«¦
Št. 55.
V  Gorici, dne 9. ijiaja 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, večerno izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom1' ob novem letu vred po pošti pre-jemana   ali   v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-f.l)
ooi leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta........3 , 40 „   ,    ,    1-70
"ua&micne številke stairejo-^^riift**^-),^,^^,.*..^-... Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. ll v Gorici v »GoriSki Tiskarni« A. Gabršček vsak lan od S. ur<» zjutraj do (J. zvečer; ob nedeljah pa od ^ do I J. ure. >'a naročilu bn»/ dopbshuie naročnin' ji« ne oziramo.
^'UIMOKEC* izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse lefo '-IJi^} h aK gld. 1-60.
«.Soca» in «l'riii:orecj» se orodajata v Gorici v to-bakarni Schvarz v Šolski ilici in Jotlersitz v Nunski ulici; — v Tr&tu v tobakarai IravrenCi* na trgu delia Casernia in Pipan v ulici Ponte della Fabbra-
SOČA
Večerno i zda nje.)
Uredništvo
. ee nahaja v Gosposki ulici it. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katero no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.                  ___                               J
Oglasi in poslanico
sa računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 'kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostora.
Naročnino In oglase je plačali Ioco Gorica.
„Gorigka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» m «Primorca» Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletoo 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «81ov. knjižmoi* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
«Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Dr. Gredofčič - in pavovo perje.
Jeseni I. 1899. se je sestavila v uredništvu »Soče* — iz peresa A. Gabršceka — peticija na razna ministerstva, ki je imela na kratko to vsebino:
1. Kakor ruzudno iz vladnih načrtov, se je visoka vlada koncčuo odločila za bohinjsko železnico. D.im je lila od nekdaj vroča želja prebivalstva Soške doline, tla bi se zgradila p r e d e I h k a ali tu a n g a r t s k a železnica, vendar v očigled tega dejstva noče nasprotovali bohinjski, marveč jo v interesu nase dežele, naj se zgradi čini prej vsaj ta železnica.
ii. Ker j«1 pa prebivalstvo gorenje Soške doline hudo razočarano v svojih naduh, naj bi se istočasno zagotovila in čim prej zgradila krajevna z-lezniea od Sv. Lucije najprej do Kobarida, ker se to lahko zgodi z ne prevelikimi treski. /." ta železnica bi silno vslrezal.i tudi celemu bol s ki*mu okraju, ko bo eokrat i/vrsvua nova cesta od Kobarida tl„Sjf.
1». Ta železnica naj se potem čimprej podaljša do Bolca in morda do ('.»dada, kjer se zveze s tamosnjn železnico.
Ta peticija je bila jako previdno sestavljena. Predno je bila spisana, je imel sestav-lja'.ee ilogovore z vplivnimi osebami, tako, da je morala vzbudili v tnrrodajntli krogih prijazen (i.tmev. --- Peticijo je soglasno odobrilo iti spn-j. !o občinsko st-traMuidvo v Kobaridu, a podpisale so jo še vse prizadete občino. Odposlana je bila in — dosegla je zaželjen Vspeh, kaknf bomo videli.
Kako se ;e obnašala nasproti tem previdnim korakom Uredolcifevu »Gorica*? Cujte ! No rte vala <e je in imenovala jo neumnost mlad«ga Kristana (ki je bil taOas tajnik .Trgovko - obrtnega društva*). d;isi on tii it!:i-! s to 2-»d»-vo nič opraviti. — T<> norievan/' eir.^hjVkVMga ii-t.i v tako \.iju'!ii \pr..;.iu.u V zbud.lo v bril ;h opra-vič.-uo t.e^-vo;jo! Ako ¦>:• «Jr> „'«'rri.Vv !i»! tako beda>t<J z., ga na v prespi ii.ud. kako na: bi l!:.i .i v t" :-?•)>.a in,. ¦»•lajui krogi du-uaj-ki 'r ¦¦ lil fn:t'; mi ga! O ?«'!ii pis/a--..« ! T>; u tu pii. .iu narodno - uapn- hie strank." v K<duri iti a; •?-. •• a iivgu-?«« !an-k< rr.i \\Ka je bilo gove.ra o (»-j   >r.>-7.n\i in^preita
»Deležniki javnega shoda v Kobaridu dne 20. avg. 1900. se obračajo na visoko vlado z nujno prošnjo, da istočasno z izde-lanjem podrobnega načrta bohinjske železnice izdela tudi (rasni in podrobni načrt krajevne železnice od postaje Sv. Lucija na mostu ob progi bohinjske železnice mimo Tolmina, Kobarida, Bovca, Kluž do Logov; da sprejme to krajevno železnico med one, ki se imtijo zagotoviti z državno podporo že nastopnega leta; da nemudoma predloži to zadevo dež. zboru goriškemu radi založitve osnovne glavnice iz dež. zaloga iti po zasebnih udeležencih".
Ta resolucija je bila tudi sporočena vladi. V deželnem zboru je dr. T u m a tudi sprožil to važno vprašanje. In cesarju samemu, ko je bil v Gorici, se je tudi predstavila posebna deputacija nase stranke, ki mu je izročila spomenico o željah našega ljudstva...
In kaj je bil vspeh lega sistematičnega dela? Nič manj iu nič več nego ta, da je komisija, k« je kouečno pregledala in odobrila bohinjsko progo, sprejela v svoj zapisnik so g I a s u o i z j a v o ; naj se v splošnem inlnre.su sočasno zagotovi tudi lokalna železnica od Sv. Luciji* do Kobarida z morebitnim podaljškom do Holca. Vojno mi-ni-tcr*lvo pa je z ozimni na \se to končno samo prišlo do predloga, naj se zgradi do bolskih Kiuž o zk otiru a železnica. Kit s laku žel"/.uico ne moremo biti zadovoljni, .'•e je od nase strani tudi takoj primerno odgovorilo.
Ko   je   \idel   dr.   (i r e d o I č i č   tako ugodno stališče le   krajevne železnice,  je bil t ikoj pripravljen, nabrati si zaslug in — na-kititi se s pavovim   perjem, kakor je že njegova stara   navada.   Požrl  je   z   vso   njemu lastno hrabrostjo   zabavljice  svojega   lista in je - - čiijte ljiidje božji!   —   podal v državnem zboru n.i vlado   interpelacijo, kaj   misli z žt-a-zniro   od   Sv.   Lucije   do   Kobarida  in Iloji-a ! I'o dokretn   času   j«*   viiežki   možakar ] priiMpi"al za nami,   »nzmal*   skorn doslovno j i.-e, kar   smo   mi   o   tem pisali  v listih, peli tid.di iu resolueijah,   «Vs:  g!e,te  dragi  hri-1 hovi-i. kako skrbim   jaz za vas, a vi   ste mi \ l.iko sirarno m -hvaležni!   - Tu imate celo po-\ «.!;b's (Iredolfirevo! Mož   kar   ne   more   bili j drugačnimi! Vedno iu vedno se ponavlja ista | pesem o —  pavov* m  pcr.u !
Zdaj pa čujmo, kaj je odgovoril železniški minister v seji % t, m. Rekel je (da sami zopet ne prevajamo po tesnopisneni zapisniku, ponatiskujemo kar iz „Goriee*) namreč .-
»Ugodneje so razmere glede lokalne železnice od Sv. Lucije do Kobarida, oziroma do Uovca. Poizvedbe glede predelsko železnice bo pokazale, da je izpeljava te lokalne železnico, katere proga bi zadela skupaj s prvim delom predelsko črte, izven vsakega dvoma.
S tehničnega stališča ni torej nobene zapreke, da se v slučaju zgradbe bohinjske železnice pozneje v interesu odprtja gorenje Soško doline jemlje ozir na zgradbo lokalne železnice od Sv. Lucijo do Kobarida, oziroma do Bovca. Kadi tega se je že o predlogu glede gradnjo bohinjske železnice in istotako pri projektuvaniu postaje Sv. Lucija jemalo ozir na to, d .«.• gradnje v slučaju gradenja omenjene lokalne železnice iste no bodo ovirale. Na drt.go stran pa mi je zopet pri najboljši volji nemogočo, že v bližnjem času zagotovili kako zakonsko predlogo, ličočo so le železnice, ker mi manjka še vseh predpogojev od strani interesentov in dežele in je naposled tudi iz riruzih ozirov skoro nedopustno, da so v grofiji Goriški prične graditi se kako novo večjo železnico, dokler nista izdelani lokalna železnica od Gorice do Ajdovščine in pa bc-1'tijska •železnica."
Tako je govoril minister! Povedal ni prav nič. novega, marveč edino to, kar nam je bilo že znano in kar smo v »Soči" in »Primorcu" že davno povedali našemu ljudstvu. Vlada je natančno precizovala svoje stališče, iti sicer se nam zdi, kakor da je hotela reči: Zdaj jo pač od vas samih odvisno, da storite v deželi vse, kar treba, kakor pravi resolucija lanskega kobariškoga shoda. — In tudi ne bo drugače 1 Ko bo enkrat bohinjska železnica pod streho, bo treba izvršili vse predpriprave za krajevno železnim Sv. Lucija-Kobarid-Bole, in to bo toliko lož«;, ker so vsi načrti že izgotovljeni. — Ako bo pa dr. Gredolčič podiral, kar se bo v tem oziru dalje zidalo, ako bo njegov list smešil, kakor je storil od začetka, mesto da bi podpiral, potem seveda ne bo niti — p a v o v c g a perja. Zato le vroče želimo, da bi dr. vitez   Gregorčič pridno  capljal' za
nago stranko, kakor je storil doslej ~ pavovo perje mu radi prlvoSčimol — tako bomo naprednjaki j«, klerikalci vsaj v tem vprašanju lepo edini in složni, kakor je neobhodno potrebno v tako važnem življenskem vprašanju za celo Soško dolino. Naj dr. Gre-dolčič le dalje pridno »uzma« od narodno-napredne stranke, ker jo s tem vsaj podpira in ne podira, kakor je delal od začetka v svoji »Gorici«. Zdaj, ko vidi, da so visoki krogi naklonjeni, bo gotovo tudi dalje tako delal. Prav torej I Le dalje po tej stezi — pavovega perja!
Korespondencni urad.
(Glas z Dunaju.) »Edinost" je govorila nedavno od lega o glavni in najvažnejši točki, s katero se je bavil novinarski shod v Dubrovniku, o ustanovitvi slovanskega korespondenčnegu urada, ki no] bi posredoval slovanskemu časopisju zanesljiva in objektivna poročila o slovanskih razmerah. DoL':nila se je pri toni ovir in težkoč, s katerimi bi so morali boriti ustanovitelji takega ur.;da in ki so skoro nepremagljivo, kakor kaže dejstvo, da se. je razpravljalo že na treh novinarskih shodili o tem predmetu, ne da bi se sklenilo ali celo doseglo kaj konkretnega.
Vsi slovanski novinarji so si v tem jedini, da je poročanje obstoječih uradov nezadostno, vsaj kolikor se tiče slovanskih razmer in dogodkov v slovanskih deželah. Na shodu v Dubrovniku se je urednik Anyž pritoževal, kako pristranski je poročal oii-cijalni korespondencni bird o demonstracijah v Pragi in drugih čeških mestih po Bade-nijevem padcu. Ta bird je pisal o demonstrantih kot o tolpi tatov in pijan:h razgrajačev. Izvenčeško slovansko časopisje je bilo navezano na ta poročila ter je stalo lak6 nevede v službi slovanofobov. Istotako nezadostna in krivična so poročila obstoječih uradov tudi iz drugih slovanskih krajev, iz Bolgarske, Macedonije, Srbije itd. Potreba, da se temu stanju opomore, se je čutila že davno. Toda, kakor je že omenila »Edinost", — vse le institucije: c. k. korespondencni biro, Wolfov bird, Reuterjev bird, Agence Havas — so bogato fundirane in konkurenca ž njimi v posredovanju brzojavnih poročil bi bila nemogoča, vsaj dokler  ni  tistih mi-
m>
5uo sradis"?
F
IV.lj-.ki PjM>:«.i ller.rik S:.-nk;e*hv        I^l^veml Po.lrav.ski.
Kiuh.r {>;*. t«\iiu nt« bom mo^el, pošljem ti svojega i»prnMVm*;i s |d>!wui in z vprašanjem, kako m« ti jmhH. Pozdravljam te, o boginja, ter objemam tvoje iiiifie. Xo srdi se, da U> iitUMiujent bosima. Ako mi to /.ubraniš, te bom ubogal, toda sedaj Še- no znam dni-gaiV. — Pozdravljam to iz tvoje bodočo hiše s t:olo dušo.;
XIV.
V Kimu je bilo že znano, da hof-e iti ;*esar potoma v O.stijo, da tam vidi največjo Indijo na svetu, ki jo bila taeas pripeljala žito iz Aleksandrije, in da pojde od tam po obrežni poti daljo v Aneij. Povelja ao btla.razdana že pred nekoliko dnevi, radi tega so se zbirale že zorano v jutro pri Portu Ostiensis tolpo 'inosiJiiii postopaeev in ljudij vseh narodov, da nasitijo svoju oei s pogledom na cesarjev sprevod, kateremu se rimsko ljudstvo nikdar ni moglo dovolj načuditi. Potovanje v Ancij ni bilo dolgo, niti težavno; v samem mestu je bilo mnogo vil in krasnih palač; tam je bilo mogoče najti vse, ker je zaželela mehkužnost m ugodno življenje. Toda cesar je bil privajen, jemati s seboj na pot vse reci, ki so mu bile priljubljene, od godal in domačega orodja do kipov in mozaik, katere
vozili s seboj celo takrat, kadar je imel le za kratek oditi iz Kima.
Ladi tega so ga vsakokrat spremljala cela krdela sužnjev, ne vštevši velikega števila pretorijanskih vojakov in Augustijancev. od katerih vsakdo, je imel celo tolpo sužnjev.
Tega din' zarano so gnali pastirji iz Kampanije, oblečeni v kozje kožo in z opaljenimi obrazi od sobica, skozi mestna vrata pet sto oslic, da se je Popeja takoj drugega dim po dohodu v Amdj" mogla okqpati v njih mleku. Gledalci so s smehom zrli na dolga ušesa črede, pomikajoče se naprej v kolobarjih prahu, ter radostno poslušali žvižganje bičev in divji krič pastirjev. Ko so bili osli že odšli naprej, so pritekli na cesto celi roji dečkov, ki so cesto skrbno osnažili in posuli na njo cvetice in jegličje pinij. Zbrana množica si je z zndovoljnostjo pripovedovala, da bo vsa pot v Ancij tako posuta s cvetjem, katero so nabrali po zasebnih vrtovih po okolici, ali pa so ga kupili od prodajalcev v Portu Magionis. In čim bolj se je danilo, tem večja je postala gneča. Nekateri so pripekali s seboj cele rodbino, in da bi jim čas ne bil predolu so razprostrli plahte po kamenju, namenjenem za novi tempel Cerere, ali pa so jedli .prandium* pod milim nebom.
Tu so se razgovarjali o cesarjevem odhodu, o njegovem daljšem potovanju ter o potovanju sploh, pri čemur so mornarji in dosluženi vojaki pripovedovali o čudežih v pokrajinah, o katerih so slišali ob času daljših pohodov in v katere š0 doslej ni zašla rimska noga. MešČanje, ki še niso bili dalje nego na via Appia, so poslušali osuplo o čudežih Indije in Arabije, o arhipelagu (morju), ki obliva Britanijo, kjer je imel Briarij na nekem otoku zaprtega Saturna,
in kjer so prebivali duhovi; o pokrajinah Hiporbo-rejskih, o morskih rokavih: o sikanju in rjovenju, katero so dajale od sebe vode Oceana v trenutku, ko se je zapadajočo solnce potopilo v kopel. In lahko jo bilo tolpo pripraviti do tega, da ie verjela v te vesti, v katere so verjeli celo taki ljudje kakor Plinij in Tacij. Govorili so tudi o novi ladijL katero je imel oglodati cesar, ki je bila pripeljaja za dve leti pšenico in vrhu tega še štiri sto popotnikov in množico divjih zverin, namenjenih za razne poletne zabave. In radi tega je bilo ljudstvo udano cesarju, ki ni samo redil, marveč tudi zabaval to svojat. In za to je bila tudi vsikdar pripravljena, navdušeno pozdravljati ga. .
Pojavil so je oddelek numidskih jezdecev pre-torijanske vojske. Imeli so na sebi žolto opravo z rudečimi pasovi in velike naušniee, ki so metale zlat odsev na njihova Črna lica. Ostrina njihovih bambusovih sulic se ie lesketala na solncu nahk plamenu. Ko so bili oni prošli, je stopal za njimi sprevod, podoben procesiji. Toipe so se jele gnesti, da bi si mogle ogledati sprevod, toda dospeli so oddelki pre-toriiancev, ki so obstopili na obeh straneh cesto ter zabranili množici, stopiti na njo. Spredaj so drdrali vozovi, vozeči šotore iz rudečega in vijoličkastega škrlata in šotoro :z povsem belega bisa, pretkanega z zlatimi nitmi; vshodno preproge, mize iz cedrovino, ploščo iz mozaik ter kuhinjsko posodo; kletke s tiči od vshoda, juga in zahoda, katerih možgani ali jeziki bi imeli priti na cesarsko mizo; amfore z vinom in košare s sadjem.
(I>a\jc pride.l
lijonov, s katerimi so bila ustanovljena omenjena podjetja. Poleg tega bi se moral slovanski urad vsaj v začetku boriti z zaprekami, ki bi mu jih stavila ta konkurenčna podjetja, oprta na podporo vlad in vseh ofi-cijainih krogov, ki niso bili Slovanom nikdar naklonjeni.
Imeli smo priliko govoriti z izdajateljem korespondence »Information«, katero omenja »Edinost8 v svojem Članku. Tožil je o ovirah, ki jih bi bilo treba premagati, predno je doseglo njegovo podjetje po desetletnem obstanku svoj sedanji ugled. Teh ovir mu niso stavile samo Slovanom sovražne žurna-listiske klike in pa vlade, temveč celd tisti krogi, katerim je korespondenca namenjena in katerim služi s svojimi zanesljivimi pismenimi poročili kot nekaka korektura neobjek-Uvnih brzojavnih vestij, izhajajočih iz dvomljivih virov. Nekateri zahtevajo, da bi bila .Information* strankarski list in ni jim po volji, da je samo registrator poročil iz raznih krajev in od raznih strank. Strankarski list bi imel samo vsekakor vrednost samo za dolično stranko in ne za vso slovansko javnost. To nerazumevanje pravega smotra slovanske korespondence je bila velika ovira »Informaciji* in bila bi tudi ovira korespon-denčnemu uradu za brzojavna poročila. Druga zapreka pa je nekako nezaupanje od strani slovanskih politikov in žurnalistov. Če hoče kak slovanski pcMtik povedali svoje mnenje širši javnosti ali demontirati kako neresnično poročilo, — na koga se obrne? Na tisti nemški liberalni list, o katerem ve, da je Slovanom krivičen in da vsprejme njegov dopis le zategadelj, da se more ponašati s svojimi »dobrimi informacijami* it? s svojim ugledom. Dotični slovanski politik pa je celo vesel in ponosen, da se n. pr. »Neue Freie Press©- ukvarja z njegovo osebo. To je dejstvo; in če potem kdo toži, da n. pr. »Information*, ki hoče biti korespondenca za slovansko časopisje, v tem ali onem slučaju ne zadostuje svojemu namenu, tedaj so krivi tega pač v prvi vrsti le tisti sami, ki tožijo. Ako bi se listi krogi, ki občutijo, težko svojo odvisnost od nasprotnih korespondenčnih uradov in nasprotnega časopisja, v resnici zanimali za stvar, tedaj bi slovanska korespondenca že davno zadostovala svojemu namenu.
Tako pa se pač pritožujemo nad tujimi . podjetji in njih pristranostjo, a poslužujemo se jih kljub temu ter jim strežemo s poročili, kar se nam pri Slovanom prijaznih podjetjih ne zdi vredno. To so glavne zar preke, ki so ovirale doslej razvitek Slovanom pravične poročevalniee in ki bodo najbrž tudi stale na poti, če še bo kedaj nameravalo ustanaviti brzojavni korespoudenčni biro za slovansko časopisje.
Dopisi.
Y Gorici, dne 8. maja 1901. ~ (T u 11 i frutti.) —Sšempaskim „živinozdravnikom" sem se moral že parkrat baviti na tem mestu, pa tudi dr ugodi v »Soči* so bili že povedani slučaji iz njegove »praske*. V šempaski občini cvete klerikalno gospodarstvo, katero držita poko icu župnik Grča in pa živino-zdravnik* Hiustja (tako so ga namreč v poslednjem času prekrstili Šempasci.) Ker bi bilo škoda, da bi se pogubili razni pojavi tega gospodarstva na »katoliški podlagi", ne morem kaj, da bi ne povedal vse tisto, kar izvem o takem »žegnanem gospodarstvu*. Torej naprej: Kmet E. je prignal nekemu mesarju v Gorico vola, da ga pobije. Pobil ga je, ali kupčija je Šla rakom žvižgat, ker vol je imel nagnita pljuča. Žalosten je prišel kmet domu in se zatekel k vrhovnemu »pastirju* goveje živine, k »živinozdravniku* Hrustiji, naj mu pomaga. Hrustija se je prejel in pocukal parkrat za svojo razmr-šeao brado, o kateri pravi, da je »španska", potem pa je ubral pot pod noge, prodajat vola. Prodal ni nič in ni ostalo drugega, nego razglasiti, da zadružnikom se prodaja zadruž-niškega vola meso. Prihitite, ljudje božji, ter kupujte! Prihajali so in kupovali ao. Prodajal pa je Hrustija. Ni mu zadosti služba živino-zdravnika, tisti hip se je poskusil tudi v »meštirju* mesarja. Pravijo, da je bil videti jako zadovoljen, ko je iezal in delil meso in »španska* brada se mu je kot mesarju neki imenitno podajala. Baje je bib razpečanega mesa za 48 g!d. 76 kr. Kmet je dobil na roke 20 gld. Hm, ni bilo preveč, ali bolje nekaj nego nič, saj drugo se pa še dobil Ker se pa to le ni zgodilo, je stopil nekoč do Hruslije ter ga je povprašal, kako in kaj. Hitro mu je postregel.   Dal mu je račun za
I 15 gld/ 76 kr. Na, pa pojdi izterjat! Ta je
dolžan toliko, ta toliko itd. Ali je vse izterjal
ali ne, o tem  molče moji viri, omenjajo pa,
da- se kmet  praska  za   ušesi,  ker mu ne
,štima*   račun, za 13 gld. bi bilo premalo,
I kakor uči računstvo, ako upoštevamo prej
j omenjene svote.  Ako imajo  klerikalci drn-
j gačno računstvo,  pa ne vem!I Toda kleri-
; kaki so dobri gospodje in še boljši gospodarji.
j Radi tega sem prepričan, da dobi kmet, kar
mu pritiče ter ne bo trpel škode I! Ali ni
res tako? -—
I          Kako temeljito pozna ta veliki ekonom
j vedo o mleku, priča nastopno. Nekemu kmetu | je razlagal tn-le: Mlada junica pride lahko i do mleka brez teleta tudi do 12 litrov, samo ako je blizu m!ad osliček (ali z dvema no-| gama ali s siirlmi, je pozabil pristaviti), ka-| teri jo toliko časa »guli*, da pride mleko. j          Poslali  so ga  bili  na Dunaj, ponujat
j sadje iz klerikalne zadruge.   Na  Dunaj je t dolga pot in človeka ne poznajo povsodi, pa i makari če je še tako sloveč ekonom kakor i šempaski  Hrustija,  poleg   tega pa  so bile takrat, ko je  imel  priti cesar v Gorico, izredne varstvene  odredbe v veljavi, tako, da se človeku v takih hudih časih lahko pripeti kaj nevšečnega.   Šempasci pravijo, da se je pripetilo tudi  Hrustiji  nekaj  takega, ali da govorim s šempasko frazo:  pripeljal  se je j domu ,v vozu, ki nima- koča*. Tako pravijo, i in jaz beležim to govorico. I          Ta Hrustija je  včasih  učitelj Rustija.
Kako ga spoštujejo njegovi stanovski tovariši, je predobro znano. Jaz pa tudi vem, kakih besed se poslužuje on kot učitelj nasproti otrokom. Ako bo na primer še kedaj tako naturalistično - nesramno razlagal kakemu otroku, kedaj se je rodil, kakor je to storil, povem to javno, da boste poznali tega moža tudi v svojstvu, kadar nastopa kot klerikalni ; učitelj! Ako bi vedel kak župnik kaj takega j o kakem naprednem učitelju, uf, kako bi ga proganjai!
j          Prijatelj  iz  gor mi   piše:   »Ti  šment
' šmentasti ti, to je bilo pa nekaj izvan-rednega! Skoraj popolnoma jasno nebo, pa tak grom! Vem, da ste radovedni, kje, kedaj in kako se je moral zgoditi tak čudež. Le poslušajte! Na sv. Marka dan je gromelo v naš: cerkvi. Pa ne pomislite, da so sikale strupene strelce iz jeznega neba! O ne, ampak izpred oltarja iz nunčeve zaloge ali zalege, kakor hočete. Nune je vzel na piko nekega naprednjaka, oziroma cerk. ključarja, najpoprej radi tega, ker je njegov pes ogrizel ključarjevega otroka. Nune je moral plačati nekaj odškodnine, a je bil tako razljučen, da je rekel: škoda, da ni pes še glavo odtrgal otroku. Gromelo je v cerkvi na glavo ubogega ključarja tudi iz tega ozira: Dotični ključar ima njivo tik farovža, katero je z velikim trudom in stroškom obdelal in posejal. Prišle so pa nunčeve kokoši ter brskale in kopale po njivi, da je bilo groza. Nič ni pomagalo odganjati tega spaka; če si jih odgnal 7, jih je prišlo pa 9. Uvidevši, da iz te moke ne bo kruha, je stopil dotični mož v farovž, ter povedal kuharici, da on ne bo pasel nunčevih i kokošij, naj jih ima zaprte ali pa naj jih t sam pase, saj ima zato časa vsaki dan 24 ur. In za tako malenkost je nune v cerkvi ropotal in razsajal, ter osebno napadel prizadetega? Gosp. nune, ali se nič ne sramujete?! Posledica tega groma je pa bila ta, da je dotični mož odstopil od ključarstva 1
Gledš  na to bi ga jaz  vprašal rajši
nekaj drugega, nekaj bolj potrebnega: Kedaj
pojdejo pa tisti  otroci k spovedi, ko pravijo
občani, da so stari nad 10 let, pa niso bili
še nikoli pri spovedi?   In prvo sv. obhajilo,
kedaj bo? Ljudje pravijo, da ga že lansko
leto ni bilo.   No, jaz tega ne verujem, ker
sem od sile dober človek, ampak le  to bi
vprašal, kedaj bo letošnje prvo sv, obhajilo?
Ce Vi ne veste, pa jaz Vam povem. Najbrže
bo ob — sv. Nikoli. Oj, kje so tisti časi, ko
je bil v naši sredini  čast.   g, dušni   pastir
Anton. Kako je on pripravljal otroke za prvo
sv. obhajilo!  Cel  adventni in postni čas so
hodili k veronauku, in kako je bilo še-Ie na
dan pr. sv. obhajila, kadar se je že vse sv.
opravilo skončalo, je  prišel  čast. gosp.  iz
zakristije, da je  razdelili  otrokom  podobice
pr. sv. obhajilu, kako so sklepali ročice ne-
; dolžni  otročiči,  ko jih je opominjal, da naj
i nikoli ne  pozabijo današnjega  dne,  ko so
I prvikrat pristopili k mizi  Gospodovi;  rekel
i jim je: Molite vedno radi, spoštujte očeta in
mater, molite pa tudi za me, mene ne bo
ne »kosti* ne »prsti*, ko se boste spominjali
j na me in na današnji dan. Vse je bilo ginjeno
I v cerkvi, stariš; so gledali z mokrim očesom
na svoje angeljčke v človeški podobi pred oltarjem. Omeniti moram, da smo vsi ljubili in spoštovali čast. g. Antona. Bil je sicer od'oCen in strog kakor vojaški poveljnik, toda mož po božji volji, pravi namestnik Kristusov. Kdo pa Vas spoštuje, g. nune? Prokleto malo jih je. In kako so sedaj podučeni otroci? Pisati in računiti znajo vrlo dobro, ali to ni Vaša zasluga, ampak neumorno delujočega g. učitelja. Čast, komur čast l Ali kako je pa z veronaukom? Ljudje govorijo, da kmalu ne bodo znali otroci molili apostoljsko vero? Da, da, z veronaukom je pri nas mrtvaške-koščeno mrzlo. Še veliko imam povedati, toda drugikrat!"
Poka, poka^ joj,_ kako poka!JLe z^največjo težavo še podpirajo poslopje, katero tako neusmiljeno poka. Podpirajo, in ker poka, se boje odskočiti. Ali kadar bo le skrajna sila, kar bo kmalu, odskočijo. Potem pa bo polom. Poka, poka, kadar poči, pa Vam povem, kje je pokalo. Povem marsikaj o tem poslopju, tudi na pr. o bodočem iskanju kronic izpod klerikalnih razvalin, itd. Ali za zdaj počakajmo, da poči! Dolle na svidenje l
Iz Gorice, dnčl.maja 1901. — »Go-rica" postaja v zadnjem času res vedno »zanimivejši* list. Poglejmo le štev. 35. ter ostanimo kar na prvi strani. 2e naslov uvodnega članka »Delo in načrti* je vreden slo kron! Delo in načrti. Sapralot, kaj bo pa to ? Komaj prečitaš par vrst, pa že vidiš, da »Gorica" premleva stare reči o »prekmorski* trgovini ter se zadira v dosedanje delovanje trgovskega in obrtnega društva tako, kakor zna le ona. »Soča* je molčala na slična doslej večkrat že se ponavljajoča zabavljanja, v s vesti si, da s klsrikalci se pričkali na to stran se pravi prazno slamo mlatiti, ali pa bob v steno metati. Toda ker le ponavlja svoje hudobije, naj mi bo dovoljeno spregovoriti nekoliko besed v tem pogledu in še v katerem drugem.
Primorske pokrajine ob Adriji so gotovo primerne za izvažanje. Tega menda ne opo-reče nikdo, k večjemu kak zagrizen klerikalec. In ker so primerne, ali ni le vseobče pohvale vredno prizadevanje, skusiti povzdigniti obrt v teh dežeV* tako, da bi bilo po mogočnosti misliti na večje izvažanje? Gotovo da je, in še toliko bolj, ako se upošteva, da naši deželi so deloma že dani taki predpogoji. Ustanovljene mizarske zadruge vspeano delujejo, dalo bi se pa še marsikatero drugo obrt postaviti veliko više, kakor se nahaja sedaj, urediti nkupavanje in prodajanje ter mislili na izvoz. To ni nič bahatega. Upoštevajmo na pr., kako zavzeti so bili mirenski čevljarji za osnovitev zadruge, ki bi jih spojila ter jim pomagala mnogo, mnogo v kupčiji na jugu itd, V takem in jednakem oziru se da premnogo govoriti, opozarjam \e na knjižico trgovskega in obrtnega društva, kjer je nakopičenih takih mislij, ki so vsega uvaževanja vredne in katerim mora pritrditi vsakdo, kdor ne živi v naši deželi z glavo v vreči. Opozarjam dalje na svoječasna lepe članke d„. Pe č n i k a v Aleksandriji, ki je povdarjal zlasti važnost primorskih dežel v takem pogledu. Da se pa ne da vsega izvesti kar čez noč, to je umevno samo po sebi, in ako se ne da izvesti to in ono tako hitro, kakor bi kedo hotel, s tem še ni rečeno, da se ne izvede nikdar. Kar se ne da izvesti v jedneni letu, se izvede morda v desetih, dvajsetih, ali pa je potreba v slučajih za to cele generacije, da načrt postane delo. Vso čast se mora dati možem, pred vsem dr. Turni, ki so se lotili povzdigovanja obrti in trgovine, in opravičeno smemo pričakovati od rok, ki ustvarjajo zadruge, kakor je mizarska, vrlo delujoča, ki so dale marsikaki migljaj naši trgovini in obrti, ki so ustanovile trgovsko in obrtno zadrugo itd., da store še kaj dobrega na to stran. Obrtniki se smejajo nespametnim ali hudobnim zavijanjem »Gorice**, vedoč, da v klerikalnih vrstah okoli »Norice* in vrednega jej druga »Prismojenea* ni niti jednega človeka, ki bi imet le trohico razuma o tem, kaj je obrt v pravem pomenu besede. Glede tega pač smem reči to, da na narodno-na-predni strani so načrti pa tudi delo, na klerikalni pa ni ne jednega ne drugega. Prav ničesar nimajo pokazati.
Kako skrajno nesramni pa so ti gospodje v klerikalnem krogu, naj sledi iz tega: Osnovali so si bili, saj veste, kako bombastično, v okrilju vsemogočne »Sloge* trgovski in obrtni odsek, češ, ta bo deloval pod pa-tronanco dr. Gregorčiča. Zbobnal je bil don Antonio skupaj trgovce in obrtnike, izvolili so bili  celo tisti odsek, ki je pa »deloval*
tako izborno, da menda niti j e d h e seje ni . imel l In ti ljudje, ki so tako pogoreli s svojim i odsekom, da še praška ni več o njem, se za-| dirajo v delovanje dr. Turne na obrtnem j polju! Za to pač še ni dosti, če zna človek i mašo brati, ali pa če je vadniški učitelj!
Toliko je storil on v kratkem času, kolikor vsi naši klerikalci skupaj ne store v 100 letih in sploh nikdar, ker nimajo za to nikake sposobnosti. Pač pa imajo izredno sposobnost nagajati, plašiti ljudi ter razdirati. To umejo izborno, in da lože tako delajo, pravijo, da jim je pri srci blagor našega  dobrega  ljudstva!   Hinavci,   sleparji!
Od sile nespametno se mi zdi, da se pri tem jsadurajo vedno in vedno v gosp, A. Kristana, ki je^ službovaT lani v l*drW pri trgovskem in obrtnem društvu. Mož je mlad, še neugnan, jako talentiran in porabljiv prav za trgovske reči. »Gorica* se zadira v njega vsako toliko časa in v štev. 35. ga je povzdignila celo za »eksportnega ministra*, Ko je odšel prostovoljno z namenom, nadaljevati študije v Pragi, je pisala »Gorica*, da so.ga zapodili, pozneje, da so mu plačevali toliko In toliko plače na škodo obrtnikom itd. Sicer dobro ve »Gorica*, kako grdo je lagala, ali kaj to njej. Mož ni slažil njej, torej le po njem, kakor oblati vse, kar ni njenega. Najbolj značilno za naše brezvestne klerikalce v tem osiru je pa to, da prav tega Kristana je hotel dr. Gregorčič pridobiti zase Se zadnje dneve, predno je bil prišel na Goriško, Celo po brzojavu ga je iskalv da bi ga bil le odtegnil tem preklicanim »liberalcem*. In sedaj tako zadiranjo v mladeniča, katerega ni v Gorici že skoro eno leto! (Pride še.)
Iz AJdovžČIne. — Z p-adnjo vipavske železnice prične nova doba za naš trg. Upanje bolje bodočnosti bodri vseh Ajdovcev srce. In to se jasno kaže tudi v marljivem prenavljanju zunajnega lica Ajdovščine. Napredek ima tudi dobrega pokrovitelja v naprednem občinskem odboru, kateremu načetuje velezaslužni gosp. župan A. L o k a r. Možatost, dobra'volja in ncomajant* njegova ljubezen do svojih soobčanov je porok, <k postane naš Irg v resnici to, knt mu je usojeno vsJed naravne lege in razvite obrti. S tem pa nočemo in ne moremo reči, da je v A. vse vzorno. Glas ljudstva sodi o marsičem ne* povoljno. tu to je umevno, ako motrimo, kako si ljudstvo služi vsakdanji kruh.
Za danes omenimo sodbo ljudstva o našem zdravniku, katerega ravnanje z ubogimi delavci je provzročilo med ljudstvom nejevoljnost, kakoršne se sploh v naši vip. dolini ne spominjamo. Ta človek ravna s revežem bolnikom prav po nečloveški. Da pa vbogi trpeči delavce ni pes, mu pokažemo, še predno mu bo všeč. Da se jezi, ako ga delavec na cesti ne pozdravi, bi se morda kakemu tujcu zdelo umevno, da pa radi tega revežu žuga, češ: »Že pride v moje kremplje*, je vendarle preveč! G. zdravnik, ali je to Vaša naloga ?! Tako postopate Vi z ubogim slovenskim delavcem ?!
Naše zadnje besede za vas so : »Ali drugače, na drugo pot — ali pa pri»Č z Vami*. Trpljenja je bilo dovolj!
»Glas ljudstva*.
Opomba uredništva. Ta dopis smo priobčili, ker nam je došel od povsem zanesljive strani, pripominjamo pa, da je spor g. dr. Finka z delavci za nas nekaj novega. Zato prepuščamo vso odgovornost g. dopisniku.
Domače in razne novice.
Smrtna kosa, — Rodbino znanega veletržca Kaučica na Komu je dohitela nocoj po noči bridka nesreča. Pred kratkim so se pokazali pri sicer čvrsti, zdravi, mladostno nadahnjeni gospej Kauftčevi sledovi bolezni, ki je zahtevala operacijo. Šla je v Ljubljano k znamenitemu specijalistu dr. šlajmerju, ki je operacijo tudi izvršil.
Aii bolnico jo napadla huda mrzlica, katera je končno nocoj uničila blago življenje te uzorne soproge, vrle matere, rodoljubne Slovenke. — Ob tako bridkem udarcu v srečo odlične narodne rodbine stojimo sočutnim srcem vsi goriški Slovenci.
Bog tolaži! Pokojnici pa mir in pokoj!
Mrdn.ijada na »Pevsko in glasbeno društvo*. — »Gorica* je priobčila pamflet na to prevažno društvo. Povod je našla v nekem govoru dr. Rudolfa G run t ar j a, načelnika možkemu zboru, ki je zatrdil, da društvo ni politično. »Norica" pa bi rada na vsak način, da je društvo politično. Namen je prozoren l Ako je društvo politično, potem, no potem lože udari po tem in onem. Teroristi  se  ne morejo nikjer zatajiti! —
Kar »Gorica* kvasi, dokazuje vse do zadnje pike, kako neizmerno se klerikalci jeze radi tega novega napredka v Gorici. Kaj njim mari ves napredek, ako niso klerikalci dali svojega blagoslova ter ne — služi njihovi strasti! Umevno je tudi, da člani tega društva imajo vsak za-se svoje politiško prepričanje t Žalostno, ako bi ga ne imeli! In naravno je, da olikani možje in mladeniči tudi vsekdar, ko treba, to prepričanje javno pokažejo. Le verjetno je, da tako prepričanje goriškim .kavčem* -ni,-po* \6%i*AlUzfluto.^e nikdo ne briga in se ne bo brigal v prihodnje ! Ako bodo torej člani tega društva ob katerikoli priliki kazali svoje politiško prepričanje, jim nikdo tega ne more braniti, ali druatvo vsled tega še ni politično! Poglejmo na EranjskgJ Vsa konsumna društva in vse klerikalne posojIiniceTzrekajo ljubezen i in zaupanje dr. Žlindri, odkar jetakosramotno pogorel v državnem zboru! Torej so vsa ta društva politična?!
Ne bomo se dalje bavili s klerikalnim pamfletom, ki skonča šele prihodnjič 1 Pevsko in glasbeno društvo dokaže s svojim delom, kako ostuden je tudi ta klerikalni napad. Ako .Norica' meni, da zanese v to društvo s svojim konjskim kopitom razdor, se — jako moti. Še nikoli ni bilo med pevci tako lepe sloge, tolike navdušenosti in vstrajnosti v učenju. In kako velikanske vspehe so dosegli v tako kratkem času, dokažejo že tekom le-tošnjep poletja vsemu našemu ljudstvu daleč po okolici. Slovenska pesem bo donela m dvigala isa naših rojakov iz spanja k — vstrajnemu delu za boljšo bodočnost.
Na zidarski Soli v Renčali je bilo v baš minolem šolskem letu 57 učencev, in sicer v prvem tečaju iS, v drugem Ki in v tretjem 23. — Po starosti jih je bilo od 14.—18. leta 49, vet starih pa 8. Poduče« vali so 3 učitelji v vsakem razredu po 8 ur na leden. Izdelki nceirecv so razstavljeni. Sklepa šolskega leta so se udeležili gg, de?.. Sol. nadzornik vit. Klodič, vladni svetnik Ileskv, ravnatelj Križnic, okr. nadzornik Fmžger, prof. Plohi ter Se več drugih odiič-rijakov. — Podpor je dobila šola od vlade V.UtO K, od dež. odbora 800 K, od kupci jske zbornico 100 K, od okr. šol. sveta lit) K. Učenci so bili razven dveh vsi iz renske občine. Znamenje, da jo laka fiola za Renče neobhodno potrebna.
Žalostna smrt namesti-Iskcija svetniku tU. Frld. KrliHarza. -•¦¦¦ V torek zjutraj je šla komisija za ekspropriatijo zemljišč za razširjenje mestnega vodovoda s paruikom k izvirniku Krojene«. V tej komisiji je bil tudi Schvvaiv.. Po obedu na grljanski postaji so Sli gospodje presedat še jeduo parcelo. Ker je bila steza slaba, so šli po železniškem tiru. Ijlizu km 56S med Grljauom in Hrojeuco je pridrdral iz Trsta tovorni vlak. Gtf. so skočili s tira, Schvvarz je šel naprej. Od nasprotno .strani tekom kakih 2 minut je prišel drug tovorni vlak, katerega Schvvarz ni opazil. Ta g.i je vrgel na tla ter pahnil proli koncu prvega. Vlak, vozeč v Trst, je strojevodja vstavi!, zapazivši nesrečo, ali ko je odšel prvi vlak proti Nabrežiui, so videl: na tlth vit. Sthvvarza. Zdrobilo mu je desno nogo, zlomilo ključnico ter ranilo hrbtenico. Prepeljali so ga v Trst. kjer je zvečer ob 7. uri umrl. — Pokojni Schvvarz je bii min po svojem službovanju na Kranjskem, v Istri in v Trstu.- Bil je uradnik, ki se je dr*al trdo vladajočega si.*:lema. S tem jo povedano vse.
Ožtiudratia ,l'cntrifa<ra*. - .Gorica, ti. maja. Nači Ištvo centralne po~ujiInice h-reka dr. Sustersiču svoje neomejeno zaupanje iit spoštovanje. Prot<--itu>mo proti ubivatiju zaslužnih mož." ~- Tako je brzojavil dr. Pepe v ljubljanskega ,Slovenca" ter se pokazal hvaležnega dr. Šusiersicu, kateri je bil priskočil na pomoč na-t»u klerikalcem, da so u>tanuvi!i nepotrebno .Centrifugo". V nebroju .zaupnic" klerikalnih posojilnic in hranilnic po Kranjskem, katere po večini po uepotrebi ustanovljene zapeljujejo kmeta v dolgovi! ter ga drže za vrat pri . volitvah, čitamo tudi .zaupnico* načelstva centralne posojilnice v Gorici. Dr. Šusteršiču. kateri ima od žlindre umazane roke, torej daje zaupnico .Centrifuga" ter tako sama sebe ožlindruje. Pa kako oblastno se čuje to: .neomejeno zaupanje in spoštovanje. Pro-testujemo proli ubivanju zaslužnih mož." Kako je zaslužen dr. bUhteršič? Ali je zasluga njegovo neredno postopanje proti kranjski kmetijski družbi, ali pa morda je zasluga to, da je pomagal nepotrebni .Centrifugi" v življenje? I>a, njegove .zasluge" so to, ali v k a k e m pomenu. Državna zbornica ga je obsodila tako strašno, da bi se moral skriti v zadnji kot znane Ovijačeve hiše v Ljubljani, ves razsodni svet v Avstriji je proti dr. Šusleršiču, v .Slov. Nar." čitamo celo brzojavko iz Gorice, podpisano od 22 Gregorčičevih pristašev, katera se glasi: »Pereat Žlindra in pereat tudi Žlindra-klubu, če se ne otreseŠu-steršiča," le načelstvo centralne posojilnice = dr. Pepe je čutilo potrebo, oglasiti se za dr. Š. ter stopiti v krogžlindrarjev. Kakšnega pomena pa so te zaupnice? One slavijo nemo-ralnost, ter se ogrevajo za sleparjenje z žlindro. In v tak krog stopa moralni dr. Pepe kar tako brezskrbno s svojo .Centrifugo" ter si maže roke?! Brani tistega dr. Š„ kateremu je zbornica jasno povedala, da ima z žlindro zamazane roke. Marsikaj smo pričakovali  od dr, Pavlice,  kaj   takega pa
vendar ne. Ali sedaj se poznamo. Prav tako!
Čestitamo.-------Ti, kmetic, pa poglej, kadar
boš štel šusteršičeve kronice iz .Centrifuge",
če se ne drži katere kaj žlindre.-------
Samomor vojaka. — Včeraj okoli 11. ure se je vstrelil na straži v vojaškem oskrbo-vališču, kjer je stal na straži, prostak tukajšnjega 47. pešpojka, z imenom Jos. Etl. Vstrelil se je za vhodnimi vrati za skladovnico drv. Sezul je čevelj z noge, nameril puško na srčno stran *ter sprožil z nogo. Ostal je 4uttex.na liciumesta. Pravijo, da povod temu koraku je bil taf ker so ga naznanili, da je ukradel nekemu svojemu tovarišu 1 krono iz kovčega, radi česar bi ga bili že ob 11 V, pozvali na odgovor. Tega se je, baje zbal ter se vstrelil. Služil je drugo leto. — Prenesli so ga po ogledu takoj v vojaško bolnišnico.
Iz Šempasa smo prjjelije«le__yrstwe_:_| ^Preč. g. župnik Gr č a je spisal sicer lepo poročilo za .Norico" o shodu pri Rebku, ali prepozno za zadnjo številko. Tam na shodu so ga bili preveč prerukali, tudi pilo se je mnogo, da je vstal drugi dan s težko glavo in bolnimi kostmi. Odtod zakasnitev. Pride pa gotovo v soboto, ako ne bodo hiteli v »Prismojencu* na dan z Grčevim duševnim detetom. Jako smo radovedni, kako je pisal župnik Grča v ponedeljek — po sv. mali. Vera nič ne peša! Amen t*
FamSke Iiujskarlje. — .Prismojenec" od 2. t. m. se zopet zaganja v »Goriško ljudsko posojilnico", na katero imajo klerikalci grozen apetit. Povedal je, da neki M, B. si je moral vdolžiti pri .Centrifugi" 2000 kron, ker ni mogel do svojega denarja v .Gor. ljud. pos.". ~ Ako je to resnica, reveža le pomilujemo, toliko bolj, ako je res, da je imel 25 kron škode. Za vse to naj zahvali klerikalne hujskače, ki ne dajo pa ne dajo miru ter iščejo vedno dlako v jajcu, da se mora .Gor. ljud. pos." strogo držati pravil, in sicer tudi pri izplačilu hranilnih vlog. V vsaki hranilni kniižiei so tiskane natančne določbe o izplačevanju vlog. .Centrifuga' mora imeti po § 41. svojih pravil take določbe nabite v uradnici I Dokler ni neobhodno treba, je vsak denaren zavod bolj popustljiv in ravna proli svojim pravilom, da ljudstvu bolje streže, AH- tako je le v naravnih razmerah. Kedar pa prične kaka brezvestna gyuja, ali da se denarne razmere v obče slabšajo, tedaj pa so vsak zavod drži pravil, lu je-H kako čudo, ako se .Gor. ljud. pos.8 drži svojih pravil nasproti klerikalnim hujskačem in njih zapcljaneom ? Tako mora biti! Vprašamo pa farovške hujskače: ali jim je znan le en sam slučaj, ko se jo ravnalo nepravilno ?
.Prismojenec" omenja nekega A. B., kateremu je pridržana vlaga 400 kron za jamstvo deležev. Ta mož ni nikdo drugi nego sloveči mežnar na Placuti, ki Kdaj med ljudstvom zdražbo seje po navodilih še bolj slav-' nega kaplana Ličana. Ta mož je lani vzel deleže, da bi pomaga! klerikalcem do gospodarstva v posojilnici. Njegova hranilna knjižica je bila viuknlovana za 400 kron v varstvo deležev. Te deleže je seveda zopet odpovedal; izplačane dobi po pravilih 1. 1902. Takrat dobi tudi vinkulovano vlogo 400 kron. To je povsem pravilno. Grajati more le kak tepec ali pa z 1 o b n e ž.
Kaj dokazujejo udriharije .Prismo-jenca" ? Dokazujejo, da se v ,Gor. Ij. pos." p r a v i 1 n o p o « t o p a brez ozira na kako zamerico. In to zopet dokazuje varnost zavoda, varnost in točnost poslovanja. —• Takega u/.ornega poslovanja seveda ne more razumeli načelnik .Centrifuge*, dr. Jože Pavlica, ki je v denarnih poslih tak revež, da ne loči niti prodaje od lombardovanja vrednostnih papirjev. Taki revčki naj rajo molče, ker drugače se jim bo po pravici lahko očitalo, da jih vodi nevednost in zloba v ostudnem boju proti zavodom, katere bi srčno rudi opravili pod svojo komando.
Slepljenje s papežem. — Jos. Ličan, kaplan na Placuti, je govoril na občnem zboru kat. del. društva o krščanski demokraciji. .Prismojenec' prinaša ta govor. Kdor ga je čitul, je videl, da je isti nekaka zmes raznoterih mislij, zavitih po znanem jezu-vitskem načinu, skozi katere se vleče od kraja do konca ime papeža. Da je v tem govoru .obsodil" kaplan Ličan tudi .Sočo", se umeje samo po sebi. Brez tega ne more in ne sme biti. Pa kaj šele je povedal zbo-lOvalcem ? Obsodil je .Sočo" najprvo on, potem pa čital konec razprave iz .Soče" o liberalizmu in socijalizmu, česar nikdo navzočih ni razumel, odlomek iz neke papeževe okrožnice, in glej, kaplan Ličan je prišel do zaključka, da tudi naše narodno - napredne stranke ne odobruje papež, pač pa obsoja! O ti preljubo zmešano kaplančc! Ako ni prišel papež na Goriško ter bi videl, kako se prestvarjajo nekateri božji tempelji v hiše politike in zlorabe vere, ko bi videl tisto demoralizovalno delo naših politikujočih nun-cev, njihovo zlobo in podlost, ukazal bi vzeti bič ter bi jih pregnal iz hiše božje, pa tudi s shodov, kjer slepijo ljudi v svoje nelepe namene. Na Goriškem bi pač videl papež, kaj vse delajo z vero, kako jo mešajo s politiko, kako malo Kristusovih naukov je čuti iz besed onih, ki so poklicani, oznanjati jih. In kaj so imeli od tiste pridige delavci, tisti nižji sloji, ki so bili zbrani na onem zborovanju? Nič in zopet nič! Culi so res nekaj o liberalizmu in socijalizmu, o papežu, itd,, ali to vse je tako spleteno, da reveži zborovalci niso razumeli ničesar.  Pač nekaj
vendar. Jasno in s povdarkom jim je povedal kaplan Ličan, da naprednjake je obsodil sam papež U Treba jih torej mrziti, če ne celo sovražiti! Te točke ne pozabijo nikdar, da hujskajo nevedne ljudi, ki so reveži, proti onim, ki ne drže dr. Pavlice in kaplana Ličana za kuto. tega ne pozabijo, ali pozabiti ne smejo tega tudi tisti gospodarji, kateri sprejemljejo v delo ljudi, katere hujskajo prav proti njim dr. Pavlica, kaplan Ličan itd; Reveži-se-pri tem . nedolžni, ali treba jim odpreti oči, da preudarijo, kdo jim daje deia in da od same papeževe okrožnice ne bodo sili!
Potem pa še na nekaj ne pozabljajo, namreč, opozarjati jih na pokorščino do posvetne in duhovske oblasti, seveda, posebno zadnje! Tega ne pozabijo nikdar, in tudi kaplan Ličan jim je zabičal, da morajo biti lepo pokorni g. nuncem, če ne jih pohrusta žive hudič!
Torej na eni strani hujskanje proti neklerikalcem, na drugi zabičevanje, slepe pokorščine nuncem, zloraba papeževega imena v sebične svrhe, in končno še priporočanje romanja na Sv. Goro, tojebitstvo krščanske demokracije po Lifianovem vzorcu. Nič spod-budljivega, nič iz življenja vzetega, nič takega, kar bi delavca poučilo o njegovem težkem stanju, kar bi stremilo za tem, zboljšati mu neznosno življenje, nič takega, le s papežiem in s pokorščino ga pitajo. Pa tudi umevno! Gospodje vstanejo od težko obloženih miz, napiti in nabiti, pa hajdS, .poduče vat" ubogega delavca. Ali poln Želodec je slab učitelj za praznega 1 Zato pa ga bašejo s pokorščino, s hujskanjem in s papeževim imenom. Delavec pa ostaja neveden revež, kakor poprej. — Taka je krščanska demokracija I
Kako bljejo resnici v obraz. — Prosimo, poslušajte to-le:  .Gorica* pravi glede
na volitve v peti  kuriji  .-------In zdaj si
drzneš (namreč .Soča") trditi, da je imel večino 17 glasov dr. Turna"-------kmalu polem
pa „ — Da jo bila večina slovenskih volilnih mož v dan volitve nt* Tumovi strani, je resnica" ------------.  Torej  gori  očitajo   .Soči"
drznost, ker je trdila in trdi vedno, kakor kakor kaže istina, da je imel dr. Turna 17 glasov več od dona Gredolčiča. Citatelj dobi vtis, kakor da jo .Soča« lagala, AH glej, že par vrst nižjo se upili »Gorica* sama sobo po zobeh, ko pilo : da je istina, da je bila večina slov, volilnih mož na dan volitve na Tumovi strani.
Znana, n e i z p o b i t n a resnica je, da večina slov. volilnih mož po prvotnih volitvah kakor na dan končne volitve so bili na naši strani. To je tako resnično, da je škoda izgubljati vsako daljšo besedo v tem pogledu. Ali „Goriea*P — Lagati in .farbali" pa zna svoje verne čitatelje tako, da zasluži prvo medalijo za laži in  .farbanje"  na svetu.
17 osob znorelo. — V Vidmu je zbolel neki človek. Mesto zdravnika so poklicali nekega čudodclnika brej-, kalomona. Ta je razodel strmečim sorodnikom, da bolnik prav za prav ni bolan, marveč da je — obseden. Polno hudičev ga trpinči! In zgrabili so palice ter preganjali hudiče iz revnega .obsedenca". Strašno so ga pretepli in pobili, a pri tem je znorelo 17 sorodnikov od strahu pred hudiči. Zdaj se peča sodnija s tem žalostnim slučajem verske blaznosti. Take sadove še dandanašnji rodi klerikalna vzgoja.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — V seji v torek je razplavljala zbornica o poročilu deklaracij-skega odseka glede na izjavo prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Poročevalec dr. Star-zvnski je priporočal, naj se izjava vzame na znanje. Grof Palffv je podal izjavo svojega kluba, v kateri vidi glede na izjavo Fr. Ferd. le notranjo zadevo cesarske hiše. Posl. Bian-kini je izjavil, da ne pripoznava kompetence državnega zbora za to vprašanje ter se ne udeleži glasovanja gledč na svoje državno-pravno stališče. Izjava bi bila morala biti podana ne le v nemškem in ogrskem, marveč tudi v hrvatskem jeziku. Dr. Kramaf je omenjal ob tej priliki pohvalno prestolonaslednika, ker je imel pogum, povedati, da nemški radikalci  delajo na razpad Avstrije.
Vlada je predložila poslanski zbornici budgetm provizorij za drugo polovico tekočega leta.
Kot posebno znamenitost treba zabeležili, da se je udeležil te seje tudi dr. Žlindra 1
Pri glasovanju je bil sprejet predlog, da se deklaracija prestolonaslednika vzame na znanje.
Originalen dar kraljici Dragi. — Iz Belegagrada poročajo, da je g. Paja Barda-kovič poklonil kraljici Dragi kanarčka naj-redkeje vrsti in v čudežni lepi kletki. Isti g. Paja je pred rojstvom kralja Aleksandra podaril kraljevi materi islolakega tička in jej želel — sina. Ker se je takrat uresničila njegova želja, se nadeja, da se uresniči tudi sedaj.
.Hrvatsko-slovcnskl" In Šustcršicov klub. — Člani hrvatsko-slovenskega kluba nočejo nič več slišati o kaki združitvi s Su-sleršičevim klubom, dokler je Š. načelnik ter klub ž njim solidaren.
Zastrupljena ras. — V vas Bacs-Topolva so prišli minoli teden cigani, ki so kradli ter so jih končno ?.aprli v občinsko ječo. Tu so jih ostrigli in obrili do kože, kar je za cigane najhujša kazen in velikanska sramota. Zato so se cigani strašno maščevali.
Ponoči so zastrupili vse vodnjake. Zato je že naslednjega dne:.umrlo pet oseb. Orož-ništvo pa je vjelo cigane ter našlo pri njih mnogo različnih strupov. Več oseb v vasi je opasno zbolelo, a zdravniki so jih rešili.
V južni Afriki. — Angleži so vedno bolj in bolj tega mnenja, da treba vojno skončati kar najhitreje, ker sicer kdo ve, koliko časa bo trajala. Buri imajo na nogah okoli 24.000 mož. Devet prične zopet napadati angleško armado v Oranju.
Narodno gospodarstvo.
Okrožnica dež. odbora občinam in kmetijskim zadrugam t vinorodnih pokrajinah dežele. — Občine in kmetijske zadruge bodo dobivale smodnik za strelne postaje proti toči po znižani ceni 76 vinarjev za vsaki kilogram in sicer: a) v zabojih po 25 klg. b) v sodih (v katerih se nahaja smodnik v žaklju) po 112 klg. Naročila je podajati deželnemu odboru in prilagati jim kupno ceno v gotovini, katera iznaša, a po-spravo vred, za zaboje s 25 klgr. smo tiika 20 kron, 24 vin. in za sodo (z žakljem notri) s 112 kilogr. smodnika 90 kron. 12 vin. Naročila brez priloženega denara se bodo prezirala. Pri naročilvi bode natančno naznaniti železnično postajo, na kateri se prevzame smodnik. Da so prav uravnajo poročila, bodi omenjeno, da bode smodnik dohajal na že-leznične postajo in se bode moral istega dne vsprejemati do 9. ure zjutraj, vsaki torek in petek, in da se bodo priprave za odpošiljatev vršile po 4 do 5 dni, tako da se bode do pondeljka naročeni smodnik prejemal naslednji petek in do četrtka naročeni pa naslednji torek; sicer pa se naročnik obvesti za vsako naročbo natančno, katerega dne bo moral poslati po smodnik. Stroški za prevažanje iz skladišča v Tristu (iz erarsko smortnišnice na »Motite Pantaleono" ali »Cnt-tinera*) do postaje in od tam, do kamor jo namenjen smodnik, pojdejo na račun občino ali zadruge naročevalke, Po ponudbi ekspe-dicijske tvrdke C. Dragovina v Trstu (Via S, Lazzaro štev. 14) se bode računalo! a) za prevoz do 600 kilogr, 6 kron, nad 600 kilogr, od kvintnla 1 krono; b) m fakinažo in po-šiljatev 40 vin, od vsakega kvintnla. Žo-leznično voznlno plača naročnik, kadar prevzame smodnik. Kakor hitro se pripelje smodnik na napovedano postajo, treba ga takoj prevzeti, ker drugače bi moral naročnik plačati tudi strošek za posebnega čuvaja, kateri bi moral stražili. Kdor bo hotel sam po smodnik priti v tržaško erarno smod-uišnico, moral bo vendar poprej naročilo poslati deželnemu odboru ter naznaniti mu dotičnega voznika. V tem slučaju ni treba naročilu prilagati kupne cene, ker jo bode plačati pri prejemanju smodnika, katero se vrši v Trstu samo ob pondeljkih in četrtkih; a čakati bode poverjenja deželnega odbora, brez katerega se ne bode smodnik nikomur oddajal. Nepoškodovani sodi in žaklji se bodo nazaj jemali franco na tržaški postaji, po odbitku 15% kupne cene za obrabo in sicer se bode plačevalo za sod po 2 kroni 54 vin. in za žakelj po 1 krono 70 vin. Slednjič se opazuje, da občini ali zadrugi naročevalki bode strogo čuvati nad tem, da se bode smodnik uporabljal samo za streljanje proli toči.
.Banca Friulana*. — Pišejo nam iz mesta: „Banca Friulana* je nabila po raznih voglih našega mesta liste, na katerih izkazuje vspehe, ki jih je dosegla v prvem letu svojega poslovanja. .Friulana" je prava sestra »Centrifuge". Na čelu te vihti bandero svojih finančnih ..kunštnostij" vodja furlanskih klerikalcev, dr. Faidutti, .Centrifugo" pa vodi po opolzli cesti denarnega poslovanja bledolični dr. Pepe iz Rihemberga. Ko čitamo to »situazione al 30. aprile 1901.", pridemo do prepričanja, da je dr. Faidutti vendar le čisto drug .kerlc" nego naš Pepe. Mož namreč ne tiči s svojimi izkazi o poslovanju tako kakor čuk v duplini, marveč kar z vsakega ogla trobi v .vesoljni" svet, kako stoji s cveakora v zavodu, ki ima namen, rešiti Furlane pelagre in zboljšati jim polento. Kot kosmat: dobiček in iznos predplačanih obrestij izkazuje .Friulana" v j e d n i s v o t i K 6508*48, ne da bi predplačane obresti de-taiiirala. Ker ima pa v posesti za K 231.304*70 menic, pri katerih se v vsakem zavodu plačujejo obresti anticipando, t. j. vnaprej, lahko vsakdo vidi, koliko dobička involtira gori navedena svota! A ne samo to! Mej akti v o najdemo tudi K 2209*50 pod naslovom, .spese di primo im-pianto", to so ustanovni stroški. Od kedaj pa so ustanovni stroški zavoda točka aktive ? 1 Ce se torej oziramo na predplačane obresti, ter odbijemo še te ustanovne stroške, katere .Friulani" nikdo ne povrne, pridemo do sklepa, da smo z dobičkom popolnoma pri kraju !
Dopadc se nam pa kljub temu videti, kako .Friulana" vsaj poskuša, pokazali občinstvu nekak vspeh, dočim .Centrifuga*« niti te korajže nima. Dr. Pepe, poglejte, posestrima .Centrifuge* je vsaj poskusila .posvetiti" svojim vernim ovčicam z nekako bilanco, Vi se pa niti tega ne upate! Z lažnjivimi poročili in denunciranjem drugih denarnih zavodov se pa ne doseže nič, marveč vspehe hoče videti razsodno ljudstvo, teh pa ne morete izkazati, *- ker jih nimate. Zato pa raje
molčite, in to je za Vas najbolje. Kajti bolje nego trositi ljudem o oči pesek, a la »Banea Friulana", je vendar le moj^ui
Umrljivost;. — Umrljivost radi različnih boleznij se je znižala, kakor je konsta-toval drof. Lamb v Londonu, tekom zadnjih 40 let na sploh za kakih 20$, zlasti hude mrzlične bolezni kažejo manjšo umrljivost od prej. Umrljivost na jetiki je jako padla, aH grozno se je povišala umrljivost za rakom. Slučaji smrti vsled bolezni na živcih so se sicer tudi nekoliko znižali, ali dognano je, da današnji dan umrje za boleznijo sde-mentia paraivlica* dvakrat toliko ijudij kakor prej.
Poštni avtomobili v Parizu. — Od-1. marca t. 1. dalje imajo v Parizu za prevažanje pianrenr pošte—iz glavnega urada na podurade v mestu ter na kolodvorih avtomobile, ki vozijo za 300 kg več od prejšnjih navadnih poštnih vozov. Da se mnogo prihrani na času, je umevno samo po sebi. Uporabili so za avtomobile obrat z akumulatorji; baterija se nahaja spodaj pod prostorom za shrambo posiljatev. Močna kolesa imajo zračne obroče.
Henneberijova svila
- lc pristna, ako se vdobi direkno <><i meno za bluzi.- in obleke orna, bela in barvana od (»¦"> kr. do gld ltfiii meter. Vsakemu fnmko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno polto. Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin.
G. Hemneberg*, tovarnar svile
*   (t)    (p. in kr. dvorni zalagatejj) v Curihu.
Sežanski
živinski semenj
Bwr- je 12. maja ~*QI
zopet odprt.
Županstvo  v  Sežani
8. maja 1901._________
V^arol prašču\,.
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kprnu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birma nce, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna   naročila   ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
A. M A Z Ž O L I
priporoča pravi, dobroznant.
vinski cvet • • •
• ••••• dvakrat rektilielran
za prirejanjer vir«; kojega se dobiva
mirodilnieah ulici
GosposM ter Vrtni Gorici.
Na košček  sladkorja  naj   so vzame 20 do 40 kapljic
A. Ttiierry-jevega balzama,
Dobre ure in po eeni!
s  3-letnim  pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
totarm ur ter izvoz zlatnine
Mast (Češko}. Dobra ura Rern. iz niklja fl. 375; srebrna ura Rnn. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1 SO; budtlmk iz niklja
___              (1. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče ptizoalniii pisMn."— Ili-strovan cenik zastonj!
Rihard Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih conah.
•p- Veliko zalogo -*¦ šivalnih strojev, dvokdles in slamoreznic
raznih sistemov prve nugleške tovarno ,Helicnl'
ima
SAUN1G & DEKLEVA V GORICI
ulica Munieiplo št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-
Cene so v gotovini od »O gld. naprej. Z nami J« vsaka konkurenca nemogoča!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
:ŽS»^
iva
pivovarne na ilaila
Zaloga p
prve kranjske eksportne par in tvornice
T. Frihlieh-a na Vrhniki-Kranjsko.
Glavni  zastopnik za Godcu in deželo
Josip Rovan
v Gorici — RabatiSte št. 20 - v Gorici.
Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in I2V2 litrov ter v plombovanih
steklenicah po V- ntra-Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Braselju, Rimu in Dunaju   s  prvimi  priznanji.
Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar
»Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rovan.
ega!         I
Važno za vsakega 1
Izvrstno siedsbo je
DURATOR -*o
odplati, s 'em   namazani   (vsake   :•   4 enkr, t), postanejo IrpeSneji, nepremočljivi n e'nstični. Čevlji ostanej > tudi po dolgi rabi v najboljšem stanu.
Ouraloi* se dobro vpora' Ija pri vojaštvu in različni i korpo acijnh. katerim se ja  < ddal  ; v rabo komaj po dob.i preskušnji istega,
Cana: t kovinska steklenica z nav dilom  ' 1 In 2 kroni; po poŠti franko proti vpošiljatvi 1 krono 20 vin.
vseh mirodilnieah
(drogerijah). Glavna zaloga: Dunaj, M. Goldstcln, I., Schulcr- \ slrasse   7.           Budimpešta,   Jullus
Dol»6, V. Lipot: kiirut 1/b.
ed
I Dobiva so v
Patentovani aparati za žvepljanje na roko in za na lirLsl1
rabijivi na dva načina.
faientovane škropilnice proli peronospori                  .-,.
najnovejši sistemi.
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti filokseri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebno brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje-in trtorojo pošilja po najnižjih tvorniških cenah
IG. HELLBR,  DUNAJ (WIEN)
II. Praterstrasse 49.

Božjast.
Kdor trpi na božjasti. krčih in drugih nervozni) boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclmniinen-Apoteke. Franfc-fort A. M.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Hašteiju 7.
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnbcrskcga in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svctinjiee. — Kožni vom*i. — Masne knjižica.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35 ¦ 8
99
O
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnieo jestvin.
V zslogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Gognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo -ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin,
trgovca v Scmeniški uliei št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
%Lc>$cM>$c)$<>jL« m **MsM> &MtS&m&*
Anton Obidič.
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 Spe^   v Gorici    ^fl|
priporoča se
7a raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. NaročUa se iz/riuje hitro.
Bol ublažujoče rtiianje
po dr, Zoltan-u
(Zoltanovo mazilo).
Že mnogo let \ znan«, vspcSno učinkujoče sredstvo, kate-. se najbolje v orabi pri protinu in rev-matizmu.
Olajša in odstrani po kratki »p < abi [kar dok -zujej•» n.noga i li-znalna in zahvs>Jria pisma) celo niuogo let brez vspolift se zdraveče  bolezni.
t steklenica
stane
2 kroni.
hi    poSiljnlvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko le arnar
Bela Zoltan, Budimpešta.
Zaloga   na 'DiiiihJh,   lok uma  pri »Črnem mod tod »*  L, faigvck 3.
Nika».r skrivno sredstvo. ZdratniSkn priporočeno.
VITRIJOL
Vr        pristni   angležki   se   dooi   v   mirodilnici   pri
§                   A. JERETIČ-U
3C   v Gorici -¦¦ Tržna ullea (poslopje okr. sodišča.)
0©0©0©0®0®0©0©®G0©®0©0
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladil ali prcnapolnil želodec,  I jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila,  ali sploh neredno živel, tako da trpi na gorečici, želodčnem krču, tiiLan{u želodca, težkem prebavljaniu ali zasliženiu, bodi priporočeno  dobro in izvrstno  domače zdravilo,   katero je že mnogo let v rabi.    to zdravilo je
Hubert Ullricli-oiro zeliščno vino.
Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdraveeih zelišS,
krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne  bolezni in pospešuje obnovljenje  sveže krvi.
Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo.
Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri  glavobolu,   rlganju,  deravici  (zgaga),
napan]aniu, bljuvanju takoj rabiti.   Večkrat izginejo vse to boleznij,   ako človek parkrat
pije omenjeno zeliščno vino.
I          Ako s?e človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanja (madron),
I   srčno utripunje, brezsenosl, kakor tudi zasedanje  krvi v jetrih,  vranici  in vratniei
I   (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi  vse to hitro, odpravi   neprebavljivost  in  odstrani  iz že-
I   lodea in črev vse nepotrebne in ncrabljive snovi.
Medlost lileiosf, pomanjkanje krvi in oslabelost S^^^Vab;
i   krvi in bolnih jeier.   Ako se nima apetita  oslabi,  a glavobol in  noči prebite brez spanja
I   uplivajo tako nanj.  da začne  hirati.   Zeliščno vino  ponvi ga zopet,  okrepivši  životno moč.
I   Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene  I
I   Živ'ce in obudi veselje do življenja. Vse to dokazujejo mno<*e zahvale in pripoznanja.^       j I             Zeliščno  vino  se  dobi v steklenicah po  gld. 1-50 in ?•'--   v lekarnah v Gorici, Kor-  j
I   mini«, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu,  Gradišču  ob Soči,  Ronkah,  Ogleju,
I   Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu. Idriji,  Ajdovščini, Sežani,  Vipavi,   Portogruaru,
I   Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna
¦   G. Cristofoletti v Gorici pošilja  tri in več steklenic zeliščnega vina  po originalnih  cenah po
I   vsi Avstriji.
Opominja se na različne ponaredbe!
Zahteva naj se izrecno
_______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino,
Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane H0,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča | in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!