Iz proste roke o lepem prliazoetn Krajjn aa Gorenjskem. PohiSfao ie ose o naiboliSen sfanio, pripraoiio za gostilno ali prodajalno ali kakega rokodelca. Proda se z žioino in prašiči ter z osem orodjem aH pa samo posestno. Kje. pove upravnišlvo .Gorenjca*. Priporočilo in naznanilo. Slavnemu občinstvu v mestu Kranju in okolici uljudno naznanjam, da zopet otvorim kleparsko obrt o Hranili St. 103, tik ljudske Sole. Sprejemal in izvrševal bom vsa v kleparsko stroko spa* dajoča dela. Potrudil se bom vsestransko, da po svojih najboljših močeh zadovoljim svoje p. n. odjemalce. Postrežbam točnna. Cene zmerne. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča VALENTIN PAJER, kleparski Mojster. 17 50-30 Dama ki hoče pospeševali kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in bel teint, se umiva le z Steokenpferd lllijlno mI«6no milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., Te*in ob Lah. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah a parfumom i. t d. Gospodarski del. Dež sli a s vosa kranjskih obrtnih zadrug t Ljubljani je imela 16 ». m. rb 3. popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata izreden občni zbor, ki ga je otvoril načelnik, g. Eogelbert Francbetti s pozdravom ter poročal o delovanju zveze, ki je že izvrfi la vse predloge, ki so bili stavljeni na zadnjem občnem zboru. Obrnila se je radi obrtnikov, ki kvarijo obrt, na deželoo vlado ter izdala tudi vzorec, po katerem je treba napraviti ovadbo proti takim obrtnikom. Glede sestave obrtnega sveta omenja, da jo bilo 18 gospodov v to povabljenih in da se jh je odzvalo že 10 Glede posr«do?a niče je ž3 vso v redu, samo try), Kui-st> k Fran (Mokroacg), Bolte GaSpar, Smon Fran (Vrhnika), E-javec A., Škafar Fran, za namestnika pa ga. Ida Šk<.f in gg. Narod Jasip (Zagorje). Dichs Ivan, Kos Ivan (Vrhnika) Kordelič Karel in Bnrger Fran. Pravila so se izpremeaila sledeče: V § 8. se dostavi, da izvolijo zadruge za vsakih 20 stanov poleg enega zastopnika Se enega namestn ka. Funkcijska doba zastopnikov in namestnikov je 3 leta. Namestniki ps smejo zastopnike nadomeščati le, če prenehajo ti biti člani, ali so opravičeno zadržani. (Sprejeto.) § 14 se izpremeni v toliko, da obsega zvezni odoor 12 članov in 6 namestnikov več, kakor je v zvezi včlanjenih zadrug, kar po Um izključuje, da bi bila ena ali druga zadruga brez odbcrnišzega meda. 12 odbornikov in 12 namestnikov pa mora stanovati v Ljubljani. Po izpre-menjenem § 15. imajo odborovi sklepi veljavnost, če je bila pri seji navzoča 7» članov in raztn njih se načelndi in namestnik. K § 16 pripada dodatek, ki določa izterljive globa in pod katerimi pogoji, dobi kak član odbora ali kaka zadruga uker, ali >e jima določa globa. Ta točka je b la z velikim odobravanjem spre.ela. Soglasno sprejet je bil tudi nato predlog, da naj te vloži prošnja na trgovsko ministrstvo, da dobi kranjska zveza svojega zastopnika v delavskem svetu. V delavskem svetu so zastopani v največji meri samo delavci. Glavna stvar je, da ministrstvo imenuje enega zastopnika zveze, priporočati pa bi bilo, da izvoli ministrstvo tega zastopnika iz obrtnega stanu. Soglasno sprejet je bil tudi predlog, da naj zveza zaprosi črtni pospeševalni urad, da dobi zveza svojega zastopnika tudi v tem uradu. Ta urad lahko imenuje kot prisednike zastopnike obrtnih zadrug in zveze, vendar pa tega ni storil, in tako je prišlo tako daleč, da danes nima nobena zadruga v Um uradu svojega zastopnika. Deželni odbor je člane kar sam izbral iz svoje sred?. (Klci: Šsandal!) Priporočati je treba, da urad prd.gie po svojih pravdh tudi nekaj delavmb zadružn.b načelnikov in načelnika deželne zveze. Glede obrtnega glasila je sklenil občni zbor, da se izreče princpijalno za ustana-\itev glasila, vse podrobnejše delo pa, zlasti o načinu, na kak način realizirati ta sklep ia kako ga izdajati in urejevati, pa se prepusti odboru, ki lahko pr.tegne k Umu delu še druge Člane. Glede dela v kaznilnicah precizira zveza svoje stališče, da naj se prepusti določanje dela v kaznilnicah deželnim obrtnim zvezam, ki bodo določale vedno le take stroke, za katere v dottčmh kronovinah ni domače industrije. Končno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija, ki se razaotži in pcSje zadrugam po deželi: Dne 16 ugusta na občnim zboru deželne zveze kranjskih Obrtnik zadrug v Ljubljani zbrani delegate prosijo vis. mnuitr.tvo za notranje zadeve, da izvoli uaredbt-nim potom določiti, da se v vseh onih krajih, kjer v Sraju stanujoči obrtniki dokažejo, da krijejo s svojimi izdelki potrebo ljudstva, izločijo iz trgovin z mešanim blag. m vsi maleobrtai pridelki, kakor čevlji, obleka, kleparska galanterija, žensko perilo, ključavničarski in drug« izdelki. Nadalje naj določi, da se v teh krajih, če hečejo prodajaU te izdelke, smejo prodajaU le, ča se ta ourt prijavi kot specialna m se vrši v lokalu, ki je odkčen le temu predmetu. — H sencu je b.lo še skUnico rça ^c5cr?'cab sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje jpo brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ah z 17» amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1910: [ 18,217.6141 Rezervna zaklada iznaia: 8 Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici Su&V—12. ure dopoldne in od 2.-6. nre pop. izvzemši nedelje in praznike. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. TUtk Iv. Pr. UatpreU ? Kranja.