LETO II- - ŠTEV. 5.	GORICA	17.	J	A	fr«	U	A	RJA	1945.	CEIVA	1	LIR	\
.Goriški lisi* izide vsako sredo in soboto zjutraj. - Uprava in uredništvo v Siiedizione in abbonamento postale 2° gruppo Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54.— lir. Plačati v naprej Cena Gorici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku	Poštnina	plačana	v	gotovini	izvodu	v	Ljubljani:	1.50	lire.	—	Račun	pri Cassa di Risparmio Gorica
gospodarski sistem
Človek se mora včasih kar čudili, kako malo vedo naši ljudje o komunizmu in lo ne samo ptiprosti, temveč celo inleligenlje, da o polinteligen-lih (ki hočejo sicer vse vedeli, pa nič ne znajo) nili ne govorimo. Predstave, ki si jih dela naš človek o komunizmu so največkrat popolnoma zgreši ne in obratne, kakor pa je komunizem v resnici. Prepričani smo. da bi < gr< m-na več na naših dosedanjih „komunistov“ odklonila vse komunist čno g banje, ako bi v ren ei vedela, kaj je komunizem v resnici, zlasti pa bi odklonila, ako bi poznala njegov idejno hrbtenico, namreč s j gov načrt za gospo darsko preureditev človečke družbe. Kdor j^ "a primer v Rus j doživel „blagodati“ komun ličnega gospodarstva in je potem pr š. 1 v vropo, ga je enkrat za vseh j minilo hrepenenje po ..načrtnem gospo darsirrr, ki ga komunizem napoveduje in obljublja. Sicer pa komunizem sv-jih načrtov za ostalo Evropo in za ves svel niti ne skriva, toda bistvo teh načrtov morejo razumeti le resnično izkušeni politiki in gospodarski strokovnjaki, ljudstvo in večino itd' ligence pa redno pre-mamija bučna, kričeča in navadno nelogična propaganda Komunizem si je ustvaril tudi lastno besedoslovje, ki je o-stalim zemljanom, ki komunističnih knjig niso študirali, nerazumljivo in si komuni stične fraze napačno tolmačijo.
En sam načelen članek v našem listu je seveda mnogo premalo, da bi opozorili naše ljudi na bistvene zmote komunizma o gosdodarstvu, nekaj pa jih lahko takoj ovrže nio. Predvsem komunistični red ne pomenja socialnega izboljšanja za noben sloj, za noben slan, razen za boljše viško strankarsko uradnišlvo, za komisarje in glavne voditelje. ki pa jih ni nikjer niti tisočinka. Komunizem zahteva «diklaluro p'oletarata» in se v resnici kot množice poslužuje največ malih propadlih eksistenc, kot agitatorjev izgubljenih študentov, kol priganjačev pa deiomrz-nežev m lenuhov, nsjiaje takih. ki imajo vedno dovol besed na ji ziku, Sam Ljenin, ustanovitelj sod bnega boljševizma, je bil propadel šlu dent, ki je večino svojega življenja preživ* 1 kot kavarniški gost v Švici, ^Diktatura proletarijata“ pomenja nadvlado teh izgubljenih eksi-
BOUŠEVIŠKE OFENZIVE PRUSIJI
Najhujše bitke ob Visli, v Ardennih in Alzaciji - Še [vedno boji ob .Donavi in na južnem Slovaškem - Spretna obramba Nemcev in posrečeni protinapadi vsepovsod - Ogromne izgube boljševikov in Anglo-amerikancev - Nekoliko odmora na Balkanu in Italiji - Pred odločilnimi dogodki na Filipinih
NEU
Položaj na bojiščih se da v 1 kratkem sedaj oz ačiti z nas lednjimi podatki, ki jih posnemamo iz nemških vojnih po* ! ročil:
Na vzhodni fronti so bolj* ševiki končno nastopili tudi v obmejnem ozemlju Vzhodne Prusije z ofenzivo, ki pa so jo seveda Nemci že pričakovali Poleg tega se razvijajo najtežje bitke na ozemlju med Vi-.lo in Liso goro prav tako pa tudi v Ardennih. Ogorčene bitke (rajajo tudi v Alzaciji, dalje na obeh straneh gla ne* ga kolena Donave pri Budim* pešti in ra južnem slovaški.
V Italiji in nn Balkanu pa je bilo zadnje čase sorazmerno kar mirno.
Najbujše bitke se vrše pri Baranovu pri mostišču čez Vislo. Tam napada velika bo-Ijševiška pretnoč, ki šteje pet sovjetskih armad in več zborov oklepnikov. Nemške č.te', se zelo odločno in elastično j branijo ter prizadevajo sovražniku najbolj trd odpor in povzročajo z obstranskimi napadi hude izguoe. Vedno sproti se morajo boljše viški napadalni klini oklepnikov ustaviti pred nemškim obrambnim ognjetn.
Prav tako je že v polnem obsegu bitka ob ovinku Visle. Zdi pa se, da bo srditost na tem odseku še narasla. Kljub visokim izgubam se boljševi-kom tukaj poizkus prodora še ni posrečil.
Bitka v obmejnem ozemlju vzhodne Prusije je veljala do
sedaj sovražnike ogromne izgube. Napadalo ]e 12 do 15 sovjetskih divizij, ki pa jih ie ustavilo nemško orožje vseh vrst ter jih ogromno uniči’o. Svoj h ciljev boljševiki niso dosegli, le na obeb straneh fronte pri Ebenrodeju in Scblossber« gu seje boljševikom posrečil manjši vdor v prve nemške črte, toda Nemci uspešno zavračajo te vdore. Srditost bojev ob južnem ovinku Visle je po* vzročila, da je ogorčenost bojev na obeb straneh Donave po* pustila. V ogrskih pogorjih Vercies in Pitis so se razvili le krajevni boji. Severno Donave so Nemci še bolj prodrli v sovražnikove vrste, ob ustju Rade pa so napadli boljševike, | ki so do sem prodrli in znatno zožili sovražno vdorno ozemlje.
Tudi n i madžarsko* siova* škem obmejnem ozemlju se položaj bistveno ni spremenil Tudi tu so imeli boljševiki velike izgube, poizkus prodora pa se jim ni posrečil.
Čeprav sta vzhodna in zahodna fronta ločeni po ogromnih razdaljah, vendar sta bistveno 'i zvezi. Glavno breme napadov so morali pač prevzeti naši boljševiki in edino v čemer so jim mogli Anglo-amerikanci na zapadni fronti pomagati je bilo to, da so izvedli nekaj protinapadov proti prodirajočim nemškim četam.
Nemško vojno poročilo na« vaja še, da so angloameriška letala napadla pretekle dni po-rensko-westfalsko ozemlje in srednjo Nemčijo. Letalske jate
o odvrgle bombe tudi na nemško prestolico. Mtd temi napadi je protiletalska obramba Nemčije zbila na tla 64 letal, od teh je bilo 46 motornih bombnikov.
Iz Vzhodne Azije pa poročajo, da se je zbrala vsa vojna mornarica Zedinjenih držav pred Filipinskim otočjem, ki ga hočejo Američani zavzeti nazaj in se na glavnem otoku Luzoftu že razvijajo srditi boji in Japonci nudijo Amerikan« cem naravnost strašen odpor.
Ljudska univerza
Danes 17 januarja 06 6. zvečer 6o v jEjudsRi univerzi ((Cltica 24. maja 18) predavat proj. ZFranc ^Pengov o pretirani v vojnem času namesto javljenega predavanja dr. SKo-marja, Hi je moralo o ponedeljek zaradi alarma odpasti. Jo predavanje fio prišlo na vrsto pozneje.
umri«* uMiiMiMiiii i^rriiiu^mnaKsn
Vsaka komunistična propaganda je dvorezna. Na eni strani koristi in pomaga k uresničenju komunističnih ciljev, na drugi strani pa škoduje komunistom samim ; Če ne drugače pa v 'tern, da v vsalci najdemo in lahlco pokažemo tjustvu luž in prevaro, vse zločinske načrte in sredstva za uvelja vljanje komunizma v posameznih deželah.
Finance v Bonomijevi Italiji
Iz izjave finančnega minisira Bonomijeve vlade je razvidno, da so v pokrajinah, katere obvlada Bonomijeva vlad'), v lanskem letu znašali dohodki 14 milijard lii, izdatki pa 76 milijard lir. De ličit znaša torej 62 milijaid lir. Dne 10 decembra je znašal ves državni dolg 670 milijard lir, za katere je treba plačati približno 17 milijard lir obresti letno. Po izjavi finančnega ministra je to sicer ogromno breme, vendar je treba upoštevati, da je lira zelo razvrednotena. Po uradnih podatkih je bilo izdanih do 10. decembra 1944 skupno za 233 milijard lir bankovcev. V tem številu so upoštevani tndi bankovci, ki jih je do 1. avgusta lani izdala državna banka fašistične socialne republike in ki krožijo v ozemljih, katera so zasedli An-gloamerikanci. Teh 223 milijard lir pa je samo majhen del de-
janskega obt- ka denarja. Anglo-amerikanci namreč izdajajo svoje „Aliied G werilements Lire“ katere kratko imenujejo am - lire, Po izjavah zavezniške kontrolne komisije je bila takih lir izdanih do konca oktobra lani za 44 milijard lir.
Ministrski svet je izdal dva dekreta, ki sta dala otokoma Siciliji in Sardiniji široko gospodarsko avtonomijo. Visoki komisarji teh dveh otokov imajo bra-vico izdajati gospodarske ukrepe vseh vrst za to področje. Finančno je treba smatrati, da sta oba otoka postala skoraj popolnoma samostojna. Na Siciliji bo gospodarsko obnovo financirala Banca di Sicilia, dočiin bo za Sardinijo ustanovljen nov zavod Banca di Sardegna, katere .osnovni kapital v znesku 150 milijonov lir bo ! dala država. (Wiener Tagblatt).
* “lin ~i i	i»Vjn »j irn
stene. Pošten lovarniški ali poljski delavec, pošten nameščenec, mali kmet, nikdar ne bi priznavali, da so proletarci", ako bi se zavedali kaj v resnici ta beseda pomenja Vsak kdor dela, noče biti izgubljena eksistenca, razcapanec in revolucionar noče bili berač. S sloji takih ponosnih delovnih ljudi pa komunisti seveda ne morejo ustvarjati revolucije in zato gledajo povsod, da ljudstvo najprej obubožajo, da postane nezadovoljno in dovzetno za uporniška gesla.
Komunizem ni protikapita-lističen, temveč nasprotno predstavlja najbolj izrazito kapitalistično gibanje, ki hoče vzeti človeku prav vse, zadnji košček osebne lastnine in vse to dati največjemu kapitalističnemu ustroju, namreč komunistični državi, od katere pa mali človek zopet nima nič, kvečjemu če imajo kaj
komsarji, mali človek pa bo izgubil v komunizmu še zadnji košček kiuha in zadnjo slamico osebne svobode.
Komunizem jemlje sleherniku tudi pravico zasebne podjetnosti, privatne inicijati-ve, brez katere sploh ni mogoč noben napredek, nobeno še tako skromno blagostanje Ker je v komunistični državi zasebna podjetnost prepovedana, takoj propade vse kmetijstvo, zakaj kdo naj z ljubeznijo obdeluje polje, če ve, da mu država pobere ves pridelek, kdo naj dela v kolhozih in na državnih ogromnih veleoosestvih, ako je slabo plačan in je poleg tega še lačen, strgan in pozimi redno prezeba. V komunistični državi človek ne sme skrbeti za svojo družino, država, pa saj vemo, kako skrbi boljševiška država za svojce delavcev in kmetov! Komunistična država prepoveduje zasebno obrt
in je malemu rokodelstvu odkrito sovražna in odtod tako silno pomanjkanje vseh rokodelskih in obrtnih potrebščin v sovjetski Rusiji, celo sedaj, po 27 letih „odrešujoče" bo-tjševiške revolucije. Kar je v Evropi samo obsebi umevno, pomenja v Rusiji že nezaslišan luksus in bo tako tudi pri nas, seveda ako bo prodrl komunizem
Komunizem hoče vzeti ljudem vse in za nadomestilo jih hoče usužnjiti v nekem norem in nemogočen državno kapitalističnem kolektivu, kjer bodo prav vsi lačni in ponižani na stopnjo stradajočih in pomanjkanje trpečih državnih sužnjev. Tako naiven in neumen pa menda ni pri nas nihče več, da bi si predstavljal komunizem drugače, namreč, da bodo komunisti po vojni in po revoluciji delili zemljo in poslopja in vse blago. Ne deliti, tega komuni-
zem ne namerava, temveč samo vzeti hoče in sicer prav vsem, tistim, ki imajo ali dovolj ali le malo, sicer bi komunizem ne bil to, kar je. Obljube o delitvi zemlje pa so lažnjive in preračunane le za slaboumne zaslep jence, ki računajo na to, da bodo od komunistov res kdaj kaj dobili. Takim obljubam je pred 27 leti verjel tudi ruski narod, zlasti ztmlje lačni ruski kmet, no pa sedaj se v Rusiji bridko kesajo, da so kdaj verjeli v komunistični družabni red in v delitev blaga, do katere nikdar ni prišlo.
Tudi našim ljudem moramo odpreti oči in ljudem povedati, da je komunizem ne samo njegov moralni in narodni, temveč tudi go-podarski sovražnik, kj hoče uničiti še ono bore malo kar imamo. To moramo spoznati sedaj, zakaj utegne biti kdaj prepozno!
Belgrad pod boljševiskim nasiljem
*	4
Silno trpljenje Belgrada med sedanjo vojno - Nekdanje cvetoče mesto skoraj poru seno - Zastoj vsega prosvetnega in gospodarskega življenja - Katastrofalno skrčenje števila prebivalstva - Komunisti sami priznavajo« svoja nasilja nad nedolžnim prebivalstvom - Lakota in prezebanje vsepovsod - Trpljenje belgrajskih Slovencev
sreča, najhujša, ki si jo rnona kak Evropejec sploh misliti; mesto Belgrad so namreč zasedli« boljševiki, predvsem seveda ruska sovjetska armada, za katero pa so kot »zmagovalci,, ukorakali v mesto še domači Titovi oddelki. Takoj nato se je pričelo tisto, kar je pričakovati za vsako mesto, za vsak kraj, ki ga zasedejo boljševiki ali domačinski boljše-viški tolovaji, povsod, bodisi na Poljskem, bodisi v Grčiji, kje drugje, zlasti pa v Srbiji.
Ogromne žrtve je zahtevalo lanske jeseni angleško bombardiranje Belgrada in očividci, ki so 1. 1941. doživeli kratko nemško bombardiranje tega mesta in nato tri leta pozneje angleško, zatrjujejo, da so bili Nemci naravnost kavalirji proti Angležem.
Ti pa so metali bombe vse vprek in ne glede na to, kam. padejo in koga zadenejo. Javna tajnost,, ki jo je vedel ves srbski narod, pa je bila, da je to brezsmiselno bombardiranje Belgrada, zahteval I sam »maršal“ Tito, da bi tako . lažje pripravil pot svojim četam l' in sovjetski rdeči armadi v Belgrad.	■ '
Begunci, ki prihajajo sedaj iz-Belgrada in ki se nahajajo že tudi v Sloveniji, celo na Goriškem, pripovedujejo, da je Belgrad podoben kupu razvalin ta pogorišč. Samo med sovjetskim in poznejšim domačim komunističnim prodiranjem v Belgrad e padlo pod topovskim, tankovskim in letalskim ognjem nad 40.000 ljudi, pozneje prav toliko pod prvim boljševiškiin terorjem, -čeprav so sodno boljševiki dali pomoriti le okoli 200 ljudi, toda to so bili le gledališki procesi proti bivšim ministrom, nad
100.000 ljudi je iz Belgrada zbežalo pred boljševiki in danes šteje Belgrad kvečjemu okoli
40.000 drebivalstva.
To se pravi, da bi Gorica štela
v	primeru podobne nesreče le kake 4000 ljudi, torej komaj desetino tega, kar jih šteje danes, Ljubljana pa kakih 9000. To je . napravil boljševiški bes iz nekdaj tako ponosnega in tako krepko napredujočega mesta Belgrada I
Beda in lakota sta v Belgradu nepopisni. V Belgradu izhajajo sedaj samo komunistični časopisi, ki pa se niso popolnoma likvidirali s staro „buržuazno" miselnostjo, temveč zaenkrat le prodirajo. Iz Belgrajčanov ni mo-
goče naenkrat napraviti pristni!!) boljševikov in to Tito ter njegovi pomagači prav dobro vedo.'
ZAto še ni na primer rokinjena* trgovina iva malo, pač pa vsa na< veliko. Boljševiško mainištvo -Bog se usmili srbskega ljudstva’
- vodi sedaj tista „ve»ika podi jetja* to se pravi, da sedaj tami nihče noče več delati,;,sicer pa. tudi delavcev manjka, ioda razni boljševiški* komisarji so se vsedli na dobre- stolčke in ■ sedaj 2ro tisto, kair je od vojna in vsehi nadlog' še ostalo. Kar gkiljivo je brati,, kako se „traže* radnici“ (iščejo se delavci) za io ali ono »preduzeče" (podjetje),) ki bi rado pričelo z obratom?, pa nima nej surovin, ne goriva in. delavcev,. saj so zadnji vsi pobiti.
Od nekdanjih velikih srbski bi dnevnikov ..Politike.*, ..Vremena*-, „Pravde“ in drugega,.bujn© se razvijajočega srbskega. časo--pisja, ni sedaj niti sledu vež;. Pod nemško zastdbo je izhajal v Belgradu mesto prejšnje „Palitike" dnevnik „Obnova“, prav dobro urejevan in dobro informiran list, mesto ..Vremena"- pa prav tako dobro urejevan in spričo vojnih razmer izvrstno ilustriran, list ».Novo Vreme". Sedaj izhaja v tiskarni bivšega „Vremena“ dnevnik ..Borba", v podnaslovu: »Organ komunističke partije Jugoslavije". Ta list je obupno dolgočasen in razen komunističnih; vojnih poročil ter nekaj uradnih- naznanil ter malih oglasov, ne objavlja nič drugega, kakor sami) in izrazito komunistično propagando, vsee--no pa je le nekoliko bolj živahen., kakor sivo uniformirana moskov? ska ..Pravda". Še vedno bererao med malimi oglasi, da ta ali oni čevljarček rad oopravlja gumijaste podplate- (ker usnjenih ni)v beremo aanimivo poročilo Jugobanke, naj lastniki safejev (|e-klenih skramb v banki) čimprej pridejo v banko in naj svoje de-natje dado na razpolago Titovemu ministrstvu za obrt in: industrijo, to se pravi po domače, naj dado svoj denar kratko, zapleniti in hkrati se tudi pokazatitza bivše »kapitaliste".
Prav zanimive stvoii beremo tudi, recimo, iz sodne kronike v tej „Borbi“. Ta ali oni komunist je šel in oropal to in, ono žensko* vzel ji je 6500 dinarjev (kakih: 100 lir), zaplenil za.se innogo njenih živil, privedel svojo prilež»i-co jo predstavil „za komisarko",
jo nato oropal, drugič zopet okradel gospodinjo, ji hbtel celo storiti silo in' ko je ženska, ki je vsa v strahu trepetala pred tem: komunističnim komisarjem' in oficirjem, le stekla na cesto in v o-| bupu kišeala na pomoč, tedaj so Titovi pajdaši tega nasilneža le smdrali za primerno, dfn ga aretirajo iiv, da ga ustrele.. To naj bi bilo v tolažbo belgrajskemu : prebivalstvu, češ,, mi komunisti I smo pravični. Toda takifti smrtnih j sodb je le malo, v vsaki bel-[ grajski hiši se dogajajp take na-t sitnosti, samo prebivalstvo nima moči, da bi se količkaj uprlo.
Predito vojn;), je bilo v Bel-; gradu dosti Slovencev^po večini državnih uradnikov, pa tudi vojakov, obrtnikov, delavcev, služkinj in zasebnih nastavljencev. Samo 1 kapitalistov med belgrajskimi 'Slovenci ni bilo. Imeti pa so razvito družabno.in prosvetno življenj tako, (la so se celo Srbi radi šalili iz Slovencev, da kjer se ibbe trije Slovenci, je takoj i ustanovljeno prosvetno društvo,, če so pa štirje, je pevski zbor. D<igii do reciaice res ni manjkalo*
„ Konte vojne — naša zrna-I g® je pr«d > vrati11, s takimi in |‘ podobnimi obljubami, in vablji-
vi	mmi btsedami s® komunisti 5
j pridobili za svoj pokret svoje I prve borce, ista gesla so bila kriva nesrečne smrti mnogilh nedolžnih Štajercev in Primorcev. Seveda, je večina mobilizi-rančev in zapeljancev kmalu spoznala, da jp zašla v komunistične mreže,, vendar pa mnogi vztrajajo pri gošarjjh »■ u-panju, du bo kmalu konec bega trpljenju• in strašne »ojn*y saj jim komunisti stalno. pripovedujejo o bližnji zmag,i. Res„ obljuba,, da, bosta »- btntkern na svetu zavladala mir in svoboda,, je bila edina, tolažba, ki je še kolikor toliko- držala skupaj ubogo gošarsko rajo, da šeni uprla komunističnim voditeljem in se razbežala na vse strani.
in Srbi so nam zavidtffi naše 'ime-mo za prosvetno zivijfenje, sami so imeli raje doraače zabave. No, sediajt prosvetnega življenja v Belgradmni več, pač pa vabš neko prosvetno društvo „Ftance Rozman"; imenovano po znanem, to-lovaiskem komisarju in savojskem dfeouncijantu , .Slovence na nekakšne prosvetne sestanke v Krimsko ulico, k j it se jim daje visoka prosveta, red korntitaisiič-na propaganda.
Slovenci so sojazmerno med to voj-no in med itiržavljanskimi bitkami' v Belgradu-izgtioBr celo več 1 j udi, kakor Srbi sami. Toda to komunistom se ni dovožj in sadaj zopet valrjo v srbsk.o-ko-munistični „Bor:fl?‘Slovence naj vstopijo v „slovenačko brigado", lot se snuje. Proglas je napisan jv slovenščini, natisnjen po. v cirilici Koliko Slovencev bodo bel-grajski komunisti pridobili v to slovenačko brigado je težko uganiti, najbiže ne dosti* ker so jih že večino pobili.
Prihodnjič i:aj vež' o> sedanjem, življenju v Belgrada..
Komunistom, je torej prof,ar*. fanda koristila., $& več: hila> j jim je nad vse potrebna. l!JtYatii pa jim je - tu M zelo škodovalav I posebno med tistimi, ki so tttji propagandi zaupali in slepo i verjeli. - med. pavitjci in SKOJ'* evci.
Ta-to beretm v poročilu o. delu SKOJl-a v XV111. diviziji tudi sledeče besede: ^Po-litima situacija: tfiidnjp- dogodke, ki se vrsto, zasleduje mladina z neko nestrpnostjo, češ-, kdaj bo že konec. S<>. v pri-črkovanju svobode m zaradi tega se marsikdo i zbegava borbi, boječ se, da bi. tik pred koncem padel Proti temu smo* \ na brig. birajf*. sitimi li, da n vseh pogledih podpremo vojaške funkcionarje/ ,
Jz teh kratkih stavkov vidimo, kakšen strah je nastat, med komunisti !
‘ZIsoda tažnjive propagande
Do 1. 1941, je bil Belgrad procvitajože mesto, tam so se stekale vse niti in vse življen-ske moči mlade kraljevine Jugoslavije, tam se je že pričelo razvijati tudi kakovostno kulturno življenje. Mesto se je širilo na vse strani odstranjevalo stara in umazana ciganska naselja, ra« stle so povsod lepe vile, lepe palače, ceste so postajale asfaltirane in večtirne namreč za avtomobile. za vozove, za pešce. Iz napol turškega, s takozvano .kaldrmo", to je z okroglim rečnim kamenjen tlakovanega mesta je rastlo tukaj v srcu Balkana novo velemesto o katerem bi mogli reči, da bi bilo slovansko, samo a ko ne bi Judje imeli toliko besede v njem, in ne toliko razni »prijatelji" z zapada ki so smatiali Jugoslavijo kot nekako svojo kolonijo. Vendar je razvoj Jugoslavije in Belgrada trajal nevzdržno dalje, dokler ni. prišel usodni 27. marec 1941. Generalska klika okoli letalskega poveljnika Simovičaje strmoglavila kneza regenta Pavla in razsodnega ministrskega predsednika Cvetkoviča ter prevzela ob vzklikanju nerazsodne in velesrbsko misleče belgrajske ulice oblast. Čez teden dni se je ta ulica bridko kesala; zakaj Nemčija, ki je bila užaljena zaradi očitne sovražnosti, je napovedala Jugoslaviji vojno in za posledice vemo vsi. L. 1941. spomladi je štel Belgrad še okoli 400.000 prebivalcev. Med nemško zasedbo se je število prebivalstva menjalo. V začetku je padlo, pozneje pa je zopet naraslo, predvsem, zaradi dotoka kmetskega prebivalstva, ki je bežalo pred komunističnimi tolovaji.,	'■A
Belgrad je tisto mesto v Evropi, ki je poleg Varšave morda največ trpelo in ki so ga grozote sedanje vojne najbolj prizadele. Kljub bombardiramu, kljub obstreljevanju in kljub raznim drugim vojnim nesrečam, so druga evropska mesta kolikor tolikor ohranila živinske sile in kažejo mnogo volje do obnove. Belgrad pa je zadela še strašnejša nesreča, kakor j.e bilo zgo j bombardiranje in pogostno, topovsko obstreljevanje, Belgrad, t) nekdanjo samozavestno, ponosno in kvišku stremečo prestolnico Srbov in mlade, komaj 23 let trajajoče države Jugoslavije, je v lanski, jeseni zadela še hujša ne-
BOGOMILA
Petnajstim v spomin
»vin. i
Visoko nad vasjo v objemu večno zelenih smrek, so se belili trije domovi, Za-vrhnikov, Likarjev in Podobnikov. Krajevali so nad celo, dolino, ki se je liki morju razlivala vse naokoli, valujoča in dehteča v vsej omamni krasoti,
Sonce jih je obžarjalo od julra do večera, poljubljalo jih s prvimi žtrki zore1 škrlatno zlatilo s poslednjimi žarki.
Še ob dnevih, ko je siva
megla ležala nad celo dolino, so se oni bleščali v zlatih pramenih sonca.
Za hišami, so se tja do šumečih gozdov razprostirali travniki in njive, bogate v svojem plačilu za skrb in nego ljudi.
Še pred nedavnim je vladal tu sveti mir. Ljudje so živeli v ljubezni in prijateljstvu med seboj in z Bogom.
Strahote vojne so le iz daljave prihajale do rij h. za kratek hip j.h mogoče tuli vznemirile, a trajnega miru jim niso mogle vzeti.
Gospodarji so bili ponosni na svoje domove, njive in gozdove, še bolj na svoje sinove in hčere Kakor otroci sonca so rastli, obžarjeni od notranje in zunanja lepo te. Matere so jih v srcu
blagoslavljale in prosile Boga, da bi jih lake vedno o-hranil.
Na oknu Podobnikove Bet ke so vedno žareli najlepši nageljni.
Ponujali se mimoidočim v svojem bogastvu, a le eden jih je bil deležen: Zavrhni-kov Lipe. Marsikateri večer so ga slišali, kako je zaukal na vasi, iz srca, ki mu je prekipevalo neizmerne sr^če in ljubezni.
štirje meseci so minuli od tedaj za Betko kot večnost dolgi. Nage j na oknu je venel in se sušil, pregrenke solze ga zalivajo.
Tisti večer v pozni jeseni, ko se je Lipe poslavljal od nje, mu je utrgala še zadnje cvete, z biseri njenih solz vse orošene,
Lipe je od^el, z njim tu di nje brak Lojze, sedaj žaluje za obema, nobenega glasu nima več o njih.
Vsa žalostna je sedela Betka za. pečjo, zraven nje Ivanka sestra Lipetova. Ni se jim ljubilo govoriti prevelika lesnoba jun je stUkala srce.
Gozd za hišama je bučal, kakor od temnega pričakovanja ves presunjen.
Vsi trije, gospodarji so bili zbrani za mizo v kotu. Njih obrazi so bili mračni, globoke brajde skrbi, so bile zarezane v njih.
Tako so se zbirali pri Podobniku že cel teden večer za večerom, sami doma ne bi strpeli, preveč jih je glodala negotovost: kaj bo, kako se bomo izgovorili.
✓
Pred tednom dni se je zgodilo. Svinčeno siva, je ležala megla cel dan nad dolino. Še v njihovo kraljestvo sonca je silila, da je le megleno pronicalo, skozi svinčeno morje
Niso slutili, da so se ravno tistega dne pomikale proti vasi nemške čete Partizani so bili vsi v vasi, brez-škrbni in veseli, zanesli so se na svoje tri obveščevalce na hribu.
Kakor strela iz jasnega, so udarile oborožene čete na partizane. Ti so v strašni zmedi bežali na vse strani, nekateri so srečno ušli, še več jih je obležalo v snegu.
Ljudi je popadla groza, slutili so, da se bodo partizani nad nedolžnimi maščevali.
IZ GORICE IN DEŽELE!
VEST!
tonili piigi po liski
Na praznik sv. Treh Kraljev okrog šestili zvečer so partizani pognali v zrak edino žago in elektrarno, ki je še delovala v našem okraja. Ne le vas, tudi precejšnji del okolice je sedaj brez luči. Le tisti, katerega so s tem dejanjem hoteli predvsem zaleti, okupatorja, ima svetlo luč kakor prej. Ta dogodek je močno razburil tudi liste, ki so še kaj verjeli lažnivi in puhli propagandi osvoboditeljev. Spoznali so, da je beseda svoboda neprozoren zastor, ki zakriva nepopisno bedo in trpljenje.
Vprašamo, kdo je pri vsem tem najbolj oškodovan, mi ali okupator? Partizani, ki so izvršili to junaško osvobodilno dejanje, so se takoj po eksploziji hvalili! ,,Zopet smo prizadeli veliko škodo Nemcem!“
Ali mar res? Le poglejmo! Lastnik elektrarne je bil bolehen rudarski vpokojenec g. Franc Čar, ki je s svojimi žulji in prihranki zgradil žago in nam dobrohotno več let nudil
, . 1 *• luč. Sedaj je uničen Skoda je i milijonska. S poslopjem vred so uničeni tudi vsi stroji. Ali se tako dela za socialni in gospodarski napredek naroda?
Kdo je še prizadet? Nemci popolnoma nič! Prizadet je poleg vasi tudi velik del okolice, ki bo morala biti v dolgih zimskih večerih brez luči, ker ni dobiti ne petroleja, ne karbid,), ne kake druge razsvetljave.
Kdo je še prizadet? V naši vasi je precej čipkaric, ki so delale pozno v noč za skromni zaslužek. Mnogim je bil to edini vir dohodka. In sedaj so še ob tega.
In kdo je še prizadet? Njihovi lastni somišljeniki in pristaši! Bog zna, ali bodo sedaj spregledali? Morda jim bodo dolgi zimski večeri dali dovolj j £asa za razmišljanje o dobrotah, ki nam jih vsem pripravlja toliko opevani novi red.
Hudo so prizadeti tudi tisti, ki so bili pri elektrarni usluž-beni, posebno rudarski vpo-
kojenec Štefan Kržišnik in Ivan Felc. Sedaj sta oba na cesti, brez zasiužka, brez luči in brez zastonjskih drv. Tako torej delajo za delavca! Namesto, da bi vedno več imel, zgubi še to, kar že ima.
Ob tej priliki pa se vam, ,,prifarske“ tovarišice na terenu, posebno tistim, ki ste 8. septembra 1943. točile solze in prenašale prtljago odhajajočim Savojcem, zahvaljujemo za požrtvovalno delo v prid vse dobro obetajočemu novemu redu.
Spreglejmo že vendar, da z rušenjem in uničevanjem narodnega premoženja ne delamo za zboljšanje, marveč le še bolj za poslabšanje že itak težkih razmer! Vprašamo vas, ki se toliko hvalite z osvoboditvijo, ali je mar to borba za kulturni socialni in gospodarski prospeh našega naroda? Odgovorite, če morete!
Opera Garilatis „
Prejeli smo:
Zvonenje zvonov je ozna* njalo praznik. Dan novega leta. Pričetek žalosti ali veselja, bolj* šib dni ali trpljenja.
Nekje, v temni,brezsončni so* bici je brlela lučka, poleg nje je stal kropilnik in truma našib nadose prisrčnih ljudi je romal kropiti pokojnika. Globoka žalost je ležala v vsakem srcu. Le ena goreča želja: da bi le naši malčki dočakali ga slišati, a odšel je med nebeške Slavčke, Bogu prepevat.
Drugje, isti dan. V lepi sončni sobi, polni življenja in razpoloženja. Preslišali so celo ono svečano zvonenje zvonov. O* bložena miza jedače in pijače, pa pac cenjenih gostov zraven, ki nekaj vendarle štejejo pod palcem Tudi oni so se spomnili dragega ranjkega, ne z po« kropitvijo, ampsk z nedolžnim obrekovanjem : «kaj neki toliko pisarijo in častč moža ki niti pevec v operi ni bil«, kot n. br. njegov bratranec. Š.- ki je priporočal svojim nesrečnim sorodnikom v potrebi in stiski, naj prodajo vso družinsko o-premo, in naj gredo stanovat v mebilirano sobo če potrebu-
Proti večeru istpga dne je strašna novica padla na vsa srca v Zavrhu, da so zajedala v smrtni grozi.
—	Pobegnimo — je bila prva misel Ireh gospodarjev. A že v naslednjem hipu so se premislili — kam, ko pa je gozd povsod zastražen, da bi se niti pes ne mogel preriti skozi. —
Ostali so, a njihovo živ-Ijenje je bilo le smrtni boj, vsak dan hujši. Nobenemu se ni ljubilo delati, posedali so tako po cele dneve in še pozno, pozno v noč, prisluškovali vsakemu šumu, vsakemu koraku iz daljave. Žene so kakor sence tavale po hiši, vzdihovale k svetogor-ski Kraljici in na skrivaj pretakale solze. Še otroci so bili vsi zbegani, da so po-
zabili na igre, še jaslice v kotu so samevale.
Po cele dneve so presedeli zunaj pred hišami in nemi in žalostni zrli v dolino. Trepetali so, a ne toliko od mraza, kakor od strahu, ki je prežel sleherno žilico njihovih drobnih telesc.
Zvečer so vedno vsi utrujeni pospali, a še v sanjah je kateri planil kvišku s strašnim krikom :
Gredo atek, gredo! — Ne, to ni bilo več življenje, to večno pričakovanje, kot smrt neizogibnega. V srcu so si na tihem vsi želeli, da bi le prišla ura, ko bi pogledali resniei iz obraza v obraz.
In prišla je, ravno ta večer, ko je veter strahotno tulil okoli domov, in r svo-
jejo pomoči v denarju. Takšen operni pevec ui bil naš Joško. R poznal je večjo in človečansko opero: »Opera Caritatis». Po njegovi smrti so revežu našli v žepu drobiža, ki ga je skrbno pripravljal tedensko za obdarovanje revežem. To je bila njegova zapuščina. Marsikateri brat opernega pevca se bo nanj spominjal, da mu dolguje marsikatero kosilo, h nikogar ni terjal, čeravno je bil v stiski in potrebi
Takega, in le samo takega človeka narod vzljubi, ga spoštuje, časti in obrani v trajnem spominu.
Brezčutne, brezsrčne, strankarsko napete ljudi narod na mab porabi, če tudi je naslav* nejši operni pevec «Skale».
R. B.
Iz Kala
V	zadnjih vojaških akcijah je bil tukaj ubit od protikomunistične krogle sin znanega goriškega zobozdravnika Mermolja, član tolovajske brigade VDV. Naj mu bo lahka zemljica, katero je načrtno prodajal in sramotil, da bi zadostil svoji mednarodni pohlepnosti.
Poleg moških, se tudi marsikatera ženska visoka glava spreobrača in obžaluje preteklost.
Hudo je le to, da bo ta pres- i neta vest ostala vse življenje tako težka, ker samo obžalovanje ne more poravnati storjenih krivic, kaj ne, Kopička ? Sedaj, ko smo stopili iz branika v napad in ker tudi ne odnehamo, dokler bo med nami en sam rdeči gardist. Prav iskreno voščimo tudi mali Polon - Polon - Polončiči, tovarišici Savi, in njenim nežnim hčerkicam iz lipice, da bi končno prepustila brušenje pet tovarišem, ker je to njihov poklic, in bi zapustila funkcije sprejete od njenega soroja-ka Crdjana Bevka. Primerno bi bilo, posebno šc če pomisli njena že obilna leta, da bi vnovič raje začela brusiti pete po poti, ki jo je pred leti vodila iz Lipice do hiše božje. Zemljo, katero ji obetajo tovariši v plačilo njenega žrtvovanja za svobodo, ji bo mogel poskrbneti edino le cerkovnik. Zato tovarišica Sava, vrni se k Bogu. katerega si po zaslugi OF»arske vere pozabila in vedi, da boš le pri njemu dobila tisti mir, svobodo in raj, katerega zaman pričakuješ od tovarišev na zeralji.
Kanalski vrh
Pretresla nas je vest o usodi, ki je na zverinski način zahtevala življenje preljubega dušne-
jem bučanju zamoril sleherni šum.
likarjev pes je prvi zalajal. Jurij je kakor iz sanj planil kvišku. Doma je pustil ženo, s komaj dva tedna starim prvim otrokom; le mama je bila pri njej, Pognal se je skozi vrata, a že je bilo prepozno. Ko strahovi so vstajale temne sence od vseh strani, obkolile vse hiše, vse poti.
Psi so strahotno tulili, napenjali se na svojih verigah, kakor obsedeni,
Jurij je obstal ko okame-nel, če bi mu ukazali naj poklekne pred njimi, bi jih ubogal, tako je bil brez moči.
— Kdo si? — je zakričalo iz teme proti njemu.
— Jurij Likar — je odgovoril. Ni jih vprašal, kaj
ga pastirja gospoda Antona Piska. Ali bo Bog še dolgo dopuščal, da bodo brezbožniki oblastniki nad poštenimi vrniki. Kot taki smo pričakali, da bi skupno pri službi božji vsaj z molitvijo počastili njegovo darovanje v blagor vsem tistim, ki ga bomo imeli za vzgled tuzemskega življenja. Kakor bi bilo to namenoma pripravljeno, namesto darovanja zlužbe božje, je bila preteklo nedeljo v naši cerkvi blagoslovljena zastava s peterokrako zvezdo. Namesto časti pokojniku, je bila poklonjena in izražena čast zločinski zastavi, katera ga je zverinsko uničila in ubila.
Bog nas reši krivcev in razsvetli zaslepljene!
mu hočejo predobro je vedel.
— Dobro, ti si že eden, kje sta pa ostala dva? —
Ni jim odgovoril, svojih prijateljev bi ne izdal, četudi bi moral umreti.
Zavrhnik in Podobnik.sta se prikazala na vratih Groza zadnjih dni jih je še bolj združila, da so sedaj čutili vsi kot eden.
— Tukaj smo, predobro vemo, da ste prišli po nas
—	je odločno povedal Podobnik.
— Ha, lahko vas peče vest psi, radi vas je padlo sedeminštirideset najboljših naših tovarišev. A maščevani bodo ! — so jim preteče zažugafi.
Betka in Ivanka sta v sobi presunljivo zajokali. Koj
Ka/ilcJ jeva nje zaseka
Pokrajinski prehranjevalni urad sporoča, da se bo z 18. januarjem pričelo razdeljevanje zaseke (svinjska mast z mesom), ki se bo dajala proti
2.	odrezku za maslo za mesec januar.
Razdeljevanje se bo vršilo pri običajnih prodajalcih.
Količina, ki pripada posamezniku je določena na 100 g, cena pa je 33,80 lir za kilogram.
Ljudsko gibanje v Gorici
nato so se jim pridružili š otroci, ki so na pol oblečeni pritekli v izbo. Mama jih je vsa obupana mirila, a tudi njej so vrele solze po licih.
Še od Zavrhnikove hiše sem se je tisti hip zislišal jok in kričanje, bližil se vedno bolj, dokler se ni pred hišo združil z njihovim.
Še nikoli ni Zavrh videl toliko bolesti kol ta večer.
Pretresljiv jok otrok in mater, se je mešal med strašno zavijanje psov, insd mukanjem živine v hlevih, v silovito divjanje viharja v pretresljivo bučanje temiegi gozda.
Ljudje, vsa narava in živali so ječali v smrtnih mukah,
(Nadaljevanje prih.)
Dobravlje
Ljudje pri nas bi radi živeli v miru in pri svojem dnevnem delu. Mnogi se večkrat jezijo na Kranjce, posebno zadnjič, ko je blizu naše vasi privozil po cesti frančinškanski brat na mine in se je zgodila velika nesreča, ko je ubila njega in dve materi iz naše župnije. - Pred božičnimi prazniki smo zvedeli, da so videli ljudje 19 letnega Rustja Viktorja, doma iz bližnjih Skrilj, ki je iste (dni polagal mine blizu naše vasi, potem pa je skrit čakal, kdaj bo privozil nemSki avto ali kdo drugi. Pravijo, da se je tovariš Viktor dobro usposobil za to delo. Pazi naj se, ker spravlja nas v nesrečo, da ne bo padel prej sam, ker naše oko je budno in pazi na vsakogar.
Šempas
Dovolj je grozodejstev, dovolj ropov in požigov. Vpijmo in izkričimo zločince na dan, iz- ■ pljujmo iz naše srede poročeval- I ke OF in njene simpatizerje, ki so nam povzročili že nešteto smrti najlepših fantovskih cvetov, groze muk in solza. Ob novem letu je dolžnost vsakega človeka, da pogleda v preteklost in napravi obračun. Temu klicu se tudi mi odzovemo in poročamo: V preteklem letu je bila ena glavnih tatic surovega masla, jajc, žganja itd. v Vipavski dolini tovarišica Tanik Pepca, po domače Marička Tanikova. To dekle je le malo blaga oddala tovarišem, večinoma ga je odnesla sama v Gorico, kjer ga je za drag denar prodala ali zamenjala za drugo blago. To je-bilo njej čisto lahko ker je bila kot zvesta funkcionarka vedno varna pred pregledom. Po delu dobi vsak plačilo že na tem svetu in prepričani smo, da mu tudi ona ne bo ušla.
Rodili so se: Salvaneschi Julijan, Zol“ let Marija, Brumat Faust, Cimino Laura, Derman Danilo, Grazzani Juri, Fle-bus Marija Alojzija, Jančič Marija Miranda, Zinghini Jjsipina, Zanulti An« Marija, Lulman Grazia, Coppola ilda, Colle Albert, Travain Waller, Humar Ana Marija.
Umrli so: Nanut Uršula vd. Kranjc, 71 let, zasebnica; Sambo Alojz, 74.let, upokojenec; Muz Marija, vd. Sfiligoj, 63 let; Reščič Josipina, 51 let, uradnica ; Hvala Ivan, 63 let, mizar; Tabaj Karolina roj. Nanut, 59 let, zasebnica; Kavalar Marija vd. Milonič, 75 let, zasebnica; Keberi Marija, 73 let, poljedelec ; Brumat Valerjan, 36 let, uradnik; Paulin Alojz,51 let, kmet; Sfiligoj Rudolf, 48 let, poljedelec; Zigmund Ce-cilja; Zajc Francka vd. Beltram, 78 let, zasebnica; Batič Antonja vd. Kren, 74 let, zasebnica; Zitleri Anion, 61 let, mesar; Moz Lucija vd. Perko, 85 let, zasebnica; Čefarin Jože, 76 lel, poljedelec; Doljak Marija, 82 let, zasebnica; Oernelli Alojz, 67 let, krojač; Ri-spoli Eroldo, 44 let, trgovec; Šansoni Ferruccio, 40 lel, uradnik; Hršič Fr-nest; Calabro Lucija, roj. Diodali, 36 let, zasebnica; Šorli ban, 55 lel, kmet; Cerulti Adele, 84 lel; Braidotli Terezija, 85 let; mestna uboga; Mervič Alojz, 44 let, kmet; Brumat Ana vd. PeCorari, 71 let, zasebnica: Mantovani Angel, 50 let, mizar; Frandollč Josipina vd. Paolelti, 62 lel, zasebnica; Zupan Pavle, 44 lel, delavec; Zorž Mihael, 56 let, mizar; Fon Terezija, 79 let, mestna vdova; Crassevic Terezija roj. Fabris, 75 let, zasebnica; Civalli Marija roj. Berna-sconl, 45 let, zasebnica.
Oklici; Budal Dominik, zidar - Balti sli Vera, zasebnica; Furlan Vincenc, kamnosek - Cuttin Karolina, zasebnica.
Poroke: De Piero llinbsrl, mehanik - Chipris Carmen, delavka; Cocco Jože, orožnik - Tozzalo Aida, uradnica; Valentini Umbert - Valentini Celestina, učiteljica; Bradaška Kare', železničar -Murovec Gabrjela, zasebnica; Monetti Llvio, mehanik - Degano Alojzija, zasebnica; Padovan Bruno, poljedelec -Mužina Marija, vrtnarica; Prosperi Rene, mahinik - Spagnul Ana Marija, šivilja.
Za novo lelo
‘Bodo te fjudje srečvali. pa te bodo ooprašvati JCot si Hodil. kje si bil ? Rje si čeveljčke rosil ?
Iflarodna.
Odkar so v Merčah proda« jali žimo, nisem bil več v tijib • slavni republiki«. Letos pa se mi je nudila slučajno na novega leta dan prilika, da sem jo mahnil naravnost čez »Dc-bravo* v Merce. V gostilni «Pri moštvi« sem spil frakcij slivov« ca, domačega izdelka, nakar sem krtnil proti vasi.
Stava navada je že od nekdaj v Merčah, da pobira na ta dan dimnikar, pismonoša in mež-nar ter poleg njih morda še kak drug pobajač, novoletne darove po hišah; te navade seni se poslužil letos tudi jaz, seveda ne v mojo škodo! Smolo sem pa imel le s tem, da sem dobil namesto običajnih novo« letnih štrukljev, beri in piši « oblico ! S katero je menda Bog v jeseni precej obdaril gosto« liubne Merčance Sev' da, mo« ram tudi povedati, da je zlezla tud marsikatera klobasa v moj koš in sicer po pošteni peti
Ker pa sem bil pust in prazen po oblic, sem vrgel «pri Trč« ko vi h- par klobas v lo »ec ter poslal k j inezu po Štefan bolj« šega terana. Oboje mi je dobro teknilo.
V	merčan >r»i republiki nisem zveael nobenih novic; le nekaj mamic mi je pr rokovalo, da bo letos z>ma huda, ker so preš'je leto orehi in lešniki dobro obrodili.
Pozno popoldne sem se poslovil od M rčancev ter krenil skozi vas po slabem klancu proti «Plešivci». Ko sem prišel ud vrh Plešivskega hriba, se mi je odprl razgled na divno plešivsko polje, sredi katerega čepi, kvkor koklja na jajčkih plešivska vasica, katero pa ni« kjer ne omenja slavni zgodovinar Valvazor v svojih knjigah, čeprav je že takrat obstojala pod takratno Kranjsk> voj-vodnjo Nad vasjo, na Oori kraijuje ljubka cerkvica Matere božje V njeni bližini je pa precej podzemeljskih jam, v katerih Šumija bistri potoček in živi tudi »človeška ribica«; dalje so tu tudi raznovrstni kapniki, kakor sploh v kraških jamah in pečinah. Okoli Ple-šivce se pa vleče skalnato, ne-visoko hribovje, poraščeno z iglatim in listnatim drevjem.
na Povirskem
Da so bili tu nekdaj veliki gozdovi, je lahko mogoče « vendar o teh ne ve povedati noben plešivski očanec. Kolikor toliko je dandanes ta kraj še precej obraščen, tako, da ne primanj« kuje ondotnim prebivalcecem lesa, ne za rabo, ne za kur« javo. Po vrtovih in okrog hiš pa se košati sadno drevje, največ češpelj in češenj. Po polju pa izvrstno uspeva, seseda, če, ni vreme iških nezgod, žito, krompir, fižol, grah, nekaj tudi bob in leča nekaj je tudi travnikov in vinogradov.
U kljub vsem ugodnostim in znamenitostine pa pogrešajo Plešivčani dobrih poti, poštenega vodovoda in električne razsvetljave, katera je po nekod napeljana že do vsakega hleva Pravijo, da so takrat Plešivčani spali, ko so Merčoinci gra* dili električno razsvetljavo v svojo republiko, ali pa da se ni hotel plešivski predsednik za to pobrigati, da bi se podaljšal dalnovod tudi do Pie« šivce.
Mračilo se je že, ko sem prišel v Plešivco. Pri prvi hiši sem dobil prenočišče in večerjo. Ker sem bil truden sem šel takej na dilje ter se zaril v krmo. Kmalu me je objel bog spanja. Drugo jutro sem vstal že precej zgodaj, seveda brez običajnega novoletnega mačka. Zabvalivši se za «jemptigo», klental sem, kakor da ne bi znal do pet šteti skozi vas, proti Povirju, skrbno se oziraje na vse strani, da bi morda od kje ne priletelo kako neugodno novoletno darilo, v obliki zaušnice ali kaj enakega, ker dandanes je vse mogoče! Vendar sem jo ta bot brez vseh nezgod srečno «prifuial» V Povir
V	Britofu, pod zvonikom sem dobil troje mamic, zamaknjenih v živahen pogovor; pretresale so najnovejšo vaško kroniko. V razgovor ž njimi se nisem spuščal; pozdravil sem ter šel dalje. Pobajaje po Povirju sem videl marsikaj novega, ker me pa to nič ne briga,
o	tem raje molčim. P 'hvaliti pa moram nekatere povirske dekleta, da so se lotile tiste «zverine«, ki je bila pozabljena mnogo let v Povirju, namreč ko ovrata!
Včasih je morda kdo trdil, da povirske punce niso za kmeta, ker so pregosposke. Z moje strani pa mislim, da je to laž, ker sem sam videl kako
*o .'ekatere po njivah zakasnet	in	korenje pobirale,
gnoj nž/.i ^ale, z voli vozile in kar je še taki o	A.z\.
Če se ob nedeljah malo bolj postavijo, kdo bi jim zameril? Le škoda je, da v Povirju ni več šole; brstovska in mer« čanska je bila pa že itak prej ukinjena. Povirci so imeli ka» kor sem slišal, hvala Bogvi preteklo leto še precej d„bro letino; le grozdje je bilo precej kislo. Tobakarjem. kakor povsod tudi tukaj huda prede, ker nimajo tobaka dovolj za kajenje- Drugače pa je v Povirju še precej dobro in če ne bo hujšega, še umreti jim ive bo treba.
Nasveti za hišo
Makaronovi zrezki
Skuhaj 12 dkg makaronov in dva krompirja in vse skupaj pretlači. Na maščobi prepraži drobno sesekljano čebulo, dodaj zelenega peteršilja in nekoliko popra, dodaj k makaronom še sol, jajce in toliko moke, da se spritne. !z te zmesi oblikuj zrezke in jih speci. Serviraš jih s solato.
Medli lasje
Šele lesk naredi lase resnično lepe. Zdravim lasem povečamo lesk, če jih redno ščetkamo. Če pa lase lesk popolnoma izgube, je to znamenje, da nekaj v organizmu ni v redu, ali pa da imamo prhljaj. V tem primeru najbolj pomaga ricinovo olje, če si z njim vsak večer dobro natremo lasi■ re. Vendar lase najmanj štirinajst dni ne smemo umivati, temveč zdraviti samo z ricinovim oljem. Paziti seveda moramo, da olje ne pride preveč v dotik z lasmi, ker bodo sicer postali popolnoma mastni.
Po štirinajstih dne si lase umijemo. Tedaj bomo zapazile, da so lasje k .ker prerojeni in so spot zadobili svoj naravni lesk. V primeru, da se lesk kljub temu ni pojavil, moramo k zdravniku, ki nas bo nat nko preiskal iri ugotovil, če vzrok tej nevšečnosti ni kje drugje.
10 praktičnih nasvetov
za naše gospodinje
V	aluminijasti posodi ne smeš kuhati kave ali čaja, ker izgubita barvo. Prav tako v njej ne smeš delati snega, ker posivi. Če boš v njej večkrat kuhala krompir, bo počrnela.
Čevlji iz laka bodo dolgo ostali lepi, če jih boi vselej, ko se se-zuješ. 'laia na ':upito in jih na-rnazal•-» 2 navadno vazelino, ki jo odstraniš šele tedaj, ko jih spet hočeš obuti. Če so lakasti čevlji izgubili sijaj, jih odrgni s čebulo, nato jih pa zgladi z mehko, volneno krpo
Mačjo ali pasjo dlako z lahkoto odstraniš z volnene obleke s ščetko, ki si jo ovlažila z vinskim cvetom ali navadnim žganjem.
Vonj po zatohlem odpraviš iz sobe, če položiš na tla krožnik z narezano čebulo Čebulo čez šest ur zamenjaj s sveže narezano.
Neprijeten vonj v steklenici od-, praviš, če nasuješ vanjo oglja.
Če se jabolka ne dajo olupiti, jih položi za eno ali dve minuti v vrelo vodo. Potem jih boš lahko olupila kakor krompir.
Kadar kuhaš vložena jajca, napravi pred kuhanjem na ožjem koncu jajca z iglo majhno luknjico. Tako boš dosegla, da ti jajce med kuhanjem ne bo počilo.
Vonj po slikanju odpraviš iz stanovanja, če poliješ vroč štedilnik s kisom.
Kozarcev za pivo ne smeš polagati drugfga na drugega, ker se radi spri mr jo. Če se to zgodi, jih nikakor ne smeš ločiti s silo, ker se tako radi zdrobe. V iak-šnem primeru napolni gornji kozarec z mrzlo vodo in ga postavi potem s spod jim vied v mlačno vodo, ki ji sproti prilivaš vroče vode in jo tako ogrevaš. Kozarec z mrzlo vodo so bo skr il in ga boš potem brez težave lahko ločila od spodnjega.
KIS V GOSPODsNJSTlfU
Kis lahko v gospodinjstvu smotreno uporabimo za vse mogoče stvari iri n ■ samo za kisanje jedi in solate, kakor to mnoge gospodinje mislijo. Preberite spodnjih deset nasvetov, pa se boste prepričale, da imamo prav.
1	Če vas piči komar ali muha, si ranico namažite s kisom in neprijetno srbenje bo prav hitro jninilo.
2. Če se vam črna obleka sveti na robovih, jo odrg lite s ščetko, ki ste jo namočili v kisu. Svetlikajoča se mesta bodo takoj izginila.
3. Kadar si umivate lase, jih na koncu zmerom izplaknite v vodi, ki ste ji dodali tri jedilne žlice kisa, pa se bodo lepo svetili.
4. Zelena bo v vsaki jedi o« stala lepo bela, če jo prej tri ure namakate v vodi, ki ste ji pridali nekoliko kapljic kisa.
5. Če kdo omedli, mu dajte vonjati kis.
6. Če je jajce v vodi počilo in je začel iz njega uhajati beljak, dodajte vodi nekaj kapljic kisa, pa se bode beljak takoj zgostil okrog jdjea. Sol v tem primeru ne pomaga
7. Sadne madeže o istranite z rok, če kanete nanje nekaj kapljic kisa,
8. Ponošene svilene nogavice bodo spet dob le prejšnji sijaj, če jib boste oprali v mlačni vodi, ki ste ji dodali k sa.
9. Če ima jajce majno raz* poko, pa bi ga vseeno radi v mehko skuhali, dodajte vodi, v kateri ga mislite skuhati, nekaj kapliic kisa, pa bo jajce kljub razpoki ostalo celo.
10. Če hočete ponošeni oble« ki osvežiti barvo, jo operite v mlačni vodi, ki ste ji pridali kisa, in sicer na en liter vode po eno jedilno žlico
Vrtovin
Dopis v štev. 01 .Goriškega lista" je spravil pokonci c lo našo vas. Nič čudne ga, resnica vedno v oči bode. Vsem je znano pri nas, d i ima tovarišica Blažapova Božana eno se-tro R ;žo. ki se piše. kot ona Kandus. Nt kaj je štud rala in se* delala urt.no ter je radi domačega gmotnega položaja vedno ud' bno živela. Po
8.	septembru 1943. se je poka-z 1 a v j a v:; osti po vaseh Vipavske doline, kjer je j ivno govorila na raznih ..mitingih" za (..'F. Noč in dan je izrabljala priliko, navduševala in zapeljevala vso svojo okolico. Končno se ji je zazdelo, da ne dosega uspehov, kot si j;h je želela. Vzela je nahrbtnik in šla tudi sama v gozd. In glej Čudo: vedno ima smolo tam po Briških grii ih. Sr in jo je ubrala zadnji teden, ko so ji bili stražarji že za petami. Znano nam je, da so mnogi nj ni tovariši prebrtdli celo reko Vipavo, da so se rešil1. Debro je, da je sedaj majhna, drugače bi jih požrla. Tovarišica R ži! K, j so tvoji nameni ?
Kaj Si vendar že iš ? Si izprašaš kdaj sv ; ) vest koi hči vipavske matere, koliko si se pregrešila proti svojemu lastnemu narodu? Oh, če bi le malo premislila, koliko gorja si že ti sama povzročila med našim 1 jud stvom bi zakrila svoje oči pred našimi ljudmi. Roka nravice je za teboj in ne boš dolgo bežala.
Odgovorni urednik : Or. Milan Komar - (jasic
Dr Jola Uračič:
L
j
18
Z
60D0VINA SLOVENSKE BESEDE V POSOČJU
Poleg šolskih in mladinskih knjig je napisal in izdal Kocijančič še celo vrsto nabožnih del: „Vodnik pobožnega. kristjana", Celovec 1845, „(7/(aria Gel nad Kanatom. Kratek pregled zgodovine te kaplanije in božie noti od njenega vstanovlenja do sedanjega časa", G rica 1853, str. 52 z vloženo Kafolovo pridigo na str 35 50 in še Kocjančičevim prevodom Marijine pesmi: ...Tovariš pobožnega kristjana", Gorica 1854, ..Sveta poueslniea", Gorica 1852 in „SPovestr\ica nove zaveze", ki ju j spisal L. Fleury in Kocijančič iz laškega poslovenil, leta 1853 pa je izdal knjigo ..‘Pridige ino drugi slovenski spisi, ki jih je po svoji smerti zapustil Jožef Stibiel itd. itd. Sabral jih je St. K., nekdaj njegov ka ilan itd. in jim je pristavil ži otopiš rajnkega s kratkim uvodom v celo knjižico", str 176.
U>/od obsega X str., životopis, ki je zelo prijetno pisan, pa 55 strani. Štibil je bil dekan v Ločniku. Rodd se je v Doleniah na Vipavskem 1784, študiral v Gore, kaplanova! v Šturjah, Nabrežini in Planini, bil potem profesor pastoralke in spiritual v goriškem bo-g( slovju, nato dekan v Črničah in potem v Ločniku, kjer je umrl 1848. Pridige so iz let 1810-1813. Najob-šimejše Kocijančičevo delo je gotovo njegovo „Kri-stusovo življenje in smrt", ki obsega 1379 strani, kar je spisal , od julija 1867 do marca 1868 1 Izšlo je v Celovcu 1868 in 1873.
Kočijančič je bil tudi jezikoslovec; poleg tega, da je pisal v goriškem „Glasu“ in drugod o slovenskih jezikovnih vprašanjih, je spisal — najbrž prvi Slovenec - tudi hebrejsko slovnico, seveda v latin-
skem jeziku „Specimina“ etc., ki je izšla v Gorici 1853 in	še 1860 v popravljeni	izdaji.
Z veliko ljubeznijo,	kar priča že njegova „Sveta
povestnica" — bil je, kot se sam označuje, „učitelj svet. pisma stare zaveze v goriškem seminištu" — je gojil Kocjančič tudi zgodovino, zlasti domače dežela, o	čemer nam govore številni sestavki	v	goriškem
„Glasu“ in v škofijskih	listih goriškem	in	tržaškem
ter v „Arkivu za jugoslov. povjestnicu". Sem spada tudi omenjena zgodovina božje poti pri Marijinem Celju nad Kanalom in za goriško kulturno zgodovino pomemben življenjepis rektorja centralnega semenišča dr. SJv. SKrasta. Omeniti je treba tudi njegovo obsežno rokopisno ostalino „3Tiatevža SfCfadniRa Vrtiček samotnih cvetlic“ z ogromnim življenjepisi m uvodom na 795 straneh, ki se hrani v knjižnici gorškega bogoslovja.
Jhatevž JttadniR (1806-1865), doma iz Trebič, je izšel tudi iz Staničeve šole; po kaplanskih letih v Devinu, je prišel v Gorico, kjer je od 1837 učil na nižji realki in nekaj časa tudi na gimnaziji slovenščino. Spisal je dolgo vrsto pesmi, opevajoč zaslužne može in kraje, v>. činoma v so; etni obliki. Priobčeval jih je v „Zgodnji Danici" in v „>iovicah“. Bil je odločen pristaš .starih" oblik in je tudi s pesmijo — satiro nastopal proti „novitn“ - etimološkim oblikam, kakor so jih začeli uvajati v naš jezik M. Majar, Sve-tec in Levstik sredi preteklega stoletja in so zmagale. V rokopisnem ..Vrtičku samotnih cvetlic" so pa tudil pesmi, ki niso bila za „Danico“ in „Novice".
ZFttip Jakob SKafot (1820-1864) s Pečin, ki je pa-stiroval v Prvačini, Ročinju, Batujah in v Nemškem rutu — nekaj časa je bil tudi lazarist — je tudi vzra-stel pod Staničevim vplivom. Bil je sloveč govornik — izkazal se je celo v goriškem deželnem zboru, kot bomo še videli — in izdal štiri knjige pridig:
‘Domači ogovori po nedeljskih evangelijih itd. I.,	1.
Celovec 1853, (Domači ogovari po prazniških evangelijih itd., Ljubljana 1856, Večne resnice v ogovorih za ljudske misijone. Gorica 1861-18*2, ter že omenjeni „Shoden ogovor, ki ga je o Kristusovem vnebohodu pri Mariji Celj nad Kanalom 1853 izustil Fil. Jak. Kafol* z geslom: Kristjani so d-džni za lepoto svoje srenjske cerkve skerbeti". Srečujemo ga tudi v prvih zvezkih .Slovenskih večernic".
V knjigi “Cffloja doba in podoba", ki JO je skisal „v spomin svoje sedemdesetletnice" 'findrej STlarušič (1828 - 1898) iz Štandreža pri Gorici, se sp nninja Valentina Staniča, kako je d jake po neki pevski vaji 1839 zbral na svojem dvorišču v Šolski ulici in jih pogostil. (Str. 15) - Kakor večinoma vsi Staničevi učenci, tako tudi Marušič šele v drugi polovici preteklega stoletja začel s svojim delom. Tudi s Kocijančičem je ta čas ne samo kot bogoslovec, temveč tudi pozneje mnogo občeval. .Zahajal sem v semenišče k profesorju Kocijančiču", pravi sam, „bavila sva se s slavistiko", seznanil me je vsaj površno z vsemi slovanskimi narečji, posebno s staroslovenščino, podaril mi je tudi glagolitske mašne bukve in glagolitski bre-viarij. . . To je bilo 1. 1847! In še pravi: „Naro-čen sem bil skor na vse slovenske časnike, ki sem jih paz-jivo bral, kakor sploh vse slovensko. (st‘r 49) - Leia 1854 se je začel oglašati v celovškem Einspielerjevem ..solskem pri j ati n o nekaterih slovstvenih delih na Goriškem, o tedanjem Društvu sv. Mohorja, kakšne knij-ge naj izdaja, itd. isto leto je postai tudi soirudmk „Danice" iu „Novic", v katerih se je poslej stalno oglašal z dopisi o goriških razmerah ali s članki, n. pr. Žemtvanjske šege Slovencev Goriške doline, „D letopisu goriške gimnazije", „Nasvet višje slovnične, sodnije (akademije)", češ „brez terdne podlage, brez občeveljavne slovnice, katera mora biti pisatelju zakonik, naše slovstvo ne bode cvelo". (‘Dalje.)