NOVI TEDNIK
Odg^vom^        tednika Branko Stamejcic $t, 36 Leto 51 - ceue, 5. 9. 1996 - cena 250 sit_Urednico Novega tednika Mileno B. Poklic
n malo bo veliko postalo
Pogovor s predsednikom Vlade RS dr. Janezom Drnovškom, ki je prevzel pokroviteljstvo nad 29. MOS. Stran 7.
Delnice
na ulici
Če hočete miren spanec, ponudite delnice
pooblaščenim borznim posrednikom in ne
akviziterjem, ki hodijo od vrat do vrat. Stran 6.
Daljnovod
.med vrtovi
VROČA TEMA
Rimske Toplice: Kot do bi pek reševal cvetličarno. Stran 19.
TEMA TEDNA
Slovenske Konjice: Kdo bo kupoval jabolka v zabojih? Stran 20.
REPORTAŽA
Dan, ko je bil radio televizija. Stran 16.
GLASBA
Zlati harmoniki manjka občinstvo. Stran 11.
KRONIKA
Otroci med krivdo in vestjo odraslih. Stran 33.
ŠPORT
Danijel Pavlinec, dobitnik dveh medalj na paraolimpiadi.
Stran 13.
Celje Pivovama Laško osvojila tumir v Strasbourgu. Stran 15.
2
DOGODKI
Desetletnica Celja in Grevenbroicha
Od prejšnjega četrtka do
nedelje so v nemškem Gre-
venbroichu praznovali svoj
občinski praznik, ki je bil
posvečen 10. obletnici sode-
lovanja in podpisa partners-
tva med občinama Celje in
Grevenbroich.
Praznovanja se je udeležila
tudi celjska delegacija, ki jo je
vodil župan Jože Zimšek, v
njej pa so bili še podžupan Du-
šan Bumik, podpredsednik ob-
činskega sveta Miro Terbovcin
Jože Bučer, predsednik Komi-
sije za mednarodne odnose.
V petek je bil Celjski večer,
prireditev, ki so jo pripravili
Celjani. Na njej sta govorila oba
župana, grevenbroichski Hec-
kelmann in celjski Zimšek.
Heckelmann je poudaril pomen
in kvaliteto sodelovanja, ki pre-
kaša vse druge povezave obči-
ne Grevenbroich, ter izpostavil
medsebojno poglabljanje prija-
teljstva med športniki, kulturni-
ki in prebivalci obeh mest in
držav. Zimšek pa je posebej
poudaril pristnost odnosov in
se zahvalil za pomoč Rdečega
križa ob poplavi leta 1990. Rde-
či križ je bila ena prvih organi-
zacij iz tujine, ki je zbrala po-
moč in jo poslala v Celje. Če bi
seštevali vsote v vseh teh letih,
bi to presegalo več 100 tisoč
DEM. Posebej je zaželel, da bi
se sodelovanje razširilo še na
področje gospodarstva, kjer se
ustvarja novo vrednost in vsak
prispevek na tem področju bo-
gati obe državi.
Na Celjskem večeru so na-
stopili: oktet Studenček iz Ce-
lja, ki je poleg naših narodnih
pesmi zapel še šest pesmi v
šestih jezikih, trio Ašič skupaj
z oktetom Studenček in samo-
stojno ter folklorna skupina
France Prešeren, ki je tudi to-
krat pokazala svoje znanje in
navdušila prisotne gledalce.
Na prireditvi so bili prisotni
najvišji predstavniki obeh ob-
čin, Jožef Ciraj, svetnik Slo-
venskega konzulata v Bonnu,
ki je imel tudi pozdravni go-
vor, direktor gospodarske
zbornice v Dortmundu Chri-
stof Eberhardt, predsednik
Duštva slovensko nemškega
prijateljstva za Westfalijo dr.
Bonač, ter člani delegacij po-
bratenega mesta St. Chamond
iz Francije in mesta Auerbach.
Prisotni domačini so ugotav-
ljali, da tako lepe in kvalitetne
prireditve že dolgo ni bilo v
mestu, ki šteje okoli 60.000
prebivalcev..
V soboto je bil poimenovan
trg, na katerem stoji skulptu-
ra, ki jo je izdelal Vasilije
Četkovič, kipar iz Celja, kot
Celjski trg. Te slovesnosti v
Grevenbroichu so se udeležili
tudi člani delegacije pohcije iz
Celja, ki so bili gostje okrajne-
ga mesta NEUSS. Zbranim sta
o pomenu sodelovanja in zbli-
ževanja ljudi, še posebej v ča-
su, ko se približujemo Evrop-
ski uniji, spregovorila oba žu-
pana, nastopila pa je tudi naša
folklorna skupina. Popoldne
je bila še prireditev Schuet-
zenfest (praznik strelcev), ki
je v tem mestu tradicionalna.
Predstavil se je letošnji kralj
strelcev, bila je povorka, v ka-
teri je sodelovalo kakih 50
skupin in kar 16 pihalnih
godb. Ob pločnikih se je zbra-
lo 25.000 do 30.000 ljudi.
Praznovanje se še nadaljuje
po vseh večjih krajih v občini
in traja do 14. oktobra. Sobot-
no praznovanje pa se je za-
ključilo z večernim sreča-
njem, ki je bilo spet izjemno
dobro obiskano. Človek bi si
želel najti način, s katerim bi
bila tudi aktivnost v celjskih
društvih tako cenjena med
ljudmi, kot je to v partner-
skem mestu. JB
Obeležje V
Logarski
Na Plesnikovi domačiji v
Logarski dolini bodo v sobo-
to, 7. septembra, slovesno
odkrili spominsko ploščo
medvojni vojaški angloa-
meriški misiji, ki je na tem
območju delovala leta 1944
in v začetku leta 1945.
Na slovesnosti pa bodo
med drugim tudi nekateri za-
vezniški oficirji vojnih misij
ter diplomatski predstavniki
ZDA in Velike Britanije, slav-
nostni govornik pa bo. Bogo
Gorjan. IS
Za nadalievanfe preiskave na Golovcu
Celje so se v ponedeljek
seznanili z informacijo o
najdišču posmrtnih ostan-
kov na Golovcu, hkrati pa so
znova spregovorili tudi o iz-
gradnji Parka spomina Te-
harje.
Člani Teharske komisije so
opozorili, da o najdbi posmrt-
nih ostankov na Golovcu niso
bili obveščeni, v ponedeljek pa
so podprli nekaj sklepov, s kate-
rimi organe pregona pozivajo,
naj nadaljujejo preiskovalna de-
janja zoper neznanega storilca.
Pri tem naj zlasti ugotovijo,
kdaj in v kakšnih okoliščinah so
bili likvidirani pokojniki, kate-
rih posmrtni ostanki so bili naj-
deni v bližini gostilne Klukec na
Golovcu, ter spol, starost in dru-
ge podatke o pokojnikih, s či-
mer bi se lahko ugotovila njiho-
va identiteta. Na podlagi teh
(ugotovljenih) dejstev bo tudi
jasno, ali so pokojni žrtve voj-
nega ali povojnega hudodels-
tva, dejanj, ki ne zastarajo, in
bo moč uvesti kazenski pregon
zoper storilce.
Teharska komisija tudi pred-
laga, da se po končani preiskavi
Člani Teharske komisije so
na pristojne državne organe
naslovili predlog, da se takoj
prične izgradnja in v letu
1997 tudi v celoti zaključi 1.
faza izgradnje Spominskega
parka Teharje, v sklopu kate-
rega je predvidena tudi kost-
nica, ter sakralnega objekta v
Kočevskem Rogu. V proraču-
nu za prihodnje leto naj drža-
va v te namene odmeri 100
milijonov tolarjev.
in končanem kazenskem po-
stopku, posmrtni ostanki po-
kojnih dostojno pokopljejo, v
vmesnem času pa naj se pri
pristojnih organih hranijo kot
dokazno gradivo jV primeru, da
so posmrtni ostanki od žrtev
povojnih pobojev (žrtve so bile
zvezane z žico), naj se pokop-
ljejo v kostnico, ki je predvide-
na v Parku spomina Teharje.
Ob tem pa so člani Teharske
komisije še pozvali Vlado RS,
naj pripravi ustrezen zakonski
predpis o postopku preiskave
in pokopu posmrtnih ostan-
kov vojnih in povojnih žrtev,
ker pri posameznih najdbah
to doslej ni bilo določeno.
Telovadnica pri osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli dobiva novo podobo.
Telovadnici za praznik
v soboto, 7. septembra, bo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu slavnostna prireditev v
počastitev praznika občine Žalec.
S to slovesnostjo bodo Žalčani obeležiH tudi praznik mestne skupnosti Žalec, v okvir
praznovanja pa sodijo še Taborski kulturni dnevi. Minulo nedeljo je bil v cerkvi svetega Nikolaja
v Žalcu koncert Ljubljanskih madrigaUstov, v nedeljo, 8. septembra, pa bodo v prostorih
Občinske matične knjižnice predstaviU knjigo dr. Paula Parina Karakul. V petek, 13. septembra,
se bodo v dvorani hmeljarskega doma v Šempetru ob 16. uri srečali borci žalske občine in
aktivisti OF savinjsko celjske regije. Osrednji pridobitvi od letošnjem prazniku pa bosta
obnovljena telovadnica v žalski osnovni šoli ter nova telovadnica na Polzeli. Žalsko telovadnico
bodo odprU 14. septembra, telovadnico na PolzeU pa 24. septembra. IB, Foto: TT
PO DRŽ^i
Volitve sredi
novembra
Ljubljana, 3. septen
(STA) - Predsednik dr,
Milim Kučan je danes
daljeval posvetovanje
predsedniki parlamenta i
strank o datumu letož
volitev. Posvetovanja s
udeležilo 7 od 8 povablji
predsednikov strank. F
sednik SDS Janez Janž
bil odsoten, ker še ve
meni, da bi najprej hk
izvesti referendum o s
membi volivnega siste
voljo ljudi vnesti v vo
zakon in šele nato '\z\
volitve, vse pa naj bi
mogoče v zastavljenih
kih. Sodelujoči so se stri
11 da bi bila najprimern
datuma za izvedbo vo]
10. oziroma 17. novem
pri čemer se ZLSD nagil
slednjemu datumu, ki ji
ustreza zaradi izvedbe
tranjestrankarskih volite
Nizozemska
pomoč I
UUBUANA, 2. seH
bra (Delo) - V Slovenij
bila tretji dan na uradu
obisku delegacija nizoz
skega obrambnega n
strstva, na čelu z ministi
Jorisom Voorhoevejen
ponedeljek sta ga spre
predsednik vlade dr. Ja
Drnovšek in obrambni
nister Jelko Kacin. Drr
šek in Voorhoeve sta izi
njala mnenja o širitvi M
pri čemer je nizozemski
nister poudaril, da je Sk
nija med najbolj priprav
nimi državami kandidat
mi za bodoče članstvo v
tu. Izrazil je tudi priprav
nost za tesnejše sodelova
med Slovenijo in Nizoz(
sko na obrambnem podi
ju ter nadaljnjo podporo
vključevanju v Nato.
RTV bo tožila
MARIBOR, 3. septc
bra (Večer) - Janez Čad
ki je na televiziji zadol;
za stike z javnostjo je po
dal, da po njihovi oceni i
manj 150 tisoč lastnikov
dijskih in televizijskih sp
jemnikov ne plačuje zak
sko določene naročni
Zato so skušali stopiti v j
s podjetji, ki se ukvarjaj
kabelsko televizijo (teh j
državi kar 67), da bi pos
dovali seznam kabelsl
naročnikov, vendar ski
nega jezika niso našli.
RTV zato pripravljajo pr
log odloka, ki naj bi ga \
da sprejela v kratkem, to
je, da bodo kabelski ope
terji morali posredov
sezname. RTV je priprav
tudi drugo akcijo za pla
vanje RTV naročnine in
cer za lastnike različnih
kalov, pri tem pa je mi
odziva. Čadež je zato nai
vedal, da bodo v kratk«
začeli z obsežno akcijo
javnih lokalih, pri čemer
čunajo, da bodo pribliŽ
12 tisoč lastnikov takoj
žili. Glede 640 tisoč slov«
skih gospodinjstev pa d^
mijo, da jih kar 150 tis
nima radia, televizije ali č
toradia.
DOGODKI
3
Zatesnite okna in vrata!
Septembra nov fažpis subvencij za učinkovito rabo energije
pj^e dni septembra bo ministrstvo za
jpodarstvo objavilo razpis za dodelitev
ljyencij za učinkovito rabo in izkorišča-
, obnovljivih virov energije. Gre za že
ligi tovrstni razpis v tem letu, razpisana
jta pa bo znašala 291 milijonov tolarjev.
ylinistrstvo za gospodarstvo oziroma
Igncija za učinkovito rabo energije posku-
a zadnja leta z dodeljevanjem državnih
[jvencij aktivno prispevati k učinkoviti in
naše okolje sprejeinljivi rabi energije v
jividualnih hišah in stanovanjih. Znano je
0eč, da je tudi z enostavniini posegi
jgoče zmanjšati rabo energije in s tem
oške za ogrevanje, kar vpliva tudi na
injše onesnaževanje okolja in na manjšo
visnost uporabnikov od posameznih do-
viteljev virov energije.
Država je letos že delila denarno pomoč
iizgradnji sprejemnikov sončne energije in
postavljanju zimskih vrtov - subvencije so
znašale od 15 do 25 odstotkov vrednosti
gradnje, tokrat pa bo krog pomoči še razširi-
la. Subvencije bo mogoče dobiti za tesnjenje
V Celju je Energetsko svetovalna pisarna
v 2. nadstropju zgradbe ob Prešernovi ulici
27. Vsi, ki imajo težave z obstoječimi siste-
mu ogrevanja ali pa načrtujejo nove, ki
imajo težave s pripravo tople sanitarne
vode, preveliko porabo energije ali pa bi
radi sami izvedli enega od sistemov za
prihranek energije, lahko dobijo brezplač-
no strokovno pomoč vsak torek in četrtek
med 15. in 18. uro. Telefonska številka
pisarne je 28 - 882, interna 336.
oken in vrat, za toplotno izolacijo že obstoje-
čih podstrešij, za nastavitev in kontrolo olj-
nih gorilnikov ter za izgradnjo kolektorjev.
Za tesnjenje oken bo znašala subvencija 400
tolarjev za vsak meter tesnila, vendar največ
10 tisoč tolarjev na gospodinjstvo, za toplot-
no izolacijo podstrešij bo država prispevala
350 tolarjev za vsak kvadratni meter oziroma
največ 28 tisoč tolarjev na gospodinjstvo, za
nastavitev in kontrolo oljnih gorilnikov pri
kotlih za centralno ogrevanje pa bo vsako
gospodinjstvo lahko dobilo 5.500 tolarjev.
Skupaj s programom PARE za izkoriščanje
obnovljivih virov energije bo ministrstvo s 85
milijoni tolarjev subvencioniralo tudi grad-
njo sprejemnikov sončne energije za pri-
pravo tople vode. Vsi, ki so že ali pa še bodo v
letu 1996 zgradili solarni sistem in ki bodo
izpolnjevali pogoje razpisa, bodo po končani
gradnji za vsak kvadratni meter sistema dobi-
li 18 tisoč tolarjev pomoči.
Na razpisu, ki bo trajal do porabe sredstev,
bodo lahko sodelovali vsi tisti lastniki oziro-
ma upravniki stanovanjskih objektov, ki bo-
do pridobili pozitivno mnenje energetskega
svetovalca. Ob razpisu bo natančno opisan
tudi postopek prijave, izvedbe in izplačila
subvencije, vse ostale informacije ter razpi-
sne obrazce pa bo mogoče dobiti v Energet-
sko svetovalnih pisarnah.        J. INTIHAR
fšobzvlakoni?
Za dijake in študente, ki
e v kraj šolanja vozijo ali
rihajajo od tam za konec
;dna domov, nudijo Slo-
enske železnice nekatere
godnosti.
2a mesečno dijaško ali
udentsko vozovnico je mo-
Dč 60 odstotni popust,
godna je tudi letna vozov-
ica, pri čemer je treba pla-
iti le vrednost osmih me-
;čnih vozovnic. Posebnost
^mladinska izkaznica za
fll^ake in študente, ki ne po-
ujejo dnevno, temveč le, na
)rimer, za konec tedna. Z
nladinsko izkaznico je mo-
loče kupiti vozovnice s 30
idstoinim popustom.
Posebno zanimive so
lombinirane mesečne vo-
ovnice za vlak ter avtobus,
i veljajo tudi za potovanje
la Izletnikovih avtobusih,
'rodajajo jih na celjski želez-
liški postaji. B.J.
Bitica za denar
Občinski svet v Podčetrtku
se je pretekli teden sestal šele
po štirih mesecih, saj je nje-
govo delo ohromilo odločanje
o tem, komu bi pripadal de-
nar krajevne turistične takse.
Gre za zadevo, ki se vleče od
februarja, ko je občinska
uprava pripravila delovno
gradivo za novi odlok...
Iz občinskega urada so na-
mreč takrat predlagali, da bi
80 odstotkov denarja namenili
za potrebe urejanja kraja Pod-
četrtek, preostalih 20 pa bi
razdelili med ostale KS. Med
sejo je nekdo od svetnikov ne-
nadoma predložil obratno be-
sedilo, osnutek odloka, po ka-
terem bi v turističnem Podče-
trtku prejemali v bodoče le še
20 odstotkov. Večina svetni-
kov je seveda iz drugih krajev-
nih skupnosti ter so za takšen
predlog glasovali. Po zakonu
pa se mora taksa porabiti v
kraju, kjer se zbira, zato je
Zaradi znanih zapletov
zaradi delitve denarja kra-
jevne takse so svetniki letoš-
nji občinski proračun (z bli-
zu 278 milijoni skupnih pri-
hodkov) sprejeli šele na
zadnji seji, pretekli teden.
Na seji so povedali, da bo
nov vrtec v Podčetrtku vse-
Ijiv 1. oktobra. Obema kan-
didatoma za ravnatelja šol v
Bistrici ob Sotli oziroma v
Podčetrtku, dosedanjima
Jožetu Uršiču ter Darko Pe-
pevniku, so ugodili, saj sta
zavoda znana po nadpov-
prečnih rezultatih.
župan, Marjan Drofenik, mo-
ral njihovo odločitev prepreči-
ti. To se je zgodilo aprila, ko je
izkoristil pravico veta ter pre-
prečil objavo takšnega odloka
v Uradnem listu Občinske
svetnike niso prepričali niti nje-
govi »kompromisni« amandma-
ji, da bi si v novi občini razdelili
takso v razmerju 70:30 odstot-
kov. Takšno razmerje je na-
mreč predvideno tudi v pred-
logu novega Zakona o pospe-
ševanju turizma.
Župan je torej uporabil veto,
kar pa je pomenilo, da so mo-
rali svetniki pretekli teden
znova glasovati. Tokrat je na
seji občinskega sveta zmanj-
kalo glasov za sprejem spor-
nega odloka, saj je slednjega
podprlo le še 7 svetnikov, 9 pa
jih je bilo proti oziroma so se
vzdržali. To pomeni, da je za
zdaj obveljal odlok iz bivše
šmarske občine, po katerem
dobiva kraj Podčetrtek 80 od-
stotkov zbrane takse, preosta-
lo pa v drugih krajevnih skup-
nostih. V kraju Podčetrtek pa
bo v prihodnje, v duhu sko-
rajšnjega novega zakona, po
vsej verjetnosti ostalo »le« 70
odstotkov denarja.
Do podobnih sporov prihaja
tudi v drugih turističnih krajih
Slovenije, kjer pobirajo kra-
jevno takso. V Podčetrtku je
veliko gostov, zato zberejo
precej denarja. O tem pričajo
tudi zgrajeni pločnik med ho-
telom ter središčem Podčetrt-
ka, javna razsvetljava ter ure-
jen trški potok in kanalizacij-
ska napeljava.
BRANE JERANKO
Ceneje v šole
V občini Podčetrtek so z novim šolskim letom pocenili šolske
prevoze za 30 odstotkov, prihranek pa bodo namenili za
dodatno vzdrževanje ter investiranje v šolske prostore. Na
občinski javni razpis, pred koncem šolskega leta, so se javili
trije ponudniki, izbrali pa so dva okoliška zasebnika.
V ponudbah sta zasebnika ponudila prevoz po ceni 113 tolarjev
na kilometer, celjsko avtobusno podjetje Izletnik, ki je opravljalo
prevoze doslej, pa po 163. Ponudbe so bile enakovredne, z izjemo
cene, zato se je pristojna občinska komisija odločila za prevoznika
Smoleta iz Sodne vasi, iz domače občine, ter Verbeka iz Koretnega
v šmarski občini. Zaupali so jima šolske prevoze za potrebe vseh
šol v občini Podčetrtek, to je osnovne šole v Podčetrtku ter njene
podružnice v Pristavi pri Mestinju ter za osnovno šolo Marije Broz
v Bistrici ob Sotli.
V teh šolah obiskuje pouk približno 550 učencev, med katerimi
je veliko vozačev. Za potrebe bistriške šole opravi šolski avtobus
dnevno 160 kilometrov, za potrebe podčetrteške in pristavške pa
vsak od dveh avtobusov po 170 kilometrov. Gre kar za petsto
prevoženih kilometrov na šolski dan, zaradi morebitne okvare pa
mora biti v rezervi četrti avtobus.
Občino Podčetrtek bodo stali pocenjeni šolski prevozi 11 rfiilijo-
nov tolarjev na leto._BRANE JERANKO
PO SVETU
ProK zlorabi otrok
V Stockholmu je bil prvi
kongres o spolni zlorabi
otrok v komercialne name-
ne. Več kot tisoč predstavni-
kov iz 126 držav se je strinjalo,
da bi bilo potrebno zaostriti
zakonodajo, ki bi bila podlaga
v boju proti otroški pornografi-
ji, spolnemu izkoriščanju in
trgovini z otroki. Vendar pa je
ob tem velik problem, da so
ponavadi oblasti v državah,
kjer poteka otroška prostituci-
ja, podkupljive in je trgovanje
z otroki zato v njihovem intere-
su. Eden glavnih vzrokov za
spolno zlorabo otrok je vse
večja revščina in zato ni na-
ključje, da je največ t.i. spolne-
ga turizma v manj razvitih dr-
žavah. Najhuje je na Tajskem
(zlorabljenih do 800 tisoč
otrok), pa v Indiji (prostituira
se jih 15 odstotkov), na Šrilan-
ki, Tajvanu, Filipinih, Kitaj-
skem in v Južni Ameriki, pred-
vsem v Braziliji. Vendar pa tudi
Evropa ni imuna pred zlorabo
otrok. V vzhodni Evropi je na
ulicali več kot 100 tisoč otrok, v
zaliodni Evropi pa je najhuje
na Nizozemskem. Po svetu
vsako leto na novo prisilijo v
različne oblike spolnega zlo-
rabljanja kar milijon otrok
obeh spolov. Največ pedofilov
živi v Nemčiji in ZDA; po svetu
naj bi jih bilo skupaj pol milijo-
na.
Ameriški
predvolilni
spektakel
Dva tedna po konvenciji
republikancev v San Diegu se
je nekaj tisoč demokratskih
privržencev zbralo v Chica-
gu. Na konvenciji v mestu, kjer
je leta 68 prišlo do razcepa
demokratov zaradi vietnam-
ske vojne in je policija na grob
način razgnala protivojne de-
monstrante, so predsednika
Clintona tudi uradno imeno-
vali za predsedniškega kandi-
data. Sicer pa je konvencija
minila v znamenju emocij in
obljub. Za prve je poskrbel
otvoritveni govor nekdanjega
Supermana, paraliziranega
igralca Christopherja Reeveja.
Za druge pa Clinton, ki je ob-
ljubil, da bo Ameriko popeljal
v svetlo 21. stoletje in pri tem
ni pozabil poudariti, da davčna
politika republikancev vodi dr-
žavo v bankrot. Na konvenciji
so republikanca Dolea največ-
krat označili za most v prete-
klost, ki zavira razvoj, medtem
ko Clinton pomeni most v pri-
hodnost. Clinton, ki ima zdaj
možnost in čast, da kot drugi
demokrat (prvi je bil leta 36
Roosvelt) drugič zapored zase-
de Belo hišo, po sedanjih razi-
skavah pred republikanskim
tekmecem Doleom vodi od 5
do 15 odstotkov.
Preložili lokalne
volitve
Organizacija za varnost in
sodelovanje v Evropi, ki skrbi
za i5wedbo volitev 14. sep-
tembra v BiH, se je odločila
preložiti lokalne volitve. Pre-
ložitev je bila nujna zaradi Šte-
vilnih zlorab pri registraciji vo-
livcev. Tako so bosanski Srbi
na volilne sezname v občinah
Federacije BiH, kjer so bili pred
vojno povečini muslimani, vpi-
sali na tisoče srbskih begun-
cev, ki so zdaj v ZRJ. Vlada
Republike srbske je poročala,
da bo kljub vsemu 14. septem-
bra izvedla tudi lokalne voli-
tve. Dober teden pred volitva-
mi vzdušje v BiH odraža tudi
raziskava univerze v Sarajevu,
ki ugotavlja, da manj kot polo-
vica prebivalcev BiH verjame v
svobodne, predvsem pa pošte-
ne volitve. Kljub vsemu pa be-
gunci iz BiH, ki so se zatekli v
tujino, že volijo. Tuje države so
zato odprle priložnostna voliš-
ča ali pa volitve potekajo kar po
pošti. Na tak način naj bi glaso-
valo okoli 850 tisoč ljudi, veči-
noma muslimanov. Volitve so
bile tudi v Sloveniji, kjer se je
prijavilo dobrih 12 tisoč držav-
ljanov BiH.
Nesreča Tupolieva
154
Rusko letalo Tupoljev 154,
na katerem je bilo 141 potni-
kov in članov posadke, je srt-
moglavilo blizu letališča na
norveškem arktičnem otoku
Svalbard. Na letalu last družbe
Vnukovska Avialinija so bili v
glavnem ruski rudarji z druži-
nami, ki so iz Moskve odhajali
na delo na sever. Nesreča se je
najverjetneje zgodila zaradi
slabe vidljivosti, tako da je leta-
lo med pristajanjem v megli in
gostih oblakih trčilo v goro bli-
zu letališča. Zadnja nesreča sa-
mo še dokazuje teorijo zadnjih
let, da so ruska letala postala
vse bolj nevarna. Z razpadom
Sovjetske zveze leta 91 se je
namreč tudi mogočna letalska
družba Aeroflot razcepila v
400 manjših družb. Družbe ta-
re množično pomanjkanje do-
brih, predvsem pa novih in
varnih letal, pilote pa dobro
plačajo, zaradi česar na račun
slabe varnosti večkrat letijo tu-
di 16 ur nepretrgoma. Statistič-
ni podatki pa tudi kažejo, da so
se v treh od štirih večjih ruskih
letalskili nesreč v zadnjih letih
zrušila letala vrste Tupoljev
154.
Iraški vdor na
sever
Iraška vojska je napadla
kurdsko varovano območje
na severu države, kjer so
iraški Kurdi po zalivski voj-
ni ustanovili samooklicano
državo Kurdistan. Več kot 40
tisoč iraških vojakov je zased-
lo glavno mesto Kurdistana
Arbil, pri tem pa ubilo več
civilistov. Vojska se je za po-
seg odločila na poziv Demo-
kratične stranke Kurdistana,
ki je v sporu z Domoljubno
unijo Kurdistana, ki jo podpi-
ra Iran. Bagdad je s posredo-
vanjem, ki je prvo tako obsež-
no po odločitvi ZDA in zavez-
nic o zaščiti iraških Kurdov
severno od 36. vzporednika,
kršil prepoved gibanja iraške
vojske na varovanem območ-
ju. Ameriške vojaške enote v
zalivskih državah, ki so bile
ves čas v največji pripravljeno-
sti, so zato napadle iraške po-
ložaje v južnem Iraku. Viri v
Pentagonu so povedali, da so
rušilci in bombniki B-52 iz-
strelili 20 do 30 manevrirnih
raket. Kljub temu pa se Iračani
niso odrekli napadom na
kurdske položaje na severu
Iraka.
Damjan KošecPopTv
4
DOGODKI
Oživeli bodo spomini
V Atomskih toplicah začenjajo jutri, v petek 6. septem-
bra, s praznovanjem 30-letnice zdravilišča. Gre za spomin
na september leta 1966, ko so odprli bazen ter se je začel
turistični vzpon. Obletnico bodo počastili z vrsto priredi-
tev, vse do 15. septembra.
Jutri, v petek, bodo predstavnikom številnih slovenskih
medijev predstavili nov turistični katolog, ki predstavlja po-
krajino Atomskih toplic. Odprli bodo tudi razstavo o zgodovini
toplic v sliki in besedi, z zanimivimi starimi fotografijami, pri
čemer razmišljajo o stalni razstavi. S praznovanjem bodo
nadaljevali v soboto, z dopoldanskim odprtim teniškim turnir-
jem za pokal Atomskih toplic (ob 8. uri), s katerim začenjajo
mesec tenisa. V soboto dopoldan (ob 10. uri) bo prav tako 1.
Ulični tek med toplicami ter Podčetrtkom, s športniki iz
različnih krajev Slovenije. Na kilometer bodo tekli mlajše
učenke in učenci, na 2 kilometra starejše učenke in učenci, na
4 mladinke in mladinci, na 6 pa članice in člani. V soboto
popoldan bo (ob 15. uri) srečanje in tekmovanje desetih
gasilskih desetin z območja šmarske upravne enote, s prazno-
vanjem pa bodo nadaljevali v nedeljo.
V nedeljo, 8. septembra bo (ob 8. uri) nadaljevanje odprte-
ga teniškega turnirja za pokal Atomskih toplic, uro pozneje ^
pa bo v Imenski Gorci streljanje na glinaste golobe, prav tako \
za pokal Atomskih toplic. V ponedeljek, 9. septembra ob 20. i
uri, bodo v prireditvenem prostoru v hotelu oživeli spomini,
na pogovoru o zgodovini zdravilišča, ki ga bo povezoval;!
Mitja Žitnik, gosta pa bosta začetnika turizma v tem kraju, i
Franc Renier in Jože Brilej. V torek bodo nadaljevali z
razstavo kuiiarskih dobrot domačega aktiva kmečkih žena, v
sredo pa se bodo gostje pomerili v zabavnih družabnih igrah.
Osrednja slovesnost bo v petek, 13. septembra, ko bo tudi
Slomškov večer, s kulturnikom Cirilom Zlobcem, pripravlja-
jo pa še vrsto drugih prireditev. BRANE JERANKO
Hiša prijateljstva
V Kozjanskem parku priprave na odprtje hiše bavarsko-slovenskega prijateijsWa
26. oktobra bodo v Kozjan-
skem parku ob prisotnosti
predstavnikov slovenske ter
bavarske vlade odprli hišo
prijateljstva. Trenutno oprav-
ljajo v nekoč zapuščeni ka-
planiji zaključna gradbena
ter obrtniška dela, prihodnji
teden bodo bavarski mojstri
postavili v Bavarski sobi lon-
čeno peč.
Stara kaplanija je postala
eno najbolj zapuščenih poslo-
pij zgodovinske Podsrede. Po
pogovorih z mariborsko škofi-
jo je prišlo do polstoletnega
zakupa. Z obnovo so začeli
jeseni 1. 1994, opravili celovito
gradbeno ter statično obnovo
objekta, postavili novo streho,
zamenjali celotno stavbno po-
hištvo, uredili dodatne izkope
za kotlovnico ter sanitarije, na-
peljali centralno ogrevanje, ob-
novili električno napeljavo...
Gre predvsem za sredstva iz
ministrstva za kulturo, iz obči-
ne Kozje pa so prispevali preo-
stalo petino sredstev. Okvirna
vrednost naložbe je približno
300 tisoč mark, vse skupaj pa
stane več kot so sprva predvi-
deli. Del trga, kjer bo hiša ba-
varsko-slovenskega prijateljs-
tva, bo temeljito preurejen, od
celotne kanalizacije in električ-
ne napeljave do tlaka.
Hiša sodi v okvir širokega
mednarodnega sodelovanja
med Slovenijo in Bavarsko.
Podsreda ima tu pomembno
mesto, saj že precej časa pri-
jateljuje z bavarskim krajem
Wolfsegg, kjer imajo podobni
romanski grad. Zamisel o hiši
bavarsko-slovenskega prija-
teljstva je nastala v sodelova-
nju med direktorjem parka v
Podsredi, Francijem Zidar-
jem ter dr. Adolfom Eichen-
seherjem iz Regensburga,
prijateljem Podsrede ter Slo-
venije nasploh. Direktor Zi-
dar je opazil, da pomeni ta
Hiša nov, dodatni program
nekoč umirajočega trga, novo
mikavno točko.
V posebni Bavarski sobi bo
predstavitev stare bavarske bi-
valne kulture, pa majhna knjiž-
nica, pevska soba podsredške-
ga pevskega zbora, župnijska
veroučna učilnica, dva apart-
maja, razstavišče... Skupna po-
vršina prostorov je 240 kva-
dratnih metrov. Na Bavarskem
zbirajo sredstva za opremo Ba-
varske sobe (s čitalnico), pri
čemer so vključeni bavarska
vlada ter različne ustanove iz
Munchna, Regensburga, Ingol-
stadta, Schvvandorfa, Passa-
ua...
Direktor Kozjanskega parka
pravi, da bosta za programsko
živahnost v hiši najbolj skrbela
park ter Društvo bavarsko-slo-
venskega prijateljstva. Predsed-
nik Društva, ki vključuje več kot
sto članov, je omenjeni dr. Eic-
henseher iz Regensburga.
«»'«1 BRANE JERANKO
Turistični telefon
Brezplačni klic je mogoč 24 ur na dan
v zadnjih dneh so se v javnosti pojavile
vesti o uvedbi turističnega telefona, ki že
deluje. Na posebni telefonski številki lahko
turisti brezplačno sporočajo svoje kritike in
tudi pohvale. V Turistični zvezi Slovenije
želijo s tem telefonom zavarovati turista kot
potrošnika ter prispevati k boljšemu vzdušju
v krajih.
Oinenjeni telefon je nasta! v sodelovanju
med Turistično zvezo Slovenije in Telekomom,
namenjen pa je domačim in tujim gostom ter
vsem, ki jim je turizem blizu. Turisti lahko na
številko 080-1900 sporočajo kritične opazke o
turističnih storitvah, kadar so oškodovani,
opozarjajo na neprijaznost ter na kršenje po-
slovne morale. Po telefonu lahko poročajo o
svojih vtisih na mejnih prehodih, v trgovinah,
bankah, poštah, zdravstvenih domovih, na po-
liciji, carini, v prometu, gostilni, hotelu, agen-
ciji, v počitniškem kraju ali na izletu. Na drugi
strani telefonske žice naj bi bili posebej pozor-
ni tudi na opozorila o neurejenem okolju ter o
zanemarjeni zgodovinski in kulturni dediščini.
Turistični telefon je prav tako namenjen vsem
tistim, ki delajo na''področju turizma aU v
sorodnih dejavnostih.
V Turistični zvezi opozarjajo, da lahko kdor
koli sporoči tudi različne predloge ali pobude.
Seveda pa so zaželene tudi pohvale, dobri
zgledi in prijetna doživetja. Turistični telefon
Turistične zveze Slovenije je vključen 24 ur na
dan, za sporočilo pa je dve in pol minuti časa,
do opozorilnega piska (klic je brezplačen, ker
ga sponzorira Telekom Slovenije). Tisti, ki kliče
mora povedati svoj naslov, saj ga nameravajo
obvestiti o tem, kaj bo z njegovim obvestilom
storjeno. V Turistični zvezi namreč zagotavlja-
jo, da bodo zadeve posredovali pristojnim or-
ganom, ki naj bi jih nato razrešiU.
Turistična zveza Slovenije namerava uveljav-
ljati uporabljanje turističnega telefona tudi s
posebnimi promocijskimi akcijami. Želijo, da
bi postal znan vsakemu turistu in občanu.
mmmmmmmmmmmmmmm brane jeranko
V Šentjurju
gradijo podiiocl
Med obnovo proge tudi priprave za podvoz
v petek so v Šentjurju pod-
pisali pogodbo o gradnji pod-
hoda pod železniško progo, v
mestni predel Hruševec. Z
gradnjo začenjajo v teh
dneh, s 1. fazo pa nameravajo
zaključiti v začetku novem-
bra. Podhod bodo zgradili v
času zamenjave tira na progi
med Celjem in Šentjurjem,
kar bo lahko gradnjo precej
pocenilo.
Pogodbo so podpisali direk-
tor Slovenskih železnic Mar-
jan Rekar, šentjurski župan
Jurij Malovrh in predstavnik
izvajalca, direktor celjskega
Gradisa Rudolf Krajnc. V I.
fazi so predvideli tudi uredi-
tev oziroma prestavitev komu-
nalnih naprav, stroške želez-
niških tirnih povezav, preure-
ditev signalno varnostne na-
prave, elektroinstalacije ter čr-
pališče morebitne meteorne
vode. Podhod mora biti zgra-
jen v času remonta na progi
med Celjem in Šentjurjem, ki
bo v septembru in oktobru.
Vrednost del v I. fazi ocenjuje-
jo na 173 milijonov tolarjev.
pravi župan Malovrh, pri če-
mer stanejo motnje v železniš-
kem prometu (po oceni pro-
jektanta) od 50 do 60 milijo-
nov tolarjev. Sočasna gradnja
bo tako šentjurski podhod ozi-
roma podvoz pocenila.
Šentjurskega župana smo
povprašali, kako je z zahtevo
prebivalcev iz Hruševca, ki so
hoteli podvoz. Tega bi v celoti
zgradili v II. fazi, ko bo dovolj
republiških in občinskih sred-
stev, pravi. »S sedanjo gradnjo
bo opravljenega že približno
dve tretjini potrebnega dela za
bodoči podvoz, tako po grad-
beni kot po finančni plati.« Po
njegovi oceni je o številkah za
II.-fazo težko govoriti, predvi-
deva pa še od 70 do 100 milijo-
nov tolarjev, pri čemer je treba
upoštevati, da bi med II. fazo
železniški promet lahko pote-
kal nemoteno.
Številne občane zanima
tudi drugi železniški pro-
metni zamašek, med me-
stom Šentjur ter njegovo No-
vo vasjo (v smeri proti Plani-
ni, Loki in Kozjem), kjer na-
črtujejo nadvoz. Po Malovr-
hovih besedah bo v prihod-
njih dneh objavljen javni
razpis za projektno doku-
mentacijo, trenutno pa od-
kupujejo potrebna zemljiš-
ča.
Slovenske železnice so med
sedanjo zamenjavo tira precej
prispevale k odpravljanju ne-
varnih poljskih železniških
prehodov, kar so nadomestili
z urejenimi poljskimi potmi. Z
urejanjem vsega tega pa bo
bolj zaživel tudi lani zgrajeni
most pri Novakovem mlinu
pri Vrbnem, kjer so nadome-
stili podrti leseni most.
BRANE JERANKO
Shod članov SKD
na Gori Oljki
Letošnje vsakoletno sreča-
nje stranke slovenskih krščan-
skih demokratov občine Žalec
in njihovih somišljenikov bo
tudi letos na Gori Oljki in sicer
8. septembra ob 15. uri popol-i
dan. Srečanje bodo pričeli s
sv. mašo, sledil bo kulturni
program, ob hrani in pijači pa*
bo dovolj priložnosti za pogo-
vore. Organizatorji zatrjujejo,
da bo prijetno. T.T.
-..™.,„,.,..,,,......,,,..v..™^^^^^
v znanju je moč
v nedeljo so v Gallusovi
dvorani Cankarjevega doma
v Ljubljani 148 najuspešnej-
šim maturantom slovesno
podelili maturitetna spriče-
vala s poliva lami.
Zbranim je izrekel čestitke
tudi minister za šolstvo in
šport dr. Slavko Gaber, priredi-
tve pa so se poleg nekaterih
ravnateljev srednjih šol udele-
žili tudi vsi trije prorektorji uni-
verz. Med osemnajsterico naj-
boljših med najboljšimi so bile
tudi tri maturantke s celjskega
področja: Katica Bajuk, Darja
Mlakar in Karla Šmigoc.
Skoraj dve uri trajajočo prire-
ditev, katere organizator je bilo
Ministrstvo za šolstvo in šport,
je pričel predsednik Republiške
maturitetne komisije, prof. dr.
Jožko Budina. Maturantom je
čestital za uspešno opravljeno
preizkušnjo. »Matura je v prvi
vrsti namenjena usposobitvi za
študij in razvoju učnih delovnih
navad, pridobivanju znanja na
višji kakovostni ravni in pripra-
vi na poklic,« je dejal Budina in
dodal, da je letošnja matura ve-
činoma temeljila na izkušnjah
iz lanskega leta, ko je štiriletno
šolanje zaključila prva genera-
cija maturantov v samostojni
Republiki Sloveniji. »Matura je
bila izvedena po načrtu, rezul-
tati so objektivni in verodostoj-
ni, uspeh dijakov pa primerljiv
z lanskoletnim.«
Osrednji del slovesnosti so
bih pogovori voditelj skega para
Mojce Mavec in Aljoše Rebolja
z znanimi Slovenci o njihovi
maturi in spominih na šolske
klopi. Med omenjenimi so bili
tudi pesnik Ciril Zlobec, prof.
dr. Lidija Andolšek Jeras in
skakalka v višino Britta Bilač.
Za popestritev programa so na
velikem dvignjenem ekranu po
odsekih prikazali vse zbrane
maturante, med katerimi je bila
tudi dvajseterica dijakov s celj-
skih in velenjskih srednjih šol,
ki so jih predhodno povprašali
o njihovih vtisih z mature, o
željah in načrtih za prihodnost.
Ministrstvo je vse pohvalje-
ne dijake za vzpodbudo na-
gradilo z odprtim študent-
skim žiro računom in 500
nemškimi markami (za naj-
boljših 18) oziroma 1000 to-
larji za vsako doseženo točko,
dodatnimi denarnimi nagra-
dami za nakup računalniške
opreme ter potovanji.
Po nastopu harfistke Mojce
Zlob ko je prireditev z zaključ-
nim govorom sklenil minister
za šolstvo in šport dr. Slavko
Gaber, ki je zbranim dijakom,
predmetnim komisijam, Re-
publiški maturitetni komisiji.
Republiškemu izpitnemu cen-
tru in drugim izrekel zahvale
in čestitke ter bodočim intelek-
tualcjem zaželel obilo sreče v
prihodnje.
BOJANA JANCIČ
PO mlm,
Kwašiiiewslcipi{
nas
UUBUANA. 29. avgvj^^
(Delo) - Poljski predseclnf
Aleksander  Kwašniews(
je v sredo sklenil uradni j^i
obiska v Sloveniji. Z gostitf
Ijem. slovenskim preilse,^
nikom Milanom Kučaiioi-
sta podpisala skupno izj,;
o sodelovanju med tirža,
ma, pred tem pa sta l
navzoča pri podpisovan
sporazumov o vračanju
prevzemu oseb ter o soc
lovanju v boju proti teroriz.
mu in organiziranem krinjji
nalu.   Omenjena  sporazn.
ma, ki sta po besedah pojj.
skega predsednika pomem,
bna za približevanje drža?
Evropski uniji, sta podpisal^
notranja ministra    Andr^
Šter in Zbigniew Siemiat.
kowski. Poljski predsednjt
je na tiskovni konterenci de-
jal, da imata državi še veliko
možnosti za sodelovanje,
zlasti pri dejavnostih, ki od-
pirajo vrata Evropske unijf
ter Nata. Predsednik Kučaii^
pa je povedal, da je obisl^
povsem upravičil pričako-!
vanja.
Šest javnih prod||
UUBUANA, 29. avgd
(Slovenec) - Agencija za pri-
vatizacijo je do srede prete-
klega tedna odobrila 1254
programov lastninskega
preoblikovanja podjetij, 686
podjetij pa je tudi že dobile
drugo soglasje. Med 22. ir
28. avgustom sta pi^vo sa-
glasje dobili Gardenia LjuV
Ijana ter Industrija usnja
Vrhnika, drugo soglasje pav
drugi polovici avgusta it
enajst podjetij. V teku je jav-
na prodaja delnic šestili
podjetij. Za pretekle dni so
napovedali javne prodaje
Tub Swaty, Tus Kosi Sloveii)
Gradec in Gozdnega gospo-
darstva Bled, za prihodnje
IMP Klimat Ljubljana, Slove-
nijales Stolarna Dobrepolje,
za oktober pa Color Medvo-
de.
Najnižja inflacija
UUBUANA, 30. avgusta
(Večer) - Cene na drobno so
bile avgusta v primerjavi z
julijem v povprečju višje za
0,1 odstotka (toliko znaša
tudi mesečna inflacija), •
primerjavi z decembrom
ni za 6,2 odstotka, z avgu-
stom lani pa za 10,3 odstot-
ka. Kot so sporočili iz držav-
nega urada za statistiko, so
se izdelki v povprečju poce-
nili za 0,2 odstotka, cen«^
storitev pa so bile višje
1,2 odstotka.
Brez izredne 56 je
UUBUANA, 29. avgusta
(Delo) - Ustavno sodišče se
bo na prvi redni popočitni^'
ki seji sestalo v torek 1^;
septembra. Takrat naj 1^'
obravnavalo tudi pobudo
socialdemokratske strank^
za presojo ustavnosti in za-
konitosti odloka o razpis^
zakonodajnega reterendu-
ma za državnozborske vol';
tve. Tako ugibanj o tem,
se bo ustavno sodišče zai^J'
di referendumskih zaplct*-^^
sestalo na »izredni« seji,
več.
DOGODKI
5
Spomin na sejem
Prvj občinski praznik Rogatca poln prireditev
"^občini Rogatec so prete-
i0 nedeljo začeli s prvim
^^^iiovanjem občinskega
^j^iiika, s prireditvami pa
^^(ji) zaključili v soboto, ko
^tiuli osrednja slovesnost,
[{ogatcu se za svoj občin-
j,j praznik spominjajo
l^ltdanje bogate sejemske
jadicije, pri čemer poudar-
ijo največji, Jernejev se-
\l nedeljo so v cerkvi sv.
jfneja začeli praznovanje s
erkveno slovesnostjo ter sta-
odavno procesijo, nato pa so
Ijvili 50-letnico Lovske druži-
li iz Rogatca. Najprej so v
(ylturnem domu odprli zani-
mivo lovsko razstavo (ki je na
igled do konca praznovanja
jbčinskega praznika), med
jsrednjo prireditvijo v poča-
titev 50-letnice domačih lov-
ev pa je njihov predsednik,
ilojz Vodušek, predstavil
azvoj lovstva na tem območ-
[1, Nedeljsko praznovanje so
aključili z nogometno tekmo
ned rogaškim Mons Claudiu-
om ter Korotanom, v torek
dpdi še razstavo Po sledeh
ogometa v Rogatcu, za včeraj
a pripravili otroške igre
majčkov živžav.
Danes, ob 17. uri, bo nogo-
etna tekma med debelimi in
ihimi, ob 19. uri pa (v Muze-
4 na prostem oziroma v kul-
mmm domu) pevski večer s
Jirunami izpod Pece. Jutri, v
M 6. septembra, bo ob 10.
uri na Pajstavi živinski sejem,
ob 18. uri bodo (v stari pošti)
odprli razstavo Prazničnih do-
brot našega kraja, ob 20. uri
pa bo (na osrednjem trgu) 2.
srečanje folklornih skupin Ro-
gatec 96 ter podelitev priznanj
za lepo urejene domove.
Osrednje praznovanje bo
pojutrišnjem, v soboto, ko bo
najprej slavnostna seja občin-
skega sveta, osrednja priredi-
tev pa bo na rogaškem trgu, ob
15. uri. Ob tej priliki bo pred-
stavitev novih občinskih sim-
bolov, od grba do občinske
zastave, podelili pa bodo tudi
letošnja občinska priznanja.
Med prireditvijo bodo Gasil-
skemu društvu, ki praznuje
125-letnico, predali prapor z
novimi simboli. Lovska druži-
na, ki se spominja svoje 50-
letnice, pa bo prejela posebno
priznanje.
BRANE JERANKO
Več za obvezne!
zavarovanje
vozil?
Sprva so slovenske zava-
rovalnice zahtevale 100-od-
stotno podražitev obvezne-
ga avtomobilskega zavaro-
vanja, zdaj predlagajo spre-
membo pogojev zavarova-
nja.
Slovenske zavarovalnice so
pred kratkim ministrstvu za
'inance poslale predlog spre-
niemb zavarovalnih pogojev
3>lomobilske odgovornosti.
Ti naj bi se spremenili za
^■aibolj tvegane skupine voz-
''ikov, konkretno za mlajše
od 24 let, za tiste, ki svoje
■ožilo prvič zavarujejo, os-
'^■ejši pogoji pa naj bi veljali
'■idi za povzročitelje nesreč.
Zavarovalnice predlagajo, da
moral vsak novi zavarova-
lnic plačati 120 odstotkov os-
■n^ne zavarovalne premije.
^ novega zavarovanca, mlaj-
šega od 24 let, naj bi bili
zavarovalm pogoji še strožji
"n zavarovanje še dražje. Za
PfiiTier, zavarovanci, stari od
^2 do 23 let, bi plačali J35
°^stotkov osnovne premije
?a obvezno zavarovanje.
Najbolj naj bi udarili po
''■^'Pu povzročitelje nesreč. Za
^'^'iko prijavljeno škodo v
P''ejšnjem zavarovalnem letu
°^oma obdobju bi se zava-
rovanec pomaknil ne le za en
fazred višje pri obračunava-
"^iu zavarovalne premije,
''^mveč bi napredoval za tri
I f^zrede. IB
Za čistejšo Logarslco
Minuli petek je minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar v Logarski dolini predal
namenu čistilno napravo, namenjeno čiščenju odplak v hotelskem kompleksu na tem
območju.
Naprava, ki so jo poimenovali Plest je urejena tako, da ne moti okolja, zaenkrat pa obratuje
le poskusno. Ob petkovem obisku si je minister Gantar ogledal tudi Macesnikov plaz, ki kljub
že dve leti trajajočim prizadevanjem, da bi ga odpravili, še vedno sodi med največje v
Sloveniji. Foto: SHERPA
Nič o nas-brez nas
Peti shod upokojencev jutri na letališču Leveč
Celjski pokrajinski odbor Demokratič-
ne stranke Upokojencev pripravlja ob
podpori Zveze društev upokojencev. Zve-
ze borcev in udeležencev NOV ter Druš-
tva invalidov jutri na letališču Leveč peti
shod članov in simpatizerjev DeSUS.
Shod, ki se bo pričel ob 15. uri, bo pod
sloganom Nič o nas-brez nas. Na njem se
bodo predstavili kandidati za državno
zborske volitve. Po besedah Jožeta Bev-
ca, predsednika pokrajinskega odbora
DeSLJS Celje, bodo na jutrišnjem shodu,
na katerem pričakujejo več kot tri tisoč
udeležencev, znova opozorili na okrnje-
ne delavske pravice, ter poudarili zahteve
po zmanjšanju brezposelnosti in polni
zaposlenosti vseh delovno sposobnih lju-
di. Dodal je še, da bodo storili vse, da se z
novo reformo zakona o pokojninskem
zavarovanju ne bo poslabšal položaj upo-
kojencev in da upokojenci ne bodo pri-
krajšani pri pravicah iz naslova zdravs-
tvenega varstva.
Predlagali bodo tudi upokojevanje de-
lavcev pod enakimi pogoji brez privilegi-
jev ter usklajevanje pokojnin skladno s
plačami. Skratka borili se bodo, da bi bili
njihovi interesi dobro zastopani v Držav-
nem zboru, zato bodo na letošnjih voli-
tvah nastopili kot samostojna stranka.
Da bi opozorili na premajhen posluh
sedanje oblasti za delavčeve težave priča
tudi podpisovanje peticije po vsej Slove-
niji, s katero zahtevajo regres za vse
delavce v gospodarstvu kot tudi za upo-
kojence. Med drugim pa se bodo zavzeli
še za brezplačno zdravstveno varstvo,
vključno z zdravili za upokojence starejše
od 65 let, invalide, otroke in bolnike s
kroničnimi obolenji, predvsem pa si, kot
je dejala Jožica Subotič, želijo večje ude-
ležbe v organih zdravstva. O vključevanju
Slovenije v Evropsko unijo pa so dejali, da
gre za politično in ekonomsko nujnost in
da bodo podpirali vse oblike racionalne-
ga vključevanja, s tem, da se za referen-
dumsko odločitev prikaže dejanska eko-
nomska in nacionalna cena za vstop in
življenje v Evropski Uniji. SM
Gradijo most
Mednarodno srečanje otrok v Podsredi
Na pobudo Bavarsko-sloven-
skega društva in Kozjanskega
parka Podsreda je nastal pro-
jekt Gradimo most, ki bo v
času od 10. do 14. septembra
zaživel v obliki prvega medna-
rodnega srečanja otrok iz Slo-
venije (20), Nemčije (20), Hr-
vaške (20) in Bosne in Herce-
govine (40).
Smisel [mdjekta je v leni, da
mladi presegajo meje z živim
dialogom. Organizatorji želijo,
da bi postala tradicionalna.
Na prvem tovrstnem srečanju
otrok med devetim in petnajstim
letom starosti, se bodo otroci
družili v Podsredi in v Bistrici ob
Sotli. Njihovo delo bo potekalo v
okviru petih delavnic, ki jih bo-
do vodili strokovno usposobljeni
mentorji iz Bavarske in Sloveni-
je, umetniško vodstvo celotne-
ga programa pa bo imel aka-
demski slikar Manfred Dinnes
iz Regensburga.
Prva delavnica bo zajemala
gradnjo mostu preko reke Bistri-
ce v kraju Trebče, vodila jo bosta
Manfred Dinnes in Jože Narat,
delavnica risanja, slikanja in mo-
deliranja bo na gradu Podsreda
Pripravo in izvedbo celot-
nega projekta so prevzeli Ba-
varsko-slovensko društvo
Miinchen, Kozjanski park
Podsreda in Osnovna šola
Marije Broz v Bistrici ob Sotli.
pod vodstvom mentorjev Fran-
cija Grobelška, Marije Loren-
čakove in Manfreda Dinnesa,
zastavice in okrasne predmete
bodo izdelovali v osnovni šoli v
Bistrici ob Sotli pod mentorskim
vodstvcm Erike Fichenseer, s
športom pa se bodo ukvarjali v
Atomskih toplicah in na šolskem
igrišču v Bistrici ob Sotli pod
vodstvom Rada Jurjeca, na ek-
skurzijo pa bodo šli v Olimje in
na Pilštanj, vodila pa jo bo Luci-
ja Zorenč. Vsi udeleženci pro-
jekta Gradimo most bodo bivali
v prostorih osnovne šole v Bistri-
ci ob Sotli.
DRAGO MEDVED
Telefoni pri Sv.
Štefanu
z delom naj bi končali konec septembra
Na območju krajevne skup-
nosti Sveti Štefan pri Šmarju
trenutno priključujejo tele-
fonsko centralo z 240 priključ-
ki ter gradijo potrebno omrež-
je za več naselij na območju
šmarske in šentjurske občine.
m
v Sv. Štefanu ter okolici je
pogodbe s Telekomom sklenilo
162 novih naročnikov. Nove
možnosti za telefonsko zvezo s
svetom bodo imeli v Sv. Štefa-
nu, Bukovju v Babni Gori, Bab-
ni Reki, Orehovcu, Drozgome-
tu, Strtenici, Breški Gorci, Brez-
ju pri Lekmarju, Grobelcah in
Babnem Dolu. V Telekomu ob-
ljubljajo, da bodo z naložbo
končali do konca septembra,
pri tem pa računajo, da bo stala
blizu 600 tisoč mark. Sredstva
so zagotovili Telekom, občina
Šmarje pri Jelšah ter bodoči
telefonski naročniki.
To pomeni tudi nekaj novih
možnosti za tiste, ki si želijo
telefone na obrobnem območ-
ju šentjurske občine. V šentjur-
ski občini so pred dnevi slove-
sno predali namenu telefonijo
za južni del občine, pri tem pa
je ostalo nekaj gospodinjstev v
Slivnici ter na Planini brez
možnosti, da bi rešili njihove
potrebe po telefonih v okviru
10 milijonov mark vredne na-
ložbe (od tega je Telekom pris-
peval 4,2 milijona mark, nepo-
vratnih 3,9 milijona mark pa
občina ter telefonski naročni-
ki).
Preostale potrebe v šentjurski
občini bodo rešili v okviru seda-
nje naložbi v novi občini Šmar-
je, tiste, ki živijo na območju KS
Planina, pa bodo vključili v no-
vo centralo v Lesičnem v občini
Kozje, verjetno v začetku pri-
hodnjega leta.
BRANE JERANKO
PO DRŽAVI
Optimistični
premier
UUBLJANA, 30. avgu-
sta (Delo) - Slovenska vla-
da je prepričana, da bodo
gospodarski dosežki ob
koncu leta takšni, kot jih je
napovedovala. Inflacija bo
zagotovo enoštevilčna, in-
dustrijska proizvodnja ra-
ste, izvoz je vzpodbuden. K
temu so prispevali svoje tu-
di vladni junijski ukrepi za
razbremenitev gospodars-
tva, ki jih je potrdil parla-
ment. Tako optimistično je
začel prvo popočitniško
konferenco premier dr. Ja-
nez Drnovšek, vzrok nje-
govega optimizma pa so
zadnji gospodarski rezulta-
ti: inflacija je znašala 0,1
odstotka, življenjski stroški
so se znižali za 0,6 odstot-
ka, industrijska proizvod-
nja pa se je julija povišala
za 6,2 odstotka.
Hitreje čez
Ljubljano
UUBLJANA, 30. avgu-
sta (Delo) - Na ljubljanski
severni obvoznici so odprli
rondo Tomačevo, ki bo
omogočal hitrejši promet
med jugozahodnim in se-
verovzhodnim delom Slo-
venije. Krožno križišče s
premerom 220 metrov je
SCT končal 10 mesecev
pred rokom. Direktor pro-
jekta Ljubljana, Bojan Cer-
kovnik, je med slavnost-
nim odprtjem napovedal,
naj bi odsek med Tomače-
vim in Šmartinsko cesto
odprli konec oktobra.
Vse več mamil
LJUBLJANA, 31. avgu-
sta (Delo) - V Sloveniji se je
v nekaj letih občutno pove-
čalo število uživalcev pre-
povedanih drog, zlasti skrb
zbujajoče pa je, da je poleg
marihuane in novejše dro-
ge ectasy na črnem trgu
veliko heroina, v-zadnjem
času pa še kokaina. O po-
manjkanju celovitega siste-
ma zbiranja podatkov in
ustrezno oblikovane epide-
miologije se ocene o številu
uživalcev ali odvisnikov v
Sloveniji gibljejo od dobrih
tisoč do osem in celo deset
tisoč. Tudi, če bi najbolj
pesimistične ocene prepo-
lovili, bi se naša država uvr-
stila med tiste z največjim
odstotkom uživalcev trdih
drog v Evropi. Slovenskim
odvisnikom že grozi epide-
mija HIV, ki je nazadnje
prizadela ukrajinske uži-
valce drog.
o datumu volitev
UUBLJANA, 2. septem-
bra (Delo) - Predsednik re-
publike, Milan Kučan, ki
je po zakonu pooblaščen za
razpis rednih in predčasnih
volitev poslancev, je začel
drugi krog pogovorov s
predsedniki parlamentar-
nih strank o datumu letoš-
njih rednih volitev. Te mo-
rajo biti izvedene najpoz-
neje 8. decembra, podaljša-
nje pa je mogoče le v izred-
nih razmerah. Pogovori se
bodo končali predvidoma
sredi tega tedna.
6
GOSPODARSTVO
Odkup boljši od
pričakovanega
v silosih na Hudinji so v
glavnem že zaključili z letoš-
njim odkupom pšenice. Di-
rektor Klasja Edi Stepišnik
ocenjuje, da je bil odkup ne-
koliko boljši, kot so pričako-
vali.
Letos so v Klasju odkupih
4500 ton pšenice, od tega 2500
ton od družbenega in 2000 ton
od zasebnega sektorja. To je
približno 10 odstotkov več kot
lani. »Opravili smo preko 1100
odkupov, 610 iz zasebnega in
490 iz družbenega sektorja.
Kvaliteta je nadpovprečna, če-
prav je primesi nekoliko več
kot običajno. Vlaga je malce
presegla predpisanih 13 od-
stotkov, precej pa so nas letos
presenetile beljakovine. Pone-
kod jih je tudi do 2 odstotka
več, kot je zapisano v odredbi,
ki sicer določa 11,5 odstotka.
To je posledica dokaj ugodne-
ga vremena v času zorenja,«
ocenjuje Stepišnik.
Povprečna odkupna cena je
bila letos 29,21 SIT, država je
primaknila še 3 tolarje na račun
pričakovane slabše letine, tako
da je bila povprečna cena 31,92
SIT za družbeni in 32,13 SIT za
zasebni sektor. Denar izplačuje
Direkcija za republiške rezerve.
Tudi letos so v Klasju prevzeli v
skladiščenje približno 200 ton
pšenice, v glavnem je to pšenica
iz zasebnega sektorja, ki jo bo-
do na željo in po potrebi kmeto-
valcev zamenjali za moka_, IB
Marke so na ulici
zamenjale delnice
Z delnicami vsak počne, kar hoče, ce hočete miren spanec, pa je pametneje, da jih ponudite
pooblaščenim borznim posrednikom
Včasih so od vrat do vrat
hodili akviziterji in ponujali
knjige, danes trkajo na doma-
ča vrata še akviziterji, ki od-
kupujejo privatizacijske del-
nice.
Tudi v časopisih kar mrgoli
na videz mamljivih ponudb za
odkup privatizacijskih delnic,
tarča včasih prav vsiljivih kup-
cev so zlasti delnice iz javne
prodaje, ki še ne kotirajo na
borzi. Tudi na Celjskem.
Tretjina delnic na
sivem trgu?
Za pokušino smo zavrteli ne-
kaj telefonskih številk na Celj-
skem, za katerimi smo domne-
vah, da se skrivajo sivi brokerji.
V odkup smo ponujali delnico
Cetisa in v glavnem povsod sli-
šali podobne odgovore. Dobi-
mo se za tem ali onim vogalom
v mesfu, nekateri bi prišli na
dom. Podpišemo dokument,
denar se izplača na roko in
zadeva je opravljena. Cena? Za
Cetisovo delnico z oznako G so
sivi brokerji ponujali od 6700
do 6900 tolarjev. Za primerja-
vo, v Savinjski borzno posred-
niški družbi v Žalcu bi za isto
delnico konec minulega tedna
iztržili 7500 tolarjev, denar pa
pooblaščeni broker nakaže na
hranilno knjigo ali tekoči ra-
čun.
Natančnih podatkov, koliko
je sivih brokerjev in kolikšen
promet se ustvarja na sivem
trgu, ni mogoče dobiti, v urad-
nih borzno posredniških hišah'
pa ocenjujejo, da sploh ni maj-
hen. V promet gredo delnice
uspešnih slovenskih podjetij, s
Celjskega zlasti Pivovarne Laš-
ko, Etola, Cetisa, Kovinotehne
in še koga. S trgovanjem na
črno se ukvarjajo študentje,
včasih tudi starejši ljudje. Delni-
ce odkupujejo s pomočjo ogla-
sov ali pa so toliko spretni, da
se dokopljejo do seznamov
delničarjev v KDD-Centralni
klirinško depotni družbi v
Ljubljani. Ko imajo delnice v
rokah, jih odnesejo v kakšno
borzno hišo, kjer je tudi treba
imeti kakšnega pomočnika.
Delnice je namreč treba s po-,.
močjo pooblaščenega brokerja
preknj iziti na nek račun, od
koder jih potem skladno z za-
konodajo prodajo in dobijo de-
nar za ponovne nakupe. Po
nekaterih ocenah je vsaj tretji-
na državljanov, ki je prodala
svoje delnice iz naslova certifi-
katov, to storila na sivem trgu.
Nepooblaščeni
mesetarji
O nepooblaščenih borznih
posrednikih, akviziterjih, sivih
brokerjih ali nepooblaščenih
borznih mešetarjih, kot jim tu-
di pravijo, v uradnih borzno
posredniških hišah in članicah
Ljubljanske borze nimajo naj-
lepšega mnenja. Direktor CBH
Zdenko Podlesnik pravi: »Mo-
ti me, da nam ti ljudje s svojim
načinom dela kvarijo ugled, ki
si ga s trudom poskušamo us-
tvariti. Ves čas obstoja Ljubljan-
ske borze veljamo borzni po-
sredniki za nebodigatreba, ki
hočemo oskubiti ljudi, kar ne
drži. Veliko smo storili za to, da
je trg legalen, legitimen, pravno
zakonit, ter da imajo imetniki
delnic zagotovljene poštene in
enake pogoje. Stranka, ki pride
k nam, dobi račun, iz računa je
razvidno, koliko smo plačali za
delnico, koliko smo vzeli zase,
koliko smo plačali davkov in
koliko je davka, ki smo ga v
imenu delničarjev odvedli v
borzni hiši. Pri prodaji delnic je
0,1-odstoten prometni davek,
ki ga mesetarji zagotovo ne
plačujejo. Plačila so pri nas na-
kazana na račun, čeprav raz-
mišljamo, da bi strankam
omogočili izplačilo v gotovini
pri bančnih okencih. Nadalje
sivi brokerji ponujajo različne
cene, odvisno od ljudi, na kate-
re naletijo. Cene v pooblašče-
nih borznih hišah so cel dan
enake, to pri akviziterjih zago-
tovo niso. Če že ljudje hočejo
prodati delnice, potem naj pre-
verijo cene in pogoje pri večih
uradnih borznih hišah. Bodo
vsaj mirno spali. Zadnje čase je
namreč vse bolj aktiven Urad
za preprečevanje pranja denar-
ja in lahko se zgodi, da bodo ti
možje kdaj raziskovali verigo,
ugotavljali, kdo so kupci in pro-
dajalci, kako so bili obračunani
davki in takšne stvari niso rav-
no prijetne.«
Podobno pravi tudi direktori-
ca Savinjske borzno posredniš-
ke druŽDe Marija Rančigaj.
»Odkupujemo oziroma posre-
dujemo pri prodaji delnic šte-
vilnih podjetij, pridobljenih v
javni prodaji. Smo člani Ljub-
ljanske borze in člani KDD.
Ljudje prodajajo svoje delnice,
ker potrebujejo denar, mi jih
informiramo o možnostih, ni-
kogar pa ne silimo v prodajo,
tako kot se to dogaja na sivem
trgu.«
Sivi trg podjetjem
ne sivi las
In kaj pravijo o sivem trgu
gospodarstveniki? Direktor Pi-
vovarne Laško Tone:JQirašek
ocenjuje, da se je število njiho-
vih delničarjev že zmanjšalo za
približno tisoč, koliko je bilo
njihovih delnic prodanih na si-
vem trgu, pa je nemogoče ugo-
toviti. »Temu, da bodo ljudje
prodajali delnice, se seveda ne
bomo mogli izogniti. Me pa
vseeno preseneča prodaja na-
ših delnic, ker smo izplačali
ene najvišjih dividend v državi.
V dveh letih smo za dividende
odšteli 12 milijonov mark, to je
ogromno denarja, ki bi ga lah-
ko namenili tudi za druge stva-
ri, na primer za razvojno dejav-
nost, vendar se zavedamo, da
delničarjem pripadajo dividen-
de. Očitno pa ljudje razmišljajo
samo od danes do jutri. Menim
pa, da nam prodaja delnic na
sivem trgu kljub vsemu ne mo-
re škodovati.«
Da se njihove delnice proda-
jajo na sivem trgu, je jasno tudi
pomočnici glavnega direktorja
Cetisa Simoni Potočnik. »To se
dogaja, vendar ocenjujemo, da
tovrstna prodaja ne more pov-
zročiti kakšnih pretresov. Priča-
kujem, da se bodo naše delnice
kmalu uvrstile na borzo in da
bosta nakup ter prodaja delnic
potekala v normalnih okvirih.«
Sivi trg in sivi
prevzemi?
čeprav sivi trg gospodars-
tvenikom očitno ne sivi las, pa
Zdenko Podlesnik meni dru-
gače. »Najkrajši konec seveda
lahko potegnejo imetniki del-
nic. Izkušnje namreč kažejo,
da je cena kotirajoče delnice
običajno dvakrat višja kot pa
na sivem trgu. Borzi sivi trg ni
všeč, a kakšne posebne škode
ji ne more povzročiti. Veliko
bolj kot za borzo samo je sivi
trg nevaren za podjetja. Delni-
ce namreč lahko na sivem trgu
kupi neka domača ali tudi tuja
pravna oseba in na ta način
počasi prihaja kot lastnik kapi-
tala v podjetje, ne da bi podjet-.
je na to sploh lahko vplivalo.
Preko sivih brokerjev lahko
pride do sivih prevzemov. V
javni prodaji je emisija sicer
omejena na 20 odstotkov. To-
da, na sivem trgu kupiš 10, po
uradnih poteh potem še 15 od-
stotkov in imaš takoj kontrolni
delež v podjetju. Kdor je uspel
pobrati vsaj pet odstotkov del-
nic od ljudi, bo za dovolj viso-
ko ponujeno ceno dobil tudi
20 odstotkov delnic od tega ali
onega sklada,« je prepričan
Podlesnik.
Prodaja in nakup delnic je,
roko na srce, že tako in tako
loterija. Kdaj je najbolj prime-
ren čas za nakup ali prodajo, je
težko uganiti, zagotovo pa je
pametneje počakati vsaj toliko
časa, da se delnice uvrstijo na
borzni trg. Če pa ste vseeno že
danes za denimo 400 tolarjev
pripravljeni prodati delnico, ki
so jo že v javni prodaji prodaja-
U za trikrat višjo ceno, potem
stopite vsaj do pooblaščene
borzno posredniške hiše.
Gorenje ponovno s Polarjem
Med obiskom predsednika
Republike Poljske Aleksan-
dra Kwasniewskega in dele-;
gacije poljskih gospodars-j
tvenikov v Sloveniji, je bil'
med Gorenjem Gospodinj-
ski aparati in poljskim pod-
jetjem Polar iz Wroclawa
podpisan pomemben spora-
zum o tehnično komercial-
nem sodelovanju na področ-
ju gospodinjskih aparatov.
V Gorenjevi poslovni stavbi
sta sporazum podpisala pred-
sednik poslovodnega odbora
Gorenje Jože Stanič in glavni;
direktor poljskega podjetjai
Polar Zbignievv ScczypinskiJ
Sodelovanje med podjetjema
traja že četrt stoletja. Gorenje
pa je imelo precejšen vpliv
tudi na začetek izdelovanja
bele tehnike na Poljskem.
Že leta 1970 so predstavniki
obeh podjetij podpisali spora-
zum o licenci za proizvodnjo
pralnih strojev PS 663 BIO,
Gorenje pa je Polarju prodalo
tudi licenco za nekatere vrste
hladilnikov. Na osnovi teh li-
cenc in s posredovanjem PHZ
Univerzal sta bili v letih 1975
in 1976 končani naložbi za
hladilnike in pralne stroje.
Takšna oblika sodelovanja je
trajala vse do leta 1984, ko je
poljsko gospodarstvo zašlo v
težave. Zadnja štiri leta pa se
medsebojna blagovna menja-
va med Slovenijo in Poljsko
nenehno povečuje.
IB
Skupščina v Etolu in Kovinotehni
Jutri, v petek, se bodo na skupščini sestali delničarji dveh
večjih celjskih podjetij, Etola in Kovinotehne.
Skupščina delničarjev Etola bo v prostorih Celjanke, med
drugim bodo Etolovi delničarji razpravljali o delitvi dobička za
leta 1993, 1994 in 1995 ter o oblikovanju sklada lastnih delnic.
Skupščina delničarjev Kovinotehne pa bo v poslovnih prosto-
rih podjetja, tudi delničarji Kovinotehne bodo med drugim
odločah o delitvi dobička za lansko poslovno leto. IB
Rogld menjala direktorja
Delničarji Pekarne Slaščičarne Rogla iz Slovenskih Ko-
njic niso zadovoljni z rezultati lanskega poslovanja. Na
letni skupščini so zato razrešili nadzorni svet in izbrali štiri
nove člane.
Novi nadzorni svet je konec minulega tedna razrešil doseda-
njo upravo. Direktorja Ivana Jančiča je zamenjala vršilka
dolžnosti direktorja Marija Idvorjan, finančne posle pa bo
tako kot doslej opravljala Zvonka Lapornik. Delničarji niso
zadovoljni, ker je bila v poslovnem poročilu prikazana izguba
za leto 1995. Z rdečimi številkami naj bi podjetje poslovalo že v
letu 1993, za leto 1994 je bil prikazan minimalni dobiček.
Nadalje naj bi prišlo do prikrivanja poslovnih rezultatov zaradi
neuskladitve pomožnih evidenc z glavno knjigo. Za letos si je
vodstvo po oceni delničarjev zastavilo preveč ambiciozen
program, ki ga ni moglo uresničiti, rdeče številke pa so med
drugim tudi posledica nepravilne cenovne politike, izgube v
piceriji in trgovini, zastarele tehnologije ter organizacije dela,
ki ni omogočala sprotne kontrole stroškov.
TASK
Obutevvsiecaj?
v celjski Obutvi so minuli
teden zaradi prezadolženo-
sti, neplačanih terjatev in
pomanjkanja repromateria-
la ustavili proizvodnjo.
Na nedavni skupščini delni-
čarjev, družbeniki so pred-
vsem zaposleni v podjetju, ni-
so potrdili mandata direktorju
Štefanu Frumnu. Kljub temu
je vodstvo potem za Obutev
predlagalo uvedbo stečajnega
postopka. Ali vodstvo sploh
ima te pristojnosti ali ne, tre-
nutno odloča sodišče, saj po
statutu stečaj lahko predlaga
le skupščina delničarjev oziro-
ma upniki.
V Obutvi je zaposlenih 42
delavcev, ki že tri leta niso
dobili regresa, prav tako jim v
podjetju dolgujejo plače za
dva meseca, dokler pa ne bo
jasno, ali podjetje gre ali ne
gre v stečaj, pa se delavci niti
ne morejo prijaviti na Zavod
za zaposlovanje in dobivati
vsaj minimalno nadomestilo.
Nejasna je tudi usoda samega
objekta, za katerega je vložen
denacionalizacij ski zahtevek.
IB
BAROMETEi
Sip v Romunijo,
Gorenje
Trgovina z Nemt,
v času letošnjega ra^,
gonskega sejma so se
stali predstavniki rornu^
skega ministrstva za ind^j,
strijo, romunskega podjet,
ja SC Tractorul UTB iz
šova, lenarškega Trr,()pr.
voza in šempetrskega Sip
Romunska firma UTB
lenarški Trgoprevoz dob;
sodelujeta, v skupne \Xh,
pa naj bi se vključil tu;
Sip. V tem podjetju bodoz,
romunske kmete sku^;alir,
najbolj primeren trakte;
univerzal navezati nekate.
re Sipove linije, predvsen
linijo za pridelovanje kori,.
ze in seneno linijo. Na rac
gonskem sejmu pa je diret.
tor Gorenja Trgovina Alojj
Kovše podpisal dogovor ^
sodelovanju z direktorjer
prodaje nemškega proizva
jalca kmetijskih stroje:
Amazonen Werke. Veleii;.
sko podjetje bo tako v svoj:
ponudbo kmetijskih stro
jev vključilo Še sejalnice
škropilnice, trosilnike gnc-
ja in nekatere druge delov-
ne stroje, potrebne v kme-
tijstvu.
Milijon mark za
naložbe
Trgovsko podje^ Dra
vinjski dom iz Slovenski!
Konjic bo letos za naložbr
namenilo približno mili«
nemških mark. Denar bo-
do namenili predvsem po-
sodobitvi maloprodajnih
enot in informacijskemu
sistemu. Dravinjski dom
ima 18 maloprodajnih in 7
veleprodajnih enot. V pod-
jetju so v glavnem zakljufr
li tudi lastninsko preobli-
kovanje, med drugim so iz-
peljali javno prodajo del-
nic, s pomočjo katere so
lastninili 16,7 odstotka
družbenega premoženja.
Prva skupščina delničarjev
bo predvidoma jeseni.
Zanimanje za
poklic gospodini-
oskrbnic
Letošnjo jesen so prag
srednje poklicne Kovinar-
ske šole v Zrečah prvič pre-
stopile tudi bodoče gospo-
dinj e-oskrbnice. Ob števil-
nih kovinarskih programih
so namreč na tej šoli na
novo uvedli tudi oddelel<
za gospodinje' Da je bil^-
odločitev pravilna, dokazu-
je veliko zanimanje za to-
vrstno izobrazbo, saj je od-
delek povsem poln, v iijen^
je 32 učenk. Za izvedbo
praktičnega pouka novov-
peljane smeri so v ZreČah
uredili tudi nov prizidek.
INTERVJU
7
In malo bo veliko postalo!
rasti malega gospodarstva je prihodnost Slovenije,« pravi predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek, ki je prevzel pokroviteljstvo nad 29. MOS
' ^, sejmišču Celjskega sej-
j bodo prihodnji petek,
f. geptembra, slovesno od-
Ljj 29- Mednarodni obrtni
Lni. Pokroviteljstvo nad
Ljiii j^ prevzel predsednik
lljde RS dr. Janez Drnov-
L ki bo skupaj s sodelavci
■ fasu sejma slovenskim
Ijftnikom na voljo za dia-
o najaktualnejših vpra-
^^jih zdajšnjega trenutka
jjrazvoja domačega malega
Ljpodarstva.
^0 vladni oceni je sloven-
L malo gospodarstvo v 90.
Lih doživelo izredno pozi-
Ue spremembe v obsegu in
[fukturi, s tem pa tudi v na-
Ldnogospodarskem pome-
L, Zaradi velikih sprememb
^oblikah registracije podjet-
piške aktivnosti, nekdanje
pzčlenitve dejavnosti na
^brtni in podjetniški sektor,
bsicer težko natančno oceni-
razvojne tendence in stanje
[tem delu gospodarstva, vse-
lakor pa se je malo gospo-
^rstvo pribhžalo 30 odstot-
m celotne ustvarjene vred-
osti in 200 tisoč zaposlenim
lastniki in delavci) v tem
pktorju. In kako v tem tre-
utku ocenjuje položaj slo-
>nske obrti vladni predsed-
k dr. Janez Drnovšek.
[»Tradicionalni obrtniški
*^i^alega gospodarstva ima
i5/oveniji dolgo tradicijo, ki
le vselej vključevala poklicne
ahteve za opravljanje obrtne
"Čeprav poteka velik del
kjavnosti malega gospo-
darstva v obliki malih
imžinskih podjetij, ki
fiimajo izrazite tendence
k rasti, se v okviru
slovenskega malega
gospodarstva že oblikuje
znatna skupina hitro
rastočih podjetij, ki
predstavlja največji
prispevek k oživljanju
slovenskega gospodars-
tva. «
dejavnosti, trdno stanovsko
|fganiziranost in* privatno-
Wiški značaj. V 90. letih je
Pfišlo do razmaha podjetniš-
kega sektorja, ki je zajel tudi
'el prejšnjih obrtnikov, saj se
^ število podjetij od leta
'^89, ko jih je bilo v pretežno
fružbeni lasti 3.755, poveča-
jo na 14.597 leta 1990 in ko-
"ec leta 1995 že na 51.875
'^gistriranih podjetij.«
Kakšen je torej trenutno
■""'ožaj malega gospodars-
•^a v državi?
^alo gospodarstvo ima po-
'sod po svetu pomembno
!''^go v gospodarskem - in
^^užbenem razvoju države.
^fadi gospodarskih težav ob
^^^mosvojitvi Slovenije in
^f^hoda v tržno gospodarstvo
hitro uveljavljanje spod-
Mne poslovne in podjetniš-
^l^lime za Slovenijo izredno
J°niembno, saj se tako najhi-
uveljavljajo nove dejav-
Za rast našega gospo-
^rstva je izredno pomembna
j^^^nova velikih industrijskih,
Sovskih, gradbenih in dru-
gih podjetij, vendar je za traj-
no rast gospodarstva in zapo-
slovanja ključnega pomena
pospeševanje malega gospo-
darstva. S to rastjo se spremi-
nja velikostna struktura enot
v slovenskem gospodarstvu,
ki se bo vedno bolj približe-
vala strukturi v drugih evrop-
skih državah. Z bolj uravno-
teženim deležem različno ve-
likih podjetij se krepi konku-
renca v gospodarstvu, razvoj
manjših bo tudi okrepil kon-
kurenčno sposobnost velikih
podjetij. Zaradi zadnjega
dejstva je pomen malih pod-
jetij in obrti potrebno še pose-
bej izpostaviti. Hkrati pa je
treba dodati, da mala podjetja
pogosto krepko čutijo nega-
tivne posledice prilagajanja
velikih podjetij, ki se kažejo
predvsem v njihovi nelikvid- i
nosti oziroma nesolventnosti. 1
Predlani je slovenska obrt ]
z Obrtnim zakonom dobila
zakonski okvir, v katerem
se utrjuje tradicionalni kon- ;
cept prave obrtne dejavno-'
sti...
S to ureditvijo se bo obrt
spet osredotočila na razvija-
nje pozitivne tradicije zahtev-
ne unikatne proizvodnje in
zadovoljevanja lokalnih po-
treb ljudi. Perspektiva obrti v
Sloveniji je v čim hitrejšem
zmanjševanju razvojnega
zaostanka in približevanju
standardom razvitih sosed-
njih držav, tako v proizvodih
kot storitvah. To zahteva raz-
voj kakovostnega poklicnega
usposabljanja, usposabljanje
za vodenje obrtnih podjetij in
uvajanje novih proizvodov in
tehnologije. Tako bo obrt tudi
uspešno presegla podobo, ki
se včasih pojavlja v javnosti -
da gre za tradicionalno, kon-
servativno dejavnost, ki ne
upošteva dovolj novih znanj,
tehnologije in zahtev sodob-
ne organizacije poslovanja.
Žal sedanje izkušnje kažejo
tudi to, da mala podjetja do-
slej niso nastopala kot instru-
ment pospeševanja ekonom-
ske dejavnosti v manj razvitih
slovenskih regijah. V nekate-
rih občinah, ki zaostajajo v
razvoju, so sicer uspeli pos-
pešiti nastajanje novih podje-
tij, vendar še ne dosegajo slo-
venskega povprečja. Mala
podjetja pač težijo k lokaci-
jam, ki imajo infrastrukturne
prednosti in so bliže kupcem
oziroma dobaviteljem. Bis-
»Izjemno ambicioznost
strategije kažejo tudi
kvantitativni cilji razvoja
in sprememb v malem
gospodarstvu za nasled-
nje desetletje. Tako naj bi
se povečal delež malih   i
podjetij v skupnem     \
prihodku in dodani     j
vrednosti od sedanjih 30 rj
na okoli 45 odstotkov,   ;j
podvojilo bi se število   j
aktivnih malih podjetij, ,
rast dodane vrednosti
malih podjetij bi bila 2 do
3 krat višja od nacional-
nega povprečja, pri čemer
naj bi se razvilo več kot
10 tisoč hitro rastočih
podjetij.«
tveno drugačna pa je v Slove-
niji razporeditev obrtne de-
javnosti, ki je bolj razvita v
krajih z močno turistično de-
javnostjo in pa s posebno
obrtniško tradicijo. Raven
razvitosti obrti je tudi močno
odvisna od dosedanje razvoj-
ne politike posameznih ob-
čin, zlasti z vidika dostopa do
sredstev, davčnih olajšav ter
urbanistične politike.
Kako gledate - tudi v luči
vladne razvojne strategije
slovenskega gospodarstva -
na razvoj malega gospo-
darstva v zadnjih štirih letih
in kako opredeljujete njego-
ve razvojne možnosti za na-
prej?
Zelo afirmativno. Vlada je
poleti sprejela Strategijo raz-
voja malega gospodarstva v
Sloveniji. Z njo želimo odgo-
voriti na vprašanje, kakšno
vlogo bodo imela mala pod-
jetja pri bodočem razvoju
Slovenije, kakšni so cilji raz-
voja ter s katerimi ukrepi bo-
mo razvoj vzpodbujali.
Dokument je bil izdelan v
luči bodočega vključevanja v
Evropsko skupnost na vseh
področjih - nacionalnem, re-
gionalnem in lokalnem. S ši-
roko razpravo o bodočnosti
malih podjetij želimo v oko-
lju vzpodbuditi pozitiven od-
nos do podjetništva in obrti
in izgrajevati podjetniško
kulturo ter okolje, ki bo
vzpodbujalo in ne zaviralo
razvoj malih, hitro rastočih
podjetij. V izdelavo in sprot-
no preverjanje strategije so
bili vključeni predstavniki
OZS, GZS, Združenja podjet-
nikov, ministrstev in naju-
glednejši strokovnjaki s po-
dročja malega gospodarstva v
Sloveniji - skratka tisti, ki lah-
ko pripomorejo, da bo ta do-
kument postal vodilo podjet-
nikom in obrtnikom, hkrati
pa izhodišče vladi in nevlad-
nim institucijam.
Strategija torej ob nalo-
gah, ki jih je treba izpolniti
doma, vključuje tudi vidike
približevanja Evropski
skupnosti?
Ker intenzivno vstopamo v
različne evropske asociacije,
smo v strategijo vključili po-
dobna izhodišča in razvojne
trende na področju malih
podjetij, kot jih zasledujejo
razvite evropske države. Z
vsebino dokumenta vstopa-
mo v prioritete evropske
skupnosti, kar nam odpira
boljše možnosti za pridobitev
tuje tehnične pomoči oziro-
ma večjo uspešnost naših
projektov na mednarodnih
razpisih.
Pospešen razvoj podjetniš-
tva zahteva, da se velik del
nacionalnega intelektualnega
potenciala preusmeri v pod-
jetniške aktivnosti. Na tej
stopnji razvoja in ob zatečeni
strukturi slovenskega gospo-
darstva, kjer bodo stara sred-
nja in velika družbena podjet-
ja, ki izvirajo iz nekdanjega
družbenega sektorja, še dol-
go časa v skupnem seštevku
zmanjševala zaposlenost, je
velika večina hitro rastočih
podjetij še zelo majhnih. Zato
je v Sloveniji politika razvoja
podjetništva v veliki meri po-
vezana s politiko razvoja ma-
lega gospodarstva.
V strategiji razvoja malega
gospodarstva je zato kot izho-
dišče sprejeta vizija možnosti
hitrejše rasti slovenskega
bruto domačega proizvoda,
ki temelji na politiki pospeše-
vanja rasti proizvodnje in za-
poslenosti v obstoječih pod-
jetjih. To pomeni, da vidimo
v strategiji ključni vzvod za
doseganje ambicioznejših
razvojnih ciljev Slovenije,
njeno bistvo pa je doseganje
pospešene rasti malega gos-
podarstva. Prilagoditev oko-
lja v podjetništvu in malim
podjetjem prijazno okolje je
danes ključni sestavni del
ekonomskih politik vseh raz-
vitih gospodarstev. Pri nas je
zaradi razvojnega zaostanka
potrebna bistveno hitrejša
rast malega gospodarstva kot
v primerljivih evropskih dr-
žavah. Tak razvoj jasno zah-
teva velike finančne,, tehnič-
ne in človeške resurse, ki mo-
rajo biti uporabljeni na us-
tvarjalen in inovativen način.
Država pa bo vse to podpr-
la?
V prihodnje naj bi država v
splošnem podpirala ves sek-
tor malega gospodarstva,
vendar bodo imela prednost
hitro rastoča, inovativna in
izvozno    usmerjena    mala
»Rast malega gospodars-
tva je bistveno spremeni-
la strukturo zaposlenosti
in s tem opozorila na
potencial zaposlovanja v
malem gospodarstvu.
Med leti 1990 in 1994 se
je število zaposlenih v
gospodarstvu zmanjšalo
od 652 tisoč na zgolj 464
tisoč, v malih podjetjih
pa se je povečala od
23.100 na 78 tisoč.
Čeprav rast zaposlovanja
v malem gospodarstvu še
zdaleč ni uspela nadome-
stiti izgubljenih delovnih
mest v večjih podjetjih,
deluje kot pomemben del
mreže socialne varnosti,
tudi zaradi aktivne
politike zaposlovanja. To
vlogo bo moralo malo
gospodarstvo ohraniti
tudi v prihodnje, ko
lahko pričakujemo
nadaljnje krčenje zaposli-
tve v večjih podjetjih.«
podjetja ter nova podjetja, ki
zaposlujejo manj kot 50 ljudi in
prihajajo iz sektorja samostoj-
nih podjetnikov, sive ekonomi-
je in nekdanjega družbenega
sektorja. Glede na velike zahte-
ve po resursih, ki jih narekuje
dohitevanje razvitih držav, je
uspeh strategije v veliki meri
odvisen od tega, ali bo angaži-
ran državni denar pritegnil
maksimalno domačih zasebnih
in tujih sredstev. Podjetništvo j
bomo pospeševali podobno kot j
v nam primerljivih državah, pri I
tem pa bomo pogojem gospo- ^
darskega prehoda prilagodili'
mešanico ukrepov.
Zakaj ste prevzeli pokro- :
viteljstvo nad 29. MOS?       '
- Letos sem pokroviteljstvo \
nad MOS prevzel še raje kot'
prejšnja leta. Razlog je v tem,
da vlada, skupaj z vsemi osta-
hmi nevladnimi institucijami,
predvsem pa z malimi podjet-
niki in obrtniki, vedno bolj
poudarja pomen tega dela
gospodarstva. Bistveni napre-
dek je narejen v iskanju kon-
senza glede bodočih ciljev in
razvoja malega gospodarstva.
S sprejemom pokroviteljs-
tva želim predvsem dati do-
daten poudarek pomembno-
sti tega področja, saj bo pot
od strategije razvoja tega po-
dročja do njene praktične
uveljavitve še dolga in zaple-
tena. Prepričan pa sem, da
tudi uspešna, saj bo predstav-
ljala eno ključnih pridoblje-
nih primerjalnih prednosti v
slovenskem približevanju
Evropski skupnosti. Sam bom
takšnemu scenariju namenjal
ustrezno podporo.
IVANA STAMEJČIČ
PO DRŽAVI
Kakovostno vino
MARIBOR, 31. avgusta
(Večer) -Po podatkih stro-
kovne službe za vinarstvo
Kmetijskega zavoda Maribor
(po drugi meritvi med
spremljanjem dozorevanja
grozdja letnika 1996) bo le-
tošnje vino v podravskem ter
šmarsko-virštanjskem okoli-
šu zelo kakovostno. Meritve,
ki so jih opravili 28. avgusta
dokazujejo, da je vsebnost
sladkorja, v primerjavi z le-
tom 1995, v povprečju »v
prednosti« za pet dni, titra-
cijska kislina je v povprečju
precej nižja kot minulo leto,
enako tudi ph vrednost, de-
lež vinske kisline pa je letos
nekoliko višji. Masa jagod je
letos pri vseh sortah višja za
povprečno 7,5 odstotka, na-
jugodnejša pa pri poznih, pri
katerih je letošnja masa ja-
god višja za 13,7 odstotka.
Sejem rekordov
MARIBOR, 2. septembra
(Večer) - Na Pomurskem
sejmišču v Gornji Radgoni se
je v nedeljo končal 34. med-
narodni kmetij sko-živilski
sejem. V devetih dneh je na
približno 44 tisoč kvadratnih
metrih razstavnih površin
predstavilo svoje izdelke ter
storitve rekordnih 1500 raz-
stavljavcev iz tridesetih dr-
žav. Največjo tovrstno prire-
ditev v tem delu Evrope je
dnevno obiskalo več kot 20
tisoč ljudi, skupaj rekordnih
190 tisoč. Kar desetina obi-
skovalcev je prišla iz tujine,
kar v Gornji Radgoni posebej
poudarjajo, saj pri nas se-
jemskemu turizmu še vedno
posvečamo premalo pozor-
nosti. Pomurci so v desetih
sejemskih dneh zabeležili
več kot 7 tisoč nočitev, pre-
cej pa so zaslužili tudi s pro-
dajo hrane in pijače ter spo-
minkov. Radgonski sejem so
obiskale tudi številne visoke
tuje vladne in gospodarske
delegacije.
Na negativni lisri
MARIBOR, 2. septembra
(Večer) - Od začetka sep-
tembra je na negativni listi še
več zdravil, med njimi tudi
zdravila proti bolečinam,
zdravila proti kašlju in za
izkašljevanje, zdravila za
zdravljenje nosne in ustne
sluznice, zdravila proti bru-
hanju, proti driski in proti
zaprtju. Minister za zdravs-
tvo, Božidar Voljč je namreč
dal soglasje k sklepu o razvr-
stitvi zdravil na liste, julija pa
je sklep sprejela skupščina
Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije, uporablja
pa se od 1. septembra. To
pomeni, da se bodo na liste
razvrščala tista zdravila, ki
jih smejo predpisovati na re-
cept v breme obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
Zdravila na ta račun bodo
razvrščena na pozitivno ter
vmesno listo, pri čemer bo-
do na negativnih listah zdra-
vila na belih receptnih
obrazcih, ki jih je treba pla-
čati v celoti. Posledica sklepa
bo tudi, da bo po novem
manj denarja za zdravila iz
blagajne obveznega, več pa
iz dodatnega oziroma pro-
stovoljnega zavarovanja.
8
NASI KRAJI IN UUOJE
Delo kot vsako drugo
HMpM^ Anica Verhovšek je edina voznica lokalnega avtobusa na Celjskem   flHI
Da je njeno delo kot vsako
drugo, meni edina voznica
lokalnega avtobusa na Celj-
skem, Anica Verhovšek, ki je
pri Izletniku zaposlena že
dobrih 15 let. Vožnja težkih
jeklenih konjičkov ji je v ve-
selje, dobro pa se znajde tudi
pod pokrovom avtobusa ali
tovornjaka.
Pred sedanjo zaposlitvijo je
bila nekaj let zaposlena pri
zasebniku kot voznica tovor-
njaka. Anici se to ne zdi nič
posebnega, kljub temu, da so
ljudje včasih prav preseneče-
ni, ko na avtobusu zagledajo
žensko voznico. In če je povr-
hu vsega še v tako lepo pisa-
nem avtobusu, je nikakor ne
morete zgrešiti.
»Zgodilo se je že tudi, da je
potnica potem, ko je v avto-
busu za volanom zagledala
žensko, nemudoma izstopi-
la. Eni to pač sprejmejo tako,
drugi drugače,« je pripove-
dovala Anica. »Čisto normal-
no se mi zdi, da se tudi pred-
stavnice nežnejšega spola lo-
tijo del, ki po splošnem pre-
pričanju veljajo za >moška<. S
svojo službo sem zadovoljna
in res rada opravljam ta po-
klic. Pri tem mi je v pomoč
tudi mož, ki mi že od vsega
začetka stoji ob strani inino-
je delo sprejema kot nekaj
povsem običajnega. Imam iz-
meničen delovni čas. Enkrat
delam dopoldne, drugič po-
poldne, odvisno od zamenja-
ve. Svoje redne proge na-
mreč še nimam in je zato moj
urnik iz tedna v teden druga-
čen. Pa saj me to niti ne moti,
saj sta oba otroka že odrasla
in si to sedaj lahko privoš-j
čim.« I
V prostem času, če muj
sploh lahko tako rečemo, Ani-|
ca najraje zahaja v naravo,'
drugače pa vsak trenutek iz-
koristi za delo na vikendu. Sa-
ma pravi, da pač rada dela in
to vedo tudi ostali. Prav zatoj
se odhčno razume s sodelavci,
za katere pravi, da so bili spr-
va presenečeni, a so jo kmalu
sprejeli medse. Ljudje jo imajo
radi, ker je vedno pripravljena
priskočiti na pomoč, radi ima-;
jo njen prisrčen smeh in pre-
prostost.
Na vprašanje, ali se posebej
spominja kakšnega nenavad-1
nega dogodka iz preteklosti, je
sprva le skomignila z rameni
in odgovorila, da je takih do-
godkov dovolj. »Na avtobusu
se vedno kaj dogaja, vendar
slabih izkušenj nimam. Ljudje
so se me že privadili,« je pripo-
vedovala Anica. »Morda sem j
še najbolj šokirala delavce v
tovarni avtobusov na jugu
nekdanje Jugoslavije, kamor
sva s šefom odšla po dva nova
avtobusa. Enega naj bi peljali
on, drugega pa jaz. Ko svaj
prispela tja, nihče ni verjel, daj
vozim avtobus, in tik preden*
sva odpeljala avtobusa z dvo-
rišča, se je pred tovarno zbrala
gruča nejevernih delavcev, ki
so si prišli ogledat to čudo.
Tega dogodka ne bom nikoU
pozabila in vedno, ko pomi-
slim nanj, se od srca nasme-
jim.«
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIC j
90 lel čebelarjenja v Sentjurji
Začetek organiziranega čebelarjenja v Šentjurju je bil
jemo 6. januarja 1906, na katerega dan ima Čebelar^
društvo Šentjur že po tradiciji še dandanes občni zbor. Dai^
to društvo šteje devetindvajset članov, skupaj pa imajo 2^
čebeljih družin.
Obeleževanje 90-letnice bodo zaokrožili v soboto, najprej
slavnostno sejo v tamkajšnji osnovni šoli, kasneje pa še
otvoritvijo razstave s prikazom čebelarskih opravil, ki bo ^
ponedeljka odprta v avli osnovne šole Pranja Malgaja. \
proslavi, ki jo bodo popestrili učenci te šole s kulturnim progf
mom, bodo podelili tudi odličja in priznanja zaslužnim člano;
društva.
Ob tej priložnosti so šentjurski čebelarji izdali brošuro, v kate
se v besedi in sliki odslikava njihova aktivnost skozi dosedani
devetdeset let, nekaj besed pa je namenjenih tudi organiziran^
mu čebelarjenju na Slovenskem. VLADO MARO|
Obletnica šmartinskega
društva
Te dni je prostovoljno gasil-
sko društvo iz Šmartnega v
Rožni dolini praznovalo 50-let-i
nico delovanja. Izdali so pose- ]
ben bilten in v dvorani kultur-"
nega doma Šmartno pripravili
proslavo, na kateri so podelili
jubilejne plakete in razvili
mladinski prapor.
Društvo so ustanovili krajani
Šmartnega v Rožni dolini marca
leta 1946 na pobudo Ivana Gro-
belnika iz Otemne. Pričeli so
praktično iz nič, s prostovoljnimi
prispevki in odvečnim gasilskim
orodjem iz sosednjih društev pa
so si zagotovili osnovne pogoje
za delo.
Svoj lastni prostor so dobili
šele leta 1961, ko so praznovali
15. obletnico društva. Gasilski
dom so gradili vse od leta 1950,
krajani sami pa so darovali les,
opravljali vožnje in denarno
prispevali k gradnji. V naslednjih
letih seje društvo številčno okre-
pilo, ter se strokovno usposo||
lo, ustanovili pa so tudi pre\
tivno službo.
V matični knjigi društva]
vpisanih 76 članov (starejši |j
18 let). Organizirani so v d,
moški in dve ženski članski 4
setini, ter v desetine mladine?
mladink in pionirjev. Desetir,
pionirjev je pod mentorstvo)
Vilija Kovača v zadnjih letih di
segala najboljše rezultate - pm
mesto na občinskem tekmovi
nju, drugo na regijskem in tre|
na državnem prvenstvu.
V prihodnjih letih si želijo prei
vsem posodobiti vozni park, s
njihovo 20 let staro vozilo tec
veliko stroškov za popravila. Ra
mišljajo pa tudi''o telefonske!
priključku in novi sireni, kil
nameščena na gasilskem don
in ne na sosednjem objektu kot
sedaj. Upravnemu odboru dn
tva predseduje Bojan Toča/.
BOŠTJAN^KAifli
Vzrejni pregled za
nemške ovčarje
Kinološko društvo Šempeter je skupaj s Klubom ljubiteljev
nemških ovčarjev v soboto, na nogometnem igrišču, pripravilo
peti državni vzrejni pregled nemških ovčarjev.
Pregleda se je udeležilo petdeset nemških ovčarjev in njihovih
vodnikov iz vse Slovenije, na njem pa so najboljši slovenski sodniki
ocenjevali zunanjost in opravili preizkus poguma psov, kar je pogoj
za pridobitev vzrejnega dovoljenja vsakega nemškega ovčarja. Pri
samicah od 18 do 24 mesecev je najboljšo oceno dobila Sara od
Čakovec, lastnika Janka Gajška iz Ptuja, nad 24 mesecev starosti
Panda Cicerova, lastnika Petra Bricmana iz Raven na Koroškem, pri
samcih od 18 do 24 mesecev Rex od Žekša, lastnika Bojana Rozmana
iz Murske Sobote in nad 24 mesecev starosti Pino Nencov, last
Braneta Purgaja iz Gornje Radgone. T. TAVČAR
REKLI SO
Rihard Kopušar, predsednik
Sožitja Žalec:
»Naše društvo za pomoč du-
ševno prizadetim pripravlja v so-
boto, Z septembra ob 10. uri, v
Lovskem domu na Gozdniku
družabno srečanje s piknikom.
Najprej bomo imeli krajši razgo-
vor s starši in skrbniki, nato pa se;
bomo podprli z dobro jedačo,]
priznani ansambel Comet izj
Zreč, ki nam bo igral zastonj, pa^
bo poskrbel za veselo razpolože-
nje. Za družine, ki nimajo svojega
prevoza, bomo poskrbeli s prevo-
zom s kombijem, ob pol desetih,
izpred Žane v Žalcu.«        TT.
Teden upokojencev in invalidov
V ponedeljek se je v laški občini pričel
tradicionalni, letos že 18. Teden upokojen-
cev in invalidov. Pripravili so bogat športno-
rekreacijski in kulturni program ter obiskali
vse svoje člane, stare 90 in več let.
Osrednji dogodek zanje je bil včeraj, ko je
člane Odbora Zveze društev upokojencev in
predsednikov ter tajnikov društev upokojen-
cev in društev invalidov, v Zdravilišču Laško
sprejel župan občine Laško Peter Hrastelj.
Prav tako pa je že bila v Kulturnem centru
Laško tudi prireditev »Prleš^^^^i^^s^^^^^^^^^^
Teden upokojencev in invalidov bodo uradno
zaključili v soboto popoldan, na kmetiji Salobir-
jevih v Trobnem Dolu, čeprav jih v torek čaka še
ena kulturna prireditev v Kulturnem centru, ko
se jim bodo predstavih člani gledališke skupine
iz Šmiklavža z Izbirčno nevesto.
Po besedah predsednika Matevža Kolarja,
so jim bogat teden omogočili številni sponzor-
ji, ki so se po svojih močeh izkazali, kot npr.
Kulturni center Laško s tremi predstavami, v
njihovo čast in veselje.
NASI KRAJI IN UUDJi
9
_
Evropa vabi v Mozirje
Razstava Cvetje Evrope bo v Savinjsl(em gaju v Mozirju na ogled od 6. do 10. septembra
'^Savinjskem gaju, parku
ipvenskili vrtnarjev v Mozir-
je že vse pripravljeno na
jirišnje odprtje razstave
jetje Evrope 96. Razstava bo
1^ ogled od petka, 6. septem-
do torka, 10. septembra.
,,fo bo gotovo največja raz-
rezanega in drugega cvet-
ja Sloveniji in tudi na področ-
^ bivše Jugoslavije. Največja
iptako zaradi števila sodelujo-
ih držav in aranžerjev ter se-
jda predvsem zaradi cvetja,
i ga bo ogromno,« je prepri-
Božo Plesec iz Ekološko-
iprtikulturnega društva Sa-
jnjski gaj, ki je skupaj z Druš-
jotn slovenskih vrtnarjev naj-
večji »krivec« za imenitno raz-
itavo, ki jo pripravljajo v gaju.
Ma razstavi evropskega cvet-
jbodo sodelovali umetniki iz
lice, Francije, Italije, Ma-
^arske, Nizozemske, Nemči-
pin Slovenije. Posebna atrak-
ija bodo različni cvetlični
ranžmaji, ki so jih v tem ted-
lu že pripravili aranžerji iz
lancije, Nemčije in Slovenije.
Kot je v Savinjskem gaju us-
iljena navada, bo poleg cvet-
i med razstavo velik pouda- ^
'k na etnografiji. Vsi etnološ-
iobjekti, ki so v parku vrtnar-
ij, bodo živeli, in obiskovalci
bodo lahko ogledali precej
Siinkov iz preteklosti Zgornje
ai-sijske doline. Tako bodo
mečke žene v preužitkarski
liši pokazale, kako so živeli
lekoč, svojo pesem pa bodo
zapeli mlinar, kovač, tkalka in
Jbelar.
Tudi sklop spremljevalnih
irireditev med razstavo Cvetje
&TOpe bo precej bogat, saj bo-
io v soboto, 7. septembra, pri-
lavili koncert Zgornjesavinj-
ie godbe na pihala, v soboto
1 nedelj o bo odprto prvenstvo
'jadralnem padalstvu za pokal
svinjskega gaja z bogatim na-
fadnim skladom, nedeljsko
opoldne pa bosta obogatila še
lodna revija in promenadni
oncert pihalnega orkestra
^ea iz Zagorja. Poleg tega pri-
tevljajo organizatorji še pre-
cejšnje število različnih degu-
stacij, vso lepoto Savinjskega
gaja pa si bo mogoče ogledati
tudi iz helikopterja.
Glede razstave v Volčjem
potoku, ki bo skoraj istoča-
sno kot razstava Cvetje Evro-
pe v Mozirju, v EHD Savinj-
ski gaj pravijo, da so se v
arboretumu pripravljali po
svoje, v Mozirju pa po svoje.
»Mi pričakujemo v gaju tiste
obiskovalce, ki imajo radi
mozirski park slovenskih
vrtnarjev, in teh je kar pre-
cej. Glede na to, da je večina
slovenskih vrtnarjev sodelu-
je na naši razstavi, se mi zdi,
da v Volčjem potoku ne bo
toliko cvetja,« je povedal Ple-
sec in omenil, da so se skoraj
vsi slovenski vrtnarji udele-
žili piknika, ki so ga v Sa-
vinjskem gaju v Mozirju pri-
pravili zadnji vikend v avgu-
stu.
»Letos smo še poseben pou-
darek dali cvetju na vodi, in na
teh aranžmajih si bodo lahko
vsi obiskovalci dobesedno na-
pasli oči. Poleg tega bo celoten
park ozvočen, tako da bomo
obiskovalcem omogočili spre-
hode ob primerni glasbi,« pravi
Božo Plesec.
Vrtnarji Slovenije
v gaju
Poleg cvetja in številnih aranž-
majev bo med obiskovalci zago-
tovo precej zanimanja vzbudil
tudi sejem, na katerem si bo
mogoče ogledati in kupiti vse,
kar je povezano s cvetjem. Tudi
med prodajalci vlada za razstavo
precejšnje zanimanje, saj so bile
vse stojnice oddane že skoraj
dva tedna pred razstavo.
Letos organizatorji v Mozirju
upajo, da bodo uspeli odpraviti
tudi največji problem, povezan
z razstavo, to je precejšnje gne-
ča na cesti. »Na področju Mo-
zirja bo promet delno oviran,
odvijal se bo enosmerno. Za
vse, ki bodo prihajali iz smeri
Letuša proti Nazarjem, bo pro-
met čez trško središče, v obrat-
no smer pa bo promet speljan
po obvoznici. Zagotovo bo do-
volj parkirnih prostorov in re-
darjev, ki bodo usmerjali avto-
mobile, na pomoč pa nam bo-
do priskočili tudi policisti, ki
bodo prav tako skrbeli za ne-
moten promet. Zastojev se naj-
brž ni treba bati,« je povedal
Plesec.
Po napovedih organizatorjev
bo letošnja, že 25. razstava cvet-
ja v Savinjskem gaju, bogata in
pestra. Zato v Mozirje vabijo
vse, ki gaj poznajo in vedo, kaj
ponuja, ter tudi vse tiste, ki si
bodo razstavo Cvetje Evrope og-
ledali prvič. Še posebej pa vabi-
lo slovenskih vrtnarjev velja za
šolarje, saj bodo v ponedeljek
in torek, 9.^in 10. septembra,
omogočili ogled za minimalno
vstopnino, park pa bo tudi v teh
dneh odprt za vse obiskovalce.
URŠKA SELIŠNIK
V Sedražu obnovili Icriž
v Sedražu nad Laškim v zadnjem času dajejo izgledu kraja vse
večji poudarek. Med drugim so na tamkajšnjem pokopališču
pred časom obnovili in blagoslovili križ, ki je l3il v zelo slabem
stanju in so ga obnavljali več kot 50 let. Razpelo je restavriral
Franek Markošek, leseni del je izdelal Vinko Loparnik, kovin-
ska in krovska dela pa je opravil Marko Dernovšek.
Obnovo, vredno več kot tristo tisoč tolarjev, je sofinancirala
tamkajšnja Krajevna skupnost, iz sredstev pokopališke takse.
VLADO MAROT
Prebold praznuje
2,5 km nove ceste, gasilsko vozilo
Minulo soboto in nedeljo so v KS Prebold
praznovali krajevni praznik, v spomin zapi-
sov v krajevni župnijski kroniki iz leta 1392.
Prva prireditev je bila v soboto popoldan v
Mariji Reki, kjer so odprli odsek asfaltirane
ceste v dolžini 2,5 km. Zbrane je najprej
pozdravil predsednik sveta KS Prebold Mar-
jan Žohar, nato pa je spregovoril predsednik
režijskega odbora za gradnjo ceste Drago Lob-
nikar. Povedal je, da so v tem delu KS Prebold,
na nadmorski višini skoraj 800 m, krajani zelo
veseli nove pridobitve. Da so lahko modernizi-
rali in asfaltirali cesto, gre priznanje predvsem
občini Žalec, KS Prebold ter Gozdarski zadrugi
Vransko, ki so za gradnjo ceste prispevah
največ denarja. Nekaj sredstev so dobili tudi
od republike iz namenskih sredstev za demo-
grafsko ogrožena okolja. Tudi krajani so se
izkazali, saj so opravili več tisoč prostovoljnih
ur. Ob koncu pa je Drago Lobnikar poudaril:
»Kmetije, za katere smo včasih govorili, da
propadajo, so spet urejene, modernizirane in
polne mladih ljudi, ki nadaljujejo delo svojih
dedov in babic. In ni lepšega občutka, kot
spoznanje, da se bo življenje tu lahko nadalje-
valo in, da bi se take aktivnosti nadaljevale še v
bodoče, saj moramo v našem kraju obnoviti še
nekaj kilometrov cest.«
Sledil je krajši nagovor žalskega župana
prof. Milana Dobnika, nato je cesto blagoslo-
vil domači župnik Franc Serec, moški pevski
zbor Prebold je zapel nekaj pesmi, nato pa je
župan prerezal trak, pomagala pa sta mu
predsednik režijskega odbora Drago Lobnikar
in predsednik sveta KS Prebold Marjan Žohar
(na sliki).
Nedeljsko praznovanje se je pričelo s slav-
nostno sejo sveta KS Prebold, ki je bila v
dvorani gasilskega doma v Kaplji vasi, na njej
pa so podelili tudi letošnja priznanja KS Pre-
bold. Srebrni grb je prejel dr. Alojz Rizmal,
bronastega Jože Jager, priznanja pa Dragica
Breznikar, Milan Lobnikar, Drago Lopan,
Franc Kreže in Cerkveni svet iz sv. Lovrenca.
Praznovanje krajevnega praznika je popol-
dan zaključilo Prostovoljno gasilsko društvo s
prevzemom novega gasilskega vozila.
hhmmmmhhhmml T.TAVČAR
^ Na planinskem taboru
p Podmladek planincev planinskega društva Žalec, ki v mladinskem odseku pridružuje tudi
^trovčane, je del letošnjih počitnic preživel na planinskem taboru na Jezerskem.
^ Udeležilo se ga je petinštirideset planinskih pripravnikov in trinajst vodnikov. Kot je povedala
diteljica tabora Marija Sirk, planinski tabor ni samo prijetno preživljanje počitnic, ampak
Jdvsem vzgoja mladih planincev pod skrbnim vodstvom vodnikov. Tukaj si udeleženci
'uobivajo izkušnje za poznejše samostojno planinarjenje, ki naj bo varno, odgovorno in
^^kemu planincu v veselje. Seveda pa tudi zabave ni manjkalo. Drugo leto bi radi tabor
[ §3niziraH nekje v Julijcih. - T.TAVČAR
10
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Celjska zgodba
o uspehu
Novi proizvodno upravni prostori celjskih zasebnih podjetij Miroteks in Grafike Gracei|
v začetku tega tedna sta
uspešni zasebni podjetji Mi-
roteks in Grafika Gracer v Ce-
lju, za poslovno stavbo Ingra-
da, odprli sodobni proizvod-
no upravni zgradbi. Skupna
vrednost naložbe znaša pre-
ko tri milijone mark, kar je v
zadnjem času zagotovo ena
največjih investicij zasebne-
ga kapitala na Celjskem.
Mesto Celje je od minulega
ponedeljka tako bogatejše za
pomembno poslovno pridobi-
tev, še zlasti, ker bo delo v tem
lepem objektu našlo kar pre-
cej delavcev.
Začetki podjetja Miroteks se-
gajo v leto 1980, ko sta lastnika
Mirjana in Roman Gracer za-
čela samostojno obrtno pot.
Leta 1989 se je obrtna obrato-
valnica preoblikovala v podjet-
je, ki je zaposlovalo 18 delav-
cev. Štiri leta kasneje je Miro-
teks zaposloval že 30 delavcev,
letos se je število zaposlenih
podvojilo. Osnovna dejavnost
družinskega podjetja Miroteks
je izdelovanje ženskega, moš-
kega in v zadnjem času otroš-
kega spodnjega perila. Njihove
izdelke   odhkujeta   izjemna
kvaliteta in cene, ki so sprejem-
ljive za širok krog potrošnikov.
Roman Gracer, lastnik in di-
rektor podjetja Miroteks Celje
je ob otvoritvi novega objekta
povedal: »Proizvodno upravne
prostore so izvajalci zgradili v
rekordnih štirih mesecih. Na-
ložba pomeni uresničitev, ne
bom rekel življenjskega tem-
več enega izmed pomembnih
ciljev na naši razvojni poti. Do
konca leta bo v novih prosto-
rih našlo delo pribhžno sto
ljudi, to pomeni, da bomo na
novo zaposlili še 35 delavcev.
Ljudi, ki se zavedajo, da uspeh
prinaša marljivo delo, takšno
delo pa znamo v podjetju tudi
pošteno ovrednotiti. V glav-
nem bomo zaposlili ljudi v
proizvodnji, saj je samo proi-
zvodnja tista, ki nam daje
kruh in ki nam zagotavlja, da
bomo lahko zadovoljili vse na-
še kupce ter uresničili razvoj-
ne načrte. Obseg proizvodnje
vsa leta povečujemo, v letu
1994 je naša proizvodnja pre-
segla pol milijona izdelkov, la-
ni smo sešili 800 tisoč koma-
dov, za letos načrtujemo mili-
jon komadov. To pomeni, da
naj bi vsak drugi državljan
republike Slovenije nosil izde-
lek z blagovno znamko Miro-
teks. Podjetje Miroteks ima tu-
di dobre možnosti za izvoz,
lastno podjetje imamo v An-
gliji, vendar dokler imamo ta-
ko dobre kupce v Sloveniji,
bomo vso pozornost namenja-
li prodaji na domačem tržišču.
Veseli smo, da smo uresničih
dosedanje načrte, za rezuhati
pa se skriva ogromno odreka-
nja in trdega dela vse družine.
Ponosen sem na dosežene us-
pehe, ponosen na svojo vzgo-
jo, svojega očeta, ki me je
vzgojil tako, da se odločam s
trezno glavo. Ne zastavljam si
nemogočih načrtov, temveč ci-
lje, ki jih je mogoče izpeljati.«
Uspešni desetletji
Za poslovno stavbo Ingrada
ima poslej nove, sodobne pro-
store tudi podjetje Grafika
Gracer. To zasebno podjetje v
lasti Mirana Gracerja praznu-
je letos 20. obletnico uspešne-
ga delovanja. Letno predelajo
in oplemenitijo 400 ton papir-
ja, njihova osnovna dejavnost
pa je oblikovanje, priprava ti-
skovne forme, tiskanje etiket,
časopisov, knjig, revij, brošur,
prospektov in embalaže. So-
dobni prostori pomenijo tudi
za Mirana Gracerja pomem-
bno pridobitev: »Dvajset let se
že ukvarjam z grafiko oziroma
tiskarsko dejavnostjo. Kot
mlad fant sem se v Celju izučil
za poklic ofset tiskarja, kar je
bilo za tiste čase nekaj po-
vsem novega. Po približno os-
mih letih dela v Cetisu sem se
potem odločil za samostojno
obrtniško pot. Dve oziroma tri
leta sem sam delal za strojem,
danes je v podjetju Grafika
Gracer zaposlenih 17 ljudi.
Grafika Gracer od leta 1989
deluje kot družba z omejeno
odgovornostjo. Do konca leta
nameravamo v novih prosto-
rih zaposliti še 3 ali 4 delavce,
maksimum v našem novem
objektu je 25 do 30 ljudi. Tudi
Grafika Gracer je družinsko
podjetje in prepričan sem, da
takšna podjetja v slovenskem
prostoru imajo prihodnost.
Tudi odnos do obrtništva in
podjetništva se je precej spre-
menil. Spominjam se dogodka^
pred 16 leti, ko sem bil skoraj
prisiljen uvožene stroje vreči v
Muro, ker me na carini niso
spustili skozi. Današnji časi so
drugačni in mishm, da so do-
kaj ugodna tla za vse tiste, ki
se nameravajo podati v obrt-
niške ali podjetniške vode.«
Proizvodno upravni prostori
zasebnih podjetij Miroteks in
Grafika Gracer sta za celjs
gospodarstvo izjemnega p-
mena. Če bi Celje, pa tu^
Slovenija imela še več takšnj
bratov in delovnih družin k(
sta Gracerjevi, potem se zaa
tovo ne bi bilo treba bati z
usodo celjskega in slovenski
ga gospodarstva.
IB, Foto: G. KATl
»V Celju si želim še več takšnih pridnih družin in prizadevnih bratov kot sta Romanin
Miran Gracer,« je ob otvoritvi dejal celjski župan Jože Zimšek.
Celjski župan Jože Zimšek: »V celjskem gospodarstvu je,
zadnjih letih res propadlo nekaj podjetij, sem pa vesel, daj
najdejo ljudje, ki znajo izkoristiti prostore, ki ostajajo n
razpolago. Na eni takšnih površin sta Roman in Miran Grac«
izkoristila to možnost, začela z investicijo in postavila noii
objekta, ki pomenita nova delovna mesta ter nadaljnji razvoj.i
Celju imamo srečo, da smo imeli primerno strukturo gosp«
darstva že v preteklosti in edino takšna struktura lahko preži?
vse pretrese tudi v prihodnje. Če se bomo približali evropsli
gospodarski strukturi, kjer je delež manjših in srednje veliki
družinskih podjetij približno 60-odstoten, potem si bomo vse
kakor uspešno izborili svoj prostor v slovenskem gospodarstvi
Upam, da bo optimizem, ki veje v Gracerjevih obratih, zapihi
tudi po ostalem delu celjskega gospodarstva.«
Otroice moraš imeti rad
To je eden osnovnih pogojev, ce hočeš biti uspešen v mladinskem zobozdravstvu, je prepričana dr. Mojca Ocepek Veber.
NAŠI ZDRAVNIKI
V Celje je prišla pred štiri-
najstimi leti kot štipendistka
Zdravstvenega centra Celje.
Po opravljenem stažu so jo
razporedili v mladinsko zo-
bozdravstvo, kjer je še danes,
ali še točneje, od leta 1983 je
zobozdravnica v ambulanti
na Osnovni šoli Frana Roša v
Celju. Je eden tistih srečnih
ljudi, ki jim je vsakodnevna
pot v službo v veselje, in us-
pehi, ki jih v celjskem mla-
dinskem zobozdravstvu v
zadnjih desetih letih ni malo,
v veliko zadovoljstvo in spod-
budo.
V šolski zobozdravstveni
ambulanti je kmalu spoznala
številne prednosti lokacije, ko
imaš otroke tako rekoč nepre-
stano blizu sebe in na očeh,
njihove zobke pa pod redno in
sistematično kontrolo. In tako
se pravzaprav ni moglo zgodi-
ti, da bi katerega od učencev
kdaj zabolel zob zaradi zobne
gnilobe, saj je bila te vrste
nevarnost ves čas pod stalnim
nadzorom šolske zobozdrav-
nice Mojce, to pa je velika
prednost in udobnost tudi za
starše. Zdaj je tu že druga
generacija osemletkarjev, ki
bo čez tri leta zapustila osnov-
no šolo Frana Roša in ki bo v
srednjo šolo vstopila z vedrim
in samozavestnim nasme-
hom. To pa je dota, ki se je
ljudje premalo zavedamo.
Nad zobno
gnilobo!
»Poleg dobre opremljenosti
ambulante so mi dobre pogoje
za delo omogočali tudi ravnate-
ljica in učitelji na šoH. Učenci
so lahko prihajali k meni na
preglede in sanacijo tudi med
poukom, sicer pa so to otroci.
ki sem jih v ordinaciji srečevala
že v njihovem predšolskem
obdobju. Tako je bilo vseh
trinajst let in tako bo, upam,
tudi v prihodnje. Redni pre-
gledi ustne votline omogočajo
zgodnje odkrivanje bolezni
zob, zato otroke s sistematič-
nim delom obvarujemo pred
bolečino in boleznijo zob. Z
rednimi stiki v predšolski do-
bi, pa pozneje v osemletki, se
med otrokom in zobozdravni-
kom stke pristen odnos, ki ga
bogati medsebojno zaupanje.
Potem otroka ni nikoli strah
zobozdravnika, navadi se
nanj in na redne obiske pri
njem, to navado pa ohrani za
vse življenje.
Govorim predvsem o pre-
ventivi, ki smo jo v mladin-
skem zobozdravstvu v Celju
pripeljali do zelo visoke ravni
in do zglednih rezultatov. Pri
rednih pregledih, pa tudi ob-
časno pri pouku, otrokom ne-
nehno trobim o zdravi prehra-
ni, o pravilnih prehrambenih
navadah. Če s tem začneš že v
otrokovi predšolski dobi, pa
potem nadaljuješ vseh osem
let osnovne šole, rezultati ni-
kakor ne morejo izostati. To je
lepo vidno pri vsakoletnem
tekmovanju, ko se učenci po-
sameznih razredov merijo
med sabo po čistoči in zdravju
zobovja. In ni naključje, da so
zmagovalni razredi že kar
praviloma osmi oziroma os-
mošolci.
Ko sem v osemdesetih letih
prišla v Celje, se je veliko dela-
lo na preventivi in takrat sem
se od svojih predstojnikov ozi-
roma kolegov naučila veliko
tistega, kar mi fakulteta ni da-
la. Predvsem smo se trudili, in
to počnemo še danes, da bi
slehernemu otroku privzgojih
odgovornost do njegovega last-
nega zdravja. Pri delu, ki ga
opravljam, je prav vzgoja ena
izmed najbolj ustvarjalnih in
najbolj dragocenih dejavnosti,
je pa na žalost premalo cenje-
na. Na srečo imam ta svoj po-
klic, sploh pa otroke, izredno
rada. Pri tem delu moraš imeti
rad otroke, sicer ni pravih us-
pehov. Vsakemu se moraš prib-
ližati na svoj način, vsak otrok
je osebnost in svet zase,« je
pripovedovala dr. Mojca Oce-
pek Veber, in ljubezen do otrok
ji je ves čas pogovora kar sijala
iz oči.
Trenutno je pred majhno
prelomnico, ko se je nedavno
odločila, da gre »na svoje«, in
zaprosila za dodelitev koncesi-
je za zasebno mladinsko zo-
bozdravstveno prakso. Sicer pa
se s to novostjo v ožjem delov-
nem smislu zanjo ne bo kaj
dosti spremenilo; še vedno bo
imela ordinacijo na šoli in še
vedno bodo k njej prihajali
malčki, cicibani in osnovnošol-
ci, pa dijaki celjskih srednjih
poklicnih šol, in seveda tudi
odrasli pacienti, med katerimi
bodo najbrž tudi tisti, ki jih je
še kot osnovnošolce učila o
zdravi prehrani, jih navajalana
ustno higieno ter na redne obi-
ske pri zobozdravniku.
Vrtiček V rodnem
Zagorju
Ko je leta 1982 prišla iz rod-
nega Zagorja v Celje (za sopro
gom Nikom, ki je tudi Zagor-
jan, in z enoletno hčerkico), s«
je počutila izgubljeno in nika-
kor ni mogla verjeti, da bi se
lahko kdaj vključila v to novo
okolje ali ga celo vzljubila. B
se je, na srečo, zmotila. V me
sto, kjer živi s soprogom in
dvema hčerkama, petnajstlet-
no Katjo in desetletno Niko, sf
je lepo vživela, srečala številne
prijatelje in sklenila, da tu osW;
ne. Seveda pa so še danes vsi
vikendi praviloma namenjen
Zagorju ob Savi, ko jo z druži
no mahne k svojim in može-
vim staršem, pa k prijatelj emi^
otroških in mladostniških let
Ko je po službi doma, v stano
vanju na Lavi v Celju, največ
časa posveča družini, sicer
si življenje zaljša tudi z glasbo
ki jo obožuje, pa s sproščenih*
pogovori med prijatelji, s kole
šarjenjem in vrtičkarstvom i'
Zagorju ima svoj vrtiček, ki
skrbno neguje), energijo pa-'
nabira tudi z obiski različnih
kulturnih prireditev. OtroCj
družina, poklic, glasba in živ^'
so ljubezni in lepote, ki jim i^'
Mojca Ocepek Veber v svoie>'^
življenju namenja posebno p''
zornost, seveda pa je tu
nešteto majhnih in drobnih, ^\
videz nebistvenih stvari, ki ^\
jih vsak dan znova radosti, 1^^
jih pač zna videti, občutiti
ceniti.
MARJELAAGK^^
REPORTAŽA
11
Zlati harmoniki manjka občinstvo
ponovitev Zlate har-
0]ie Ljubečna 96 je brez
'^gjna uspela, vendar samo
^ tekmovalni strani in or-
(jjzaciji, nekoliko manj pa
^ številu obiskovalcev, ki
yc žal - vsako leto manj.
' .S
pi^v s lein problemom se
j,(io dobri organizatorji mora-
jo prihodnje Zlate harmoni-
j posebej pozabavati, če ne
jlijo, da bodo nastopajoči
jjali pred praznim platojem
jjgasilskem domu za skupino
ji^adevnih organizatorjev in
ijjcaj članov strokovne žirije.
Letošnja Zlata harmonika
organizatorji so bili KUD Lju-
jčna, ZKO Celje in NT&RC) je
10Številu nastopajočih povsem
ispela, saj je na dvanajstih
jedtekmovanjih nastopilo re-
ordno število 473 (sto več kot
jni!) harmonikarjev. 32 naj-
loljših se je uvrstilo v finale.
Prvi dan, v soboto, so se
iredstavili harmonikarji vete-
ini, starejši od 60 let. Prijav-
enih je tJilo 21 harmonikar-
:v, nastopilo jih je 14. Večino-
laso igrali Avsenikove in Sla-
ove viže ter ljudske in različ-
ic venčke. Mnogi so kljub dol-
^mu stažu igranja imeli veli-
D treme, ki se je kazala v
apakah v igranju in tudi ta-
ih zmotah, ko niso znali kon-
iti igrane melodije.
Najstarejši udeleženec je bil
rletni Alojz Govekar iz Kra-
%edina harmonikarka pa 78
'm Pepca Blejc iz Mengša,
ilanska strokovna žirija Zo-
1 Kolin, Vili Šumer in Mile
Irampuš je podelila zlato, sre-
čno in bronasto medaljo ter
lajoliko. Naj ljudski godec je
»stal Jože Škrlj iz Ilirske Bi-
rice, ki je bil lani bronast,
:ebro je osvojil slepi harmo-
skar Jakob Ermenc iz Gor-
lega Grada, bron pa Franc
Jbijan iz Zg. Resnice, ki je na
lati harmoniki nastopil že šti-
iiajstkrat.
Večer ali popoldne z Ijudski-
ligodci (naziv ni najbolj ustre-
zen!] bo treba nekako pope-
fti, kajti to, kar je zdaj, ni tisto
'ravo! Morda bi godci lahko
tudi kaj zapeli (kdor to zmo-
re!), povedali kako šalo ali
anekdoto... Tudi okolje bi bilo
treba temu primerno urediti in
še kaj dodati, vse pa v želji, da
bi prišlo več ljudi, kot jih je.
Nedelja je bila v znamenju
predvsem mladih harmonikar-
jev. Letos jih je na dvanajstih
predtekmovanjih (Krka, Desni-
ca, Nazarje, Slovenj Gradec,
Matavun, Studenec, Loče, Mat-
ke, Ratež, Branoslavci, Dolenja
Trebuša in Babna Gora) sode-
lovalo kar 473 ali natanko sto
več kot lani. Polfinali sta bili v
Postojni in Zrečah. Sicer pa je
na šestnajstih Zlatih harmoni-
kah sodelovalo že 913 harmo-
nikarjev, mnogi po večkrat.
Pravi rekorder je Stane Vrč-
kovnik iz Šoštanja, ki je manj-
kal samo na prvi Zlati harmo-
niki. Štirinajstkrat je nastopil
Franc Fabijan iz Zg. Besnice, ki
je bil letos tretji med veterani.
Z dvanajstimi nastopi se lahko
pohvali Viktor Kotnik iz Mi-
slinjske Dobrave, z enajstimi
trije, z desetimi sedem ter z
devetimi osem tekmovalcev.
Tudi pri tem delu tekmovanja
bp treba aaiti injekcijo, ki bp
ponovno privabila veliko ljudi.
Možnosti je več, ena je tudi ta,
da se število finalistov zmanjša
in dopolni z nekaterimi ustrez-
nimi atraktivnimi točkami, ki
bi bile magnet. Žalostno je, da
se krog tekmovalcev neverjet-
no širi, število gledalcev pa na
finalni prireditvi manjša.
V nedeljo se je v finalnem
tekmovanju v spretnosti igra-
nja na harmoniko - frajtonari-
co pomerilo v štirih starostnih
kategorijah 32 tekmovalcev, ki
so morali skozi sita dvanajstih
predtekmovanj in dveh polfi-
nal v Postojni in Zrečah.
Nagrado publike je v nede-
ljo osvojil komaj štrinajstletni
Matjaž Kokalj iz Podnarta na
Gorenjskem in domov odnesel
tradicionalno Maj oliko Radia
Celje in Novega tednika, ki je
tudi eden izmed treh soorga-
nizatorjev. Darko Goleč iz Tr-
novelj je prejel plaketo Avgu-
sta Stanka, absolutni zmago-
valec pa je postal Robert Go-
ličnik iz Topolšice.
Posebni prizanji sta za orga-
nizacijske in druge zasluge pre-
jela še Albert Zaveršnik in Mi-
lan Brecl. Novi predsednik Kul-
turno umetniškega društva Lju-
bečne Pavli Platovšek je lahko
zadovoljen, enako pa tudi Šte-
fan Žvižej, oba predvsem kot
organizatorja prireditve.
Ob tem pa je treba zagotovi-
ti, da bo Zlata harmonika brez
vsake debate tudi v prihodnje
ostala samo na prostoru pri
gasilskem domu na Ljubečni v
domači organizaciji. Vsaka se-
litev je lahko škodljiva in si je
sedanje (delno tudi novo!)
vodstvo ne sme dovoliti, kajti
vloženega je bilo preveč dela,
truda in naporov, da bi to sme-
tano zdaj nekdo drug spravil v
lastni žep...
In malo več občinske ljubez-
ni tudi ne bi bilo slabo! Malo
imamo v Celju tako lepih prire-
ditev, zato se skupaj potrudi-
mo, da bo tudi v bodoče nam v
okras in ponos, pa čeprav gre
samo za harmonikarje. Upam,
da duša Zlate harmonike Mi-
lan Brecl ne bo hud, če javno
zapišem njegovo idejo, da bi
zraven »pasali« tudi »zlati kora-
ki«... To bi bil poseben večer,
ko bi nastopili ansambli s har-
monikarji, ki so uspeli in zaslo-
veli prav na Ljubečni. Sicer pa,
počakaj mo na novo Zlato har-
moniko Ljubečne.
TONE VRABL
Foto: SHERPA
Veterani so se predstavili na sobotni prireditvi. V sredini zmagovalec Jože Škrlj, desno ob
njem najstarejši udeleženec Alojz Govekar in skrajno desno edina veteranka - Pepca Blejc.
Zmagovalec Zlate harmonike - Robert Goličnik iz Topolšice.
Štirinajstletni Matjaž Kokalj je osvojil nagrado občinstva.
Občinstvo je z igranjem na švicarski rog navdušil Andrej Blumauer.
12
DOGODKI
Denar ali lisice
V Celju od ponedeljka ni več mitnic modre cone, nadomestila sta jih parkomata
v ponedeljek zjutraj so
vozniki, ki so se pripeljali v
središče Celja opazili, da so
mitnice modre cone odstra-
njene, na križiščih Prešerno-
ve in Trga Celjskih knezov
ter Cankarjeve in Gubčeve
ulice pa sta nameščena par-
komata, kjer je mogoče ku-
piti lističe za 1, 2 ali 3 urno
parkiranje.
V Celju so modro cono
uvedli pred dvema letoma in
pol, odgovorni za prometno
ureditev v mestni občini pa
ocenjujejo, da je dala zadovo-
ljive rezultate. Tako so po be-
sedah Jožeta Krajnca, direk-
torja podjetja Kostra, ki po-
godbeno upravlja s parkirišči,
v uvajalnem obdobju, ko je bil
uvoz v mestno središče še
brezplačen, beležili mesečno
80 tisoč avtomobilov. Drugo
leto, ko so vozniki morali pla-
čevati kavcijo, je uvoz padel
pod 45 tisoč vozil mesečno, od
konca lanskega leta, kar je
uvedeno plačilo uvoznine, pa
v ožje središče mesta pripelje
do 25 tisoč vozil mesečno.
Za vsakega od obeh parko-
matov so v Celju odšteli 2,9
milijona tolarjev, izbrali pa
so takšna, ki z robustno iz-
vedbo čimbolj izključujeta
namerne poškodbe. Če bi se
kateri od parkomatov le pok-
varil, bodo v Kostri takoj
prešli na ročno pobiranje par-
kirnine. V Kostri načrtujejo
sčasoma še nakup dveh par-
komatov, ki bosta nameščena
v Razlagovi in križišču Koc-
bekove ter Miklošičeve uHce.
S ponedeljkom se določila
modre cone v Celju niso spre-
menila, po besedah vodje pro-
meta v Mestni občini Celje
Iztoka Uranjeka so v mestu
ob Savinji uveljavili le nov par-
kirni režim. Za parkiranje na
230 parkirnih mestih ožjega
območja modre cone morajo
vozniki lističe kupovati na
dveh parkomatih, za ulično
parkiranje in parkirišča pod
nadzorom, kjer je na voljo 135
oziroma 550 prostih mest, pa
so lističi naprodaj v kioskih
Tobaka in Dela, bencinskih
servisih Petrola in pri redarjih.
Ob tem je v Celju še 1.100
brezplačnih parkirnih mest.
Za 1,2 ali 3 urno parkiranje
v ožjem območju modre cone
je v Celju treba odšteti 50,200
oziroma 300 tolarjev, za
dveurno ulično parkiranje 50
tolarjev, za dveurno parkira-
nje na parkiriščih pod nadzo-
rom prav tako 50, za celod-
nevno pa 100 tolarjev.
Ob občinskih stražnikih so v
Celju dodatno pooblastili še 4
delavce Kostre, ki spremljajo
in nadzirajo parkiranje v sre-
dišču mesta. Vodja občinske
straže Vinko Andoljšek pravi,
da imajo skladno s pooblastih
pravico opozarjanja in kazno-
vanja voznikov, ki nepravilno
parkirajo svoja vozila. Te dni
bo v Celju skupaj 45 naprav,
poimenovanih lisice, ki jih
stražniki ter pooblaščeni de-
lavci Kostre lahko nameščajo
na kolesa nepravilno parkira-
nih vozil. To pa so vozila, ki
niso parkirana skladno z ob-
činskim odlokom - na neu-
streznih mestih ali pa vozniki
niso plačali parkirnine. V Celju
odstranitev lisic stane 2 tisoč
tolarjev, mandatna kazen za
neplačilo parkirnine ali nepra-
vilno parkiranje pa še dodatne
4 ali 5 tisočakov. Če pa je vozilo
parkirano tako, da ovira pro-
met, bo za odstranitev še ved-
no poskrbel pajek - voznika pa
poleg stroškov odvoza čaka
prav tako mandatna kazen.
Po ponedeljkovih izkušnjah
so vozniki parkomata in nov
parkirni režim sprejeli z rado-
vednostjo, kako se bo obnesel
v praksi in koliko bo nov re-
žim prispeval k večji osvešče-
nosti voznikov, pa bo mogoče
oceniti šele čez nekaj časa.
1. STAMEJČIČ
: Foto: GREGOR KATIC
Listič za parkiranje v modri coni lahko vozniki kupijo na
parkomata v križišča Prešernove in Trga Celjskih knezov. Še
en parkomat pa je v križišču Cankarjeve in Gubčeve ulice.
Znova v hrame ucenosf
v celjske osnovne šole je v ponedeljek prvič vstopilo okoli 250 malčkov - V znamenji
novosti, ki jih prinaša nova šolska zakonodaja
Kot vselej, začetek septembra tudi letos
zaznamuje predvsem začetek novega šolske-
ga leta. Tako je v prve razrede slovenskih
osnovnih šol v ponedeljek prvič vstopilo
23.300 otrok, kar je približno dva tisoč manj
kot v zadnjih nekaj letih, z izobraževanjem
na srednjih šolah pa je pričelo 33.000 nekda-
njih osmošolcev.
Kot vsako leto, prinaša ta čas razen novih
obveznosti za šolarje, učitelje in starše, pred-
vsem poostren prometni nadzor na cestah v
okolici šol. Letošnje šolsko leto pa že zaznamu-
je tudi spomladi sprejeta nova šolska zakono-
daja, ki v slovensko šolstvo vnaša kar nekaj
novosti; predvsem uveljavitev nekaterih pravil-
nikov (o dokumentaciji v osnovni šoli, o pravi-
cah in dolžnostih učencev, ter pravilnik o
preverjanju in ocenjevanju znanja, ki je začel
veljati tudi v gimnazijah in še nekateri drugi).
Tudi v Celju, kjer je v prve razrede osnovnih
šol v ponedeljek vstopilo okoli 250 malčkov, so
se na začetek novega šolskega leta aktivno
pripravili. Tako so, je povedal Željko Cigler z
Oddelka za družbene dejavnosti pri MO Celje,
med počitnicami popravili marsikatero šolsko
streho in telovadnico, uredili in obnovili pa so
tudi kar nekaj učilnic. »Ena glavnih pridobitev
za celjske šolarje je končno urejeno križišče na
Polulah, kar bo učencem OŠ Frana Kranjca
omogočilo dosti varnejšo pot v šolo in domov,
začela pa so se tudi dela za pridobitev nove
kurilnice na 4. OŠ. Na lokaciji, kjer bo stala
nova srednja gostinska šola, so se gradbena
dela že začela, v nekaj dneh pa se bodo pričela
tudi na lokaciji, namenjeni novi osnovni šoli na
Ljubečni,« je povedal Cigler.
Judita Kežman PoČkaj, predstojnica celjs
enote Zavoda za šolstvo RS, je povedala,,
bodo v tej ustanovi letos posebno pozor^;
posvetili projektu kurikularne prenove, p
pravljajo pa tudi večji strokovni posvet nateij
Z manj stresa v osnovno šolo, pri čemer so(]
lujeta vrtec Anice Černejeve in II. OŠ Celj
Celjska enota Zavoda za šolstvo sodeluje tu
pri projektu na področju izobraževanja kojei
vov za področje retorike, v katerega je vkljuj
nih pet osnovnih šol.
Sicer pa so dnevi, ki se jih bodo šolarji tu
letos prav gotovo najbolj veselili, tudi v leto
njem letu tisti, ki jih šolski koledarček označj
kot - šole proste. Po zagonu, s katerim so
tem tednu podali novim izzivom, obveznosti
in znanju naproti, si bodo šolarji lahko prvijg
oddahnili med jesenskimi počitnicami, ki bo(
letos od 31. oktobra do 5. novembra, ko si bo(
lahko nabrali novih moči za zaključek prvej
ocenjevalnega obdobja (24. decembra). Od 2
decembra do 2. januarja bodo novoletne pofi
niče, pouka prost dan pa bo tudi 3. janua^
(nadomeščanje v soboto, 9. novembra).
Zimske počitnice bodo šolarji z našega ol
močja uživali od IZ do 23. februarja. 21
marca bo zaključek drugega ocenjevalnega ol
dobja, 31. marca bo velikončni ponedelje]
prvomajske počitinice bodo od 28. aprila do;
maja. Dijaki zaključnih letnikov srednjiii šoli
bodo od 1. do 5. junija v okviru pouka pripra
Ijali na zaključne izpite ali maturo. 5. juni
zaključujejo pouk dijaki zaključnih letnikov,
jih po 10. juniju čakajo zaključni, po 12. juni
pa popravni izpiti. 20. junija se bo končal poi
tudi za vse ostale šolarje, roki za ostale izpi
pa se bodo pričeli po 30. iuiiiju.
..... muAM^mnj
Ambiciozni, a uresničljivi načrti
v nedavno ustanovljeno
Turistično društvo Špitalič je
včlanjenih več kot petdeset
članov, pričakujejo pa, da se
bo število še povečalo.
Člani društva so se doslej]
sestali že dvakrat; prvič nai
ustanovnem zboru, nato pa so^
izvolili izvršilni odbor, ki mu
predseduje Jože Zorko, pod-
predsednica je Marija Urban-
ček Kolar, tajnik Kristina Pri-
stovnik   in blagajnik Bojan
Podkrajšek. ^
O Špitaliču ali o Žički dolini
se dosti govori in piše v projekt-
nih skupinah, firmah in zavo-
dih. Iz tovrstnih projektov je
možno uporabiti kakšen detajl
v praksi, vendar pa so proti
poskusom in trošenju denarja
za projekte, ki nastajajo v ura-
dih in pisarnah na podlagi vizij,
ki so slabe kopije tujih izkušenj.
Krajani Špitaliča razmere v do-
mačem kraju sami najbolje
poznajo. Temu primerno so za-
črtali tudi program dejavnosti
društva, za katere menijo, d
jih je moč uresničiti. Med kraji
ni želijo spodbuditi zaniman
za urejanje okolja ter celotr
podobe kraja. Domačinom h
čejo popestriti življenje z deja
nostmi, ki bi širile kulturno!
vedenjsko obzorje ter krepi
dobro počutje. Pozornost ja'
nosti želijo pritegniti z dobi
promocijo zgodovinskih, ku
turnih, umetniških in naravni
danosti kraja z okolico.
bJ
Množica učencev na Pilštanju
v soboto osrednja počastitev 530-letnice šole
Na Pilštanju, v občini Kozje, bo v soboto
množično srečanje nekdanjih in sedanjih
učencev bivše pilštanjske šole ter njene na-
slednice v Lesičnem. Pričakujejo približno
tisoč udeležencev, gre pa za osrednjo poča-
stitev 530 letnice tukajšnjega šolstva.
V soboto, 7. septembra ob 12. uri, bodo na
Pilštanju najprej predstavili domače obrti, ki so
se v odmaknjenem kraju uspele delno ohraniti.
Ves popoldan bo mogoče spremljati delo lon-
čarjev, tesarjev, piskrovezov, kovačev, pletar-
jev, »žnidarjev« in šivilj... Vmes si bo mogoče
ogledati ustvarjalnost folklorne skupine iz bliž-
njega Kozjega ter poslušati koncert pihalne
godbe iz Senovega.
Osrednja slovesnost bo ob 14. uri, ko bo
navzoče pozdravila državna sekretarka Tea
Valenčič, ob tej priliki pa bo tudi predstavitev
monografije Jožeta Lipnika, Stoji učilna zida-
na, v počastitev 530-letnice tukajšnjega šolstva.
Med kulturnim programom bodo mladi kultur-
niki s Pilštanja ter iz Lesičnega, pod vodstvom
celjskega igralca Tomaža Gubenška, predsta-
vili zgodovinski utrip Pilštanja ter stare običa-
je. Po osrednji slovesnosti bo množično dru-
žabno srečanje učencev, ki so do 1. 1964 obi-
skovali šolo na Pilštanju, nato pa njeno nasled-
nico v Lesičnem.
V stari pilštanjski šoli si je še mogoče ogledati
razstavi o nekdanjem kozjanskem šolstvu ter
starega šolskega pohištva in učnih potrebščin,
kar sta pripravila pilštanjski rojak Milenko Stra-
šek in.Marjan Marinšek. V šoli v Lesičnem pa je
še na ogled likovna razstava akademskega slikar-
ja Staneta Jagodica, nekdanjega učitelja šole.
—"—~BRANE JERANKO
Sami proti državi
Cesta Rimske Toplice-Jurklošter bo kmalu zaprta
Cestno podjetje Celje bo
sredi septembra pričelo gra-
diti dva nova železniška pro-
pusta pri Globokem na regio-
nalni cesti Rimske Toplice-
Jurklošter. Konec septembra,
ali prve dni oktobra bo na
cesti začela veljati popolna
zapora, ki bo trajala do kon-
ca leta oziroma do zaključka
gradbenih del.
Zapora ceste bo zelo priza-
dela prebivalce krajev ob re-
gionalki, zato so predstavniki
krajevnih skupnosti Rimske
Toplice in Jurklošter ter pod-
jetja Sadeko iz Gračnice zahte-
vali pogovor z državnim se-
kretarjem za ceste Marjanom
Dvornikom. Zanimalo jih je
predvsem, kakšen bo obvoz in
v ponedeljek so v Ljubljani
izvedeli, da ga preko gradbiš-
ča ne bo mogoče urediti. Zato
so predlagali, da bi v času
gradnje novih mostov potekal
obvoz od Globokega do Br-
stovnice, vendar gre za gozd-
no pot, ki jo je treba utrditi
vsaj za osebna in intervencij-
ska vozila. Po zagotovilih se-
kretarja Dvornika, bo Cestno
podjetje uredilo pot v najkraj-
šem možnem času, dela bo
plačalo ministrstvo za ceste,
krajevna skupnost Rimske To-
plice pa bo morala pridobiti
soglasja lastnikov poti. Razen
Cerkve, ki je lastnik precejš-
njega dela zemljišča, po kate-
rem naj bi uredili obvoz, so do
torka že vsi dali soglasje.
Najkrajši konec bo ob popol-
ni zapori regionalke zagotovo
zopet potegnilo podjetje Sadi
ko, saj so se mu zaradi deln
zapore ceste, ki velja od zače'
ka maja, že krepko zviša
stroški prevoza. Le malo verjel
no je, da bodo tudi Sadekoi
tovornjaki lahko vozili po pre'
videnem obvozu, kar pomen
da bo tranzitni promet vse d'
izgradnje novih mostov poK
kal preko Jurkloštra, Maroft
Planine in Šentjurja. V Sadel<'
s strahom pričakujejo zimo, ^
so tovornjaki, ki prevažajo n)'
hove izdelke, že doslej im^'
precej težav ob premagovanji
klancev pri Marofu.
Predstavniki Rimskih T"
pUc, Jurkloštra in podjetja
deko so z dogovori s sekreta'
jem Marjanom Dvornikom 2^
dovoljni, razočarani pa so, 1^^'
se pogovorov v Ljubljani kl)^'
vabilu ni udeležil prav nih^'
iz občinske uprave Lašk"
»Občutek imamo,« pravijo'
Sadeku, »da je Laščanom
malo mar za naše težave.« .
J. INTlHA*
ŠPORT
13
Težave rešuje s športom
Danijel Pavlinec je na paraolimpiadi osvojil dve bronasti kolajni - Izboljšanih vec kot 200 svetovnih rekordov
^^lovek pač ni nikoli za-
^^o\)en. S kančkom sreče
Ijhko dosegel še več. Tri-
[jnali in dve kolajni, tudi
je zelo v redu,« je svoje
jjtope na 10. paraolimpij-
jli igrah komentiral celj-
jj plavalec Danijel Pavli-
j( ki je zbirko kolajn z
,|iih tekmovanj v Atlanti
jpoinil z dvema bronoma.
panijel Pavlinec ima priro-
po okvaro desne roke in de-
if noge, kar ga uvršča v
)ii::ovalno kategorijo S6.
jlgo se je navduševal nad
,5arko in nogometom, po
lliodu iz Zavoda za uspo-
bljanje invalidne mladine
ise je leta 1987 začel resno
Ivarjati s plavanjem.
^ zimskem bazenu v Go-
fcu ga je opazil Bruno To-
in o nadarjenem plaval-
obvestil pristojne, ki skrbi-
za športnike-invalide.
Že na prvi pravi tekmi je bil
med najhitrejšimi in po dr-
žavnem prvenstvu na Ravnah
je še isto leto nastopil na sve-
tovnem prvenstvu v Parizu,
kjer je bil v šprintu tretji.
Naslednjo sezono je na olim-
pijskih igrah v Seulu že osvo-
jil srebrno in bronasto kolaj-
no, v Barceloni se je trikrat
uvrstil v finale, v Atlanti pa se
je znova zapisal med dobitni-
ke paraolimpijskih kolajn.
Zadnje štiri mesece je treni-
ral dvakrat dnevno - njegov
trener je Boris Gorjanc iz
Ljubljane - in je bil tako rekoč
profesionalni športnik.
Na 200 m kravi je izboljšal
državni rekord, v vseh disci-
plinah pa je o dobitnikih ko-
lajn odločal srdit finiš in prav
zavoljo odličnih priprav je
vzdržal v najožjem vrhu
športnikov-invalidov.
»Izboljšanih je bilo več kot
200 svetovnih rekordov in in-
validski šport na vseh celinah
silovito napreduje. Pet slo-
venskih kolajn in še vrsta od-
ličnih uvrstitev so odraz do-
bre organiziranosti invalid-
skega športa pri nas, ki lahko
veliko pripomore k zdravs-
tveni preventivi naroda,« pra-
vi Pavlinec, ki je zaposlen pri
Elektrosignalu.
Najboljši slovenski udele-
ženec iger je bil prav Pavli-
nec, ki že vseskozi najboljše
rezultate dosega v prostem
slogu na 200 metrski progi.
Toda v zadnjem obdobju je
uspešen tudi na krajših raz-
daljah in se namereva udele-
žiti najmanj še iger v Sydne-
yu.
»S športom sem lažje pre-
mostil mnoge življenjske te-
žave in zato se plavanju ne
bom odrekel,« trdi dobitnik
skupno že štirih olimpijskih
kolajn: ene srebrne in treh
bronastih.
Do finala morajo plavalci v
vsaki disciplini nastopiti v
kar štirih fazah predtekmova-
nja in zato je selekcija izjem-
no ostra.
Strokovnjaki so mnenja,
da ima Pavlinec dobre hi-
drodinamične zmogljivosti
in vse bolj razmišlja o pre-
hodu na še daljše proge: tu-
di na 800 in celo 1500 me-
trov.
ŽEUKOZULE
MALI NOGOME'^
v Rogatcu 1:18!
MNZ Celje: novo prvenstvo se bo z udeležbo petih ekip
začelo 13. septembra. Ješovec (Podplat), Atom (Podčetrtek),
Dobovec (R. Slatina), Štravs (Šmarje) in Rola (Radeče) bodo
najprej igrali dvokrožni sistem vsak z vsakim, nato pa najboljša
četverica še ligaško končnico za naslov prvaka.
Laško: v 10. krogu Goldhorn-ZIatorog 3:6, Koln pobi-Gren
11:3, Lipov list-Brez 3:5, Zidani Most-Strmca preloženo, Aran-
žerji prosti. Vrstni red: Zlatorog 24, Goldhorn 22, Koln pobi 19,
Zidani Most 13, Strmca 11, Breze 9, Aranžerji 7, Lipov list 6,
Gren 3.
Šmarje: v 11. krogu Haler-Dobovec 2:8, Martin-Janina 0:3,
Rogatec-Kristan vrh 1:18, Vitasovič-Alatnica 0:1, Rebus-Atom
5:2. Vrstni red: Dobovec 27, Vitasovič 23, Rebus 21, Alatnica 18,
Atom 15, K. vrh 14, Janina 11, Martin, Haler 10, Janina 8,
Rogatec 5.
Na osnovi sklepa OS občine Šentjur z dne 3.10.1995
objavlja občina Šentjur v sodelovanju s Hmezad banko
RAZPIS ZA NAKUP
ZEMLJE ZA KMETIJSKE
NAMENE
1. Za posojilo lahko zaprosijo fizične osebe, ki se ukvarjajo
s kmetijsko proizvodnjo. Zemlja, ki jo občan želi kupiti,
kakor tudi stalno prebivališče vlagatelja mora biti na
območju občine Šentjur.
2. Skupni okvirni znesek razpisanih posojil znaša 40 milijo-
nov tolarjev. Rok za nakup zemlje je 2 meseca po
prejemu sklepa o odobritvi kredita.
3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
-nakup zemlje za kmetijske namene.
4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo:
-najdaljša odplačilna doba - 4 leta;
-obrestna mera: D+9% ali T+9%.
Možno bo uveljavljati regres za realne obresti v višini in
na način, ki bo določen z razpisom pristojnega Ministrs-
tva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
-moratorij: po potrebi največ 1 leto;
-rok koriščenja posojila: po prejemu sklepa o odobritvi in
najdlje do dveh mesecev po objavi razpisa;
-stroški odobritve posojila do 2.5 milijona tolarjev (če je
kredit zavarovan pri zavarovalnici) od 8.000 do 15.000
tolarjev;
-stroški odobritve posojila nad 2.5 milijona tolarjev (pri
zavarovanju s hipoteko kreditojemalec plača stroške
hipoteke) od 10.000 do 50.000 tolarjev;
-anuitete: po dogovoru s kreditojemalcem (mesečne,
trimesečne, polletne, letne);
-plačilo obresti za čas moratorija: mesečno.
5. Sredstva so namenska, koristijo se dokumentarno in se
prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev
izpolnijo naslednje kriterije:
-nosilci kmetijske dejavnosti, ki imajo na kmetiji naslednika;
-dejavnosti, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo,
turizmom in podobnimi dejavnostmi;
-pospeševanje in spodbujanje razvoja kmetijstva;
-za ekološko sanacijo obstoječih kmetijskih dejavnosti.
6. Vloga za posojilo mora vsebovati:
a) prošnjo, v kateri so podatki: imain priimek, stalno bivališče
oziroma naslov prosilca, ročnost in višina posojila;
b) investicijski program, ki ga pripravi kmetijska svetovalna
služba (program se pripravi v skladu z občinskim in
republiškim razpisom);
c) originalna dokumentacija kot priloga prošnji:
-zemljiško-knjižni izpisek (po možnosti bremen prost);
-overovljena pogodba (pri notarju) med kupcem.in pro-
dajalcem zemlje z označbo odmere davka na promet z
nepremičninami;
-potrdilo o statusu kmeta;
-mnenje svetovalne službe o kmetiji;
-mnenje svetovalne službe o primernosti nakupa zemlje;
-izjavo o dosedanjih kreditih;
-potrdilo o vrednosti prodanih tržnih viškov (potrdilo
Kmetijske zadruge ali druge organizacije o vrednosti
tržnih viškov v preteklem letu ali/in izjavo kmetijsko
svetovalne službe o vrednosti prodanih tržnih viškov);
-v primeru zavarovanja s hipoteko: cenitveni zapisnik
sodno zapriseženega cenilca oziroma mnenje sveto-
valne službe o vrednosti kmetije;
-potrdilo o plačanih davkih.
7. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi,
da je v preteklosti že imel kredite, ki jih ni redno
odplačeval, če ni kreditno sposoben ali če kredita ni
ustrezno zavaroval.
8. Rok za oddajo prošnje je do 20. v tekočem mesecu do
dokončne poralDe sredstev na naslov: Občina Šentjur,
Mestni trg 10, Šentjur, za Odbor za kmetijstvo.
9. Odbor za kmetijstvo bo najkasneje v 20. dneh po
končanem razpisu sprejel slep o dodelitvi posojil In ga
posredoval banki in vsem prosilcem.
10.Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo
obravnavali.
NOGOMET
Premalo zreli
Nogometna reprezentanca
v kvalifikacijah za evropsko
jenstvo z Dansko doživela
tporaz z 0:2 (Sešlar in Da-
ovič sta bila le rezervi),
Toligaši pa so včeraj odigrali
me 5. kroga.
Pokazali smo napredek V
n, vendar še nismo dovolj zre-
dabi prednost realizirali. Maš-
ijejo se nam neodgovorne po-
ze posameznikov v obrambi
i zaradi poraza z Rudarjem za
i točke zaostajamo za načr-
m,« je ocenjeval trener Tar-
Jk, medtem ko je kapetan Gor-
k dejal, da so jih sodniki pri-
ajšali najmanj za točko. Ko-
Jnjšek naj bi bil še naprej s
Jgodbo zavezan Publikumu
»tkoordinator mlajših selekcij,
?rava pa je nekaj posamezni-
)v nagradila za igre v prvih
fih tekmah.
Mura-Publikum 6^-2 14:4
i59l/92 - 0:1, 3:1, 1992/93 -
^ 3:0, 1993/94 - 0:0, 4:0,
»4/95-1:0,0:0,1995/96-1:1,
«.0:0. 0:1).
bdinovičvEro
^ desetdnevnem premoru
fžaviiega prvenstva v nogo-
'^tu je pri vodilnem Rudarju
■išlo do pričakovane spre-
•^nibe. Saša Radinovič je do-
proste roke in se je že prese-
' k sosednjemu drugoligašu
ii.
Skromen igralski kader je tako
^ bolj oslabljen, obenem pa
.^lenjčani niso realizirali priho-
^ najboljšega strelca lanskega
'^enstva Gruzije. »Podatki o
''^govih strelskih sposobnostih
^bili netočni, zato smo prekini-
Pogajanja o prestopu,« je krat-
I razložil zadevo trener Borut
^c. ki bo vrzel v konici napada
^kušal zapolniti s prerazpore-
So igralcev in nekaterimi no-
*"^etaši mlajšega rodu.
(/^Udar Primorje 10 5-2-3 16:11
^'^1/92 - 3:0, 0:2, 1992/93 -
3:1, 0:3, 1994/95 - 2:0, 1:1,
1995/96-2:0, 1:1, 1:2, 3:1)
Ž. Z.
Šentjur odslovil
Marinčka
Šentjur po samo treh kro-
gih drugoligaškega prvens-
tva s polovično bilanco za
vodilnimi Goriškimi opekar-
nami zaostaja že za pet točk.
Po bolečem porazu s Primor-
ci so iz kluba izključili Mitjo
Marinčka (odšel je k Eri),
toda branilci še naprej greši-
jo.
»Neverjetno, kako poceni
prejemamo zadetke. Katastro-
falne napake se ponavljajo iz
tekme v tekmo in potrebno jih
bo čim prej odpraviti,« je po
srečanju v Šiški jezno pripove-
doval trener Janko Bencina, ki
se že pripravlja na veliki spopad
s Publikumom v pokalu, ki bo
18. septembra v Šentjurju.
»Predvsem moramo popraviti
igro in odpraviti napake, s Ce-
ljani pa ne bomo povsem brez
možnosti. Če ponovimo prvi
polčas iz Šiške imamo nekaj
možnosti za napredovanje v če-
trt-finale.« T. L.
Turnir V Škof ji vasi
Od jutri do nedelje bo na hipodromu v Škofji vasi
tradicionalno tekmovanje v preskakovanju zaprek za
pokal MOS, ki bo združeno še s parkurjema za pokala
Samsung in pokal Slovenije.
Prvič pri ftas bo veliki mednarodni turnir FEI CSA z
nagradnim skladom 10.000 mark in udeležbo jezdecev iz
štirih držav.
Osrednje tekme bodo v nedeljo od 11. ure dalje s parkurji
kategorij L, MA in MB ter višino zaprek do 140 cm, ki jih pri
nas skačejo le na finalih državnih prvenstvev. Favoriti za
zmago so državni prvak Matjaž Čik (Velenje), Andrej Kučer
(letos se je preselil v Gotovlje) ter hrvaški reprezentant
Ante Šimleša. Nastop najboljše celjske tekmovalke Jasmine
Kapetan je vprašljiv zaradi poškodbe kobile.
Neuravnoleženafundaciia
Zakon o fundaciji za finan-
ciranje športnih organizacij
v Sloveniji je že sprejet, vr-
hunski šport pa bo v svetu
organizacije zastopan s prak-
tično le enim članom.
Enajstčlanski svet (osem
bo predstavnikov uporabni-
kov in trije strokovne jav-
nost) bo imenoval Državni
zbor Slovenije. Predstavnike
uporabnikov predlagajo OKS
(dva). Planinska zveza.
Športna unija. Zveza za šport
otrok in mladine. Slovenska
univerzitetna športna zveza
in Zveza društev učiteljev in
profesorjev športne vzgoje
Slovenije (vsak po enega).
OKS je predlagal skupnega
predstavnika poletnih in zim-
skih športov ter enega neo-
limpijskih športov, občinskih
športnih zvez. Inštituta za
šport, športa za vse, vlade in
donatorjev.
Poblastila so dokaj široka,
saj člani (delo nepoklicno
opravljajo pet let) določajo fi-
načni načrt in sprejemajo za-
ključni račun, določajo pogoje
in merila za uporabo sredstev,
odločajo o razporejanju sred-
stev posameznim uporabni-
kom, upravljajo z deležem
delnic Loterije Slovenije itd.
Zaradi neuravnotežene se-
stave sveta je OKS nakazal
možnost sklica izredne skupš-
čine.
MAKRATKO
Paks: na mednarodnem tur-
nirju v judu 7. mesto Maje
Frece (Sankaku). Premagala
je reprezentantki Belgije in
Španije, nastopile pa so tek-
movalke iz 21 držav.
Rečica pri Laškem: na 22.
strelski tekmi z vojaško puško
zmaga Jerama (Ce) 191 pred
Mrkunom (Mor) 186 in Jere-
bom (Kop) 183, peti Lavrinc
(DP) 179. Ekipno zmaga Mori-
sa 543, sledijo Celje 539, Ko-
pačevina 530, peti D. Poženel
521. (V. L.)
Sedraž: na strelskem tek-
movanju za pokal Sedraža
med ekipami zmaga Braslovč
s 477 krogi pred Poženelom
450 in domačim Pavlicem
410, med pomezniki prvi
Kralj 178, sledita Turnšek
(oba Br) 163 in Petrovič (Što-
re) 163.
Ljubljana: na državnem pr-
venstvu z MK puško v trosta-
vu med pionirkami zmaga
Matkove pred Dularjevo (obe
DP), pri pionirjih tretha ekipa
Dušana Poženela. (V.L.)
Rogaška Slatina: na 8. kole-
sarskem maratonu na progi
med Rogaško Slatino in Atom-
skimi toplicami je z novim
rekordom zmagal Grega Te-
kavc (Vel) - 2:,03:48. Med žen-
skami je bila najhitrejša Urši-
čeva (Lj). Nastopilo je 180 ko-
lesarjev. (J.T.)
Šmartno na Pohorju: na
medklubski tekmi v smučar-
skih skokih med dečki do 9 let
zmaga Tadiča (Ljubno), do 11
let drugi Petrov, do 13 let zma-
ga Peršeta, tretji Kotnik, do 15
let drugi Šteharnik, tretji Koč-
nik (vsi Velenje).
Griže: na šahovskem turnir-
ju med ekipami zmaga Mari-
bora pred Piramido in Vele-
njem, v konkurenci dvojic pr-
va Zupančič-Zupe (Mb), tretja
Vombek-Zalokar (Griže), četr-
ta Črepan-Veličkovič (Petrov-
če). (J.G.)
14
ŠPORT
Dobrodošla zmaga
Rogaška Donat Mg pred prvo tekmo v evropskih pokahh v košarki - Kernavos s Cipra dobiti za 15 točk
Turnir v Franciji je bil za košarkarje
Rogaške Slatine dobra priprava za prvi
nastop v evropskih pokalih. V torek
zvečer bo v Ratanski vasi v okviru
predkroga Koračevega pokala gostoval
Kernavos s Cipra, v domačem taboru pa
si želijo zmago s 15 točkami razlike.
»V Franciji smo odigrali štiri tekme in
opravili šest treningov, ki so nam najbolj
potrebni. Dolgo zbiranje ekipe se nam še
vedno vrača v negativni obliki, posamez-
niki so slabše pripravljeni in ni še prave
uigranosti. Igrali smo z ekipami, ki v
evropski košarki pomenijo bistveno več
in vsem smo bili enakovredni. Trije pora-
zi niso nič posebnega in so predvsem
posledica lastnih napak in tudi sodniških
odločitev, ki so bile v določenih obdobjih
smešne,« je turnejo analiziral trener Lju-
biša Markovič.
Najbolj zanesljivo je igral Novakovič,
soliden je bil Ivanovič, z izjemo prve
tekme je dovolj pokazal tudi Jevtovič.
Novega kapetana Petroviča je zaustavila
bolezen, Šiško in Pale-Kosovec sta prijet-
ni presenečenji, Virantu, Kaličaninu in
Mičunoviču pa se pozna, da so se v vadbo
vključili z zamudo. »To je naša največja
slabost, toda prepričan sem, da bomo
igralce usposobili vsaj do povratne tek-
me, ki bo 17. septembra,« pravi trener.
Kernavos iz Nikozije je ciprsko prvens-
tvo končal na 3. mestu in dobil v tovarni
zdravil močnega sponzorja. Na centru in
krilu igrata Američana, obenem pa imajo
še naturalizirane tujce. Ciprsko državljans-
tvo imajo dva bolgarska reprezentant, bolj
znan je odlični strelec Janev, in Raca iz
Šabca, ki je prav tako nevaren strelec.
Kernavos je leta 1992 s Croatia osigu-
ranjem iz Splita obe tekmi igral.doma,
prvo celo dobil in v seštevku izpadel le
za nekaj točk.
»Podcenjevanje bi bilo usodno, saj
klubske košarke ni več mogoče enačiti z
reprezentančno. Uspešen start v evrop-
skih pokalih je želja vseh v klubu, toda za
mirno pot na povratno tekmo na Ciper
bomo morali zmagati z vsaj 15 točkami
razlike, čeprav bo vsaka zmaga dobro-
došla,« meni Markovič, ki dodatno nevar-
nost vidi v informaciji, da Kernavos do-
mače tekme igra na plastični podlagi.
»Okrog deset točk bi bili v Nikoziji
sposobni braniti, saj se bomo ob video
posnetku tekme lahko zelo dobro pripra-
vili za gostovanje. V tednu dni lahko
bistveno popravimo formo Kaličanina,
Mičunoviča in Viranta in ne glede na
težave, sem v vseh pogledih optimist. Naš
letošnji cilj je uvrstitev v skupino O,« je
dobro razpoložen Markovič, ki bo imel
generalko za Evropo v sobotni tekmi z
državnim prvakom Olimpijo.
HHHHMMMHMHMHl JANEZ TERBOVC
V Franciji je največ pokazal Novakovič.
KOŠARKAi
Brez Donjecka
Uvrstitev v drugi krog po-
kala Ronchetti za košarkari-
ce Ingrada ne bi smela biti
prezahtevna naloga, saj je
nastop odpovedala ekipa Do-
njecka in v skupini G bodo
samo tri ekipe.
V naslednji krog se bosta
uvrstili dve ekipi, Celjanke pa
celo lahko računajo na naj-
boljše izhodišče. Favorizirani
Wels na nedavnem turnirju v
Ljubljani ni pokazal veliko in
je z Jezico izgubil s 67:96, tako
da je očitno približno enako
močan kot Ingrad. Pokal
Ronchetti se bo začel 2. okto-
bra, ko bo v Celju gostovala
Istrobanka iz Bratislave.
Laško pivo v
Beogradu
Po zmagi na Ikovem me-
morialu je Pivovarna Laško v
Treh lilijah dobila še svoj tur-
nir, od včeraj pa je na petd-
nevni turneji po Jugoslaviji,
kjer bo Aleš Pipan nadalje-
val z uigravanjem ekipe.
Po finalu 5. turnirja Laško
pivo je bil zelo zadovoljen z
igro obeh branilcev D. Čopa in
Jerasa, pri metih pa je bil zno-
va najbolj razpoložen Mileta
Lisica, ki je bil s 53 točkami
tudi prvi strelec turnirja. V
Jugoslaviji bodo Laščani odi-
grali štiri tekme: najprej z B
ligašema Kolubaro (Lazare-
vac) in Beopetrolom, v petek z
Vojvodino in v soboto v Rumi
z Borovico.
Tolj ob licenco
Združenje košarkarskih
trenerjev se je na letni skupš-
čini strogo držalo pravilnika
o dodeljevanju licenc tujim
trenerjem, ki ne izpolnjujejo
pogojev za delo v Sloveniji.
Trenerji so s tajnim glasova-
njem zavrnili vseh sedem pro-
šenj. Brez licence je ostal tudi
Cometov trener Vječeslav Tolj,
toda v izogib zapletom .
odločili za začasne dokur^
te, ki jih bodo klubi
plačati. Konjičani (A-2 \l
bodo morali plačati io|
mark, začasna licenca p^,
veljala leto dni. Sredstva bo,
namenili šolanju trenerj,
prednost pa bodo imeli klijj
ki bodo denar »vložili«.
Celje z mladij
V novo sezono bo mo|
ekipa Celja štartala z moč;
pomlajeno ekipo, ki šele zaf
nja s treningi. Vsi roki za dvi
ne registracije so že zamujei
zato Jurak najbrž ne bo ig,
za svoj nekdanji klub, kji
išče novega trenerja.
Po ponedeljkovem sestanl
uprave (Skakič, Zorko] inzai
njih trenerjev prvega mošii
(Benčan, Žgajner) je bil izobl
kovan predlog, da bi ekij
znova vodil Moj mir Benčan,!
je predlani Celje iz B ligepi
peljal med drugoligaše. Tež
va je v Benčanovem aktivit
nju pri Preboldu, ki ga je voi
na prijateljski tekmi z Rogloj
zadeva bi morala biti jasna i
sobotne pokalne tekme v Poj
četrteku.
Konjičanke ol
sponzorja
Konjiške košarkarice
zadnjo sezono igrale v liga
ki končnici za uvrstitev do
mesta in tako izpolnile ci
glavnega pokrovitelja Unii
ja Atrasa, ki vseeno ni/j;
daljšal pogodbe.
V prihodnje bodo tako na
stopale pod imenom Come
ekipa pa je ostala brez Račiči
ve in Temnikove, ki ji Ježk
več ne dovoli igranja na dve
no registracijo. Po nekajleli
odsotnosti in študiju v ZDA!
je vrnila branilka Hrenova, o
hod Temnikove pa bo pod ki
šem poskušala nadomesti
komaj 15-letna Soderžnikov
ki meri že 187 cm. V načrtu]
reaktiviranje nekdanjih dora
čih igralk, pogovori o prestop
Germove so bili neuspešn
vodstvo kluba pa je zavrnil
možnost prihoda druge cel
ske igralke Vasičeve.
Zapleti s
pokalom
Pokalno tekmovanje sk'
raj vsako leto spremljajo ^
pleti z žrebom, ki so ga tu^
letos morali ponoviti. KZSj
pozabila na prijavi Kemopl'
sta in Cometa, prvoligaš'
moštvi Pivovarne Laško i
Heliosa pa je v nasprotju
pravili uvrstila že v 2. krog
Na startu bodo v soboto"
klubov s Celjskega igrali Štiij
klubi in zaradi teritorialne^
načela sta para Rogla Atr^^
Elektra in Podčetrtek-Celjj
Zmagovalca se bosta pomerf
v 2. krogu (14. septembra),
katerem bo Comet gostoval f
B ligašu Mariboru, moštvo 1^'
moplasta pa pri zmagoval'
tekme Kungota-Ruše. V ij
slednji krog se bo vključila"^
vovarna Laško, z uvrstit^'!'
med najboljšo osmerico pa^'
branilec naslova KS Polzela
Rogaška že neposredna ud^'
ženca četrtfinalnih turnirjev,
bodo med 19. in 22. oktobro"
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 6.9.
Konjeništvo
škof ja vas: mednarodni tur-
nir v preskakovanju zaprek za
pokale Samsung, Slovenije in
MOS (do nedelje).
SOBOTA, 7.9.
Nogomet
Zreče: Unior-Odranci, Kidri-
čevo: Aluminij-Dravinja, Slad-
ki vrh: Paloma-Steklar (3. krog
111. hge^ vse 16.30); Laško: Tim
Laško-Šmarje, Rogatec: Mons-
Kovinar, Vransko: Vransko-
Odred, Brežice: Brežice-Usnjar
(2. krog MNZ Celje, vse 16.30).
Košarka
Zreče: Rogla-Elektra, Podče-
trtek: Podčetrtek-Celje (1. krog
pokala za moške); Rogaška
Slatina: Rogaška-Olimpija (pri-
jateljska tekma, vse 19).
NEDEUA, 8. 9.
Nogomet
Velenje: Rudar-Primorje,
Murska Sobota: Mura-Publi-
kum (6. krog 1. lige); Šentjur:
Šentjur-Črnuče, Naklo: Naklo-
Era Šmartno (4. krog II. lige,
vse 16.30).
Rokomet
Velenje: Jarnovičev memo-
rial z udeležbo Gorenja, Krške-
ga in Zrinskega Čakovec (od
15.30).
TOREK, 10.9.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Kernavos (prva tekma predkro-
ga Koračevega pokala, 19.30).
Bauer petič
Leon Bauer (Celje) je na prvenstvu na matičnem letališ-
ču v Levcu osvojil še peti naslov državnega prvaka v
aerorralyu in tako obdržal primat med motrfrnimi piloti,
čeprav je pred nedavnim na prvenstvu v natančnem
letenju doživel poraz.
S kopilotom Urošem Štuklekom si je največjo zalogo točk
nabral v opazovanju, v časovni natančnosti je bil drugi in
skupne zmage ni skazilo niti 10. mesto v pristajanju. Bauer je
skupaj z Damjanom Glinškom kandidat za nastop na svetov-
nem prvenstvu, ki bo drugi polovici meseca v ameriški
zvezni državi Texas.
Nova kolajna Emeršičevih
Lokostrelska družina Emeršičevih s Polzele je bogatejša za
novo kolajno. Na mladinskem evropskem prvenstvu v neomeje-
nem slogu je Sašo Emeršič z ekipo osvojil naslov prvaka, v
compoundu pa je bil v skupni oceni evropskega pokala tretji.
Zrinski trener leta
Rizmon za KS Polzelo samo v evropskem pokalu?
Več kot 130 košarkarskih trenerjev sloven-
skih klubov se je konec tedna zbralo na
skupščini združenja, na kateri so izbrali
najboljše strokovnjake sezone 1995/96. La-
skavi naslov je pripadel Borisu Zrinskemu,
ki že pet let vodi Polzelane.
»Priznanja sem toliko bolj vesel, ker so me za
najboljšega izbrali trenerski kolegi. Brez po-
moči uprave si omenjenega naziva ne bi prislu-
žil in zanj se moram zahvaliti vsem v klubu,« je
povedal najboljši slovenski trener, ki je spom-
ladi s KS Polzelo osvojil pokal Slovenije. Sa-
vinjčani se še naprej pospešeno pripravljajo na
start v evropskem in domačem tekmovanju,
čeprav se »primer Rizman« še ni razpletel.
Rok za prijavo igralcev za domače prvenstvo
je bil 20. avgust in na PolzeU upajo, da bo
zveza upoštevala njihove argumente ter pri
Rizmanu dovolila nekaj zamika. Hrvaški ko-
šarkar naj bi imel urejeno vso dokumentacijo o
pridobitvi slovenskega državljanstva, toda za-
deva na ministrstvu še vedno ni končana.
Pravila za evropske pokale so nekoUko dru-
gačna in tako je Rizman prijavljen FIBA. Polze-
lani bodo uvodno tekmo čez slaba dva tedna
odigrali pri turškem Fenerbahčeju in so zaradi
gradbenih del okrog dvorane za vsak primer
Scavoliniju ponudili zamenjavo terminov. Itali-
jani se s ponudbo niso strinjah in tako bodo 24.
Boris Zrinski
septembra gostovali na Polzeli, kjer naj bi bila
dvorana urejena po mednarodnih pravilih.
mmmmmmmmmmmmmmmm tomaž lukač
V pričakovanju rekorda
Društvo maratoncev in po-
hodnikov Celje bo v soboto
pripravilo že 12. tradicionalni
pohod Celje-Logarska dolina,
trenutno število prijavljenih
pa presega število prijav v
enakih prejšnjih obdobjih.
Maraton se bo začel ob enih
po polnoči, s startom na Trgu
celjskih knezov, kar je ena iz-
med novosti. Organizatorji so
imeli v začetku tedna že blizu
300 prijav, med katerimi jih je
tudi nekaj iz tujine, največ s
Češke. Za maratonce in po-
hodnike bo letos poskrbljeno
še bolje kot minula leta.
Okrepljena zdravniška ekipa
bo nudila tudi masažo, večje
je število okrepčevalnic ob
progi in skrbi za zdravje na-
stopajočih so namenili še po-
sebno pozornost.
»Za cilj smo si zadali, da na
maratonu zberemo preko ti-
soč pohodnikov in upamo, da
nam bo letos uspelo. Če nam
bo vreme bolj naklonjeno, kot
v zadnjih treh dežetnih sezo-
nah, lahko računamo na re-
kordno udeležbo,« je optimi-
stično razmišljal predsednik
organizacijskega odbora ma-
ratona Ivan Žaberl.
Letos bo možno izstopiti od
Mozirja dalje, na maraton pa
se bodo lahko podali tudi tisti,
ki so bolj navdahnjeni ob ju-
tranjem svitu. V Mozirju (ob
8.uri), Ljubnem (ob 9.uri) in
Lučah (ob 10.uri) bodo orga-
nizirani starti na krajših raz-
daljah, prijave za vse razdalje
pa sprejema ZŠAM Celje,
Slomškov trg 1.
ŠPORT
15
/eč manevrskega prostora
Celju Pivovarni Loško močan mednarodni turnir v Strasbourgu - V obrambi novo vloga za Tomšiča in odlična
igro mladega Pojovičo
prvi del francoske turneje
za Celje Pivovarno Laško
^jliel nad pričakovanji. Puc
'brez težav zdržal finale
^tj pSG, ki so ga naši prvaki
01 s 24:23 in osvojili
jOOO francoskih frankov,
jvko pa je za igro v obrambi
jt,il še dva močna aduta:
jjoviča na centerhalfu in
jjišiča na desnem halfu.
Igra celjskega moštva v
jasbourgu še ni bila povsem
litena, toda šele v finalu so
jvič zaigrali vsi najboljši in
jto je nadpovprečno število
iliničnih napak nekoliko bolj
i^umljivo. Realizacija nas-
[otnih napadov je bila
tromna, veliko je bilo netoč-
1 podaj in pri novincih so
pazni strah in spoštovanje
[ed slovitimi tekmeci in od-
irornostjo ter daljše obdobje
ilagajanja zahtevam profe-
onalnega kluba (treningi tu-
ina dan tekme) in dvobojem
najbolj uglednimi evropski-
tt moštvi.
»Finale s PSG je bil že na
mi evropskih pokalov,« me-
trener Zovko, ki ni skrival
dovoljstva nad uspešno pre-
zporeditvijo obrambnih
3g. »Pajovič je vseskozi zelo
ko igral srednjega center-
Mk, Tomšič pa je na desni
mi zaustavil Lathouda. Do-
iej sta na boku igrala Šerbec
iPungartnik, toda po prikaz-
iigri se mi zdi, da je Tomšič
oljši,« je večji manevrski pro-
tor opisoval Zovko, ki je zao-
tril konkurenco-in dobil širši
izpon igralcev.
»V ekipi bo nekaj manj zve-
nečih imen, toda več borcev.
Pri nekaterih igralcih je bilo v
obrambi opaziti preveč kalku-
liranja in od mladih novincev
pričakujem, da bodo prispeva-
li k bolj trdi igri,« je že aprila
spremembe v moštvu naših
petkratnih prvakov pravilno
ocenil Zovko. V finalu je kom-
biniral kar tri vrste obrambe
(3-2-1, 4-2, 6-0) ter ob mini-
malni prednosti spretno zau-
stavljal nalete Francozov z re-
prezentanti Lathoudom, Cor-
dinerjem, Monthurelom, ki
bodo po bankrotu OM Vitrol-
lesa igrali v pokalu prvakov.
Na prvih dveh tekmah je
največ pokazal vratar Lapajne
(obakrat po 16 obramb) in iz-
koristil odsotnost lažje poško-
dovanega Perica. Pohval je bil
deležen tudi novi kapetan Šer-
bec, ki je edini vse štiri tekme
odigral brez večjih nihanj,
drugi pa so povečini nakazali
potenciale. Lubej zaradi poš-
kodbe edini ni nič igral, ožu-
Ijeni Stefanovič je izpustil tek-
mo s Creteilom, s Pungartni-
kovim gležnjem je skoraj že
vse v redu, Jelčiču pa se pozna
neuigranost in zato še ni spo-
soben serije dobrih iger.
Na uvodni tekmi z novim
nemškim prvoUgašem Schut-
tervvaldom je bil boljši drugi
polčas, za zmago proti franco-
skemu drugoligašu Selestatu je
zadostovala že povprečna igra
in strelsko razpoloženi Pajovič,
največ slabosti pa je bilo v zad-
nji tekmi predtekmovanja s
Creteilom. S Simonom na sred-
njem zunanjem namesto Stefa-
noviča igra nikakor ni stekla,
prenosi žog so bili prepočasni,
zatajil je met na plitko obram-
bo in ob polčasu (6:13) je bila
vprašljiva uvrstitev v finale.
S Šerbcem v sredini in dveh
Podpečanovih obrambah se-
demmetrovk položaj ni bil več
kritičen, toda več kot očitno je
spoznanje, da Simon na
evropskih tekmah še ni pri-
pravljen za vlogo organizator-
ja igre. Izhodišče je bistveno
slabše kot lani in v dveh mese-
cih bo potrebno najti rezervno
varianto za Stefanoviča. Šer-
bec bi bil seveda prevelika žr-
tev in na treningih so se v
sredini že izmenjavali nekate-
ri drugi zunanji igralci.
V uvodni tekmi skupine D
turnirja Marrane je Celje Pi-
vovarna Laško izgubila s por-
tugalskega prvaka Brago s
23:27 (14:11). Strelci: Stefa-
novič 8, Šerbec 6, Načinovič,
Pajovič, Jelčič 2, Vugrinec,
Tomšič, Cvijič 1.
»Jedro se počasi oblikuje, to-
da predvsem prvi del sezone
bo z domačim prvenstvom, po-
kalom, ligo prvakov in repre-
zentančnimi kvalifikacijami iz-
jemno naporen. Potrebno bo
pametno razporejanje moči,
vsem trem hrvaškim reprezen-
tantom se pozna, da Še niso
ustrezno telesno pripravljeni in
seveda bodo pomemben del
bremena nosili tudi mladi,«
pravi Zovko, ki je obenem dal
vedeti, da bo odločilne tekme
na turnirju Marrane - nagradni
sklad je znova 75.000 mark -
igral z najboljšimi in med prvih
sedem sta trenutno tudi Tom-
šič in Pajovič.
ŽEUKO ZULE
Aleš Pajovič se prebija v ospredje.
ueset razlike s Slovaki
iopolčany po dveh zmagah nad Šumnom nasprotnik Celja Pivovarne Laško za vstop v
ligo prvakov - Igor Razgor in Vlado Murko na ogledih
Pričakovanja so se izpolni-
'in Topolčany je po dveh
iiagah v predkrogu pokala
rvakov proti Šumnu - 32:21
13:12) in 25:21 (15:11) -nas-
fotnik Celja Pivovarne Laš-
"v kvalifikacijah za uvrsti-
v ligo prvakov. Prva tek-
la bo 13. oktobra na Slovaš-
^ni in povratna čez teden
ii v Celju.
Na Slovaškem sta bila tre-
'^rja mlajših ekip Igor Raz-
i^r in Vlado Murko, ki sta se
l^fiila z video posnetkom prve
^kiTie in vrsto koristnih infor-
"icij. »šumen je imel samo
^st igralcev in dva vratarja ter
^bistveno slabši od Lulina, ki
^lani v pokalu prvakov igral v
^^kem. Realne ocene o kvali-
^^i Topolčanya so nekoliko
^rnegljene, toda v nobenem
Wineru ni resna ovira za
'stop v ligo prvakov,« sta uvo-
zatrdila oba trenerja.
Slovaki se z Bolgari niso pre-
obremenjevali. Uprava je
pdala prenos nogometne
^l^me Farski otoki-Slovaška,
dvorana za 2000 ljudi je bila
skoraj prazna in maloštevilni
gledalci so mirno opazovali
tekmo. Obe ekipi sta ves čas
vztrajali pri obrambah 5-1, pri
Topolčanyu pa je opazno zgle-
dovanje po ruski šoli rokome-
ta, toda v vseh fazah so naredi-
li ogromno napak.
Vodstvo celjskega kluba se
je odločilo, da Topolčanom
zaradi previsokih stroškov
ne bo ponudilo igranja obeh
tekem 1. kroga pokala prva-
kov v Celju.
»Ekipa je mlada in borbena,
a neizkušena in zaletava. Brez
pomislekov se spustijo v brez-
glavi boj, nakopali so si vrsto
nepotrebnih izključitev in ve-
čino golov zabili s podajami
na črto in iz nasprotnih napa-
dov. Najbolj spreten je krožni
napadalec, čeprav igrati proti
slabi bolgarski obrambi ni no-
bena umetnost. Na ogrevanju
je najbolj zanesljivo deloval
levi zunanji, ki sploh ni igral
in imam občutek, da je trener
Hargaš nekoliko špekuliral s
postavo,« je razlagal Razgor in
ocenil, da so Celjani močnejši
za deset golov.
Predlani je v Topolčanih v
pokalu pokalnih zmagoval-
cev igrala Borba z našim tre-
nerjem Tomincem, ki o Slova-
kih pravi: »Najmočnejši so v
kontri, vendar smo jih naštu-
dirali in rezervnih variant ni-
majo. Dvorana je bila polna,
prikrajšali so nas za termin
za trening z izgovorom, da je
dvorana zasedena s sejmom,
neugoden pa je tudi njihov
termin v nedeljo dopoldne.«
»V naši ligi bi se Topolčany
boril za obstanek,« je konkre-
ten Vlado Murko, ob zadnjih
informacijah pa se je Zovko v
Franciji le nasmehnil. »Deset
razlike? Lahko je govoriti, tek-
ma se bo odločala na igrišču,«
je že po tradiciji previden prvi
celjski trener. Podobno je tudi
lani svaril pred Lulinom in
pravo mnenje si je ustvaril že
pred časom: preko Slovakov
brez.težav v ligo prvakov!
^^^^^m ŽEUKO ZULE
PANORAMA
NOGOMET
II. liga
3. krog: Ljubljana-Šentjur
2:2 (0:2); Valek (23, 37); Era
Šmartno-Domžale 0.1 (0:1),
Železničar-Zagorje 3:1, Čr-
nuče-Jadran 0:0, Rudar (T)-
Dravograd 0:1, Naklo-Vevče
0:0, Nafta-Drava 2:2, G. ope-
karne-Piran 2:0. Vrstni red:
G. opekarne 9, Drava, Nafta,
Vevče 7, Dravograd 6, Želez-
ničar, Naklo, Črnuče, Ja-
dran, Šentjur 4, Zagorje,
Domžale, Rudar (T) 3, Ljub-
ljana, Piran 1, Era Šmartno
0.
III. liga
2. krog: Steklar-Goričanka
3:1 (1:0); Marguč (42), Zdovc
(69), I. Šmid (83); Brunšvik-
Unior 0:2 (0:0), Dravinja-Kovi-
nar 1:1, Pohorje-Aluminij 0:1,
Bakovci-Turnišče 9:2, Kungo-
ta-Črenšovci 1:7, Odranci-Pa-
loma 2:3. Vrstni red: Bakovci,
Aluminij, Paloma, Unior 6,
Steklar 4, Črenšovci, Pohorje
3, Odranci, Goričanka, Kovi-
nar, Dravinja, Turnišče 1,
Brunšvik, Kungota 0.
MNZ Celje
1. krog: Odred-Mons 0:2,
Kovinar-Brežice 0:1, Usnjar-
Tim Laško 2:2, Šmarje-Krško
0:1, Vransko prosto Vrstni
red: Mons, Brežice, Krško 3,
Usnjar 1, Kovinar, Šmarje,
Odred, Vransko O, Tim Laško -
2. Tim Laško je zaradi izstopa
iz končnice lanskega prvens-
tva kaznovan z odvzemom
treh točk.
ROKOMET
Euro Tournoi
Strassbourg; skupina B -
l.krog: Celje Pivovarna Laš-
ko-Schutterwald 31:24
(17:14); Jelčič 7, Stefanovič,
Pungartnik 6, Šerbec, Cvijič
4, Tomšič 2, Načinovič, Šantl
1; Creteil-Selestat 23:19;
2.krog: Celje Pivovarna Laš-
ko-Selestat 26:24 (12:12);
Šerbec 7, Pajovič 6, Stefano-
vič 5, Pungartnik 4, Šafarič 2,
vugrineci Načinovič 1;
Schutterwald-Creteil  29:27;
3. krog: Celje Pivovarna Laš-
ko-Creteil 17:20 (6.13); Šer-
bec 6, Načinovič 4, Vugrinec,
Pajovič, Jelčič, Pungartnik,
Cvijič, Simon 1; Schutter-
wald-Selestat 31:21. Finale:
Celje Pivovarna Laško-PSG
24:23 (12:12); Stefanovič 6,
Pungartnik 5, Jelčič, Puc 4,
Šerbec 3, Tomšič 2.
KOŠARKA
Laško pivo 96
Laško: Pivovarna Laško-Os-
trava 86:72 (32:41); Lisica 30,
Tovornik 22, Dončič 15, Vujo-
vič 11, Jeras 6, G. Čop 2; Re-
publika-Beopetrol 67:83
(34:51); finale: Pivovarna Laš-
ko-Beopetrol 83:73 (34:29);
Lisica 24, Tovornik 21, Dončič
14, Jurak 9, Jeras 6, Vujovič 5,
D. Čop 4; za 3. mesto: Republi-
ka-Ostrava 82:81.
D'Alfoiitville96
Pariz: skupina B - 1. krog:
Rogaška-Levaillos 82:99
(46:55); Jevtovič 29, Novako-
vič 22; 2. krog: Rogaška-
Bamberg 88:77 (37:37); No-
vakovič 31, Ivanovič 29, Jev-
tovič 8, Virant 6, Kaličanin 5,
Petrovič, Pale-Kosovec, Šiš-
ko, Vego 2; za 3. mesto: Ro-
gaška-Zrinjevac 76:88
(38:47); Ivanovič 21, Jevtovič
15, Novakovič 14, Kaličanin
11, Mičunovič 5, Pale-Koso-
vec, Virant 4.
Prijateljske tekme
Moški Kemoplast-Beope-
trol 67:83 (33:43); Kahvedžič
21, Madžarac 17, Gajšek 13,
Knez 11, Zorko 5, Tkalec 1;
Rogla Atras-Prebold 88:77
(50:37); T. Pučnik 19, Tem-
nik, Šmid 14, Hrženjak 12,
Zinrajh, Sedminek 9, Detiček
7, S. Šrot 4 za domače, Cen-
celj 20, Karlovčec 19, Gradin
12, Ledenik 11, Kvartič 9^ Čr-
nila 5, Čvar 1 za goste. Žen-
ske: Ingrad-Ilirija 86:65
(50:39); Jurše 20, Vodopivec,
Savičevič 16, Polutnik 14, Po-
točnik 7, Obrovnik 6, Arbeiter
4, Pertinač 2.
lETALSTVO
Državno prvenstvo
Aerorally (Leveč): 1. Ba-
uer-Štuklek (Ce) 477, 2. Ver-
bančič-Vranc (Mb) 570, 3. La-
kovič-Krašek (Ce) 611, 4. D.
Glinšek-Meža 778 ... 8. Lu-
kanc-Andrejc (vsi Vel) 1463,
9. Poglajen-Galeša (Ce) 1535,
11. B. Glinšek-Meža (Vel)
2065, 12. Ravnak-Gorjup
(Konj) 2103, 14. Kačičnik-
Sevčnikar (Vel) 2178 itd.
Uvrščenih 17 posadk.
Utrujeni Velen jcani
Na mednarodnem turnirju
na Češkem so rokometaši
Gorenja v močni konkurenci
osvojili 6. mesto, s katerim je
bil trener Bojan Požun še kar
zadovoljen. Igra še ni bila
prava, toda po njegovih bese-
dah je bilo največ težav zara-
di utrujenosti.
»Turnir je bil izjemno napo-
ren, saj je bila dvorana 20 kilo-
metrov oddaljena od hotela, v
katerem smo imeli vse obroke
in smo bili nenehno v gibanju.
Igralci so tožili nad utrujenost-
jo, toda čez deset dni na startu
prvenstva v derbiju z Dobovo
pričakujem bistveno boljšo
igro in v novi sezoni je naš cilj
znova boj za uvrstitev v evrop-
ske pokale,« pravi Požun.
Velenjčani imajo največ te-
žav s Kimčenkovo poškodbo
ramenski vezi, vendar bodo
Ukrajinca poskušali usposo-
biti vsaj za igro v obrambi.
Krožni napadalec Cvetko je
na turnirju manj igral zaradi
razbite arkade, edini novinec
Bedekovič pa v obrambi še ni
uigran, medtem ko ima po
Požunovih besedah za igro v
napadu še veliko rezerv v
treningu.
Osem mladink na EP
Na Poljskem se bo jutri začelo 3. evropsko prvenstvo v
rokometu za mladinke. Med nastopajočimi je prvič tudi
slovenska reprezentanca, v kateri je največ igralk iz Žalca
in Vegrada; iz obeh klubov po štiri.
Naši mladinski reprezentanci doslej še nista igrali na
finalnih turnirjih evropskih prvenstev (prvič je bilo na
sporedu leta 1992), obenem pa gre za prvi nastop katere koh
ženske vrste v zaključnem delu. Dekleta so v skupini z
Romunijo, Norveško, Rusijo, Nemčijo in Poljsko, pričakova-
nja so skromna in boj za 5. mesto ter neposredno uvrstitev na
naslednje SP na Slonokoščeni obah bi bilo veliko preseneče-
nje.
Selektor Aleš Filipčič je v izbrano vrsto.uvrstil tudi Tanjo
Pilih, Tanjo Dolar, Tino Randl, Sašo Šimek (vse Žalec), Majo
Grudnik, Lidijo Kranj c. Dejano Stevanovič, Tanjo Raukovič
(vse Vegrad) ter Lauro Čmak iz Žalca, ki bo v novi sezoni
igrala za Piran.
16
REPORTAŽA
Dan, ko je bil radio televizija
HHHHHH Dan odprtega Radia Celje ogrel CeljaneJ
Zadnji četrtek v avgustu
smo ponižno zrli v nebo. Bo
ali ne bo? Dež, seveda. In
glej ga čudo, ni ga bilo. Še je
bog, smo si rekli in odprli
radio na Glavnem trgu. Čez
dan si je naše delo ogledala
lepa četica obiskovalcev
mestnega jedra, zvečer pa so
na svoj račun prišli najprej
otroci, njihovi starši in mla-
dina. Po 21. uri pa samo še
slednji.
Uspela sta nam oba zastav-
ljena cilja. Pokazati ljudem,
kako nastaja naš radijski pro-
gram in organizirati žur za
mlade, za katere je v Celju le
malokdaj kaj užitnega.
Prireditev so nam omogo-
čili Nova ljubljanska banka,
Gradiš, Aero, Kovinotehna in
Telekom.
Veselilo nas je, da si je naše
delo čez dan ogledalo precej
ljudi. Tisti, ki ste pričakovali
več očem prijetnega, ste bili
morda razočarani. Toda radij-
ski program ne nastaja na
odru, zato je bilo tudi na Dne-
vu odprtega radia tako.
Zvečer, smemo zapisati, smo
razgibali Celje. Nastopili so od-
lični Adi Smolar in Leteči po-
tepuhi, nato pa še Šank ročk. ^
Za marsikaterega starejšega"]
obiskovalca, smo slišaH, je biloj
preglasno, pa da smo zvečer
mislili le na mlade. In ravno to
je tisto, kar smo zeleh in želi-j
mo doseči. Da bi bila naša
ciljna publika čim bolj starost-
no pisana. Radio Celje noče
biti program za stare ali za
mlade, temveč za ene in druge.
In če kdaj, smo bih ravno na
Dnevu odprtega radia takšni.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: GREGOR KATlČ
Za en dan smo studio prestavili v Biodomovo hiško na Glavni trg in razmišljali, ali ne bi tako
oddajali kar vse in vsako poletje. Nikoli uresničljive sanje? Tehnika Sašo Matelič in Mitja
Tatarevič sta za.
Štos s košarkarji popoldne nam je uspel. Mladi navijači pa
so simpatično opravili svojo nalogo.
To smo mi. Z leve naj kulturnica Mateja Podjed, nenadkriljivi narodnozabavnjak Tone Vrabl
in najšarmantnejša med napovedovalkami Maja Šumej. Z desne najmlajša novinarka
Sergeja Mitič, radijska klepetulja Nataša Gerkeš in big boss Mitja Umnik.
Trije veliki. Glasbeni urednik Stane Špegel. prvi z leve, nenadkriljivi mojster tehnike Bojo^
Pišek s pogonskim gorivom v roki in naj slovenski bobnar Aleš Uranjek, ki pri nas priprav^
tudi oddaje Ročk blok.
Adi Smolar in Leteči potepuhi so bili vaba. na katero ste prijeli
29. MEDNARODNI OBRTNI SUEM
KULTURA
17
Pridite, predstava bo!
Tegobe SLG Celje pred novo sezono - Štiri iz vrste
^ponedeljek so se odprla
^jjj vrata gledališke hiše,
naj bi se pričele vaje za
^^,q premiero v novi umet-
[l^l^i sezoni, delo Petra Shaf-
jjfja Gorgonino darilo, v re-
.jjj ivlileta Koruna, ki naj bi
uprizorili v oktobru. Za-
jjjji kadrovskih zapletov bo
fgniiera po vsej verjetnosti
[ekohko kasneje.
^je igralci so nepreklicno
.[opili iz umetniške vrste an-
'■0\bl^, vse pa kaže, da se bo
^ odhod odločil še kdo. V
jiariborsko gledališče jih je za
0] potegnil igralec Vlado
\;ovak, ki je postal v.d. direk-
pr Drame Maribor, pred tremi
jezonami pa je v Celje prišel
pfav iz mariborskega gledališ-
;a. Celjani so ga nazadnje vi-
jeli pred koncem minule se-
;one v vlogi Dunde Maroja na
letnem odru.
Za protiutež odhodu štirim,
morda petim igralcem, je celj-
sko gledališče takoj objavilo
razpis za štiri nove igralce, dve
ženski in dva.moška. Rok za
razpis je že potekel in odziv
nanj je bil vsaj po številu pris-
pelih vlog zadovoljiv, pravi Bo-
rut Alujevič, ki se bo s kandi-
dati pogovoril še ta teden in se
odločil, skupaj z ostalimi vo-
dilnimi v gledališču, za nove
obraze. Zanimivo je, pravijo v
gledališču, da je med prijavlje-
nimi nekaj takih, ki so končali
moskovsko igralsko šolo...(?)
Program za novo sezono je
umetniški vodja Primož Beb-
ler pripravil pred koncem mi-
nule in je »žensko naravnan«.
Kako ga bodo reševali z novo
ekipo, se ta čas intenzivno po-
govarjajo za upravnikovimi
vrati. Nekaj pa je gotovo, pravi
sicer vedno optimistično na-
ravnani upravnik SLG Celje
Borut Alujevič, da ni nihče
nenadomestljiv, da sicer nasta-
nejo težave, ki pa včasih prine-
sejo tudi kakšno pozitivno
spremembo.
Toda ne samo z igralci, stvari
so se zapletle s prvo predstavo
tudi s poznim prevodom dela
Gorgonino darilo, kar spet po-
tegne za seboj celo vrsto orga-
nizacijskih problemov z ostali-
mi sodelavci za predstavo: ko-
stumografi, scenografi itd.
Vpisovanje abonmaja se
bo pričelo 23. septembra,
abonmajska vstopnica za pet
predstav bo veljala od 3500
SIT do 6000 SIT, odprta
vstopnica za 10 predstav pa
10 tisoč SIT. Veliko cenejše
bodo seveda abonmajske
vstopnice za šolske in mla-
dinske abonmaje.
Program za novo sezono pri-
naša še nekaj svetlih utrinkov.
Tone Partljič, na primer, je
posebej za celjsko gledališče
napisal komedijo Gospa po-
slančeva, ki jo bo režiral do-
mači režiser Franci Križaj. Ze
naslov obeta in če bo komedija
tako dobra, kot so bile Partlji-
čeve »ščuke« ali pa Štajerc v
Ljubljani, zna že to odtehtati
slabo voljo na začetku sezone,
ki napoveduje še Shakespea-
rovo Ukročeno trmoglavko.
To delo bo postavil režiser Ja-
nusz Kiča. Franci Križaj se bo
nato z igralsko ekipo in sode-
lavci spoprijel s Pigmalionom
Georga Bernarda Shavva. Na
velikem odru bodo s peto
predstavo razveselili najmlajše
v božično novoletnem času in
jih pripravili Trnuljčico po
Grimmovi predlogi, v priredbi
Tatjane Ažman in postavitvi
Mihe Alujeviča.
Na Odrupododrom bodo le-
tos zaigrali samo eno delo, in
sicer Franz Xaver Kroetzovo
igro Nagon.
Takšna je programska po-
nudba, ki jo Primož Bebler v
programski knjižici začenja z
uvodnikom Ko se začarani
zbudimo... Oživitev s polju-
bom, kot v pravljici o Trnuljči-
ci bo za to sezono zares po-
trebna. Skrivnost prebujanja
se sicer lahko razplete tudi v
pravi čudež kadrovsko pre-
novljenega, pomlajenega an-
sambla, brez nekaterih preka-
ljenih in prekanjenih moči
manj.
Z Vladom Novakom odhaja-
jo: Davor Herga, Jure Ivanu-
šič, Mirjana Šajinovič in na
začetku nove sezone, 2. sep-
tembra, ko bi se morale začeti
vaje za Gorgonino darilo, se je
za odhod v Maribor odločil še
Peter Boštjančič.
... a karavana mora dalje,
pravijo pri glavi v gledališču in
napovedujejo tudi ostale
spremne ponudbe, kot so Dne-
vi komedije, pa Teden otroške-
ga programa, lutkovni abonma
in številna gostovanja drugih
slovenskih gledališč.
Na začetku sezone še sposo-
jena misel Bojana Stiha: Pridite,
predstava bo!
............. MATEJA PODJED
Popoldne ob

^"iMUiIo soboto je bila na
iopitniku ob koči Planin-
tega društva Rimske Topli-
eže šestič zapored priredi-
ev Popoldne ob citrah.
■LIMHHBMHHBaHHH^
Gre za že utečen kuhurno-
:abavni dogodek, ki ima svoje
tčinstvo in kot vse kaže po-
membno mesto med citrarski-
3iprireditvami v Sloveniji. To
Jiklasično citrarsko srečanje,
i] Že samo prizorišče v zeleni
■olinici z naravno kuliso smrek,
Jstvari prijetno, domače pla-
ninsko vzdušje, ki ga ne doži-
■imo na podobnih prireditvah
dolini. Razveseljivo je, da
Proščeni nastopi godcev
•tiranjajo koncertni značaj.
Nosilci letošnjega popoldne-
;^ so bili: ljudske pevke iz
•'^finpol nad Štorami s citrarko
hco Ulaga s prikupnim izva-
'^njem redkeje slišanih Ijud-
''^m pesmi, citrar Tomaž Pla-
'Wnik iz Kamnika z baritoni-
'om Markom Kobalom iz Vi-
^ve - sicer pa solistom Ijub-
feske opere. Njun nastop je
'^zvenel prepričljivo, kot se za
J^ojstra njunega ranga spodo-
'■ Njuna interpretacija Ijud-
*'h in ponarodelih pesmi je
^"dovita. Redni gostji kopit-
niških popoldnevov sta Moni-
ka in Alenka Heričko, ki sta,
kot je že običajno, spravili lju-
di na noge. S svojim petjem,
jodlanjem in citranjem sta ne-
pogrešljiva na Kopitniku. Med
temi točkami so se s svojimi
nastopi predstavili še Božo Re-
denšek - kitarist in pevec, ci-
trarka Gabrijela Zupan, oba iz
Trbovelj ter citrarka Cvetka
Imperl iz Sevnice. Svojo živah-
nost je dodal še virtuoz na
diatonični harmoniki, večkrat-
ni nagrajenec harmonikar skih
tekmovanj Peter Šmid iz Celja.
Prireditev je povezoval in ne-
kaj malega tudi zacitral Peter
Napret.
Kopitnik je obiskalo okrog
dva tisoč ljudi iz vse Slovenije,
ki so odhajali zadovoljni. Or-
ganizator je poskrbel za izvir-
no kulinarično ponudbo (več
vrst domačih potic, srnjakov
golaž, ribe...) potrudili pa so
se tudi z ureditvijo prizorišča
in okolice, postavili so nova
igrala za otroke, pred kočo
stoji nov kozolec, ki pa ga
letos na srečo niso potrebovali
kot zatočišče pred dežjem. Po-
poldne se je nadaljevalo v ve-
čer s plesom ob glasbi bratov
Pepelnak iz Rimskih TopUc.
iMi^ PETER NAPRET
Brezplačne predstave
Laški upokojenci so se odločili, da si bodo letos svoj
obarvali predvsem s športom in kulturo.
Zveza upokojencev in invalidov ter Kulturni center Laško
J^^a pripravila tri brezplačne kulturne prireditve, od katerih je
prva na sporedu že v torek. Ljutomerski kulturniki so na
°^ru Kulturnega centra pripravili »Prleški večer« s folkloro,
P^vci, tamburaši, godci in humoristi, obiskovalci pa so lahko
f'^Usili tudi ljutomerska vina. Nocoj ob 19.30 bo laškim
^°legom prepeval Mešani pevski zbor društva celjskih upo-
^encev pod vodstvom dirigentke Jožice Soko, prihodnji
l^fek pa bo na sporedu komedija Izbirčna nevesta v izvedbi
^iklavške gledališke skupine. JI
lantje z rogovi
štajerski rogisti so uspe-
šno kulturno-umetniško
društvo, ki ima na leto več kot
50 nastopov na najrazličnej-
ših prireditvah, med ljubitelji
tovrstne glasbe pa so znani
po tem, da so v Sloveniji prvi
uvedli Es izvedbo.
Ideja o Štajerskih rogistih se
je porodila Viktorju Kovaču,
ki je pred tem 12 let igral pri
Celjskih rogistih. Še pred urad-
no registracijo leta 1994 so rogi-
sti iz Nove Cerkve nastopali
pretežno na lovskih razstavah
in srečanjih lovcev, pod ime-
nom Štajerski rogisti pa so se
prvič pojavili v Vitanju na lov-
ski maši. Skupino sestavlja
osem članov: vodja Franc
Purgaj, predsednik Viktor
Kovač, Uroš Grad, Janez Pla-
ninšek, Franc Čakš, Klemen
Kotnik, Tomo Videnšek in
Marko Gunzek, ki so stari od
18 do 66 let. Na leto so povab-
ljeni na več kot 50 različnih
prireditev: lovska srečanja
(srečanja lovskih pevskih zbo-
rov in rogistov), otvoritve sej-
mov (MOS Celje) in večje pri-
reditev (Pivo in cvetje v Laš-
kem, Noč pod kostanji na Do-
brni), letos so nastopili tudi na
papeževem obisku, na kar so
še posebej ponosni, poroke,
pogrebe in druge priložnosti.
Nastopajo večinoma doma in
redkeje v tujini.
Vadijo enkrat tedensko po
nekaj ur, pred večjimi nastopi
pa vadijo vsak dan deset dni
prej. Pesmi dobivajo iz Nemči-
je, Francije, nekaj slovenskih
narodnih pa je zanje priredil
Bojan Zeme. Večina pesmi je v
Es izvedbi in Štajerski rogisti so
prvi v Sloveniji, ki igrajo v tej
izvedbi. Najprej so nastopali v
lovskih oblekah, ki jih še zdaj
oblečejo za lovske prireditve,
sicer pa imajo svoje paradne
obleke, po katerih se razlikuje-
jo od drugih rogistov. Koncert
Štajerskih rogistov in lovska
maša trajata po eno uro, dru-
gače pa je dolžina njihovega
nastopa odvisna od želja orga-
nizatorjev. Zadnji večji nastop
so imeli, ko so prvi in zadnji
dan po Pohorju spremljali Po-
horsko konjenico.
Trenutno se Štajerski rogisti
pripravljajo na snemanje kase-
te, na kateri bodo Hubertusova
maša (Hubertus je zaščitnik
lovcev in rogistov). Oda rado-
sti. Tišina in druge priredbe in
lovske pesmi, ki jih ljudje naj-
raje poslušajo.
A. BOSAK
ZAPISOVANJA
Štormanov boj
Piše: TADEJ ČATER
V poplavi političnih trilerjev
in memoark, ki pa se resnici
na ljubo vsi po vrsti berejo kot
bolj ali manj dolgočasne bio-
grafije in, ki se vse po vrsti
sklicujejo na svojo zgodovin-
sko dokamentarno, nacional-
no in kaj vem kakšno vrednost
še, v resnici pa so le ceneno
politično trobilo, ki ima le svo-
jo »volilno« vrednost, je napla-
vilo tudi delo velenjskega šver-
cerja, pretepača, bivšega in po-
tencialnega bodočega zaporni-
ka ter politikama tipa »politi-
kov iz Pisem bralcev«, gospoda
Adolfa Štormana.
In, če mene, ki sem večino
teh političnih trilerjev in me-
moark prebral in s tem se ne
hvalim, daleč od tega, priz-
nam, da sem jih bral delno
zaradi poklicne zavezanosti,
še v največji meri pa zaradi
lastne hudobije, ki sem jo lah-
ko sproščal skozi salve smeha,
ki so parale delovno sobo -
vprašate, potem je delo gospo-
da Adolfa Štormana, ki si svoj
rmslov sposoja pri svojem bolj
slavnem soimenjaku, torej Moj
boj (s podnaslovom Nekoliko
drugače o slovenski demokra-
ciji), povsem brez vsake vred-
nosti. Nima niti tiste »volilne«
vrednosti. Ker izida knjige ni
podrpla nobena večja in po-
membnejša politična stranka
(kar nas lahko'navdaja z olaj-
šanjem in optimizmom) in ker
knjige ni izdala nobena izmed
založb (kar nas seveda popol-
noma nič ne preseneča), je
gospod Štorman svoje »boje«
izdal kar v samizdatu (oziro-
ma samozaložbi). In s tem do-
kazal, da njegov »boj« še ved-
no ni končan. Ker »njegov boj«
ni boj za idejo, ker »njegov
boj« ni boj za demokracijo, ker
»njegov boj« ni boj za resnico,
marveč le boj s samim sabo.
Boj z lastnimi dejanji. Ki jih
skuša pod bojem za idejo, pod
bojem za demokracijo in pod
bojem za resnico skriti. Ne ver-
jamete? Hja, kako pa si potem
razlagati eno izmed tisočih ne-
buloznosti, (govori o tihotap-
ljenju, tudi orožja). »Zaradi
tovrstnih dejavnosti smo biU
označeni kot kriminalci, če-
prav smo vse pošteno kupili,
izmaknili smo se le carinski
kontroli.« Komentar? Hm, ško-
da besed. Seveda svoje tatin-
ske in tihotapske posle gospod
opravičuje z bojem za demo-
kracijo, da je orožje denimo
švercal zgolj iz ljubezni do do-
movine, da je »Bosance prete-
pal« samo iz nacionalističnih
rmgibov, da se je v popravnem
domu upiral le za to, ker ni
dovolil, da bi mu »vcepili so-
cialistično miselnost«. In še in
še. Takih cvetk je nešteto. In
gospod Štorman jih veselo ni-
za. Ker mora svoj »boj« pač
nekako opravičiti.
Toda zanimivo je nekaj po-
vsem drugega. Namreč tisto,
zaradi česar sem se pravza-
prav lotil spisa gospoda Štor-
mana v pričujočih Zapisova-
njih. Zakaj se je sploh pojavil
ta Štornmn v slovenskem jav-
nem življenju?
Hmm, če se oprem samo na
Bezezinskega, ameriškega so-
ciologa in zgodovinarja, po-
tem se ves korpus odgovorov
ponuja samo v tistem, kar
imenujemo tranzicija. Ja, gos-
pod Štorman je v tem obdobju
videl svojo možnost poti navz-
gor. Samo za ilustracijo; brez
ustrezne izobrazbe, s krimi-
nalno preteklostjo, s freudov-
skim sindromom, ki ga potr-
juje omenjanje očeta, ki ga je
za posamezna dejanja kruto
kaznoval, podprt z naciona-
lizmom, ker so mu »Bosanci«
menda odžirali kos kruha,
zasedli restavracije, v katere
je rad hodil, itd., mu je bila v
prejšnji državi zaprta vsaka
pot za napredovanje. In tudi v
novonastali državi je ostal na
samem socialnem in kultur-
nem dnu. Ker tudi novonasta-
la država na svojem vrhu ne
prenaša kriminalcev in prete-
pačev ter ljudi, ki nimajo izo-
brazbe. In nad tem je gospod.,
Štorman kajpak zelo razoča-
ran. Ker on se je vendar boril
za to državo. Boril se je proti
»komunistom«, »Bosancem«
in »režimskim hlapcem«. Ta-
ko, da jih je pretepal. Da jih
je okradel. Na svoj način
skratka. Na način, ki naj bi
bil hkrati njegov boj in sloven-
ska demokracija nekoliko
drugače.
18
KULTURA
Zbujeno uspavano mesto
Poletje v Celju, knežjem mestu je gasilo kulturno žejo
Končale so se prireditve iz
programa Poletje v Celju,
knežjem mestu, ki so jih v
sodelovanju z Mestno občino
Celje na noge postavili orga-
nizatorji: FIT Media, Zavod
za kulturne prireditve, SLG
Celje, Muzej novejše zgodo-
vine-Hermanov brlog. Pop
Teater in še nekateri drugi.
Od začetka junija, ko je na
novoodkritem letnem prizoriš-
ču za Pokrajinskim muzejem
zaživel gledališki Dundo Maro-
je, do konca avgusta, ko so žejo
po poletnih prireditvah za
odraslo občinstvo pogasili Ce-
ljani, New Svving Quartet, otro-
kom pa gostujoče gledališče iz
Budimpešte, je bilo v Celju več
kot 50 prireditev.
Prireditve v Celju so se odli-
kovale po tem, da je bila njih
ponudba kakovostna, razno-
vrstna in ob sobotnih dopold-
nevih namenjena tudi mlade-
mu občinstvu, kar je brez dvo-
ma svojevrstna posebnost. Ne-
kaj vrhov, ki so jih v program
uvrstili organizatorji (predsta-
va na prostem, Prifarski muzi-
kanti in Slovenska filharmoni-
ja v dvorani kina Union, še
posebej Manon v lapidariju,
pa Večer večno zelenih melo-
dij...), bo prav gotovo ostalo
zapisanih v spominu občins-
tva in prirediteljev kot obeta-
ven »zametek poletnega festi-
vala v Celju.«
Tako se je ob slovesu, pred
imenitnim koncertom New
Svving Quarteta v dvorani SLG
Celje, kamor se je poletno Ce-
lje tudi sicer umikalo pred hla-
dom in dežjem, zdelo prav
omeniti tudi Jožetu Volfandu,
ki je bil organizator prireditev
v lapidariju. Prav tam je bilo
več kot 20 prireditev, ki jih je
občinstvo sprejelo sprva tipa-
je, potem pa vse bolj in bolj z
naklonjenostjo. Čeprav so
mnenja o postavitvi letnega
odra ob Savinji, izven rimske-
ga zidu, deljena, se je kasneje
izkazalo, da bo poletno Celje
imelo poslej svoj prvi pravi
dom prav tam.
Mesto pa seveda skriva v
svojih nedrjih še številna dru-
ga, manjša, bolj intimna pri-
zorišča, kjer lahko poslušalci
ob nastopu manjših skupin,
ali enega samega umetnika
uživajo pod milim nebom ob
soju sveč in vrčku piva. Tak-
šen je na primer atrij med
Majolko in Kompasom, ki je
prav gotovo eden najlepših za-
prtih vrtov v Celju, Že v minu-
lih poletjih ga je odkril Zavod
za kulturne prireditve. Etno
skupina Tolovaj Mataj in ka-
sneje pevka ljudskih pesmi
Bogdana Hermnan, sta bila vr-
hova letošnje ponudbe v tem
atriju. Celje pa ima še več ta-
kih kotičkov in tudi gostilniš-
kih vrtov, ki so nekoč že slove-
li po poletni glasbi in tistih
manj poznanih, kot je na pri-
mer Prothasijev dvorec pred
poročno dvorano. Priložnosti
za prireditve ničkoUko!
A naj se Poletje v Celju,,
knežjem mestu imenuje prire-i
ditev ali festival, nesporno je, ]
da je treba dati »klobuk dol«]
pred organizatorji, ki so kljub
številnim težavem, večina jih
je bila gmotnih, uspeli zdra-
miti ne sicer povsem mrtvo, le
uspavano Celje. Mesto se bo
morda že prihodnje leto lahko
postavilo ob bok drugim slo-
venskim mestom, kjer so pri-
reditve ali festivali že tradicija.
Ali celo več: kot razmišlja Jože
Volfand: »Program bo potreb-
no začrtati prej, iz letošnjih
začetkov vzeti dobre izkušnje,
pomanjkljivosti popraviti, se
povezati z organizatorji dru-
gih festivalov: od ljubljanske-
ga, mariborskega, blejskega in
radovljiškega... in tako bogati-
ti ponudbo in izkušnje.«
Seveda brez denarja ne bo
muzike. Če bo Poletje v Celju,
knežjem mestu slonelo na
sponzorstvu, že letos gre zah-
vala mnogim, bo ponudba od-
visna od tako naravnane akci-
je. Svoje mesto, v proračunu
kajpak, mora najti tudi v
mestni občini.
Zato: če je bil to poletje kdo
»iger žejen«, si bo moral kriv-
do pripisati sam, žejo pa po-
gasiti na drugih prireditvah
(festivalu)  Poletje v Celju,
knežjem mestu. To je zdaj
rojeno in bo raslo v igrivega;
otroka. Toda le, če mu bo-i
naklonjeno zlasti občinstvo,!
ki mu je ves trud organizator-'
jev in umetnikov tudi name-
njen!
Prej uspavano poletno Ce-
lje so številne prireditve torej
zdramile in upati je, da bo
budno pričakalo naslednje,
bolj sončno poletje. Z jesen-
sko-zimsko ponudbo glasbe-
nih, gledaliških, filmskih in
likovnih dogodkov pa se Celje
že lahko pohvali.
■■■■■■k MATEJA PODJED
Razstava o ledenodobnem človeku
Potočka zijalka, jama s paleolitskimi
najdbami na južnem pobočju Olševe nad
Solčavo, je dolga 115 metrov, pri vhodu
široka 17, v sredini pa 40 metrov..
Leta 1928 je Srečko Brodar v njej odkril
sledove ledenodobnega človeka. Raziskova-
nje se je nadaljevalo po letu 1935, v povpreč-
ju 3 metre globoko pa so pregledali približno
četrtino jamske površine. Obsežnejša izko-
pavanja so opravili v vzhodnem delu jame,
manjša pa še na koncu ob zadnji steni.
V plasteh Potočke zijalke so odkrili zelo
veliko kosti jamskih medvedov. Na podlagi
števila zob, predvsem podočnjakov, so ugo-
tovili, da gre za ostanke več kot tisoč medve-
dov, v celjskem Pokrajinskem muzeju pa je
shranjenih 150 lobanj.
V jami so odkrili bogato kulturno ostalino
in ohranili preko 300 kamnitih predmetov,
od tega 80 izdelanih orodij ter 12 posebej
pomembnih koščenih konic. Najdbe iz Po-
točke zijalke so iz mlajše paleolitske dobe, iz
časa, ko domnevno življenje v zaledenelih
Alpah ni bilo mogoče. Najdišče je odločilno
vplivalo na spoznanje, da so bila med ohladi-
tvijo tudi topla obdobja, ko se je led umaknil.
Takšne in podobne zaključke dolgoletnih
raziskav si je med drugim mogoče ogledati
tudi v gostišču Firšt, tik ob cesti pred vsto-
pom v Logarsko dolino, kjer je že nekaj časa
na ogled stalna razstava o Potočki zijalki. Še
posebej pa se pri Firštovih pripravljajo na
soboto, 14. septembra, ko bodo v sodelova-
nju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravili
razstavo lovske grafike. US
Odplesali v novo sezono
v Plesnem forumu Celje so novo plesno
sezono odprli z intenzivnim plesnim semi-
narjem za odrasle plesalce, ki ga je konec
avgusta vodila Estela Žutič, nekdaj plesalka
Plesnega foruma, danes študentka Akademi-
je za sodobni ples iz Salzburga.
Sicer pa v Plesnem forumu novi sezoni na pot
razen rednega plesnega šolanja in plesnih teča-
jev za otroke, mladino in odrasle, pripravljajo
tudi mladinski gledališki atelje, ki ga bo vodila
Milada Kalezič, vodja Plesnega foruma Goga
Stefanovič Erjavec pa pripravlja tudi nov plesni
projekt za odrasle »Roza iz Fundusa«.
Otroški ansambel PFC bo nastopal kar s tremi
predstavami - plesali bodo Kapljico, Škrata Sa-
njavca, v program ponovno uvrščajo obnovlje-
no Rockereto, mladinska skupina pa bo tudi
letos plesala v lanski sezoni premierno uprizor-
jeno Zgodbo o plesu.
Vpis novih članov v tečaje, ki jih organizira
Plesni forum Celje, je v teh dneh, podrobnejše
informacije pa dobite na številki 36-559.
Igen V Bolgariji
z novo sezono začenjajo tu-
di v Studiu za ples Celje in
Plesnem teatru Igen. Za stare
člane se vrata Studia odpirajo
10. septembra, bodoči plesal-
ci pa se lahko v tečaje, ki jih
organizira Studio za ples,
pod vodstvom Igorja Jelena,
vpišejo do 30. septembra.
Najmlajše vabijo v plesno
pripravnico za otroke (4-6 let),
plesno gledališče, balet in so-
dobni ples ter oddelek za jazz
so namenjeni mladim od sed-
mih do dvajsetih let, tisti, ki so <
to starostno mejo že dopolnili,^
pa se lahko vpišejo v oddelek]
rekreativnega plesa. Sicer pa soj
plesalci Plesnega teatra Igen^
trenutno v Bolgariji, kjer sode-
luJLejo na tretjem mednarod-
nem festivalu plesa in petja.
Informacije v zvezi z vpisom v
nove oddelke Studia za ples in
Plesnega teatra IGEN dobite na
številki 37-684. N.-M.S.
PRIREDITVE
gledališče
V Kulturnem centru Laško
si lahko v torek, 10. septembra
ob 19.30, ogledate komedijo
Izbirčna nevesta, ki jo bo upri-
zorila gledališka skupina iz
Šmiklavža.
konceru
V Kulturnem centru Laško
bo drevi ob 19.30 koncert Me-I
šanega pevskega zbora Druš-j
tva celjskih upokojencev.
Na gradu Tabor v Laškem
bo v okviru 8. Grajskih polet-
nih prireditev, jutri, v petek ob
20.30, koncert Pražakovega
kvarteta iz Češke.
V Dvorani Doma II. sloven-
skega tabora v Žalcu bo v
sredo, 11. septembra ob 20.
uri, koncert romske etno glas-
be, s skupino Šukar.
V Domu kulture v Šentjur-
ju bo v nedeljo ob 20. uri,
koncert in recital domovin-
skih pesmi, v izvedbi Domžal-
skega komornega zbora. Kam-
niških kolednikov in Toneta
Kuntnerja.
razstave
V prostorih OŠ Franja Mal-
gaja v Šentjurju bo od sobote
do ponedeljka odprta razsta-
va, ki jo je ob svoji 90-letnici
pripravilo Čebelarsko društvo
Šentjur.
V mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjfcah je do
konca septembra na ogled
skupinska razstava likovnih
del članov Društva šaleških li-
kovnikov iz Velenja.
V knjižnici v Šentjurju je
na ogled pregledna razstava
20-letnega obdobja delovanja
šentjurske knjižnice.
V 11. nadstropju Osrednje
knjižnice je do 15. septembra
na ogled razstava Misli in srcu
prosto pot, z izborom grafik 6.
otroškega grafičnega bienala.
V menjalnici Eco pool v
Celju do 20. septembra raz-
stavlja likovna dela Dušan Sre-
botnjak.
V avli hotela Dobrna do 20.
septembra razstavlja olja in
akvarele Arpad Šalamon.
V razstavišču Stara grofija
Pokrajinskega muzeja je na
ogled razstava Pasovi in skle-
panci, iz Etnografskega mu-
zeja Ljubljana, v Lapid^fi
pa Svetloba v steklu.
V Občinski matični knj,
niči v Žalcu bodo v torel^^
19. uri odprli razstavo Reid^^
tovih vedut z naslovom pg^^
be naših krajev, s preda,
njem dr. Ivana Stoparja o
skih stavbah v Spodnji Savi.
ski dolini.
V tovarni Etol razstavlja
septembru slike na pigi^
Amina Kolarič, v prostorj
Pošte v Rogatcu do 15.
tembra Marija Ducman, v nj
kupnem centru Lava razstj
Ija Alica Javšnik, v Zdravstvi
nem domu v Celju razstavljj
ta Ljubo Melanšek - kiparsi
dela in Barbara Suša - dela
mešani tehniki, v Zdravilišč,
Laško pa slike na platnu Aj
ton Mohar.
ostalo
V okviru Univerze zal|
življenjsko obdobje bo v pt
nedeljek, pod strokovnit
vodstvom Božene Orožen, oi
ganiziran obisk domačije pf
snika Antona Aškerca na S(
nožetah. Odhod bo z vlakot
iz Celja ob 14.33. uri.
kino
Union od 5. do 11.9. obi:
19. in 21. uri ameriški film O
mraka do zore; Mali Unic
od 5. do 11.9. ob 20. uri am
riški film Trenutki odločitv
Metropol od 5. do 11.9. (
16.30 ameriški film Eraser, (
18.30 in 21. uri pa ameriš
film Hiša duhov.
Kino Dobrna 7. ob 19M.
ob 17. uri ameriški film Jade,
Kino Vojnik 8.9. ob 19. un
ameriški film Jade.
Kino Žalec 5. ob 20. uriii
7.9. ob 22. ameriški film Ujet
nika, 6. ob 18. in 8.9. ob 16.ii
18. uri ameriški film Tajii
agent 000, 6. in 8.9. ob 20. ut
pa ameriši film Ne kliči mf
punčka.
knežje!
POLETJa
Sobota, 7. september o'
20. uri - Center Interspar Ce
Ije - javna oddaja TV Slovenij«
Karaoke.
Izvrstni glasbeniki
v okviru Grajskih poletnih
prireditev bosta na gradu Ta-
bor v Laškem še dva koncer-
ta. Jutri zvečer bo nastopil
Pražakov kvartet iz Prage,
prihodnji petek, 13. septem-
bra, pa bo letošnje priredi-
tve, ki jih odlikuje izjemna
kakovost, zaključil pianist
Aci Bertoncelj.
Pražakov kvartet, ki ga se-
stavljajo violinista Vaclav Re-
meš in Vlastimil Holek ter
violončelist Michal Kanka in
Josef Kluson - viola, izhaja iz
vrst študentov Praškega kon-
servatorija. Prve uspehe na do-
mačih in tujih odrih je dosegel
leta 1973, kot ansambel najviš-
je kakovosti pa se je dokončno
uveljavil v letih 1978 in 1979^
ko je najprej dosegel Grand
Prix na mednarodnem tekmo-
vanj u^^^dalnih, kvartetov _ x
Evianu, nato pa še na meditf
rodnem tekmovanju v Pra&
Od takrat je ta izvrstni kornof
ni sestav, ki mu podeljujejo 1'
najbolj laskave ocene in pri^
nanja, stalni gost najbolj z^*"
tevnih glasbenih prestolu''
Evrope, redno pa koncerti
tudi v ZDA, na Japonskein-
Avstraliji in Novi Zelandiji-
Člani Pražakovega kvarteti
ki se bodo v Laškem predsi-'
vili s prvimi godalnimi kvaril
ti glasbenih mojstrov Leo^
Janačka, Alexandra Zeml''
skega in Bedficha Smetaii'
igrajo na odlične inštrumen'^
Prva violina je nastala v del''^
niči Lorenza Guadaninija I*^';
1730, druga, Dvorakova vio';
na, je iz leta 1926, viola ne-
znano ime Pilar in letn'^'
1985, violončelo pa je Gran^j
novo iz leta 1710.
VROČA TEMA
19
Daljnovod med vrtovi
Žalcani proti obnovi dotrajanega daljnovoda - Zahtevajo prestavitev na novo lokacijo - Je Eles izigral ljudi?
držijo neuradne infor-
macije izvajalca del kraja-
„om, bodo 9. septembra za-
.gli z obnovo dotrajanega
daljnovoda, ki stoji praktič-
^Q na dvoriščih in sredi vr-
v novejšem delu Žalca.
prebivalci zahtevajo, da
jles daljnovod prestavi na
jfugo lokacijo, za kar pa v
yubljani ne kažejo pretirane-
ga navdušenja.
Crkujejo naprave,
pa seva tudi
v enem od dopisov mestni
s!(upnosti Žalec decembra la-
ni so v Elesovem sektorju za
[azvoj in investicije zapisali,
^aje bil daljnovod DV 110 kV
Podlog-Laško zgrajen leta
1948 kot del pomembne po-
fezave Šoštanja in Laškega,
Posavja in Dolenjske. Daljno-
rod je bil izveden z betonski-
mi stebri, obnavljali so ga leta
1986, ker je ekonomska doba
trajanja daljnovoda že zdav-
naj prekoračena, s tem pa tu-
idi obratovalna varnost. Ob-
jekt je razdeljen na tri faze, za
celotno traso je bilo leta 1986
izdano lokacijsko dovoljenje
republiškega komiteja za
varstvo okolja, za prvo in
drugo fazo rekonstrukcije sta
bili pridobljeni gradbeni do-
voljenji in obe fazi obnove
tudi izvedeni.
V začetku letošnjega leta je
49 žalskih družin podpisalo
pobudo, naslovljeno na mest-
no skupnost Žalec. V njej
opozarjajo, da je daljnovod
dotrajan, da je že pred leti bil
odstranjen nulti vod, zaradi
česar je v nekaterih gospo-
dinjstvih pod ali v bližini voda
ob močnejših nevihtah in
udarcih, strel prihajalo do ok-
var električnih gospodinjskih
aparatov, televizorjev in tele-
fonov. Na udaru so predvsem
ljudje v Roševi, Tomšičevi,
Partizanski, Gregorčičevi uli-
ci, pa stanovanjske hiše ob
Savinjski cesti. Krajani so
mestni skupnosti predlagali,
da podpre prestavitev daljno-
voda na obrobje mesta oziro-
ma izven strnjenega naselja,
in s tem ljudi obvaruje nega-
tivnih vplivov, zlasti elektro-
magnetnega sevanja v okolici
daljnovodne napeljave. Pod-
pisniki pobude so zahtevah,
da se s problematiko seznani-
jo občinski svetniki in žalski
župan Milan Dobnik.
Novogradnja, ne
pa obnova
v začetku julija je predsed-
nik sveta mestne skupnosti
Eran Sadnik občinskim svet-
nikom poslal zahtevo, da se
daljnovod Podlog-Laško pre-
stavi iz mesta Žalec, zahtevo
pa mestna skupnost uteme-
ljuje z argumentom, da Eles
kot lastnik daljnovoda pri-
pravlja kompletno rekon-
strukcijo daljnovoda, odstra-
nitev betonskih in postavitev
kovinskih stebrov. To po
mnenju ljudi ne pomeni ob-
nove, temveč novogradnjo,
zato naj investitor daljnovod
prestavi na novo traso. Od
svetnikov in župana pa mest-
na skupnost pričakuje, da bo-
do preprečili postavitev dalj-
novoda in tako zaščitili inte-
rese krajanov. Ti še opozarja-
jo, da nikjer v razviti Evropi,
po kateri se stalno zgleduje-
mo, daljnovodi ne gredo pre-
ko tako gosto naseljenih po-
dročij, kar so v neformalnem
pogovoru po trditvah kraja-
nov povedali tudi sami pred-
stavniki Elesa. Vodstvo mest-
ne skupnosti je v pismu svet-
nikom še zapisalo, da v koli-
kor zahteve občanov ne bodo
uresničene, bodo le-ti fizično
preprečili postavitev novega
daljnovoda.
Da bi se temu izognili,
predlagajo začasno ustavitev
prenove, po hitrem postopku
pa naj občina pomaga pri pri-
dobitvi nove lokacijske doku-
mentacije.
Kaj pa ste gradili
ob daljnovodu!
Zahteva je bila svetnikom
poslana v začetku julija, glede
na to, d^ so se takrat začenjali
poletni dopusti, se svetniki
kaj prida s tem problemom
niso ukvarjali. In kaj pravi
lastnik daljnovoda, Eles?
Na pogovoru pri županu
Milanu Dobniku v začetku ju-
nija so predstavniki Elesa kra-
janom očitali, da je bil daljno-
vod zgrajen pred 50 leti, novo
naselje pa je v Žalcu zraslo v
70. letih. Po mnenju Elesa so
graditelji zavestno zidah v bli-
žini daljnovoda, vsi doku-
menti in postopki pridobiva-
nja soglasij pa so po oceni
Elesa izpeljani pravilno. Obe-
nem so trdili, da je pridobitev
novih soglasij za spremenje-
no traso nemogoča.
V začetku avgusta so se
predstavniki Elesa še enkrat
sestali s krajani, ponovno za-
gotovili legalnost dosedanje-
ga postopka in trdili, da nima-
jo pooblastil za spremembo
trase daljnovoda, potrjene v
vseh veljavnih objavljenih do-
kumentih. Je pa predstavnik
investitorja takrat pristal na
predlog spremembe trase, če
se za novo različico do 1. sep-
tembra zberejo vsa soglasja
in če občina potrdi spremem-
bo trase.
Enkrat ali dvakrat
110 kV?
Krajani so pred dnevi usta-
novili poseben odbor, s po-
močjo katerega bodo posku-
šali zaščititi*<^voje interese.
Nekateri zdaj že sami iščejo
soglasja za novo traso, kar
vsekakor ni običajno. Si pred-
stavljate, da bi, na primer
Dars, hotel graditi cesto, s ka-
tero se ljudje ne strinjajo, po-
tem pa bi občanom prepustil
iskanje soglasij za novo tra-
so? Očitki, da so ljudje prosto-
voljno gradili v soseščini dalj-
novoda, tudi ne zdržijo. Ljud-
je niso gradili na črno, temveč
z blagoslovom občine in Elek-
tra. Če gradnja tik ob daljno-
vodih ni dovoljena, potem
pač ne bi smeli izdajati sogla-
sij.
Najbolj sporno pa ostaja
vprašanje, kolikšna moč se
pravzaprav skriva v žicah nad
strnjenim delom mesta? Eles
vseskozi govori o 110 kV, s
takšnimi podatki so pridobi-
vali dokumente in soglasja
najbližjih lastnikov hiš. Po og-
ledu na terenu, na trasi proti
Podlogu, pa so krajani ugoto-
vili, da je v resnici vse priprav-
ljeno za dvakrat 110 kV, torej
podvojeno napetost. Če bi to
vedeli že prej, stanovalci
sploh ne bi podpisali soglasij,
danes pravijo ljudje in trdijo,
da jih Eles zavaja z neresnič-
nimi podatki.
Ali bodo izvajalci v ponede-
ljek, 9. septembra, začeli z deli
ah ne, v tem trenutku še ni
povsem jasno. Tudi zato, ker
je župan Dobnik konec minu-
lega tedna Elesu poslal zahte-
vo, da se dela začasno ustavijo
in da si glede žalskega daljno-
voda nalijejo čistega vina.
■■■■■MMHI IRENA BAŠA
Kot da bi pek reševal cvetličarno
Ironično je, da se s turističnim objektom ubada vojska, meni predsednik krajevne skupnosti Rimske Toplice Drago Zupan
Predsednik vlade dr. Ja-
nez Drnovšek do 31. avgusta
ni odgovoril na pismo, v ka-
terem ga je vodstvo krajevne
skupnosti Rimske Toplice
že v začetku julija prosilo za
sprejem in pogovor o oživi-
tvi njihovega zdravilišča.
Čci'ra\' je neuradno slišati,
bo odgovor prišel še ta
leden ali najkasneje prve dni
[Prihodnjega, se Rimljani pri-
pravljajo na protestni shod in
jzaporo magistralke.
Krajevno vodstvo je prejš-
nji teden izvedlo anketo o re-
fevanju lokalnih problemov,
skatero je med drugim želelo
l'udi izvedeti, kaj o namerava-
nih ukrepih menijo krajani,
''roti zapori ceste se je izreklo
osem odstotkov vprašanih.
'To nedvomno kaže, da ima
Velika večina ljudi v Rimskih
klicah zares že preko glave
Pišmevuhovskega odnosa dr-
^3ve do našega največjega
problema,« ugotavlja pred-
^^dnik krajevne skupnosti
'^rago Zupan. »Vendar se,
•^ot kaže, nihče razen nas ne
^3veda, ali pa se noče zaveda-
da se Rimske Toplice brez
ponovnega zagona zdraviliš-
nikoli ne bodo mogle raz-
^'ti v turistični kraj. Ostale bo-
to, kar so sedaj - spalno
■Naselje.«
Čeprav zdravilišče ni le
^^^ar Rimskih Toplic, ampak
^deva kar celo občino Laško,
dosedanji dogodki, vsaj
■^avzven, kažejo, da se z drža-
in nekaterimi ministrstvi
''Odete le Rimljani sami.
Kot član občinskega sveta
sem v preteklem letu in pol
kar nekajkrat prosil, naj svet
razpravlja o zdraviUšču,
vendar je zadeva vedno pri-
stala pri točki »razno« oziro-
ma med pobudami in vpra-
šanji. Tako bi lahko razprav-
ljali tudi v gostilni. Prepričan
sem, da bi bilo marsikaj dru-
gače, če bi številna pisma, ki
jih je poslala v Ljubljano
krajevna skupnost in še prej
domače kulturno društvo,
podpisala občina. Upam, da
se bo pred 15. septembrom
svet izrekel vsaj glede napo-
vedane zapore ceste.
Že nekaj let si prizadeva-
te za oživitev zdravilišča,
pa se v tem času razen pro-
padlega pisma o nameri in
Krkinih projektov, ki ležijo
v nekem predalu, ni zgodi-
lo nič. Ali sploh še verja-
mete v rešitev?
Najslabše bi bilo, če bi se v
Rimskih Toplicah prepustili
malodušju, saj bi se s tem
obsodili na propad. Prav ta-
ko pa bi bilo nesmiselno pri-
čakovati hitre odločitve. Če-
prav država doslej ni dala še
nobenega pisnega dokaza o
tem, da je v zvezi z zdraviliš-
čem kar koli naredila, vseeno
upamo, da bo končno nare-
dila tisti osnovni korak, ki ga
pričakujejo tudi lastniki kapi-
tala, to je, da se bo jasno
izrekla o lastništvu komplek-
sa. To se mora zgoditi še
pred volitvami, pa čeprav bo
to čas, ko nas bo marsikdo
želel prepeljati žejne preko
vode. Neuradno sem izvedel,
da je dr. Drnovšek naložil
obrambnemu ministrstvu,
naj zares temeljito prouči
»zadevo Rimske Toplice« in
poišče ustrezno rešitev. Ne
vem, če se še kje kakšno
obrambno ministrstvo uba-
da z reševanjem turističnih
objektov. To je zares prava
ironija in če razmišljam v tej
smeri, se sploh ne čudim, da
niso še nič naredili.
Predsednik vlade naj bi v
prihodnjih dneh odgovoril
na pismo sveta krajevne
skupnosti. Že pred časom
ste napovedali, da boste v
primeru odgovora, pa četu-
di bo prispel šele 14. sep-
tembra, odstopili od napo-
vedanih ukrepov. Kaj pa, če
vsebina pisma ne bo takšna
kot jo pričakujete oziroma
zahtevate?
Če bo odgovor zadovoljiv,
bomo takoj preklicali zaporo
ceste. Pripravili bomo sanio
javni shod, ki pa ne bo pro-
testni, saj bomo na njem le
obvestili krajane o stališčih
vlade. Če vsebina pisma ne
bo takšna, kot jo želimo in
kakršno si tudi zaslužimo,
bomo v nedeljo, 15. septem-
bra, pripravili najprej pro-
testni shod, točno opoldne
pa bomo za pol ure zaprli
magistralko. Zapora bo naj-
verjetneje nad kopališčem.
Če se tudi po 15. septembru
ne bo nič premaknilo, bomo
15. oktobra spet zaprU cesto,
zapora pa bo trajala toliko
časa, dokler ne bo vlada po-
vedala svojih jasnih stališč.
JANJA INTIHAR
20
GOSPODARSTVO
Kdo bo kupoval
jabolka v zabojih?!
Sadjarski sejem v Slovenskih Konjicah - Slovenci pridelujemo dobro sadje, nimamo pa dobrih hladilnic^
niti privlačne embalaže.
v Slovenskih Konjicah se
danes začenja prvi medna-
rodni sadjarski sejem.
S iJonioOio sponzorjev, glav-
ni so konjiška občina. Zlati
Grič in Banex, ga organizira
Studio trg. Po strokovni plati
sodelujejo GIZ Sadjarstvo Slo-
venije, Kmetijska svetovalna
služba za sadjarstvo pri Kme-
tijskem zavodu Maribor ter
kmetijsko ministrstvo. Stro-
kovna duša sejma je ena iz-
med štirih svetovalcev za sad-
jarstvo v Sloveniji Zlatka Gut-
man Kobal s Kmetijskega za-
voda Maribor.
Kako ocenjujete razmere v
slovenskem sadjarstvu in na
širšem celjskem območju?
Pedoklimatske razmere za
pridelovanje predvsem jabolk
na območju od Slovenske Bi-
strice do Slovenskih Konjic.
Žalca, Celja, Šmarja pri Jelšah
in Šentjurja so ugodne in
omogočajo doseganje prave
kvalitete. Organizirana pride-
lava poteka na treh večjih po-
sestvih v Šentjurju, na Mirosa-
nu in v Slovenskih Konjicah.
Skupno je na tem ožjem sad-
jarskem območju pod jablana-
mi približno 600 hektarjev po-
vršin, sadjarska pridelava v
Sloveniji pa sicer predstavlja 5
do 6 odstotkov kmetijske proi-
zvodnje v Sloveniji. Ni veliko,
je pa pomembno, ker je vir
zaslužka na demografsko
ogroženih območjih.
Sinjo Jezernik, Studio trg:
«Organizatorji smo prijetno
presenečeni nad odzivom
razstavljavcev. Na sejmu jih
sodeluje preko 70, med njimi
gostje iz Avstrije in Nemčije.
Sejem bo danes ob 10. uri
odprl kmetijski minister Jo-
že Osterc, odprt bo do 8. sep-
tembra, vstopnina je 300 SIT.
V času sejma bo tradicional-
na turistična razstava Kruh
je ena sama ljubezen. Jutri
organizira KZ Maribor pos-
vet slovenskih sadjarjev, sre-
čanja se udeležujejo tudi
proizvajalci sadja Južne Ti-
rolske na čelu s predsedni-
kom združenja sadjarskih
zadrug Josefom Gamperjem,
ki sodijo med najbolje orga-
nizirane sadjarje v Evropi.«
Kateri so po vaši oceni
glavni problemi slovenskega
sadjarstva?
Sadjarji se morajo združiti
in organizirati na takšni ravni,
da bodo imeli enotno tehnolo-
gijo pridelave in da bodo
vzpostavili sodoben sistem
tehnologije trženja. Najprej pa
je treba zagotoviti zadostne
hladilniške zmogljivosti, da
bomo z jabolki sploh lahko
tržili. Slovenci znamo pridela-
ti kvalitetna jabolka, nimamo
pa ustreznih hladilnic. Jeseni
je cena nizka, dosegamo 0,50
do 0,60 marke za prvi razred,
po božiču dobimo za kilogram
jabolk približno eno marko,
marca 1,10 marke. Toda, ker
nimamo hladilnic, nam pri-
delka ne uspe ohraniti toliko
časa in glavnino jabolk tržimo
samo do druge polovice ja-
nuarja. Danes imamo ustrez-
nih približno 15 tisoč ton hla-
dilniških zmogljivosti, samo
za jabolka bi pri sedanji pride-
lavi potrebovali 35 do 40 tisoč
ton kapacitet.
Slišati je, da naj bi takšen
center nastal na žalskem ob-
močju.
Sadjarji nimajo dokončno
oblikovanega predloga kraja.
Žalsko območje se omenja,
ker je Mirosan trenutno naj-
večji in tudi eden najboljših
pridelovalcev jabolk v Sloveni-
ji. Podjetju Mirosan že danes
primanjkuje 2,5 do 3 tisoč ton
kapacitet in v vsakem primeru
bo nekaj treba storiti. Hladil-
nica z 2500 tonami kapacitete
in sortirno linijo pa stane 4 in
pol milijona mark.
Ali Slovenci sploh prodaja-
mo sadje pod lastno blagov-
no znamko?
Slovensko blagovno znam-
ko imamo 20 let. Prej je bila to
Styria, 15 let imamo Sloven-
sko sadje, ob tem poudarjamo
še naravi prijazno pridelavo,
ki jo simbolizira stiUzirana si-
nička. Blagovno znamko fizič-
no imamo, nekateri pridelo-
valci preko nje celo tržijo,
glavnino pa prodamo velikim
trgovcem v boks paletah, ker
nismo v stanju kvalitetno pri-
praviti sadja za tržišče. Je pa
tujina za kakovostna sloven-
ska jabolka vedno odprta.
Je mogoče v prihodnje pri-
čakovati povečanje površin,
namenjenih sadjarstvu?     _
Do leta 2005 je mogoče ob-
stoječe površine realno pove-
čati za polovico, vendar bo to
odvisno od kapitalske zmož-
nosti kmetovalcev. Investicija
v en hektar sodobnega sadov-
njaka znaša 40 do 50 tisoč
nemških mark. To je vložek, ki
ga naše majhne kmetije z me-
šano pridelavo same ne zmo-
rejo.
V Sloveniji uspeva preko;
27 vrst sadja. Skupne površi-
ne slovenskih sadovnjakov
znašajo 35 tisoč hektarjev,
od tega je večina travniških
nasadov. Le 5 tisoč hektarjev
je specializiranih intenziv-
nih nasadov. Lani so sadjarji
pridelali dobrih 68 tisoč ton
jabolk in 8 tisoč ton hrušk,
letos računajo na 78 tisoč ton
jabolk in dobrih 7 tisoč ton
hrušk. Na tuja tržišča, zlasti
na Hrvaško, Bosno in v Av-
strijo, prodamo slabi dve
tretjini pridelka. Na leto po-
jemo Slovenci v sveži in pre-
delani obliki uradno 7 do 10
kilogramov jabolk, v resnici
najbrž še nekaj kilogramov
več, saj je jablana skorajda
na vsakem domačem dvoriš-
ču. Nemci, na primer, pojedo
na leto 65 do 75 kilogramov
jabolk.
Kakšno pomoč lahko kmet-
je pričakujejo od države?
V programu razvoja sadjars-
tva predvidevamo 30 odstotno
pomoč države pri kritju stroš-
kov za pripravo nasadov, je pa
še vedno vprašanje, kako bo-
do podjetja in posamezniki
lahko pokrili preostalih 70 od-
stotkov. Pri nasadih in hladil-
nicah bi morale priskočiti na-
pomoč tudi banke, predvsem
kmečka banka in zadružna
zveza. Naložba se hitro povr-j
ne, saj sodobni nasadi jablan
stopijo v rodnost že v svoji^
četrti vegetaciji in imajo naj-^
manj 15 let življenjske dobe.
Nadalje v programu predvide-
vamo pomoč pri izgradnji na-
makalnih sistemov, postavitev
mreže proti toči in delno sub-
vencioniranje     zavarovalnih
premij, ki so pri nas izredno
visoke.
Sejem v Slovenskih Konji-
cah gre pošteno v nos rad-
gonskemu, menda so že na-
povedali, da bo prihodnje le-
to sadjarski sejem v Gornji
Radgoni?
Ja, to je čisto po slovensko,
ampak sadjarji pravimo: »Hva-
la bogu.« Hvaležni smo, da so
se v Slovenskih Konjicah j
Studiu trg odločili za sadjar^jj
sejem. Če se bo na radgo^
skem sejmu poleg knietijsi^
mehanizacije in živinorejj
našlo kaj več prostora za ^^
jarje, bomo tega samo veselj
Kaj pa pričakujete od sej
ma v Slovenskih Konjicah?
To bo vzpodbuda kmetoii)
da se v podpohorskem oko\\i^
odločijo za pridelavo sadja,
organizirajo, zgradijo lastn^
hladilnico in se vključijo ^
skupno organizirano prod^j^
sadja doma in v tujini. Drugjj;
sejem bo priložnost za srefj!
nje sadjarjev z domačimi jj
tujimi strokovnjaki. Poleg tegj
je sejem srečanje prideloval,
cev in trgovcev, obenem pj
predstavitev našega sadja do.
niačim in tujini kupcem.
..IRENA
Zlatka Gutman Kobal: »Sadjarstvo je tržno zanimivo, a se
država, zadružna zveza in banke tega premalo zavedajo.«
Rogaška ZHT in
Holding skupaj
Na redni letni seji skupš-
čine delničarjev Rogaška
ZHT so pretekli teden potr-
dili delo uprave za leti 1994
in 1995, uprava tega podjet-
ja pa je predstavila letošnjo
poslovno politiko.
O delu uprave v predlan-
skem in lanskem letu so se
delničarji odločili po oprav-
ljeni reviziji postojnske revi-
zijske družbe Dej 3, ki ni
našla nobenih večjih nepra-
vilnosti. Delničarji so se tudi
strinjali s predlogom letošnje
poslovne politike, pri čemer
poudarja predsednik uprave
ZHT, Florjan Zorin, izvaja-
nje izglasovane prisilne po-
ravnave. V letu dni naj bi
poplačali vse nezavarovane
upnike, kar po njegovih be-
sedah že opravljajo. Med
programom sanacije in raz-
voja sistema zdravilišča v Ro-
gaški Slatini, skupnega dela
uprave Rogaške ZHT in re-
publiškega Sklada za razvoj
(večinskega lastnika ZHT),
je predvidena tudi pripojitev
podjetja Zdravilišče Rogaška
Holding k podjetju Rogaška
ZHT. V ZHT naj bi tudi od-
pravili ovire za prevzem raz-
ličnih dejavnosti od zdravs-
tvene, gostinske in turistič-
ne, je povedal-Zorin. V upra-
vi Rogaške ZHT menijo, da
sanacija zdravilišča ni vpraš-
ljiva, če bo Sklad za razvoj
izpolnil tudi vse tisto, ka/
jim je pisno obljubil šgjij
času direktorja Koržeta. %
Med skupščino so imeno-
vali revizijsko hišo za oprav-
ljanje revizije poslovanja v
letu 1996, in se spet odločili
za Dej 3 iz Postojne.      B.J.
Tečafi in inflacija v avgustu
Minuli mesec je glede giba-
nja tečajev in inflacije zagoto-
vo všeč večini državljanov.
Razlog jc v Lislavljcneni pa-
danju srednjega tečaja Banke
Slovenija nemške marke
(DEM SBS) ter najnižji meseč-
ni inflaciji letos. Uresničile so
se napovedi tistih, ki so napo-
vedovali višje tečaje tujih valut
v jeseni, kot tudi tistih, ki so
napovedovali inflacijo pod
10%. Eni in drugi so bili pre-
pričani, da je volilna jesen naj- ]
boljši razlog za uresničitev j
realnega tečaja in zadnji čas
za izpolnitev obljubljene eno-
številčne inflacije. Upam, da'
nas ne bo to predrago stalo
prihodnje leto.
Letos so se cene izdelkov in
storitev, po katerih izračunava-,
mo inflacijo, povečale za
6,83% Napovedi o nižji inflaciji
tudi v avgustu so se uresničile,
inflacija je bila le 0,1%. Pov-
prečna mesečna inflacija je bi-
la letos 0,76%, kar bi preraču-
nano na letno raven pomenilo
9,62%. Da bi letna inflacija os-
tala pod 10% bi v naslednjih
mesecih morala biti povprečna i
mesečna pod 0,95%. '
Srednji tečaj nemške markei
(DEM BS) je v padel za 0,15%, i
nakupni podjetniški (DEM
NP) je zrasel za 0,06%, pro-
dajni menjalniški je padel
(DEM PM) za 0,09%. Od za-
četka leta je srednji tečaj
nemške marke višji za 1,39%,
nakupni podjetniški nižji za
0,11%, prodajni menjalniški je
nižji za 2,0%. Tečaj DEM po
srednjem tečaju Banke Slove-
nije letos zaostaja za inflacijo
5,37%. V prihodnjih ^mesecih
bodo zagotovo na teh mestih
le pozitivni trendi.
Tečaj ameriškega dolarja
(USD) je v mesecu avgustu
višji za 0,57%, vendar se je
ameriški dolar letos podražil
a 4,74. Njegova menjalna
moč do nemške marke se je v
avgustu precej spreminjala in
od 1,478 do 1,490 DEM za en
USD. Tudi v ZDA imajo letos
volitve, zato lahko pričakuje-
mo še naprej zanimiva niha-
nja. Evropski finančniki meni-
jo, da je dolar podcenjen na-
pram nemški marki in da bola
razmerja potrebno uravnote-
žiti še pred uvedbo skupne
valute EURO. Tečaj EURO je v
avgustu porasel za 0,03%, v
letošnjem letu pa 3,95%.       ^
Italijanska lira (LIT) je odi
srednjih tečajev, ki jih sprem-j
Ijamo letos, najbolj zrasla, tol
je za 9,76%, v avgustu pa pad-1
la celo za 1,07%. I
Slovenski borzni  indeks
(SBI) je v mesecu avgustu ves
čas pod 1.000 indeksnih točk,
vendar se je tej mejni vredno-
sti kar nekajkrat skoraj pribli-
žal. V avgustu je porasel za
5%. Njegova vrednost se je
gibala med 935 do 994.
Takšna nihanja so razlog da
ga ne prikazujemo v grafu, ker
bi sicer bila razmerja med os-
talimi valutni slabše vidna.
Upam, da bo septembra SBl
uspel premagati mejo 1000-
ZDENKO PODLESNlK
aiBANJii tkCajbv v avgustu
PISMA BRAICEV
ODMEVI
Za novo
cerkev v
Velenju lil.
]y[a pismo Socialdemokrat-
jl^ega krščanskega foruma v
jvezi z gradnjo nove cerkve v
^/fleiiju sta se oglasila gospa
l^ileiia Brodnik in gospod Vi-
Ijg0i Klobasa.
pismo gospoda Klobase je
Ijp in argumentiran odgovor
i,QSpe Brodnikovi in njej po-
Jobnim. Pravzaprav mu nima-
jo kaj dodati. Pisanje Brodni-
|[Ove je namreč en sam izbruh
jtrasti - zlobe in sovraštva. Tu
J prepričevanjem in argumen-
(ine dosežemo ničesar. Samo
nekaj njenih nelogičnosti in
Izmišljotin:
1. Gradnja nove cerkve je po
njenem želja župnika Jožeta
fehovarja. Naše vprašanje:
Kakšno raziskavo med Velenj-
cani je delala gospa Brodniko-
fa, da ve, da je gradnja cerkve
samo želja tamkajšnjega žup-
nika?
2. Gospa trdi, da bi cerkev
prinašala denar. Kar ne more-
no verjeti, da poleg nas živijo
ljudje, ki trdijo, da je Cerkev
dobičkonosna ustanova in da
se duhovniki odločajo za svoj
poklic in delajo zaradi denar-
ia! Duhovno obzorje gospe
Brodnikove je res skromno in
l^omilovanja vredno. Ker za-
gona svetu ni pomembno nič
dragega kot denar in material-
ne dobrine, misli, da je tako
tudi pri drugih ljudeh.
3. Gospa Brodnikova izjav-
lja, da je kristjanka, ne pove
pa, kateri veroizpovedi oz.
sekti (res krščanski?) pripada.
Če gospa noče dajati denarja
za Cerkev, je k temu prav goto-
vo ne bo nihče prisilil.
4. Na pisarijo v zvezi s »ču-
deži« samo tole: teologije po
časopisu ne bomo razlagali, še
enkrat pa vprašanje: Kateri
sekti pripada gospa Brodniko-
ma? Ali pa je njen bog denar?
Pravzaprav pa, čudež je že
preživetje Cerkve pod petin-
šliridesetletnim zatiranjem,
ko so imeli vso oblast v rokah
'iudje s takim duhovnim ob-
zorjem, kakršnega ima tudi
gospa Brodnik.
5. Po njenem je za brezpo-
selnost, samomore, lakoto, ta-
tvine, rope, goljufije, nasilje,
Igriva Cerkev. Kako slabo poz-
■lavanje zgodovine! Kriviti za
stanje v današnji družbi Cer-
'^ev je res neumnost in hudo-
'^ija brez primere.
Socialdemokratski krščanski
forum regije Celje
Invalidi pred
ovirami IL
Pismo g. Petra Gorriinška,
^l^javljeno 29. 8., nas je vse
''^te, ki s paraplegiki delamo
'"^ živimo, zelo razburilo in
"Igrati povzročilo val ogorče-
j^ia. Naš dopisnik g. Jože Gro-
^^Inik je upravičeno kritiziral
cestno skupnost Žalec.
Pisal je o težavah, s katerimi
Že vrsto let srečujejo para-
'^'^giki, invalidi, starejši Ijud-
pa tudi tisti, ki vozimo pa-
raplegike po različnih oprav-
kih po Žalcu.
Vsi na občini v Žalcu, kot
tudi v Mestni skupnosti, bi se
morali zavedati, kakšne pravi-
ce po zakonu pripadajo invah-
dom! G. Peter Gominšek iz
Sveta mestne skupnosti, zakaj
se ni v samem mestu Žalcu za
invalide nič spremenilo na bo-
lje? Naši paraplegiki ne more-
jo živeti od samih obljub. Lani
so se morali invalidi iz svojega
prostora prisilno izseliti po 25
letih svojega delovanja v zelo
stisnjen prostor v drugo dvo-
rano, ker je bila občina Žalec
boljši plačnik kot Društvo in-
validov.
G. Gominšek, navajate, da
bi te probleme morali reševati
v dogovoru s prejšnjim svetom
oziroma njegovim predsedni-
kom. Rada bi vas seznanila, da
o teh problemih naš dopisnik
g. Grobelnik piše že več kot 10
let, pa se do danes ni še nič
spremenilo na bolje.
S sinom paraplegikom živi-
va v 4. nadstropju. Nihče me
ne vpraša, kakšne probleme
imamo, kadar zmanjka elek-
trike. Paraplegik ne more na
občino, sodišče, pošto, niti v
prostore DIO Žalec. Vrsto let
obljubljajo, da bodo uredili
pločnike in s tem omogočili,
da bi se lahko naši paraplegiki
brez pomoči peljali čez cesto.
Žalostno in resnično je, da
valite krivdo na drugega v Sve-
tu Mestne skupnosti. Kakor je
meni znano, se Svet v Mestni
skupnosti ni nič spremenil, sa-
mo predsedniku je mandat
potekel.
Sicer pa še vedno dela pri
Svetu Mestne skupnosti že več
kot pet let g. Eran Sadnik, tako
da je dobro vedel, s kakšnimi
ovirami se naši invalidi sreču-
jejo. Hvala g. Grobelniku za
članek Invalidi pred ovirami v
Žalcu. Strinjam se z njim, da
bi morali invalidom zagotoviti
lažje gibanje in mishm, da
uresničitev tega ne bi terjala
veliko denarja, manjka le do-
bra volja.
Če bi imel nekdo od občin-
skih mož paraplegika v druži-
ni, bi bile te ovire že zdavnaj
rešene. Takšnega mnenja ni-
sem samo jaz, ampak tudi pa-
raplegiki v žalski občini, ki s
podpisom potrjujemo, da je
članek g. Grobelnika objektiv-
no napisan.
MARIJA ČEH,
Žalec
(dva sopodpisnika)
En dan
premier, en
dan minister
Marjan Manček, dežurni pi-
sec neduhovitih pamfletov, se
je v 34. številki NT ponovno
»izkazal« s svojim umotvorom
»En dan premier, en dan mini-
ster«.
Vsebina omenjenega pisma
je tako enkratno bedasta, da
bi pisec zaslužil vpis v Guin-
nessovo knjigo rekordov.
T MASTNAK,
Celje
Juvenlusa ni
vec
v 35. številki Novega tedni-
ka z dne 29. avgusta je bil
objavljen članek z naslovom
»Juventusa ni več«. Ta provo-
kativni naslov si je verjetno
izmishl g. Željko Zule. Pisanje
oziroma prostor, ki ga g. Želj-
ko Zule (ne) namenja malemu
nogometu v Novem tedniku
verjetno nima nobene poveza-
ve z njegovim očetom (g. Sta-
ne Zule), ki vodi klub malega
nogometa (KMN) Orkan iz
Zbelovega pri Slovenskih Ko-
njicah, ki je član 2. SLMN. Kot
malonogometni funkcionar
upam, da bo g. Zule v novi
sezoni 1996/97 namenil 1.
SLMN (KMN Juventus iz Šent-
jurja je edini predstavnik iz
področja celjske regije, ki bo v
novi sezoni tekmoval med de-
seterico najboljših klubov ma-
lega nogometa v Sloveniji)
vsaj tohko prostora, kot ga na-
merava nameniti očetovem
(Stane Zule) klubu malega no-
gometa (KMN) Orkan iz Zbe-
lovega pri Slovenskih Konji-
cah, ki bo nastopal v nižjem
rangu - 2. SLMN. Znano mi je,
da je g Željko Zule rojen v
Slovenskih Konjicah in da po
njegovem telesu še danes teče
»konjiška kri« upam pa, da to
ne bo odločalo in da ne bo
preveč očitno lokalno pisanje
prevladalo pred uspehi tega
ah onega športnega kluba. Kot
državnemu prvaku bi moral g.
Željko Zule posvečati več pro-
stora, kot ga posveča še pose-
bej ob podatku, da se ne more
veliko klubov na širšem celj-
skem področju pohvaliti s to
laskavo lovoriko, ki si jo prav
gotovo želi večina klubov -
osvajajo pa jo najuspešnejši
klubi, med katerimi je tudi
naš klub. Resnica je, da je naš
klub iz Šentjurja, ki mu neka-
teri pravijo, da je glavno mesto
Kozjanskega, ki pa je eno od
najbolj nerazvitih občin v Slo-
veniji, zato je za nas še tohko
večji uspeh, saj smo prvi pri-
mer, da je na našem področju
občine Šentjur kateri klub os-
vojil naslov državnih prvakov.
Moje mišljenje je, da bi nam
kljub temu, da nismo iz Celja,
lahko namenili več prostora.
Malonogometne funkcionarje
pa zanima, zakaj g. Zule male-
ga nogometa ne uvršča med
športne rubrike (Panorama,
Športni koledar) v Novem ted-
niku.
Članku pod prov^kativnim
(neresničnim) izmišljenim na-
slovom »Juventusa ni več« pa
bi dodal, da se KMN Juventus
iz Šentjurja in KMN Mizarstvo
Krošelj iz Loga pri Sevnici
združujeta in vas sprašujem,
ali obstaja možnost, da se je
Mizarstvo Krošelj združilo z
Juventusom (1. liga).
Ker g. Zule pokriva veliko
število športnih panog in vseh
prav gotovo ne zmore, bi lah-
ko panogo mali nogomet pre-
pustil kateremu sodelavcu, ki
bi bolj objektivno seznanjal
bralce Novega tednika. Ker ni-
mamo močnejšega (finančne-
ga) sponzorja, se v klubu za-
vedamo, da ne moremo priča-
kovati, da bi g. Željko Zule
(več) pisal o malem nogometu
in našem klubu (državnem pr-
vaku) v Novem tedniku.
Upam, da bom s tem pi-
smom vsaj malce pripomogel
k temu, da bo g. Željko Zule v
prihodnosti o našem klubu, ki
je še vedno Juventus iz Šent-
jurja, pisal stvari, ki so resnič-
ne, ne pa izmišljene.
MARJAN BUDIŠA,
športni direktor
Za K.M.N. Juventus Šentjur
PREJELI
SMO
Predvolilni
molk
Nič se ne sliši glasu iz vrst
LDS in njenega predsednika g.
Drnovška, ki je obenem tudi
predsednik naše vlade - če-
prav menim, da bi se moral.
Rad bi slišal njegov glas - glas
predsednika vlade ali pa vsaj
njegovega zunanjega ministra
ob incidentih v Piranskem za-
livu, ob snemanju slovenske
zastave na brodu na Muri, ob
uzurpiranju pristojnosti nad-
zora hrvaške policije na ozem-
ljih, ki še niso potrjena z do-
končno mejo itd.
Rad bi slišal njegov glas ob
razsodbi sodišča o Depali vasi,
predvsem o objektivni odgo-
vornosti, v primeru hitrega
ukrepanja pri odstranitvi J.
Janše s položaja obrambnega
ministra in to kljub temu, da
ni imel v rokah še nikakršnih
preverjenih argumentov.
Rad bi slišal njegov glas tudi
v zvezi z delom ostalih mini-
strov, ko je imel vse argumen-
te za slabo delo posameznih
ministric in ministrov, pa ga
njihova in njegova objektivna
odgovornost ni nič motila.
Pa menda nima premier
dvojnih meril morale? Kaj pa,
če jih morda le ima? Kako bi
Evropa gledala - tja smo ven-
dar namenjeni, ko bi sedeh v
evropskem parlamentu s ko-
munističnimi manirami dvoj-
ne morale?
Rad bi slišal premierov glas
še v zvezi z zgodbo o uspehu.
Ob tem bi bilo zanimivo slišati
tudi glas kakšnega od tistih
120.000 brezposelnih, ki jih je
zgodba o uspehu obšla.
Rad bi slišal njegov glas, ki
bi ovrgel izjavo radijske napo-
vedovalke, ko je nekega maj-
skega jutra komentirala uspe-
šen obisk našega premiera pri
hrvaškem kolegu, ko sta se
rned ostalim dogovorila tudi o
tem, da Hrvaška ne bo nače-
njala neprijetnih tem pred slo-
venskimi volitvami. Morda je
to res, saj se Hrvatje očitno
držijo dogovora.
Morda pa nimam prav in
smo s Hrvati že rešili problem
Ljubljanske banke, Piranskega
zaliva, Trdinovega vrha, prek-
murske meje, slovenskih po-
čitniških domov, vikendov,
odvzete pivovarne v Buzetu,
plačila socialnega zavarovanja
našim zavarovancem, ki žive
na Hrvaškem...
Priznati moramo, da se Hr-
vatje res držijo dogovora. V
zadnjih dveh, treh mesecih ne
zasledim nikjer nobenih pole-
mik na to temo. So pač nepri-
jetne teme, ki bi ljudi lahko le
spomnile na neučinkovitost g.
premiera in njegovih ministr-
stev - to pa potem lahko pov-
zroči razmišljanje volivcev,
kar pa ni dobro za stranko iz
zgodbe o uspehu.
Rad bi slišal njegov glas, ko
bi ljudstvu v kakšni oddaji
tipa okrogle mize razložil us-
pehe s področja zunanjetrgo-
vinske bilance, brezposelno-
sti, 100.000 obljubljenih novih
delovnih mestih, strategiji vla-
de za rešitev večjih gospodar-
skih sistemov, učinkovitosti
pravosodja   (orožarske  afer.
Tam, Elan, Videm Krško, HIT,
cca 500.000 nerešenih zadev
na sodiščih itd...), demograf-
ski politiki (1/3 Slovenije je
demografsko ogrožene), zu-
nanji politiki, šolstvu...
Rad bi slišal njegov glas v
zvezi s kršenjem ustave, saj ni
rekel še nobene o 43.710 over-
jenih podpisih, ki zahtevajo
referendum o spremembi vo-
lilne zakonodaje. Kaj bi le re-
kel o kuharjih referendumske
zmede, ki naj bi zmedli voliv-
ce, ti pa bi jim nato vsi zmede-
ni omogočili še en mandat, v
katerem bi lahko v miru zabri-
sali sledove kraje stoletja (last-
ninjenja).
I.K.,
Laško
Zopet imamo
cenzuro
v Sloveniji gremo težkim ča-
som naproti. Ne le gospodar-
ska kriza, tudi poHtična se os-
tri. Mediji so praktično odprti
le tistim, ki trobijo v vladni
rog. Zdaj se je začela še cenzu-
ra pri pismih bralcev, nekateri
pledirajo celo na ukinitev te
demokratične institucije, ki
vsaj deloma nadomešča opo-
zicijska stališča v medijih.
Smo v obdobju, ko se že siste-
matično krši ustava. Po ignori-
ranju 90. ustavnega člena, ki
govori o pravici do referendu-
ma, se zdaj vedno bolj krši
tudi 39. člen ustave, po kate-
rem je zagotovljena svoboda
izražanja misli, govora in jav-
nega nastopanja, tiska in dru-
gih oblik javnega obveščanja
in izražanja.
Kot dokaz je odklonitev ob-
jave članka »Je Milan Kučan
dobival darila od Elana?«, ki
ga je pisec poslal Delu in neka-
terim drugim časopisom. Ob-
javili so ga le Slovenec, Večer,
Dan, Mag in Slovenske braz-
de.
Drugi primer kaže rokopis
članka »Pod komunizmom
nam je šlo bolje«, ki sem ga
poslal uredništvu Dela. Čla-
nek je izšel cenzuriran v rubri-
ki Pisma bralcev 13. 8. 96, str.
5. Ni težko ugotoviti, da ni šlo
za kako krajšanje dolžine be-
sedila, temveč, da je bila nalo-
ga interne ali eksterne cenzu-
re brisati vse, kar je kritičnega
predvsem napram predsedni-
ku Milanu Kučanu. Časopis s
tem ščiti javno osebo pred jav-
no odgovornostjo.
Mnenja sem, da je nujno
takoj seznaniti slovensko, pa
tudi mednarodno javnost na
vse nedemokratične pojave v
naši državi, ki se vedno bolj
množijo. Če bomo še naprej
stali prekrižanih rok in molča-
li, si bo oblast privoščila na-
slednji korak: goljufijo pri je-
senskih parlamentarnih voli-
tvah, katerih se strašno boji
(zato preprečevanje referen-
duma!). Tega je namreč vaje-
na že več desetletij. Kršenje
ustave in uvajanje cenzure nas
vodi ponovno v diktaturo. Tu-
di cenzorje je treba javno opo-
zoriti na kazniva dejanja, za
katere bodo morali prej ali slej
odgovarjati. Kršenje ustave je
eno najhujših kaznivih dejanj!
Le močan pritisk domače in
tuje javnosti na slovensko ob-
last lahko prepreči povratek
partijske diktature pod vods-
tvom Milana Kučana, zadnje-
ga voditelja komunistične dik-
tature v Sloveniji.
dr. LUDVIK ČANŽEK,
Ljubljana
Za sposobne
ljudi
Bližajo se volitve. Ker ima- i
mo tak volilni sistem, da so j
možne tudi različne manipu- i
lacije, bodo verjetno ljudje iz \
nekaterih strank obljubljali ]
vse mogoče, samo da bi bili
izvoljeni in prišli na oblast. Pri
prejšnjih volitvah smo bili pri- j
ča mnogim obljubam, iz kate- ;
rih potem ni bilo nič. J
Državni zbor je naša oblast, ;
od njih je veliko odvisno, kak- ;
šno državo bomo imeli. Med
drugim tudi to, ali bo pravna ;
ali ne. Če bi imeli večinski \
volilni sistem, bi bilo manj
možnosti prevar, ker bi volili i
človeka, ki ga poznamo in ve- ;
mo za njegovo kvaliteto, ne J
glede, v kateri stranki je. Proti i
večinskemu volilnemu siste-
mu so po mojem mišljenju j
samo tisti poslanci, ki se upra- J
vičeno bojijo, da v bodoče ne j
bodo izvoljeni. Sam ne bi ni-
koli volil stranko ZLSD in tudi
LDS ne, ker imam dovolj raz- ;
logov za to. Vem, da nekaterim ;
posameznikom v teh strankah ;
delam krivico, ker so tudi spo- .
sobni in pošteni ljudje. Če bi ;
bil večinski sistem, bi jih tudi I
volil. Ravno tako ne bi več ,
volil pri takem volilnem siste- ~;
mu stranko-SKD, ker me je i
preveč razočaral človek, ki ,
sem ga volil pri zadnjih voli- j
tvah prav zato, ker je bil v ■
stranki SKD, čeprav ga osebno '
nisem poznal, misleč, da ima ,
tudi krščanske in moralne \
vrednote.
Moralne vrednote pravih <
krščanskih ljudi od bliže poz- ;
nam, ker je bil brat moje žene :
duhovnik. Živel in delal je ;
predvsem za druge. Veliko \
skrb in spoštovanje je imel do |
vseh ljudi. Kohkor je bilo v ;
njegovih močeh je bil priprav- i
Ijen pomagati vsakemu, ki je j
bil pomoči potreben. Posebno i
skrb je imel do starejših, bol- \
nih in ravnih ljudi. Držal se je i
načela, če komu ne moreš po- ;
magati, slabo ne delaj.
Lepo in pošteno bi bilo, če '
bi se tudi tisti, ki so na oblasti,
držali tega pravila. Človek, za- ;
radi katerega sem izgubil zau- ;
panje v SKD, je sicer zelo pri- ]
jazeri možakar, mirnega obna- i
sanja. Verjetno je to njegova ■
taktika, da si pridobi čim več ;
volivcev.
4Kot župan nima čuta odgo-;
vornosti in za ohranitev narav- \
nih lepot kraja in za prostor-j
sko ureditev. Dokaz za to je, j
da hoče najlepši predel kraja, ]
naravno lepo izoblikovani \
hribček, s strojem izmaličiti ,
za pokopališče. Čeprav je stro- j
kovna komisija izjavila, da je
ta predel neprimeren za poko-,
pališče, ker bi se preveč pribil-
žalo naselju in je tudi v nas-
protju z vsemi pravili in zako- :
ni. On pa trmasto vztraja pit
svojem, ne glede na škodo, ki ^
jo bo s tem povzročil vsem, j
posebno pa tistim ljudem, ki'
tam živijo. ■
Tudi zapiranje nujno po-i
trebne ceste za občane je ne-^
moralno in neodgovorno deja-'
nje, 'gradnja upokojenskega-
doma na najbolj dolgočasnem j
kraju je nespoštovanje do sta-j
rejših ljudi in neznanje, in še [
bi lahko našteval. Pa tudi kot^
poslanec ne vem, če je kaj
dosti koristnega napravil. V*
parlamentu sem ga videl ini
slišal govoriti samo enkrat m\
nadaljevanje na 22. strani \
22
PISMA BRALCEV
nadaljevanje z 21. strani
še to je povedal samo en sta-
vek. Rekel je: »Za denar gre«.
Verjetno njemu res gre samo
za denar.
Želim, da bi imeli dovolj
moči in volje, da bi se še na-
prej borili in dosegli, da bi
imeli vendar enkrat pravno dr-
žavo, v kateri bomo vsi srečni
in zadovoljni. Zato volimo
sposobne in poštene ljudi.
SLAVKO JAZBINŠEK,
Šentjur
Mladi umetniki
brez upanja
Večja razstava mlajšega av-
torja, ki navsezadnje deluje že
dolgih 15 let, je v vsakem tre-
nutku tvegana in je protislov-
no dejanje. Po eni strani smo
se navadili na neizmerno
množico razstav, promocij,
predstavitev, po drugi strani
pa tavamo v megli in si belimo
glavo s »kriteriji«, razmišljamo
pa tudi o globljem pomenu
razstavljanja.
Pa se razstavljanje včasih
odvija za »vsako ceno« in pre-
treseno ugotavljamo, da si raz-
stavljalec lahko največkrat
obeta le moralno zadoščenje.
Okolje v nekaj kratkih dneh
na razstavo in njenega avtorja
pozabi. Vse to v mladem (pa
tudi v starejših) umetniku
sproža paradoksno reakcijo - v
najkrajšem času bi želel raz-
staviti svoja dela v eni (v Žalcu
edini) od »boljših galerij« in
tako bi morda premagal bre-
zupno nezanimanje okolja.
Nasploh pa domači mladi
umetniki nimajo v Žalcu nika-
kršnih možnosti, da bi njihova
dela dalj časa visela v kaki
komercialni galeriji - kot po-
štena spodbuda na mestu,
kjer bi se lahko odvijala pro-
daja in nakup. Skratka, tudi
širše v slovenskem prostoru
(razen v nekaj zatišnih galeri-
jah) ni možnosti za boljše in-
formativne razstave sicer iz-
jemno velike ponudbe umet-
nin in likovnih izdelkov. Zato
je pritisk na proračunske usta-
nove (ki pa so v bistvu mono-
pol) vedno večji. Tu pa mlade
umetnike ustavi na eni strani
»višanje« kriterijev in na drugi
dolgočasna ponudba enih in
istih uveljavljenih imen (obi-
čajno gre za predstavnike
srednje in starejše generaciji^z
»imenom«). Tako galerija NE
SME opravljati svojega temelj-
nega poslanstva in služiti le
svojim stalnim obiskom (ti so
garant določene kvalitete!) in
kot ozadje za ambicije posa-
meznikov, namesto množici
tudi domačih mladih ustvar-
jalcev, katerih precejšen del
energije gre v prazno. Na naj-
bolj nemogoče načine morajo
iskati pot, zato da bi omilili
pritisk na »svoje« razstavne
prostore in tako našli streho
za predstavitev različnega gra-
diva in dogajanj. Dokler ne bo
mreže izrazito komercialno
usmerjenih galerij z visoko
stopnjo specializacije, se polo-
žaj ne bo spremenil in avtorji
se ne bodo imeli možnosti
permanentno predstaviti. Sliši
se sicer malce protislovno -
vendar galerija na more biti
mesto, kjer se opravlja selekci-
ja, v galerijo prihajajo že se-
lekcionirana dela. V tej grobi
shemi pa je še vedno mnogo
prostora za vse možne oblike,
če bi le odgovorni uslužbenci
»strokovnjaki« dovolili poka-
zati kvaliteto istočasnih doga-
janj v tem prostoru. Vendar pa
je, tudi v Žalcu, to najdražja in
najdaljša pot. Vsa selekcija bi
namreč morala potekati na
drugih poteh.
JANI REBEC,
Žalec
Poslovnik kot
žebelj v glavo
Slabo se piše ljudstvu, ki
izvoli svoje demokratične
predstavnike v parlament, ti
pa ne vedo niti tega, kaj piše v
ustavi o njihovih temeljnih
pravicah.
V začasni slovenski ustavi iz
leta 1991 piše, da poslanci ni-
so vezani pri svojem odloča-
nju v parlamentu na nobena
navodila. Poslanci niso usluž-
benci DZ, temveč zastopniki
interesov ljudstva in imajo za-
to pravico, da samostojno od-
ločajo, kateri je najboljši način
uresničevanja volje ljudstva.
Parlament oziroma DZ je
sprejel na svojem zasedanju
tudi poslovnik o dolžnostih in
pravicah poslanca v DZ. Po-
slovnik DZ med drugim zave-
zuje vsakega poslanca, da se
mora udeleževati sej DZ oz.
delovnega telesa DZ, »neopra-
vičen« izostanek s seje DZ oz.
delovnega telesa DZ pa po-
slancu znižuje plačo. Takšno
določilo poslovnika DZ je v
popolnem nasprotju z ustav-
no pravico poslanca, da ni ve-
zan pri upravljanju funkcije
poslanca v DZ na nobena na-
vodila.
Dolžnosti poslanca izvirajo
iz njegove pravice, ki mu jo je
dalo ljudstvo na volitvah, da
samostojno izbira politične in
demokratične metode in nači-
ne dela, ki najučinkoviteje pri-
peljejo njegove volivce do že-
lenih ciljev. Nikakor ne more
biti DZ delodajalec poslanca,
ta delodajalec je ljudstvo, ker
ga je volilo, ga plačuje s svoji-
mi davki in ga po štiriletnem
mandatu tudi lahko razreši.
Ko nastane v parlamentu
dogovorjeno neravnotežje sil,
torej, ko se ve, kdo bo vladal
(kateri del poslancev je zavla-
dal - prevzel odgovornost vla-
danja), so pravila o delovanju
poslancev DZ določena le za
poslance pozicije (vladajočih
poslancev). Opozicija pa ima
predvsem nalogo nadziranja
delovanja pozicije in če želi,
lahko tudi sodeluje na sejah
vladajoče koalicije DZ oz. de-
lovnih teles DZ.
Obveznost udeleževanja sej
DZ in delovnih teles DZ je
lahko in mora biti le prostovo-
ljen dogovor med vladajočimi
poslanci, za opozicijske po-
slance pa je udeleževanje sej
DZ zgolj njihova pravica. Spo-
soben in dovolj pameten opo-
zicijski poslanec bo v času
mandata preverjal zakonsko
in ustavno delovanje vseh treh
vej oblasti (vseh ministrstev),
finančno poslovanje uporab-
nikov državnega proračuna,
obveščal medije in ljudstvo o
kršenju ustave, zakonov in
predpisov vladajoče koaUcije
(oblasti), ne bo pa zagotavljal
sklepčnosti sej DZ.
Bdenje opozicijskega po-
slanca nad oblastjo je pravi
angel varuh ljudstva. Nemoč-
no sedenje opozicije na sejah
DZ uničuje prepotrebno opo-
zicijsko energijo, ki jo je tre-
nutno vladajoča koalicija s po-
slovnikom DZ uspešno uniči-
la, saj vsak poslanec opravlja
politično funkcijo v interesu
ljudstva, nikakor pa je ni dol-
žan opravljati v interesu vla-
dajoče koalicije, saj je odgo-
vornost za upravljanje države
neposredno zavzela s pregla-
sovanjem v DZ vladajoča koa-
licija (pozicija - oblast).
Potrebno si je prizadevati,
da predvsem opozicijski po-
slanci pridobijo vsa potrebna
zakonska pooblastila za kon-
trolo delovanja državnih orga-
nov oz. njihovih uslužbencev.
JOŽEF JARH,
predsednik SED
Rdeči plaz
v gorah" sem pred tedni sre-
čal strpne, čudovite ljudi, ki so
na hrbtih nosili težka breme-
na križa na Škrlatico, torej ti-
stega križa (ter še veliko dru-
gih), ki ga je po NOB odnesel
»rdeči plaz«. Ta gorska obelež-
ja so bila od Aljaža sem sim-
boli upora slovenstva in kot
nekakšni .stražarji gora proti
pohlepnim tujcem. Zanimivo,
da so ti simboli motili samo
boljševike. Namesto, da bi se
bivši opravičili za škodo, ki so
jo povzročili na slovenski kul-
turni dediščini in izročilu, se s
svojo duhovno bolanostjo
spotikajo ob vse, kjer niso in
ne morejo biti zraven.
Kaj pravzaprav moti nekega
gospoda Kristana iz Podkor-
na, ki v člankih v Delu in
Planinskem vestniku kliče du-
hove? Za nekatere se je svet
začel vrteti takrat, ko so pri-
lezli prvi oglaševalci boljše-
vizma iz ruskih step in naših
host. Kaj iz njih lahko pride,
pa vprašajte lovce. Pred tem
časom se za komuniste ni nič
dogajalo, obstajala je črna luk-
nja. Dokler posamezna druš-
tva, zveze, zbornice, vodijo
vaši duhovni bratje, je zadeva
v redu. In povejte za eno od
teh, da ni spolitizirana. Verjet-
no je g. Kristana motilo štiristo
vernikov, ki so se udeležili
blagoslovitve križa, ki jih je
pripeljal dovski župnik Urba-
nija. Pa simpatične majice slo-
venskega Gorniškega kluba, ki
sem jo tudi sam kupil. In na
koncu vprašajte svoje prišepe-
tovalce, če je Planinska zveza
kaj prispevala k akciji od »svo-
jega« kolača. Kot mi je znano,
jih nihče ni za nič prosil in
bodo še lahko naprej prirejali
požrtije po planinskih posto-
jankah za naš davkoplačeval-
ski denar.
Manj megle, več demokraci-
je!
MARJAN MANČEK,
Celje
Izjava za
javnost
Slovenska nacionalna desni-
ca (SND) in njena poslanska
skupina v državnem zboru, ki
jo sestavljajo poslanci Marjan
Stanič, Ivan Verzolak in Sašo
Lap, z velikim začudenjem
spremljata zagnanost in javne
izjave predsednika SDS Jane-,
za Janše, ki mora svojim razo-
čaranim podpisnikom pobude
za razpis referenduma za voli-
tve pojasnjevati proceduro v
pravni državi.
Večinski sistem, ki ga tako
vneto zagovarja le SDS, ima
mnogo negativnih plati in pa-
sti. Predysem je neprimeren
za Slovenijo, ki je po petih
letih demokracije in parla-
mentarizma šele na začetku
oblikovanja političnega pro-
stora. In SDS bi rada storila
korak nazaj v eno ali dvoumje,
kjer bi ljudje v končni fazi
lahko izbirali le med dvema
opcijama. Janša se zavzema
za večinski volilni sistem tako,
kot da bi Slovencem dal na
izbiro da pijejo ali kokakolo
ali pepsikolo. Vse ostale osve-
žilne pijače kot so kokta, vipi,
ora, sokovi itn. pa bi preprosto
ukinil in prepovedal. Ali ni
SDS leta 1992 s svojimi 3,3 %
komaj prišla v parlament? Ali
je pozabila kako je, če si v.
vladi in kako je v opoziciji?
Teoretično in praktično je
večinski sistem izrecno nepo-
' šten do volivcev, ki recimo v
prvem krogu dajo svoj glas
kandidatu, ki se ne uvrsti v
drugi krog. Ogromno glasov je
tako vrženih v smeti, škoda je
nepopravljiva in je zato večin-
ski sistem krivičen, nedemo-
kratičen in nepošten. Če bi
vsem demokratičnim stran-
kam bilo vsaki posebej in
vsem skupaj kaj do predvolil-
ne koalicije in dogovora, bi se
tak blok oblikoval. Tako pobu-
do smo desničarji dali javno
večkrat, vendar uradnega od-
ziva ni bilo, ker vsaka stranka
pričakuje, da bo sama dobila
več. Kakšna zmota, spet bo
prepozno, stranke slovenske
pomladi!
SDS s svojimi grožnjami z
mednarodno arbitražo v pri-
meru razpisa referenduma do-
kazuje, da ne priznava ne av-
toritete Državnega zbora, niti
Ustavnega sodišča in ostalih
institucij pravne države. Ali je
vprašanje suverenosti Sloveni-
je kot države ponovno na
preizkušnji? Zato je zagotovo,
da na naslednje volitve, ki bo-
do po besedah socialdemokra-
tov nelegitimne, pogoljufane
in kupljene, nima smisla hodi-
ti. Le kaj poreko socialno us-
merjeni volivci? Bodo pa volili
druge socialdemokrate po
imenu, kajti modra barva se
na rdečo ne prime dobro.
SAŠO LAP,
predsednik SND
Narod, kdo bo
tebe ljubil?
Vprašam vas, kdaj bo konec
vseh teh laži, kdaj bo konec
kriminala, ki nas obdaja kot
usmrajena voda, in končno
vas vprašam, kateri narod bi
prenašal takšnega predsedni-
ka države, kot je naš.
Po izidu knjige Kučanov .
klan je bil gospod Kučan več-
krat javno pozvan, da naj se
opredeli do trditev v 'knjigi,
češ, da je dobil od Elana
150.000 DEM kot nekakšno
darilo in do trditve v isti knjigi,
da je šel slovenski, denar od
partijskih, članarin v inozems-
tvo.
Druga taka težka cokla slo-
venskega naroda je naša tele-
vizija, ki jo je ne vem kdo in
zakaj poimenoval »nacional-
no«. Kje se vidi narodnostna
pripadnost naših oddaj, pred-
vsem osrednjega informativ-
nega programa, ne vem. Dvaj-
set minut je vsemogočih sve-
tovnih novic, ki so za nas po-
membne in zanimive, ali pa
tudi ne,' in samo pet minut
domačih novic, zelo pisanih
na kožo vladnim strankam.
V teh petih minutah doma-
čih novic se vedno pripeljeta
na ekran Kučan in Drnovšek,
zraven pa dobita kakšnega
bolj ali manj znanega diplo-
mata, da jih pohvali, kako do-
bro gre Sloveniji, kot, da so že
sama ne hvalita dovolj.
Prav tako tudi veliko oddaj
iz serije Očetje in sinovi (kje
so matere in hčere!) ne sodi
drugam kot v slabo predvolil-
no propagando in zavajanje
gledalcev. Poglejte samo od-
daji o obeh Zlobcih in zdaj
najnovejšo o Ribičiču in sinu!
Ti dve oddaji kažeta popol-
noma izkrivljeno sliko sloven-
ske preteklosti, kdor pa ne
pozna svoje zgodovine, lahko
zamenja vzrok in posledico in
tako postane njegov pogled na
svet zamegljen. Ob gledanju
takih oddaj, kot tudi ob branju
knjige Kučanov klan, me po-
staja groza, da se počasi am-
pak zanesljivo, vračamo v dik-
taturo. Kako bi sicer ljudje, ki
so odgovorni za zapiranje in
pobijanje nedolžnih ljudi, da-
nes nastopali v javnosti kot
»demokrati in strokovnjaki«?
Tudi oddaja Parlamentarna
križpotja je pravi »vzor« iz-
jemne pristranskosti, neobjek-
tivnosti in torej neprofesional-
nosti, pri tem vodi novinarka
Nina Komparič. Kar neverjet-
no, koliko časa nakloni vlad-
nim (LDS-ZLSD predstavni-
kom), kako malo pa vsem os-
taUm povabljencem: v zadnji
oddaji o vključevanju Sloveni-
je v Evropo je kar naprej preki-
njala njej neljube govornike,
še posebej je segala v besedo
in ni pustila končati stavka
kranjskemu županu Grosu.
Zahtevajmo, da TVS sprej-
me in javno objavi točen pra-
vilnik in program nastopanja
vseh udeležencev na prihaja-
jočih volitvah, saj je demokra-
cija, kjer imajo v rokah medij-
ski monopol nedemokratične
sile, samo v posmeh zdravi
pameti, volitve v taki deželi pa
so prava demokratična farsa,
kbt v kakšni Noriegovi Panami
ali Pinochetovemu Čilu.
Na avstrijski narodni televi-
ziji smo lahko vsi videli: v
predvolilnih nastopih je bil na
TV ekranu z rdečo barvo toč-
no označen čas, ko je govoril
eden ali drugi nastopajoči in
vsak sogovornik je imel bese-
do točno toliko časa kot drugi
in niti sekunde več ali manj.
LADISLAV BAJT,
Ljubljana
ZAHVALE,
POHVALE
Prizadevni na
ortopediji
V dneh od 10. junija do 8.
julija 1996 sem bila na opera-
tivnem zdravljenju levega ko-
lena v Splošni bolnišnici Celje
na oddelku za ortopedijo.
Operacijo je vodil Matjaž Sajo-
vic, dr. med..
Rada bi se zahvalila za ne-
nehno pozornost in pomoč
osebja ortopedskega oddelka.
Brez vedrega obraza sester in
njihove skrbi bi moja bolečina
trajala zagotovo neprimerno
dlje. Zahvaljujem se tudi dr.
Sašu Puncerju, sobnemu
zdravniku, za spodbude in
skrb.
Kdor vrača dobrote, mish na
prihodnost in v času svoje ne-^
sreče najde podporo (JvJq.
Sirah).
Najlepša hvala!
ANGELA Roai,^
2re^
PRITOŽNA
KNJIGA
Nenaročeni
časopis
Časopisa Slovenec nisem
nikdar naročil niti osebno nitj
pisno niti po telefonu niti ka.
ko drugače. Enkrat, menda
konec junija letos, sem ga pf,
vič našel v svojem poštnem
nabiralniku. No, na začetku
sem zadevo sprejel normalno
ker se mi je že dogajalo, damj
druge časopise vržejo brez-
plačno v nabiralnik, potem se
čez nekaj dni oglasi terensld
prodajalec, vpraša za mnenje
o časopisu in mi predlaga, da
se na njega naročim. Če sem
takrat odklonil naročilo, so
me vedno pustili pri miru in
niso več bili vsiljivi.
Kaj se je pa zdaj zgodilo? Od
tistega usodnega dne naprej
pa vse do danes mi časopis
Slovenec porivajo v poštni na-
biralnik, nobeden pa ni potr-
kal na moja vrata, da preveri,
ali želim naročilo. Vse doma
sem obvestil, da odklonijo na-
ročilo, ko jih vprašajo za mne-
nje, ampak do danes nihče iz
Slovenca ni nič vprašal niti
ponudil, čeprav je skoraj ved
no nekdo od domačih doma.
Vsak dan sem upal, da bodo
Že nehali pošiljati časopis, ifr
sem ga sproti vrgel v smeli
neodprtega, ker nimam časa
za branje. Ampak časopis Slo-
venec je kar naprej polnil moj
poštni nabiralnik.
Potem pa sem doživel še
eno presenečenje, ker je na
moje ime julija prišel prvi ra-
čun v višini 2.356,00 sit (na-
ročnina za julij 1996-2.052,00
SIT in še zaostale obveznosti-
304,00 SIT). Na računu je bila
navedena tudi telefonska šte-
vilka iz Ljubljane za informa-
cije. Seveda sem poskusil z
njimi stopiti v telefonski stik,
vendar je bila številka ves čas
zasedena ali pa se ni nihče
javil, ko je telefon zvonil. Nji-
hovo številko sem najmanj
100-krat zavrtel od trenutka,
ko sem dobil njihov račun, do
danes.
Po brezupnem klicarjenju
sem pomislil, da bodo nehali
pošiljati časopis, ko bodo ugO'
tovili, da jim računa ne bom
plačal. Namesto tega so mi
dni poslali nov račun v višini
4.332,00 SIT (naročnina za av-
gust 1.976,00 SIT in še zaosta-
le obveznosti: 2.356,00 SIT)-
Potem sem res, moram priZ'
nati, znorel. Kar je preveč, j^
preveč. Na koncu me bodo
dali na sodišče za izterjavo
dolga!
Če ima še kdo podobne iz;
kušnje s Slovencem, naj se n^'
javi, da bomo skupaj ukrepak
Takšno obnašanje Slovenca
mora nehati!
ABDULAZIZ POCINKA, dipl-
oeC'
Celj^
NASI KRAJI IN UUDJE
23
V SPOMIN
RudiGrosar
0nulo sredo, ko se je ne-
Ijo izlilo, kot da bi bilo zad-
jijiČ, smo se poslovili od Ru-
dija Grosarja.
Ko sva se pred dobrimi
li^emi tedni nazadnje videla
jia turističnem uradu ter
spregovorila o tem in onem.
jiii njegov zdrav razum in
livljenjski optimizem niti s
lančkom misli nista dala
slutiti, da se bo v tako krat-
Icem času zgodilo, kar se je.
Ysa volja in energija, ki je
ytisnila pečat njegovemu ce-
lotnemu življenju in delu,
lal ni bila dovolj. Bolezen je
\)ila zahrbtnejša in neizpro-
sna.
Drežnica pod Krnom, ne-
daleč od Kobarida je vas,
Icjer se je pred dobrimi 71 leti
rodil Rudi Grosar Svoje prve
korake v šolo je Rudi že nare-
dil v Laškem, kamor je pri-
H leta 1931 in kraju ostal
zvest do zadnjega.
Leta 1940, po končanem
Hanju, se je kot mlad fant
zaposlil v Volni Laško. Leta
2. svetovne vojne tudi njemu
niso prizanesla in tako je
1944 odšel v partizane ter se
po vrnitvi spet zaposlil v Vol-
ni. Njegova sposobnost je bi-
la kmalu odkrita in pričela
so se dela na vodilnih in
odgovornih mestih, vse do
upokojitve. Leto 1949 je bilo
zanj še posebej pomembno.
Takrat je sprejel delo tajriika
'm takratnem okraju v Šem-
petru in se tudi poročil. Le
leto kasneje pa je že nastopil
novo službo - kot tajnik na
okraju v Celju.
Rudija Grosarja uvrščamo
med ustanovitelje pred leti
zelo uspešnega podjetja Bor
laško, ki ga je uspešno kr-
maril najprej 8 let, nato so
ga za dve leti zvabiU na
občinski sindikat, zatem je
vmes še 6 let županoval ozi-
roma bil izvoljen za pred--
sednika občine Laško in to
leta 1974, v času velike druž-
bene reforme, na koncu pa
je delovno dobo leta 1981
sklenil v »svojem« podjetju
Bor Laško.
Medtem si je Rudi z živ-
ljenjsko sopotnico Elzo us-
tvaril tudi družino.
V jeseni življenja se je po-
vsem predal delu v Turisttč-
nem društvu Laško, kjer je
opravljal delo tajruka skoraj
dvanajst let. Tu je ob neneh-
nem delu in volji, ne oziraje
se na čas, našel svoje zado-
voljstvo. Znal je prisluhniti
težavam, ki se v društve-
nem življenju vedno znova
porajajo, znal je poslušati, v
besedah pa je bil mehak in
hkrati odločen. Imel je obču-
tek za delo z mladimi in je
bil dovzeten za vse novosti.
S prihodom Rudija Gro-
sarja na mesto tajnika Turi-
stičnega društva Laško se je
aktivnost v tem društvu zno-
va razmahnila in poživila.
Za njegov trud se mu je Turi-
stična zveza Slovenije leta
1990 oddolžila s srebrnim
priznanjem, prireditveni
odbor Piva in cvetja ob 30.
jubileju s posebnim jubilej-
nim priznanjem, občina
Laško pa leta 1985 z občin-
skim priznanjem »2. julij«.
V Turističnem društvu
Laško, kjer je vztrajal prak-
tično do zadnjega dne življe-
nja, se je iztekla njegova bo-
gata in ustvarjalrm življenj-
ska pot. Stoletnice društva,
čez dve leti, mu ni bilo dano
dočakati, vanj pa je stkana
njegova nit skoraj osmine
tega zavidljivega jubileja.
Pogrešali ga bomo.
VLADO MAROT
Finalistki s Celjskega
^mariborski diskoteki Vucatan je bil v petek polfinalni izbor za miss Slovenije. Enaindvajset
J^l^let iz različnih krajev Slovenije se je predstavilo pred strokovno žirijo v različnih oblačilih,
dvanajstimi finalistkami sta tudi dve s Celjskega: Tatjana Tutan iz Velenja in Alja Klapšič
Celja (na fotografiji). Finalno tekmovanje bo 28. septembra na Teznem. Dekletoma želimo
Miko sreče. Foto: GREGOR KATIC
Gobarski piknik
Turistični delavci na Rogii
so v nedeljo pripravih go-
barski piknik, ki je vključe-
val poleg nabiranja gob in
razstave tudi pokušino gob-
jih specialitet.
Letos z gobami sicer niso
imeli problemov, saj v tem
času rastejo kot za stavo.
Vendar je tudi res, da gobe in
lepo vreme nikakor ne gredo
skupaj. To se je potrdilo tudi
tokrat. Že v soboto popoldan
je dež zalival pohorske goz-
dove kot za stavo.
V nedeljo je gobarje pričakalo
oblačno nebo, ki ni obetalo
nič dobrega. Kljub tako neu-
godnim vremenskim razme-
ram pa se je podalo v gozdo-
ve dvanajst družin. Tekmova-
li so v kohčini nabranih užit-
nih gob, v teži največje gobe
in v raznohkosti nabranih
gob.
Največjega jurčka je v ne-
posredni bližini hotela našla
Angela Starček iz Rogaške
Slatine in to že, ko se je vrača-
la. Njen jurček je tehtal kar
1,40 kg. Največ gob je nabrala
šestčlanska družina Cverlin iz
Rogaške, saj je njihova bera
tehtala 4,80 kg, kot najboljši
poznavalci pa so se izkazali
Barbara Očko z vnukinjo Aljo
in zakonca Vera ter Ferdi-
nand Mestnik. V njihovi koša-
ri se je našlo kar štirinajst
različnih vrst užitnih gob.
Dež, ki se je popoldan ponovno
okrepil, pa je preprečil, da bi
prireditelji izpeljali piknik, kakor
so si ga zamislili v celoti.    J.H.
Na razstavi je največ pozornosti vzbujal štiriglavi jurček.
Igra narave je hotela, da so iz enega beta pognale kar štiri
glave. Našla jih je Dragica Orličnik, vodja kuhinje v hotelu
na Rogli. Gobo so predstavili izven konkurence, saj jo je
srečna lastnica našla že v soboto.
240
krvodajalcev
na Polzeli
Krajevna organizacija RK
na Polzeli in Zavod za trans-
fuzijo krvi iz Ljubljane, sta
minuh petek na PolzeU pri-
pravila krvodajalsko akcijo.
Z akcijo so bili zadovoljni,
saj je kri darovalo kar 240
krvodajalcev, od tega jih je
največ, kar 113, prišlo iz to-
varne nogavic Polzela, 53 pa
iz Garanta. Od vseh devetih
akcij, je bila tokratna najšte-
vilčnejša. T.T.
Prvi rojstni dan
Celjski Center Interspar
je ob prvi obletnici pripra-
vil vrsto prireditev in v so-
botnem nagradnem žreba-
nju osrečil Karmen Hri-
beršek iz Celja, ki je posta-
la srečna lastnica VW pola.
Praznovanje se je začelo s
četrtkovim nastopom fol-
klornih skupin Anton Tanc
iz Marija Gradca, iz Kompol
in Šempetra, ki so prikazale
štajerske, gorenjske, prek-
murske, koroške in belo-
kranjske plese. V petek so
nastopile pihalne godbe iz
Liboj, Šoštanja in Laškega in
slednji sta imeli s seboj tudi
mažoretke. Sobotno žreba-
nje avtomobila je pomenilo
višek prireditev z nastopom
ansamblov Comet, 2A Life,
s plesno skupino Madness
ter Brendijem in Koradom.
Program je povezoval Jan-
ko Sopar.
Te dni se prireditve ob
obletnici centra nadaljujejo.
Še danes (četrtek) in jutri
bodo dnevi piva, v soboto
ob 20. uri pa Karaoke.   TC
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije vabi na
krvodajalske akcije v septem-
bru, ki jih pripravljajo tudi na
širšem celjskem območju. V
Ločah bo akcija 6. septembra,
v Vitanju 12., v Slovenskih
Konjicah 18. in 19., v Zrečah
pa 20. septembra.
Do Lipe po želji
Zaradi del na železniškem prehodu pri avtobusni postaji Godec v Štorah, je bilo prejšnjo sredo
potrebno ubrati pot za naselje Lipa po obvozu čez štorsko železniško postajo. Vendar je-
zadeva postala precej zapletena za tiste, ki cest tam okoh ne poznajo prav dobro. Za Lipo se je;
lahko zavilo desno, koder se je do nje tudi dalo priti, po smerokazu sodeč pa tudi levo, najbrž:
kar preko žive meje, pa še v napačno smer. Odločitev za voznike najbrž ni bila težka, je pa
marsikoga sredi precej prometne ceste spravila v zadrego. Ali pa morda Štorovčani poznajo še
kakšno skrito in zavito pot? SHERPA PRESS
Prikaza letos ne bo
Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazo-
vanje starih ljudskih šeg in delovnih opravil
iz Laškega se je odločil, da letos ne bo
pripravil prikaza starih ljudskih šeg.
Prireditev, ki so jo kulturna društva in etno
skupine iz cele občine organizirale doslej že
dvanajstkrat, je bila predvidena za nedeljo, 8.
septembra. Predsednik odbora Vlado Marot
pravi, da bodo namesto v prikaz letos raje
vložili svoje moči v pripravo že dolgo načrto-
vanega martinovanja in Martinove nedelje.
Prireditev, ki jo ima že nekaj let v programu
tudi Turistično društvo Laško, saj želi z njo
obogatiti turistično ponudbo mesta, bi bila
dvodnevna. Skupine ljudskih pevcev bi v so-
boto v Kulturnem centru najprej predstavile
napitnice in druge pesmi, ki se običajno pre-
pevajo ob martinovanju, nato pa bi pripravile
še simbolični prikaz spremembe mošta v vi-
no. Skupine bi nato obiskale še laške gostilne
ter tudi tam prepevale napitnice in prikazale
krst novega vina.
Martinovo nedeljo želi odbor popestriti s
sejmom in z vsemi obsejemskimi dejavnost-
mi ter s tem vrniti v mesto duh že zdavnaj
pozabljene, ali pa še nikoli videne, lepe žeg-
nanske nedelje.
ji
24
ZA AVTOMOBILISTI
Rojstvo novega VW passata
Po dolgem napovedovanju
je nemški Volksvvagen dober
mesec pred oktobrskim avto-
mobilskim salonom novinar-
jem tudi uradno predstavil
novega passata (na sliki).
To je tudi sedaj (tal<.o l<ot
prej) največji hišni avtomobil,
s katerim ima vvolfsburška av-
tomobilska tovarna velike in
zelo ambiciozne načrte. Novi
VW passat je za sedaj na ogled
zgolj kot običajna štirivratna
limuzina, medtem ko kara-
vansko izvedenko, ki se ime-
nuje variant, napovedujejo za
prihodnje leto. Novi passat
meri v dolžino 467 centime-
trov, kar pomeni, da se lahko
po tej strani primerja z audi-
jem A6, pa B]VIW serije 5, mer-
cedesom razreda C in številno
drugo, tudi nenemško avto-
mobilsko konkurenco.
Zunanja podoba novega av-
tomobila je nekaj, kar posebej
ne razburja, saj passat zdru-
žuje dovolj običajne in s tem
tudi moderne karoserij ske po-
teze. Zanimiv in ugoden je
količnik upora (0,27), kar po-
meni, da tovarna pri snovanju
tega vozila ni zanemarila sko-
raj nobene podrobnosti oziro-
ma malenkosti. Z medosno
razdaljo 270 centimetrov in
dovolj prostornim prtljažni-
kom (475 litrov, kar, to je že
treba povedati, ni nekaj izjem-
nega) novi passat bistveno ne
odstopa od najbližje konku-
rence, vendar pri tovarni pou-
darjajo zelo ugodno razmerje
med kakovostjo vozila in nje-
govo ceno. To naj bi bil najpo-
membnejši adut, kajti prav za-
radi tega računajo, da se jim
bo prihodnje leto posrečilo
prodati nič manj kot 300 tisoč
novih passatov. Temu za sedaj
namenjajo sedem motorjev, kU
so ustrezno razporejeni tako'
po moči oziroma zmogljivo-^
stih kot seveda tudi ceni. Za-
čeli bodo z 1,6-litrskim ben-
cinskim agregatom z močjo
100 KM pri 5300 vrtljajih v
minuti, nadaljevali z 1,8-litr-
skim motorjem, ki bo ponujal
125 KM pri 5800 vrtljajih, na-
daljevali z 1,8-litrskim motor-
jem, ki bo zmogel 150 KM
predvsem ob pomoči turbin-
skega polnilnika (kar pomeni,
da gre za motor iz Audijevega
programa), potem pa pride na
vrsto že povsem novi motor z
oznako VR5. To je bencinski
petvaljnik z močjo 150 KM pri
6000 vrtljajih v minuti, ki je
konstrukcijsko podoben na-
slednjemu agregatu, to je VR6.
Ta motor je dovolj znan, saj je
bil pred leti dokaz tehnološke
sposobnosti te avtomobilske
hiše, sedaj pa nekoliko dopol-
njen zmore največ 193 KM pri
6000 vrtljajih v minuti. Tistim,
ki bi si to zaželeli in zmogli
plačati, bodo passata v tej va-
rianti ponudili tudi s stalnim
štirikolesnim pogonom
syncro. Na koncu, kar pa seve-
da ne pomeni, da sta najmanj
pomembna, sta dva turbodi-
zelska motorja. Prvi pri gibni
prostornini 1,9-litra ponuja
največ 90 KM, drugi pri enaki
gibni prostornini pa 110 KM.
Ko v tovarni govorijo o us-
treznem in tržno zelo zanimi-
vem razmerju med kvaliteto in
ceno, to ilustrirajo seveda z
opremo oziroma serijsko vgra-
jenimi dodatki. Tako bo že \
osnovna izvedenka opremlje-j
na s protiblokirnim zavornimi
sistemom ABS, dvema zračni- ■
ma  varnostnima  blazinama
ameriške velikosti (torej s pro-
stornino nekako 90 litrov) in
celo z dvema stranskima zrač-
nima varnostnima blazinama,
ki bost4. nameščeni v sedežih.
Na seznamu serijske opreme
so še osrednja ključavnica,
električna vodena stekla spre-
daj, po višini in globini nastav-
ljiv volanski obroč ipd. Z vsem
tem naj bi bila osnovna va-
rianta passata v Nemčiji na
voljo za malenkost manj kot
35 tisoč mark, kar je nedvom-
no zelo ugodna številka. In pri
nas? Po napovedih Porscheja
Slovenija, ki je uradni pred-
stavnik tovarne VoIkswagen v
Sloveniji, bodo novi passati na
voljo od novembra in, kar je
zanimivo, cenovno dovolj pri-
merni. Bomo videh.
Za citroene
skrbi PDA
Agonija koprskega Ci-
mosa oziroma njegovega
proizvodnega dela seveda
še ni končana, kajti poga-
janja med Citroenom kot
najpomembnejšim part-
nerjem, slovensko vlado in
Cimosom še niso končana.
Ker ni nič znanega o pri-
hodnjem lastništvu, to ne
more posebej ugodno vpli-
vati na prodajo citroenov
pri nas. Vendar je prav pro-
daja francoskih avtomobi-
lov po sedaj veljavnem pro-
tokolu, ki sta ga podpisala
Citroen in Cimos, zaupana
novemu podjetju PDA
d.o.o. (podjetje za distribu-
cijo avtomobilov). Kot pra-
vijo pri PDA, naj bi v pri-
hodnje poskušali izboljšati
prodajo citroenov na slo-
venskem trgu, kjer je nji-
hov delež približno enood-
stoten, še pred petimi leti
pa so imeli v rokah skoraj
deset odstotkov trga. Zani-
mivo je, da so se te naloge
lotili kar primerno, kajti od
1. avgusta naprej so cene
znižali. Tako je AX cenejši
(v povprečju) za pet, saxo
za devet, ZX za dva, xantia
za 4,5, XM za tri, evasion za
pet, C 15 za sedem in jum-
per kar za 18 odstotkov.
BMW v Indiji
Bolj ali manj je znano, da postaja Azija v bližnjih in bolj oddaljenih načrtih avtomobilskih
tovarn izjemno pomembno območje oziroma trg.
Na splošno namreč ocenjujejo, da je to območje lačno avtomobilov, zato je toliko bolj
pomembna vest, da bo nemški BMW gradil tudi v Indiji.
Indijske oblasti so odobrile skupni projekt med BMW in indijsko tovarno Hero. V tem projektu
bo imela nemška tovarna v rokah 51- odstotni kapitalski delež, pri čemer je pomembno tudi to,
da je Hero že sedaj največji indijski izdelovalec motornih koles, pri tem pa si pomaga s
tehnologijo tovarne BMW. Ko bo tovarna, ki jo bodo postavili nared, bodo v njej prvo leto izdelali
kakšnih 10 tisoč vozil (verjetno serija 5), kasneje pa naj bi tam sestavljali tudi roverje, saj je BMW
lastnik britanske tovarne Rover. Obe strani sta pismo o skupnih namerah podpisali že marca
letos, vendar je bilo njegovo uresničevanje zaradi indijskih volitev preloženo. BMW se tako
pridružuje skupini tistih tovarn (Opel, Mercedes Benz, Fiat, Peugeot), ki se že pojavljajo na
Indijskem trgu. Na sliki: BMW 582i.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pro.
485 avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil, organizatorji pa ^
izdali tudi 90 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovain^^
na sejmu je bilo 2200.
POŠTA SLOVENIJE d.o.o.
razpisuje na osnovi sklepa Nadzornega sveta z dne 5.6.1996
JAVNO ZBIRANJE
PONUDB ZA PRODAJO
POSLOVNIH PROSTOROV
1. Predmet pogodbe so poslovni prostori na Planini pri
Sevnici, Planina 67 (spodnja etaža stanovanjskega
bloka), 30.76 pokrite površine, parcela številka 98-
stavbišče v velikosti 158 m^, objektu pripada funkcio-
nalno zemljišče, parcela številka 158 - travnik v veliko-J
sti 843 in parcela številka 186/2 - travnik v velikosti «^5 (
m^, vpisano v vložni številki 249 in 218 k.o. Planina.
2. Izhodiščna cena za prodajo zgoraj navedene premični-
ne je 2.800.000 tolarjev.
3. Navedeno nepremičnino bomo prodali kot celoto. Za
prodajo kot celota se šteje tudi združen nastop več
(delnih) kupcev, ki jih v postopku prodaje zastopa
skupni pooblaščenec.
4. Rok za zbiranje ponudb je 14.9.1996. Ponudbi mora
biti priloženo:
-dokazilo, daje ponudnik nakupa položil varščino 10%
izhodiščne prodajne cene na račun številka: 50700-
849-1882 pri Agenciji za plačilni promet Celje. Ponud-
nikom, katerih ponudbe ne bomo sprejeli, bomo
varščino brezobrestno vrnili v nominalnem znesku v
petih dneh po sprejemu odločitve, da se njihova
ponudba ne sprejme.
5. Pri razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki
morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu oziro-
ma izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši
od meseca dni, ter pooblastilo za zastopanje pravne
osebe.
6. Varščina bo ponudniku, ki bo na razpisu uspel, všteta v
kupnino.
7. Komisijsko odpiranje ponudb bomo javno opravili
17.9.1996 ob 10. uri v prostorih Pošte Slovenije d.o.O-,
PE Celje, Krekov trg 9, v sejni sobi v drugem nadstropju.
8. Ponudnike bomo o odločitvi obvestili v petih dneh od
dneva odpiranja ponudb.
9. Ponudba ne zavezuje prodajalca k sklenitvi pogodbe.
10. Ponudnik, ki bo uspel na razpisu, mora skleniti pogod-
bo v 8. dneh po sprejemu obvestila s strani prodajalca.
Če ponudnik v tem roku ne sklene pogodbe s prodajal-
cem, pripada varščina prodajalcu.
11. Kupec mora celotno kupnino plačati v 30. dneh po
sklenitvi pogodbe, pri čemer se znesek vplačane
varščine všteje v kupnino. Če kupec v tem roku ne
plača kupnine, pripada varščina prodajalcu.
V tem primeru lahko prodajalec razdre pogodbo brez
dodatnega opomina. Prenos prodane nepremičnine ni
možen pred plačilom celotne kupnine.
12. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s
prenosom lastništva plača kupec.
13. Nepremičnino bomo prodali po sistemu »videno-kup-
Ijeno«, poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
14. Vse dodatne informacije o nakupu nepremičnine so na
voljo po telefonu 4001-3853.
15. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Pošta Slovenije
d.o.o., PE Celje, Krekov trg 9, Celje, z oznako »ponud-
ba - ne odpiraj«.
16. Ogled nepremičnine bo^lO^.1996 od 10. do 14. ure. J
ZA AVTOMOBILISTE
25
Renault upokojil R 5
^^J^972~so v francoskem
Renaultu izdelali prvi re-
nault 5. Avto je bil na ogled
' lj v varianti s tremi vrati,
domnevali so, da bo po volji
predvsem ženskam in tistim,
se vozijo na krajše razda-
lje ter v mestih. Zadnje se je
^„e.sničilo, prvo ne.
'^Doslej je francoska avtomo-
bilska hiša izdelala 9,2 milijo-"
na renaultov 5, zadnji avto-
mobil pa so tik pred koncem
letošnjega julija naredili v no-
vomeškem Revozu. Renault 5
je zaradi tega od tedaj bolj ali
„^anj zgodovina. Pa vendar je
to zgodovina uspešnega avto-
mobila, kar nenazadnje doka-
zuje produkcijska številka.
Dobra štiri leta po rojstvu,
torej 1976, so dotedanjima
dvema izvedenka dodali še
različice GTL, pa športno al-
pine in najbolje opremljeno
izvedenko z oznako TX. Sko-
raj dve leti kasneje je bil R 5
na voljo tudi z avtomatskim
menjalnikom, še dobri dve le-
n kasneje pa je luč dneva in
trga ugledala petka s petimi
vrati. Veliko uspeha je imel
avtomobil tudi na dirkališčih
oziroma rally stezah, izve-
denka 5 turbo pa je leta 1981
celo osvojila rally Monte Car-
ic. Prva generacija tega avto-
mobila je bila v prodaji oziro-
ma proizvodnji do leta 1985
(dotlej so izdelali 3,4 milijona
avtomobilov), potem pa je na
trg pripeljala petica, ki so jo
po francosko imenovali su-
percinq. Ta se je odlikovala z
večjo prostornostjo in večjim
udobjem, motorji so bili moč-
nejši, tudi varnosti je bilo
več. Dobro leto po predstavi-
tvi druge generacije so ponu-
dili tudi dotlej najmočnejšo
izvedenko z oznako GT tur-
bo, ki je zmogla motor z moč-
jo 115 KM, hkrati so začeli
ponujati tudi variante z dizel-
skim motorjem. 1987 so pred-
stavili razkošno opremljeno
izvedenko baccara. Avtomo-
bil je ostal v programu tudi
po tistem, ko je Renault po-
stavil na trg veliko manjšega
tvvinga in nekaj večji clio. Pač
pa se je njegova produkcija
selila v nekaj manjše tovarne
in leta 1989 je na dan pripe-
ljala prva petka, izdelana v
novomeškem Revozu, meša-
nem slovensko-francoskem
podjetju (na sliki).
V dolenjski avtomobilski to-
varni so v sedmih letih proi-
zvodnje izdelali kar 292 tisoč
renaultov 5, avtomobil pa je
postal eden najpopularnejših
na slovenskem trgu, še bolj
pomembno pa je bilo to, da se
je Revoz prav s produkcijo R 5
uveljavil kot dovolj pomemben
del industrijske grupacije Re-
nault. Zadnja petka, to je bila
izvedenka s tremi vrati in rdeče
barve, je seveda ostala v Revo-
zu, kjer odslej naprej izdeluje-
jo le še clio.
Kia bo gradila v Indoneziji
Južnokorejska avtomobilska tovarna Kia, ki jo dobro
poznamo tudi pri nas, saj uspešno konkurira drugim
južnokorejskim izdelovalcem avtomobilov, naj bi v Indo-
neziji zgradila novo tovarno avtomobilov.
Z indonezijskimi oblastmi so se o poslu dogovorili v
začetku leta, s tem pa naj bi. tako pravijo, oživili avtomobil-
sko industrijo v tej državi. Tovarna bo stala na industrij-
skem kompleksu, velikem nekako 730 tisoč kvadratnih
metrov in sicer v bližini glavnega mesta Jakarte. Po seda-
njih napovedih naj bi Kia v tej tovarni-izdelala v letu dni
približno 50 tisoč vozil oziroma 100 tisoč do leta 2000,
sestavljali pa bodo modele sephia in terenski sportage. Na
sliki: kia sephia.
Mestna občina Celje, Zavod za informatiko
trg celjskih knezov 9, 3000 celje
objavlja na osnovi 20. člena Zakona o financiranju javne
porabe (Ur. list RS številka 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) in
10. člena Odloka o proračunu Mestne občine Celje za
leto 1996 (Ur. list RS številka 45/96)
JAVNI RAZPIS
za izbiro najugodnejšega ponudnika vrstičnega tiskalnika
za računalniški sistem IBM AS/400
Predmet razpisa je rabljen vrstični tiskalnik visokih zmog-
ljivosti, ki gaje potrebno priključiti na računalniški sistem
IBM AS/400 z naslednjimi karakteristikami:
-hitrost tiskanja najmanj 1200 vrstic/minuto,
-priključitev na računalniški sistem preko twinax priključka,
-možnost izpisovanja SLO znakov,
-izpisovanje malih in velikih črk.
Ponudba mora vsebovati:
- predstavitev ponudnika z navedbo referenc 6 instalirani
strojni opremi, ki jo ponuja in navedbo bonitetnih obrazcev,
- parafiran predlog pogodbe in prilog k pogodbi,
- ime proizvajalca, tip, model in starost tiskalnika,
- hitrost izpisovanja in kratek opis osnovnih karakteristik
tiskalnika,
- hrup ter v povezavi s tem možnost namestitve tiskalnika
v delovne prostore,
- ceno,
- ime servisa, ki bo zagotovil pregled delovanja tiskalnika,
- način in ceno instalacije,
- garancijski rok,
- dobavni rok največ 30 dni od dneva naročila in izpolnitve
plačilnih pogojev,
- način in pogoji plačila,
-veljavnost ponudbe minimalno 15 dni od obvestila o
izbiri najugodnejšega ponudnika.
Ponudbe morajo pnspeti do 19.9.1996 priporočeno po
pošti na naslov: Mestna občina Celje, Zavod za informati-
ko, Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje. Ponudbe morajo
biti oddane v zapečatenih kuvertah z oznako ponudnika
in z navedbo »razpis - ne odpiraj«. Vse dodatne informa-
cije so na voljo po telefonu 484-822, interna 345.
Ponudb, ki ne bomo prispele pravočasno in ne bodo
pravilno opremljene, ne bomo obravnavali in bomo neod-
prte vrnili ponudniku.
Javno odpiranje ponudb bo 20.9.1996 ob 10. uri v
prostorih Mestne občine Celje, Zavod za informatiko, Trg
Celjskih knezov 9, Celje, soba številka 106. Predstavniki
ponudnikov, ki bodo prisotni pri odpiranju, morajo imeti s
seboj pooblastilo o zastopanju.
O izbiri najustreznejšega ponudnika bo odločala komisija.
Obvestilo o izbiri bodo ponudniki prejeli v roku 5 dni od
javnega odpiranja ponudb.
Z izbranim ponudnikom bo pogodba sklenjena najkasne-
je 5 dni od obvestila o izbiri.
26
FEUTON - INFORMACIJE
Po petminutnem lovljenju
ravnotežja in slalorniranju med
pešci, kravami, rikšami, volov-
skimi vpregami, je spustilo
moje kolo. Kot da vožnja po
levi strani ceste, v nepojemljivi
anarhiji indijskega prometa, ni
bila sama po sebi dovolj težka
preizkušnja. Vlado ga je prijel
za ušesa in se z obema koleso-
ma odpeljal nazaj k izposoje-
valnici koles. Že prej sem se z
dobršno mero strahu lotil kole-
sarjenja, sedaj pa me je za po-
vrh sredi ogromne indijske
množice zgrabil občutek
osamljenosti in skrbi. Bo Vlado
prebredel vse pasti indijskega
prometa, me bo zopet našel?
Nisem se mogel odločiti. Me je
bolj strah zase ali zanj? Vse se
je srečno izteklo.
Muslimani so v mesto Bhu-
banesvvar prišli šele v 16. sto-
letju, vendar so bili v uničeval-
nem pohodu toliko bolj učin-
koviti. Od 500 hindujskih
templjev jih je ostala ogleda
vredno le slaba desetina, vse
ostalo pa je le še v razvalinah
ali pa še bolj pogosto zravnano
z zemljo. Narejeni so bili med
8. in 13. stoletjem. Barva peš-
čenca me je zopet spominjala
na Khajuraho. Vendar pa ti
templji nimajo izrazitih erotič-
nih skulptur, le tu pa tam mla-
denič z roko diskretno razisku-
je vsebino dekletovih hlačk.
Posebnost so tempeljski stolpi,
ki po obliki in razčlenjenosti
spominjajo na oličkane, po-
konci stoječe koruzne storže.
Še bolj verjetno pa so umetniki
sledili obliki lingama, ki se po-
gosto nahaja v prostoru za
najsvetejše.
Mleko in hašiš
Zahajajoče sonce je z nežno
rdečo svetlobo barvalo hiše ob
ulici. Korakala sva proti Linga-
raj templju, ki za razliko od
ostalih, ki so danes živi muzeji,
v polnosti živi mistično versko
življenje. Tempelj je za never-
nike zaprt, vendar sva kljub
bližajočemu mraku želela vi-
deti vsaj njegovo zunanjost.
Svetišče je bivališče Gospodar-
ja treh svetov, ki pa ima tudi
drugo ime Bhubaneswar in je
na nek način zavetnik mesta.
Granitni blok, simbol boga,
vsak dan temeljito okopljejo z
vodo in kravjim mlekom, ki
mu je dodan hašiš.
V bližini ogromnega rezer-
varja z vodo se je začel promet
na ulici gostiti. Ljudje so hiteli
proti stolpom, ki so kraljevali
nad strehami hiš. Bližje sva
bila svetišču, težje sva se prebi-
jala skozi človeško goščo. Še
ovinek in znašla sva se na glav-
ni ulici, ki je vodila proti temp-
lju. Sredi tisočglave množice je
na ulici stal stolp, visok kot
bližnje hiše. Počasi sva rinila
naprej in se na koncu uspela
prebiti na dvignjeno kamnito
ograjo. Stisnjen med človeško
meso sem ostrmel. Tempelj iz
Konaraka, bojni voz boga son-
ca, je stal v morju človeških
glav. Voz, pravzaprav ogromno
ploščad, so nosila kolesa večja
od ljudi, natanko taka kot sem
jih videl na stenah »Črne pago-
de«. Ploščad se je nadaljevala v
nekaj nadstropij visok stolp, ki
je bil zagrnjen z rdečim broka-
tom. Vlečni konji so, kot se za
božansko vprego spodobi, leb-
deli nekaj metrov nad tlemi.
Velikost četverovprege, dveh
rjavcev in dveh belcev, ni bila v
sorazmerju z vehkostjo futuri-
stičnega vozila potegnjenega
nekje iz verskih zgodb. Na
ploščadi so begale pol gole člo-
veške postave, ogrnjene v
oranžne in bele kose tkanine.
Prazen prostor okoli voza so
naredili vojaki s svojimi telesi,
povezanimi v verigo. Na čistini
je stalo ob močni vrvi najmanj
sto ljudi, nenehno pripravlje-
nih, da spravijo v tek božje
vozilo. Duhovnik na hrbtu ene-
ga izmed lesenih belcev je dal
znak, človeška vprega je nape-
la vrv in človeško morje je
vzvalovilo. Čez nekaj dolgih
trenutkov je tišino pričakova-
nja presekal klic jezdeca in vrv
je popustila, prav tako pa je
nad človeškimi glavami zaječal
vzdih razočaranja. Drama se je
ponavljala pozno v večer. Luna
je že dolgo svetila na nebu, ko
so se ljudje pričeli razhajati. To
noč številne zvezde, ki so zlati-
le indijsko nebo, niso bile na-
klonjene božanskemu potova-
nju. Gospodarju treh svetov, ki
se je v svoji bogati kočiji vračal
iz vsakoletnega kopanja v ba-
zenu, »Morju svetih voda«, so
se počitnice podaljšale. Nehote
sva bila priča božanskemu po-
tovanju, ki jih je indijska mito-
logija tako polna. Indijce, ki so
hiteli domov v prijetne poste-
lje, je naslednjo noč čakala po-
dobna predstava, naju pa so
pričakale trde klopi nočnega
vlaka.
Tempeljska mesta
v Madras, glavno mesto dr-
žave Tamil Nadu, sva se pripe-
ljala pozno popoldne. Na noč-
no-dnevno vožnjo v nabito
polnem vlaku, ki sva jo neka-
ko preživela sede in leže na
najinih nahrbtnikih, me je
spominjalo razbolelo telo in
kronična zaspanost. Bližal se
je eden izmed številnih praz-
nikov in indijske množice so
se sehle. Noč je že nekaj časa
objemala mesto, ko sva tava-
joč našla zatočišče v »Malezij-
ski loži«. Kot v vseh velikih
indijskih mestih se je tudi tu
pokazalo, da je prazno, poce-
ni bivaUšče težko najti.
Tamil Nadu j? najbolj južna
izmed 24 indijskih držav in
hkrati tudi najt)olj indijski del
Indije. Arijci tako daleč na jug
niso nikoli prinesli navade je-
sti meso, kratki in redki musli-
manski izleti v ta del Indije pa
tudi niso zapustili vidnih sle-
dov. Presenetljivo je, da je tudi
britanskih sledov malo, če-
prav je bilo mesto Madras nji-
hova prva vrata v Indijo. Na
južnem rogu Indije se je rodilo
nekaj prvih dravidskih kralje-
vin, o katerih zgodovini vemo
malo, ker je bila južna Indija
zavita v zgodovinsko temo
bistveno dlje kot severna. Tudi
izvor južnih prebivalcev Dra-
vidov etnologi ne morejo toč-
no določiti, čeprav nekateri
menijo, da so prav Dravidi po-
tomci civilizacije ob Indu, ki
so se tako daleč na jug umak-
nili pred prodirajočimi Arijci.
Kakorkoli že, dravidska umet-
nost se kaže obiskovalcu pred-
vsem v templjih, ki so bistve-
no drugačni kot so templji na
severu dežele.
Templji so prave utrdbe. Mo-
gočna obzidja skrivajo v svojih
nederjih številne tempeljske
stavbe, dvorane s tisočerimi
stebri, ki, resnici na ljubo, ni-
koli nimajo točno tisoč stebrov,
mogočna dvorišča in neredko
obredne cisterne z vodo. Cen-
tralni prostor z najsvetejšim se
nahaja v sredini ograjenega
prostora in je včasih od »tem-
peljskega mesta« še doi
ločen z obzidjem. Nad n,
tejšim se dviguje ogromi
ramidast stolp-vimana. Pj
ko se stolpi dvigujejo tud
vsakim vhodom v tempelj
obzidju. Ti stolpi, nemal
visoki 50 metrov, se imer
gopurami. Vidijo se že od
in so z svojo pestro zu:
obdelavo naj prijetnejša z
nost dravidske arhitel
Templji niso samo mesto
številni Indijci doživljajo i
ni stik z svojim priljublj
božanstvom, ampak tud
zar, mesto, kjer se srec
prijatelji, mesto počitka p
nikov v najhujši opold
vročini, zakladnica štei
umetnin, ki daje kruha (
indijskih rokodelcev, dor
nje duhovnikov in nenaz
kraj, ki z svojimi šolami
in izžareva indijsko kultu
Zgodaj zjutraj sva zač
ogledom mesta. V Madra
kljub temu, da ima dob
miljonov prebivalcev,
gneče in tudi manj berače
v drugih velikih indijski!
stih. Prvič sva lahko brez
hu za svoje življenje upoi
javni mestni prevoz. V In
južni del dežele manj reve
severni, prav tako je na
življenje cenejše in bolj ui
no.
INFORMACIJE
27
Crojsiva    i
v celjski porodnišnici so
23.8.: Hermina VIDEČNIK
Prankolovega - dečka, Olga
j^ČNAR iz Gorice pri Sliv-
- deklico ter Vida MOGEL
Šmartna ob Paki - deklico;
24.8.: Safija OMEROVIČ iz
lovenskih Konjic - dečka, 01-
j cVIKL iz Velenja - dečka in
,]a VOGLAR iz Griž - deklico;
25.8.: Dragica NOVAK iz
jtrovč - deklico, Alenka RO-
0C iz Šentjurja - deklico,
ilentina KROFLIČ PIKEL iz
ojnika - dečka, Karmen
KET iz Podplala - dečka, Su-
ana JARi^ iz Šoštanja - dečka
, Darinka FURMAN iz Loč
ri poljčanah - deklico;
26.8.: Hermina HALUŽAN
J Rogatca - deklico. Romana
;SIH iz Šentjurja - deklico,
olanda MARUŠA iz Petrovč -
le]ilico, Hermina RESNIK iz
iior - dečka, Karmen BELIŠ iz
Vitanja - deklico, Ana VER-
DEV iz Braslovč - deklico in
Mojca HLUPIČ iz Rogaške
Slatine - dečka;
27.8. : Nevenka NERAT
GROBELNIK iz Griž - dečka.
Cvetka OVČAR iz Vitanja -
deklico in Romana KOROŠEC
iz Celja - dečka;
28.8. : Mevlude TORRA iz
Celja - dečka, Nikolaja LAD-
STATTER iz Štor - deklico,
Urška KALŠEK iz Prebolda -
dečka in Zdenka VIDEČ iz
Laškega - deklico;
29.8. : Nada JESIH iz Pod-
četrtka - dečka, Irena RUPNIK
iz Sevnice - dečka, Zdenka
ČERENAK"iz Dobrne - dekli-
co, Mojca POSINEK iz Celja -
dečka in Marija SADEK iz
Zreč - deklico.
POROKE
Celje
Poročili so se 4 pari in sicer:
Andrej GLUŠIČ in Darinka
KOŠTOMAJ oba iz Celja, Mar-
tin RAVNIKAR in Milena
RAVNIKAR oba iz Velenja, Jo-
žef RATAJC in Darja GOLO-
UH oba iz Celja ter Darko
HROVAT in Jelka VEBER oba
iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročilo se je 5 parov in
sicer: Slavko JESENEK in Sta-
nislava ŠNEK oba iz Slatine
pri Dobju, Anton ARLIČ iz
Primoža pri Šentjurju in Cvet-
ka BLATNIK iz Kostrivnice,
Andrej BLAZINA iz Stopč in
Andreja TUHTAR iz Podgra-
da, Franc CIMERMAN in Ire-
na ROMIH oba iz Turnega ter
Zlatko ŠEŠKO in Silva ROMIH
oba iz Bukovja.
Velenje
Poročili so se: Marjan BIZ-
JAK iz Gotovelj in Klavdija
DOVEČER iz Kavč ter Mitja
PIRNAT in Ines ZEC iz Vele-
nja.
Žalec
Poročila sta se 2 para.
smrti
Celje
Umrli so: Jožica REPEC, 36
let iz Celja, Martin ZVER, 65
let iz Zreč, Pavel TILINGER,
42 let iz Celja, Ivana VERK, 55
let iz Roginske Gorce, Marija
ŠKRABL, 83 let iz Prnka, Štef-
ka STAROVASNIK, 59 let iz
Trnovelj, Rudolf GROSAR, 71
let iz Laškega, Anton ZUPAN,
72 let iz Rogaške Slatine, Ven-
česlav PLAHUTA, 75 let iz Ce-
lja, Mirko TROBEC, 67 let iz
Vitanja, Justina DOBOVIČ-
NIK, 89 let iz Podgaja, Ignac
BEZENŠEK, 87 let iz Dobrave,
Jožefa DRENSKl, 65 let iz Ro-
gaške Slatine, Viktor STE-
BLOVNIK, 79 let iz Rečice ob
Paki, Jožefa DRNOVŠEK, 93
let iz Celja, Marija MITNJEK,
43 let iz Dobrneža, Janez
ŽUMBERGAR, 53 let iz Ljub-
ljane, Marija Magdalena POD-
VAVERŠEK, 73 let iz Celja, Eli-
zabeta GOLEŽ, 95 let iz Šent-
jurja in Franc SEVČNIKAR, 67
let iz Celja.
Šentjur
Umrl je Janez KRIŽNIK, 85
let iz Rifnika.
Velenje
Umrli so: Marija ŠUMAH,
56 let iz Škal, Jožef LEBER, 75
let iz Razborja, Angela PO-
LAK, 84 let iz Griž, Jožef
KOČEVAR, 55 let iz Velikega
Vrha in Božena GORJAN, 42
let iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Jožef GRČAR, 61
let iz Migojnic, Edvard PE-
TEK, 67 let iz Pongraca in
EUzabeta KRAJNC, 80 let iz
Ponikve pri Žalcu.
DEŽURSTVA
LEKARN
CELJE: Glavni lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7 do 20. ure, ob sobotah od 7
do 13., od 13. ure dalje v sobo-
to, do ponedeljka do 7 ure
zjutraj pa je organizirano 24-
urno dežurstvo. Enako velja
tudi za praznike.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah pa od 730 do 13. ure.
Ob nedeljah imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7 do 20. ure, ob sobotah od 7
do 13. ure. Dežurna služba je
organizirana neprekinjeno.
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
JE: Zdravstvena služba je or-
'anizirana v dopoldanskih in
)Opoldanskih ordinacijah,
)rav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno de-
žurstvo. Dežurna ambulanta
jela ob delavnikih od 13. do 7
Lire naslednjega dne, ob so-
botah, nedeljah in praznikih
pa neprekinjeno 24 ur.
Zdravnika za obisk na do-
mu lahko naročite kadarkoli,
^'endar bodo nenujni hišni
Q'(i\'=,V\Q'o delavnikih opravlje-
n/po i3. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 454:-
000 ali 434-211, za nujne ur-
gence pa 434-212.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠ-
KO: Zdravstvena služba je or-
ganizirana v dopoldanskih in
popoldanskih ordinacijah od
7 do 20. ure, nočno dežurstvo
je organizirano od 20. do 7
ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo med vikendom je
organizirano od petka od 20.
do ponedeljka do 7 ure zju-
traj, vmes je v soboto odprta
redna ordinacija od 7. do 15.
ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: Redno ambulantno
delo opravljajo od 7 do 13.
ure, popoldan od 13. do 20.
ure pa imata vsak dan redno
delo po dve ambulanti in sicer
ob ponedeljkih Mozirje in
Ljubno, v torek Nazarje in
Gornji Grad, v sredo Luče in
Nazarje, četrtek Mozirje in
Nazarje, ob petkih pa le Mo-
zirje. Telefon v Mozirju 831-
421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od 7
od 19. ure, od 19. do 7ure
zjutraj pa je organizirano ne-
prekinjeno dežurstvo. Tele-
fon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM SLO-
VENSKE KONJICE: Redna
zdravstvena služba je organi-
zirana od 7 ure zjutraj do 21.,
od 21. do 7 ure zjutraj pa je na
voljo redno nočno dežurstvo.
Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7 do 20. ure,
od 20. ure do 7 ure zjutraj
naslednjega dne pa je organi-
zirano dežurstvo. Telefon
856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7 ure
do 21., zatem pa je od 21. ure
dalje do 7 ure zjutraj organi-
zirano nočno dežurstvo. De-
žurna služba je organizirana
tudi v Rogaški Slatini, izme-
noma pa je po tedenskem
razporedu organizirana de-
žurna služba tudi v Bistrici ob
Sotli, Kozjem in Podčetrtku.
Telefon v Šmarju je 821-021.
VTV PRIPOROČA
četrtek, 5.9. ob 20.05-
V objemu valov
Milanka Lipovec Lange ninapolnila naslovnic raznih tabloi-
^ov, niti ni znana s TV ekranov. Po svojem enkratnem
dosežku se je vrnila v svojo vsakdanjost. Kljub temu se je za
Vašo televizijo odločila razkriti svojo zgodbo: »Kot prva Slo-
^^nka sem ob jadrala svet...«
Petek, 6.9. ob 20.05 -
Rally oldtimerjev
avgusta je bil mednarodni rally starih avtomobilov in
"motorjev 10 avtomobilistov in motoristov je moralo prevoziti
^ km dolgo pot od Celja preko Velenja, Doliča, Vitanja in
'ovenskih Konjic do Slovenske Bistrice. Gledalci so med
jugimi veterani lahko občudovali 91 let star motor Lavrin-
J ement, pa avtomobil Ford A Tudir - letnik 30, dve leti starejši
^^WDixie...
RADIO CELJE
SP0RED0D7.D014.9.1996
Sobota, 79.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720
Tečajnica, 740 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.30 Filmski sprehodi, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice,
13.15 Študentski servis, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Čestitke in pozdravi, 1700 Kronika. 1730 Vročih 20. 20.00 Večerni
športno-zabavni program. 22.00 Rezervirano za vedeževalce,
astrologe, bioenergetike. 24.00 Zaključek programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Nedelja, 8.9.: 715 Začetek programa, napovednik, 730 Horo-
skop, 740 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.15 Verska oddaja - Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski
gost, 12.00 Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke
in pozdravi poslušalcev, 16.30 Šport na Radiu Celje, 21.00 Pod
slovensko lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev progra-
mu Radia Slovenija.
Ponedeljek, 9.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo. 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720
Tečajnica, 740 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30
Športno dopoldne, 11.00 Novice. 11.10 Nadaljevanje športnega
dopoldneva, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10 Minute za
zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na
ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Petnajst minut za
reportažo, 1700 Kronika. 18.00 Podalpski pop ročk. 20.00 Vrtiljak
polk in valčkov. 22.00 Zaključek programa in priključitev progra-
mu Radia Slovenija.
Torek, 10.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720
Tečajnica, 740 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 10.00
Dopoldne z..., 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 12.15 Izpolnjujemo
vam glasbene želje, 13.00 Novice, 13.15 Pokličite in vprašajte,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot. 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 1700 Kronika, 19.15 Radi
ste jih poslušali, 21.00 Da ne bi pozabili peti (Jure Krašovec), 21.30
Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Sreda, 1L9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro. 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720
Tečajnica, 740 Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice. 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik. 9.30 Radio Celje
na terenu 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Mali
O, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski
borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna),
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Pop loto, 1700
Kronika, 18.00 Full cool, 21.00 Glasbeni express, 22.00 Zaključek
programa in priključitev programu Radia Slovenija.
Četrtek, 12.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro. 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RASLO, 720
Tečajnica, 740 Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 9.00 Napo-
vednik, 11.00 Novice. 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10
Sončni žarek - oddaja za invalide, 14.00 Napovednik, 14.15
Domače 4, 15.00 Obvestila, 1700 Kronika, 19.15 Nokia hit parada,
20.00 Ročk blok z Alešom Uranjekom, 21.00 Unplugged, 22.00
Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.
Petek, 13.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo. 720
Tečajnica. 740 Dnevni tisk. 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Pet petkovih
pik, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 S
knjižnega trga, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na
ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 1700 Kronika. 19.15 Glasba je
življenje, 20.00 Hej. mister D.J., 21.00 DJ Time. 22.00 Zaključek
programa in priključitev programu Radia Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00
ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure.
IZBOR IZ SPOREDA
Sobota, 7. septembra ob
8.00, 9.00, 10.00:
Maratonski pohod Celje -
Logarska dolina
že po tradiciji spremljajo celjski radijci po-
hodnike od Celja do Logarske doline, še po-
sebno ker je hiša NT&RC med sponzorji; tudi
letošnjega 12. pohoda in maratona. Bernarda
Stojan in Greta Senič se bosta javljali iz vseh
startnih mest in sicer iz Celja še ponoči, kar bo
mogoče slišati že v jutranjem programu Radia
Celje, in nato iz Mozirja, Ljubnega ter Luč in iz
cilja v kampu Logarske doline. Da bodo teh-
nične zveze dobre, pa bodo jamčili tehniki
Bojan Pišek, Mitja Tatarevič, Matjaž Marin-
ček in Sašo Matelič.
Nedelja, 8. septembra ob
10.00: Nedeljsici gost - Jože
Skornšek
Novinarka Sergeja Mitič bo v studiu Radia
Celje gostila Jožeta Skornška, znanega mozir-
skega vrtnarja in »dušo« ter vrtnarja Savinj-
skega gaja. Izvedeli boste tudi vse o tem, kaj
letos do 10. septembra pod imenom Cvetje
Evrope obiskovalcem ponuja Savinjski gaj v
Mozirju.
28
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDILO
29
30
GUSBA
GLASBENI EX-PRESS
Richard Hali alias MOBY,
newyorški pionir tehno glas-
be, je konec prejšnjega tedna
spet naskočil lestvice. Tokrat s
singlom, na katerega je uvrstil
priredbo skoraj deset let stare
pesmi »Thafs When 1 Reach
My Gun« kultnih ameriških
alter-rockerjev Mission Of Bur-
mah, ki že najavlja tudi sko-
rajšnji izid LP »Animal
Rights«. Moby je vse skladbe
za ta album posnel, odigral in
zapel v svojem lastnem stu-
diu, kjer je pred kratkim na-
pravil tudi remixe skladb treh
trenutno najpopularnejših
ameriških metal zasedb Me-
tallica, Soundgarden in Smas-
hing Pumpkins, Slednji so,
po smrti klaviaturista in odho-
du bobnarja, prejšnji torek v
Las Vegasu prvič zaigrali sku-
paj v novi postavi. Umrlega
Meolvina je zamenjal klavia-
turist skupine Frogs Dennis
Flemion, za bobnarski stolček
pa je sedel Matt Walker iz
zasedbe Filter, ki je »razbite
buče« to pomlad spremljala na
njihovi evropski turneji.
Po skoraj triletnem premoru
se na lestvice vrača angleški
duo CURVE. Toni Halliday in
Dean Garcia sta se konec leta
1993 sicer »dokončno« razšla,
po precej neuspešnih samo-
stojnih projektih pa namera-
vata s singlom »Pink With The
Blues« in albumom »Magic
Music Medicine« dokončati v
preteklosti nekaj nedorečenih
stvari in poslov. Iz istih nagi-
bov (nedokončani posli in pa
seveda denar) so se po skoraj
dvajsetih letih na koncertne
odre vrnili tudi SEX PISTOLS,
ki po odmevni evropski turne-
ji te dni koncertirajo na raz-
prodani ameriški turneji, ki pa
najbrž za njihovo kariero ne
bo tako usodna, Icot je bila
tista leta 1978, ko so se Pištole
po osmih koncertih tudi »do-
kaično« razšle. Na sliki:
Johhny Rotten v akciji.
Na glasbeno sceno se je v
nekoliko spremenjeni zasedbi
v velikem slogu vrnil tudi
ameriški temnopolti pevski
kvintet NEW EDITION z su-
perzvezdnikom Bobbyem
Brownom (na sliki) na čelu.
New Edition so v ZDA podob-
no kot to danes počnejo 3T
(sinovi Tita Jacksona) v osem-
desetih razvnemali srca najst-
nikov, tokrat pa so pripravili
izvrsten soul funky album
»Home Again«, ki se bo, sodeč
po visokih uvrstitvah singla
»Hit Me Off«, zagotovo znašel
v zgornjem delu ameriške les-
tvice najbolje prodajanih LP.
Simpatični in igrivi švedski
pop kvintet THE CARDIGANS
je evropsko glasbeno sceno la-
ni pretresel z LP »Life« in us-
pešnico »Sick And Tired«, le-
tos pa je z albumom, »First
Band On The Moon« udaril še
po Japoncih. Poševnooki lju-
bitelji »inteligentnega« popa
so v manj kot dveh tednih
kupili kar 300.000 izvodov
omenjenega albuma, ki se bo
na policah evropskih trgovin
znašel šele 8. septembra.
KATJA MIHELČIČ - pozna-
mo jo predvsem po skladbi
»Spomni se name«, ki jo je
konec lanskega leta zapela sku-
paj z Dominikom Kozaričem -
v studiu Andromidia v sodelo-
vanju z legendarnim sloven-
skim klaviaturistom in produ-
centom Mihom Kraljem, slo-
venskim Jean-Michelom Jar-
reom, pripravlja pesmi za svoj
debitantski izdelek, katerega
skorajšnji izid najavlja v staro-
modni elektro pop maniri na-
rejena pesem »To nisi ti«.
MARIJAN PODOBNIK, pred-
sednik Slovenske ljudske stran-
ke, je pred kratkim v studiu
Metro pod producentsko taktir-
ko Tadeja Hrušovarja posnel
svoj debitantski album »Za Slo-
venijo z ljubeznijo«. Z njim se je
Podobnik že vključil v predvoli-
ni boj, z osmimi podalpskimi
pop vižami pa namerava prido-
biti še nekaj novih podanikov
Ljudske stranke, ki jim je izde-
lek z narodnostno, versko in
ljubezensko obarvanimi bese-
dili kot pisan na kožo. Kaseto,
na kateri je poleg Podobnika
sodelovalo še nekaj znanih
imen slovenske estrade (Oto
Pestner, Anika Horvat, Pepel
in kri, Nataša Mihelič...) je
založila ZKP RTVS, čisti dobi-
ček albuma pa naj bi šel v
dobrodelne namene.
Tožba »fanka nam manka«
po jutrišnjem dnevu ne bo več
docela upravičena - v Ljublja-
no namreč prihaja JAMES
CHANCE s skupino Contor-
tions. James pod različnimi
imeni nastopa že vse od sredi-
ne sedemdesetih in i
Johnny Rottena ja^
»praočeta« danes precej
larnega acid-jazza, s svc
sanico jazza, punka in
pa je bil v začetku oser
tih-tudi eden izmed ut(
teljev newyorške no-wai
ne. Chance bo ves svoj
izjemno igranje sak:
skupaj z že omenjenir
magači izlil na funka
Slovence, v petek, 6. se
bra, v dvorani KUD ]
Prešeren.
Tik pod vrh britanske lestvice single plošč, pred njimi so le
Spice Girls z »Wannabe« in Los Del Rio z »Macareno«, so se s
skladbo »Someday« spet prebile ETERNAL, To je njihov že četrti
Top 10 single z lani objavljenega albuma »Power Of A Woman«, s
katerim so si te tri temnopolte Britanke utrdile status najpopular-
nejše evropske soul zasedbe in zaenkrat še vedno ostajajo edina
resna konkurenca številnim ameriškim ženskim soul zasedbam
(TLC, En Vogue...), ki vdirajo na evropski glasbeni trg.
Konec prejšnjega tedna je založba FV le objavila že deci
posnet material laškega benda DADDVS PUDDING. C
kompaktno ploščo »Ignore The Rules«, na katero so pe
kitarist Janez Benedek, basist Črtomir Lipovšek in b
Darko Gozdnikar uvrstili trinajst solidno narejenih in odij
alter ročk poskočnic, ki pa na žalost skoraj v ničem
odstopajo od ostalih »paradnih konjev« založbe FV (IN4S,
B. Hardy, Hic Et Nune) in še najbolj spominjajo na nizkoki
no Nirvano iz začetka devetdesetih.
stane ŠFj
GLASBA JE ŽIVLJEn|
Minister Tone Rop
Prva oddaja v septembru naj bi bila namenjena šola
kar pomeni, da bi morali v goste povabiti ministi
šolstvo. Vajeni smo sicer, da se večina naših ministrov
menja, a minister Gaber kar vztraja, kar pomeni, da j
gost že bil - na začetku prejšnjega šolskega leta.
Bolj pogosto se menjajo ministri na Ministrstvu za
družino in socialne zadeve. Gospo Jožico Puhar je nadoi
la Rina Klinar, njo pa Tone Rop. In prav minister Top b(
oddaje Glasba je življenje.
»Kako dirigirate vašemu orkestru?«
»Trudim se, da bi dirigiral tako, da bi orkester čiir
sinhrono deloval, tako da bi lahko ujeli visoke in nizke
Skratka, da bi lepo igrali.«
»Katerih tonov je več?«
»Vedno manj je visokih in vedno več umirjenih tonov.«
Simon.
GLASBA
■•y.
31
Starci iz šicrlatnih globin
Koncert legendarnih hard-rockerjev Deep Purple v Izoli
po finančnem fijasku, ki ga
J julija organizatorjem pri-
jel sicer uspeli nastop ka-
^idskega rockerja Bryana
^damsa v Kopru, je bila veči-
,a »poznavalcev« koncertnih
[ovajanj pri nas prepričana,
l3 se bodo slovenski promo-
grj, Primorske v prihodnje
pet izogibali kot hudič križa.
,3 so se zmotili.
% izolskem nogometnem
;tadionu bo namreč, v petek,
i3 septembra, nastopila le-
,endarna britanska ročk za-
sedba Deep Purple, ki bi mora-
a pri nas igrati že na začetku
poletja na odpadlem open air
festivalu Ročk me baby. V Slo-
^-enijo jih je tokrat končno le
zvabila koprska koncertna
agencija Boom, ki kljub nad-
vse nesrečnemu datumu (pe-
tek 13.) računa na lepo vreme
jn še preživele ljubitelje »ta
pravega starega ročka« iz vseh
koncev Slovenije in seveda tu-
di zamejstva.
Deep Purple na svetovni tur-
neji, na kateri poleg svojih
ročk klasik iz prve polovice
sedemdesetih igrajo tudi veči-
no štiklov z njihovega zadnje-
ga studijskega izdelka »Pur-
pendicular«, tokrat nastopajo s
kitaristom Stevom Mbrseom,
ki se je pevcu lanu Gillanu,
basistu Rogerju Gloverju, bob-
narju lanu Paiceu in klaviatu-
ristu Jonu Lordu pridružil ko-
nec leta 1994. Leto dni prej je
skupino Deep Purple, ki je po
številnih zamenjavah in nekaj-
letni prekinitvi delovanja spet
nastopala v originalni zasedbi,
sredi turneje zapustil kitarist
Richie Blackmore, na njegovo
mesto pa je za nekaj časa sto-
pil kitarski virtuoz Joe Satria-
ni. V skupini je s prihodom
Morsea prvič po petindvajse-
tih letih spet zavladal kolektiv-
ni duh, ki ga je prej vseskozi
kalil spor med Blackmoreom
in Gillanom. Da so ostareli
rockerji po dolgih letih, ko so
životarili na račun minulega
dela in stare slave, spet v for-
mi, dokazuje tudi njihov zelo
soliden mainstream rockovski
splet 12 skladb, ki so nastajale
v drugi polovici lanskega leta v
Orladu na Floridi, 5. februarja
letos pa jih je objavil evropski
diskografski velikan BMG.
Se pomnite, stari
rockerji...
Deep Purple so nastali leta
1968 iz ostankov pop ročk sku-
pine Roundabout. Pevec Rod
Evans, kitarist Richie Black-
more, klaviaturist Jon Lord,
basist Nick Simper in bobnar
lan Palce so tega leta presene-
tili Američane, še bolj pa sebe,
z veliko uspešnico »Hush« in
albumom »Shades Of Deep
Purple«. V Angliji pa so dolgo-
lase rockerje opazili šele dve
leti kasneje, ko sta v skupino
prišla pevec lan Gillan in ba-
sist Roger Glover. Oba sta v
skupino prinesla precej sveži-
ne, bend pa se je začel od
lahkotnih ročk skladbic obra-
čati h takrat hitro razvijajoči se
trdi struji ročk godbe, hard-
rocku in heavy metalu. Že s
prvo skupno ploščo, v živo
posnetim albumom »Concerto
For Group And Orchestra«, so
navdušili kritike, s singlom
»Black Night« pa so prepričali
tudi britansko in ostalo zahod-
no-evropsko publiko. S plošča-
ma »In Ročk« (1970) in »Fire-
ball« (1971) ter skrajno glasni-
mi nastopi so, poleg temačnih
Black Sabbath in bolj bluesov-
skih Led Zeppelin, postali na-
jatraktivnejši angleški ročk
bend zgodnjih sedemdesetih.
Zvarek trdne ritmične podla-
ge, grandioznih vložkov kla-
viaturista, kitarskih izpadov
strunarskega heroja Blackmo-
rea ter cvilečega glasu lan Gil-
lana smo nato lahko slišali še
na prodajnih uspešnicah
»Machine Head«, »Who Do We
Think We Are« in »Made In
Japan«, po neprestanih neso-
glasjih med Blackmoreom in
Gillanom pa je slednji skupino
zapustil. Kmalu mu je sledil še
Glover, izpraznjeni mesti pa
sta zapolnila odličen basist
Glenn Hughes in popolnoma
neznani pevec David Coverda-
le. V tej zasedbi so fantje leta
1974 posneli albuma »Burn« in
»Stormbringer«, leto kasneje
pa je skupino zapustil še Ric-
hie Blackmore. Namesto njega
je vskočil znani ameriški stu-
dijski kitarist Tommy Bolin, ki
pa je kmalu zatem, ko so po-
sneli LP »Come Taste The
Band«, umrl zaradi prevelike-
ga odmerka heroina. To je bil
tudi zadnji podvig skupine v
sedemdesetih. Deep Purple so
se na začudenje mnogih spet
zbraU leta 1984 in v originalni
zasedbi posneU ploščo »Per-
fect Strangers«, ki ji je sledila
še uspešna svetovna turneja.
Konec osemdesetih in v začet-
ku devetdesetih so v bendu
spet sledile številne zamenjave
in nekaj zelo povprečnih
plošč, svetlejši časi pa so »star-
cem iz škrlatnih globin« spet
posijali šele letos ob izidu že
omenjenega LP »Purpendicu-
lar«, in dobro obiskane svetov-
ne turneje.
i STANE ŠPEGEL
Petnajst let Braneta Kiauiarja
Ktsambel Braneta Klaužar-
ja iz Celja v jubilejnem letu
dosega same uspehe. Po uspe-
šnem nastopu na 2. festivalu
polk in valčkov na slovenski
televiziji je ansambel prvič
nastopil na 5. festivalu Vur-
berk 96 in s pesmijo Jaz sem
pa drvar zmagal.
Zdaj ga čaka nastop na Ptuj-
skem festivalu v večeru novih
nielodij, jeseni pa več nastopov,
med drugi ip tudi dva v Kultur-
nem centru Laško v abonmaju
polk in valčkov
Na Radiu Celje se je v glasbe-
ni oddaji Domačih 5 s kar dve-
n^a melodijama uvrstil v finale
''led pet najboljših skladb, us-
pešen pa je tudi na glasbenih
'estvicah. Žal ansamblu ni us-
P^la turneja po Ameriki in Ka-
•i^di, je pa zato več prijetnih
'fenutkov doma. Brane Klaužar
(s harmoniko) piše nove sklad-
in še naprej živi skromno
^enje: »Delamo in smo veseli
vsakega uspeha, ki ga doseže-
J^o pri ljudeh, ki so najboljši
"arometer, ali delamo prav Le-
|osnje jubilejno leto je potrdilo,
°a sem vseh petnajst let prav
zastavljal svoje viže in to je
?)boljši motiv za delo v bodo-
če.«
Ob Branetu so združeni ime-
"'^^i glasbeniki, ki lepo zapoje-
jo tudi brez instrumentov. Kjer-
koli se ansambel Braneta Klau-
žarja pojavi, je lepo sprejet. Tu-
di zaradi svoje prisrčne sprošče-
nosti, preprostosti, dobre glas-
be in nasmeha. Žal tega ob
dobri glasbi mnogim manjka.
T.VRABL
Desant na
dober okus
Pred kratkim je v samoza-
ložbi izšla kaseta z naslovom
Paranoja v kondomu žalske
skupine Shithead Polk Trio.
Člana skupine Gorazd Ma-
tela ter Danijel Bedrač sta ob
tej priložnosti za Novi tednik
odgovorila na nekaj vprašanj.
Lahko povesta, kako je na-
stala skupina?
Ne gre za inspiracijo ali na-
ključje, kajti ideja je vsebova-
na že v samem procesu ustvar-
janja našega osončja. Naključ-
je, ki ga seveda spet ni, je
hotelo, da sva se spoznala,
ugotovila visoke vokalne spo-
sobnosti pevca Gorazda, in
združila najine moči kot tek-
stopisca in glasbenika. Sprva
sva nastopila na Rockfestu v
Žalcu, nato pa sva začela re-
sno delati pri pripravi kasete,
sama skupina pa je bila usta-
novljena marca letos.
Deklarirani ste kot trio,
vendar pa se povsod pojavlja-
ta kot duet. Ali ne gre za
maijhen nesporazum?
Ne, kajti tretji je japonski
gospod Roland, sintetizator, ki
je povsem polnovreden član
skupine. Po drugi razlagi pa
vsak od naju odtehta za člana
in pol in tako smo zopet trije
po vseh mogočih vrlinah.
Na katero glasbeno tradici-
jo se v okviru slovenske glas-
be navezujete?
Na startu se nismo navezo-
vali na nikogar in ideje so priš-
le iz samega lifea, denimo, ko
je bil Gorazd zadet in je na
stadionu pubertetnicam igral
kitaro, ali ko je Dani bluzil
nevemkje in v tisti fazi ni bilo
artikuliranega hotenja za kak-
šno pravo obliko. Je pa seveda
res, da obvladamo določene
rockovske reference, in poz-
namo komade Breclja, Buldo-
žerjev, Janija Kovačiča, tudi
Ježka, vendar ne gre za nepo-
sredne povezave.
Po prvi kaseti imate še ver-
jetno velike načrte?
Prva kaseta je že postala
razvpita praktično po celotni
Sloveniji, v več časopisih so
izšle ugodne kritike, ki pou-
darjajo vsebinsko plat, pred-
vsem humor, ki ni zabavljaš-
kega tipa, temveč celo sarka-
stičen. Naš nov projekt bo
imel naslov Bolečina v heli-
kopterju, in je konceptualno
nadaljevanje prve kasete. Ima-
mo še dogovore s sponzorji in
če bo med njimi cafe Stalin, bo
namesto Tita na ovitku Stalin.
Na prvi kaseti je na ovitku
namreč Tito in to zato, ker je
vodil podobno finančno poli-
tiko kot mi, kar pomeni, da
živimo na dolgovih, denimo
sintetizatorja še nismo odpla-
čali in verjetno ga tudi nikoli
ne bomo. Sicer bo Bolečina v
helikopterju zastavljena bolj
profesionalno v bolje oprem-
ljenem studiu, tako da bomo
lahko izdali tudi CD, to pa je
planirano za pomladne dni
naslednje leto.
In ko boste še bolj slavni,
boste šminkerji, ali kaj po-
dobnega?
To smo že, kajti štejemo se v
elito, močno pa si želimo so-
delovati s Hajdi, Heleno Blag-
ne, Zlatkom Dobričem in po-
dobnim kičem.
BORIS GORUPIČ
Bunker, d.o.o«
Tik ob hudinjski šoli stoji
zaklonišče. Grd kos železo-
betona, ki pa nekaterim po-
meni mnogo več. Pred sla-
bim letom se je namreč ne-
kaj nadobudnih mladcev in
mladenk odločilo vse skupaj
počistiti in si tako pridobiti
prostor za vaje in zabavo.
Najprej so se morali pogovo-
riti s šolo in krajevno skup-
nostjo, nato pa so lepega dne
pljunili'v roke in najprej iz-
praznili vodo, ki je poplavila
zaklonišče, krepko počistili in
si prostore prav lično opremi-
li. Da niti pod razno "ne bi
nikogar motili s hrupom, če-
prav že stene močno izolirajo,
so stene oblepili še s karto-
nom. In tako so dobili svoj
prostor pod soncem.
Kmalu zatem so se vselili in
pričeli z vajami. Prvi so bili
tukaj v Celju že kar uveljavlje-
ni Noxire, sledili pa so death
metalci Abortus, Bad Habbit,
ki večinoma preigravajo sklad-
be skupine Metallica, a se že
trudijo s svojimi pesmimi, ter
Tantal, skupina, ki do pred
kratkim ni imela niti pevca niti
imena, a so to zdaj nadoknadi-
li. Drugače igrajo nekakšen tr-
di ročk. Sedaj vsi skupaj prid-
no vadijo in upajo, da bodo
kmalu nastopili na kakšnem
koncertu.
Razen tega je prostor name-
njen tudi zbiranju mladih, saj
imajo polno obiskovalcev, vsa-
ka skupina pa tudi svoj mikro
fan-klub. Fantje iz skupin radi
poudarijo, da se pri njih ne
kadi marihuana, ampak da ra-
je grizljajo olive. Lepo je, da se
takšni mali kuhurni centri v
Celju dovolj hitro množijo.
GREGOR STAMEJČIČ
HIK Z novo pevko
, ^i^eljarski instrumentalni kvintet, ki deluje že dvajset
)e po odhodu Metke Bračko (odšla v Dan in noč) dobil
•^^^0 pevko, Dušanko Pešak iz Šentjurja.
J^nsambel pridno vadi in nastopa po Sloveniji, pred izdajo
P je tudi CD in nova kaseta. Člani ansambla se radi pohvalijo
^ovim, kvalitetnim ozvočenjem, kar še izboljša njihov
/^^OP- V ansamblu trenutno nastopajo: Marjan Šertl (kitara,
"•^al. vodja ansambla), Franc Kramar (bariton, bas kitara),
i;^'^'"ej Novinšek (klarinet, saksafon), Franc Ribič (harmoni-
Klaviature), Jože Ošep (trobenta) ter pevca Dušanka Pešak
^'!HL\Krajnc. TV
32
KRONIKA
»Povejte, da sem
umorila mamo«
Kaj vse je v ozadju umora v stanovanju na Kersnikovi ulici 8 v Celju?
v zadnjem nadstropju
starega bloka ob Kersniko-
vi ulici v Celju se je 30.
avgusta, četrt ure po polno-
či, zgodil umor, ki je v oce-
nah javnosti nepojmljiv. Pa
vendar se je na okoli 50
kvadratnih metrih dvosob-
nega stanovanja, v katerem
sta približno petnajst let ži-
veli 45-letna mati in 20-let-
na hčerka, moralo dogajati
marsikaj, kar je pripeljalo
do tako krutega dejanja.
Sosedje so usodne noči sli-
šali vpitje, ki je po bloku
odmevalo še bolj, kot so ga
bili občasno vajeni poslušati.
Potem je bilo vse tiho. Vrata
stanovanja so se odprla in pri
najbližji sosedi je pozvonilo.
Gospa Jožica Koren je odpr-
la vrata, dekle je vstopilo v
predsobo in čisto mirno re-
klo: »Pokličite pohcijo in po-
vejte, da sem umorila svojo
mamo.« Soseda je potem za-
gledala grozljiv prizor. Od
postelje 'v spalnici pa do
predsobe in vhodnih vrat je
bilo vse krvavo. Na kraj zlo-
čina so prispeli policisti in
kriminalisti UNZ Celje ter
preiskovalna sodnica in dr-
žavni tožilec. Policijski prei-
skovalci so v izjavi za javnost
zapisali, da je l.Z. osumlje-
na storitve kaznivega dejanja
umora po členu 127/1 KZ R
Slovenije, ker je 30.8. ob
00.15 uri na Kersnikovi ulici
v Celju s kuhinjskim nožem
zabodla v predel prsi svojo
mater Š.Z., ki je zaradi poš-
kodb na kraju umrla.
Pri ogledu in zbiranju ob-
vestil je bilo ugotovljeno, da
sta v stanovanju na Kersniko-
vi več let živeli sami hči in
mati. 29. avgusta sta v večer-
nem času gledali televizijski
spored. Mati je vstala in šla v
kopalnico, hčerka pa je iz ku-
hinjskega pomivalnega korita
vzela nož in odšla v spalnico,
nož skrila pod blazino in le-
gla v posteljo. Po nekaj minu-
tah je mati prišla iz kopalnice
in legla v posteljo poleg hčer-
ke. Hčerka je počakala, da je
mati zaspala, segla po nož in
zabodla spečo mater, ki je
začela kričati in se opotekati
proti vhodnim vratom. Tam
jo je hči dohitela in jo še
enkrat zabodla v predel prsi.
Mati je zaradi hudih poškodb
obležala pred vhodnimi vrati
in izkrvavela.
Ko je l.Z. povedala sosedi,
kaj je storila, se je vrnila do-
mov, se umila in oblekla ter
na hodniku pričakala polici-
ste. Dejanje je priznala, raz-
logov za svoje strašno deja-
nje pa ni mogla pojasniti.
Osumljeno so s kazensko
ovadbo privedli k preiskoval-
nemu sodniku, ki je zanjo
odredil 30-dnevni pripor.
Sosedje so bili ob tem deja-
nju zelo prizadeti. Po njiho-
vem pripovedovanju sta se
mati in hči resda kar pogosto
prepirali, a so ju tudi pogo-
sto videvali skupaj, ko sta se
vsaj na videz lepo razumeli.
Razloge za prepire so bolj
pripisovali umorjeni Š.Z., ki
naj bi bila precej konfliktna
osebnost, pri osumljeni l.Z.
pa so v zadnjem času opazili
očitne spremembe na njeni
zunanjosti in v obnašanju.
Večer pred tragičnim dogod-
kom je bila osumljena v me-
stu s svojo družbo, dve prija-
teljici, ki sta bili ves čas z
njo, pa sta zatrdili, da je pila
le brezalkoholne pijače. Kaj
se je z njo potem dogajalo?
Morda se odgovor skriva v
vprašanju, kaj se je zadnja
leta dogajalo med odraščajo-
čo hčerko, dijakinjo srednje
šole, ter materjo z močno
načetimi živci. Je nemara tu-
di dvajsetletna l.Z. hudo
bolna? Na potezi so strokov-
■•njaki.
mmmmm marjela agrež
Dragocena
blagajna
v noči na ponedeljek, 2.
septembra, je neznani sto-
rilec vlomil v prodajalno
Avto Plus na Razlagovi uli-
ci v Celju. Storilec se je
osredotočil na kovinsko
blagajno, ki jo je ukradel, v
njej pa je našel denar,
vrednostne papirje, ključe
vozil, akceptne naloge in
delavske knjižice zaposle-
nih. Vlomilec je lastniko-
ma, Dušanu R. in Bojanu
K., povzročil za okoli pol-
tretji milijon tolarjev
gmotne škode.
Soseda Jožica Koren: "Za temi vrati seje zgodil umor!"
Šolarji na očeh 113 policistov
v prvih dneh novega šolskega leta je za varnost naših
šolarjev na območju UNZ Celje skrbelo 113 policistov in še
precejšnje število članov občinskih svetov za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu ter inštruktorjev avtošol.
Med nadzorom ponedeljkovega prometa so policisti na ce-
stah v bližini šol ukrepali zoper 209 kršiteljev cestnoprometnih
predpisov Kar 141 kršiteljev so kaznovali zaradi neupoštevanja
omejitve hitrosti. V teh prvih šolskih dneh je na cestah na
Celjskem tudi največje možno število radarjev, tovrstni nadzor
pa bodo policisti opravljali še ves naslednji teden. Sicer pa bi bil
že skrajni Čas, da se v prometu začnemo obnašati kulturneje in
strpneje tudi brez strahu pred kontrolami in represivnim
ukrepanjem policije. Za človeška življenja gre vendar!
PROMETNE NEZGODE
Avto v beton
Na magistralni cesti v kraju
Dobrnež pri Slovenskih Ko-
njicah se je v petek, 30. avgu-
sta popoldne pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe,
gmotna škoda pa znaša okoli
150 tisoč tolarjev.
Miran P. (25) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Tepanja proti Slovenskim
Konjicam. Zunaj naselja Dobr-
než je v blagem levem ovinku
zapeljal desno z vozišča in v
jarek ob cesti, tam pa je trčil v
betonski propust. Voznik je bil
pri tem huje ranjen.
Po nesreči peljal
dalje
Na Mariborski cesti v Celju
se je v soboto, 31. avgusta
zgodaj zjutraj pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utrpe-
la posebno hude telesne poš-
kodbe, gmotna škoda, ki je
nastala, pa znaša okoli 150
tisoč tolarjev.
Marko H. (21) iz Prebolda je
vozil osebni avtomobil po Mari-
borski cesti, na križišču s Kidri-
čevo ulico in zahodno magistra-
lo pa je zapeljal levo, kjer je na
prometnem pasu za zavijanje v
levo trčil v nasproti vozečega
kolesarja, 19-letnega Damjana
Š. iz Celja. Po trčenju je voznik
■ Marko H., ne da bi nudil pomoč
hudo ranjenemu kolesarju, pe-
ljal dalje. Celjski policisti so ga
kmalu izsledili na parkirišču-
pred gostiščem Bar Fly. V po-
stopku so policisti ugotovili, da
je Marko H. vozil osebni avto-
mobil brez vozniškega izpita in
pod vplivom alkohola. Alkotest
je pokazal 1,7 g/kg alkohola!
Obračanje v zraku
Na lokalni Cesti na Dobrovo
v Celju se je v soboto, 31.
avgusta zjutraj pripetila nez-
goda, v kateri se je ena oseba
hudo telesno poškodovala, na
vozilu pa je škode za približ-
no 600 tisoč tolarjev.
Marjan O. (38) iz Trnovelj pri
Celju je vozil osebni avtomobil
po lokalni cesti iz smeri Ulice
mesta Grevenbroich proti Do-
brovi. V bližini križišča z ulico
Cirla Debeljaka je v blagem de-
snem ovinku zapeljal levo z
vozišča in trčil v nabrežje ob-
cestnega jarka. Trčenje je bilo
tako silovito, da je vozilo dvig-
nilo v zrak, kjer se je večkrat
obrnilo in nazadnje pristalo na
levem boku na sredini vozišča.
Med prevračanjem je voznik
padel iz vozila in obležal na
cesti hudo telesno poškodovan.
Neprevidno v
krizisce
v križišču Oplotniške ceste
in Vinogradne ulice v Sloven-
skih Konjicah se je v soboto,
31. avgusta popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bil
hudo ranjen voznik kolesa.
Petnajstletni Matjaž iz Slo-
venskih Konjic je vozil kolo
po Vinogradni ulici proti kri-
žišču s prednostno Oplotniško
cesto. V križišče je zapeljal v
trenutku, ko se je po Oplotniš-
ki cesti z njegove leve strani
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 22-letni Sebastjan
P. iz Slovenskih Konjic.^V trče-
nju, ki je sledilo, je mladi kole-
sar utrpel hude telesne poš-
kodbe.
V nepreglednem
ovinku
Na regionalni cesti v Dram-
Ijah se je v petek, 30. avgusta
popoldne pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hu-
do ranjena.
Robert D. (18) iz Šentjurja je
vozil kolo z motorjem iz smeri
Pletovarij proti Dramljam.
Med vožnjo skozi Dramlje je v
levem nepreglednem ovinku
zapeljal desno z vozišča in trčil
v betonski propust. Voznik se
je pri padcu hudo telesno poš-
kodoval.
Voznici zaprl pot
v križišču Grevenbrojske
ulice in Ulice heroja Rojška
se je v soboto, 31. avgusta
popoldne pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hu-
do ranjena, gmotna škoda na
vozilih pa znaša približno
100 tisoč tolarjev.
Peter V. (13) iz Celja je vozil
kolo z motorjem po Ulici hero-
ja Rojška. V križišču s pred-
nostno Grevenbrojsko uhco je
z nezmanjšano hitrostjo zape-
ljal na prednostno ulico in s
tem zaprl pot voznici osebnega
avtomobila, 26-letni Simoni B.
iz Celja, ki se je pripeljala po
prednostni cesti z njegove de-
sne strani. Vozili sta trčili, pri
tem pa je voznik kolesa z mo-
torjem utrpel hude telesne
poškodbe.
Motorist zbil peš^a
v križišču Vodnikove in
Kocbekove ulice v Celju se
je v soboto, 31. avgusta zve-
čer pripetila nezgoda, v l^a-
teri je bila ena oseba hudo
ranjena, gmotna škoda na
vozilu pa znaša okoli 50 ti-
soč tolarjev.
Branislav M. (33) iz Celja je
vozil motorno kolo po Vodni-
kovi ulici proti križišču s Koc-
bekovo ulico. V križišču je ta-
krat z njegove leve strani, po
dobro vidnem prehodu za peš-
ce, prečkal vozišče 64-letni Sta-
nislav Z. iz Celja. Motorist je
pešca zadel in ga zbil po voziš-
ču, kjer je obležal s h
telesnimi poškodbami.
Pešec na vozH
Na magistralni cesti v
lju Celje se je v nedel
septembra ponoči pri
nezgoda, v kateri je bil
ranjen pešec. Na vozj
škode za približno 250
tolarjev.
Jure P. (20) iz Celja je
osebni avtomobil po za
magistralni cesti proti kr
s Čopovo ulico. V nepo;
bližini zgradbe Zlatarne
nadoma pred seboj zaj
pešca, 59-letnega Jožeta
Celja, ki je hodil po vo.
Kljub zaviranju ga je zi
sprednjim delom vozih
tem je pešec padel na p
motorja in od tam na vo
kjer je obležal s hudimi te
mi poškodbami.
Na spolzkem
VOZIŠČU
Na magistralni cesti;
naselja Vojnik se je v po
Ijek, 2. septembra pop(
pripetila nezgoda, v kate
bili ranjeni dve osebi.
Bojan K. (45) iz Bezenš
ga Bukovja je vozil osebni
mobil iz smeri Vojnika
Celju. V neposredni bližin
da v tamkajšnjo bolnišm
pred njim vozeči voznik zi
šal hitrost, zato je Bojan K
ral. Na mokrem in spol
vozišču ga je zaneslo na (
bankino, kjer je vozilo ol
za 180 stopinj, potem
bočno drselo proU levi
vozišča. Iz nasprotne sm
takrat pripeljal voznik os(
ga avtomobila, 40-letni /
P. iz Vojnika in vozili sta m
trčili. Za vozilom Anona P
celjske smeri pripeljal še vv
osebnega avtomobila, 43
Ivan S. iz Žalca, ki je ti
zadnji del avtomobila
njim. V nesreči je voznik/
P. utrpel lahke telesne po
be, sopotnik v njegovem v(
43-letni Benedikt B. iz Voj
pa je bil hudo telesno pošl:
van.
Vozilo se je po trčenju v nasip nekajkrat prevrnilo in obi^
na kolesih.
Dva hudo ranjena
Na Grevenbrojski ulici v Celju se je v nedeljo, 1. septer
ob 00.20 uri, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi 1
telesno poškodovani, na vozilu pa je škode za okoli 400
tolarjev.
Blaž H. (20) iz Štor je vozil osebni avtomobil po Greven
ski ulici v smeri Kraigherjeve ulice. Med vožnjo je v bk'
levem ovinku zapeljal desno z vozišča in trčil v nasip obce
ga jarka. Po trčenju se je vozilo nekajkrat prevrnilo in obsta
kolesih. V nesreči sta se hudo telesno poškodovala vozn
sopotnica, 23-letna Irena K. iz Celja, ki je med prevračal
padla iz avtomobila. Foto: SHB

33
»NOČNE
CVETKE
v torek, 27. avgusta pono-
' je bik) napeto na parkirišču
''^ stanovanjskim blokom
ffjuŠičevi ulici. Informacijo,
l' se tam dva moška tepeta,
.g policisti preverili in ugoto-
'jli da je javni red in mir kršil
Ubor A., ki se je spri z
Mirkom V., na koncu pa ga še
^^rezal. In kaj je bil predmet
.pora? Nekaj kvadratnih me-
fov asfalta na parkirišču, ki
ita si g3 lastila oba ponočnja-
'0-
, Patrulja je prejšnjo sredo
oosredovala na celjski osred-
nji tržnici, kjer naj bi prodaja-
lec Fuad H. napadel gospo
Stano, jo zgrabil za vrat in ji
ii^^povedal, da jo bo zadavil.
Policisti so med postopkom
^igotovili, da sta se Fuad in
Stana sporekla zaradi dostav-
nega vozička. Fuada čaka
sodnik za prekrške.
• Aljoša je v četrtek popold-
ne prijavil, da ga je na zahod-
ni obvoznici pretepel nek
voznik osebnega avtomobila
z inočvirniškimi registrskimi
tablicami št. 87-61Z. Kot je
Aljoša povedal, da je neznani
voznik namerno oviral, na
knžišču s Čopovo ulico pa sta
oba mladeniča ustavila in iz-
stopila iz avtomobilov. Sledil
je obračun, v katerem se je
Ljubljančan s svojo betico za-
letel v Celjanov nos.
• Po parkih in zelenicah na
Dobrni se zadnje čase spreha-
ja slačimož. Ženske vreščijo,
ko ga (za)gledajo, ena pa je
bila oni dan tako zelo zaskrb-
ljena, da je neznanega muš-
ketirja, ki ga rad razkazuje,
prijavila policiji.
M.A.
Med krivdo in vestjo odraslih
Osnovna pravica otroka je, da je varen pred izkoriščanjem in trpinčenjem - Razkritih primerov nasilja nad otroki je vedno več
Po Konvenciji o otrokovih
pravicah ima sleherni otrok
na svetu (tudi) pravico, da je
zavarovan pred vsemi obli-
kami telesnega in duševne-
ga nasilja, mučenja in poni-
žujočega ravnanja.
m
Ima tudi pravico, da je za-
varovan pred zanemarjanjem
ali malomarnim ravnanjem,
pred trpinčenjem in izkoriš-
čanjem, pred spolnimi zlora-
bami itd. Žal je tako ali druga-
če trpinčenih in trpečih otrok
med nami vse preveč, na sre-
čo pa je iz leta v leto več
primerov, ki so odkriti. Tudi
zaradi večje osveščenosti po-
sameznikov in javnosti. Vede-
ti o otroku, ki je v družini ali
kje drugje zanemarjen ali tr-
pinčen, pa o tem molčati, je
tiho pristajanje na stanje ter
na početje storilca.
Predlani so na Centru za
socialno delo v Celju (kjer re-
šujejo problematiko v obči-
nah Celje, Vojnik in Štore)
obravnavali 153 primerov tr-
pinčenja, zanemarjanja in
spolnega zlorabljanja otrok in
mladoletnikov. Od navedene-
ga števila je bila tretjina (okoli
50) predšolskih otrok, okoli
80 osnovnošolcev in približno
20 mladoletnih oseb, starih
od 15 do 18 let. Lanska stati-
stika je podobna predlanski.
V mnogih primerih gre za hu-
da kazniva dejanja, s katerimi
se ukvarjajo posebne skupine
znotraj kriminalističnih služb
in organi pravosodja.
V letošnjem prvem polletju
so tudi poUcisti in kriminalisti
UNZ Celje odkrili in obravna-
vali več primerov zanemarja-
nja otrok in surovega ravna-
nja z njimi. Zaradi suma, da
gre za tovrstna kazniva deja-
nja, so okrožnemu državne-
mu tožilstvu podali 12 kazen-
skih ovadb (v lanskem prvem
polletju 14).
V policiji so zadnja leta za-
dovoljni, ko vidijo, da se števi-
lo prijav občutno veča. Kazni-
va dejanja zanemarjanja mla-
doletne osebe in surovega rav-
nanja prijavljajo posamezni
občani, ko kak takšen primer
zaznajo, signali in prijave pri-
hajajo od delavcev v posamez-
nih strokovnih institucijah, ki
se ukvarjajo z mladino, stro-
kovni delavci v zdravstvu ipd.
V zadnjih desetih letih sta
na območju UNZ Celje umrla
dva otroka, žrtvi lastnih star-
šev, mnogo pa je takšnih, ki so
bili zaradi grdega ravnanja in
trpinčenja staršev oziroma na-
domestnih staršev hudo ali
lažje telesno poškodovani.
Srhljiv in izstopajoč je letoš-
nji primer, ko sta mlada mati
in njen izvenzakonski partner
psihično in fizično maltretira-
la šestletnega otroka. Več me-
secev sta ga pretepala in ga
zaklepala v stanovanje, kjer je
moral ure in ure pisati v zve-
zek, da bi se do vstopa v šolo
naučil vse črke in številke. Vi-
šek trpinčenja je bil, ko ga je
mati tri dni pretepala s pasom
in kuhalnico, mu porivala gla-
vo v straniščno školjko in ga
zaklepala ter ga v strahu in
hudih bolečinah puščala sa-
mega. Ob odkritju tega prime-
ra so imeli preiskovalci pred
sabo prestrašenega otroka, ka-
terega telo je bilo vse polno
potpludb in modric. Center za
socialno delo je otroka nemu-
doma namestil v nadomestno
družino, policisti pa so zoper
oba starša napisali kazensko
ovadbo.
Žal se je tudi ob opisanem
primeru izkazalo, da je za raz-
mere v družini in trpljenje
otroka vedel marsikdo v so-
seščini, a so vsi molčali po
zmotnem prepričanju, da se to
njih ne tiče. Otrok se je nečlo-
veških muk rešil sam, ko je
zbežal od doma. Lahko pa bi
se njegova žalostna zgodba
končala drugače, tragično.
Tako kot se je končala zgod-
ba malega Arnesa iz Velenja,
ki sta ga mati in njen prijatelj
tako dolgo in tako surovo tr-
pinčila, da je moral umreti. To
se je zgodilo lanskega februar-
ja, oba otrokova mučitelja pa
sta -še vedno na prostosti.
MARJELA AGREŽ
Arnes - za spomin in opomin.
Poskus požigci
V nedeljo, 1. septembra okoli enih ponoči je izbruhnil
požar na večjem kupu odpadnega lesa, zloženega pri gospo-
darskem poslopju na kmetiji Neže P. v Kalobju. Ker so
domači gasilci zelo hitro in uspešno posredovali, se požar ni
razširil na bližnje objekte, je pa kljub temu nastalo za okoli
100 tisoč tolarjev gmotne škode. Komisija, ki si je ogledala
pogorišče, je ugotovila, da je požar nekdo podtaknil.
M.A.
Padel S strehe
Pri prekrivanju delovnih hal na Lavi št. 7 v Celju se je 30.
avgusta popoldne pripetila delovna nezgoda, ko je 22-letni
Robert H. iz Celja hodil po strehi, pri tem pa se mu je pod
nogami vdrla ena izmed salonitnih plošč. Padel je z višine
sedmih metrov ter pri tem utrpel hude telesne poškodbe.
MINI KRIMIČI
Sladko, grenko,
slano
v času od nedelje, 25. avgu-
sta do torka, 27. avgusta zju-
traj, je neznani storilec vlomil
v trgovsko-gostinski kom-
pleks Kladivar na Kersnikovi
ulici v Celju. Iz prodajalne Na-
ia.last Aleksandra Z., je ukra-
(lel nekaj brezalkoholnih pi-
keksov, bonbonov in
iianjšo količino čipsa, iz go-
stinskega lokala Kladivar, ki
lelast Ivana H., pa je odnesel
sl^oraj prazen zaboj laškega
piva. Skupna škoda znaša
oi^oli 70 tisoč tolarjev.
Urška brez
mopeda
^ iioči na 27. avgust je nek-
^0 ukradel skoraj novo kolo z
■Motorjem znamke Piaggio,
'^mno modre barve, parkira-
jo na dvorišču na Okrogarje-
J'' ulici v Celju. Vozilo, ki je
'3st Urške L., je vredno 200
^'^0^ tolarjev.
Ure in blagajno
^ torek, 27. avgusta popold-
J^' je neznani storilec vlomil
^stanovanje Ane Ž. in iz so-
^' ^ kateri biva njen vnuk,
°^'^esel manjšo ročno blagaj-
° 'n tri ročne ure odličnih,
^^^^^ Zerro in Cartier. Stani-
^■f' ^- je oškodovan za prib-
^'^o 250 tisoč tolarjev.        ^
Sezul petko
v noči na 28. avgust se je
neznani storilec lotil osebne-
ga avtomobila renault 5, ki je
bil parkiran na Ljubljanski ce-
sti v Celju in ki je last Jožeta P.
Odmontiral in ukradel je vsa
štiri kolesa ter lastnika oško-
doval za okoli 60 tisoč tolar-
jev.
Zlatnino in denar
v sredo, 28. avgusta do-
poldne, je neznani storilec
vlomil v stanovanje Simone P.
na Kovinarski ulici v Štorah.
Notranjost je dodobra prei-
skal, našel in ukradel pa 3
kose zlatega nakita ter nekaj
denarja v nemških markah in
slovenskih tolarjih. Lastnica
je oškodovana za približno 50
tisoč tolarjev.
Odpeljal prikolico
v času od 19. do 28. avgusta
je v Bodrišni vasi pri Grobel-
nem nekdo neznano kam od-
peljal dvoosno avtomobilsko
prikolico znamke Westfalia
Werke, zelene barve in nemš-
ke registracije UL-YY 24. Pri-
kolica, vredna okoli 300 tisoč
tolarjev, je last Alojza K., ki
začasno biva v Nemčiji.
s kamnom nad
avtobus
v sredo, 28. avgusta zvečer,
se je nekdo približal avtobu-
su, ki je bil parkiran v Šempe-
tru in ki je last Lovra S. iz
Braslovč. Tebi nič, meni nič, je
pograbil kamen in z njim raz-
bil dve šipi in na avtobusu
povzročil za okoli 80 tisoč to-
larjev škode. Pri dejanju ga je
zalotil lastnik avtobusa, zato
je storilec zbežal, kot kaže, pa
njegovo ime ne bo dolgo
skrivnost.
Izginila laguna
v noči na 29. avgust je nek-
do ukradel osebni avtomobil
znamke Renault laguna 1,8
RT, temno modre barve, z
reg. št. CE Ml-210. Vozilo je
bilo parkirano na Malgajevi
uhci v Celju, lastnik pa je Mar-
ko K.
Dobrota je sirota
To, neštetokrat preverjeno
življenjsko pravilo, se je v
minulem tednu kar dvakrat
potrdilo.
V torek zvečer sta 53-letne-
ga Milana P. iz Šoštanja v lo-
kalu Teran v Šoštanju nago-
vorila dva neznanca ter ga
prosila, naj ju z avtomobilom
»potegne« do gostišča Ledi-
nek v Pristavi. Ko ju je Milan
tam kasneje odložil, pa je
ugotovil, da v hlačnem žepu
nima več denarnice, v kateri
so bih osebni dokumenti in
okoli 10 tisoč tolarjev gotovi-
ne.
Podobno se je zgodilo Jo-
žefu S. iz Velenja, ki je v četr-
tek popoldne v svojem avto-
mobilu prevažal neznanca.
Ko ga je iz Šoštanja pripeljal v
Pesje in ga tam odložil, je
ugotovil, da mu je neznani
potnik ukradel denarnico, ki
jo je imel na polici, v njej pa
osebne dokumente in za oko-
li 100 tisoč tolarjev denarja v
nemških markah, avstrijskih
šilingih in domači valuti.
Tat na gradu
V noči na 29. avgust je nez-
nani storilec vlomil v gostišče
na Starem gradu nad Celjem.
V lokalu je ukradel glasbeni
stolp, prazno blagajno in ne-
kaj steklenic pijače. Gostin-
sko in turistično podjetje Stari
grad d.o.o. je oškodovano za
približno 150 tisoč tolarjev.
Whisky iz omare
v noči na 30. avgust je nez-
nani storilec vlomil v hladilno
omaro na Petrolovem bencin-
skem servisu v Šentjurju. Na-
bral si je večje število ploče-
vink z brezalkoholnimi pija-
čami in 7 steklenic vvhiskija
ter podjetju Petrol povzročil
za okoli 60 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Izginili škoda,
petka
v noči na 31. avgust je nek-
do ukradel osebno vozilo
škoda favorit 135 LX, ki je bilo
parkirano pred stanovanj-
skim blokom na Nušičevi uli-
ci v Celju. Avto je bele barve,
z reg. številko CE S4-661, last-
nica Andreja L.G. iz Celja pa
je oškodovana za približno
600 tisoč tolarjev.
Isto noč je bilo ukradeno
tudi osebno vozilo renault 5,
tip five, ki je bilo parkirano na
Vrunčevi ulici v Celju. Vozilo
je svetlo sive barve, z reg.
številko CE 32-7 lE, lastnica
Brigita Š. iz Celja pa je oško-
dovana za okoli 800 tisoč to-
larjev.
Odpeljal R19
V noči na 30. avgust je nek-
do ukradel osebni avtomobil
renault 19, ki je bil zaklenjen
in parkiran pred stanovanj-
skim blokom Na zelenici 15 v
Celju. Vozilo je bele barve, z
reg. št. CE 90-28C, last pa je
Tomaža T. iz Celja, ki je oško-
dovan za približno milijon
400 tisoč tolarjev.
Zlatnina iz
stanovanja
Minuh petek je neznani sto-
rilec vlomil v stanovanje Alek-
sandre R. na Stanetovi ulici v
Celju. Ukradel je več kosov
zlatega nakita in lastnico oš-
kodoval za približno 135 tisoč
tolarjev.
Vlomilec v
čebelnjaku
v nedeljo, 1. septembra, je
neznani storilec- vlomil v to-
vorno vozilo, ki je predelano
v čebelnjak in ki je bilo po-
stavljeno na gozdni jasi v
Družmirju. Iz čebelnjaka je
storilec odnesel del satovja,
pri tem pa je uničil dva čebelja
panja. Lastnik Franc G. iz Ve-
lenja je oškodovan za okoli
50 tisoč tolarjev.
s tomosom v
neznano
v noči na minulo nedeljo je
neznani storilec stopil na dvo-
rišče stanovanjske hiše Pleši-
vec št. 52 in tam na še nepo-
jasnjen način odklenil neregi-
strirano motorno kolo tomos
CTX 80 ter se z njim odpeljal
neznano kam. Vozilo je bele
barve, lastnik Simon K. iz Ple-
šivca pa je oškodovan za oko-
h 150 tisoč tolarjev.       M.A.
Policisti poželi konopljo
žalski policisti so 27. avgusta pod daljnovodom v Zalogu v
Savinjski dolini odkrili tri lepo negovane gredice, na katerih
je lepo uspevala indijska konoplja. Na gredicah, ki so bile
druga od druge oddaljene nekaj deset metrov, je za zdaj še
neznani lastnik gojil 21 sadik konoplje, ki so do odkritja
zrasle že približno poldrugi meter visoko. Policisti so najde-
no konopljo »poželi« in jo kasneje komisijsko uničih.
34
MODA-NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Redne poslušalce meseč-
nih modnih oddaj na Radiu
Celje, ki ste prejšnjo soboto
zaman čakali na naše običaj-
no druženje obveščam, da je
oddaja odpadla zaradi bolez-
ni in je prestavljena na ta
teden.
V soboto, 7.9. ob 10.30 ste
torej prijazno vabljeni, da se
nam pridružite v radijskem
Modnem vrtincu, ki bo tokrat
gostil, mladi in perspektivni
modni oblikovalki, Uršo Dro-
fenik ter Gabi Fužir.
Govorili bomo o tem, kak-
šne možnosti ima pri nas mlad
strokoven kader, da se uvelja-
vi na domačem modnem po-
dročju in ali sme sanjati tudi o
uspehu v tujini. Pa o najnovej-
ših modnih trendih za prihaja-
jočo jesen in zimo bomo tudi
rekli kakšno, podelili običajne
nagrade in morda še kakšno
za nameček...
Skratka, bodite v soboto do-
poldan z nami, danes pa v
prvem septembrskem mod-
nem vrtinčenju »za pokušino«
pobrskaj mo med jesenskimi
modnimi smernicami.
Naslednja postaja: jesen
če nam poletje ne pripravlja
še kakšnega presenečenja v
obliki »indijanskega« podaljš-
ka, bo treba vsak hip prevetriti
garderobne omare, poiskati v
njih še uporabna oblačila in se
odločiti, kaj novega kupiti.
Ne glede na to, ali ste kretni-
co s počitniškega na delovni
tir premaknili z veselim ali
kislim obrazom, je jasno: na-
slednja postaja je jesen.
Preden pa odrinete na na-
porno romanje v trgovine,
morda za rahlo orientacijo le
nekaj novomodnih razpolo-
ženj :
Kot velevest - po nekaj sezo-
nah se vrača rjava barva. Pa ne
le tista čokoladna, zemeljska
in barva bele kave - letošnji
hladnejši meseci se bodo pre-
livali tudi v odtenkih karamel-
nega sladkorja in lešnika. Čr-
no-bele kombinacije so se
pomladi in poletju tako prilju-
bile, da jih moda pošilja tudi v
jesen in zimo. Pa na močne.
intenzivno čiste barve z rdečo,
zeleno, rumeno in modro na
čelu, tako značilne za 70. leta,
tudi kaže pomisliti.
In ostale značilnosti? Tesni
puloverji s puli ovratniki,
srajčne obleke z našitimi žepi,
ozka ramena, strech jakne
oziroma kostimi, hlače na bo-
kih, temne debele nogavice,
dvobarvni in lakasti čevlji, tor-
bice »Kelly«, 3/4 rokavi, tajli-
rane oprijete srajce z daljšimi
koničastimi ovratniki, ki so
razpeti čez reverje suknjiča, V-
izrezi na pletenih puloverjih,
pleteni plašči s pasovi, nov
Military look (vojaški stil) z
veliko našitimi žepi in gumbi,
divje mešanice barv , črtasti
vzorci, ozka dolga krila, maxi
plašči iz kamelhara...
Dovolj za prvič? Vsekakor
dovolj za spoznanje, da je tale
nova moda hudomušna in zvi-
ta, saj znova igra na preverje-
no noto spreminjanja starega
v novo.
Anketno nagradno vprašanje septembra:
KATERO NOVOMODNO JESENSKO OBLAČILO BI SI NAJ-
RAJE KUPILI?
a) Pleten plašč ali maxi jopico;
b) Tajliran tvidast kostim;
c) Po vojaško ukrojen hlačni kostim;
d) Srajčno obleko ali pisano-črtast pulover.
KMETIJSKI NASVET
Uporaba humovitov
v kmetijstvu
v preteklosti so se močno
povečevali pridelki zaradi
večje uporabe dušika, kalija
in fosforja. Z uporabo težje
mehanizacije so se tla zbija-
la, uničevala pa se je tudi
struktura. Zaradi intenzivi-
ranja pridelkov se je poveča-
la uporaba dušičnih gnojil.
Dušik je lahko v tleh v amo-
nijski, nitratni ali nitritni obli-
ki. Predvsem zadnji obliki se
zelo slabo vezeta na koluidne
delce v tleh. Zaradi tega pride
dušik na bolj propustnih tleh
v podtalnico. Podobno se
zgodi tudi pri uporabi pestici-
dov. Odmerke dušika bo po-
trebno zmanjševati na takšno
količino, kolikor jo lahko mi-
kroorganizmi in rastline po-
rabijo. S povečanjem organ-
ske mase v zemlji bomo po-
večali rodovitnost, tla pa bo-
do mikrobiološko bolj aktiv-
na.
HUMOVIT OG, ki je organ-
sko gnojilo živalsko-rastlin-
skega izvora, je namenjen za
izboljšanje fizikalno kemij-
skih lastnosti tal. Humovit OG
uporabljamo za osnovno
gnojenje in dognojevanje.
Vsebuje mikroorganizme za
oživljanje tal. Iz njega se po-
časi in enakomerno sproščajo
hranila. Ne onesnažuje pod-
talnice in je primeren tudi za
ekološko kmetovanje. Pred
osnovno obdelavo se ga po-
trosi 1000-3000 l/ha. Dodaja
se lahko tudi med rastjo.
HUMOVIT V je sestavljen iz
mešanice visoko kvalitetnih
šot, naravne primerne gline,
hranilnih elementov, mikroor-
ganizmov in dodatkov za več-
jo kapaciteto za vodo. Upo-
rabljamo ga lahko za sajenje
vinske trte, sadnih dreves,
okrasnega grmičevja, pri
vzgoji vrtnin in pri urejanju
zelenih površin. Njegova upo-
raba se je pokazala koristna
zlasti na osiromašenih tleh in
v času sušnih obdobij. Na trto
ga damo 2-4 1, na sadno sadiko
pa 3-5 1, odvisno od velikosti
izkopane jame.
HUMOVIT P je sestavljen iz
mešanice visoko kvalitetnih
šot, naravne gline, hranilnih
elementov in drugih dodat-
kov, potrebnih za nemoteno
rast in razvoj. Uporabljamo ga
kot gotov substrat, primeren
za pikiranje vseh sadik. V vrt-
narstvu se uporablja za se-
jančke in pikirančke ter za sa-
jenje nežnih rastlin. Hranilne
snovi in ostali dodatki omogo-
čajo boljši prijem ter zmanjšu-
jejo šok presajevanja. Pikiran-
cem je zagotovljena enako-
merna oskrba z vodo, zrač-
nost in biološka aktivnost.
HUMOVIT Z je sestavljen iz
lubja iglavcev, obogaten z na-
ravnimi organskimi gnojili.
Uporablja se za zastiranje sad-
nega in okrasnega drevja, vin-
ske trte, korit z lončnicami,
okrasnih gred...
Njegove prednosti pri upo-
rabi so, da ohranja vlago in
enakomerno temperaturo,
oživlja tla in preprečuje rast
plevelov. Dodatno gnojeiije
rastlinam ni potrebno. Po po-
vršini potrosimo 3-5 centime-
trsko plast substrata. Ob kon-
cu vegetacije ga podkopljemo,
ali pa ga v začetku nove vege-
tacije dodatno potresemo,
tam kjer manjka.
HUMOVIT L je substrat, se-
stavljen iz kvalitetnih šot. Do-
dani so mu hranila in drugi
dodatki za uspešno rast ter
cvetenje. Nameiijen je za
vzgojo sobnih in balkonskih
rastlin. Humovitu L ni potreb-
no dodajati drugih vrst zemlje.
S tekočimi gnojili gnojimo po
30-45 dnevih.
HUMOVIT G je dekorativni
substrat, brez mineralnih do-
datkov. Uporabljamo ga za
prekrivanje zemlje na grobo-
vih in gredah. Na kamenju ozi-
roma spomenikih ne pušča
madežev.
NANDE OSOJNIK,
dipl. ing. agr.
ZDRAVILNE RASTLINI
Piše: BORIS JAGODI
Krvenka
Krvenka (Lythrum salicaria
L.) spada v družino krvenovk.
Družina šteje približno 500
vrst, ki rastejo v vseh klimat-
skih pasovih. V tropskih kra-
jih so njeni predstavniki veči-
noma majhna drevesa ali gr-
mi, včasih tudi zelišča, v
zmerno toplih krajih pa so
skoraj samo zelišča.
Krvenka je trajnica in iz
močne korenike zraste do 120
cm visoko steblo. To je po-
končno, enostavno ali razra-
slo. Listi so sedeči, navzkriž-
no nasprotni, suličasti in pri
dnu so srčasto zaokroženi.
Zaradi svojevrstnih pecljev
lahko listi plavajo na vodi, za-
to so rastline dobro prilagoje-
ne poplavnim območjem. Škr-
latni venci nežnih cvetov so
združeni v klas. V cvetovih so
lahko kar trije tipi različno
dolgih vratov, ki zagotavljajo
navzkrižno oprašitev. Iz cve-
tov se pozneje razvijejo plo-
dovi s številnimi semeni, ki so
porasli s sluzastimi laski. Kr-
venka cveti od maja do konca
avgusta.
Raste po vlažnih krajih, jar-
kih, močvirskih travnikih, po
bregovih rek in potokov do
nižin do montanskega pasu.
Nabiramo cvetne vršičke in
jih posušimo v senci na prepi-
hu ali v sušilniku. Ponekod
nabirajo tudi koreniko.
Krvenka vsebuje čreslovi-
ne, eterično olje, flavonoide,
glikozid salikarin, karotinoi-
de, organske kisUne in njiho-
ve rudninske soli, škrob itd.
Vse te zdravilne snovi delu-
jejo kompleksno na vnete
sluznice ustne votline, poži-
ralnika, želodca in črevesja.
Zaradi obilice čreslovin in fla-
vonoidov preprečuje vnetne
procese, zavira driske, krvavi-
tve in ljudsko zdravilstvo jo je
že davno priporočalo zoper
grižo in tifus. Glikozid salika-
rin deluje kot zaviralec krvavi-
tev in ima blage antibiotične
učinke, iz posušenih cvetnih
vršičkov kuhamo prevretek,
tako da eno veliko žlico droge
prelijemo s pol litra mrzle vo-
de in segrejemo do vrenj
zavre, kuhamo še minu
dve, nakar odstavimo, f
jemo in pustimo, da se o)
Precedimo in čaj pijem
požirkih večkrat na dan.
sko zdravilstvo priporo
čaj tudi pri prehudi mens
ciji, zastrupitvi s hram
tudi kot zdravilo zoper ej
sijo in šumenje v glavi
lahko pripravimo tudi
da eno zvrhano žlico cvei
listov poparimo z enim li
vrele vode, pokrijemo ii
stimo 15 minut, da se ol
Nato precedimo in pi
večkrat na dan po pol lit:
kroničnem vnetju črev
želodčnih in črevesnih i
dah, pa tudi pri poletnil
skah odraslih in otrok s
bro obnese. Iz sveže kr\
si lahko pripravimo tudi
turo, tako da dva dela ras
namočimo v osmih deli
stega alkohola, pustimo i
plem 14 dni, nakar prece
in namočeno drogo tud
snemo ter obe tekočini;
žimo.  Razredčeno tinl
uporabljamo pri vseh z
navedenih težavah, pa tu
raznih kožnih vnetjih, &
mih, ozeblinah, znojnih^
jih pod pazduho, med r
mi, z njo lahko tudi grgi
pri vnetju ustne votline
majavosti zob, slabemu;
hu iz ust itd. Tinkturo 1
uporabljamo tudi za zdn
nje krvavih ran, odrgni
prevretku si lahko kopan:
di noge, če se preveč pc
in imamo razpokane pel
podplate.
RECEPTI TETE
K^
Bela struca z nadevom
Štruci kruha, takšni kot jo
ponudimo h kaviarju ali fran-
coski, odrežemo obe petki in z
vilicami odstranimo sre
ne da bi poškodovali skoi
Za nadev potrebujemo:
masla, 100 g gnjati, 100 g t
nega govejega jezika, trd(
han rumenjak, 75 g sira,
žličke kaper, 25 g pistacij, i
sardel, gorčico, sol in pope
Maslo penasto umeŠ
stlačimo rumenjak, ses(
mo pistacije in kapre, na
mo vse drugo na majhne
ke in vse rahlo premešat
začimbami. To zmes na
mo v izdolbljeni kruh,
postavimo za nekaj ui
hladno, nato pa ga razrez
na tanke rezine in jih na
mo na pladenj. Da bi bik
doba še bolj pisana, poi
mo rezine s polnjenimi 1
dižniki.
VEDEŽEVALEC DENIS
Šifra:Tejč
Hvala za tvoje pohvale,
potrudil se bom, da bo ru-
brika še naprej dobra. No,
tebi pa moram povedati, da
moraš v šoli malo bolj delati
in skrbeti za svoje znanje.
Uspeh bi lahko bil boljši,
kajne?
Pa tudi s fantom se bosta
precej dobro ujemala, kljub
temu, da sta oba ovna in kar
malo preveč trmasta. Pa naj
vsak malo popusti in vse bo
še dobro.
INFORMACIJE
35
36
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
46
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Vedno budni
Niko Kač, celjski bančni šef: »Mi bančniki moramo biti vedno
budni. Še ko spimo, to opravimo kar stoje, da nas ne presenetijo
kakšne nove obrestne mere.«
Po f oci
Slovenski turistični delavci
so šele pred dnevi uvedli po-
sebni turistični telefon. Verjet-
no še niso ugotovili, da so se
množice že vrnile s počitnic. Iz
tujine.
Pred volilnim
tirkusom
V prihodnjih tednih nam'go-
tovo ne bo dolgčas, saj je pred
nami veliki volilni cirkus, po
ameriškem vzgledu.
Kot se govori, bo na listi LDS
Alenka Pinterič, Alfi Nipič je
nekoč že bil na njej, povabilo
Juretu Koširju pa zanikajo.
Krščanski demokrati naj bi os-
vajali Brigito Bukovec ter Ma-
tejo Svet, za katero se menda
zanimajo tudi v Demokratski
stranki. No, tam ima veliko
besede že Danica Simšič, nek-
danja TV voditeljica, njihov
član pa je tudi igralec Roman
Končar Za Združeno listo se
bodo zagotovo pojavili kultur-
niški par Vinko Moderndorfer
in Jerca Mrzel ter novinarka
Lada Zei, kar tiče SLS pa se
šepeta o Tadeju Hrušovarju,
Heleni Blagne, Nicholasu
Omanu in Lojzetu Slaku. Sicer
pa je vodja stranke, Marjan
Podobnik, pravkar izdal glas-
beno kaseto.
Jabolko spora
Jabolko je simbol greha,
odrešenja, je sadež ljubezni, je
Adamovo, prinčevo, volčje,
zlato, vladarsko, je ime raču-
nalniškega podjetja in glasbe-
ne založbe in je zaščitni znak
prvega mednarodnega sadjar-
skega sejma. Tako so pesnili v
Studiu trg na uradnem vabilu
za letošnji sejem v Slovenskih
Konjicah. Glede na vihar, ki so
ga zaradi sejma sprožili v Gor-
nji Radgoni, lahko v pesnitev
primaknejo še eno jabolko. Ja-
bolko spora.
Celjska banovina
Celjani imajo nesporno velik
posluh za svojo slavno zgodo-
vino. Po svojih vrlih knezih so
mesto ob Savinji že razglasili
za knežje mesto. Glede na
vplivne mogotce iz novejše zgo-
dovine se Celjsko brez strahu
lahko preimenuje še v Celjsko
banovino.
ZANIMIVOSTI
Kivi bogato obrodil
Marija in Rado Ambrož iz Žalca se z vzgojo kivijev ukv
že deveto leto. Imata dve rastlini, ki sta letos njun trud in
bogato poplačala. Na trtah je kar 319 sadežev, ki bodo ok
godni za obiranje. Kot je povedal Rado, je bilo letošnje k
kivi še posebej ugodno, ker je bilo dovolj padavin.
Goban za več juh
Tale goban velikan je sicer že končal v loncu ozn
zmrzovalniku Pfeiferjevih iz Tevč pri Laškem, od sobote, 1
je oče Drago našel v gozdu ob hiši, pa je bil pravi zvezdnik,
kot mala Tjaša, ki je velikana podržala tudi pred objekt
našega fotoreporterja. Foto: GREGOR K
AFORIZMI
• Kadrovsko stanje rm slo-
venski politični sceni je tako
bledo, da pravih političnih
barv sploh ni zaznati.
• Prispevek Slovencev k med-
narodni skupnosti je ogromen.
Večina kapitala je zunaj.
• Ne vemo še natančno s kak-
šnimi sredstvi bomo dosegli
svetlo prihodnost, vemo pa za
kakšno ceno.
• Odpiranje novih delovnih
mest je privilegij zaposlenih.
• Politiki sprejemajo odloči-
tve na podlagi spolitiziranih
strokovnih podlag.
• Zgodovina nas uči, da so
naši predniki prezirali roman-
tično ljubezen. Danes ne negu-
jemo niti ljubezni.
• Spet imamo brigadirje, če-
prav nimamo več delovnih ak-
cij.
FRANCI ČEČ
STRANKA ŠALJIVCEV
Rudi Vrečar iz Šmihela nad Laškim se bo,
kot avtor šale tedna, veselil izleta v neznano,
ki smo ga prestavili na konec meseca, ko naj
bi bila zrelo grozdje in ko bo rdeča nit našega
druženja vse, kar je povezano s trgatvijo.
Žreb mu je določil »sotrpinko« Jožico Pfeifer
iz Gozdeca 2, Laško.
ŠALA TEDNA
Pod kokosovim orehom se pase slonica.
Prileti vrabec, ji sede na hrbet in jo začne
nadlegovati. Po dolgotrajnem in vztrajnem
imgovarjanju vrabčku le uspe nagovoriti slo-
nico. Ko sta bila na vrhuncu intimnega
dogajanja, pade slonici na glavo kokosov
oreh. Slonica se strese, vrabec pa: »A si le
videla, kaj je mojster?«
Zdravniška
»AU se vaš mož drži navodil, ki sem mu jih
predpisal?«
»Se. gospod doktor, s tabletami je na teko-
čem, s kozarci vina pa je že dve leti naprej.«
Nmmhei
»Janez, veš katera stvar je najbolj nesmiselna
na svetu?«
»Ne! Povej!«
»Ograja okoli pokopališča, zato, ker se ni
bati, da bi kdo ušel!«
Poletje
Tudi v nebesih je pravo poletje, zato so hudiči
predlagali angelom, da bi zaigrali pravo nogomet-
no tekmo. Angeli so se smejali hudičem: »Pa saj
nimate nobenega upanja! Vsi najboljši nogome-
taši so pri nas, v raju!«
Hudiči pa se niso pustih: »Že mogoče, toda - kaj
pa mislite, kje so najboljši nogometni sodniki?«
Navodila
»Ali veš, zakaj imajo vsa slovenska zdravila
navodila tudi v srbohrvaščini?«
»Vem, vem, zato, da jih razumejo vsi Sloven-
ci.«
Noge
Dve mladenki se pogovarjata. Prva reče: »Veš,
jaz nikoli ne stopam, ker moje noge so najboljše
prijateljice. Bog ve, kaj bi se jim lahko zgodilo.«
Druga pa reče: »O, jaz pa stopam. Tudi
najboljše prijateljice se kdaj pa kdaj razidejo.«
Pokopavanje
Trije šaljivci se pogovarjajo, kje bi bil rad kdo
pokopan. Prvi reče: »Jaz bi bil rad pokopan
poleg Prešerna.«
»Zakaj?«
»Zato, da bi še mene zasipali z venci, ki jih
vsako leto polagajo na njegov grob.«
Lojz pravi: »Jaz pa bi rad ležal poleg Aljaža.«
»Zakaj?«
»Zato, da bi mi ob spominskih dnevih pevski
zbori peli slovenske pesmi.«
»Kaj pa ti?« vprašata oba moška Slavca, ki se
je nekam zamislil.
»Jaz pa bi rad počival poleg Raquel VJelch,«
reče nazadnje.
»Saj ta pa še živi!« vzklikneta oba moška.
»Saj, zato pa!«
Violina
v Ameriki mali Joe v glasbeni šoli odpre škatlo
za violino - tam pa ni violine, ampak brzostrelka.
»Kaj je zdaj to? Zelo sem presenečen.« je dejal
učitelj.
»Z očkom sva zamenjala škatli. Tudi on bo zelo
presenečen, ko bo v banki odkril pomoto.«
»Dober dan, soseda. AU greste danes zvečer
tudi vi na Figarovo svatbo?«
»Ne. mi bomo poslali samo čestitke.«
Šale so prispevali: Darinka ČRNELIČ iz Gro-
belnega, Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi. Jasmi-
na SIMLER iz Celja, Alenka ZAPUŠEK iz Plani-
ne pri Sevnici, Justina GOSTEČNIK iz Braslovč,
Simona VODOPIVEC iz Ljubljane in Alojz
ARLIČ iz Šmarja.